; kip spo onH TI 3 >zni 'ran Ve ioge OB DNEVU OF, PRAZNIKU DELA IN DNEVU OSVOBODITVE ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM KAMNIŠKE OBČINE OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET , OBČINSKA KONFERENCA ZSMS OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA SKUPŠČINA KAMNIK DOGOVOR O SKUPNI PORABI Sredi marca smo zaključili večmesečno zelo razgibano aktivnost la področju družbenega dogovarjanja o skupni porabi za leto 1975. Prav gotovo smo si vsi v teku tega, čeprav še vedno precej dolgo trajajočega dogovarjanja nabrali Precej izkušenj, ki nam bodo koristile pri izpopolnjevanju oblik in vsebine dogovarjanja v prihodnje. Ko ocenjujemo celoten proces letošnjega dogovarjanja o skupni Porabi, moramo ugotoviti, da je bil Ujub vsem težavam, s katerimi smo * " srečevali v teku dogovarjanja opravljen nov korak naprej pri uresničevanju ustavnega načela o svobodni menjavi dela ter načela Solidarnosti iz vzajemnosti pri oblikovanju materialnih sredstev za ugotavljanje socialne varnosti ljudi. Delovni ljudje in občani so o Predlogih delovnih programov SIS ta o potrebnih sredstvih za njihovo uresničevanje razpravljali že v mesecu novembru lani. S sprejemom tesolucije o družbenoekonomski Politiki in razvoju SRS v letu 1975 koncem lanskega leta, pa so bili dani tudi okviri skupne in splošne porabe, po katerih smejo sredstva za skupno porabo v letu 1975 naraš -e»ti za 3 %, sredstva za splošno porabo za 6 % počasneje od nominalne tasti družbenega proizvoda. Resolucija tudi poudarja, da bo letos v okviru družbenih dejavnosti dana prednost predvsem vzgoji in izobraževanju ter otroškemu varstvu. Ta načela v celoti upošteva tudi občinski družbeni dogovor o skupni porabi, po katerem naj bi ob predvidenem povečanju družbenega proizvoda za 32 % napram lanskemu dosegla sredstva iz družbenega sektorja za skupno porabo v občini povečanje za 26,8%. Glede na velite potrebe na področju izobraževanja in vzgoje ter otroškega varstva naš družbeni dogovor predvideva povečanje sredstev za osnovna izobraževanje za 37 %, za otroško varstvo v občini pa za 46 % napram sredstvom, s katerimi sta ti dve skupnosti razpolagah lani. Vsi se dobro zavedamo, da z dogovorjenimi sredstvi ne moremo pokriti vseh potreb, še posebno pa ne v tistih skupnostih, ki bodo letos imele na voljo manjša sredstva kot lani. To zlasti velja za kulturo in telesno kulturo. To seveda ne pomeni podcenjevanje pomena teh področij, pač pa to, da smo se zavestno odločili za odložitev določenih' programov. Vsekakor pa višina letošnjih sredstev ne more pomeniti tudi nižjega starta teh dejavnosti v prihodnje leto, pač pa se bomo morah o potrebnih sredstvih za posamezne dejavnosti, zlasti za razširitev dejavnosti in investicije znova dogovarjati. Delovni ljudje in občani so dokaj podrobno obravnavah naloge in potrebna sredstva za občinske interesne skupnosti, še vedno pa so bili v razpravah premalo prisotni programi nekaterih regijskih in republiških skupnosti, čeprav se v okviru teh skupnosti razporeja 80 % vseh zbranih sredstev za skupno porabo, ki jih prispevajo delovni ljudje v naši občini. To moramo v bodoče popraviti. Se dvoje napotkov, ki so jih samoupravnim interesnim skupnostim naročili občani v javni razpravi: 1. z zbranimi sredstvi za skupno porabo je treba čimbolj gospodarno ravnati in varčevati, kjer je le mogoče. V tem pogledu so bili podprti predlogi za združitev izobraževalnih in vzgojnih ustanov ter za postavitev skupnih služb za vse samoupravne interesne skupnosti. 2. Samoupravne interesne skupnosti naj redno sporočajo delovnim ljudem, kako se uresničujejo sprejeti programi in kako se porabljajo sredstva za te namene. F. Svetelj Š SEJE OBČINSKE KONFERENCE ZK Občinska konferenca ZKS je na 5. seji, ki je bila 4. aprila, razpravljala o uresničevanju ustave v kamniški občini. Ugotovili so, da so bile v občini v vseh večjih OZD ustanovljene TOZD. Vendar je v prihodnje potrebno proučiti vse možnosti, da bi se TOZD ustanovile tudi tam, kjer jih sedaj še Vedno ni. To zlasti velja za ASPREM, ZARJO, RUDNIK KAOLINA in GRADITELJ. Čutiti je tudi, da delavci popolnoma ne razumejo svojega položaja, ki jim ga daje ustava. Ne čutijo dovolj novih sprememb položaja, ki ga omogoča organiziranost v TOZD. Bilo je veliko storjenega, da se vpliv delavcev pri racionalnejšem gospodarjenju, prizadevanju za povečanje produktivnosti dela, posodobljanju organizacije dela, delitvi dohodka in osebnih dohodkov nenehno povečuje. To bo tudi ena temeljnih nalog v prihodnjem obdobju. Družbenopolitične organizacije, še zlasti ZK, si morajo prizadevati, da delavci dejansko postanejo nosilci razvojne politike, ne le v svojem ožjem okolju, temveč tudi v širši družbeni skupnosti. Le tako lahko presegamo ozke interese in se približamo skupnim. V nobeni TOZD v kamniški občini še vedno nismo prišli na tak obračun osebnih dohodkov, iz katerega bi vsakemu delavcu bilo jasno razvidno, kolikšni so njegovi prispevki za skupno in splošno porabo po vrstah dejavnosti... Sedanje, sicer skromne izkušnje samoupravne delavske kontrole," kažejo na nekatera vprašanja, ki se pojavljajo pri delu teh organov. Odbore delavske kontrole so ustanovili v vseh TOZD, OZD in vseh SIS. Problem je tudi pomanjkanje znanja in izkušenj članov odborov delavske kontrole. Očitno je, da kljub dosedanjim prizadevanjem, tem vprašanjem ne posvečamo dovolj pozornosti. Glede mtormirama, . so ugotovili, d^ je treba temu področju, ki postaja ena temeljnih nalog pri nadaljnem razvoju samoupravljanja in delegatskih odnosov, posvetiti še več pozornosti. Zagotoviti je treba takšen pretok informacij, ki bo omogočil vpogled v stanje na vseh področjih družbenega življenja. V krajevnih skupnostih se tudi pojavljajo številna nerešena vprašanja, ki izvirajo iz različnega položaja in različnih razvojnih možnosti posameznih KS. Posebej velja omeniti še neurejeno, financiranje. Pripravlja se družbeni dogovor, na podlagi katerega bi tudi delovne organizacije zagotovile del svojih sredstev za financiranje potreb KS. V pripravah so tudi statuti KS, ki bodo vsebovali določila povezovanja in sodelovanja tako s TOZD kot tuai s SIS. Na področju nadaljnjega razvoja delegatskega in skupščinskega sistema poteka intenzivno delo. Izobraževanje delegatov na raznih seminarjih-je bilo opravljeno na dveh posvetih z vodji vseh delegacij za občinsko skupščino. Izvedena je bila tudi anketa, ki je nakazala nadaljne smeri boljšega dela delegatov in delegacij. KJjub vsem prizadevanjem pa je udeležba na sejah SIS (skupščin SIS) še vedno premajhna. Vzroki so številni. Urediti je treba pripravo materialov Za seje, jih prilagoditi razmeram, pripraviti seje, ki naj bodo kratke in jedrnate, s tem zmanjšati izgubo časa in bolj zainteresirati delegate in delegacije za njihovo delo. Začetki so vsekakor težavni, izkušnje pa bodo toliko bolj dragocene in akcije toliko bolj učinkovite, v kolikor jih bomo dosledno upoštevali pri nadaljnem delu. Na področju dogovarjanja o skupni porabi so se pokazale številne pomanjkljivosti, predvsem pa je treba omeniti nedoslednost in neizoblikovan sistem solidarnosti na ravni republike, kjer se je usklajevanje med republiškimi SIS zavleklo. Kot posledica tega je bilo premalo časa za dogovarjanje na ravni občin. Akcija je sicer uspešno zaključena, vendar pa mora postati podlaga in dobra izkušnja za naslednja leta. T. MALINARIC Kovic in Hafner v Kamniku V začetku aprila sta obiskala Kamnik Vinko Hafner, sekretar mestne konference ZKS Ljubljana in ing. Tone KOVIC, predsednik skupščine mesta Lju -bljane. S predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij Kamnika sta se pogovarjala o problemih sodelovanja Ljubljane in Kamnika, o povezavi Ljubljane z ostalimi občinami ljubljanske regije. Ugotovili so, da je treba probleme na tem področju bolj celovito proučevati, še zlasti ob obravnavanju bodočega razvoja Ljubljane in celotne regije. Zato so se dogovorili o skupnem sestanku izvršnih svetov občin Kamnika, Domžal in izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljane, na katerem bi podrobneje opredelili odnos do smeri bodočega razvoja tistih področij, ki so skupnega pomena za to območje. To velja zlasti za razvoj gospodarstva, prometa, stanovanjskega in komunalnegajospo-darstva, usmerjenega izobraževanja itd. Gostje, med katerimi je bil tudi Ivan Godec, sekretar medobčinskega sveta ZKS Ljubljana, kot pobudnik tega razgovora, so nato obiskali delovni organizaciji Svilanit in Titan. Tu so se s predstavniki samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in vodstev podjetij pogovarjali o uresničevanju ustave, posebej v temeljnih organizacijah združenega dela. V Svilanitu so se seznanili zlasti z delegatskim načinom dela samoupravnih organov in z načinom delitve premoženja med TOZD-L V Titanu pa so še posebej pozorno proučili vzroke za poslovno izgubo, ki jo je lani izkazala TOZD livarna z obdelavo, ob dejstvu, da je celotno podjetje lani doseglo pozitivni rezultat poslovanja. V vseh podjetjih so poudarili zainteresiranost za razvijanje poslovnih stikov z Ljubljano in ljubljansko regijo, še posebej pa za skupno reševanje problemov na področju gospodarstva. g KAMNIŠKI OBČAN ŠT. 4 APRIL 1975 1 DINAR GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Ob dnevu OF in prazniku dela Letošnje praznovanje dneva osvobodilne fronte in praznika dela označuje dvoje pomembnih okoliščin: 30-letnica zmage nad fašističnim zavojevalcem In široka aktivnost pri uresničevanju pred letom dni sprejete ustave. Jubilej zmage oborožene ljudske revolucije se zliva s pospešenim bojem za polno uveljavitev človeka-delavca na vseh toriščih razvoja naše socialistične samoupravne družbe. Uspehi našega tridesetletnega dela so danes očitni na vsakem koraku. Iz razvalin smo zgradili nove tovarne, šole, zdravstvene ustanove, delavec je postal gospodar rezultatov svojega dela. Življenjski standard je napravil velike korake naprej. Nedvomno so to uspehi, na katere smo lahko ponosni. Tega ponosa ob našem prazniku ne morejo skaliti prizadevanja nasprotnikov naše socialistične družbe, da bi razvrednotili težo našega osvobodilnega boja in ljudske revolucije. Naš odgovor je lahko samo eden: dobro vemo, da je vse, kar imamo, delo naših lastnih rok, da je to rezultat naše socialistične revolucije, ki še teče, zavedamo pa se tudi, da moramo še z večjo upornostjo odpravljati slabosti, ki spremljajo naš razvoj. Prav ob 30-letnici osvoboditve dobiva naša najširša družbenopolitična organizacija Socialistična zveza spet frontovski značaj, kar pomeni, da v svojih vrstah združuje vse organizirane napredne politične sile v naši družbi na čelu z Zvezo komunistov. Torej SZDL dejansko nadaljuje bogata izročila Osvobodilne fronte. Zaradi vsega tega je letošnje praznovanje dneva OF toliko pomembnejše. S čimvečjo udeležbo na vseh manifestacijah ob 30-letnici osvoboditve, še posebej pa z udeležbo na osrednji slovenski proslavi 10. maja v Ljubljani, bomo tudi dokazali, da smo trdno odločeni nadaljevati pot, ki sta jo ob začetku naše revolucije začrtali partija in osvobodilna fronta, pot po kateri nas vodi naš veliki revolucionar Tito! Kamničani na proslavo v Ljubljano Občinska konferenca SZDL, ki bo organizirala skupinski obisk Kamničanov osrednje slovenske proslave dneva osvoboditve v Ljubljani, se z Železniškim transportnim podjetjem Ljubljana dogovarja, da bi 10. maja vse udeležence v Ljubljano popeljal vlak. Pričakujejo, da se bo osrednje proslave, na kateri bo spregovoril predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraiger, udeležilo več kot 3.000 Kamničanov. Udeležence iz Tuhinjske doline,,Črne, Kamniške Bistrice in Komende bodo v Kamnik pripeljali posebni in redni avtobusi. Posebni vlak, omeniti moramo, da je zadnji potniški vlak peljal v Ljubljano pred šestimi leti, bo odpeljal iz spodnje železniške postaje in se bo zaustavil na Duplici. ' Vsi občani, ki se želijo udeležiti osrednje proslave v Ljubljani, lahko prijavijo svojo udeležbo pri organizacijah zveze borcev, sindikalnih organizacijah v delovnih organizacijah in krajevnih organizacijah SZDL. V Ljubljano se bodo odpeljali tudi šolarji in številne narodne noše. O točnih odhodih avtobusov in vlaka bodo vse občane obveščale organizacije, ki bodo zbirale prijave. _tj Prvomaj sko srečanj e v Kamniški Bistrici Tudi letos pripravlja občinski svet Zveze sindikatov ob 1. maju -prazniku delavcev vsega sveta, tradicionalno srečanje delavcev v Kamniški Bistrici Letošnje praznovanje je še pomembnejše, saj praznujemo delavski praznik ob 30-letnici svobode. Delavska srečanja v Kamniški Bistrici imajo svojo tradicioj, pa tudi zgodovino, saj je to kraj, kjer so delavci pričeli praznovati svoj praznik že kmalu po 1. svetovni vojni. V julijski številki Kamniškega občana iz leta 1973 beremo v sestavku o zgodovini DKPD ..Solidarnost": „Močne politične manifestacije društva so bila vsakoletna praznovanja prvega maja, ko so se člani Solidarnosti s svojimi družinami zbirali v Kamniški Bistrici, prepevali revolucionarne pesmi in z družabnimi igrami ter zabavo praznovali delavski praznik." Letošnji prvi maj je trideseti delavski praznik v svobodi, zato naj bo praznovanje še toliko bolj slovesno ob spominu na vse delavce, ki so svoj praznik praznovali pod jarmom kapitalizma, in spominu na vse tiste, M so s svojimi žrtvami in krvjo omogočili, da danes ta praznik lahko slavimo pod svobodnim soncem. Vabimo vse delavec in občane, da se pridružijo praznovanju 1. maja v Kamniški Bistrici. Tradicionalno delavsko srečanje se bo pričelo na dan 1. maja ob 10,30 s kulturnim programom. Po slavnostnem govoru bo pel moški pevski zbor DKPD ..Solidarnost"; recitatorji bodo pozivih program - ob zaključku pa bomo podelili srebrni znak sindikata Slovenije zaslužnim sindikalnim delavcem. Vsem delavcem in delovnim ljudem čestitamo ob njihovem prazniku in na svidenje v Kamniški Bi- StnCI- OBČINSKI SVET ZS 2. STRAN april 1975 KAMNIŠKI Ol OB LETNIH KONFERENCAH SZDL Nova pravila krajevnih konferenc V vseh krajevnih konferencah SZDL v kamniški občini so imeli letne konference, na katerih so med drugim razpravljali o delovanju socialističen zveze. Sprejeli so tudi pravila krajevnih konferenc, ki jih zvečine sestavljajo vsi občani V večjih krajevnih skupnostih, kjer je večje število občanov pa so izvolili krajevne konference, ki štejejo od 25 do 33 članov. Te krajevne skupnosti so Kamniška Bistrica, Tuhinj, Komenda, Smarca, Duplica, Vrh-polje, Nevlje, Moste in Kamnik. Zal v Kamniku še niso uspeli sklicati krajevne letne konference in bolj malo je opravičil za zaostajanje. Na konferencah so izvolili tudi izvršne odbore in razne sekcije ter komisije. V 'skoraj vseh krajevnih konferencah SZDL so najbolj aktivne kmečke sekcije in komisije za splošni ljudski otpor. Evidentirani so tudi že možni kandidati za občinsko konferenco SZDL, ki bo štela 55 delegatov. Sestavljena bo po frontnem načelu, kar pomeni, da bodo v njej pred delegati iz družbenopolitičnih organizacij in društev ter vsi predsedniki krajevnih konferenc SZDL. Konferenca se bo na svoji prvi seji sestala v mesecu maju, ko bodo izvolili tudi novo vodstvo občinske konference SZDL. . Zahvala in spodbuda Na zadnji seji občinske skupščine so razrešili predsednike in člane upravnih odborov petih občinskih skladov, ki so s prenosom obveznosti na samoupravne interesne skupnosti prenehali delovati. Vrsto let so v Kamniku zelo uspešno delovali sklad za razvoj družbenih služb, ki ga je vodil Stane Marcijan, sklad za kmetijstvo, ki ga je vodil Janez Gerbic, cestni sklad, katerega predsednik upravnega odbora je bil Ivan Šmit, sklad „Toma Brejca", ki ga je vodil Peter Skušek, in sklad za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča, ki ga je vodil Janez Brišnik. Lahko rečemo, da so skladi sodelovali pri gradnji številnih objektov od šol, otroških vrtcev, cest, in še bi lahko naštevali. Pri gradnji omenjenih objektov, ki so izboljšali družbeni standard Kamničanov, so vsi člani in posebno predsedniki upravnih odboorv delali kot amaterji brez kakršnihkoli plačil ali nagrad, med njimi so bih nekateri zelo aktivni vse od ustanovitve skladov. V imenu vseh sodelavcev, ki so delovali v omenjenih skladih, je aktivnost skladov orisal Stane Marcijan, ki je bil kar 10 let predsednik upravnega odbora sklada za razvoj družbenih služb. Zahvalil se je svojim sodelavcem in vsem, ki so podprli njihovo aktivno delo. Hkrati pa je zaželel novim samoupravnim interesnim skupnostim, ki prevzemajo njihovo delo, veliko uspehov v bodoče. Tudi predsednik izvršnega sveta kamniške občinske skupščine ing. Alfonz Boltar je izrekel zahvalo vsem občanom, ki so vrsto let sodelovali v upravnih odborih občinskih skladov in tudi gospodarskim organizacijam, ki so prispevale svoj denar za razrešitev številnih problemov v občini. t- ČLAN ZVEZE BORCEV NE MORE BITI VSAK Letna skupščina Zveze združenj borcev NOV, ki je bila v Kamniku 6. aprila 1975, je odgovorila tudi na nekatere nejasnosti, ki se med članstvom porajajo. Zakaj borci in aktivisti, ki so vstopih v NOV in aktivisti, ki so začeli organizirano delati za narodno osvobodilno gibanje že pred 9.9.1943, imajo nekatere pravice in ugodnosti Medtem, ko jih udeleženci po tem datumu nimajo. Ta datum je za Jugoslavijo velika prelomnica v drugi svetovni vojni Na ta dan je kapitulirala Italijanska fašistična vojska. Hitlerjeva vojska je bila že na velikem begu v Rusiji in Afriki Naš glavni štab je tudi že pozval vse poštene rodoljube, da se vključijo v narodno osvobodilni boj. Po tem datumu je vsak lahko u videl, za kam se mora odločiti Zato je ta razlika med udeleženci NOB. Med ljudmi se pojavljajo vprašanja, ah nismo vsi delali za narodno osvobodilni pokret? Res je, da je večina ljudi simpatiziralo za NOB. Od teh se je veliko odločilo, da vstopijo v NOV in da se organizirano^ vključijo v narodno-osvobodilno' gibanje. Ti so s tako odločitvijo dali na razpolago svoja življenja, žrtvovali so vse v času, ko je okupator izvajal najhujši teror. Zato je velika razlika med organiziranimi udeleženci NOB in simpatizerji ter podpornimi člani, ki so bili v duhu na strani Osvobodilne fronte. Ze v začetku leta 1943 smo začeli v Kamniškem okrožju organizirati narodno-odvobodilne odbore. V te odbore so bile povezane vse ostale organizacije in odbori. To so bih: LMS (ljudska mladina Slovenije), AFZ (Antifašistična zveza žena), SLP (slovenska ljudska pomoč), GK (gospodarska komisija), NZ (Narodna zaščita), in v podjetjih odbori Delavske enotnosti. Poleg teh so bile organizirane celice KP (komunistične partije) in SKOJ (Savez komunističen omladine Jugoslavije). Organizacije Osvobodilne fronte so bile postavljene že od vsega začetka. Prvo smo pridobivali zaupnike, preko katerih smo začeli širiti vstajo in oborožen odpor ter organizirali Osvobodilno fronto. Pri najbolj zanesljivih smo postavljali javke, preko katerih smo se lahko povezovali partizani med seboj in imeli zvezo z ljudmi Zato se tem ljudem, ki so aktivno in organizirano sodelovali v odborih, priznava organizirano delo, in se izenači z udeleženci NOV. To je ta velika razlika od simpatizerjev in podpornih članov do onih, ki so organizirano delali Borčevska organizacija Zveza borcev, ki je postavljena na širšo osnovo, lahko zajema kot člane vse one, ki izpolnjujejo pogoje, postavljene v statutu Zveze združenj borcev NOV Jugoslvije. Zato je želja nase organizacije, da se vsi, ki imajo pogoje včlanijo v našo organizacijo. Na skupščini je bilo tudi poudarjeno, da moramo biti bolj budni do negativnih pojavov v naši družbi Moramo se vprašati, kdo so ti, ki kritizirajo narodno-osvobodilno borbo ali našo ureditev? Naše pridobitve moramo čuvati in s svojim ponašanjem dokazovati našo pravilno pot, ki smo jo začrtali v socialistični revoluciji Franc HRIBAR-Lovro Delo je steklo Poročilo s kpnference OK ZSMS 25. marca 1975 je bila v sejni sobi občine Kamnik prva seja novo izvoljene . občinske konference ZSMS. Na konferenci so bili prisotni tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij: Vinko Gobec, Franc Svetelj Maks Cebek, Tone Fišer, Milan Logar, Cvetko Ferdo, Franc Tekavec m Marjan Kaliman (predstavnika medobčinskega sveta obljubljanske regije) ter Zlato Vo-grič, član sekretariata RK ZSMS. Na konferenci smo sprejeli poslovnik o delu OK ZSMS in akcijski program. Razprava o poročili v zvezi z dosedanjim delom OK ZSMS stracijskega dela vendar ne zmore opraviti sam. No, in tu je še vprašanje mladinskega kluba (poslopje na železniški postaji). Na konferenci smo sklenili da ga vrnemo skupščini občine Kamnik. Prostori kluba v staniu, kot so zdaj, so neprimerni za kakršnokoli dejavnost; za adaptacijo pa bi potrebovali 30 milijonov (S dm) -tega pa ne zmoremo. Predstavniki družbenopolitičnih organizacij so nam obljubili (kljub temu je bojazen, da so to samo obljube ...), da bomo dobili lastne prostore do srede poletja. Dotacijo OK ZSMS (11 milijonov 550 tisoč S MILAN MARINIC PREDSEDNIK OKZSMS je pokazala, da je bilo delo v preteklem mandatnem obdobju preveč forumsko. Z akcijskimi programi posameznih komisij pa smo zdaj nakazali nove smernice v delovanju OK ZSMS. Na konferenci smo razpravljali tudi o perečih problemih kamniške mladine, ki jih obravnavamo vedno in povsod, pa kljub temu še vedno niso urejeni Kako naj bo naše delo učinkovito, če nimamo lastnih prostorov in premalo finančnih sredstev, da bi izpeljali naloge, ki smo si iih zadali v akcijskem programu? Nujno bi potrebovali adrnini-stratorko, saj sekretar vsega admini- FRANC PESTOTNIK SEKRETAR OK ZSMS din) pa so že povečali (za 5 milijonov S din). Naše prošnje, da bi dobili administratorko, pa so še vedno neuslišan«... Izvolili smo tudi novo predsedstvo, ki šteje 15 članov, odbor za statutarna m pritožbena vprašanja (5 članov) ter nadzorni odbor (3 člani). Novo izvoljeni predsednik OK ZSMS je Milan Marinčič, dosedanji predsednik komisije za organiziranost in razvoj, sekretar pa Franc Pestotnik, ki je to funkcijo opravljal že v preteklem mandatnem obdobju. S. Hribovšek Obrtniki ustanovili svoje združenje Pred dnevi so se na pobudo svoje delegacije sestali kamniški obrtniki z namenom, da se pogovorijo o svojih problemih in da ustanovijo svoje združenje. Uresničevanje stališč občinske skupščine o razvoju obrti, ki jih je ta sprejela konec lanskega leta, so obrtniki pozitivno ocenili S spremembo odloka o davkih občanov je občinska skupščina zmanjšala obveznosti obrtnikov v lanskem in letošnjem letu za preko 60 milijonov starih din. Spremenjena je bila tudi osnova za obračunavanje krajevnega samoprispevka. Obrtniki so pokazali razumevanje za potrebe krajevnih skupnosti. Soglasno so podprli predlog, da pristopijo k samoupravnemu sporazumu o financiranju krajevnih skupnosti za leto 1975. Za sebe in za vsakega zaposlenega bodo prispevali po 150 dinarjev za potrebe krajevnih skupnosti Zavzeli so se tudi za to, da se čimveč njihovih delavcev včlani v sindikat. Veliko govora je bilo o možnostih kreditiranja obrtnikov. Po njihovem mnenju ti pogoji še vedno niso v skladu s politiko razvoja obrti. Zato so podprli tudi predlog, da v okviru zruženja ustanovijo vzajemni sklad, ki naj bi združil sredstva obrtnikov, banke, zavarovalnic itd. in iz katerega naj bi obrtniki prejemali posojila pod ugodnimi pogoji Na sestanku so soglasno podprli predlog o ustanovitvi združenja obrtnikov v Kamniku in izvolili njegovo skupščino. To združenje bo v veliko pomoč vsem obrtnikom pri reševanju njihovih problemov. Delegacija obrtnikov za občinsko skupščino, ki je zelo aktivna, pričakuje na ta način večjo povezanost z obrtniki in nijhovimi problemi. s V TUHINJU ŽIVAHNE JE Hribarjev Jože je bil na nedavni konferenci krajevne organizacije socialistične zveze, izvoljen za njenega predsednika. Veliko vaščanov je bilo na sestanku, ko so se pogovarjali o izvršenem delu in načrtovali, kaj vse bo organizacija socialistične zveze postorila letos. Ne le predsednik, vsi krajani bodo morah zavihati rokave, da jim bo življenje v Tuhinjski dolini lepše 'in prijetnejše. Našega sogovornika pa nismo srečali v Lazah, kjer je doma, temveč v Domu v Kamniški Bistrici kjer se.je udeležil seminarja za člane zveze komunistov. Vaša krajevna organizacija sodi med najbolj aktivne v kamniški občini. Kaj vse načrtujete, da boste naredili letos? ..Delovanje naše krajevne organizacije bomo morah še bolj poživiti, saj je problemov veliko. V delo mislimo pritegniti širši krog krajanov, saj je socialistična zveza množična organizacija. Zato bomo pozivih delo sekcij pri naši krajevni organizaciji. Posebno ' pozornost bomo posvetili kmečki sekciji, saj je v naših vaseh veliko kmetov. V kmečki sekciji so zastopniki iz vseh vasi in številni bi radi modernizirali kmetije." Prav gotovo delujejo tudi druge sekcije, mar ne? „Seveda, sekcija za ohranitev okolja in narave bo organizirala čiščenje naših vasi in okolice, saj ne smemo dopustiti, da bo vsak odlagal odpadke, kjer se mu bo zdelo. Zlasti veliko nesnage je v naših potokih in nič več niso tako bistri kot nekoč. To vidimo vsi zato jih bomo tudi vsi čistili Tudi mladino in šolarje bomo pritegnili. Tudi odbor za splošni ljudski odpor in ohranitev tradicij Narodno-osvobodilne borbe bo imel veliko dela. Naši kraji so bili zibelka partizanstva med zadnjo vojno, zato moramo izročilo prenesti n% mlajše. Partizanščine res ne smemo pozabiti." Kakšne izkušnje pa imate pri novem delegatskem sistemu? „Sedaj odloča o vseh važnejših in manj važnih problemih veliko občanov, saj je bilo na lanskih volitvah izvoljeno veliko delegatov. JOŽE HRIBAR Tak sistem je mnogo boljši kot nekdanji odborniški, kjer je bilo premalo povezave s krajevno skupnostjo. Več ljudi več ve in zato se na sestankih delegacij pogovorimo o skupnih stališčih, ki naj jih naš delegat na občinski skupščini ali skupščinah samoupravnih interesnih zastopa." Kako pa je z vašim sodelovanjem s krajevno skupnostjo? „Krajna skupnost mora uresničiti sprejete programe in vse storiti, da bo naš kraj še hitreje zaživel. Letos bomo dobili novo trgovino, zgradi bo treba športno igrišče, popravi nekatere vaške poti in še bi lahki našteval. Modernizirana Tuhinjski cesta je naše kraje še bolj približali Kamniku in drugim krajem in v!j več je tudi izletnikov, ki zaidejo nam. Tudi domačini se zvečin vozijo na delo v Kamnik, to , zahteva, da bomo tudi pri nas m<. rali začeti razvijati otroško varstvo Naša šola, ki je bila pred letal obnovljena, nima zadosti učiteljev Starejša dva odhajata v pokoj, mi ] bi potrebovali mlajše, ki boc pomagali pri kulturno prosvetna dejavnosti, kj je v Tuhinju zelm razgibana. Ob celodnevni šoli, ki b s tudi pri nas morala biti, bo moral Pc biti še več učiteljev, ki jjjm bom nudili vso možno pomoč. 8r Nekaj novih hiš je zraslo pri vas tudi vaša je med njimi! Alf bo pripomoglo k hitrejši obnovi krajane „Nbva ce$ta je prepričala število ot domačine, ki so zaposleni l2d Kamniku, da si kar doma postavit« svoje hiše. Zemlja je malo cenejša it za tudi do volje ne jn je za gradnjo je laž* ol dobiti Žal se kraji razvijajo premalo sk načrtno in tudi domačini smo krivci sk za tak razvoj. O tem bomo morajlpc spregovoriti na krajevni organizacij socialistične zveze, saj s so naffital domači kraji zelo pri srcu, in preiti pričan sem, da bo vedno več d mačinov, ki se bood v Kamnik vo le na delo, družbeno politično . kulturno življenje pa živeh doma, Tuhinju, na Lazah, Češnjicah drugih naših vaseh." Jožetu in vsem domačino1-, želimo, da bi se jim njihovi načrti 'm _ želje čimprej uresničili, ker bo l<% tako naš dolg do zibelke partr zanstva izpolnjen. Izpolnili pa g> bodo predvsem krajani sami Nova krajevna skupnost? Krajevna konferenca SZDL na Križu, ki se je sestala na redni letni konferenci, je razpravljala tudi o možnosti ustanovitve sovje lastne krajevne skupnosti. Sedaj so Križani vključeni v krajevno skupnost Komenda, ki združuje še Številne vasi in zaselke v okolici Komende. Vaščani Križa vidijo v ustanovitvi svoje krajevne skupnosti hitrejše reševanje svojih krajevnih problemov. Križ šteje 261 volilcev in kar 233 se jih je izjasnilo za lastno krajevno skupnost. Razpoloženje vaščanov so preverili tudi z zbiranjem podpisov. Ustanovitev nove krajevne skupnosti ni tako enostavna, saj mora o tem svoje, mnenje povedati tudi občinska konferenca SZDL in razprava mora biti v občinski skupščini Prav gotovo se zdi tako stališče krajevne konference SZDL in vaščanov nekoliko preuranjeno. Ustavna dopolnola, občinski statut in statut krajevne skupnosti Komenda predvidevajo ustanovitev vaških skupnosti, ki prav gotovo prevzemajo velik del aktivnosti krajevnih skupnosti Vaške skupnosti nudijo široke možnosti uveljavljanja interesov vseh vaščanov, zato bi kazalo tudi Križanom izkoristiti to možnost. Torej z ustanovitvijo nove krajevne skupnosti le ne bi kazalo hiteti ^ NEKAJ MISLI O LETOŠNJI AKCIJI VARČEVANJA Zvezni republiški in pokrajinski organi SZDL, sindikatov Gospodarska zbornica Jugoslavije in izvršni sveti s] republik so sprejeli program družbene akcije varčevanja kot trajno sestavino družbene in gospodarske aktivnosti. Z»j realizacijo tega programa se morajo zavzeti vsi dejavniki združenega dela in tudi vse družbenopolitične organizacije.; V čem se kažejo konkretne naloge in v čem je bistvo varčevanja oziroma kje se da varčevati? To vprašanje je široko zastavljeno in nanj jena kratko nemogoče odgovoriti Jasno pa je, da varčevanje zadeva vs» področja gospodarskega in družbenega življenja, subjekti varčevanja pa smo vsi ki sodelujemo v proizvodnji) prometu in porabi Premalo bomo privarčevali če bomo samo skromnejši pri proslavah, reprezentanci, jubilejih U zmanjšanju stroškov za potovanja v tujino. Vsekakor teh »notranjih rezerv" ni za zanemariti, toda poglavitni cil akcije je drugje. Poglavitno težo akcije moramo usmeriti tja, kjer so prihranki najbolj daljnosežni. Ti pa izhajajo iz res pravočasno, skrbno, strokovno, realno in usklajeno pripravljenih razvojnih investicijskih programov. Ker so na področju Kamniške občine praktično vse rezerve delovne sile izčrpane, saj je odstotek kmečkega prebivalstva i>\ tako majhen, da na priliv delavcev iz kmetijstva ne moremo več računati imajo v bodoče realno perspektivo le takoj zastavljeni programi ki bodo dajali prednost kapitalno intenzivni proizvodnji s čim bolj poudarjeno intelektualno komponento dela. Takšni programi bodo preprečevali razsipanje družbenogospodarskih potencialov, do kakršnega H v preteklosti prihajalo zaradi drage avtentične proizvodnje in zaradi uvoza tudi takšnih izdelkov, ki bi jih tudi sarrv lahko rentabilno proizvajali Dober razvojni program in njegova realizacija nam omogočata veliko večje prihranek kot kakršna koli kasnejša prizadevanja za odstranitev posledic, ki izvirajo bodisi iz napačne razvojne usmeritve ali pa iz investiranja brez investicijskega programa. Zato ni slučaj, daje tudi v programu družbene akcije varčevanja in skozi selektivno politikoj kreditiranej gospodarskega razvoja, opozarjamo na uvedbo postopka za pridobivanje ocene o investicijskih namenih ter pričakovanih investicijskih efektih, gledano tudi s splošnega duržbenega vidika. Vse te misli lahko strnemo v ugotovitev, da je varčevanje predvsem smotrnejše gospodarjenje in, da mora biti! predvsem usmerjeno v čim boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti. Vsaka varčevalna poteza, ki bi imela restrikcijski karakter in, ki bi delovala v smislu ohranitve poslovne aktivnosti predstavlja samo navidezno varčevanje,! predvsem pa se to izkaže kot kratkoročen ukrep. V sled tega bomo morah tudi v Kamniku prisluhniti splošnim gospodarskim gibanjem se poglobiti v celoten splet gospodarskih gibanj ter bolj aktivirati intelektualni potencial v smislu rimskega dela in pripraviti dobro naštudirane razvojne programe za vsako TOZD. F D' 6. redni zbor Ljubljanske banke podružnice Kamnik Dne 4. aprila 1975 je bil v skladu s statutom Ljubljanske banke podružnice Kamnik, v sejni dvorani SOb Kakmnik, 6. redni zbor naše banke. Na zbor so bih vabljeni delegati vseh delovnih organizacij, ki so upravljavci Ljubljanske banke TOZD podružnice Kamnik in vabljeni delegati so se zbora tudi polnoštevilno udeležili. Razen delegatov upravljalcev so bih prisotni še predsednik SOb Kamnik tov. Franc Svetelj, predsednik IO SOb Kamnik ing. Alfonz Boltar, predstavniki delovne skupnosti banke in za Ljubljansko banko centralo, višji svetnik tov. Marjan Ipavec. Osrednji točki dnevnega reda sta bili: - poslovno poročilo Ljubljanske banke za leto 1974 z dodatkom za podružnico Kamnik in predlog širjenja mreže poslovnih enot Ljubljanske banke in modernizacije njenega poslovanja v letu 1975 Čeprav so delegati skupaj z vabilom za vse točke dnevnega reda, prejeli tudi materiale z ustrezno razčlenjenimi podatki o poslovanju, je direktor Drago Krstič nekatere vidike poslovanja banke, ki so za poslovanje naših organizacij združenega dela posebno pomembni, v ustnem poročilu še dodatno pojasnil. Na osnovi tako osvetljene problematike je bila o celotnem spletu gospodarsko finančnih vprašanj zelo živahna diskusija. Z ozirom na vse večjo nelikvidnost gospodarstva in v zvezi s tem tudi na vse večje potrebe gospodarstva po likvidnih finančnih sredstvih, so delegati v razprava posvetili največ pozornosti prizadevanjem banke, da zbere čim več sredstev prebivalstva na hranilne knjižice. Naši občani imajo pri Kamniški banki že preko 20 tisoč hranilnih knjižic in drugih računov in v banko vložena sredstva prebivalstva so koncem februarja 1975 dosegla že 65.966.000,00 din, kar predstavlja preko 20 % celotnega kreditnega potenciala podružnice Kamnik. Ohrabrujoč je podatek, da so samo v prvih dveh mesecih 1975 leta sredstva prebivalstva porasla za 6.279.000,00 din. Na osnovi navedenih podatkov je bilo ponovno poudarjeno kako pomembno je, da v tekočem letu pričnejo tudi še preostale organizacije združenega dela z izplačevanjem osebnih dohodkov preko hranilnih knjižic. Trenutno prejema osebne dohodke na hranilne knjižice že več kot pet tisoč zaposlenih ah dobra polovica vseh zaposlenih v naši občini Da bo poslovanje banke s prebivalstvom v bodoče še bolj nemoteno potekalo, bo predvidoma v oktobru letos na Bakovniku pričela z delom nova sodobno organizirana in opremljena ekspozitura, ki bo odprta tudi v popoldanskem času. Sestavek naj zaključimo z ugotovitvijo, ki jo je neki delegat izrekel že po končanem zboru v prostem razgovoru, da uspešnost poslovanja naših organizacij združenega dela ne zavisi samo od naših prizadevanj na delovnih mestih in od gospodarjenja v organizacijah združenega dela, ampak tudi od smoternega gospodarjenja z denarjem vsakega posameznika, ki je v tem da do trenutka porabe denar naj ne leži doma pri posameznikih, temveč naj vrši svojo denarno funkcijo v korist gospodarstva naložen v banki , p, p. caikamniski občan april 1975 stran 3 ladi iravi' lahk injsl w injst n vi eto E ečinintei Zakaj dopolnitev družbenega dogovora o skupni porabi v občini Kamnik Družbeno dogovarjanje o skupni porabi za leto 1975 je trajalo od meseca oktobra lani, ko so vse samoupravne Neresne skupnosti objavile v Kamniškem občanu predloge svojih programov (šolstvo, otroško varstvo, kultura in 0 pMesna kultura), v novembru pa sta objavili program še zdravstvena skupnost in skupnost za zaposlovanje, obe s mopokrivata občine ljubljanskega območja. rstvft Delovni ljudje in občani so v teh programih razpravljali na kandidacijskih konferencah za volitve splošnih delegacij etoMa interesne skupnosti v novembru 1974, o predlogih stopenj za zbiranje sredstev za posamezne skupnosti pa na eljevzborih delovnih ljudi pa v začetku meseca marca (zborov je bilo 40 z okrog 4000 udeležencev), ni K V razpravah so bila soglasno podprta izhodišča, da se z občinskim družbenim dogovorom v občini dogovorimo za boJRPotrebna sredstva za osnovno dejavnost šolstva, otroškega varstva, zdravstva, itd. Za sredstva, ki so potrebna za vetu dokončanje oz. realizacijo že sprejetih investicijskih programov na področju šolstva, zdravstva, socialnega varstva, pa zeli naj podobno kot republiški družbeni dogovor tudi občinski določa samo zgornje meje, do katerih se lahko zbirajo ki bi sredstva za te namene. O oblikah in načinu zbiranja sredstev za te investicije pa se je treba na podlagi sklenjenih orali Pogodb v preteklih letih, posebej dogovoriti t samoupravnimi sporazumi. >om pitaliču. ] V obeh dneh je bilo zbrano skupno 18 ton 900 kg odpadnega papirja. Rdeči križ se vsem darovalcem zahvaljuje in istočasno obveščamo občane, da bo akcija zbiranja teh surovin še 7. in 8. oktobra. ML Z. jčaPUmniški obCan wmmmmmmm april 1975 stran s iga ela J 1 najstarejša kamniška občana Kamnik praflOOlttt bIov- J JE iu- A IA 4 4 A- >v ir- Antonija Cerar iz Volčjega Potoka in Simon Žavbi iz Zgornjega Tuhinja sta najbrž najstarejša prebivalca kamniške občine, čisto gotovo pa sta najstarejša člana društva upokojencev v Kamniku. Na počastitvi, ki jo h društvo pripravilo svojim najstarejšim članom, sta se znašla skupaj za mizo in pred fotografom Bila sta vesela in zadovoljna, prisodil bi jima kvečjemu 80 let, pa sta jih dosegla 95! Še pet let do stoletnice! V tej dolgi življenjski dobi sta marsikaj doživela, mnogo trpljenja in žalosti pa tudi zadovoljstva. Oba sta iz tesnega domačega kroga šla v svet za kruhom, pa sta se spet vrnila domov. Antonija Cerar, z dekliškim Priimkom Telban, se je rodila 4. januarja 1880 v Sobočevem pri Borovnici. Torej je že takoj .po novem letu praznovala svojo ^-letnico! Ko je leta 1905 dopolnila 25 let, je odšla v Ameriko. Tam je spoznala Antona Cerarja iz Moravske doline in se z njim poročila. Že &z tri leta sta se vrnila v domovino in si s skromnimi prihranki kupila malo kmetijo v Volčjem potoku. Trdo sta morala delati, da sta preživela Številno družino, saj se jima je rodilo 12 otrok, od teh pa so štirje umrli že v rani mladosti. Zdaj živijo samo še tri hčerke in en sin, mož pa ji je umrl Pred 22 leti Marija Cerarjeva stanuje še vedno v Volčjem potoku, v hiši Št. 4, ki sta jo kupila z možem Jm 1908. Živi v skupnem gospodinjstvu s hčerko Faniko, snaho Pavlo in vnukom Stankom, Seveda je hiša zdaj preurejena in pdobno opremljena, tako da naša najstarejša občan- ■•a iz udobnega naslonjača lahko spremlja vse, kar jo zanima na televizijskem ekranu. Simon Žavbi pa je doma pod zeleno Menino planino v Zgornjem Tuhinju št. 43, kjer se je rodil 9. septembra 1880 v družini malega kmeta. V hiši ni bilo kruha še za dve sestri in enega brata. Ko je bil star 18 let, je odšel v Nemčijo, kjer je deset let delal v rudniku. Ko mu je umrl oče, se je leta 1908 vrnil domov, da kot najstarejši sin prevzame kmetijo. Zakonsko srečo je užival le mah časa, ker mu je umrla, žena ob porodu drugega sina. Ostal je vdovec, gospodinjili pa sta mu obe mlajši sestri, ki sta skrbeli za dom tudi med prvo svetovno javka. Mlajša sestra je bila sekretarka AFŽ in je vodila sestanke po vsem ozemlju tja do Moravč, sin Vinko pa je odšel v partizane in se boril do osvoboditve v njihovih vrstah. Ker stoji Žavbijeva kmetija na samem, je skrbel tudi za ranjence, ki so se zatekali pod njegovo streho. Zadnji ranjeni borec je bil pri njem od avgusta 1944 do marca 1945. Simon Žavbi je bil tudi odlikovan z Ordenom zasluge za narod. Zdrav in trden je vkorakal v svoje 95. leto. Kljub svoji visoki starosti se z avtobusom večkrat pripelje v Kamnik ali pa se po potrebi poda tudi v Ljubljano. Kdor ga vidi, kako z neločljivo palico* a zanesljivim SIMON ŽAVBI IN CERAR ANTONIJA vojno, ko je bil na fronti Po vrnitvi leta 1918 je kmetoval na svoji mali osamljeni gorski kmetiji, ki je že januarja 1942 postala shajališče partizanov. Simon Žavbi seje takoj vključil v aktivno delo za osvobodilno fronto, z njim pa tudi obe sestri in sin Vinko. Žavbijeva kmetija je bila ves čas okupacije stalna korakom in zravnano držo sam meri ljubljanske ulice, mu ne bi prisodil njegovih let. Naj ga zdravi zrak Tuhinjske doline ohrani še vrsto let! Obema najstarejšima članoma podružnice društva upokojencev v Kamniku želimo, da bi tako čvrsta in zdrava dočakala stoletnico! - IZ lov na volivce Kakor povsod, tako tudi pri nas, če ne še hujše, agitirajo in nepostav-no lovijo glasove za nernčurske kandidate za trgovinsko zbornico. Narodne kandidate sumničijo in celo psujejo. Najlažje pa nemškutarji lovijo volivce na limanice s tem, da jim obljubljajo davek znižati. Mi Slovani si bomo že zapomnili, kako se nam zdaj godi. Ni še vseh dni večer! (Slov. narod, 6. januarja 1875) občni zbor čitalnice Predsednik je v uvodnem nagovoru poudaril, naj ostane čitalnica še naprej tako zavedna buditeljica narodne zavesti kot preteklih sedem let kljub hudem pritisku narodnih nasprotnikov. Odbor je imel 19 sej. Prireditev je bilo 12, med temi 9 gledaliških predstav. Rednih članov je 88, častnih pa 5. Dohodkov in izdatkov je okrog 650 goldinarjev. Inventar je vreden 1300 gld, med njim je tudi krasna zastava, s katero bodo umrle člane spremljali na pokopališče. Pri volitvah so izvolih naslednji odbor: predsednik J. Mur-nik, podpredsednik A. Janežič, tajnik Fr. Slabajna, blagajnik J. Orel, odborniki pa Fr. Prohinar, Fr. Ha-jek, J. Rode, A. Stadler in A. Medved. Vprizoritev v korist neumornega igralca Fr. Slabajna je zelo uspela, pri igri pa se je tudi to pot Fr. Slabajna zelo odlikoval, kakor tudi M. Prohinarjeva in Franjo Ozbič. (Slov. narod, 19. januarja 1875). okrajna blagajna Župani kamniške okrajne davčne blagajne so pristali, da imajo razna-šalci službenih pisem po 13 gld mesečne plače. Ti raznašalci so od nas plačani, na voljo pa so birokraciji in nemčurstvu. - Cestni odbor je iz okrajne blagajne dvignil znaten znesek za tri cestarje, ki se pa na popravilo in vzdrževanje ceste prav nič ne spoznajo. Župani kamniškega okraja bi morah ustanoviti odbor in vstopiti v kako narodno društvo, kjer bi se posvetovali o složnem nastopanju v korist okraja. Nekateri nevedni župani bi dobili pravni pouk in pri raznih volitvah in obravnavah bi bila potem večina naša in v korist narot da. (Slov. narod. 30. januarja 1875). sneg Precej velik sneg je zapadel 25. februarja. (Slov. narod, 26. febr. 1875) „beseda" v narodni čitalnici bo 7. marca beseda z zabavnim programom: četverospev Sanje. 2. Veseloigra Svi-toslav Zajček, 3. Tombola. Med odmori bo koncert narodnih pesmi in igranje na citre. (Slov. narod, 5. marca 1875) javna razsvetljava Klic, kije v časopisju iskal odmeva pri našem občinskem odboru, je končno vendarle rešen s tem, da so že oskrbeli 6 novih svetilk za naše mesto. Tako imamo zdaj nekaj več razsvetljave. Svetilke so res okusno narejene, žehmo si samo, da bi tudi tako lepo svetile in pa takrat, ko bo tema. Torej se je le splačalo drezati po časopisu. (Slov. narod, 14. marca 1875) križnikov poziv Dragi Slovenci! Večkrat so me slovenski učenjaki prof. Krek, Majer in Baudoin de Courtenay pozvali, naj marljivo zapisujem narodno slovstvo, kar sem tudi storil v motniški in vranski okolici. V vsakem trgu in vasi je gotovo kaka oseba, ki zna pripovedovati narodne pravljice. Ker bi rad razširil svoj delokrog tudi na Kamnik, Gornji grad in Savinjsko dolino, najvljudneje prosim rodoljube, da pozvedo za take ljudi in mi pismeno sporočijo ime pripovedovalca, ki ga bom že nagradil, ko pridem v te kraje nabirat narodno blago. Motnik, .22. marca 1875. Gašpar Križnik (Slov. narod, 24. marca 1875). drobne vesti iz konca leta 1874 Oče umne sadjereje na Kranjskem in misijonar Franc Pire je ponatisnil knjižico Nekatere pesmi. Prvo izdajo je razdal, druga pa je naprodaj pri Gerberju po 10 krajcarjev. Z numizmatiko se peča Janez Parapat, župnik na Vranji peči.* Zbira medalje, svetinjice in star denar. Poziva lastnike, naj mu jih pošljejo proti odškodnini. Janez Verhovnik iz Tunjic, čeprav mlad tesarski mojster, je popravil že 20 zvonikov. mladega tunjiškega učitelja tožba Danes sem imel čast govoriti v Kamniku z okrajnim glavarjem Klančičem. Pritožil sem se zoper nekatere zarobljene, neotesane tukajšnje kmete, ki prilomastijo med naukom v šolo po svoje nemarne otroke, ako jih priprem, da bi se naučili, kar se od njih zahteva. Ko glavarju pripovedujem o prizoru kmeta v šoli s klobukom na glavi, o grmečem glasu „marš domov" - o kletvi in grožnji, da ne bom več učil v Tunjicah, ako bi se drznil njegovega sinka še kdaj po pouku obdržati v šoli, je glavar komaj poslušal. Odprl je debelo knjigo in mi pokazal odstavek o dolžnosti učitelja, da se ne sme mešati v politiko in zavpije: Sicer pa, kaj se takle poba razume na politiko (Slovenec, 4. februarja 1875). kaznovani naborniki Vojaškim novincem so naznanili, da se morajo javiti najprej županu v svoji občini, da so v vojaških letih. To jim je okrajni birič oznanil v barbarski jecljavi slovenščini, ki jo je malokdo razumel, ker je bila ošpi-kana z germanizmi. Pametno bi bilo, ko bi naše okrajno glavarstvo izbralo take služabnike, ki jim teče beseda vsaj v domačem dialektu. Ker se fantje niso javiji županu, jih je okrajni glavar kaznoval z zaporom 3 do 4 dni. (SI. narod, 3. aprila 1875). Dolga zima. - Po hudi, dolgi zimi nas sneg še ni zapustil Po dolinah je še ponekod snežna odeja, prisojne strani gričev pa so brez snega. (SI. narod 4. aprila 1875). Vesehca v Cilahnici - Narodna Čitalnica v ■ Kamniku bo priredila 18. aprila v svojih prostorih veselico. Na sporedu je vesela enodejanka s petjem. „Ena suknja pa štiri roke", nato pa ples. Vstopnina za člane 10 krajcarjev, za nečlane pa 30. (Slov. narod, 16. aprila 1875). T V srednjem veku še ni bilo nobenega mostu čez Bistrico in Nevljico. Trgovsko blago so v glavnem tovorih s konji. Prehod čez Bistrico je bil na Grabnu pri avtomehaničnih delavnicah, od koder Je vodila pot proti UjUiašnjemu vhodu na stadion in naprej po Demovšfeovi poti do Čveka (Nevlje št. 34). Tu je bil prehod čez Nevljico na istem mestu kot je še danes * promet z vprežno živino. Na naši sliki razločno vidimo kolovoz, po kate-'em še danes prehajajo kmečki vozovi med Nevljami in Mekinjami, za pešce Pa je bila še do nedavna skromna brv, ki jo je zadnja velika voda odnesla. «jaj tu uravnavajo Nevljico, nekohko so jo tudi poglobili. Pri tem bi opozo-°h na zgodovinski pomen tega prehoda, ki ga nikakor ne bi smeli zabrisati in Uničiti. Čeprav imamo kakih 50 metrov navzgor ob Nevljici betonski ••mamutov most", do katerega vodi iz Nevelj asfaltno cestišče, bi še vedno 1 Kolovoz (s puščico) in brv pri zgodovinskem prehodu čez nevljico korali omogočiti voznikom, da prehajajo po starem kolovozu čez vodo. Ta Prehod so brez dvoma že uporabljali v kelstkih časih, kar nam priča najdba bronaste čelade na Romšakovi njivi v Nevljah, tik zraven stare poti proti Tuhinjski dolini. Daje bil prehod čez Nevljico na mestu, ki ga prikazuje naša slika, zelo živahen, je dokaz tudi v zemljiški knjigi, kjer je za kolovoz in brv odmerjen 12 metrov širok pas obrežja. Vsi vozniki s tuhinjske strani in iz Nevelj so se posluževali tega prehoda, če so hoteli prepeljati les na žago na prabnu ali pa v smodnišnico, ker so morah za prevoz skozi Kamnik še nekaj po prvi svetovni vojni plačati mitnino. . Tudi brv za pešce bi morah obnoviti, skromno brv zaradi ohranitve tradicije, da je na tem mestu še iz prazgodovinske dobe sem vodila pot proti Tuhinjski dolini, v srednjem veku pa se je po njej odvijal ves promet"med ^tajersko in Primorjem Pa še nekaj bi omenili. Ko je razsajala kuga v naših toajih, so Kamničani zgradili bolnišnico za okuženee na travniku „na desno °d kraja, kjer gre cesta čez Nevljico", kakor beremo v starih zapisih. Torej še eri razlog več, da ne uničimo vsega, kar je v zvezi z našo domačo kamniško *Kodovino. Čeprav polja pod Tolsto goro, kije podaljšek starograjskega hriba proti kuhinjski, dolini, težijo k Nevljam, pa so bih vendar njihovi lastniki že od Uekdaj Kamničani. Tudi gozdovi na Tolski gori tja do Kavrana so bili v lasti kamniških meščanov. Za Kaniničane je bilo polje, ki je ležalo vrh mesta, to. Je nad mestom, zgornje polje ali vrh polje, kar je dalo kraju naziv Vrhpolje. Nasprotno pa so hodih Kamničani doli na svoja polja, ki so se prožila proti Duplici in Mengšu. Da je bilo prvotno to zemljišče zaraslo s trnjem in so ga jiele s krčenjem spremenili v rodovitne njive, nam priča ime Drnovo ali prvotno Trnovo. Se do nedavna je bilo na mejah njivskih površin obilo grobelj, zaraslih s trnovim grmovjem, kamor so lastniki odmetavah kamenje, ki so ga pobrali po njivah. Vojvoda Ernest Železni je v deželi uvedel mir in dal utrditi in zavarovati Ljubljano pred turško nevarnostjo. Dvakrat je prišel v Ljubljano, da je ukrotil nasilnega deželnega glavarja Turjaškega in ga odstavil, ker je branil ljubljanskim meščanom sekati les v turjaških gozdovih, do česar so imeli pravico. Ernest Železni je 29. decembra 1413 v Ljubljani podpisal listino, s katero je potrdil kamniškim meščanom pravice, ki jim jih je podeli! njegov oče Leopold. Kamničani so tudi zavarovali svoje koristi proti škodljivi kmečki trgovini. Vojvoda Ernest Železni je 3. avgusta 1421 v Ljubljani izdal odlok, s katerim je na prošnjo kamniških meščanov prepovedal, da nihče z dežele ne sme tržiti ah kupovati v Kamniku. Prepovedal je tudi vse krčme in gostilne, ki niso ob velikih cestah ali pri farnih cerkvah in že od nekdaj. S tem so seveda Kamničani dosegli, da so trgovci in gostilničarji v mestu imeli več prometa in so lahko plačevali večje dajatve. Veliko število listin iz le dobe dokazuje, da so Kamničani mnogo darovali špitalu in.raznim bratovščinam. Največja je bila gotovo bratovščina naše ljube Gospe pri farni cerkvi na Šutni. Bratovščino sv. Primoža imenuje neka listina že leta 1389, bratovščini sv. Trojice in sv. Leonarda leta 1458 itd. Nekatere obrti so imele svoje posebne, bratovščine in zavetnike. Tako so bili čevljarji in usnjarji in organizirani v bratovščini sv. Duha,, ki je imela svoj sedež v frančiškanski cerkvi, kramarji in trgovci so se zbirali v bratovščini sv. Križa, krojači v bratovščini sv Nikolaja, kovači pa v bratovščini sv. Alojza in Eligija, ki mu je bila posvečena kapela na Malem gradu. Na pokopališču ob farni cerkvi, na Šutni so bile tri kapelice. Tudi za njihovo vzdrževanje ali opravljanje maš na njihovih oltarjih so dobrotniki poklanjali razne ustanove. V farni cerkvi je bilo seveda več oltarjev. Videli bomo, da so tudi za maše na posameznih oltarjih meščani utemeljevali dohodke iz raznih ustanov. Špital in nekatere bratovščine so si po darcžljivosti dobrotnikov tako opomogli, da so lahko vzdrževali svojega kaplana. Tako so bih že leta 1300 mimo odsotnega župnika Petra kar trije kaplani Konrad, AUiard in Tomaž. Največkrat so imenovali kaplana, ki je bil obenem tudi ravnatelj in oskrbnik špitala. Kamniška župnija je vse do leta 1752 sodila k oglejskemu patriarhatu. Kei jc bil patriarhat zelo razsežen, so patriarhi postavili za Gorenjsko posebnega namestnika, ki se je imenoval naddijakon. To zaupno mesto so pogosto opravljali tudi kamniški župniki. Nekatere smo že imenovali. Najimenitnejša sta bila Manfred della Turre in Oton Stupel, Boštijana Trebu-liana in še več drugih pa bomo srečavali kasneje. Naddijakoniso morah vsaj enkrat na leto pregledati vse župnije in poročati patriarhu o njihovih razmerah. Omenili smo že, da so nekateri župniki, zlasti v najstarejših časih, prebivali zunaj Kamnika, dohodke župnije pa so proti odškodnini dajali v najem. Tako vemo, da je leta 1300 imenovani župnik Peter Romanus, nečak oglejskega patriarha, živel stalno v Čedadu, kamor so mu pošiljali dohodke župnije. Janez de Baudensis pa je bil im novan za kamniškega župnika še v času, ko je študiral v Bologni. Župnik Otokar Blagovški (iz Blagovice) jc leta 1358 ustanovil samostan klarisintarij v Loki in je dobil dovoljenje, da je lahko odsoten iz župnije. Kamniški župniki so stanovali v župnišču, ki je bilo zraven cerkve in špitala. Zaradi turških nevarnosti so se leta 1538 preselih v frančiškanski samostan, frančiškani pa so odšli v Ljubljano in se vrnili šele teta 1627. Takrat se je župnik spet preselil na Šutno. Patriarh Bertrand je 10. junija 1339 sprejel Artika Vranjepeškega (Articus de Rabcnsperch) med svojo družino (insuum familiärem). Pogodila sta se, da bo Artik dobival vsak mesec po dve marki solidov plače, če bo služil patriarha z orožjem in štirimi konji. V zapisu je omenjen 19. oktobra 11 duhovnik Henrik Vranjcpeški (de Rabcnsperch). Ni mogoče dokazati, ali je tu govor o naši Vranji peči ah že o gradu Koprivniku, ki je po mnenju zgodovinarjev prevzel ime Rabcnšbcrg, ko je menda grad na Vranji peči propadel m so se vitezi VranjepešKi preselili v dolino. V popisu cerkvenih dragocenosti iz leta 1526 poroča kamniški mestni sodnik o cerkvi sv. Urha v Vranji peči, ki ga v nemškem jeziku imenuje Rabenstain. Iz leta 1370 je zapis o cenitvi dohodkov posameznih župnij, na osnovi katerih se je v arhidiakonatu Kranjske in Marke zaračunavala papeška desetina. Kamnik je ocenjen na 22 mark solidov, Mengeš na 30, Moravče 10, Vodice 14, Dob 14, Velesovo 35, Stična 100 itd. V tem seznamu pogrešamo Komendo. (Šumi L, št. 95). Ulrik iz Lancova (de Lantzaver) je 9. oktobra 1390 zastavil kaplanu bratovščine Matere Božje v Kamniku za tri leta svoje zemljišče v Volčjem potoku, kjer je gospodaril Jurij. Ulrikova matije namreč prejela od omenjene bratovščine pet mark šilingov beneškega denarja. Listino sta pečatila Ulrik iz Lancova in Seyfrid Gallenberški. Neža, žena Marka Stupla iz Kamnika, jc ustanovila za kapelo sv. Sigismunda tri zemljišča v moravški župniji, ki jih imenujejo Negostran in Pod orehom. Župnik Filip je 9. novembra 1419 pečatil na prošnjo Hermana Celjskega razna darila in potrdilna pisma oglejskih patriarhov glede cerkva v Vodicah, Krškem in Št. Rupertu. Kamniški župnik Filip je bil tudi komonik oglejskih patriarhov in Celjskih grofov. Jakob Rainer je bil župnik v Kamniku leta 1468. Valvasor ga napačno piše Ranner. Jurij pl. Hertenfelser se prvič imenuje kot kamniški župnik leta 1476. Patriarh mu je dovolil, da sme za dve teti zapustiti kamniško faro in prebivati na cesarskem dvoru. Za časa njegove odsotnosti ga je nadomeščal v Kamniku Leonard Seydel, doktor umetnosti. V knjigi prepisanih dokumentov (kopialna knjiga) samostana Pleterje pod Gorjanci je tudi sledeči zapis z datumom 25. avgusta 1421: Brata Nikolaj in Friderik iz Kamnika prodata svoje posestvo, ki obsega dve kmetiji (2 Huben) na Vrhpolju (Oberfeld) pri Šent Jerneju, na katerih gospodarita Marin in takel, priorju Andreju in samostanu za 43 funtov dobrih dunajskih pfenin-gov. Pečatih so: naš ljubi brat iz Kamnika, plemeniti Pirš iz Doba in Nikolaj Loški, tačasni sodnik v Kamniku (MMV 1901). Drugi zapis ima datum 8. septembra 1423: Peter Pole, župnik v Moravčah, proda priorju Andreju in samostanu Pleterje za 29 mark šilingov -vinarjev, ki so v deželi Kranjski v veljavi, dve kmetiji in eno gorsko pravico v vasi Dobrovo v fari Bela cerkev. Na obeh posestvih gospodari Ulrik Pheypfer in ima dohodka marko šilingov in 19 kokoši. Pečatih so izdajatelj, župnik Pavel v Trebnjem in dedič Ulrik Limbarski (Lyligenberger). Ko je leta 1424 umrl vojvoda Ernest Železni, je zapustil več mladoletnih otrok. Najstarejši sin Friderik je imel komaj devet tet, Ernest in Albreht pa sta bila še mlajša. Očetov brat Friderik Tirolski je zato prevzel varstvo otrok pa tudi vlado na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem. Zgodovina imenuje Friderika Tirolskega tudi Friderika „s praznim žepom", ker je bil vedno v denarnih stiskah. Na cerkvenem zboru v Konstanci leta 1415 je namreč pomagal papežu Janezu XXIII, da je pobegnil. Rimsko-nemški cesar Sigismund in na cerkvenem zboru zbrani zastopniki so dosegli, da je Friderika zadelo cerkveno izobčenje in državno pregnanstvo. Odkupil se jc z velikimi denarnimi žrtvami, izgubil pa je tudi mnogo posestev v Švici. Zato je bil pač vedno brez denarja. Gospodoval je kot pravi vladar v naših krajih in ni hotel izročiti vlade iz rok, čeprav je že leta 1431 njegov varovanec Friderik postal polnoleten. Šele teta 1435 se je odrekel vlade našim pokrajinam. Tako je torej vladal Friderik Tirolski v naših krajih od 1424 do 1435. Iz te dobe imamo nekaj zapiskov o kamniških meščanih. Že v prejšnjih nadaljevanjih smo omenih, daje bil takrat za sodnika v Kamniku Nikolaj Loški (iz Loke -Niclas von Laakch). To je razvidno tudi iz hstine z dne 22. oktobra 1427, s katero sta Janž Ingwer in njegova žena Marjeta kupila desetino od Nikolaja Loškega, kamniškega sodnika. Njegov naslednik jc bil menda Seifrid Kostibol (Kusabal), ki je 27. avgusta 1431 pečatil listino, v kateri kamniški meščan Janez Solza prepusti vojvodu Frideriku fevd o dvoru na Perovem pred Kamnikom. Kostibol je bil več let sodnik v Kamniku, vendar pa najbrž svoje službe ni prav vestno opravljal, ker jc pri obračunu z avstrijskim vojvodom ostal dolžan 500 ogrskih cekinov. Avstrijski vojvode so mu zato vzeli njegov skedenj in vrt, da brse odškodovali, oboje pa so potem podelili kamniškemu meščanu Urbanu. (nadaljevanje prihodnjič.' 82^375822075 KAMNIŠKI OBČAN APRIL 1975 STRAN 7 NOVE STANARINE Na podlagi 10. člena Zakona o stanarinah (Ur. list SRS, št. 50/72) in 6. člena Zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Ur. Ust SRS, št 5/72) ter na predlog Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije so Skupščine občin na območju SR Slovenije sklenile »Dogovor o politiki stanarin v letu 1975". Skupščina občine Kamnik je na 10. seji Zbora delegatov združenega dela In Zbora delegatov Krajevnih skupnosti sprejela „Odlok o določitvi višine stanarin v letu 1975". . Odlok določa, da se na območju občine Kamnik s 1. 4. 1975 zvišajo stanarine za 25 %. , Osnova za določitev stanarine predstavlja vrednost stanovanja, ugotovljena z Odlokom o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Kamnik iz leta 1973 s tem, da valoriacijska dednost točke ostane nespremenjena in to v višini 9,28 din. To pomeni, da točkovanje stanovanjskih hiš in stanovanj iz leta 1965 ne predstavlja osnovo zvišanje stanarin, temveč novo točkovanje po Odloku iz leta 1973. Ta ?rehod pa predstavlja povečanje vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj za 2 do 17 % in tvori osnovo za povišanje stanarin za 25 %. Na podlagi takega ^računa se bodo stanarine na območju občine Kamnik povišale povprečno od 35 do 49 %, ah od 10,00 jND do 120,00 ND več kot dosedanje stanarine. Da bi imeli jasnejšo predstavo, kako izračunamo nove stanarine, bomo skušali tak izračun prikazati v primeru. Stanovanje v zgradbi Kranjska c. 4, starost 10 let levilo točk P° starem 1965 P° novem 1973 114 131 Index 100 115 vrednost točke 9,28 9,28 Vred. kv. m 1.057,92 1.215,70 Stanarina Index Stanov. površ. Vred. v kv. m stan. 48 50.780,15 148,75 100 48 58352,65 170,95 115 213,70 144 "ova stanarina 170,95 x 1,25 • 213,70 ND Izračun je prikazan v dveh variantah: Prva varianta prikazuje izračun dosedanje stanarine, ki temelji na starem točkovanju iz leta 1965; druga varianta pa predstavlja izračun stanarine na osnovi novega točkovanja iz leta 1973 in predstavlja hkrati osnovo za izračun nove stanarine, povišane za 25 %. Mesečna stanarina se izračuna tako, da se vrednost stanova pomnoži s 3,52 % po Odloku iz leta 1964 in deli z 12. Za Samoupravno stanovanjsko skupnost predsavlja stanarina dohodek, ki je sestavni del celotnega finančnega načrta. Iz teh sredstev - stanarin se "Hirajo kriti stroški za tekoče in investicijsko vzdrževanje skupnih delov in naprav, amortizacija stanovanjske zgradbe in stroški za strokovne službe Stanovanjske skupnosti, ki dela na področju stanovanjskega gospodarstva in vzdrževanje stanovanjskih hiš. Dosedanje stanarine so bile tako nizke, da niso zadoščale za najnujnejša vzdrževalna dela. Denar od povišanih stanarin ne bo uporabljen za amortizacijo stanovanjskih hiš, temveč za tekoče in investicijsko vzdrževanje obstoječih stanovanjskih hiš. Hkrati s povišanjem stanarin želimo obrazložiti nejasnosti v zvezi z etažnimi lastniki. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik je v letu 1975 izdala vsem etažnim lastnikom nove pogodbe z zvišanim etažnim prispevkom. V zvezi s te'm se je pojavila vrsta vprašanj, na kakšni osnovi in zakaj je bil zvišan Prispevelc. Etažni prispevek sestavljajo naslednji stroški: - tekoče in investicijsko vzdrževanje skupnih delov in naprav, kar predstavlja 10 % mesečno tanarino po sprejetih določilih; | fiksni stroški zavarovanja stanovanjske zgradbe; - 5 % režija (zaračunava se od mesečne stanarine), ki jo obračuna Samoupravna stanovanjska-skupnost za kritej stroškov strokovne službe. Ker so bile pogodbe za etažni prispevek izdane v letu 1965, so se v 10-letnem razdobju zaradi povišanja cen bistveno spremenili stroški tekočega vzdrževanja, prav tako pa so se tudi povišali stroški zavarovanja stanovanjske zgradbe in je bilo potrebno izvršiti spremembo izračuna etažnega Prispevka. Poudariti je treba, da bo s povišanjem etažnega prispevka moč le delno kriti tekoče in investicijsko vzdrževanje, ker dosedanje stanarine tudi s 25 % Povišanjem ne bodo mogle pokriti vseh potreb, ki se pojavljajo v zvezi s tekočim in mvestidjskim vzdrževanjem obstoječih stanovanjskih hiš. Samoupravna stanovanjska V*. skupnost občine Kamnik OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA KAMNIK vljudno vabi vse zdrave občane, da se udeležijo krvodajalske akcije, ki bo dne 8., 9., 12., 13. in 14. maja 1975 Prevoz krvodajalcev v Ljubljano organizira Rdeči križ z avtobusi. V letu 1974 v mesecu maju, se je udeležilo te humane akcije kar 1.344 krvodajalcev, 22 pd je bilo klicanih izven akcije. Iz katerih delovnih organizacij in krajevnih skupnosti so bili krvodajalci: Titan Kamnik 259 Stol Kamnik 277 Podjetje Kamnik 140 Tovarna usnja 109 Svit Kamnik 78 Svilanit Kamnik 56 ETA Kamnik 30 Alprem Kamnik 36 Gozdno gospodarstvo 23 Rudnik kaolina 28 Menlna Šmarca 21 s Gimnazija Kamnik 32 skupaj 1214 krvodajalcev iz delovnih organizacij in 152 krvodajalcev gospodinj, upokojencev, kmetov. M. Z. UDELEŽENCI NOV IZNEVELJ so še zbrali 21. marca na letni skupščini, kjer so pregledali delo v pretekli u~ ------ J—--—— i--- ■ — ■ ,---, ——"B" J *> ui kfiu •car 36 članov. V svojem prihodnjem programu dela so predvideli tudi izlet članstva, seveda pa se bodo v čimvečjem številu udeležili raznih proslav. p SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KAMNIK Samoupravna enota družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu Izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik objavlja na podlagi 3. in 11. člena statuta Samoupravne enote družbene pomoči v stanovnajskem gospodarstvu ter Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi Samoupravne enote družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu Stanovanjske skupnosti občine Kamnik javni razpis o zbiranju prosilcev - upravičencev za dodelitev najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi Enote družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu Stanovanjske skupnosti občhne Kamnik. L Upravičenci za dodelitev stanovanja so: .a) družine in občani z nižjimi osebnimi dohodki, b) mlade družine c) stari ljudje in upokojenci. 2. Pogoji, katere morajo izpolnjevati prosilci: a) družine in občani z nižjimi dohodki: - da prosilec za stanovanje nima ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, - - da osebni dohodki prosilca in njegovih članov gospodinjstva ne presegajo 900 ND na člana gospodinjstva mesečno (v letu 1974), - da ima stalno bivališče na območju občine Kamnik in da je eden od zakoncev zaposlen na območju občine Kamnik. b) mlade družine: - da nobeden od zakoncev ni nosilec stanovanjske pravice, - da živijo v družinski skupnosti, največ do 5 let in da družina doslej še ni imela ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, - da ima eden od zakoncev stalno prebivališče na območju občine Kamnik, - da se izkaže s pogodbo o namenskem varčevanju za nakup stanovanja, graditve stanovanjske hiše in da ne sme razveljaviti pogodbe o namenskem varčevanju brez odobritve Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik, - da organizacija, pri kateri je eden od zaposlenih zaposlen, jamči, da bo skupaj s prosilcem rešila njegov stanovanjski problem v roku petih let c) stari ljudje in upokojenci: - da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje, - da ima stalno prebivališče na območju občine Kamnik, - da za upokojence del sredstev prispeva Repubhška skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. 3. Način vložitve prošnje za pridobitev stanovanja Prosilec, ki želi dobiti stanovanje, vloži prošnjo na posebnem obrazcu na Samoupravno enoto družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu Stanovanjske skupnosti občine Kamnik in sicer z upoštevanjem svojega statusa, preko organizacije združenega dela, Krajevne skupnosti, Društvo pokojencev ah Socialne službe v občini Organizacija združenega dela, Krajevna skupnost, Društvo upokojencev ah pristojna služba Občinske skupščine ugotove upravičenost prosilca, upoštevajoč kriterije tega razpisa in odstoijo vloge skupaj s svojim mnenjem Samoupravni enoti družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. Obrazce za vložitev prošnje dobe prosilci v tajništvu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik, Cankarjeva 11. 4. Število stanovanj za dodelitev v letu 1975 in rok za zbr ranje prošenj Upravičencem bo Samoupravna enota družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v letu 1975 dodelila 49 stanovanj, vseljivih v mesecu juliju, in to: 7 garsonjer. 7 enosobnih stanovanj, 7 eno in pol sobnih stanovanj, 22 dvosobnih stanovanj in 6 trosobnih stanovanj. Prošnjo je vložiti na Samoupravno stanovnajsko skupnost občine Kamnik - Samoupravna enota družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu do vključno 30. maja 1975 z oznako »namenska najemna stanovanja". Predsednik Izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik: KORAT Alojz, L r. PLANINSKO DRUŠTVO KAMNIK objavlja naslednja prosta delovna mesta za: 1. OSKRBNIKA IN KUHARICO za planinski dom na Kamniškem sedlu 2. OSKRBNIKA IN KUHARICO za planinski dom na Kokrškem sedlu 3. FINANČNEGA KNJIGOVODJO ali KNJIG0V0DKINJ0 4. TEHNIČNEGA TAJNIKA ali TAJNICO za delo v pisarni 5. EKONOMA za oskrbovanje planinskih domov - Pod 1. in 2. točko je zaželen upokojeni zakonski par. - Pod 3., 4. in 5. točko so zaželeni upokojenci. Delo na obeh sedlih je sezonsko, druga mesta so stalna. Ponudbe pošljite na naslov: Planinsko društvo Kamnik, Tomšičeva ulica 1, 61240 Kamnik. Delavski svet KOMUNALNEGA PODJETJA KAMNIK razpisuje prosto delovno mesto SANITARNEGA REFERENTA Poleg splošnih pogojev, mora izpolnjevati še naslednji pogoj: - opravljena šola za sanitarne tehnike oziroma ustrezna srednješolska izobrazba. Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu o delitvi OD, stanovanja ni. Pismene ponudbe z dokazili pošljite v rokuis dni. Izobraževanje delegatov Kamniška delavska univerza in občinska konferenca SZDL sta pripravila več seminarjev za delegate v samoupravnih interesnih skupnostih iz krajevnih skupjnosti in delegate zbora krajevnih skupnosti v občinski skupščini. Do sedaj je bilo že sedem seminarjev za delegate iz vseh krajevnih skupnosti, razen za delegate iz Kamnika, Duplice, Srrarce in Volčjega potoka. Seminarji, ki so trajali en dan, niso bih najbolj obiskani, saj je bilo na njih le polovica izvoljenih delegatov. Predavatelji Vinko Gobec, Matjaž Vrbole in Silvo Učakar so seznanili udeležence z družbenopolitično in družbenoekonomsko ureditvijo pri nas ter delegatskim sistemom. V prihodnjih dneh bodo organizirali seminarja tudi za ostale krajevne skupnosti tako, da bodo imeli vsi delegati možnost spoznati osnove delegatskega sistema. Prav gotovo bomo morah s seminarji ah razgovori o delu delegacij še nadaljevati. v -tj V letnem času od spomladi do jeseni zanoslimo primemo osebo, pri delih na urejanju atletske steze na našem „STA-DIONU PRIJATELJSTVA" ob Cankerjevi cesti v Kamniku. Prijave sprejema 14 dni po objavi ODBOR ZA GRADNJE IN VZDRŽEVANJE ŠPORTNIH OBJEKTOV PRI SAMOUPRAVNI INTERESNI TELESNOKULTURNI SKUPNOSTI KAMNIK." »ZARJA« Obrtno in montažno podjetje KAMNIK Mekinje, Molkova pot 5 na osnovi 79. člena statuta ter 7. člena SS o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu objavlja odbor za medsebojna razmerja naslednja prosta delovna mesta za: 1. FINANČNEGA KNJIGOVODJE 2. VEČ INSTALATERJEV klimatskih naprav 3. VEČ INSTALATERJEV vodovodnih naprav 4. VEČ ELEKTROINSTALATERJEV 5. STEKLARSKEGA DELAVCA POGOJI: pod 1., ekonomski tehnik in 4 leta prakse v finančnem knjigovodstvu, pod 2.: VK instalater klimatskih naprav in 6 let prakse, KV instalater klimatskih naprav in 3 leta prakse, PU instalater klimatskih naprav, praksa ni obvezna; pod 3.: KV instalater vodovodnih naprav in 3 leta prakse, PU instalater vodovodnih naprav, praksa nI obvezna; pod 4.: VK elektroinstalater in 6 let prakse, KV elektroinstalater in 3 leta prakse; pod 5.: NK delavec, lahko začetnik. Odbor za medsebojna razmerja objavlja še naslednja prosta učna mesta učencev v gospodarstvu: 7 učnih mest ELEKTROINSTALATERJEV 6 učnih mest STAVBNIH KLJUČAVNIČARJEV 5 učnih mest INSTALATERJEV CENTRALNE KURJAVE 3 učna mesta VODOVODNIH INSTALATERJEV 3 učna mesta INSTALATERJEV KLIMATSKIH NAPRAV 2 učni mesti S0B0SLIKARJEV - PLESKARJEV Pogoj za sprejem učencev v gospodarstvu je dokončana osemletka in veselje do poklical Za objavljena delovna mesta se dohodki določajo po pravilniku o delitvi OD. Stanovanj organizacija nima. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe v 15 dneh po objavi na naslov: »Zarja«, kadrovsko splošna služba, Kamnik, Molkova pot 5. Komisija za odlikovanja skupščine občine Kamnik poziva samoupravne organe organizacij združenega dela, krajevne in samoupravne interesne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij, skupine občanov, društva in državne organe na območju občine Kamnik, da na podlagi odloka o častnih priznanjih in nagradah občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 13/70) in Pravilnika o podeljevanju častnih priznanj občine Kamnik, dostavijo komisiji do 15. maja predloge z obrazložitvami za podelitev - ZLATE PLAKETE KAMNIKA, - SREBRNE PLAKETE KAMNIKA, - BRONASTE PLAKETE KAMNIKA in - JAVNEGA PRIZNANJA KAMNIKA. Predlogov, dostavljenih po 15. maju 1975, komisija ne bo mogla upoštevati pri oblikovanju predloga za podelitev nagrad ob letošnjem občinskem prazniku. Kamnik, dne 16.4.1975 * KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK O NEGI BOLNIKA V "lesecih januar, februar, marec in april smo organizirali kar 4 tečaje o negi bolnika. Tečaje je obiskovalo 48 tečajnikov. Dva tečaja sta bila v KS Moste in dva v KS Tunike. Tečajniki so bih izredno zadovoljni, po končanem tečaju pa je bil kratek razgovor o uspehu tečaja. M ^ MAREC 1975 Porok ni bilo. SMRTI: Zofija Banič iz Kamnika, gospodinja, stara 89 let; Rranc Brojan iz Srrarce, kmet star 85 let; Janez Burja iz Nevelj, osebni upokojenec, star 88 let; Ivana Butalič iz Mekinj, km. upokojenka, stara 79 let; Frančiška Čop iz Kamnika, osebna upokojenka, stara 78 let; Franc Hribar iz Kamnika, invalidski upokojenec, star 60 let; Marija Klemen iz Spitaliča, preužitkarica,stara 85 let; Janez Pestotnik iz Kamnika, invalidski upokojenec, star 71 let; Barbara Pirš iz Kamnika, preužitkarica, stara 83 let; Antonija Vrhovruk iz Tunjic, km. delavka, stara 75 let; Terezija Zeleznik iz Češnjic, gospodinja, stara 68 let ZAHVALA ob smrti nase mame ZOFIJE BANIČ Iskreno s«, zahva^ujemo sorodnikom, sosedom in znanecčm za izrečeno sožalje in za poklonjeno cvetje Zahvaljujemo se odboru za civilne pogrebe pri občinski konferenci SZDL Kamnik za lepo organiziran pogreb. Posebna zahvala dr. Kimu za dolgoletno zdravniško pomoč ter družini Zoretovi za pozornost in pomoč, ki so jo nudili pokojnici v zadnjih dnevih življenja, in PoHan-škovim za pomoč ob smrti Sin Jože z ženo Nado VELESLALOM KONČNO IZVEDEN Za tekmovanje v veleslalomu v okviru sindikalnih športnih iger se je prijavilo kar 198 tekmovalcev in tekmovalk, Zaradi slabega vremena so bile tekme dvakrat preložene. Končno so se vremenske prihke le usmilile smučarjev in v lepem sončnem vremenu so se smučarji pomerili med seboj v soboto 12. aprila 1975. Žal se je od vseh prijavljenih pojavilo na startu le 66 tekmovalcev in 10 tekmovalk. Tekmovalci so bili razvrščeni v že ustaljene kategorije, za razliko od prejšnjih let pa zmagovalci niso prejeli praktičnih nagrad, temveč kolajne. Najboljše ekipe so prejele pokale in dip.ome, razen ekipe Titana I, ki je zmagala v kategoriji moških 30-40 let in bo prejela pokal naknadno. Lanskoletni zmagovalec v tej kategoriji, ekipa Stola ni dostavila pokala organizatorju, pa tudi tekmovalci in tekmovalke Stola so iz nerazumljivih razlogov izostali s tekmovanja. Rezultati: ženske: 1. Schnabl Majda SOb 0.53.1; 2. Grden Breda SOb 0.56.3; 3. Grašič Zlata Tovarna usnja 1.01.4; 4. Galjot Olga Svilanit l.OaO; 5. Francka Repolusk Titan 1.08.5 itd. V tej kategoriji ni bilo uradnih ekipnih uvrstitev, ker nobena od sodelu-jeočih sindikalnih organizacij ni imela treh uvrščenih žensk. moški nad 40 let: 1. Mulej Tine Kozorog 0.3a8; 2. Janko Štefe Kozorog 0.40.4; 3. Bojan Šlegl SOb 0.43.9; 4. Jože Janežič Titan 0.45.7; 5. Ivo Rostan Alprem 0.46.2 itd. EKpno uvrščena le ekipa Titan (Janežič, Repolusk, Trebušak) 2.18.6. moški 30-40 let: 1. Marjan Schnabl PTT 0.54.3; 2. Tone Brelih Alprem 0.55.9; 3. Danilo Brelih Titan 0.57.0; 4. Stane Šnabl Titan 0.58.8; 5. Franc Starovasnik Titan 0.59.2 itd. Ekipno: 1. Titan I (Brelih D., S. Šnabl, Starovasnik) 2.55.0 2. Titan II. (Podbevšek, Osolnik, Urankar) 3.12.3, 3, Kamnik (Sadjak, Močnik, Drolc) 4.42.7 moški do 30 let: 1. Grjljc Ivo Svit 0.49.3; 2. Sitar Aco 0.50.0; 3.-4. Peter Sitar in Janez Zabavnik (vsi Titan) 0.50.5; 5. Alojz Zaje Svilanit 0.52.0 itd. Ekipno: 1. Titan (A. Sitar, P. Sitar. Zabavnik) 2.31.0, 2. Graditelj (Bedenk,_ Jeras, Kemperle) 2.49.1, 3. Tovarna usnja (Sedušak, Komatar, Ribnik) 2.51.6 itd. KSŠI Mladi o 30-letnici osvoboditve 25. april 1975 ob 19. uri: Literarni večer na gimnaziji Rudolfa Maistra (nastop mladih literatov s Filozofske fakultete) 5. ah 9. maj 1975: Shod mladih literatov iz pobratenih mest 16. maj 1975: Sodelovanje pri sprejemu novih članov v ZK -recital „Izbor iz svetovne revolucionarne lirike." 25. maj 1975: Shod mladih Kamničanov Organizirali bomo športna tekmovanja v okviru meseda mladosti: (datumi so okvirni!) 24. april: streljanje (organizator OO ZSMS Podjetje Kamnik) 25. april: mali nogomet (organizator OO ZSMS Svilanit) 28 april: namizni tenis (organizaotr OO ZSMS Titan) 8. maj: tek (organizator OO ZSMS gimnazija R. Maistra) 11. maj: šah (organizator OO ZSMS Stol) 14. maj: rokomet (organizator OO ZSMS Svit) 19. maj: odbojka (organizator OO ZSMS UTOK) 21. maj: košarka (organizator OO ZSMS OO Klub študentov) 21., 22. junij 1975: pohod po poteh osvoboditve Sodelovanje na mladinskih delovnih akcijah, ki jih organizira RK ZSMS: KOZJANSKO (ia 5. - 8:'6. 1975) - 10 udeležencev iz Kamnika BRKINI (21. 6.. - 20. 7. 1975) - 11 udeležencev iz Kamnika Sonja Hribovšek ZAKAJ TAKO? Plavalni klub Kamnik nam že nekdaj let obljublja klubske kopalke, pa s to obljubo ni nič. Fantje so dobili celo plašče, me1 dekleta, pa lahko to samo upamo. Čeprav nas je zelo malo in ne bi potrebovali mnogo denarja, nas vedno spregledajo. Žalostno nas je gledati na treningih v dvodelnih kopalkah. Upamo, da ne bomo še naprej trenirale v svojih, temveč v klubskih kopalkah. pj ^ Koča na Kamniškem sedlu je potrebna popravila Okrog tisoč tristo nas je. Članov Planinskega društva Kamnik namreč. Če odštejemo nekaj redkih posameznikov, ki se ne ukvarjajo aktivno s planinsko dejavnostjo, je treba priznati, da daje to število zgovoren dokaz, da imamo pravico do določenih družbenih sredstev, ki so namenjena za gradnjo športnih in kulturnih objektov. Za naše visoko gorske postojanke gre. Koča na Kamniškem sedlu je zaradi dotrajanosti nujno potrebna popravila in razširitve, da bp mogoče nuditi v sezonskih mesecih vse številnejšim domačim in tujim obiskovalcem Kamniških planin prenočišče in najosnovnejšo prehrano. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je koča na Kamniškem sedlu pomembno križišče planinskih poti in ima s tem precejšen pomen v splošnem ljudskem odporu. Pripravljalna dela na koči že potekajo, vendar se je žal že spet zataknilo pri denarju. Planinska zveza Slovenije ima namenska sredstva za gradnjo in investicijsko vzdrževanje visokogorskih postojank. Toda za dotacijo iz teh sredstev je potrebna denarna garancija občine, na območju katere je planinski objekt. Sredstva Planinskega društva Kamnik pa zadoščajo le za tekoče poslovanje, in niso zadovoljiva niti za enostavno reprodukcijo. To je naravno in razumljivo, saj poslovanje planinskih postojank ne more in ne sme temeljiti na dobičkonosni osnovi, ker so njihove usluge namenjene najširšemu sloju ljudi. Umik ljudi iz civilizacije in vsakdanjosti ob koncu delovnih tednov je vzrok naraščanju števila obiskovalcev gora. Zato moramo kar najhitreje, kolikor je v okviru naših zmožnosti, izpeljati akcijo za razširitev omenjene koče. Na osnovi navedenih dejstev mislimo, da upravičeno pričakujemo, da bomo deležni dela sredstev, katerih delitev gre preko odbora za športne objekte pri Temeljni telesnokulturni skupnosti Kamnik, propagandni 0(jsck L. J. Novi nogometni klub na Duplici Prizadevni nogometaši na Duphci so ustanovili svoj nogometni klub, ki se imenuje „V1RTUS". Novi nogometni klub je naslednik nekdanjega nogometnega kluba, ki je vrsto let uspešno deloval v tem industrijskem centru. Po združitvi duphškega nogometnega kluba s kamniškim, je nogometna aktivnost na Duplici nekohko zamrla in so nogomet igrah le za razvedrilo. Novemu nogometnemu klubu želimo uspešno delo in mnogo športnih uspehov. Planinska šola Občni zbor kamniškega Plavalnega kluba Kamniški plavalci so na občnem zboru podali obračun enoletnega dela, kritično pregledali dosedanje delovanje in si zadah naloge, ki naj bi kamniškemu plavalnemu športu prinesle še vidnejše uvrstitve. Kamniški plavalni klub po dolgoletnem premoru deluje šele nekaj let v vse prej kot ugodnih razmerah. Naprave na letnem kopališču so dotrajane, k temu pripomore še slabo vreme v poletni sezoni, tako daje plavanje postalo kar „zimski šport", se pravi, vezano na pokrite bazene. V ktmniški občini takšnega objekta nimamo in kot vse kaže ga še v bližnji prihodnosti ne bomo imeli. Tako je ves trening plavalcev, vezan na zimski bazen v Kranju, kar pa zaradi visokih stroškov izključuje vsakršno množičnost. Zaradi tega so se v klubu odločili, da dajo prednost vaterpolu, kjer se z manj „mokrega" treninga lahko dosežejo boljši rezultati kot pri plavanju. Z velikim navdušenjem in amaterskim zanosom posameznikov je Kamničanom uspelo, da so v zelo kratkem času z resnim in prizadevnim delom poštah v vaterpolu eden najmočnejših klubov v Sloveniji, saj so pred kratkim dosegli na zimskem republiškem turnirju odhčno tretje mesto za kranjskim Triglavom I in Triglavom II. Iz vrst kamniških vaterpolistov, ki tekmujejo v prvi republiški ligi, so poklicali v državno mladinsko reprezentanco Iztoka Snabla in Matjaža Reisnerja, kar pomeni vehko priznanje vsem članom PK Kamnik in njihovemu trenerju Podverščku iz Kranja. Kljub zimskemu delu s plavalkami, ki jih vodi nekdanja rekorderka iz Kranja Lidija Švarc, je v poletnih mesecih potrebno navdušiti najmlajše in jih z raznimi tekmovanji in kvalitetnimi plavalnimi tečaji pritegnili v svoje vrste. Pri tem je nujna boljša povezava z učitelji telesne vzgoje na osnovnih šolah, ki do sedaj niso pokazali dovolj pripravljenosti, saj niti enega njihovega predstavnika ni bilo na občnem zboru. K množičnosti in popularizaciji vsekakor prispevajo tudi sindikalne igre v plavanju, ki jih nameravajo v širšem obsegu organizirati še vnaprej in tako na kamniško kopališče privabiti čimveč kopalcev, saj je znano, da je zaradi neurejenih garderob in sanitarij obisk v zadnjih letih nazadoval. Plavalni klub ima tudi neprestane težave z opremo (proge, na primer, so stare že 20 let), gole za vaterpolo so igralci kar sami prenovili in marsikaj, kar imajo, je plod iznajdljivosti in marljivosti članov kluba. Zato ni naključje, da so bih na letošnji javni prireditvi „Po delu šport in razvedrilo" izbrani za najboljši športni klub v občini. t Udeleženci zbora so bih nemalo presenečeni nad podatkom, da naj bi za letošnje leto dobili za dobrih 10.000 din manj dotacije kot v preteklem letu, vendar je predsednik Izvršnega odbora samoupravne interesne telesno-kuiturne skupnosti obljubil vso pomoč pri nakupu nove opreme in pri ureditvi garderobnih prostorov za tekmovalce. Dela pri preurejanju kopališča se bodo začela zaradi pomanjkanja sredstev šele v prihodnjem letu.. Kljub denarnim težavam si je novi odbor, ki mu še naprej predseduje Vinko Gobec, zadal nalogo, da bi kamniško plavanje v poletnih mesecih pridobilo predvsem na množičnosti, ker je le to porok za kvaliteten dvig - plavalnega in vaterpolo športa. , _j0jc. # ŠAH TROHAIN BAVČAR * Na aprilskem brzopoteznem šahovskem turnirju ..Solidarnosti" je sode-. lovalo 14 tekmovalcev. To pot sta bila kar dva zmagovalca, Mirko Troha in Boris Bavčar, ki sta dosegla po .11 točk. 3.-4. Albin Štrajhar in Branko Bračič 10, 5. Peter Zupančič, 6. Suhadolc, 7. Krivorotov itd. Na medmestnem šahovskem tekmovanju v Velenju je „Solidarnost" med 51 moštvi zasedla 13. mesto, kar je lep uspeh. BR20TURNIrV|QNIRJEV »solidarnosti" Pionirji in pionirke so odigrali v aprilu brzoturnir. Bilo je kar 14 tekmovalcev. Razvrstili So se tako, da je bil pri pionirjih rezultat: 1. Samo Hajdinjak 12 točk, 2. Vlado Stanič 10, 3. Miha Hribovšek 9 itd. Pionirke pa so se uvrstile: 1. Jankica Hriobvšek 10 in pol točke, 2. Sonija Stanič 7, 3. Lidija Mikolič itd. j ^ KOMENDA Marca je na občinskem nagradnem brzoturnirju v Komendi sodelovalo 20 šahistov. Prvo mesto je s 16 in pol točke osvojil Ciril Križelj (ŠK Komenda), drugi je bil Troha (ŠK Solidarnost) s 16 točkami 3. Maren (ŠK Komenda), 4. Boncelj (Solidarnost), 5.-6. Ocepek (ŠK Komenda) in Vuksanovič (Solidarnost) itd. , Šahisti SK Komende so marca začeh igrati za klubsko prvenstvo letošnjega leta. Sodeluje 16 šahistov, ki so razdeljeni v dve skupini, ne glede na jakost Vsak šahist ima na voljo 2 uri igralnega časa; to so obenem tudi priprave za tekmovanje v 2. slovenski šahovski ligi. Predvsem pa bo ta turnir koristen za mlajše, perspektivne šahiste. Na turnirju igrajo tudi štirje najboljši mladinci in en pionir. V eni skupini vodi po štirih nepopolnih kolih Križelj s 3 točkami iz 4 partij, drugo mesto' drži Žnidar st. z 2 in pol točkama, tretji je Plevel z 2 točkama iz treh partij. V drugi skupini vodi Bremšak, ki je štirikrat zmagal. Rudi Ocepek je v treh partijah trikrat zmagal, tretji je Juliant s tremi točkami iz štirih partij. Za prvomajske praznike imajo šahisti ŠK Komenda dogovorjeno gostovanje v Gendringenu (Holandija), tj. pobrateno mesto Kamnika. Odpotovalo bo okoli 12 šahistov. Na prijateljskem in šahovskem obisku bodo ostali 3 ah 4 dni. To bo mogoče vrnjen dolg kamniških športnikov za lanskoletno srečanje. Ker to srečanje ni samo lokalnega pomena, pričakujejo komendski šahisti tudi pomoč te ali one občinske organizacije. Pozno jeseni smo pričeli z njo -s planinsko šolo namreč. Spoznali smo, da je potrebno, da mladino, ki zahaja v_ gore, naučimo nekaterih stvari, "ki" so skoraj nujne, da jih vsak planinec zna. Razobesili smo plakate, odnesli priporočila ravnateljstvom osnovnih šol in uspeh ni izostal. POT JE STRMA Trideset učencev se zdaj i udeležuje predavanj, ki so torek v pisarni Planinskega dru Kamnik, Predavajo mladinski vo niki, vodijo pa tudi izlete, kjer ui mlade pravilne hoje v gore. Do sed so bih organizirani izleti na Kal nišld vrh, na Kamniško sedlo i zadnji, najlažji, po bhžnji okoli & izvira Kamniške Bistrice. Vsi tri T izleti so bih dobro obiskani. TerB 0 predavanj -' gibanje v goraljPO oprema, spoznavanje gorstev, oriei Usl tacija, nevarnosti v gorah, zgodovin Sle planinstva itd., so zanimive k-obenem prilagojene razumevan ^ vseh obiskovalcev PŠ. Ka Učenci planinsko šolo redi u. obiskujejo in kažejo resnost -.ako r ^} predavanjih kot na izlet1* Uparri da se bo iz njih razvi ader pl |JU nincev, ki bo Znal vam , hoditi rns gore, ceniti njihove lepote in d< „i movino. K( V aprilu in maju imamo v načrl še dva ah tri izlete v Kamnišek p. nine, predavanjem pa bo sledil pismeni preizkus znanja. Upamo, ga bodo vsi udeleženci PS uspeš: opravili in da bodo v bodoče v! lar so se naučili, tudi korist uporabili na svojih turah v plani T. EXLI ŠPORTNI UTRINKI ŠPORTNI UTRINKI Drugo mesto so dosegle odbojkarice kamniške gimnazije na srednješolskem področne prvenstvu v Ljubljani, kjer je sodelovalo 6 ekip/ Uvrstile so *e v tekmovali za republiško prvenstvo. Zmagala je ekipa iz Kočevja, tekmovalke ljublja skih srednjih šol pa so zaostale za Kamničankami. Neodločeno je ostalo srečanje noske in ženske ekipe kamniške in škofjeloške gimnazije v odbojki i košarki. Igrah so v Škofji Loki. V odbojki sta zmagali ženska in moška ekip1 lamniške •jnmnazije, v košarki pa so v obeh srečanjih odnesh zmago do mačini. Povratno srečanje bo v Kamniku. V pionirskem šahu je med prvimi OŠ Komenda-Moste DPM je organizacijo občinskega šahovskega prvenstva za pionirje zaup$ občinski šahovski zvezi in ŠK Komenda. Prvenstvo je bilo izvedeno v 0> Komenda, udeležile pa so se ga ekipe osnovnih šol Frana Albrehta, ZZUIN Duplice in Komenda-Moste. Rezultati ekipnega, tekmovanja: MLAJŠI PIONIRJI; 1. OŠ Komenda-Moste (Žnidar, Korbar, Štebe, Jagodic), 2. OŠ pri ZZUIM, 3.-4. OŠ Frana Albrehta in OŠ Duplica STAREJŠI PIONIRJI: 1. OŠ Frana Albrehta (Sikošek, Ajtnik, Jeglič, Kirbus), 2. OŠ Komenda-Moste, 3. OŠ pri ZZUIM MLAJŠE PIONIRKE: 1. OŠ Komenda-Moste (Maren, Pavšek, Poglajen, Bremšak), 2. OŠ pri ZZUIM, 3. OŠ Frana Albrehta STAREJŠE PIONIRKE: 1. OŠ Komenda-Moste (Jagodic, Grilc, Zadrgal, Zlobko), 2. OŠ pri ZZUIM Prvoplasirane ekipe so se uvrstile na medobčinsko tekmovanje , Ljubljano. Organizator je upošteval, da na prvih deskah igrajo najbolje šahisti svojih ekip, in je tudi izbral najboljše mlade šahiste po posamezni)' kategorijah. Vsak od teh kandidatov se na medobčinskem prvenstvu I Ljubljani lahko plasira v finale republiškega prvenstva. Najboljši po posfr meznih kategorijah so: ml. pionirji - Marjan Žnidar, OŠ Komenda—Moste st. pionirji - Danilo Sikošek, OŠ Frana Albehta mL pionirke - Miri Maren, OŠ Komenda—Moste st. pionirke - Marija JAgodic, OŠ Komenda-Moste Tekmovanje je odlično uspelo, vendar je škoda, da niso tekmovale ekip« iz vseh osnovnih šol kamniške občine. g ^ajj KDAJ TUDI KEGLJI? ? .. . ZGRADBA ZA NOVO KEGLJIŠČE ZA GOSTINSKIM PODJETJEM PLANINKA ŽE STOJI, KOT PA SMO IZVEDELI, JE PRIŠLO DO NEKATERIH NESPORAZUMOV Z LASTNIKOM ZGRADBE, KI OVIRA NADALJEVANJE IN DOKONČANJE IZGRADNJE KEGLJIŠČA IN DRUGIH POTREBNIH GOSTINSKIH OBJEKTOV. KO BODO TA VPRAŠANJA REŠENA, PA UPAJMO, DA BOMO KMALU LAHKO VRGLI PRVO KROGLO... S SIMULTANKE V KOMENDI K AMNIŠKI OBČAN, glasilo SZDL občine Kamnik - Ureja uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Tomaž Jančar - Tehnični urednik Jana Lazar - Izhaja enkrat mesečno - Uredništvo in uprava: Občinska konferenca SZDL Kamnik, Ljubljanska 1 (zdravstveni dom), telefon 831-315 - tekoči račun 50140-678-57156 - Tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani.