Oh	Slovenski dom, naš drugi dom
o dvojni lepoti in dvojnih težavah
Aprila in maja smo imeli spet hude glavobole. Komaj smo si oddahnili po sporu glede ekološko-ribolovne cone, že se je vnovič zapletlo na Dragonji, kjer je najbolj znani prebivalec tega dela Istre po protestih in cestni zapori začel gladovno stavkati. Spet so nas zapljusnile grobe besede o Slovencih in Hrvatih, daleč od načela prijateljstva in strpnosti, ki ga zagovarjamo v slovenskih društvih na Hrvaškem. Ko so ministri našli salomonsko rešitev z zapornico, smo si oddahnili. Hkrati pa smo se - kot že tolikokrat doslej - morali vprašati: zakaj je bilo treba toliko časa čakati, se zmerjati in podžigati spore, ko pa jih je s trezno glavo in dogovorom očitno mogoče pametno rešiti. Vsaj začasno, do trajnega dogovora. Ali bomo tak dogovor sploh dočakali, je vprašanje za milijon dolarjev. Če bi nam ob osamosvojitvi obeh držav, ali pa še kakšno leto pozneje, kdo dejal, da se bo jara kača mejnega spora vlekla polnih sedemnajst let, bi mu ne verjeli. Nasprotno: zgražali bi se ali smejali. Pa se je zgodilo prav to: Slovenija in Hrvaška sta hkrati praznovali 17. rojstni dan, pa se še vedno prepirata o tem, kam postaviti mejnike. Medtem ko se člani slovenskih društev na Hrvaškem trudimo poudarjati tisto, kar dva naroda povezuje, se nekateri kar naprej trudijo iskati tisto, kar nas ločuje. Komaj se reši stari problem, že se pojavi novi. V Sloveniji (in v drugih evropskih državah) so se zgražali zaradi odločitve Zagreba, da mladoletni turisti potrebujejo overjeno potrdilo za vstop na Hrvaško in da se čez mejo ne sme prenašati hrane, na Hrvaškem (in v drugih evropskih državah) se zgražajo nad uvedbo polletnih in letnih cestnih vinjet v Sloveniji. Se dobro, da obstaja najpomembnejša nepomembna stvar na svetu: nogomet. Evropsko prvenstvo in uspehi hrvaške ekipe so vsaj za nekaj časa zradirali vse druge tegobe in probleme. Za naše smo navijali tudi mi! Tu smo Slovenci na Hrvaškem pač v prednosti. Za naše smo lahko navijali tako letos, ko slovenskega moštva ni zraven, kot denimo leta 2002, ko je doma ostala hrvaška dvanajste-rica. Ali kot je nekoč zapisal Matjaž Rus: "Biti hrvaški Slovenec je 'duplo' lepo in 'duplo' težko. A lepše je govoriti o dvojni lepoti, kakor o dvojnih težavah."
Naslovnica: Jakob Petelin Gallus
poetični in slikoviti zapisi v zrcalu
014. maja, na predstavitvi knjige Ivi-ce Glogoške-ga, ki jo je ilustrirala Darja Lobnikar Lova k, so dvorano Slovenskega doma napolnili člani društva in prijateljiavtor-jev.
Knjigo Zapisci u zrcalu (Zapisi v zrcalu) je izdalo Hrvaško-zagorsko književno društvo Klanjec. Avtor Ivica Glogoški je zanimiva osebnost. Po poklicu je gradbeni inženir, ukvarja pa se s prevajanjem, slikanjem, oblikovanjem in še marsičem. Na predstavitvi smo spoznali knjigo, v katero je strnil svoje prevode španskih in francoskih pisateljev ter štirih slovenskih avtorjev: Prešerna, Cankarja, Župančiča in Gradnika. Izjemne ilustracije za knjigo je prispevala Darja Lobnikar Lovak; ilustra-
hrvaška in Slovenija, prijateljstvo v bližini
0Ob 15. obletnici navezave diplomatskih stikov med Slovenijo in Hrvaško je Društvo hrvaško-slovenskega prijateljstva (DSHP) izdalo knjigo "Hrvatska - Slovenija, prijateljstvo u bliskosti". Njene predstavitve 8. aprila v Slovenskem domu se je udeležil tudi hrvaški predsednik Stjepan Mesic.
Knjigo je predstavil urednik, veleposlanik, predstavnik Koordinacije hrvaških društev prijateljstva (KHDP) in predsednik DSHP Andrija Karafilipovic. Uredništvo, ki so ga sestavljali prof. dr. Stjepan Heimer, prof. dr. Ante Simonic, Predrag Lakičevic in Darko Šonc, je vanjo uvrstilo obsežno dokumentarno gradivo o dolgoletnem delovanju društva in osebna pričevanja članov, med njimi znanega zagrebškega Slovenca, našega člana
Oh	Slovenski dom, naš drugi dom
cije so bile na ogled na razstavi, ki je bila odprta po predstavitvi knjige.
Kot gost in prijatelj Slovenskega doma je nastopil Enis Kiševic, ki je interpretiral štiri pesmi v hrvaškem prevodu: Prešernovo Pesniku, Župančičevo Tiho prihaja mrak, Sonet Charlesa Baudelaira in Koraki Paula Valeryja. V slovenščini je pesmi Pesniku in Tiho prihaja mrak recitirala gospa Andreja Orožen Adamič. Ob koncu pesniškega programa in po predstavitvi obeh avtorjev ter običajnih pozdravnih besedah so za veselo razpoloženje poskrbeli glasbeniki iz Kumrovca, prijatelji avtorja knjige. Vrstili so se valčki, polke, slovenske in hrvaške narodne. Po dolgem času se je v Slovenskem domu tudi zaplesalo. Tradicionalno se je razre-zala primerno okrašena torta: v lipovem listu sta bila izpisani imeni Darja in Ivica. Knjiga Zapisci u zrcalu je bila 28. maja predstavljena tudi v Društvu hrvaških književnikov v Zagrebu.
Imeniten umetniški par
Ivica Glogoški se je rodil leta 1955 v Zagrebu. Diplomiral in magistriral je na zagrebški gradbeni fakulteti. Je poklicni projektant in ima svoj projektantski biro. Strokovna in znanstvena dela je predstavljal na kongresih in simpozijih doma in v tujini. V prostem času se ukvarja likovnim in pesniškim ustvarjanjem. Piše pesmi in občasno prevaja s francoščine in španščine. Doslej je objavil zbirko lastnih in prevedenih pesmi Ogledala i odrazi. Darja Lobnikar Lovak se je rodila leta 1948 v Ljubljani. Končala je aranžersko-dekoratersko šolo v Zagrebu. Center za likovno vzgojo mesta Zagreba na Pantovčaku in v Rokovem perivoju, kjer se je učila slikarstva, tapiserije, keramike in kiparstva, je obiskovala trinajst let Od leta 1978 slika, od leta 1988 pa tudi kipari. Je članica Društva umetnikov Hrvaške, za seboj pa ima vrsto razstav. Živi in dela v Ljubljani.	Polona Jurinic
otkrivanje tajne prijevoda
Pročitavši knjigu prijevoda Zapisci u zrcalu, nemoguce je čitatelju ne postaviti si pitanje o namjeni i smislu tog pothvata. S onu stranu ljepote originala i prijevoda, bez obzira na uspješnost ili diskutabilnost pojedinih prevo-dilačkih rješenja, koji su razlozi potaknuli prevodioca da u ovome - nesvakidašnjem - obliku predstavi svoj rad? Odsustvo vidljiva ključa koji bi unaprijed i jednoznačno pružio pregled cjeline može dovesti u nedoumicu, a čitatelj je u napasti posumnjati da je postao žrtvom mistifikacije.
Dr. Ivan Boric
Silvina Jermana. Navzoče je v imenu Slovenije, ki predseduje Evropski uniji, pozdravil slovenski veleposlanik v Zagrebu dr. Milan Orožen Adamič. Na predstavitev je prišlo kar 31 veleposlanikov akreditiranih na Hrvaškem, trije odpravniki poslov in številni drugi diplomati iz držav sveta, od severa do juga, od vzhoda do zahoda. Dvorano Slovenskega doma na Masaryko-vi ulici so napolnili še predstavniki hrvaške vlade, političnih strank, hrvaške diplomacija, vojske in cerkve. Osrednji gost je bil hrvaški predsednik Stjepan Mesic.
Odmeven govor hrvaškega predsednika
Hrvaški predsednik je v odmeven referat o stanju in prihodnosti odnosov med Hrvaško in Slovenijo strnil zgodovinsko dogajanje od osamosvojitve obeh držav do danes. Dejal je, da danes ni lahko govoriti o odnosih med državama, zlasti s perspektive predsednika Republike Hrvaške, in da je to hkrati izziv in velika odgovornost. Slovenija in Hrvaška sta se hkrati odločili za prenehanje vseh povezav z jugoslovansko federacijo in samostojno pot v državnost. Obe sta se odločili
za evropsko in pot. Medtem ko se je Slovenija s konkretnimi koraki in uspešno približevala cilja, je morala Hrvaška najprej čez dolgotrajno vojno, nato pa se je za nekaj časa izolirala od sveta, predvsem zaradi odnosa do človekovih pravic, medijske svobode in vojnih zločinov. Slovenci so hitro vstopili v Evropsko unijo in Nato, Hrvati pa so šele pred vrati Unije in severnoa-tlantskega zavezništva. Tudi ta razkorak je prispeval, da smo se medsebojno oddaljili. V nadaljevanju je Mesic kritično ocenil nerešena vprašanja, trenja zaradi meddržavne meje in zlasti neizplačane vloge nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke. Končal je s poudarkom, da je mogoče vsa odprta vprašanja rešiti z jasno politično voljo in pripravljenostjo obeh strani na kompromise. Hrvaško-slovenski odnosi so po Mesicevih besedah dobri, vendar bi lahko bili še boljši in širši. "V tem prepričanju sem delal doslej in bom delal tudi do konca svojega mandata, ker sem prepričan, daje to cilj in dolgoročni interes obeh držav, Hrvaške in Slovenije, zlasti interes slovenskih in hrvaških državljanov," je dejal hrvaški predsednik Mesic.
Franc Strašek
Oh	Slovenski dom, naš drugi dom
slovenski dom je dom medunarodnog prijateljstva
0Početkom devedesetih, nakon proglašenja
nezavisnosti Hr-vatske i Slovenije te nakon osnivanja mnogih dr-uštava pr-ijateljstva i njihove koor-dinacije u Republici Hr-vatskoj, Slovenski je dom postao popular-no mjesto susr-eta članova tih društava.
Udoba naše mladosti krajem pedesetih i šezdesetih godina prošlog stolječa zagrebački je Slovenski dom svake subote bio okupljalište starijih srednjoškolaca i studenata, zbog tako zvanih plesnjaka. Bio je na glasu kao ugodno i sigurno mjesto. Mnogo je vremena od tada prošlo. Odavno su plesnjake zami-jenili diskači, a nove generacije imaju svoj ukus, svoje navike i želje. Slovenski dom ih u tom pogledu danas sasvim sigurno ne bi zadovoljio. Da li igrom sudbine ili igrom slučaja, počet-kom devedesetih Slovenski je dom ljubaz-nošču svojih voditelja širom otvorio vrata i polako postao mjesto održavanj a osnivačkih i redovnih skupština društava prijateljstva i njihove koordinacije, mjesto održavanja predavanja političara i veleposlanika kao i mjesto održavanja izložbi i književnih večeri društava prijateljstva. Slovenski dom, društva prijateljstva i Koordinacija hrvatskih društava prijateljstva (KHDP) u svojim su programima rada pronašli zajednički interes, koji traje sve do danas, a nema razloga da tako ne bude i u buduče.
Sri-je-de- sa strani-m ve-le-po-slani-ci-ma
Posebno treba istaknuti zajedništvo u organizaciji tribina KHDP. Sukladno usvojenim godišnjim programima rada, glavni tajnik KHDP vodio je brigu i redovitim održavanjima predavanja naših i stranih političara i diplomata, kojih je cilj bio bolje upoznavanje sa situacijom kod nas, kao i upoznavanje sa stranim zemljama i posebno s njihovim odnosom prema Hrvat-skoj. Naši slovenski domačini redovito su u svojem glasniku Novi odmev bilježili tribine, što danas predstavlja izuzetnu dokumentaciju o suradnji Koordinacije i Slovenskog doma. U preko 15 godina održavanja tribina u Slovenskom domu (1993-2008) tom su bilježenju posebno doprinijeli Darko Sonc, Ilinka Todorovski, Franc Strašek, Črt Skodlar, Polona Jurinič, Silvin Jerman, Milivoj Mutavdžič, Mirjana Sakač i Andrea Sinkec. Čitajuči njihove zapise podsječamo se brojnih susreta i ugodno provedenih večeri pod zajedničkim naslovom "Srijede sa stranim veleposlanicima". Svakako treba naglasiti da su na predavanja u Slovenskom domu, koja su se tradicionalno pri-
redivala srijedama, dolazili i najugledniji predstavnici javnog, političkog, diplomatskog i kulturnog života u Zagrebu. To je bio izuzetno dobar i vrlo uspješan način promocije Slovenskog doma, ne samo u Zagrebu i Hrvatskoj, nego i u država gostu-jučih veleposlanika. Takva djelatnost, smatraju naši domačini, nije doprinosila samo ugledu Slovenskog doma, več i njihovoj matičnoj zemlji, Republici Sloveniji.
Knji-ga o- 15 go-di-na pri-jate-ljstva
Slovenski dom i KHDP dva su puta bili domačini pred-sjedniku Republike Hrvatske Stjepanu Mesiču. Prvi nas je puta predsjednik počastio sudjelovanjem na obilježavanju 15. godišnjice Koordinacije, a nedavno je prisustvovao predstavljanju knjige Hrvatsko-slovenskog društva "Hrvatska - Slovenija, prijateljstvo u bliskosti", u kojoj je i on jedan od autora. Osim što su brojni autori posvetili svoje tekstove različitim vidovima prijateljskih odnosa sa Slovenijom i gradanima Slovenije,
značaj an dio knjige zauzimaju govori velikog broja veleposlanika brojnih zemaljakoji su prote-klih godina bili gosti Slovenskog doma i Koordinacije. Brojne fotografije i preslici pozivnica i novin-skihčlanakadoprino-se dokumentarnosti mnogogodišnjih dogadanja u Slovenskom domu. Posebnu notu ediciji dali su hrvatski i slovenski pjesnici svojim stihovima o prijateljstvu i suradnji. Predavanje predsjednika Mesiča o hrvatsko-slovenskim odnosima svi pri-sutni u prepunoj dvorani su očekivali s nestrpljenjem, tim više, što su zadnje vrijeme izmedu dvaju zemalja izbijale neugodne političke iskre, koje su neupučenima izgledale kao da bi mogle izazvati vatru koja bi se teško ugasila. No, govor Predsjednika iako i kritičan, bio je i pun razumijevanja za stanje i reagiranja s iskrenom vjerom u skoro iznalaženje obostrano zadovoljava-jučih rješenja..
Dva naro-da, ali- Euro-pe-jci
Mi u Koordinaciji i društvima prijateljstva izuzetno cije-nimo prijateljstvo naših domačina u Slovenskom domu. Naši su susreti uvijek susreti starih i dobrih prijatelja, koji imaju bliske poglede na značaj i vrijednost održavanja i unapredenja prijateljstva medu narodima i medu zemljama. To je značajna veza koja nas tolike godine drži zajedno, a nema razloga ne vjerovati da če se ona ne samo održati več i jačati u narednim godinama kada če se i Republika Hrvatska uklopiti u Europ-sku Uniju, u zajednici zemalja bez granica, u zajednicu u kojoj čemo biti doduše i dalje dva naroda, ali pod istim nazivom - bit čemo Europejci.
Stjepan Heimer
Pred-sjed-nik Izvršnog odbora Koord-inacije hrvatskih
d-ruštava prijateljstva
Oh	Slovenski dom, naš drugi dom
gallusova
priznanja
zaslužnim
pevcem
slovenskega
doma
Drugič v zgodovini Slovenskega doma smo letos slovesno podelili Gallusova priznanja našim članom, za njihovo udejstvovanje na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti.
Slovesnost, ki smo jo pripravili 11.
aprila, se je začela z uvodnim pozdravom Darka Sonca. O življenju in delu Jakoba Gallusa, slovenskega glasbenika in enega največjih mojstrov renesančne zborovske glasbe, po katerem nosijo ime priznanja slovenskega javnega sklada za kulturne dejavnosti, je spregovoril član pevskega zbora Slovenski dom Silvester Vidič. Priznanja je podelila predsednica sveta območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Brežice Alenka Černelič Krošelj. Vsak prejemnik prizna-
nja je ob čestitkah prejel tudi prekrasno vrtnico.
Pevska priznanja o-b pevskem pro--gramu (mednaslo-v)
Gallusove jubilejne značke je prejelo enajst članov pevskega zbora Anton Martin Slomšek. Po podelitvi priznanj je pevski zbor pod vodstvom pevovodje prof. Vinka Glasnovica zapel dve skladbi, in sicer Tri želje (Anton Martin Slomšek) in Ave Marija (Franc Engelhart). Iz pevskega zbora Slovenski dom je priznanja prejelo enaintrideset članov. Pevci so
tokrat pod vodstvom pevovodje Franca Keneja zapeli naslednje skladbe: Pevec (Anton Foerster), Zate (Mitko Grlj, besedilo Danica Pardo), Rasti, rožmarin (slovenska ljudska, priredil .Emil Adamič), Zbadljivka (Emil Adamič), Dve beli brezi (Oto Ceru,besedilo Zmago Rafolt), Pozdravna (V.Polanšek/, E in S. Veliki) in Sem tancua (priredil France Cigan). Po zborovskem koncertu se je druženje nadaljevalo. Pevci, drugi člani Slovenskega doma in gosti smo se veselili ob okusnem prigrizku in dobri kapljici.
Silvester Vidič
nagrajenci pevskega zbora duhovne sekcije anton martin slomšek
-	Zlata Gallusova značka za več kot petindvajsetletno zborovsko petje: Dragica Buljan (poje več kot 30 let). - Srebrna Gallusova značka za več kot petnajstletno zborovsko petje: Vinko Glasnovic (zbor vodi 16 let), Jasna Želle in Nada Horš (pojeta 15 let ). - Bronasta Gallusova značka za več kot petletno petje v zboru: Aleksander Petroci (poje 13let), Branka Ivankovic (poje 12 let), Mila Klarica in Olga Tkalčec (pojeta 6 let) ter Nikolaja Lukic, Anita Skala in Marija Mikulčic (pojejo 5 let).
nagrajenci pevskega zbora slovenski dom
-	Zlata Gallusova značka za več kot petindvajsetletno zborovsko petje: Slavica Sokolic (poje 34 let) in Dana Neuhold (poje 30 let). - Srebrna Gallusova značka za več kot petnajstletno zborovsko petje: Miroslava Marija Bahun (poje 24 let), Ivanka Nikčevic (poje 16 let) in Silvester Vidič (poje 15 let). - Bronasta Gallusova značka za več kot petletno petje v zboru: Stanka Novkovic, Irena Hribar-Buzdovačic in Marija Nemec (pojejo 12 let), Klara Žel, Ana Maric, Vasiljka Tovar-loža, Lidija Renar, Božica Latinčic, Jadranka Kene, Višnja Mordej, Anton Lah in Marjan Vesel (pojejo 11 le), Jasna Kotrle, Hedvika Čeranic, Ivan Planinšek, Marija Hanžek in
Stjepan Mihaljevic (pojejo 10 let), Ivan Bernetič in Majda P kernik (pojeta 9 let), Marjan Dirnbek, Adica Dobrič-Jelača Cvetka Matko (pojejo 8 let), Mila Vogleš (poje 7 let) ter Dan ca Drakšic, Drago Čustovic in Slaviša Vesel (pojejo 6 let).
Oh	Slovenski dom, naš drugi dom
primorska poje 2008
0Letos je prireditev Primorska poje potekala že 39. zapored, naš pevski zbor pa se je je udeležil že desetič. Tokratna prireditev je bila posvečena 500-letnici rojstva Primoža Trubarja.
Največja posebnost letošnje prireditve Primorska poje je bila, daje potekala v Zagrebu, v Hrvaškem glasbenem zavodu v Zagrebu. Slišali smo, da si je sodelovanja na pevskem srečanju želelo veliko zborov, ki se jim je zdelo zanimivo pokukati v hrvaško prestolnico. O udeležbi so seveda odločili organizatorji. Kot pove že samo ime, se prireditve udeležujejo predvsem zbori iz slovenskega primorja in zbori, ki so s Primorsko povezani. V našem pevskem zboru je veliko članov, ki imajo v tem delu Slovenije prednike in sorodnike. Nekateri so bili na Primorskem celo rojeni. Zato komaj čakamo prireditve, saj nas zanima, ali bo prišel tudi kdo znan. In res vsako srečanje prinese kakšno presenečenje. Če nič drugega, nam kakšen udeleženec prinese pozdrave prijateljev in sorodnikov.
Kako so zveneli pevski glasovi
28. marca je v Hrvaškem glasbenem zavodu potekal res imeniten pevski večer. Jasno je, daje naš pevski zbor v vlogi gostitelja zapel prvi. Naslednji je zapel mešani pevski zbor Slavec iz Solkana pri Novi Gorici, ki nas je že povabil, da jeseni sodelujemo na proslavi v Solkanu. Upam, se bo dogovor tudi uresničil. Nato je zapel oktet Škofije iz Kopra, za njim pa ženski pevski zbor Ivan Rija-vec iz Črnega vrha na Idrijo, mešani pevski zbor Primorje iz Ajdovščine in na koncu še moški pevski zbor Tabor iz Lokev pri Sežani. Na koncu je moški pevski zbor Tabor res po moško zapel. Njihovi glasovi so bili najmočnejši. Ti moški! Kadar zapojejo, se jih sliši, ne glede na to, ali je pesem tiha ali glasna. Zagrmijo, ko je potrebno. Če strnem: spremljali smo odličen zborovski koncert.
Večerno veselo druženje
S koncem koncerta ni bilo vse končano. Sledilo je druženje v podaljšku koncertne dvorane. Ko so se odprla vrata, smo na mizah zagledali dobrote z ražnja in še veliko lepih jedi. Bilo je tudi vina, ki ga nikoli ne zmanjka. Po dišeči pojedini, ko so vsi zadovoljno napolnili svoje želodčke, se je začel sproščen koncert, na katerem so zbori pokazali, kaj znajo zapeti po uradnem programu. Sledili so druženje, spoznavanje, izmenjava telefonskih številk, pogovori o sorodnikih, iskanje korenin in povezav, razprava o tem, ali smo tisti z enakim tim priimkom v sorodu ali ne, izmenjava CD-jev z družinskih srečanj in obljub, da se bomo večkrat slišali. Srečanje je trajalo dolgo v noč, gostje iz Slovenije so morali oditi, saj je bila pred njimi še dolga pot do doma. Pozdravi, poljubi, roke v zraku, ki sredi noči sporočajo - na svidenje, pridite spet, bilo je lepo, bilo je imenitno, upamo, da nas ne boste pozabili... Pozabila sem povedati, da nas je bilo prek 150. In če se nismo uspeli z vsakim vsaj malo pogovoriti, ni nič čudnega, ali ne?
Miroslava-Maria Bahun
Oh	Slovenski dom, naš drugi dom
s šopkom na razstavo v vukovar in osijek
Vodja kr-eativne delavnice Šopek Jaša Šimu-
novic nas je popeljal v svoj Vukovar. Izdelki naše delavnice so bili v mestni knjižnici razstavljeni 25. apr-ila. Naslednji dan je r-azstava gostovala v osiješkem slovenskem dr-uštvu Stanko Vr-az.
Vukovarska mestna knjižnica je popolnoma obnovljena in je zelo moderna. Toplo nas je sprejela ravnateljica Antonija Kukuljica. Za razstavo je bil na voljo zelo lep prostor in naše kreativke so na zidne panoje postavile svoje slike v olju, na mizo in po policah pa položile šopke, pisanice, poslikane steklenice in vaze. Razstavo, ki je bila odprta to popoldne, je obi-skalo veli-ko Vukovarcev, ki- so bi-li- navdušeni- nad umetni--nami. Po pozdravnih besedah ravnatelj i-ce je o Slovenskem domu spregovoril podpredsednik Franc Strašek, kreativno delavni-co pa je predstavi-la Stanka Novkovic. Svoje Vukovarce je nagovoril tudi Jaša. Zelo dobro ga poznajo, saj je imel veliko samostojnih razstavah, sodeloval pa je tudi na skupinskih razstavah in slikar-ski-h koloni-jah. Jaša se s sli-karstvom ukvarja že več kot dvajset let.
Ogledali smo si herojsko mesto
V soboto nas je Jaša popeljal v vukovarsko splošno bolnico, kjer je v kletnih prostorih muzej s spominsko sobo. Zbirka pripoveduje o ranjenih v domovinski vojni in prikazuje, kako je bolnica delovala v strahotnih časih obrambe Vukovarja. Jaša je bil v njej zaposlen od leta 1962 do padca Vukovarja, 19. novembra leta 1991, ko so ga zajeli. Popoldne, po prijetnem druženju v penzionu družine Diberto, smo obiskali pokopališče braniteljev, kjer sta se nam vtisnila v spomin veliko polje belih križev in monumentalni spomenik vsem padlim za Vukovar. Obiskali smo tudi Ovčaro, kraj, kjer je bila skupna grobnica 220 pobitih ranjencev iz vukovarske bolnice. V Vučedolu smo doživeli Donavo v vsej svoji lepoti: tu je Donava najširša in pred nami je bil Orlov otok. Vučedol je bil priljubljena izletniška točka Vukovarcev, danes pa žal propada. Po prisrčnem slovesu od naših gostiteljev iz mestne knjižnice smo se sprehodili po mestu. Vojne rane so vidne še marsikje. Posebej so nas navdušili čistost mesta ter veliki
nasadi cvetja in urejeni parki. Življenje se vrača v to herojsko mesto na Donavi, kot se je vrnila štorklja na porušeno zgradbo pred knjižnico.
Pri rojakih v Osijeku
V zgodnjih popoldanskih urah smo prispeli v Osijek, mesto na Dravi. Pričakal nas je Zvonko Horvat, tajnik mladega slovenskega društva Stanko Vraz, ki ima svoje nove prostore v središču mesta. Prostor je zelo lep, vendar še neopremljen. Ko so naše kreativke okrasile zidove s svojimi slikami, na mizah pa razstavile svoje šopke, pisanice, poslikane steklenice in vaze, je prostor oživel. Na otvoritev razstave so prišli Slovenci iz Osije-ka in njihovi prijatelji. To je bilo prvo srečanje članov osiješkega društva na prireditvi umetniške vrednosti. Po pozdravni besedi predsednice društva Sabine Koželj Horvat so Slovenski dom iz Zagreba in kreativno delavnico predstavili Franc Strašek, Stanka Novkovic in Jaša Simunovic. Čeprav je deževalo, nas je gostitelj Zvonko Horvat popeljal po središču Osijeka in ob obali Drave. Jaša je opeval svojo Donavo, Zvonko svojo Dravo i-n tako je do danes ostal dvom, katera reka je lepša...
Polona Jurinic Jakov Jaša Simunovic se je rodil leta 1941 v Jezeru pri Jajcu. Po vojni je ostal brez staršev in pri osemnajstih mesecih so ga posvojili v Vukovar, kjer je končal višjo ekonomsko šolo ter se leta 1962 zaposlil v splošni bolnici kot ravnatelj nabave. 19. novembra leta 1991 je bil zajet. I ostalim osebjem so ga odpeljali v vojašnico, od tam pa je s konvojem prispel v Zagreb, kjer danes živi kot upokojenec s statusom branitelja. Ukvarja se slikarstvom. Po mirni reintegraciji vzhodne Slavonije je imel v Vukovarju s petimi someščani, ki živijo v Zagrebu, zelo odmevno razstavo. V Slovenskem domu se je vključil v mešani zbor. Člani zbora skupaj praznujejo rojstne dneve in ko je praznovala Adica Jelačic, ji je podaril šopek vijolic, ki ga je sam izdelal. Porodila se je zamisel o kreativni delavnici. Sopekje nastal leta 2005. Člani delavnice izdelujejo papirnato cvetje, šopke, in božično okrasje, poslika-vajo steklenice, vaze in velikonočne pisanice. Naše kreativke Hedvika, Nada, Marija, Stanka, Višnja, Adica in Majda so začele tudi slikati olja na platnu. V načrtu imajo suhi pastel in akvarel. Kreativna delavnica Sopek je štirikrat razstavljala v Slovenskem domu, in sicer na tematskih razstavah za božič in veliko noč, enkrat pa v Pulju.
upravni odbor o privabljanju novih članov
0Jeseni bo dr-uštvo Slovencem v Zagr-ebu poslalo vabilo k članstvu in sodelovanju v
dr-uštvu Slovenski dom. Upr-av-ni odbor- upa na velik odziv.
Na seji- upravnega odbora Slovenskega doma 13. maja (navzoči so bili vsi člani, razen Jasne Kotrle in Boruta Gulič, ki sta se opravičila), je tekla razprava o tem, kako ravnati- v naprej, da bi se dobro organiziranih in kakovostno izvedenih prireditev v Slovenskem domu in izven njega (koncerti, proslave, razstave...) udeleževalo več članov druš-
tva. Skromno obiskane so bile namreč tudi- najpomembnejše pri-redi-tve, deni-mo podelitev Gallusovih priznanj, koncert slovenskega komornega orkestra v glasbenem zavodu in koncert slovenske operne dive Marjane Lipovšek. Upravni odbor pričakuje, da se bo stanje izboljšalo jeseni, ko bodo Slovenci v Zagrebu (z volilnega seznama) na dom prejeli vabilo k članstvu v Slovenskem domu.
Franc Strašek
Oh	Slovenski dom, naš drugi dom
pestro cerkveno leto: vaje, maše, nastopi, romanja
0Duhovna sekcija Anton Mar-tin Slomšek je bila letos na Pr-imor-skem in Gor-enjskem, veselila se je s člani, ki so prejeli Gallusova priznanja, poslovili smo se od članice in župnika Metoda Oblaka.
Zelo nas je presenetila novica, da je 25. januarja umrl župnik cerkve Sv. Duh v Velikem Trnu, Metod Oblak (19352008). V Zagrebu je zadnjič maševal 28. oktobra lani. "Župnika Metoda so njegovi farani zelo vzljubili. Na njihovi majhni župniji je vztrajal 40 let. Bil je z veseljem duhovnik in se zelo rad udeleževal duhovniških srečanj. V prostem času se je posvetil svojim vinogradom, kjer je preživel veliki del svojega življenja. Na njih je pridelal zelo kakovostno vino in denar od prodanega vina vložil v obnovo cerkve in župnišča," piše v biltenu župnije Sv. Duh. O njegovi priljubljenosti smo se tudi sami prepričali, ko je naš zbor 11. marca lani nastopil na reviji cerkvenih pevskih zborov Sv. Duh - Veliki Trn. Na Cvetno nedeljo (16. marca) smo se mu s sveto mašo zahvalili za vse prijetne trenutke, ki jih je preživel z nami v Sloveniji in v Zagrebu.
Dvakrat na Primorskem, vmes slavje v Zagrebu
11. marca smo se prvič udeležili že tradicionalne prireditve Primorska poje v Standrežu v cerkvi sv. Andreja. Nastopili smo ob 20.30. uri. Zapeli smo Ave Maria (F. Engelhart), solistični del je enkratno zapel prof. Vinko Glasnovic, ter Kyrie Eleison in Sanctus (obe V. Glasnovic). Hvala vsem, ki so se udeležili prireditve, s katere smo se v Zagreb vrnili zelo pozno. Letos je bil Velika noč 23. marca. Ta praznik smo proslavili v družinskem kro -gu. Skupaj smo 11. aprila v Slovenskem domu slavili podelitev Gallusovih značk Javnega sklada Republike
Slovenije za kulturne dejavnosti za dolgoletno delo na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti, ki so jih prejeli člani zbora duhovne sekcije. Zlato značko je prejela Dragica Buljan (še je aktivna kot pevka). Srebrne značke so prejeli prof. V Glasnovic, Nada Horš, Aleksandar Petroci, Anita Skala in Jasna Želle, bronaste značke pa Brankica Ivankovic, Mila Klarica, Nikolaja Lukic, Marija Mikulčic in Olga Tkalčec. Za petje pri obeh zbori je srebrno značko prejela Miroslava-Maria Bahun, bronasto pa Ivan Bernetič. Na proslavi so pevci zapeli dve pesmi pod vodstvom dirigenta Vinka Glasnovica. 26. aprila smo
romali na čudovito Sveto Goro, naslednji dan pa smo v vrhniški cerkvi sv. Pavla zapeli pri redni maši. Na Vrhniki smo si ogledali izvir reke Ljubljanice na Močilniku. V Šentvidu pri Ljubljani smo se poslovili od prof. Martine Koman, kije pripravila pestro romanje in druženje v Sloveniji, naši drugi domovini.
Majska srečanja in romanje
Na Binkošte, 11. maja, je bila sv. maša za našo pevko Matildo Novak, ki je umrla 16. aprila. Na slovesu je Ave Maria enkratno zapel Velimir Hržan, član zbora Kralj Zvonimir profesorja Vinka Glasnovica. 17. maja smo ob 17. obletnici slovenskih maš v Zagrebu romali v Podbrezje, k župniku Janezu Riharju, ki nam je 19. maja leta 1991 v cerkvi sv. Roka prvi podaril sveto mašo v slovenščini. Za spomin smo mu v imenu KPD Slovenski dom Zagreb podarili knjigo "Hrvatska - Slovenija, prijateljstvo u bliskosti" in novo številko Novega odmeva, da bo lahko obujal spomine na Zagreb. V Šentvidu pri Ljubljani smo se ob kavici zahvalili profesorici Martini Koman. 25. maja je maševal Robert Smodiš. Z njim je tudi tokrat prišla častna sestra
iz Zagreba, ki se nam po maši pridruži pri klepetu, pesmi in prigrizku v Slovenskem domu. Se zadnja sv. maša pred počitnicami je bila 8. junija (dekan Anton Trpin), naslednja bo septembra. Za 2. avgust (Porcijunkula) nas je kapu-cin pater Roman Motore spet povabil, da pojemo pri dveh mašah v Krškem. Znova se moram zahvaliti vsem Hrvatom in Slovencem, ki prihajajo na vaje in maše, da ohranimo slovensko besedo. Kdor poje, dvakrat moli!
Olga Tkalčec
Oh	Slovenski dom, naš drugi dom
razstava o izgonu Slovencev
1941-1945
019. marca smo v Slovenskem domu odpr-li r-azstavo o izgonu Slovencev med dr-ugo svetovno vojno. Razstavo je pr-i-pr-avila zagr-ebška or-ga-nizacija Dr-uštva izgnancev Slovenije in Dr-uštvo izgnancev Slovenije. Na otvoritev so prišli številni ugledni gostje.
Razstava je na enaindvajsetih. panojih prikazala raznarodo-valne ukrepe okupatorjev, priprave na izselitev Slovencev s Štajerskega in Gorenjskega v Srbijo, na Hrvaško in Bosno ter izgon prebivalcev iz Posavja in Obsotelja v nemška taborišča, na prisilno delo. Prikazan je tudi izgon na Madžarsko, izgon Koroških Slovencev, življenje Slovencev v izgnanstvu in begunstvu ter trpljenje več kot 20 tisoč otrok v taboriščih. Po okupaciji Slovenije leta 1942 so Slovenijo razkosali na štiri dele. Največja so zasedli Nemci in Italijani, manjša dela pa Madžari in NDH. Pregnanih je bilo prek 65 tisoč Slovencev. Načrt je predvideval izgon 220 tisoč ljudi. Na domove izgnanih so naselili kočevske Nemce ter Nemce iz Besarabije in Dobrudže.
Slovesna otvoritev razstave
V pozdravnem govoru je predsednik Krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije Zagreb (KS DIS) Alojz Kramar med drugi-m dejal: "Veli-ko ljudi-je umrlo v izgnanstvu, mnogi so bili ubiti na zverinski način, med njimi moj oče v taborišču smrti Jasenovac. Umirali so tudi- na dolgi- poti- domov po osvobodi-tvi-. Mi smo žive priče strahot, trpljenja, strahu, lakote in ponižanja. Zato je pomembno, da mlade naraščaje seznanjamo z resni-co, kaj se je s Slovenci- dogajalo v drugi svetovni vojni." Predsednica Društva izgnancev Slovenije (DIS) Ivica Žnidaršič se je zahvalila vsem, ki so sodelovali pri pripravi razstave in izkazali pozornost delu slovenske zgodovine, ki ne sme utoniti v pozabo; z razstavo bodo
dopolnili muzej v Brestanici. Spomnila je, da sta Hi-tler i-n Hi-mmler v vseh pokra-ji-nah tretjega rajha ustanavljala posebna taborišča za izgnane Slovence, ki so jih tja prepeljali s 140 vlakovnimi transporti, kot živino, in jih tam zaprli in zasužnjili. Preživeli izgnanci smo, kot je dejala,
žive priče množičnih zločinov fašizma in nacizma. Tudi 66 let po izgonu žrtve vojnega nasilja spomine občutimo globoko čustveno in prizadeto. Trpljenja je bilo preveč za eno samo življenje in preveč za narod, da bi smelo v pozabo.
Še se bomo srečevali
Žnidaršičeva je naštela najpomembnejše naloge DIS, i-n si-cer pri-prave na prvi evropski kongres izgnancev in beguncev, ki bo v Sloveniji 6. junija 2009, nadaljnje zbiranje spominov na izgnanstvo in prizadevanje, da bo žrtvam vojne poplačana premoženjska škoda. Med gosti- na otvori-tvi- sta bi-la tudi- podpredsednik DIS Janez Komljanec in slovenski veleposlanik v Zagrebu Milana Adamič Orožen, ki je navzočim namenil nekaj lepih besed. Prisotne je v imenu Slovenskega doma pozdravil podpredsednik Franc Strašek. Ivica Žnidaršič je veleposlani-ku, Slovenskemu domu i-n zagrebški organizaciji DIS podelila simbolična darila. V kulturnem programu sta i-meni-tno natopi-li- soprani-stka Korana Biondic in pianistka Lana Bradic, ki sta izvedli pet skladb Rada Simonitija, Giacoma Puccinija in Johanna Straussa. Posebno zahvalo si zaslužita brata Alojz in Peter Rupar, ki sta razstavo postavila in nam nazdravila z domačim Jagermais-trom. Člani zagrebškega DIS so prispevali prigrizek a gosti iz Ljubljane so prinesli potice, ob katerih smo se družili po otvoritvi razstave.
S. A. Kramar
prvi petek:
marca
osamosvojitev prlekije, maja prisilna poroka
Apr-ila tr-adicionalnega
veselega druženja na prvi petek v mesecu ni bilo, saj je bil Zagr-eb tisti konec tedna ohr-omljen zar-adi obiska ameriškega predsednika. Marčni pr-vi petek je bil r-efer-endumsko obar-van, majskega pa je zaznamoval poročni obred. Vabljeni na prvopetkovska druženja!
Na marčni prvi petek Silvina ni bilo.
Slavkov petkov parlament ni- delal. Zakaj? Bil je referendum za osamosvojitev Prlekije od slovenske države. Volivci so izbirali med tremi sistemi prleške vladavine: socializmom, kraljevino in komunizmom.
Referendum za Prlekijo
Prvi sistem je zagovarjal Tone Jager, ki je na zemljevidu narisal meje Prlekije, od reke Mure do reke Pesnice. Povedal je, da država politično ne bo omejena, jezikovno pa, saj se bo uradno gučilo prleški. Imeli bi socializem, kot prej v Jugi, le da bo ta boljši, ker ima Prlekija največ vinskih cest na svetu. Glavno mesto bi bilo v sredini: Sv. Jurij od Ščavnici. Franc Frajtoner je zastopal kraljevino Prlekijo. Zakaj ne bi bili bogati in srečni kot v Angliji! Predlagatelj pa ima tudi kraljevske manire! Slavek Komuna je predlagal komunizem. Pokrit z Umpro-forjevo kapo, z dvanajstimi odlikovanji in medaljami, je z zvitka prebral novo ureditev Prve prave komunistične države na svetu. Bi-ti- mora totali-tarna, vsi- morajo govoriti in misliti kot vladar. Jezik bo prleški-, namesto vojske bosta samo dva častnika, eden pri vladarju, drugi v Evropi, ukvarjali bi se z gospodarstvom, vinogradništvom in turizmom. Toplice v vsako vas! Cerkve bi ohranili zaradi romarskega turizma. Škofovala bi ženska - Klara iz sv. Trojice. Med predstavljanjem ga je preki-ni-l telefon. Kli-cala ga je žena bivšega predsednika države in opravičila soproga, kije z osamosvojitvijo že imel izkušnje.
Oh	Slovenski dom, naš drugi dom
Po dolgem telefonskem klepetu je zbor občanov v dvorani glasoval. In enoglasno izglasoval kraljevino. Jager je se je pritožil, Slavek pa se je takoj prilizoval kralju, ki mu je obljubil, da bo minister vojske, policije, lovcev in vseh, ki nosijo orožje. Potem so prišli na vrsto slavljenci tega meseca, darila in čestitke, harmonika, veselje. Ko je počila penina, je nekdo iz publike prestrašeno zavpil: «Ali se je že začela osamosvojitev«
Aprilski petkov nič
Namesto aprilskega petka - aprili-li-li. Ni ga bilo. V Zagrebu je bil predsednik ZDA Bush. Sil-vin je Slavka po telefonu opozoril, da bo promet posebej reguliran in da bodo tramvaji vozili drugače. »Nebuš ovaj puta imal prvi petek,« mu je rekel. In res. V Slovenskem domu se je zbrala le skupinica najbolj gorečih prvopetkovcev, pa še oni so se pred začetkom programa razšli.
Praznik dela, anekdote in poroka
Majski prvi petek je bil 2. maja, ko se v Sloveniji še slavi praznik dela. Zato je Silvin prišel na oder v rdeči srajci, z rdečo kapo na glavi, s šopkom rdečih nageljnov in steklenico penine. Penina je bila za rojstvo njegovega prvega pravnuka. Nato je odkorakal v dvorano, kjer je pokramljal z vsakim obiskovalcem, vprašal, kako se imajo, ali so zdravi, ali so bili v Maksimirju na prvomajskem pasulju... Kot je pojasnil, je to storil, ker mu nekateri očitajo, da ni vedno ljubezniv. Nato je doživeto opisal anekdoto, ko je nekoč srečal zelo znanega humorista in ga ogovoril. Ta pa ga je jezno pogledal in pogovor zavrnil. Spet drugič je srečal znanega resnega igralca, ki pa je pogovor prijazno sprejel in sta se prav dobro zabavala in smejala. Je že tako, da so humoristi lahko zelo resne osebe.
Slavko spet ni imel petkovega parlamenta, ker so bili delegati na dolgem vikendu. Zato je uprizoril skeč Poroka, ki gaje sam napisal in režiral, pa še dve vlogi je odigral v njem. Zaročenec je bil Tone Jager, ki se ni hotel poročiti in gaje botra Kristina z verigo pripeljala. Igralce je Slavko angažiral ad hoc, izmed obiskovalcev. Kot prva možna nevesta se je kot brezzoba grda ženska pojavil Slavko. Ženinu je uspelo pobegniti. Druga je bila Milka partizanka iz publike. In ženin je spet pobegnil. Ko se je pojavila Jozefa, nevesta v beli poročni obleki, ženinu ni nič več pomagalo. Za drugega botra je bil iz publike angažiran Silvo. Poročni obred je vodil škof Slavko z mitro na glavi, na kateri je bil na eni strani križ, na drugi pa rdeča peterokraka. Obred so spremljale Slavkove smešnice. Križal se je z levo roko, verjetno zaradi peterokrake in zavezane desnice.
Majski slavljenci so bili zadovoljni z darili iz srečelova in nageljčki iz Silvinovega šopka. Plesalo in zabavalo se je ob zvokih Francove harmonike.
Slaje Krasi
Ng
obiskali smo gorenjsko in goriško
0Člani duhovne sekcije
Ant-on Ma-r-t-i-n Slomšek smo bi-li- t-o pomlad v Slove--ni-ji- kar- dva-kr-a-t-. Apr-i-la- smo por-oma-li- na- Svet-o Gor-o pri Gor-i-ci-, maja pa- smo obi-ska---li- Podbr-ezje. Ta Sveti Gori smo bili 26. aprila. Začetekromanj k svetogorski kraljici seže v leto 1539, ko se je po izročilu na Skalnici čudežno prikazovala Marija. Prva cerkev je bila posvečena leta 1544, novo baziliko,samos-tan, romarsko hišo in gostišče pa so zgradili leta 1924. S Svete Gore smo odšli v Novo Gorico, na Kostanjevico, kjer je zvečer pevski zbor duhovne sekcije pel pri sv. maši. V cerkvenih katakombah smo si ogledali tudi grobnico zadnjih članov francoske kraljeve rodbine Burbonov, ki so jih ob francoski revoluciji leta 1830 pregnali iz Francije. V kripti je pokopan tudi zadnji francoski kralj Karla X. (1757-1836). Naslednji dan je zbor sodeloval pri maši na Vrhniki. Vrh-ničani so posebej prisrčno pozdravili zborovodjo prof. Vinka Glasnoviča. Pred 58 leti je tam še ne dvajsetleten nadomestil obolelega organista in je s pevskim zborom uspešno izvedel Sattnerjev Assumptio. Na srečanju po maši so takratni pevci obujali spomine skupaj s prof. Glasnovičem.
Znamenitosti Podbrezja
17. maja Ko smo bili v Sloveniji maja, smo najprej obiskali župnika Janeza Riharja v Podbrezju. Ko je bil leta 1991 voditelj Rafaelove družbe in tako odgovoren za Slovence po svetu, je bil prvi duhov-
nik, ki je v Zagrebu po večletnem presledku daroval slovenske maše v cerkvici sv. Roka. Pričakal nas je v podružnični cerkvi na Taboru. Ta cerkev ima dominantni položaj nad okolico in je dobro vidna z avtoceste. Že ime pove, da so se tja zatekali pred turškimi vpadi. Cerkev je bila najprej posvečena sv. Benediktu. Ker do cerkvice vodijo kapelice s postajami križevega pota, je kasneje postala bolj znana pod imenom cerkev Žalostne Matere božje. Zraven
cerkve je spominski muzej Frančiška Pirca. Bil je župnik v Podbrezju v letih1830-35. Bil je pionir slovenskega sadjarstva, napisal je prvo knjigo o gojenju sadnega drevja. Na povabilo misijonarja Friderika Baraga je šel v Ameriko. Deloval je v ZDA, v državi Minnesota. Poleg misijonskega dela med Indijanci je skrbel tudi za ostale priseljene katoličane. Tudi tam ni prenehal z gojenjem sadnega drevja. Se danes je tam njegovo ime znano, saj so po njem imenovali mesto in nekatere javne ustanove. V Podbrezju je preživljal mladost dolgo časa zamolčani pisatelj Karel Mauser. Lani so pred župnijsko cerkvijo postavili njegov kip, ki ga je izdelal kipar Gorše. Po kosilu v Naklem smo šli na Brezje. Pevski zbor duhovne sekcije je pel pri popoldanski sv. maši. Zaradi meseca maja in Marijine božje poti so peli večno lepe Marijine pesmi in tudi izvajali mašo Marije pomočnice kristjanov. Zopet smo lahko rekli: doživeli smo veliko lepega
Martina Koman
al Slovenci na Hrvaškem
tri nova slovenska društva na hrvaškem
Skupščina zveze slovenskih dr-uštev na Hrvaškem je 19. junija v članstvo sprejela tri nova dr-uštva: Slovensko društvo Oljka iz Poreča, Slovensko dr-uštvo Lipa iz Buzeta in Slovensko društvo Nagelj iz Varaždi-na.
Predsednica nadzornega odbora Marjana-Mojca Košuta je podala pisno poročilo o materialno-finančnem poslovanju z zaključnim računom za leto 2007, ki ga je skupščina soglasno sprejela. O načrtu dela v letu 2008 je potekala obširna razprava. Skupščina je sprejela sklep o ustanovitvi evropskega urada s sedežem na Reki, ki bo posredoval in pomagal pri pridobivanju sredstev Evropske unije za programe slovenskih društev na Hrvaškem ter drugih združenj iz Slovenije in Hrvaške. Skupščina je tudi sklenila, da bo letošnje vseslovensko srečanje v Šibeniku. Srečanje bosta pripravila Slovensko društvo dr. France Prešeren iz Šibenika in zveza. Vodstvi obeh bosta poskrbela za nemoteno pripravo in potek srečanja. Predsednik zveze je na kratko predstavil tri nova društva, kijih je skupščina nato s plos-
kanjem sprejela v Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem. Polnopravni člani zveze so postali Slovensko društvo Oljka iz Poreča, Slovensko društvo Lipa iz Buzeta in Slovensko društvo Nagelj iz Varaždina.
Skupaj na slovesnosti ob dnevu državnosti
Vsi delegati smo se tega dne srečali še enkrat, in sicer na svečanem sprejemu ob dnevu državnosti Republike Slovenije, ki ga je v Gliptoteki pripravilo slovensko veleposlaništvo v Zagrebu. Po slovenski in hrvaški himni je- spregovoril ve-le-poslani-k dr. Milan Orožen Adamič, kije poudaril, da je v svetu malo držav kot sta Slove-ni-ja i-n Hrvaška, ki isti dan z proslavljata enak praznik, dan državnosti. Skupščine zveze in sprejema ob dnevu državnosti so se udeležili Darko Sonc, Franc Strašek, Mira Bahun in Silvester Kmetič iz Zagreba, Milan Grlica, Marjana-Mojca Košuta, Loredana Jurkovič in Marjana Mirkovič z Reke, Boštjan Kordiš, Ivan Kosmos in Jadranka Jančar-Ercegovič iz Splita, Klavdija Velimirovič, Marija Langer, Milena Križan in Jasmina Dlačič iz Pulja, Kristijan Reisman in Teodor Štuan iz Labina, Vasja Simonič in Tomo Petrač iz Lovrana, Silvin Jerman iz Karlovca, Barbara Njirič iz Dubrovnika, Darja Jusup iz Zadra, Smilja Marinac iz Buzeta ter Mirjam Pram in Marija Ačimovič iz Poreča. Delegacij iz slovenskih društev Šibenik, Osijek in Varaždina ni bilo.	Franc Strašek
slovenska manjšinska koordinacije o znanosti, denarju in načrtih
0Pr-edstavniki Slovenske manjšine koor-dinacije (Slo--mak) so se 30. maja sešli v Ljubljani. V ospr-edju je bilo delo--vanje Inštituta za nar-odnostna vpr-ašanja.
Na prve-m de-lu se-je- so se- predstavnikom Slomaka pridružili vodstvo Inštituta za narodnostna vprašanja in državni sekretar Zorko Pelikan. Direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Cirila Toplak je predstavila poslovanje i-n fi-nanci-ranje- i-nšti-tuta, ki-je-javna ustanova in zato močno odvisen od sredstev,
ki jih pridobi na razpisih Agencije za razvoj raziskovalne dejavnosti. Letos so prijavili enajst projektov, le za dva pa so jim odobrili sredstva. Projekti, ki so namenjeni slovenski skupnosti izven Slovenije, nimajo v razpisih nobene prednosti- i-n so obravnavani- kot vsi- drugi projekti. Zato je financiranje inštituta v prihodnosti zagotovo vprašljivo. Po pestri razpravi je bilo sklenjeno, da je treba področje narodnih manjšin in izseljen-stva znotraj znanosti opredeliti kot področje nacionalnega pomena. Pomembno je raziskovanje lastne narodne skupnosti v okviru manjšinskih raziskovalnih ustanov. Slove-nska skupnost na Hrvaške-m
je še v slabšem položaju, saj nima lasnih raziskovalnih ustanov.
O denarju in vseslovenskem srečanju
V razpravi v drugem delu sestanka so predstavniki slovenske skupnosti iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske izrazili pričakovanje, da bo nova slovenska vlada po voli-tvah i-me-novala mi-ni-stra za Slovence v zamejstvu in po svetu in da bo slovenski skupnosti zvišala denarno podporo, ki ostaja na isti ravni, zaradi česar je manjšina vsako leto bolj revna. Na ta način ni mogoče razmišljati o razvoju in ohranjanju skupnosti. Potrebno je tudi razmisliti o vseslovenskem srečanju, ki- ga pri-pravlja tradi-ci-onalno pri-pravlja parlamentarna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Slomak pre-dlaga, da bi- ga vsako le-to pri-pravi-li- v drugem znamenju. Letos morda v znamenju jezika. Svoja razmišljanja in sklepe bo Slomak posredoval v razpravo tudi na načrtovano jesensko sejo sveta za manjšine- pri- pre-dse-dni-ku vlade-. D. Š
al Slovenci na Hrvaškem
dnevi slovenske kulture v pulju
0V Pulju so letos drugič zapovrstjo
potekali dnevi slovenske kultur-e. Pr-ir-editev, ki se je odvijala med 24. in 26. apr-ilom, je pr-ipr-avilo Slovensko kulturno društvo Istra iz Pulja.
Ze lani- smo v društvu skleni-li-, da bodo dnevi-
slovenske kulture postali- tradi-ci-onalna pri-redi-tev, s katero bomo svojim članom in someščanom približali živo slovensko besedo in dosege slovenske kulture. Hvaležni smo Istrskem narodnem gledališču iz Pulja, ki je pred leti pripravljalo dneve slovenske kulture, ki pa so potem ugasnili, a so v javnosti zbudili zanimanje za tovrstno predstavljanje slovenske kulture.
Primož Trubar in mednarodno leto jezika
Z letošnjim projektom smo se začeli ukvarjati že jeseni, ko smo določili okvirni program. Ker je letošnje leto posvečeno obletnici rojstva Primoža Trubarja, smo se povezali z Zavodom za kulturo in turizem Parnas iz Velikih Lašč in Metko Starič, s katero smo se dogovorili, da pri nas postavi njihovo potujočo razstavo Vsem Slovencem. Ker so Združeni narodi to leto razglasili za leto jezika, pa se je rodila zamisel o okrogli mizi, na kateri bi osvetlili sodelovanje Primoža Trubarja in Matije Vlačica. Našem vabilu so se odzvali Andrej Perhaj, kustos in pedagog iz Javnega zavoda Parnas, dr. Mihael Glavan iz Narodne univerzitetne knjižnice v Ljubljani ter prof. Tulio Vorano, višji kustos v Muzeju Labin. V program smo po lanskoletnem receptu uvrstili tudi gledališko predstavo iz Slovenije. Z Istrskim narodnim gledališčem iz Pulja, ki nam je po zaslugi ravnateljice Gordane Jeromela Kaic na stežaj odprlo vrata, smo kot gostujočo predstavo izbrali avtorsko delo igralcev Celjskega ljudskega gledališča in režiserja Željka Vukmirice z naslovom Borza slovenskih karakterjev, s podnaslovom "takšni smo ali kako sami sebe vidimo". Publiki smo želeli pokazati, kako se smejemo na lasten račun in ji dati priložnost, da se nasmeje skupaj z nami. S koncertom kantav-torja Zorana Predina pa smo želeli ugoditi ljubiteljem zabavne glasbe, še posebej njegovi-m ljubi-teljem. S predskupino Libido je prišla na račun tudi mlajša publika.
Tantalove muke z denarjem
Ko je bi-l program okvi-rno začrtan, so se začele tantalove muke, kako pri-skrbeti- dovolj denarja za takšen, finančno precej zahteven projekt. Slovenska podjetja na Hrvaškem in v matični domovini smo skušali prepričati, da se v kulturi (in v športu seveda) najprej najdejo pota sodelovanja in s tem razumevanje med dvema narodoma, kar pa je nedvomno še eden, četudi majhen kamenček v izgradnji čim boljšega prepletanja gospodarstev dveh držav. Mogoče to zveni malo preveč pretenciozno, ampak saj še vedno velja tista, zrno do zrna... . In tako smo se kalili na
tem področju in se tudi veliko naučili za v prihodnje. V sponzorstvo so pri-voli-li- Krka Novo mesto, Helios Domžale in Pršutarna Kras Sežana, v donatorstvo pa Kraški zidar Sežana, Merkur International Zagreb in Lisca iz Zagreba. Vsekakor pa velja omeni-ti- tudi razumevanje mesta Pulj in Istrske županije, ki sta finančno podprla projekt. Vsekakor smo jima hvaležni, saj sta nam poleg red-ni-h sredstev, s kateri-mi- podpi-rata delovanje društva, odobri-la še dodatna sredstva. To dejstvo še enkrat potrjuje pozitivno ozračje za multikulturnost in sožitje v Istri, po kateri se naše društvo ponosno imenuje. Da bi vse potekalo gladko in brez spodrsljajev, se je trudil organizacijski odbor, ki so ga sestavljali- predsedni-ca mestnega sveta slovenske narodne manjši-ne Milena Križman, člani društva Bojana Hrobat, Srečko Gnji-dic, Jasmina Ilic Drakovic in Klaudija Velimirovic ter zunanji sodelavec in simpatizer društva Mersad Hašimbegovic. K uspešnemu odvi-janju celotnega programa so veli-ko prispevali tudi- števi-lni- prostovoljci-.
Bilo je zanimivo, obiskano in odmevno
Okroglo mizo je vodila profesorica Jasmina Ilic Drakovic. Profesor Vorano je podal referat o delovanju Matije Vlačica, čigar delovanje je v hrvaških krajih svojevrsten pandan delovanju Primoža Trubarja na Slovenskem. Razsvetlil je tudi njuna medsebojna srečanja in sodelovanje. Andrej Perhaj nas je na zanimiv in pester način popeljal po poteh Primoža Trubarja, po geografskih in simboličnih. Dr. Mihael Glavan je predstavil svojo novo knjigo, in sicer Trubarjev album Romanje s Trubarjem. Pojasnil je, kako je Trubarjevo delovanje v slovenskem narodu sprožilo narodno samozavest. Gosti so pohvalili eminentnost strokovnjakov, ki smo jih uspeli zediniti za isto mizo. Na otvoritev razstave in okroglo mizo so med drugim prišli Rudi Merljak iz urada slovenske vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc, podžupan Istrske županije Sergio Berrnich ter pastor evangeličanske cerkve v Pulju. Posebej pa velja omeniti, da sta se vse tri dni z nami družili članici društva Lipa iz Dubrovnika, gospe Jožica in Blanka, ki sta se z avtobusom podali na tako dolgo pot. Vsa čast njima in društvu Lipa. Iz bližnjih društev sta se nam zadnji dan prireditve pridružili predsednica društva Oljka iz Poreča Mirjam Pran ter predsednica županijskega sveta slovenske manjšine z Reke Marjana Mirkovic. Predsedstvo društva je ugotovilo, da je tudi- letošnji- projekt uspel i-n je vsem, ki- so pri- tem sodelovali,izreklo pohvalo. Da pa to ni le samohvala društva, pričajo številni članki v časopisju in prispevki treh televizijskih hiš, predvsem HTV-ja v oddaji Prizma, ter lokalnih televizij, NIT-a in TV Nove. Na spletni strani Zavoda za turizem Parnas iz Velikih Lašč sije še vedno mogoče ogledati njihov prikaz tretjega dne prireditve. Spletno stran je obiskalo čez 150 obiskovalcev (vsaj do trenutka pisanja tega prispevka). Še ena izmed spodbud, da vztrajamo na začrtani poti.
Klavdija Velimirovic
al Slovenci na Hrvaškem
v karlovcu po poti kulture in znanosti
0Kar-lovški Slovenski dom je med febr-uar--■ ■ ■ ■ ■■ ■■ ■ ■ ■
jem in majem pr-ipr-avil cikel pr-edavanj o sedanjosti in bližnji prihodnosti znanosti, tehnologije in družbe.
Soorganizatorja predavanj sta bila Veleučilište Karlovac in mestna knjižnica Ivan Goran Kovačič. Slednja je za predavanja tudi odstopila svoje prostore. 18. februarja je dr. Ante Pavie predaval o proizvodni tehnologiji, 3. marca je bilo predavanje mag. Ljerke Luic o vlogi in položaju informatike v družbi znanja, 17. marca nas je dr. Josip Žunic seznanil z odnosom med intenzivno medicino in etiko, 7. aprila je o fiziki in astrofiziki predaval dr. Mirko Butkovie, kako z biotehnologijo do zdravja, nam je 21. aprila povedala dr. Marjeta Kralj, 5. maja je bilo predavanje dr. Jasne Plevnik o svetovnih izzivih nacionalnim interesom, 19. maja pa je dr. Darko Vyrobal razmišljal, ali je električni avto realnost ali- utopi-ja. Multi-medi-jska dvorana je bi-la vsakokrat polna, s čemer se je potrdilo veliko zanimanje za tako vrsto predavanj. Predavatelji so odgovorili tudi na številna vprašanja iz občinstva. Po predavanjih se je nadaljevalo prijetno druženje članov društva in drugih obiskovalcev.
Marina Delač-Tepšic
razstava v karlovcu Slovenijo čutim
Od 15.do 23. aprila v galeriji mestne knjižnice Ivan Goran Kovačic Karlovac, bila je na ogled razstava članov društva pod imenom Slovenijo čutim. O ideji in značenju razstave je govorila Marina Delač-Tepšic ,in Frida Bišcan. Na razstavi so članice društva pokazale s čim se ukvarjajo v prostem času, i koji su im najljubši predmeti vezani za Slovenijo. Razstavo je odprla najstarejša članica društva Emilija Mrazovec. Bilo je zanimljivo in poučno , izmenjava izkušnj in občutkov. Ob veselem vzdušju smo se dogovorili za slijedecu razstavu.
Marina Delač - Tepšic
osrednja slovenska knjižnica na hrvaškem
Maja sta Karlovec obiskala državni sekretar urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Zor-ko Pelikan in njegov sodelavec Rudi Mer-ljak. Sešla sta se s člani karlovškega Slovenskega doma in obiskala karlovško knjižnico Ivan Goran Kovačič.
Knjižnica Ivan Goran Kovačič v Karlovcu je glavna mestna in županijska knjižnica, poleg tega pa ima tudi status oziroma vlogo osrednje slovenske knjižnice na Hrvaškem. Leta 1993 so namreč na Hrvaškem za vsako od narodnih manjšin izbrali eno knjižnico, ki je poleg svoje osnovne dejavnosti zadolžena tudi za zbiranje, hranjenje in izposojanje knjig v jeziku določene narodne manjšine. Karlovška knjižnica ima torej poseben oddelek, ki zbira, hrani in posoja slovenske knjige. Prav v osrednjem delu knjižnice je večji prostor, ki ga zasedajo police s slovenskimi knjigami. Določen del teh knjig se iz Karlovca pošilja posameznim slovenskim društvom po Hrvaški; nekaj v začasno izposojo, nekaj pa v trajno last društvenih knjižnic. Nakup knjig financira slovensko kulturno ministrstvo, personalne in organizacijske stroške poslovanja slovenskega oddelka pa plačuje hrvaško ministrstvo za kulturo. Karlovška knjižnica je povezana s knjižnico Mirana Jarca iz Novega mesta, s katero sodeluje pri pripravi različnih strokovnih prireditev, še posebej tesno pa knjižnici sodelujeta pri nabavi knjižnega gradiva za rojake na Hrvaškem. Ravnateljica karlovške knjižnice Frida Biščan je po rodu tudi sama Slovenka, članica karlovškega društva Slovenski dom in si zato za razvoj slovenskega oddelka še posebej zavzeto prizadeva.	(sp-j-)
OBVESTILO
draga mladih: medkulturni oddih za mlade
Svetovni- slovenski- kongres vabi- na srečanje Draga mladih, ki bo potekalo od 3. do 6. julija v Novi Gorici, jesenski del pa bo 6. septembra na Opčinah. Na druženje mladih slovenskih intelektualcev iz zamejstva, zdomstva in Slovenije so vabljeni mladi med 18. in 30. letom.
Draga mladih je srečanje z osebnostmi-, ki- obli-kujejo sedanjost slovenskega naroda, sodelovanje v razpravah, poslušanje predavanj, ustvarjanje v kreativnih delavnicah (novinarsko-filmska, glasbeno-plesna, športna, debatna, fotografska, kuharska...) in oblikovanje kritičnega čuta v duhu krščanskih in demokratičnih vrednot. Letos bodo udeleženci skupaj z uglednimi gosti razmišljali o pojmu medkulturne povezanosti. Več i-nformaci-j na spletni- strani- www.dra-gamladih.org, po telefonu 00 386 1 24 28 552 ali po e-pošti: slo.kongres@gmail. com.
novi častni konzul v splitu
27. marca je novi častni konzul Slovenije v Splitu postal Branko Roglic. Konzularno območje obsega Zadarsko, Sibe-ni-ško-kni-nsko, Spli-tsko-dalmati-nsko i-n Dubrovniško-neretvansko županijo.
Naslov: Mažuranicevo šetalište 1, 21000 Split Telefon: +385 21 389 224
E-naslov: ge-ne-ralni-.ko-nz-ulat.re-p. slo-ve-ni-je-@st.t-co-m.hr
Uradne ure: po-ne-de-lje-k - pe-te-k o-d 9. do 13. ure
al Slovenci na Hrvaškem
zgodovina čabarskega kraja
Območje Čabra je verjetno najbolj
odmaknjeno, a obenem eno od najlepših na Hr-vaškem. Knjiga z naslovom Zgodovina čabarskega kraja (Povijest čabarskog kr-aja) je bila pr-edstavljena 21. febr-uar-ja v Ronjgih pr-i Reki.
Gre za obsežno, 350 strani obsegajoče delo, ki ga je izdala Hrvaška matica, njen avtor Slavko Mal-nar iz Trstja pa je gradivo o tem delu Gorskega kotarja marljivo zbiral in preverjal več let. Cabrsko območje
-	ki poleg Čabra obsega naselja Gerovo, Hrib, Plešce, Prezid in Trstje - posebnega zgodovinskega raziskovanja doslej ni bilo deležno, zato je nova knjiga toliko bolj dragocena.
Po-ve-zano-st Slo-ve-nce-v i-n Hrvato-v
Izčrpno dokumentirana knjiga med drugim govori o dolgoletni povezanosti prebivalstva z obeh bregov Čabranke, ki ga danes deli državna meja. Ta po mnenju Slavka Malnarja postaja z zgodovinarji in politiki čedalje bolj tudi etnična, čeprav take meje med prebivalstvom nikoli ni bilo. O tem zgovorno pričajo isti jezik, običaji, glasba, imena in priimki ter družinske vezi. Razlog je izoliranost odmaknjenega območja, naseljenega že v prazgodovini, katerega razvoj sta zaznamovala železova ruda ter gozdarstvo in lesna industrija. Podatki o prometnih poteh in naseljih kažejo, da sta najstarejša Gerovo in Prezid, več dokumentov pa priča o bojih za prevlado nad njima, zlasti med plemstvom Zrinjskih in Kranjsko. Sledi prvih naseljencev so izpred tri tisoč let, njihova prva omembama sega v 15. stoletje, ko so zapisana imena Oswaldt, Žagar, Malnar in Kovač.
O junaku si-laku Pe-tru Kle-pcu
Skozi poglavja o upravi, šolstvu, cerkvi in vsem, kar sestavlja življenje, a s posebnim občutkom za socialno pravičnost in težaško žensko delo, avtor govori o zgodovini tega kraja, ki je zgodovina revščine in nasilja, a kljub težki zgodovini in izseljevanju s trebuhom za kruhom je bilo v obeh Jugoslavijah to območje, kjer praktično ni bilo nepismenega prebivalstva. Simbol njegovega boja za obstanek pa je znani junak Peter Klepec
-	Piter Klj?pec -, ki ga imajo prav tako za svojega na obeh straneh meje, tako v Osilnici kot tudi v Malem Lugu na hrvaški strani, kjer ga jemljejo tako resno, da ima celo svojo rojstno hišo. Slavko Malnar tudi omenja, da je Klepac (Klepec) pri njih pogost priimek in tudi v tisti hiši, ki je baje njegov dom, so se še zadnji prebivalci poimenovali Klepac. To pač nič ne moti, da legenda še dalje obstaja, pravi. Slavko Malnar je za svojo obsežno knjigo prejel tudi letošnjo književno nagrado Gorančica 2007, ki jo podeljuje Goranski Novi list, priloga reškega dnevnika. Podelili so mu jo na slovesnosti 20. marca v Delavskem domu v Delnicah.
Marjana Mirkovic
bogata zadrska pomlad:
druženje slikarjev, šola v naravi, prireditev o kulturni različnosti
0 Slovensko kultur-no dr-uštvo Lipa Zadar- je apr-ila pr-ipr-avilo nepozabno druženje v narodnem par-ku Kr-ka, maja pa je sodelovalo natr-adicional-ni manjšinski pr-ir-editvi o kulturni različnosti in ob tej priložnosti pripravilo likovno r-azstavo slikar-jev slovenskih dr-uštev.
Likovniki iz reške Bazovice, splitskega Triglava in zadrs-ke Lipe ter slikarji amaterji iz Sv. Filip in Jakova in iz Zadra so se v Turnju zbrali že 12. maja in so skupaj slikali polnih šest dni. "Zadovoljni smo z odzivom. Cilj je dosežen. Sodelovalo je devet slikarjev amaterjev in lahko se veselimo njihovih dosežkov - dvaintrideset razstavljenih del," je na otvoritvi razstave 17. maja v prostorih kulturnoumetniškega društva Maslina v Turnju dejala predsednica Lipe Darja Jusup. "Zanimanje je pričakovano. Večina teh slikarjev ima bogat umetniški življenjepis, nešteto razstav, samostojnih in skupnih po vseh večjih mestih Slovenije, razstavljali pa so tudi na Hrvaškem in drugod po Evropi,
še posebej v Nemčiji", je poudaril Jože Arzenšek, vodja likovne sekcije Lipe ter vodja in organizator 1. likovne kolonije Sviben 2008 -Turanj. "To je velik dogodek za ta kraj," pa je dodala Klara Eškinja Glavan, direktorica filipjakovske turistične skupnosti in predlagala, da bi kolonija postala tradicionalna. Na otvoritvi so z venčkom pesmi nastopili člani turanjske Masline. Posebej so navdušili, ko so zapeli Oj, mladosti ti moja. Kolonije sta se udeležila dva člana splitskega Triglava in splitske slikarske skupine Emanuel Vidovic, in sicer Ivan Kosmos in Lenka Zaviršek. Iz reške Bazovice sta prišli Marija Omerza, ki je tudi članica likovnega društva Kvarner, in Vida Grbac, ki je tudi članica društev Sv. Kuzma in Damjan ter Plavo svjetlo. Iz likovne sekcije Lipa sta sodelovali Zrinka Majica iz Sv. Filip in Jakova in Ingeborg Rončevic iz Vrsi, ki je začela risat, ko so na Zadar padle prve granate. Ob hudo bolnem soprogu, ki je danes že pokojni, je na vsako granato odgovarjala z risanjem cvetja. Mladen Paleka in Milka Blagdan sta predstavila olja na platnu.
al Slovenci na Hrvaškem
Jože Arzenšek se z amaterskim slikanjem ukvarja že od leta 1970; je dolgoletni član Relik Trbovlje, od leta 1986 pa živi v Turnju. Dogodek smo pripravi-li- v okvi-ru predstavljanja kulturne dediščine narodnih manjši-n pod pokrovi-teljstvom mesta Zadra in Zadarske županije.
Kulturna različnost - kulturno bogastvo
Ob mednarodnem dnevu kulturne različnosti 21. maja je koordinacija narodnih manjšin Zadarske županije, v kateri delujejo albanska, bošnjaška, madžarska, makedonska, slovenska, srbska i-n i-tali-janska manjšina, že tretjič pripravila dvodnevno prireditev. 23. maja je bila v domu županije predstavljena peta številka skupnega časopisa narodnih manjšin Zadarske županije. V časopisu z naslovom Zadarski most prijateljstva so se Slovenci- predstavi--li s prispevki na štirih straneh. 24. maja se je v domu hrvaške mladi-ne v starem mestnem jedru odvi-jala kulturna i-n gastronomska predstavi-tev sedmi-h manjši-n:. Na slovenski- stojni--ci so članice Lipe ponudile različne domače jedi, sladice in pijače. Poleg sirovih jedi, domačih klobas, šunke, ocvi-rkov i-n štraube, so obi-skovalci lahko poskusi-li- poti-ce vseh vrst, od orehove do pehtranove. V kulturnem programu so se Slovenci- predstavi--li z nastopom citrarskega ansambla brežiške glasbene šole pod vodstvom profesorice Anite Veršec. Izvedli so venček slovenskih pesmi in napevov. Na koncu pri-redi-tve se je s tradi-ci-o-nalni-mi- pesmi-mi- i-n plesi- predstavi-lo vseh sedem manjšin. Sodelujoče in goste so pozdravili predsednik delovne skupi-ne koordi-naci-je narodni-h manjšin Zadarske županije Veselko
Čakic, podžupan Zadarske županije Josip Mile-tic, namestnik zadarskega župana Rade Skarica in predstavniksvetazanacio-nalne manjšine Republike Hrvaške Ratko Gajica. Med gosti so bili župan Zadarske županije Stipe Zrilic, predsednik predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem i-n predsednik koordinacije narodnih manjšin Zagreba Darko Sonc, Ivan Kosmos in Lenka Zaviršek iz splitskega Triglava in števi-lni- prijatelji- Sloveni-je.
Nepozabno druženje v narodnem parku Krka
19. aprila smo odšli na izlet v narodni- park Krka. Se uro pred odhodom je silno deževalo, vendar smo vztrajali in smo vseeno odrinili na pot. Na cilju sta nas pričakala sonce i-n prelepa narava,. Ogledali- smo si- Skradi-n, Skradi-nski- buk, slapove Krke, Otavice, Meštrovicev mavzolej. V naravi smo se spomnili književnih velikanov. Obeležili smo 500. obletnico rojstva Primoža Trubarja. O njem nam je predavala Katarina Bezic. Nekaj besed o Petru Zoranicu, duhovniku in književ-ni-ku, rojenemu pred petsto leti- v Ninu blizu Zadra, ki je napisal prvi hrvaški roman Planine, je spregovorila Asja Bajlo. Ob 400. obletnici umetni-kovega rojstva je skladatelj Pero Gotovac ustvaril skladbo, za katero je besedilo napisal Tin Ujevic. To je tudi vodilna pesem mešanega pevskega zbora Petar Zoranic iz Zadra, ki praznuje 100. obletnico delovanja. Darja Jusup je predstavi-ta ustvarjalnost Marina Držica, rojenega leta 1508 v Dubrovniku. Napisal je Dunda Maroja i-n Skup, komedi-ji-, ki- ljudi- še danes pri-vabljata v gledališče. Po ogledu etno vasi in prve hi-droelektrarne, ki- je pripeljala elektriko v Ši-beni-k še preden so jo i-meli v Ameri-ki-, nas je ladja odpeljala do Skradina. Popoldne smo obiskali še mavzolej Ivana Meštrovica v njegovih rodnih Otavicah. V Zadar smo se vrnili dobro razpoloženi in odločeni, da se tako lepo in poučno druženje ponovi-.	Darja Jusup
v Dubrovniku o Trubarjevi in
držičevi ustvarjalnosti
Februarja smo se v Dubrovniku spomnili 500-letnice Marina Držica in Primoža Trubarja, aprila smo gostili Dravograjski oktet, junija pa mešani pevski zbor iz Divače.
Letos smo v okviru Feste sv. Vlaha, ko se v Dubrovniku spomnimo mestnega zavetnika, in ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili kulturni most z naslovom 500 let Marina Držica in Primoža Trubarja. Pobudnik je bil naš častni član akademik Luko Paljetak, iz Slovenije pa je sodeloval pesnik Boris A. Novak. Cenjena predavatelja sta nam 1. februarja pripravila izjemno zanimiv večer v "Saloci od zrcala" dubrovniške mestne knjižnice. Dogodek so popestri-li- di-jaki- umetni-ške glasbene šole Luka Sorkočevic, zbor Angeli in violinist ob klavirski spremljavi. O dogodku je poročala HRT v oddaji za manjšine Prizma. Aprila smo v Dubrovniku prvič gostili Dravograjski oktet. Nastopili so dvakrat, in sicer 25. aprila na terasi hotela Kompas v uvali Lapad, naslednji dan pa na stradunu, na "skalinih" cerkve sv.Vlaha. Za veselo druženje smo imeli na voljo tri dni. V druženju so sodelovali tudi člani dubrovniške klape Maestral, dolgoletni znanci Dravograjskega okteta, s katerimi se pogosto srečujejo na nastopih po Sloveniji. V nedeljo, 27. aprila smo se na letališču poslovili od gostov, z obljubo, da se bomo spet videli. Proslavo dneva državnosti- je s programom obogati-l mešani- pevski zbor Divača, ki je imel dva koncerta, in sicer v katedrali in na "skalinih" cerkve Sv. Vlaha. Pri organizaciji nastopa je sodelovala tudi turistična skupnost mesta Dubrovni-ka. Na jesen smo preložili dva kulturna dogodka , in sicer predavanje Mance Koši-r o bralni- kulturi- ter predstavi-tev knjige Vrtitačke akademike Luke Paljetka .
Majda Sekula
al Slovenci na Hrvaškem
■ dve majski novici iz labina
0Društvo Slovencev Labin je maja organiziralo gostovanje dramske skupine slovenskega društva z Reke in se udeležilo izleta Celjsko.
Igralci dramske skupine reške Bazovice, ki jih vodi Alojz Usenik, so z veliko želje in inspiracije izvedli monolog Ivana Cankarja in odlomek iz komedije Glej, kako lepo se začenja dan Zvonimira Bajsica. Nastopil je tudi član Bazovice Andrej Škedel, ki se je predstavil z nekaj triki, ki so nasmejali obiskovalce. Predstavo in nastop je v prostorih RKUD v Raši navdušeno občinstvo, v katerem je bilo okoli 50 članov društva. Maja so se člani labinskega društva udeležili tudi izleta na Celjsko, skupaj s kolegi iz društva Oljka iz Poreča.	K. S. Reisman
zagrebški svet slovenske manjšine zasedal v novih prostorih
0Svet slovenske nacionalne manjšine Mesta Zagreba je 27. maja prvič zasedal v novih prostorih na Remetincu, na Remetinački ulici 77/b. Osrednja tema je bil razpis za zaposlitev poslovne tajnice ali tajnika.
Na razpis je prispelo precej prošenj. Splošnim pogojem je bil dodan tudi pogoj, da je kandidat ali kandidatka po slovenske narodnosti. Dogovorjeno je bilo, da izbor med tistimi, ki izpolnjujejo vse pogoje, opravi predsedstvo. V skladu s hrvaško zakonodajo naj se sklene delovno razmerje za določen čas, in sicer najprej za dva meseca, z možnim večkratnim podaljšanjem za tri mesece. Svet je obravnaval in sprejel tudi poročilo o materialnem in finančnem poslovanju Sveta v letu 2007. Na seji je sodelovalo štirinajst članov od petindvajsetih.
Franc Strašek
srečanje osnovnih šol brežice in i. cankarja zagreb
0V Slovenskem domu
smo 11. marca gostili učence in učitelje osnovnih šol Brežice in Ivana Cankarja iz Zagreba. Prijetnega popoldanskega druženja se je udeležilo približno 70 učencev, večinoma iz sedmih razredov ter ducat njihovih učiteljev, na čelu z obema ravnateljema. (fles)
"Srečanje smo pripravili, da bi spodbudili spoznavanje in povezovanj e tudi med mlaj šimi generacij ami ob meji, ki je nekoč tesne stike vendarle v veliki meri pretrgala, čeprav smo le nekaj kilometrov narazen," je v uvodnem pozdravu dejal predsednik sveta slovenske manjšine v Zagrebu Darko Sonc, ki je tudi predstavil delovanje slovenske manjšine in njenih društev v Zagrebu in na Hrvaškem. Izrazil je upanje, da je to šele začetek takšnega srečevanja in sodelovanja med šolama ter da sta slovenska manjšina in Slovenski dom vselej pripravljena spodbujati takšne stike med mladimi na obeh straneh meje.
Vsi se nekaj novega naučimo
Tudi oba ravnatelja, Nikola Karic iz zagrebške osnovne šole Ivana Cankarja in mag. Marija Lupšina Novak sta bila navdušena na povabilom in srečanjem. Oba bi si želela, da ne bi bilo prvo
in zadnje. "Današnji dan bo eden tistih, ki se jih bomo gotovo z veseljem spominjali. To srečanje je priložnost, da se vsi nekaj novega naučim,o" je dejala ravnateljica brežiške šole. Učitelji in učenci so potem zelo podrobno predstavili svoji šoli, učne programe, obšol-ske dejavnosti in uspehe, ki jih na raznih tekmovanjih v širšem merilu dosegajo njihovi učenci, kot posamezniki ali skupine. Spoznali so lahko podobnosti in razlike v učnih programih, organizaciji in načinih dela v šolah, velikosti... Samo delček vsega, kar počnejo v svojih šolah, predvsem v okviru obšolskih dejavnosti, so prikazali tudi z glasbenimi, pevskimi, reci-tacijskimi, igralskimi in plesnimi točkami. Poleg tega so se pomerili tudi v kvizu iz zemljepisa, katerega delovni naslov je bil Spoznavajmo svojo in sosednjo državo ter Evropo. Pokazali so visoko raven znanja in poznavanja zemljepisnih značilnosti Slovenije in Hrvaške ter Evrope, saj so kljub nekaterim kar zahtevnim vprašanjem, na večino brez težav in točno odgovorili. Na koncu je bil izid praktično izenačen, a resnici na ljubo, ta niti ni bil najpomembnejši.
Zabaven večer ob muzikalu
S kvizom se je končal "uradni" del srečanja, potem paje, ob skromni pogostitvi, sledilo še sproščeno druženje z osebnim spoznavanjem, kramljanjem, izmenjavo mnenj. Srečanja s tem še ni bilo konec, kajti proti večeru so vsi skupaj odšli še na ogled predstave Briljanteen v znamenito zagrebško Komedijo. Bili so navdušeni, nad predstavo in srečanjem. Na koncu so si zaželeli, da bi se v kratkem spet srečali, morda v Brežicah.
Elizabeta Lebar B.
Novice iz domovine
slovensko-
hrvaški
odnosi
V	znamenju zmerne otoplitve
Aprilski povišani toni
V	začetku aprila sta slovenski premier Janez Janša in hrvaški predsednik Stjepan Mesic zanetila nov meddržavni besedni ognjemet; zatišje po rešitvi problema ekološko-ribolovne cone (ERC) je tako trajalo le nekaj tednov. Janša je namreč omenil možnost, da bi Slovenci na referendumu odločali o ratifikaciji pristopne pogodbe Hrvaška-EU.
Tako ni bilo naključje, da je 0
SLOVENSKI DOM
Mesic v Slovenskem domu v razpravi o dvostranskih odnosih ostro nastopil zoper Slovenijo. Med drugim je dejal, naj si Slovenija ne domišlja, da ji njena trenutna prednost pred nekdanjimi republikami SFRJ zagotavlja stalen privilegiran status, saj bo članica Nata in EU kmalu tudi Hrvaška. Zato bi bilo bolje, če bi bili državi zaveznici in partnerici, ne pa rivalki in nasprotnici. Premier Ivo Sanader je ocenil, da takšne Janševe izjave »sodijo v kontekst prihajajoče predvolilne kampanje v Sloveniji«, zunanji minister Gordan Jan-drokovic pa, da ne vidi razloga, da bi Janša moral groziti z referendumom. Mesic je v Slovenskem domu razbu-
ril zlasti z izjavo, v kateri se je osredotočil na hrvaške varčevalce Ljubljanske banke (LB), ki jim je onemogočen dostop do vlog. To je bilo doseženo s »poceni trikom, stečajem LB in ustanovitvijo NLB«. Pridržanje denarja, je dejal predsednik Mesic, »lahko opišemo le kot čisti rop«. Na to se je v Ljubljani odzval predsednik uprave »stare« LB, Borut Ožura, rekoč, da so »navedbe popolnoma neutemeljene«. Ožura je pojasnil, daje »sporazum o vprašanjih nasledstva, ki ga je podpisala in ratificirala tudi Hrvaška, od junija 2004 za vse države naslednice SFRJ veljavna mednarodna pogodba. V 7. členu C-priloge so se države dogovorile, da se nemudoma začnejo pogajati o jamstvu SFRJ ali Narodne banke Jugoslavije za devizne hranilne vloge v poslovni banki in kateri koli njeni podružnici, in sicer ~ pod pokroviteljstvom Banke za mednarodne poravnave v Baslu.«
Sporni zakon o tujcih
Slovensko j avnost j e razburil ukrep iz novega hrvaškega zakona o tujcih, kije podražil potovanje tujih mladoletnikov brez spremstva staršev na Hrvaško. Za slovenske državljane je to pomenilo, da poleg že doslej potrebnega potrdila zakonitih zastopnikov mladoletnika, ki ga izda upravna enota, potrebujejo še soglasje zakonitega zastopnika; to mora biti overjeno in prevedeno pri sodnem tolmaču; potovanje mladoletnikov bi se tako podražilo (prevajanje dokumentov) in bi lahko doseglo tudi ceno 60 evrov. Domneve na slovenski strani, češ da gre za neprijazen sosedski ukrep - podobno kakor so bili Hrvati mnenja, da Slovenija
vinjete uvaja le zaradi njih -, so bile malo verjetne, saj si Hrvaška najbrž ni želela namenoma omejevati pomembnega turističnega prometa. Ker to niso prve težave novega zakona o tujcih, je najverjetnejša razlaga, da gre le za preveliko vnemo in »kreativnost« hrvaških birokratov, ki so sestavljali zakon. Ukrep je Hrvaška, tudi zaradi burnih odzivov iz Češke, nato le omilila, tako da zadostuje potrdilo upravne enote, ki ga je Hrvaški predlagala Slovenija.
Prvi sestanek mešane komisije
Prva seja mešane sloven-sko-hrvaške skupine mednarodnih pravnih strokovnjakov, ki bo pripravila
pravni okvir - oziroma sporazum - za prenos mejnega spora pred tretjo ustanovo, je potekala na Reki. »Pogovori so potekali dobro, strokovno in v prijateljskem ozračju,« je po sestanku povedal sopred-sedujoči s slovenske strani dr. Miha Pogačnik. »Obe delegaciji sta predstavili svoje izhodiščne poglede na tematiko in na to, kaj se bo treba dogovoriti, da bi spor lahko predložili pred tretji obvezujoči forum.« Da so pogovori minili v prijateljskem ozračju in v resnični želji, da bi pomagali rešiti mejni spor, ki se brez potrebe vleče že več let, pa je dejal sopredsedujoči s hrvaške strani dr. Davorin Rudolf. »Normalno je, da se v nekaterih stališčih razlikujemo; upam pa, da bomo
v nadaljnjih pogovorih vse to, kar nas ločuje, uredili, da končno določimo mejo v dobrobit obeh držav,« je dejal Rudolf. Na vprašanje o razlikah med delegacijama pa je dejal, da so se pogovarjali, na kateri forum prenesti spor in da obstaja več možnosti - meddržavno sodišče v Haagu, stalno arbitražno sodišče in arbitraža ad hoc. Delegaciji sta se po Pogačnikovih besedah razlikovali pri načelu pravičnosti. »Za Slovenijo je zelo pomembno, da se spor reši pravično, na način, ki bo zadovoljil interese obeh držav, seveda v skladu z mednarodnim pravom - tukaj ni nobenega dvoma. Treba pa je poudariti, da mora biti rešitev pravična, in to je imperativ, ki ga bo naša država dala kot napotek za nadaljnje reševanje tega vprašanja,« je dejal Pogačnik. Komisija se je drugič sestala v Sloveniji.
Sindikalno obmejno srečanje Janša-Sanader
»Odnosov dveh držav in razvoja teh odnosov ne more narekovati noben posameznik, Joško Joras ali kdor koli drug. Slovenija in Hrvaška imata svoje ustanove, imata skupne komisije, imata politično voljo in odločnost za iskanje rešitev,« je na hrvaškem mejnem prehodu Bregana dejal premier Ivo Sanader, njegov slovenski kolega Janez Janša pa je opozoril na padanje mej in širjenje svoboščin po Evropi, v takšnem času pa je »postavljanje kakršnih koli zaprek, korit ali česar koli« nasprotno dejanje. »Jaz tega ne podpiram,« je dejal Janša. Premiera sta v začetku maja se na Bregani srečala na pred-prvomajsko povabilo obeh največjih sindikatov, Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Zveze samostojnih sindikatov Hrvaške.
Novice iz domovine
Stjepan Mesic »na kavi« tudi o sosedih
Stjepan Mesic je v majski oddaji Hrvaškega radia S predsednikom na kavi dejal, da nima nihče pravice do hrvaškega ozemlja in da bo
tako tudi ob Dragonji. »Tukaj je Slovenija... Tukaj ni Slovenija. Tukaj je Hrvaška! Če je to Slovenija, kar piše en čudak - ki se zaradi tega [izraza] jezi - je čudno, da nekdo na hrvaškem ozemlju piše 'tukaj je Slovenija'. Tukaj bo Slovenija, če bo meddržavno sodišče [v Haagu] tako odločilo,« je dejal hrvaški predsednik. Na vprašanje, ali tudi on misli, da se razmere med Slovenijo in Hrvaško umirjajo, je Mesic nič kaj umirjeno dejal: »Napisov 'tukaj je to ali ono' smo se naposlušali, vse to smo že videli - v Kninu, Obrovcu, Benkovcu, Slavoniji,Podonav-ju, kjer so pisali parole 'to je Srbija'. Dejal sem, da tega ne sprejemam, da to ni Srbi-
ja.« Tako je tudi v primeru parol 'tudi tukaj je Slovenija'. Hrvaški predsednik je nato pojasnil, da je tam Hrvaška in da bo tam Slovenija le, če bo tako odločilo sodišče.
Sporazum o urejanju vojnih grobišč
»S tem sporazumom se zavezujemo, da bomo uredili grobišča na slovenski in tudi na hrvaški strani v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom; da damo pieteto umrlim in s tem izkažemo spoštovanje,« je ob podpisu meddržavnega sporazuma o urejanju vojnih grobišč med Slovenijo in Hrvaško dejala ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cot-man. »Vesela sem, daje veliko delo, ki se je začelo v letih 2001 in 2002, uspešno končano,« pa je menila druga podpisnica sporazuma, Jadranka Kosor, hrvaška ministrica za družino, branitelje in medgeneracijsko solidarnost. Pripravo sporazuma so pospešili po lanski najdbi nove velike množične grobnice na mariborskem Tez-nem ob gradnji avtoceste Maribor-Zagreb, kjer so po ocenah našli med 15.000 m 17.000 posmrtnih ostankov. Kosorjeva je opozorila, da so hrvaški tožilci pristojne slovenske organe že zaprosili oziroma zahtevali imena nalogodajalcev in storilcev. »Verjamem, da bo to zelo pomemben kamenček v mozaiku, ki se imenuje zgodovinska resnica,« je sklenila ministrica.
Slovenska odločitev o vinjetah je škodljiva
Po pozivu hrvaškega turističnega ministrstva in Hrvaškega avtokluba, naj Slovenija zaradi turistov in Hrvatov, ki delajo v tujini, poleg letnih in polletnih uvede vinj ete za krajši čas, je hrvaški tukajšnji tisk še naprej opozarjal na škodljivost slovenske odločitve. Večernji list je pisal, da Hrvaška zaradi čedalje višjih cen goriv, cestnin in uvedbe slovenskih vinjet izgublja tekmo z »letalskimi destinacijami«. Tistim, ki iz zahodne Evrope po cestah potujejo na Hrvaško, ugotavlja časnik, se bodo stroški povečali tudi do 40 odstotkov. »Ko na primer Avstrijec sešte-je vsa dejstva - dražje gorivo, izgubljena dva dneva počitnic zaradi gneče, na drugi strani pa cene letalskih aranžmajev, Hrvaška ni zmagovalka,« piše Večernjak in dodaja, da
kako se izogniti slovenskim avtocestam.
Denar za čezmejno sodelovanje
Služba slovenske vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko je kot organ upravljanja operativnega programa čezmejnega sodelovanja »Slovenija Hrvaška 20072013« objavila prvi skupni javni razpis za sofinanciranje projektov čezmejnega sodelovanja iz predpristopne pomoči (IPA). To je prvi takšen javni razpis v Evropski uniji, kar je velik uspeh za Slovenijo in Hrvaško, so sporočili iz omenjene službe. V obeh državah so določili obmejna območja, ki so upravičena do sredstev, namenjenih za projekte (ekonomski in socialni razvoj ter trajnostno upravljanje naravnih virov) za obdobje 20072009, ki znašajo nekaj več kot 14milij onov evrov. Upravičenci so lahko neprofitne pravne
so čedalje privlačnejše »dolarske destinacije«, zaradi ugodnega tečaja ameriške valute. Časnik še piše, da se bodo turisti zaradi vinjet poskušali izogniti Sloveniji. Novi list poudarja, da je uvedba vinjet »objektivno velik problem«, predvsem zaradi turizma pa tudi zaradi zasoljenih kazni. Hrvaški časniki so v zadnjih tednih objavili več nasvetov,
osebe (lokalni organi, skladi, zavodi, nevladne organizacije, zbornice ...), biti morajo pravno, finančno in poslovno sposobni za sodelovanje v programu, po en partner pa mora biti iz Slovenije in eden iz Hrvaške. Rok za oddajo vlog je 20. oktober 2008, rezultati javnega razpisa bodo znani v začetku prihodnjega leta.
Rok Kajzer in arhiv Dela
umjetnik koji je povezao hrvatsku i slovensku glazbenu kulturu
Razgovor sa profesorom Vladimirom Kranjčevicem
0 Nakon koncerta povodom slovenskog kul-
turnog praznika, u organizaciji Slovenskog doma Zagreb u Glazbenom zavodu profesora Vladimira Kranjčevica upitao sam da li bi bio voljan dati intervju za reviju Slovenaca u Hrvat-skoj Novi odmev. Pristao je, napomenuvši da prati Novi odmev i u šali rekao, da ne spomenem od kada se poznajemo. To nisam mogao obecati, jer u intervjuu moramo razgovor započeti pitanjem o njegovom rodenju i spomenuti sve bitne dogadaje do danas.
Ali eto, prije intervjua još napomena o našem poznanstvu.
Upoznali smo se sedamdesetih godina prošlog stoljeca, kada je u Karlovac dolazio kao predstavnik tadašnjeg Pros-vjetnog sabora Hrvatske u ocjenjivačkom odboru na smotri pjevačkih zborova u karlovačkom kraju. Ja sam ga primao kao predsjednik Zajednice karlovačkih amaterskih društava. Uz Karlovac je vezan i time što je u zagrebačkoj katedrali dirigi-rao akademskom zboru Ivan Goran Kovačic u izvodenju hrvat-skog oratorija Žrtva Abrahamova Božidara Sirole. Prva izvedba tog oratorija bila je u Karlovcu 1924. godine u izvodenju Prvog hrvatskog pjevačkog društva Zora, pod dirigentskom palicom tada poznatog dirigenta Davida Meisla. Njegova pos-ljednja veza s Karlovcem, čini mi se, bila je prije deset godina, kada je bio u počasnom odboru povodom proslave 140. godišnjice Zore.
Kakvo je bilo vaše djetinjstvo od rodenja, od školovanja u osnovnoj školi do postizanja titule magistra umjetnosti?
Rodio sam se 21. studenog 1936. godine u Zagrebu, gdje sam polazio osnovnu školu i gimnaziju te Gradsku muzičku školu (kasnije Muzička škola Pavao Markovac). Završni ispit srednje muzičke škole položio sam 1954. godine klavirskim recitalom u Hrvatskom glazbenom zavodu i upisao priprav-nu godinu studija na Muzičkoj akademiji u Zagrebu. Nakon
položene gimnazijske mature upisao sam redovni studij na Muzičkoj akademiji i to kao glavni predmet klavir - umjet-nički smjer u klasi prof. Ladislava Sabana. Istodobno studirao sam i dirigiranje kod prof. Zlatica. Prvi dio diplomskog ispita položio sam recitalom u HGZ, a drugi uz orkestar Muzičke akademije s dirigentom Igorom Gjadrovom. Dirigiranje sam usavršavao kod Igora Markovica u Monte Carlu. Magistrirao sam 1980. godine kod prof. Vojislava Ilica u Beogradu na temelju magistarskog ispita na izvodenju Bachovog Božicnog oratorija u zagrebačkoj Koncertnoj dvorani Vatroslav Lisinski i pismenog magistarskog rada na temu Orkestralna i izvodačka praksa.
Kao profesor predavali ste od osnovne škole do muzičke akademije i uz to bavili se i izvanrazrednom nastavnom aktivnošcu.
Moje prvo radno mjesto bilo je na osnovnoj školi u Rapskoj ulici i na IV. gimnaziji, gdje sam predavao muzičku umjetnost 1960. godine, a več slijedece godine preuzeo sam posao i na I. gimnaziji. Uz redovnu nastavu formirao sam mješoviti zbor I. i IV. gimnazije, koji je u slijedecim godinama svojim nastupima u zemlji i inozemstvu dobivao brojne nagrade. Taj zbor preras-tao je u Kulturno umjetničko društvo Ivan Zajc koje sam vodio od 1969. do 1972. godine. U osnovnoj školi prestao sam raditi 1965. godine, a sa radom na I. gimnaziji 1968. godine, kada sam počeo sa radom kao honorarni profesor na pedagoškoj akademiji. Nakon prestanka rada i u IV. gimnaziji 1969.godine. prešao sam na rad u muzičku školu Vatroslav Lisinski u Zagrebu, te predavao klavir i vodio zbor i orkestar škole. Direkto-rom te škole bio sam od 1970. do 1977. godine. Te sam godine preuzeo stalno mjesto profesora na pedagoškoj akademiji i predavao klavir, sviranje partitura, dirigiranje i zbor. No vec slijedece godine prešao sam kao profesor na muzičku akademiju u Zagrebu, na kojoj sam 1995. godine stekao status redovnog profesora, a 1999. godine status redovnog profesora u trajnom zvanju. Za vrijeme mog rada u srednjoj školi, jednom sam zgo-
Pogovarjali smo se
dom uočio kod jednog učenika naročito dobar glas. Zainteresi-rao sam se o mogučnosti njegovog napredovanja u pjevanju. Bio je to buduči operni pjevač Krunoslav Cigoj.
Bili ste inicijator osnivanja ansambala, festivala, bili ste voditelj, ravnatelj i šef dirigent.
Da, u Varaždinu i Zagrebu vodio sam prve razgovore o organizaciji festivala barokne glazbe u Varaždinu, a 1971.godi-ne održane su prve Varaždinske barokne večeri. Tada sam bio i u vodstvu programskog odbora. Ravnateljem Varaždinskih baroknih večeri imenovan sam 1994.godina i tu sam funkciju obavljao do 2006. godine. Na moju inicijativu i inicijativu dr. Lovre Zupanoviča, a uz podršku Koncertne direkcije Zagreb utemeljen je vokalni ansambl Zagrebačkih madrigalista, koje sam vodio kroz pet godina postojanja, od 1980. do 1985. godine, kada se ugasio zbog nedostatka sredstava. Trinaest godina (1974-1987) vodio sam Akademski zbor Ivan Goran Kovačič sa mnogobrojnim nastupima u zemlji i inozemstvu. Sest godina (1976-1982) bio sam šef dirigent Zbora RT Zagreb i brinuo se za njihov program i izbor izvodača. Takvim poslom bavio sam se kao šef dirigent Zagrebačkih simfoničara RTZ (19831988). Bio sam i šef dirigent za velike projekte RT Beograd (1988-1991), voda oratorijskog zbora crkve sv. Marka Cantores sancti Marci (1992-1993), da bi 1994. godine bio imenovan za ravnatelja Opere Hrvatskog narodnog kazališta u Zagrebu. Tu sam dužnost obavljao do 2002. godine.
Od mnogobrojnih koncerata i brojnih priznanja i nagrada što biste izdvojili kao najznačajnije i najdraže?
Izvodenje Odakovog moteta Svrši stopi moje i Arcadeltovu Ave Mariu sa zborom Ivan Goran Kovačič za vrijeme prijema kod svetog oca Ivana Pavla II. godine 1987, izvodenje zagre-bačkog misterija Majka božja kamenitih vrati Božidara Sirole na Katarinskom trgu u Zagrebu sa simfonijskim puhačkim orkestrom Hrvatske vojske, mješovitim zborom Podravka iz Koprivnice, djevojačkim zborom Echo, te oratorijskim zborom Cantores Sancti Marci povodom prvog posjeta pape Ivana Pavla II. Zagrebu (1994.godine), izvodenje Varijacije na Haydnovu temu J. Brahmsa sa nacionalnim orkestrom Opere Monte Carlo u Salle Garnier u Monte Carlu uz nazočnost princa i princeze od Monaka. Od nagrada bih izdvojio srebrnu medalju pon-tifikata Ivana Pavla II., Red Danice hrvatske s likom Marka Maruliča (1995.godine), te isti Red s likom Antuna Radiča (1997.godine), Red hrvatskog pletera (1998.godine), nagradu Milka Trnina Hrvatskog društva glazbenih umjetnika (1977. godine), godišnju nagradu Vladimir Nazor 1996.godine, nagradau grada Varaždina, nagradu I. Lukačič i J. Muraj, zlatnu medalju Varaždinske biskupije, nagradu J. Stolcer-Slavenski, nagradu Vjesnika - Kantor te dva puta nagradu Porin (1996. i 2003.godine).
Bogate su i vaše društvene i stručne aktivnosti.
Na pedagoškom polju bio sam tajnik i predsjednik Udruženj a pedagoga Hrvatske, predsjednik Zajednice muzičkih i plesnih škola Hrvatske, predsjednik Saveza udruženja muzičkih pedagoga Jugoslavije (1970-1979). Na području glazbe bio sam tajnik Udruženja muzičkih umjetnika Hrvatske, predsjednik Organizacijskog odbora i žirija Muzičke smotre djece i omla-dine Hrvatske (danas Glazbenih svečanosti hrvatske mladeži), član upravnog viječa i žirija Medunarodnog natjecanja pje-vačkih zborova u Zadru, dugogodišnji član žirija Mladinskog pevskog festivala u Celju.
Što Vas je pobudilo da toliko suradujete sa slovenskim glazbenim krugovima, ansamblima te pojedinkama i poje-dincima?
Sjajni odnosi po profesionalnoj i prijateljskoj liniji sa dr. Mirkom Cudermanom i primadonom Marijanom Lipovšek, te direktorima tadašnje slovenske filharmonije (1978.godine), Sinigojem i Petričem, te kolegama na Homcu (Gostičevi dnevi) Borutom Jenkom, Sašom Rogina i Tonijem Igličem. Kako su Slovenski komorni zbor i Slovenska filharmonija sjajni ansambli divno je s njima suradivati. Slovenski komorni zbor do sada je snimio devet CD-ova hrvatske glazbe!
Silvin Jerman
1998. godine Vladimir Kranjčevic kao direktor Opere zagrebačkog HNK inicirao je posjet grobu Josipa Gostiča - Slovenca, prvaka opere HNK, u njegovom kraju na Homcu u Sloveniji. Homec je posjetila manja grupa od članova opere HNK, Društva prijatelja Opere HNK i zagrebačkog Sloven-skog doma. Taj posjet rezultirao je povezivanjem sa tamošnjim gostoljubivim stanovništvom i njihovim kulturno prosvjetnim društvom u prosincu na svečanoj pjevanoj misi. Dogovoreno je da se upriliče glazbeni dani posvečeni Josipu Gostiču. Upro-ljece 2000. godine održani su Gostičevi dani. Njihov sadržaj je da se svake godine održi svečana pjevana misa za Josipa Gostiča u crkvi na Homcu, koncert u Domžalama uz sudjelovanje opernih pjevačica i pjevača ljubljanske i zagrebačke opere, te koncerti i operne predstave u Ljubljani i Zagrebu. Na ovogo-dišnjim Gostičevim danima pridružile su se i opere iz Splita i Maribora. Kao trajni spomen na Gostiča Slovenski dom posta-vio je spomen ploču Josipu Gostiču na kuci u kojoj je stanovao na zagrebačkom Gornjem gradu, a Homčani su na Homcu postavili bistu Josipu Gostiču. Sve to postignuto je zaslugom Vladimira Kranjčevica. Konkretna veza sa Slovenskim domom bila je, kada je za svečani koncert povodom 150. godišnjice rodenja skladatelja Franje Serafina Vilhara Kalskog odabrao djela koja su se izvodila u Hrvatskom glazbenom zavodu. Ope-rativnu provedbu koncerta izvršio je, po Kranjčevicu ovlašteni suradnik, Tomislav Facini, dirigent poznatog zbora crkve sv. Marka, Cantoros Sancti Marci, u kojoj je Vilhar 29 godina orguljao i vodio zbor. Zahvaljujemo mu na svemu što je učinio na povezivanju hrvatske i slovenske glazbene kulture!
Preteklost v sedanjosti
valentin vodnik - prvi slovenski pesnik
0V a l e n t i n Vodnik je živel v zanimivem času razsvetljenstva in začasne francoske zasedbe dežele Kranjske. Rodil se je v Ljubljani pr-ed 250. leti.
Vodnik se je rodil 3. februarja leta 1758 na Jami v Zgornji Šiški. Do devetega leta je preživljal brezskrbno mladost i-n obi-skoval osnovno šolo v Ljubljani. Naslednji dve leti ga je stric v novomeškem frančiškanskem samostanu pripravljal za vstop v srednjo šolo. Po koncu gimnazije, ki jo je obiskoval v Ljubljani, se je za v samostanih izobraževal za duhovniški poklic. To obdobje je sam opisal takole: "Do 1775 poslušam per jezuitarjih v Ljubljani šest latinskih šol. Tega leta me ženejo muhe vKlošter k Frančiškajnarjem, slišim visoke šole, berem novo mašo, se z oblubami zavežem; ali 1784 me lublanski škof Herberstein vun pošle duše past". Kot duhovnik je služboval 14 let po raznih
kraji-h - v Sori pri- Medvodah, na Bledu, v Ribnici, pri Gorjušah in v Ljubljani v cerkvi sv. Florjana. Nato je zamenjal poklic, saj je želel delovati na kulturno-prosvetnem, literarnem in znanstvenem področju.
Od duho-vni-ka do- pe-sni-ka
Ko je leta 1793 kot duhovnik deloval na Kopri-vni-ku nad Bohi-njem, je pri-šel v stik z Žigo Zoisom, ki mu je pozneje pomagal do premestitve v Šentj akob v Ljubljani, kjer je leta 1797 postal profesor na gimnaziji. Na pobudo Zoisovega krožka je začel urejati in pisati Veliko pratiko in Malo pratiko (1795-1806). V pratiki sta med drugim izšli njegovi pomembni pesmi Zadovoljni Kranjec in Dramilo mojih rojakov, o čemer je zapisal: "Vselej sem želel kranjski jezik čeden narediti. Baron Žiga Zois in Anton Linhart mi naročita kalender pisati; to je moje pervo delo, kati-ro tukaj vsim pred oči postavim." V letih 1979-1800 je dvakrat na teden izdajal prvi slovenski časopis Ljubljanske novice in tako postal naš prvi časnikar. Lotil se je tudi- pi-sanja lastnega slovensko-nemškega slovarja, učbenikov in Kuharskih bukev. V dobi Ilirskih provinc (1809-1813) je
napisal politično odo Ilirija oživljena, v kateri je pokazal zadovoljstvo nad narod-ni-m prebujanjem. Ker so francoski- oblastniki priznavali naravne pravice narodov, je dosegel uvedbo slovenščine kot učnega jezika v začetne in srednje šole na Kranjskem. Postal je celo ravnatelj in šolski nadzornik. Po vrnitvi Avstrijcev se je njegov položaj poslabšal, saj so mu Avstrijci sodelovanje s Francozi zamerili, in ga kot "politično sumljivega" predčasno upokojili. Umrl je v Ljubljani, povsem izrinjen iz javnega življenja. Pred smrtjo je uredil svojo pesniško zbirko Pesmi za pokušino, ki je tudi prva slovenska pesniška zbirka.
Pe-smi- i-z srca v srce
Pomen Vodnikovega dela je vsestranska dejavnost, živo domoljubje ter zavest, da je treba Slovencem pomagati, jih izobraziti, narodno prebuditi in dohiteti- druge narode. Valenti-n Vodni-k je bil pesnik, pripovednik, učitelj, prosve-titelj, zgodovinar, pratikar, časnikar in novičar. S preprosto mislijo in besedo je znal govoriti ljudstvu iz srca v srce.
Ne hčere ne sina Po meni ne bo, Dovolj je spomi-na Me pesmi- pojo.
Cveta Matko
spomini in pričevanja izgnancev 1941-1945
Izseljevanje Slovencev in ponemčevanje tistih, ki so med dr-ugo svetovno vojno ostali v okupir-ani domovini, je potekalo dan za dnem, vsako noč. Vas Skopice, od koder je naša članica Kristina, je ostala pr-azna, pr-egnali so vse družine, razen treh. Vprašanje je, zakaj? SAK
LE ČESA SEM BILA KRIVA? Vse življenje se sprašujem: le česa sem bila kriva, dveletni otrok, da so me odpeljali v taborišče? Česa so bili krivi brata Franc in Ernest in sestra Anica, da so tudi njih poslali v taborišče? In zakaj so očeta in mater, ki sta po ves dan garala na kmetiji, skupaj z otroki pregnali v tisti grozni nemški svet? Januarja leta 1942 so vso našo družino Račič prek zbirnega centra na Rajhenburgu odpeljali v nemška taborišča in nas premeščali iz enega taborišča v drugega. Najdlje smo ostali v taborišču Maria Tann, kjer so nas ločili od najstarejšega brata Franca (1932) in ga poslali na neko kmetijo na delo. Oče in mama sta vse dneve trdo delala v taborišču. Meni, kot mladoletnemu otroku, je ostal spomin na bolečine, strah, lakoto in jok ter potem na srečno vrnitev v rojstni kraj. Nekaj dogodkov se mi je posebej vtisnilo v spomin. Nekoč sem opazovala otroke, ki so se igrali igrico gum-gum. Neka punčka mi je skočila na nogo in mi jo zlomila. Bolečine so bile neznosne, posebej takrat, ko mi je neki surov nemški zdravnik naravnaval
nogo, preden je nadel mavec. Prej bi rekla, da je bil mesar, kot pa zdravnik. Ne morem opisati, kakšen strah sem prestajala, ko sem morala ponovno k istemu zdravniku, da sname mavec. Vendar zdravnika ni bilo in mi je mavec odstranila nuna, ki je bila tako lepa in nežna, kot moja mama. Celo nagradila me je s kockami sladkorja. Nešteti alarmi, stalno bežanje v zaklonišče in bolečine so bili vsakdanji pojavi. Ob tem pa še strah, ker nisem mogla hoditi. Veliko veselje sem doživela, ko smo obiskali brata, kije živel in delal pri kmetu. Še vedno vidim to kmetijo, celo narisala bi jo lahko. Vidim tudi neprijaznega gospodarja. A sreča je bila velika, ker smo se po dolgem času skupaj našli mama, brat Franc in jaz. Grozni gospodar nam ni dovolil, da bi si podrobneje ogledali kmetijo, videli smo le hlev in ležišče mojega brata. Po koncu vojne smo se domov vračali v živinskih vagonih. Bili smo srečni, čeprav nam ni bilo lahko. V strahu smo na neki železniški postaji v Avstriji, nekje med hribi, čakali cel dan, da ne bi partizani zaradi maščevanja nad Nemci, ki jih je bilo povsod polno, dvignili vlaka v zrak. Ko se je vlak vendar premaknil, je nastalo splošno veselje. Jokali smo od sreče. Doma smo našli prazno hišo, ker so "dobri" sosedi vse pobrali. Nekaj časa smo spali na slami. Očetu in mami je uspelo najti veliko naših stvari po drugih hišah, hlevih in skednjih. Potem se je začelo novo življenje, novo garanje za preživetje. A smo bili na svojem. Vedno se bom spraševala: le kaj smo zagrešili mi, Račiči, drugi krajani in mnogi Slovenci, da so nas izgnali iz naših domov? Vse samo zato, ker smo bili Slovenci!
Kristina Rusak-Račič
Preteklost v sedanjosti
znameniti skladatelj gallus
0Kdo je bil Jakob Petelin Gal-
I us, po katerem se imenujejo slovenska priznanja za ljubiteljsko kulturno dejavnost na področju glasbe in največja dvorana v največjem slovenskem kulturnem hramu, v Cankarjevem domu v Ljubljani? In ki je bil upodobljen na bankovcu za dvesto slovenskih tolarjev?
Najpomembnejšo osebnost slovenske glasbe v drugi polovici 16. stoletja danes najbolje poznamo pod imenom Jakob Petelin Gallus, vendar se je za svojega življenja podpisoval z najrazličnejšimi imeni, denimo Iaco-bus Handl Gallus Carniolius. Prav iz tega podatka so znanstveniki izluščili več podrobnosti o skladateljevem življenju, kakor iz skromnih zgodovinskih virov.
Od kod je bil, kje in kdaj se je rodil?
Iz imena Jakob ali Iacobus znanstveniki sklepajo, da se je rodil okoli 25. julija, ko se že od 7. stoletja praznuje praznik apostola Jakoba. Znano je, da so nekoč otroke poimenovali po najbližjem svetniku na koledarju. Katerega leta je bilo to? Tudi do tega podatka so prišli s sklepanjem. Ko so v Pragi leta 1590 objavili njegov portret, so zapisali, daje upodobljenec star 40 let. Sklep: rodil se je leta 1550. Todakje? Iz vzdevka Carniolius izhaja, da se je rodil na Kranjskem, iz imena Gallus pa sklepajo, da se je v
resnici pisal Petelin. Ker je bil ta priimek v 16. stoletju območju današnje Slovenije prisoten v Ribnici, Idriji in Šentviški Gori na Tolminskem, sklepajo, da je bil rojen v enem od teh krajev. Natančno pa se ve, kdaj in kje je umrl. Iz objavljenih in ohranjenih osmrtnic izhaja, daje bilo to 18. julija leta 1591 v Pragi.
Ustvarjalno in svetovljansko življenje
Veliko neznank je tudi o Gallusovi življenjski poti. Zelo malo je znanega o njegovi mladosti. V uvodu za prvo knjigo maš je leta 1580 zapisal, da se je že kot deček posvetil glasbi "ne morda v upanju na donosnost, temveč iz notranjega nagiba". Iz podobnih zapisov je mogoče sklepati, daje prvo glasbeno izobrazbo pridobil v stiškem samostanu. V pisnih virih Gallusa prvič srečamo šele leta 1574 kot pevca v dunajski dvorni kapeli. Na Dunaj je zelo verjetno prišel preko samostana Melk v Avstriji, kjer se je začel uvajati v kompozicijsko tehniko. Pozneje je veliko potoval in živel v različnih samostanih v južni Šleziji, na
Češkem in Moravskem. Bil je kapelnik pri olomuškem škofu Stanislavu Pavlov-skem in nato do smrti kantor v cerkvi sv. Jana na Bregu v Pragi. Kot skladatelj je Gallus užival velik ugled in njegov vpliv je bil velik že za njegovega življenja in tudi po njegovi smrti. Materialno in moralno ga je podpiral širok krog mecenov in častilcev. Med njegovimi občudovalci so bili Handl, Bach, pozneje tudi Bruckner. Najbolj izdatno so ga podpirali tisti cerkveni dostojanstveniki, ki so - tako kot Gallus - nasprotovali reformaciji.
Bogata glasbena zapuščina (mednas-lov) Njegove skladbe - maše, moteti in madrigali - so izšle v več zbirkah. Najprej je v štirih knjigah izšel izbor 16 maš (leta 1580). Posebno pozornost je Gallus posvečal motetu kot glasbeni upodobitvi liturgičnih in bibličnih tekstov. Tudi moteti so pod imenom Opus musicum izšli v štirih zvezkih, v letih 1586-91. Skupaj jih je napisal 374. Posvetni zbori (madrigali) so izšli v treh knjigah (v letih 1589-90) in jih je skupaj 53. Nadaljnjih 47 posvetnih zborov je izšlo šele po njegovi smrti - pod naslovom Moralia jih je izdal njegov brat leta 1596 v Nurnbergu. Skladbe so pisane na latinska besedila klasičnih, srednjeveških in renesančnih pesnikov (Vergil, Katul, Horac, Vitalis, Asmenius itd). Z glasbenega zornega kota so najpomembnejši moteti, pri katerih je zaznati tudi melodije nemških pesmi, francoskih šansonov in slovenske ljudske pesmi. Po izrazni moči se Gallus uvršča med največje polifonike tistega časa. Značilna zanj je živahna ritmika, na nekaterih mestih pa je dosegel že tudi presenetljivo drzne zvočne učinke.
(w.t.i.)
nepoznata ili zaboravljena
prošlost (i.dio)
Majska deklaracija Hrvatski i slovenski zastupnici u bečkom parlamentu proglasili su 17. svibnja 1917. godine Majsku deklaraciju. Njome su zahtijevali da se u Austrougarskoj uj edine svi Hrvati i Slovenci, a to je značilo podjelu države ne na dva, nego tri dijela. Izjavili su da je to njihov minimalni program. Maksimalni je program bio stvaranje posebne
Mnogi dogadaji u XIX. i XX. stoljecu vrlo važni za odnose Hrvata i Slovenaca zaboravljeni su ili jednostavno za mnoge nepoz-nati. Osvrcemo se na jedan povijesni dogadaj iz 1917. godine o kojem piše don Božo Milanovic u svojoj knjizi Moje uspomene (1900. - 1976.) izdane 1976. godine. Prenosimo cijelo poglavlje iz te knjige.
jugoslavenske države, ali o tome tada još nisu smjeli govoriti, jer bi bili osudeni zbog veleizdaje. Tada su se širile razglednice sa slikom dr. Janeza Kreka, glavnog slovenskog zastupnika i političara, na kojima je bilo tiskano: Ne prema hladnom sjeveru nego prema toplom jugu okrenite svoje glave. Otada su, više-manje, sve hrvatske i slovenske novine neprestano
pisale o potrebi ujedinjenja Hrvata i Slovenaca. Čudno je da tada, u vrijeme rata, naše istaknutije osobe u Istri nisu pred-vidale da bismo mogli doci pod Italiju. Župnik Grašic pripovijedao mi je da mu je u Ljubljani Janez Krek, sa zemljovidom u ruci, rekao: Vi cete u Istri doci pod Italiju, ali cete ujedno zadržati svoja prava.
Odabrao Zdenko Jurinic
Fl Kulturna obzorja
za vas spremljamo kulturna dogajanja
Velikonočni ponedeljek v Mičevcu
- 24. marca so v Mičevec prišli gosti iz Predgrada pri Kočevju. Maša in koncert sta bila v dvorani z odrom, saj cerkev sv. Benedikta obnavlj aOder
jo.
je bil svečano okrašen s slovensko in hrvaško zastavo, ki ju je povezovala vatikanska belo-rumena zastava. V pridigi je župnik cerkve sv. Marka evangelista iz Jakuševca Josip Kid-majet, spregovoril o povezanosti Slovencev in Hrvatov, zlasti v obmejnih območjih, s čimer ima tudi sam izkušnje, saj je bil župnik pri Ptuju. Po maši so člani kulturno-špor-tnega društva iz Predgrada in kulturno-umetniškega društva Mičevec izvedli dveurni koncert, med katerim so se prepletali slovenski in hrvaški narodni plesi in pesmi. Gostovanje so organizirali Katarina Furjan, po rodu iz Predgrada, Vladimir Starkelj, solastnik avtohiše Renault, ki je po očetu Vladimirju po rodu iz Mozirja, ter župnik. Koncert je spremljal tudi župan Velike Gorice Tonino Picula s soprogo Marjano, žal pa zaradi drugih obveznosti ni prišel župan Kočevja Janko Veber, tudi član KŠD Predgrad. Kul-turno-športno društvo Predgrad je staro prek sto let, nekatere pisane noše pa so celo starejše. V društvo, ki ga vodi Lojze Šmaljcel, plešejo, pojejo in igrajo na tradicional-
ne inštrumente kar tri generacije. Najmlajši članici sta stari dve leti. Eno med njimi, Katarinino nečakinjo, s ponosom uvajata v to plemenito umetnost dedek in babica. Po koncertu so gostitelji prijatelje iz Predgrada popeljali po Gornjem gradu, Kaptolu in središču mesta.
Ško-cjanske- jame- so- se pre-dstavi-la v Zagre-bu
-	Slovensko veleposlaništvo, Zagrebška skupnost tehnične kulture in Fotoklub Zagreb so 3. aprila v galeriji Za Te plus pripravili razstavo fotografij o parku Škocjanske jame. Razstavo je odprl veleposlanik Milan Orožen Adamič. Posebej je poudaril, da sta človek in narava našla svoj skupni prostor s spoštovanjem skrivnostih sil, ki so krepile pripadnost temu kraju. Razstava nam je pričarala podzemni svet in predstavila domačine, ki so skupaj s strokovnjaki odkrivali geomorfološko in mikroklimatsko pogojen eko-sistem, biološko pestrost in arheološka najdišča. Škocjanske jame so od 28. novembra leta 1986 na seznamu svetovne dediščine. Konvencijo o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine je sprejela Generalna konferenca Unesco 16. novembra leta 1972 v Parizu.
Zo-ran Pre-di-n dvakrat v Zagre-bu
-	V Tvornici je 17. aprila posnel koncertni DVD z naslovom Ljubimec iz omare. Čeprav je v tem prostoru nazadnje nastopil pred petimi meseci, je bil koncert zopet odlično obiskan. Vzdušje je bilo odlično, saj so nastopili vrhunski gostje: Boško Petrovič, trobentač Izidor Leitinger iz Pariza in Aki Rahi-movski. Poslušali smo gipsy swing v najboljši izvedbi. K sproščenosti so prispevali duhovite napovedi pesmi in
dobri novi viti. 6. junija je Predin nastopil tudi na Cvetnem trgu v okviru 12. prireditve Cest is d' best, ki je po zagrebških trgih in ulicah potekala od 2. junija v organizaciji Kraljev ulic.
Izvirna ukročena trmoglavka
-	V reškem HNK je bila 18. aprila premiera komedije Williama Shakespeara Ukročena trmoglavka v režiji Vita Tauferja (Ljubljana, 1959). To je bila predstava znotraj predstave, komedija, ki jo izvajajo potujoči igralci. Odigrana je bila tradicionalno, v duhu commedie dell'ar-te, ob ustrezni igri s poudarjenim fizičnim dejavnikom in v primernih kostimih. Režiser in dramaturginja Magdalena Lupi sta predstavo pripravila po angleških izdajah te komedije iz 60. let prejšnjega stoletja: takšen naj bi bil izvirni Shakespearov tekst. Predstava je bila vrhunec sezone reškega gledališča, kije potekala pod motom Shakespeare, naš sodobnik.
Evropa je plesala, plesala sta tud-i- slovenska para
-	Prvi večer mednarodnega tekmovanja Evropa pleše (27. in 28. aprila) so pari iz 23 evropskih držav plesali v latinskih ritmih. Zmagala sta Nadiya Bychkova in Miha Vodičar iz Slovenije. Drugi večer je bil rezerviran za standardne plese in zlato je spet šlo v roke Slovencev - Miši Cigoj in Aleksandru Malai, na žalost hrvaških viceprva-kov Ištvana Varge in Gabrijele Pilic. Oba slovenska para nista skrivala navdušenja. Atraktivna Nadiya, znana kot zaščitni obraz Listine nove linije, je profesionalno pozi-rala fotografom ob svojem partnerju.
Me-ja na So-tli- ne-razdvaja, ampak spaja
-	To so dokazali Kum-rovčani in prebivalci slovenske Bistrice ob Sotli 27. aprila na mostu med hrvaško Ris-vico in slovenskim Kunšper-kom. Na mostu se je tretje leto zapored odvijalo srečanje in druženje prebivalcev obeh občin. Ob nastopu kulturnih društev, obilju peciva in vina je druženje Zagorcev in Štajercev trajalo do mraka.
Prvič skupaj se-de-mnajst harf
-	Petnajst harfistk in dva harfista je uspelo skupaj zbrati Mariji Mlinar, solistki simfoničnega orkestra HRT in docentki na zagrebški glasbeni akademiji. Povod je bil humanitarni koncert za združenje Kresnica, ki pomaga staršem otrok, obolelih za rakom. Koncert je bil na sporedu 8. maja v mali dvorani Lisinski v Zagrebu. Poleg klasičnega repertoarja so harfis-ti zaigrali še skladbe Elvisa Presleyja ter Spomin na Velo Luko in Winchester Cathedral. Kot najstarejša je nastopila gostiteljičina profesorica Hella Hoffman. Devetdesetlet-na umetnica je potrdila izrek, da je v glasbi kot v ljubezni, da leta niso pomembna. Najmlajša harfistka je bila devetletna Bruna Krčelič. Ker v Zagrebu ni nikoli nastopil harfist, je profesorica Mlinar na koncert povabila mariborska umetnika, Daliborja Bernato-viča in njegovega desetletnega sina Brina.
Fl Kulturna obzorja
Istra v 20. stolertju
-	Znanstveni simpozij s tem naslovom je potekal 9. in 10. maja v Umagu, v organizaciji Matice Hrvaške. K razumevanju Istre, ki velja za premalo raziskani del Hrvaške, je prispevalo trideset zgodovinarjev, jezikoslovcev, književnikov in teoretikov književnosti iz Slovenije in Hrvaške. Uvodoma je akademik Petar Strčic spregovoril o tako imenovanem tro-listu, ki so ga sestavljali Matko Laginja ter duhovnika Matko Mandic in Vjekoslav Spinčic. Kot privrženci Starčevicevega nauka, ne pa tudi veli-kohr-vatstva, so bili aktivni soudeleženci slovenskega gibanja, spoštovali pa so tudi domače Italijane. Egon Pelikan je predaval o hrvaškem in slovenskem duhovništvu med obema vojnama. Gorazd Bajc je govoril o britanskih in ameriških obveščevalnih službah v Istri med 2. svetovno vojno.
Slovenski dnevi turizma
-	12. in 13. maja so Zagrebčani na Trgu bana Jelačica lahko poskušali prave slovenske domače klobase in vino Remec Merlot. Svojo ponudbo so predstavile terme, smučišča in Welness centri. "I feel Slovenia" je slogan Slovenske turistične organizacije. Bojan Meden je dejal, da je Slovenija edina država na svetu, ki ima v svojem imenu besedo "love", ljubezen.
Orgelski festival v Sisku
-	Od 21. do 30. maja so v okviru festivala Ars organi Sisciae v baročni cerkvi sv. Marije Magdalene v Selih pri Sisku in v cerkvi sv. Martina v Marti-nski- vasi- nastopali-gosti iz Hrvaške, Češke in Slovenije. Festival so slovesno končali s koncertom slovenskega trobentača Stanka Arnolda in zagrebške organis-tke Ljerke Očic, s programom od renesanse do baroka.
Žižkovo darilo urbani gverili
-	Z okroglo mizo o letu 1968 v zagrebškem kinu Evropa so marksistični filozofi Sla-voj Žižek, Karl-Heinzu Del-lwo, Gabrielle Rollnik in Neil Leach simbolično zaokrožili akademsko analizo množičnega študentskega gibanja in njegovega nasledstva, čemur je bil posvečen festival subver-zivnega filma. Večer prej je imel Žižek provokativno predavanja pred polno dvorano. Ta kritik neoliberalizma je zatrdil, da v svetu sodobne brutalnosti posameznik nujno zboli za posttravmatskim stresnim sindromom PTSP in postane živi mrtvec, torej čustveno distanciran in nean-gažiran. Žižek se je zahvalil organizatorjem, ker so v Zagreb povabili originalne pripadnike "urbane gverile", ki s svojim delovanjem omogoča, da se gibanje 68 iztrga iz okvira neproduktivnega "akademskega marksizma" in tako vnese spremembe v sedanji društveni sistem Zahoda.
Koncert v spomin Željku Klepaču
-	Sin slavnega Rudolfa Klepača, znani fagotist in solist Simfoničnega orkestra HRT, ki je umrl pred tremi leti, je bil požrtvovalni predsednik zveze društev distrofi-kov Hrvaške. V organizaciji te zveze in glasbene produkcije HRT je njegov matični orkester 8. maja v dvorani Lisinski v Zagrebu pripravil spominski koncert. Maestro Vladimir Kranjčevic je izbral dve redko izvedeni deli Antonina Dvoraka, Karneval in V narodnem duhu. Štiri pesmi za mezzosopran in orkester Reinera Bischofa je izkušeno in s prekrasnim glasom odpela Marjana Lipovšek. Drugi del koncerta je izpolnil veličasten Requiem Franca von Sup-pea. Trinajst stavkov Maše za
mrtve so izvedli solisti Mihaela Komočar, sopran, Marjana Lipovšek, mezzosopran, Herbert Lippert, tenor in Alfred Burgstaller, bas. Vse pohvale dirigentu, mojstru za velika oratorijska dela.
Deseti festival sv. Marka
- Letošnjo prireditev, ki je potekala od 25. aprila do 18. maja, je podprl tudi Slovenski dom. V Hrvaškem glasbenem zavodu smo 10. maja spremljali recital mezzosopranistke Marjane Lipovšek, ki jo je na klavirju spremljal Anthony Spiri. Dela Cläre Schumann (tri pesmi), Roberta Schuman-na (ciklus Frauenliebe und leben), Johannesa Brahmsa (osem pesmi) in Uroša Kreka (pet slovenskih narodnih pesmi) je Marjana Lipovšek inter-
leta 1991 odprl Dylanov koncert na ljubljanskem stadi-onu Bežigrad, januarja leta 2005 pa nastopil na bis z legendarno skupino R.E.M..
Gostovanje slovenskih filharmonikov
- Ob dnevu mesta Zagreba i-n ob slovenskem predsedovanju Evropski uniji je 31. maja v zagrebški dvorani Lisinski gostoval najpomembnejši- slovenski- orkester. Slovenska filharmonija letos praznuje stoto obletni-co. Vodi- ga ameriški dirigent George Pehli-vanian. Za zagrebško gosto-
pretirala z izredno razumljivostjo, zbranostjo izraza in v popolnem skladu z estetiko. Umetnica bi še najbolj sumničavega z močjo svoje interpretacije prepričala, da glasbeno sporočilo ni iz nekih drugih časov. Ob koncu koncerta nam je podari-la pesem svojega očeta Kaj bi jaz tebi dal, Dvorakovo Uspavanko in Lahko noč.
Vlado Kreslin v Tvornici
- Eden največjih slovenskih rock-pop zvezdnikov je 29. maja nastopil ob spremljavi Telefon Blues Banda. Kot gost se mu je pridružil dolgoletni- pri-jatelj i-n sodelavec, šef legendarnih The Walkabout-sev Chris Eckman. Kreslin je
vanje so izbrali neobičajen, vendar izrazito premišljen program. Večer so začeli z delom slovenskega skladatelja, s Freskami za simfonični orkester Pavla Šivica. Sledile so Poletne noči Hectora Ber-lioza, nekoliko zapostavljena skladba v avtorjevem opusu. Šest pesmi za glas in orkester je i-nterpreti-rala Bernarda Fink, mezzosopranistka slovenskega porekla, rojena u Buenos Airesu, izšolana v Evropi in živeča v Avstriji; na svetovni-h odri-h je stalno prisotna s širokim izvajalskim repertoarjem. V drugem delu koncerta je orkester izvedel dve deli-, ki- sta proslavi-li- Italijana Ottorina Respighija, Rimska fontana in Rimske pi-ni-je. Sledi-le so ovaci-je i-n slovenski- gosti- so kot dodatek izvedli z dunajskim duhom prežeto skladbo Emila Adamiča, starega očeta slovenskega veleposlanika v Zagrebu, Milana Orožna Adamiča, ki je tudi- spremljal koncert.
Polona Jurinic
Fl Kulturna obzorja
priporočamo iz nase knjižnice:
menart, basni, desa
SPOMIN JANEZA MENARTA
Posthumno izdana zbirka Janeza Menarta Spomin prinaša 23 izvirnih še neobjavljenih pesmi, in osem že objavljenih, ki jih je pesnik nameraval objaviti v novi zbirki, ena od teh je natisnjena zgolj v revijalnem tisku. Izbor vsebuje tudi Belo pravljico, ki se organsko vključuje v tematsko naravnanost zbirke in poglablja njene značilne poganske razsežnosti. V zbirki Spomin oživlja pesnik preteklost z vidika sedanjosti in tako združuje dve časovni perspektivi. V zbirki se srečujemo z značilno zavzetim Menartom do vprašanj človeškega smisla, življenja in smrti. Spomin je dragoceno pesniško sporočilo Janeza Menarta. Dan se za dnevom vrsti, Za leti vrstijo se leta... Knjigo je leta 2005 izdala Mladinska knjiga, pesmi je izbral in zbirko uredil Marjan Brezovar.
SLOVENSKE BASNI IN ŽIVALSKE PRAVLJICE
Pri vsakem narodu predstavlja ljudsko slovstvo bogato zakladnico najstarejše narodove kulture in književnosti. To je tisto slovstvo, o katerem ne vemo, kdaj in kje je nastalo in kdo iz naroda ga je
ustvaril. To slovstvo nam odkriva bogastvo ljudske domi-šlji-je, iznajdljivosti, duhovitosti, izvirnosti-, šegavosti- pa tudi- modrosti-. Tu posebno pomembno poglavje zavzamejo basni. Basen je eden najlepši-h umotvorov pripovedne in poučne vsebine. Nudi globoke etične misli in moralna vodila. Pri nas je prvi začel pisati basni Valentin Vodnik (najbolj znana Kos in brezen). Največ basni je zapisal Anton Martin Slomšek (prek osemdeset). Slomšku so sledili Matija Valjavec, Janez Trdina, Fran Levstik, Dragotin Kette in drugi. Živalske pravljice z basnimi nimajo nič skupnega. Po nastanku so živalske pravljice starejše. Prvo pravljico je pri nas objavil Janez Trdina (Lisica, volk in medved) leta 1850. Znani pisatelj živalskih zgodb je Josip Brinar (povest Lisica Zvitorepka). Knjigo s 166 basnimi in 34 živalskimi pravljicami, ki jo priporočamo otrokom in odraslim, je uredil Alojzij Bolkar, bogato ilustriral pa Marjan Manček.
PASTI ŽIVLJENJA DESE MUCK
Desa Muck, igralka, televizijska voditeljica, scenaristka, kolum-ni-stka i-n ena najbolj brani-h slovenski-h pi-satelji-c je pri- Mohorjevi družbi v Celovcu leta 2006 izdala zbirko kolumn Pasti življenja. Za večino časopisnih žanrov velja za nezaželeno, da bi časnikarji pisali o svojih občutkih, zasebnih težavah in radostih. Pisanje v prvi osebi ednine po eni strani omogoča, daje lahko vsak oseben dohodek povod za kolumno. Desa Muck od leta 1999 tedensko objavlja svoje kolumne v Oni in Jani. Kot Šeherezada iz tedna v teden pripoveduje zgodbe, kijih je večinoma doživela na svoji koži: Letni časi, Ženske in moški, Ljubezen, Seks, Otroci, Svet v filmu, literaturi in glavi, Ženske in morje, Nova doba, Smisel za humor, Življenje nastavlja pasti, Odvisnosti, Preživetje, Smrt. Zbirko kolumn je bogato ilustriral Radovan Jenko, uredila pa Nela Malečkar, ki se v predgovoru sprašuje - Kam pa pridemo brez muk!
Knjige iz-brala in jih priporoča Polona Jurinic
slovensko-hrvaska zavezništva in delitve
0Konec ma-ja- je v Za-gr-ebu i-zšel hr-va-ški
pr-evod knji-ge Zavezni-štva i-n deli-tve, Raz--voj slovensko-hrvaških političnih odnosov v habsburški monarhiji (1848-1918), avtorja Andr-eja- Rahtena.
Knjigo je v hrvaščino prevedel Živko Gruden, izdal pa Golden marketing - Tehnična knjiga, Zagreb. Predstavitev knjige je potekala 28. maja v Preporodni dvorani Hrvaškega zgodovinskega inštituta, o njej so govorili v imenu založnika Vilko Težak in urednica Mirjana Paic Jurinic, recenzenta dr. Stjepan Matkovic in dr. Zlatko Matij evic ter avtor Andrej Rahten. Navzoči so bili slovenski veleposlanik v Zagrebu Milan Orožen Adamič in predsednik društva slovensko-hrvaškega prijateljstva iz Ljubljane Božo Dimnik.
Raz-prava o- z-go-do-vi-nski-h di-le-mah
Avtor je v knjigo strnil več kot desetletno raziskovanje posameznih poglavij politične zgodovine Habsburške monarhi-je, ki- se nanašajo na slovensko-hrvaške odnose v staroavstrijskem državnopravnem okviru. Posebej je obdelal problemati-ko sodelovanja med slovenski-mi- katoli-ški-mi narodnjaki in hrvaškimi pravaši, ki je doživelo vrhunec leta 1912 z znamenitim prvim hrvaško-slovenskim zborom. "Prav ta knjiga je eden od dokazov, da smo brez političnih motivov uspeli ponovno in na mednarodni ravni oživiti razpravo o zgodovinskih dilemah slovensko-hrvaških odnosov. Razpravo smo umestili v prostor, ki je za to najbolj primeren - v svetu znanosti," je predstavitev knjige končal avtor Andrej Rahten.
Avto-rje-va o-se-bna i-z-kaz-ni-ca
Dr. Andrej Rahten znanstvene razprave objavlja tudi na straneh hrvaških časopisov. Z natančno analizo zgodovinskih virov dokazuje, da so bili odnosi med narodoma znotraj evropskega civilizacijskega kroga vselej prijateljski. Rahten je doktoriral na ljubljanski filozofski fakulteti, bil sodelavec Znanstvenega-raziskovalnega centra SAZU, svetovalec v kabinetu slovenskega zunanjega ministra, zdaj pa je svetovalec za zunanjo politiko v kabinetu premiera Janeza Janše. Na fakulteti za podiplomske evropske in državne študi-je na Brdu pri- Kranju predava mednarodne odnose, na mariborski filozofski fakulteti pa zgodovino neevropskih narodov po letu 1918. Izdal je štiri monografije.
Polona Jurinic
Fl Kulturna obzorja
novi testament v glagolici
Slovenija praznuje Trubarjevo leto,
saj mineva petsto let od rojstva Primoža Trubarja (1508-1586), začetnika slovenskega knjižnega jezika. 10. aprila so v Ljubljani pr-edstavili ponatis pr-vega dela Novega testamenta v glagolici. (fles)
"Z današnjim dogodkom lahko potrdimo dolgo zgodovinsko sodelovanje med Slovenci in Hrvati na področju jezika, ki se je začelo že v protestantskem obdobju," je na predstavitvi knjige poudaril vodja rokopisne zbirke Narodne univerzitetne knjižnice (NUK) Marijan Rupert. Spremno študijok testamentu je prispeval Alojz Jembrih, kije tudi prevedel Trubarjev predgovor v nemščini. Po njegovih besedah je številnim mednarodnim in evropskim projektom našega časa podobno prav tiskanje Biblije v slovenskem in hrvaškem jeziku v 16. stoletju.
Skupna duhovna zgodovina
Ponatis, za katerega so se odločili na zagrebški teološki fakulteti Matija Vlačic Ilirik, je izdelan po rokopisu, ki ga hranijo v zagrebški Narodni univerzitetni knjižnici. V letih 1562 in 1563 je bil Novi testament objavljen v dveh knjigah, dotiskali pa so ga v Trubar-Ungnadovem biblijskem zavodu v Urachu. Priredila sta ga Antun Dalmata in Štefan Konzul. Prav Trubarjev prevod Nove zaveze leta 1557 je Hrvatom služil kot pomembna predloga za testament, so na predstavitvi poudarili strokovnjaki. Odločitev za predstavitev knjige v Ljubljani je strokovnjak NUK-a za rokopise in stare tiske Miheal Glavan pojasnil takole: "Za predstavitev smo se odločili predvsem zato, ker gre za našo kulturno in duhovno skupno zgodovino, sedanjost in skupno evropsko prihodnost." Poudaril je še, daje povezava s Hrvaško prav iz tega razloga pomembna tudi v sklopu letošnjega leta, ko Slovenija praznuje 500-let-nico Trubarjevega rojstva.
Del hrvaške kulture in identitete
Predstavljeni Novi testament v glagolici je hrvaški biblijski prvotisk, ki je pomemben sestavni del hrvaške kulture ter identitete in je bil stoletja zamolčan in večinoma nedostopen. Danes je dostopen le v nekaj primerkih, ki jih hranijo različne evropske knjižnice. S ponatisom pa bodo postala dostopnejša tako filološka in teološka preučevanja hrvaške protestantske književnosti kot tudi imperativa preučevanja slovanskega in evropskega biblijskega prevajalstva. Izjemno pomemben je tudi Trubarjev predgovor k Novemu testamentu v nemščini, ki opisuje vse dogodke ob nastanku te knjige in druge zgodovinske prelomnice, ki so privedle do ustanovitve biblijskega zavoda v Urachu. (rtvslo/sta)
bog masakra yasmine reza
Aprila je v zagrebškem mestnem gledališču Gavella
gostovalo Slovensko narodno gledališče s predstavo Bog masakra Yasmine Reza. Ogledali smo si jo tudi člani- Slovenskega- doma-.
Nekaj besed o avtorici, ki je zadnje čase kar naprej v ospredju, kar se nanaša na dramske pisatelje. Ima ruske, iranske, madžarske korenine, izhaja iz židovske kulture srednje Evrope, je igralka, pisateljica, dramatičarka (drame: Art, V saneh Arturja Schopenhauerja, Tri verzije življenja, En španski komad, Bog masakra) in predvsem šarmantna Parižanka. Sicer pa ne mara govoriti o svojem delu, zato "ker ni človeka, ki bi ga znal manj učinkovito slabše komentirati od mene. Ko ti enkrat s trudom uspe dobro povedati, ne znaš več povedati drugače. Še zgodbe ne moreš obnoviti. Roko na srce, ko pišeš, veš, kaj hočeš povedati, potem pa ne več".
Vsa dela Yasmine Reze se sučejo okrog medsebojnih odnosov, v prvi vrsti zagotovo okrog tistih v zakonu in širši družini. Tovrstni prelomi napetosti, ki ohranjajo uravnotežen potek dramskega dogajanja, vsebujejo veliko mero komičnosti. To se dobro vidi v njeni zadnji igri Bog masakra. Dva para srednjih let se srečata, da bi se kar mirno pogovorila o incidentu, ki se je pripetil njihovima sinovima (en fant je drugega udaril s palico, zaradi česar je drugi ostal brez dveh zob). Sprva se zdi, da bo srečanje potekalo v
spravljivem duhu. Oba para se zahvaljujeta drug drugemu za prijaznost, da so se oglasili, čeprav lahko hkrati že čutimo napetost, ki se stopnjuje iz trenutka v trenutek. Vsem prisotnim se zdi strašansko pomembno poudarjati lastno tolerantnost in umirjenost, hkrati pa posredno ves čas ščitijo lastnega otroka, saj se dobro zavedajo, da so otroci v resnici le zrcalo svojih staršev. Kmalu se izkaže, da je pretep dveh smrkavcev avtorica uporabila le kot izhodišče za analizo odnosov med možema in ženama, saj kmalu pogovor ne teče več o otrocih, temveč se sprevrže v plaz očitkov, ki se vsuje iz ust vseh štirih dramskih oseb.
Ob uprizoritvi tega dela v Nemčiji je kritik časopisa Die Weltmatthias Heine (nagrado tega časopisa za literaturo je Yasmina Reza sprejela 2005) napisal: "Sicer pa to ni tragedija; nihče ne umre in nihče ni pohabljen. Smo v elegantnem pariškem okrožju in tukaj si ljudje celo v trenutkih silovite neobvladanosti zadajajo rane samo z besedami in ostajajo pri vikanju. Kljub temu se vsi na koncu strinjajo, da je bil to najhujši dan njihovega življenja. Lahko pa v tem vidimo tudi pozitivno sporočilo: dokler se bodo najhujši dnevi evropskega meščanskega življenja omejevali na tako sobne bitke, je Darfur še daleč."
In kaj povedati o predstavi: enostavna čista scena in režija (oboje Janusz Kica) je omogočila igralcem, da se pokažejo v polni luči in to priložnost so Saša Pavček, Branko Šturbej, Igor Samobor in Silva Cušin (lanskoletna dobitnica Borštnikovega prstana) izkoristili v polni meri in na najboljši način. V zelo zahtevni igri so nam pokazali vso moč in rafi-niranost svoje igralske umetnosti. Hvala za enkratno doživetje!
Ivica Kunej
Za vsakogar nekaj
ne pozabimo
slovenskih
jedi
0Poletni dnevi so tukaj, sonce tako močno greje, da se človeku ne ljubi preveč niti jesti, kaj šele kuhati in peči. Jesti pa je tj-eba. Ne le sadje, solate in na hitj-o pj-ipj-avljene jedi. Zelo se prileže tudi kakšna jed na žlico, to pa so naše priljubljene enolončnice - mineštre. V tem času je zelenjave v izobilju in sploh ne moj-emo našteti vsega, kaj- se lahko pj-ipj-avi iz graha, jajčevcev, paprike, paradižnika, bučk, kolerabe, boba, stročjega fižola in drugih dobj-ot.
FIŽOLOVA ENOLONČNICA Z OVČJIM SIROM
Potrebujemo: 2 čebu-li,strokčesna,malooljčne-ga olja, 0,5 kg stročjega fižola, 200 g ovčjega sira, šopek svežih zelišč (timi-jan, žajbelj), sol, poper.
Priprava: V kozici segrejemo olje, dodamo sesekljano čebulo, prepražimo in dodamo česen, lahko žličko moke ter vse zalijemo z vodo, v kateri smo prej 10 minut kuhali stročji fižol, narezan na majhne palčke. Pustimo, da se skuha do mehkega, dodamo na kocke narezan sir in zelišča ter po potrebi popramo in solimo. Zraven se poda črni kmečki kruh.
RIŽOTA Z RAKCI
Potrebujemo: 300 g rakcev, 2 litra mesne ali zelenjavne juhe (kocka), 1 čebulo, 200 g masti, 300 g riža, 200 g parmezana,100 g rukole, sol, poper.
Priprava: Zavremo 2 litra vode in vanjo damo na grobo zrezane rakce, po nekaj minutah jih vzamemo ven in v vodo damo kocko za juho. Na maslu prepražimo čebulo, dodamo riž in pražimo 2 minuti, takoj nato dodamo juho in kuhamo približno 15 minut. Vmes večkrat premešamo. Na koncu dodamo rakce, narezano rukolo, sol, poper. Premešamo in potresemo s parmezanom. Postrežemo toplo.
RADIČ S
KROMPIRJEM IN PREKAJENIM LOSOSOM
Potrebujemo: 10 dag
pinjol, 1 kg krompirja, sveža zelišča (bazilika, peteršilj), večjo glavico radiča, 4 rezine prekajene-ga lososa, 100 g sira, oljčno olje, 2 dcl juhe.
Priprava: Pinjole prepražimo v ponvi brez maščobe in ohladimo. Kuhan krompir olupimo, narežemo na kocke, posoli-mo in popopramo, prelijemo z juho O-n pustO-mo, da se ohladO-. Ohlajenemu dodamo sesekljan peteršilj, baziliko in grobo narezane pinjole, olivno olje ter narezan sir, tudi polovico radiča. Vse lepo premešamo in razdelimo na krožnike. K solati položimo losos in nekaj celih listov radiča (lepo je, če je rdeč in zelen).
PIKANTNI ŠPAGETI V SOLATI
Potrebujemo: 400
g špagetov, 2 bučki, 0,5 kg paradižnika, 1 mlado čebulo, strok česna, 1 feferon ali tabasko (po želji), oljčno olje, mocarelo, balza-mični kis, sol, poper.
Priprava: Špagete kuhamo po navodilih v slanem kropu. Oprane bučke nastrgamo na zelo tanke ploščice, opran paradižnik zrežemo na četrtine, čebulico na obročke. Česen in feferon naseklja-
mo, dodamo paradižnik, bučke, čebulico, sol, poper, olje, kO-s. Stresemo na odcejene in z maslom pokapljane špagete. Lahko dodamo tudO- na na koščke narezano mocare-lo.
PALAČINKE S SKUTO IN SVEŽIM SADJEM
Potrebujemo za testo: 3 jajca, 3 dl mleka, 200 g moke, vanilijev sladkor, ščepec soli, sladkor. Potrebujemo za nadev: 300 g nemastne skute, sok lO-mone alO- pomaranče, sveže sadje (jagode, maline, brusnice...), sladkor po želji.
Priprava: Iz sestavin za testo nare-dO-mo gladko maso O-n pustO-mo, da malo počiva. Za nadev dobro pretlačimo skuto
z dodatkom soka in sladkorja, vse dobro premešamo. Palačinke spečemo in premažemo z nadevom. Dodamo narezano sadje. Palačinke previjemo in posujemo s sladkorjem v prahu (glej sliko).
Ivanka Nikčevic
pregovori so zaklad človeške modrosti
Krtove dežele še nobeden ne ubrani. Mera in vaga v nebesa pomaga. Nadloge so povsod, kjer-koli je razširjen človeški rod. Lažnivec ne sme biti pozabljivec. Zlato ne govori, pa more vse. Vsak mlinar vodi vodo na svoj mlin. Senca visokih dreves se daleč raz-tez-a. Sila hrast ruje. Roka roko umije. Dajati je slajše nego jemati. Mlada kri mirno ne stoji. Brez uzde strasti gotova propast.
Zbrala Cvetka Matko


vsako pretkano sončenje je nevarno
0Sodobni Evropejci si težko predstavljamo poletje brez izpostavljanja soncu, vendar sonce pušča posledice. Najresnejši je kožni rak, glavni dejavnik tveganja za njegov nastanek so sončni žarki, opozarjajo dermatologi.
Število kožnega raka v zadnjem desetletju se je skoraj podvojilo. Daleč najnevarnejša je oblika kožnega rada, ki vznikne iz pigmentnih celic. Maligni melanom je rak človeškega telesa, ki narašča najhitreje med vsemi, in je smrtno nevaren, zato mu posvečamo največ pozornosti. Sončni žarki vplivajo na kožo negativno, skrajna posledice pretiranega sončenja pa je razvoj kožnega raka. Dednost je izjemno pomembna. Vsi svetlopolti, svetlooki, posebno pa rdečelasi in pegasti ljudje imajo slabšo zaščito pred UV-seva-njem in so zato dovzetnejši za bolezen. Temnejši ljudje so bolje zaščiteni pred tem, da bi zboleli. Velik delež kožnih rakov, od osem do dvanajst odstotkov je genskih. Koža ima sposobnost, da se ščiti sama. Porjavitev ni nič drugega kot obramba pred sončnimi žarki. V koži so celice, ki jim pravimo melanociti in izdelujejo rjavi pigment melanin in tako preprečuje prodiranje UV-žarkov v globlje plasti. Obramba kože je znatno boljša pri temneje pigmentiranih ljudeh. Kljub temu pa žarki prodrejo skozi in zaradi globinskega delovanja poškodujejo elastin in kolagen. Na nekaterih točkah nastanejo spremembe, ki so lahko starostne ali rakave.
Ali so vsi sončni žarki koži nevarni?
Sončne žarke delimo glede na valovno dolžino. UVA žarki so dolgovalovni in prodirajo globlje v kožo. Povzročajo porjavelost. UVC so žarki kratkih valovnih dolžin, ki jih v celoti absorbira atmosfera in ne pridejo do zemlje. UVB žarki prodirajo v zgornje plasti kože - povzročajo vnetje in sončne opekline. So tudi dokazano karcinogeni. S tanjšanjem ozonske plasti je čedalje več UVB žarkov. Pa še nekaj je -kadar žarek pada pod kotom, denimo pozimi, je njegova pot skozi ozonsko plast dolga, če pada navpično, je krajša, zato nas teoretično lahko nas najbolj opeče 21. junija. Koža ni pripravljena na sonce, zato nas lahko močno opeče. Od tod tudi rek, daje pomladno sonce najnevarnejše. Pri sončnih opeklinah je koža vneta, pojavijo se tudi mehurji. Sončenje lahko izzove alergije in razne fototoksične reakcije. Nekatera zdravila (antibiotiki, tetraciklini) lahko povzročijo, da že zelo majhen odmerek sonca izzove močno reakcijo. Pozne posledice se pokažejo šele po desetletjih izpostavljanja soncu. Gube so posledica propadanja kolagenskih in elastičnih vlaken. Na delih, ki so bili dolgo izpostavljeni soncu, se pojavljajo pege. Razne oroženitve zaradi posledic delovanj ^sončnih žarkov so predstopnja kožnega raka.
- ♦ . v
v
/
Kožo je treba zaščititi
Ali z obiskom solarija kožo pripravimo na sončenje? Ne, odgovarjajo dermatologi. Če gremo v solarij, koži škodujemo. Stroka odklanja pretirano sončenje in sončenje v solariju. Če ste popolnoma beli, nekaj obiskov solarija lahko. Se vedno velja, da sonce draži kožo in ji škodi. Skoda, ki nastane na soncu, bo bistveno manjša, če bomo zaščiteni, ne bomo pa s tem preprečili vse škode. Tudi če se namažemo z izdelkom z višjim faktorjem, ne smemo misliti, da smo varni. Vemo, daje sonce škodljivo in se moramo pred njim zavarovati. Bistveno je, da nas ne opeče, kajti vsaka opeklina ali vnetje, ki jo opeklina povzroči, sproži starostne spremembe na koži in tudi kaj več. Uporabljati moramo ustrezne izdelke: faktor naj bo visok, sredstvo mora varovati pred žarki UVA in UVB, na kožo pa ga moramo nenehno nanašati.
Izbrala Cveta Matko
Novi odmev izdaja Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom iz Zagreba s pomočjo Savjeta za nacionalne manjine Republike Hrvatske in
Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Za izdajatelja: Darko Sonc. Uredništvo: Miroslava Maria
Bahun, Silvin Jerman, Polona Jurinic, Ivica Kunej, Cvetka Matko, Franc Straše-k,
v
Darko Šonc.
Pregled, priprava in oprema besedil: Ilinka Todorovski. Oblikovanje in prelom:
Ljudevit Gaj. Tisk: Intergrafika, Bistranska 19, Zagreb. Izhaja občasno v slovenskem in hrvaškem jeziku. Naklada: 800 izvodov., Naslov uredništva: Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom, Masarykova 13/I, 10000 Zagreb; slovenski-dom@
zg.t-com.hr, http://slovenci.hr