Voščilo ob 8. marcu
ČESTITAMO OB DNEVU ŽENA - UREDNIŠTVO NČ
Ob praznovanju 8. marca vam pošiljamo tople pozdrave in iskrene čestitke z željo, da dosežete položaj samozavestne in svobodne upravljavke v našem samoupravnem družbenem življenju.
8. marec je datum, ki pripada zgodovini razrednega boja, zato čuvajmo njegov revolucionarni pomen. Žena se je zanj borila z ramo ob rami s svojim delovnim tovarišem, odkar je delavski razred spoznal krivice, ki so jih povzročali nešteti tlačitelji.
Ta dan naj ostane spodbuda za še večje vključevanje žensk v napredno delavsko gibanje, za osveščanje delavskega razreda in
ženskih množic, za dosego idealov tistih, ki so bili izpisani na praporih borbe za enakopravnost, mir in razvoj. Te ideje so bile tudi vodilo mednarodne konference žena v Mehiki, ki je pokazala na številne probleme v svetu, ki jih je treba rešiti.
Želimo vam, da vam šopek cvetja, lepa pesem in topla beseda potrdijo, da ste si svojim delom zaslužile priznanje ob dnevu, ki pomeni vsem osvesčenim ženam sveta praznik. Naj vas vodi in ostane opora za nadaljnje uspehe!
OBČINSKA KONFERENCA SZDL SVET ZA DRUŽBENO AKTIVNOST ŽENA
Dr. Jože Rogelj, prim. dr. Alojz Fijavž in mag. Filip Vrtovec (na sliki z desne proti levi) slovesno podpisujejo samoupravni sporazum o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela Sa-leško-savinjski zdravstveni zavodi Velenje
V VELENJU SLOVESNO PODPISALI SPORAZUM 0 ZDRUlnVI ZDRAVSTVENE, BOLNIŠNIČNE IN LEKARNIŠKE DEJAVNOSTI
Večji zdravstveni standard
5 marca 1976 - Leto XII. - št. 9 (318) - Cena 2 din Glavni urednik Ljuban Naraks Odgovorni urednik Slane Vovk
Pooblaščeni predstavniki Savinjsko-šaleškega zdravstvenega doma Velenje, bolnišnica Topolšica in združenih lekarn Velenje so v soboto dopoldne v sejni sobi zdravstvenega doma v Velenju slovesno podpisali samoupravni sporazum o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela šaleško-savinjski zdravstveni zavodi Velenje.
Slovesnega podpisa samo- ležili tudi predsednik skupščine upravnega sporazuma so se ude- občine Velenje Nestl Zgank,
PODPREDSEDNIK ROMUNSKE VLADE GHEORGHIU OPREA OBISKAL V VELENJU ZDRUŽENA INDUSTRIJSKA PODJETJA »60RENJE«:_
»Gorenje« s partnerji iz Romunije
Podpredsednik romunske vlade Gheorghiu Oprea je s sodelavci 26. februarja obiskal Združena industrijska podjetja „Gorenje" Velenje. Goste iz Romunije je spremljal med obiskom v Velenju republiški sekretar za industrijo, dipl. inženir Ivo Klemenčič.
Gheorghiu Oprea s sodelavci si je najprej ogledal proizvodnjo v več temeljnih organizacij združenega dela tovarne gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje, zatem pa se je sestal s predstavniki združenih industrijskih podjetij in tovarne gospodinjske opreme „Gorenje".
Visokega gosta iz sosednje Romunije so seznanili z razvojem tega našega največjega proizvajalca izdelkov in opreme za gospodinjstva ter z načrti za njegov nadaljnji razvoj. Govora je bilo tudi o sodelovanju in povezovanju med „Iskro" in »Gorenjem", pri čemer gre zdaj
za delitev proizvodnih programov in specializacijo, nasploh pa računajo v prihodnje na usklajevanje nadaljnjega razvoja in na skupne investicije.
V središču pozornosti med pogovori Gheorghiuja Oprea v „ Oarenju" pa je bila razprava o možnostih za sodelovanje romunskih in jugoslovanskih proizvajalcev strojev in opreme za gospodinjstvo. Podpredsednik Oprea je ob tem poudaril, da so možnosti za kooperacijsko so-
delovanje „Gorenja" s podobnimi tovarnami v Romuniji. Začeli naj bi ga s sodelovanjem pri proizvodnji pralnih strojev in ga nato, spričo raznovrstnosti proizvodnje v „Gorenju", širili. Možnosti za sodelovanje je torej precej, tudi pri načrtovanju in osvanjanju novih proizvodov.
Podpredsednik Oprea je ob zaključku pogovorov v »Gorenju" še posebej podčrtal željo vlad v Bukarešti in Ljubljani, da storita vse, da se v prihodnje okrepi gospodarsko sodelovanje med Romunijo in Slovenijo, in to predvsem na osnovi kooperacije.
predsednika skupščine občine Moziije in njenega izvršnega sveta Franc Sarb ter Hubert Herček in predstavniki družbenopolitičnih organizacij velenjske občine in zdravstva.
»Ustanovitev nove sestavljene organizacije bo omogočila — kot je pred slovesnim podpisom sporazuma dejal direktor Savinjsko-šaleškega zdravstvenega doma Velenje prim. dr. Alojz Fijavž, višji zdravstveni standard občanov obeh občin in širšega gravitacijskega območja oziroma ustanovitev najsodobnejše zdravstvene organizacije. Vse to pa bo nedvomno možno, saj bodo lahko v novi sestavljeni organizaciji optimalno izkoriščali zmogljivosti, uvedli kar najbolj strokovno delitev dela med podpisnicami sporazuma in kar najbolje usklajevali kadrovsko in seveda investicijsko politiko. Naloge, ki stojijo pred sestavljeno organizacijo, je dejal prim. dr. Alojz Fijavž, so zelo zahtevne in obsežne in jih ne bomo mogli čez noč uresničiti. Toda, če se bomo vsi zavedali ciljev, zaradi katerih smo se združili, bodo rezultati kmalu vidni."
Ob koncu je prim. dr. Alojz Fijavž dejal, da se nova se-
stavljena organizacija združenega dela Šaleško-savinjski. zdravstveni zavodi Velenje ne bo zapirala v ozke meje na območju občin Velenje ter Mozirje, ampak bo sodelovala in se povezovala s sosednjimi zdravstvenimi ustanovami in z ljubljanskim Kliničnim centrom.
Predsednik skupščine občine Velenje Nestl Žgank je izrekel zadovoljstvo, ker so z združitvijo zdravstvene, bolnišnične in lekarniške službe v občinah Velenje in Moziije dani pogoji za še hitrejši razvoj na tem področju, ki ima s tem vse možnosti, da postane tretja panoga gospodarstva v občini: to še toliko bolj, ker so v Topolšici zaradi ugodnih klimatskih pogojev in izvira termalne vode, velike možnosti za razvoj zdra-viliško-kopališke dejavnosti.
Zato si moramo vsi prizadevati, da zgradimo objekte, ki so potrebni za razvoj zdravstvenega turizma v občini, je dejal predsednik Žgank. Predsednik mo-zirske občinske skupnosti Franc Šarb pa se je ob tej priliki zahvalil zdravstvenim delavcem za dobro dosedanje delo in prav tako zaželel novi sestavljeni organizaciji še uspešnejše delo.
V pismu tovariš Vouk obvešča delovne ljudi in občane naše občine, da bodo 18. marca letos splavili v japonski ladjedelnici Mitsui Shipbuilding v Fujinagati novo linijsko ladjo Splošne plovbe Piran, ki bo nosila ime Velenje.
Kolektiv tega piranskega podjetja je namreč naročil lani v okviru srednjeročnega investicijskega programa na Japonskem gradnjo petiih novih ladij z nosilnostjo 18.000 ton. Delavski svet je ob tem tudi sklenil, da
bo prvo iz te serije ladij poimenoval po mestu Velenju.
Ta odločitev o poimenovanju ladje Velenje, pravi v pismu direktor splošne plovbe Piran, temelji na našem splošnem sklepu, da bodo odslej vse naše ladje nosile imena slovenkilh mest in krajev. Pri izbiri mesta nas vodijo kriteriji zgodovinske, kulturne, gospodarske im narodopisne vsebine. Za ime vašega mesta simo se odločili, ker menimo, da je Velenje tisto slovensko mesto, ki je po vojni doseglo največji gospodarski napredek Prepričani ismo, da bo naša nova ladja vašemu mestu v ponos, saj je zelo sodobno narejena in opremiljena ter sodi v sam vrh pomorske tehnologije, poudarja med drugim v pismu direktor Splošne plovbe Piran.
ki v krajih po katerih se imenujejo njihove ladje živijo in delajo.
Zato želijo, da bi bilo tudi na ladji Velenje nekaj predmetov, ki bi simbolizirali Velenje in njegovo ustvarjalnost. Splavitev in krst ladje Velenje sta predvidena za 18. marec letos. Že konec junija bo podjetje prevzelo ladjo in jo takoj vključilo v redno linijo okrog sveta. Septembra letos bo ladja prvič priplula v domače pristanišče. Takrat bo na sprejem ladje in njej ogled odpotovala tudi
posebna delegacija iz Velenja.
Zdaj pa še nekaj podatkov o ladji, ki bo ponesla ime Velenja v širni svet.
Na njej bodo prevažali generalne in razsute tovore, možen pa bo tudi prevoz rud in kontejneijev. Dolga bo 147 metrov, široka nekaj centimetrov manj kot 33 metrov, visoka pa 13 metrov. Na ladji bo tudi plavalni bazen. Plula bo na redni liniji okrog sveta, na kateri potovanja povprečno trajajo 5 do 6 mesecev. Na ladji bo 30 mož.
Pa še to: v ponedeljek so predstavniki Splošne plovbe Piran obiskali Velenje ter seznanili predsednika skupščine občine Ve-, lenje Nestla Žganka in druge predstavnike, da nameravajo eno izmed svojih ladij poimenovati po Velenju. Ta predlog so velenjčani sprejeli z velikim zadovoljstvom.
S
I
VSEBINA PRAZNIKA JE AKTUALNA
8. marec je datum, ki pripada zgodovini razrednega boja, zato ne smemo zmanjševati njegovega pomena na način, ko proslavljanje pade na raven malomeščanske manifestacije ali celo razvrednotenja ženske kot osebnosti.
Zamisel o mednarodnem dnevu žensk je vznikla v mednarodnem socialističnem gibanju v prvem desetletju tega stoletja v pogojih zaostrovanja razrednega boja v svetovnem merilu. Ta dan naj bi postal spodbuda za vse intenzivnejše vključevanje žensk
v napredno delavsko gibanje, za osveščanje
delavskega razreda in ženskih množic, da je osvoboditev ženske usodno povezana s socialno in ekonomsko osvoboditvijo delavskega razreda. Zato pripada 8. marcu v zgodovini naprednega delavskega gibanja pomembna vloga v krepitvi akcijske in borbene enotnosti delavskega razreda. V duhu tega revolucionarnega izročila se je odvijalo praznovanje tega praznika tudi pri nas pred vojno, v toku narodnoosvobodilnega boja, ko so si ženske Jugoslavije s svojo aktivno vlogo priborile politično enakopravnost, pa tudi v graditvi nove socialistične družbe, ki je postavila temelje za odpravo vseh oblik diskriminacije ženske.
Tudi danes, kljub temu, da so ženske dosegle politično enakopravnost in da so
vidni premiki v izboljšanju družbenega položaja ženske, ta praznik nima samo zgodovinskega pomena, temveč je njegova vsebina še vedno živa in aktualna.
Ta dan se bomo vsak v svojem življenjskem in delovnem okolju vprašali, zakaj zaostajamo pri uveljavljanju družbenega položaja ženske? Ta dan je tudi priložnost, da opozorimo na probleme in vprašanja, ki so pred našo družbo, ter da predlagamo tudi poti in sredstva za njihovo reševanje, da
spodbudimo aktivnost skozi vse leto, ker le
tako ne bomo ostali pri frazah in geslih.
8. marec je pa tudi dan mednarodne solidarnosti, boja za uveljavitev novega ekonomskega in socialnega sistema v svetu, pa tudi dan, ko pokažemo na rezultate in izkušnje našega boja, ki so najboljši prispevek v zakladnico revolucionarnih pridobitev mednarodnega delavskega gibanja in človeškega napredka sploh.
8. marec naj bo kot praznik lep, naj bodo tudi šopki in prireditve s kulturnim sporedom, naj bo prisotna večja pozornost ženski, toda nikjer ne smejo ženske dovoliti, da se ta dan spremeni v svoje nasprotje, v malomeščanske in potrošniške manifestacije, ki jemljejo dostojanstvo ženski, oziroma človeku sploh.
• SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Q SKUPŠČINA OBČINE VELENJE
ZADNjEDNI PO SVETU...
• PRIČAKOVANA SPOROČILA
Petindvajseti kongres KP SZ se je prevesil v drugo polovico in podoba je, da se je zgodilo vse tisto najvažnejše, kar so od kongresa pričakovali.
V času ko to poročamo, kongres nadaljuje delo, pa bomo o sklepih in izvolitvah osrednjih partijskih organov poročali prihodnjič.
Kongres je potrdil pričakovanja sovjetskih komunistov.
Medtem ko so v kremeljski kongresni dvorani po pričakovanju potrdili dosedanjo usmeritev sovjetske partije tako na notranjepolitičnem kot na zunanjepolitičnem področju in opazovalci niso imeli priložnosti zabeležiti presenečenja ne na enem ne na drugem, so nastopi nekaterih vodij gostujočih delegacij vnesli v razpravo vsaj za domače občinstvo dokaj presenetljive odtenke.
Sovjetski komunisti so v svojih dosedanjih razpravah na kongresu potrdili osnovne postavke uvodnega referata generalnega sekretarja Leonida Brežnjeva, kar pomeni, da so se opredelili za nekoliko bolj poudarjen centralizem v sovjetskem gospodarskem in družbenopolitičnem življenju ter nadaljevanje politike popuščanja napetosti. Slednja bo, sodeč po kongresnih dokumentih, ostala osnova sovjetske zunanje politike tudi v prihodnje.
Ob tem so Leonid Brežnjev in drugi sovjetski voditelji ne brez samozavesti poudarili velike dosežke pri razvoju industrije in nekaterih drugih gospodarskih panog, pri čemer pa so hkrati morali ugotoviti, da se s podobnimi uspehi ne morejo pohvaliti tudi v kmetijstvu, ki ostaja kroničen bolnik sovjetskega gospodarstva, kljub neverjetnim investicijam v minulih letih.
Zunanjepolitična usmeritev sovjetske partije ostaja na ravni že znanih postavk: ideološkem boju s kapitalističnim zahodom ob hkratnem vztrajanju na de-
tentu. Tu ni kongres prinesel nič novega in presenetljivega.
Veliko pozornost je vzbudil tudi govor vodje jugoslovanske, delegacije Staneta Dolanca, kije poudaril med drugim zlasti željo jugoslovanskih komunistov, da sodelujejo na že znanih načelih obojestranskega spoštovanja, nevmešavanja v notranje zadeve, suverenosti in pravice, da uveljavljamo svoj razvoj v posebnih jugoslovanskih okoliščinah.
Za nekatere opazovalce pa so bili izredno presenetljivi govori šefov italijanske in francoske komunistične partije, pa tudi nekaterih drugih. Vsi ti so namreč neomejeno vztrajali na pravici, da neodvisno od vpliva sovjetske partije — in celo ideologije -nadaljujejo lasten razvoj v svojih. posebnih pogojih.
Ob tem so zlasti francoski in italijanski komunisti - kar za njihove sovjetske gostitelje ni bilo vselej prijetno - izrazito poudarjali svoje želje po osebnih svoboščinah in političnem pluralizmu, pri čemer so se Fran cozi v celoti javno odrekli celo pojma diktatura proletariata.
To ni ostalo brez odmeva v krogih sovjetske in nekaterih drugih vzhodnoevropskih partij, ko je generalni sekretar KP SZ Leonid Brežnjev (ne da bi sicer poimensko navedel na koga misli) v svojem govoru omenil, da nekatere komunistične partije vztrajajo pri ..političnem opor-tunizmu".
• NEMOGOČ PREDLOG
Vodilne avstrijske politične stranke so na dunajskem sestanku sklenile predlagati avstrijskemu parlamentu predlog zakona o posebnem štetju slovenske manjšine.
S tem vnašajo v odnose med dve sosednji državi znova elemente nezaželene napetosti, saj je znano, da je Jugoslavija odločno zoper sleherno preštevanje slovenske manjšine v Avstriji in da to postavlja kot enega osnovnih pogojev za dobre odnose s sosednjo republiko Avstrijo.
...IN DOMOVINI
ELEKTRIKA - Sklep o povišanju cen električne energije, ki ga je nedavno sprejela skupščina samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije, bo moč uveljaviti šele potem, ko ga bo potrdil tudi republiški izvršni svet. Ker naj bi se cena električne energije povečala že s 1. marcem, je pričakovati, da bo izvršni svet o tem razpravljal na eni svojih prvih prihodnjih sej.
KONTEJNERJI - Splošna plovba, edini slovenski ladjar, je druga jugoslovanska OZD, ki uvaja v svoj pomorski promet kontejnerje. Ta način tovorjenja blaga se v svetu širi s tako naglico, da bo po ocenah svetovnih gospodarskih strokovnjakov v nekaj letih popolnoma prevladal med vsemi drugimi praktičnimi oblikami ladijskega pa tudi železniškega in cestnega ter celo letalskega prometa, seveda razen za razsute tovore in
tekočine. Transportne organizacije, ki tega načina ne bodo sposobne vpeljati, bodo avtomatsko izpadle iz vedno ostrejše mednarodne konkurence.
KMETIJSTVO - Medtem ko je bilo pred vojno v Sloveniji 59 odstotkov kmečkega prebivalstva, ga je danes le še od 16 do 17 odstotkov. V zadnjih letih je vsako leto za 2,6 odstotka manj kmetov. Sicer pa je v Sloveniji sedaj 180.000 kmečkih gospodarstev. Devetdeset odstotkov obdelovalnih kmetijskih površin je v zasebni lasti.
RADENSKA - Lansko leto je Radenska poslala v Kuvajt vzorčne pošiljke mineralne vode. Videti je, da so tam z njo zadovoljili, saj je za letos sklenjena pogodba za dobavo 100.000 steklenic. Radenska je lani prodala tudi prve količine mineralne vode „Tri srca" na Ciper.
K<iiii**9!lar loilna
Tudi v minulih karnevalskih dneh smo se v Sloveniji lahko srečali s pojavom, ki mu ponavadi pravimo kar kič. Razsajal je na stojnicah v obliki plastičnih pištol in pištolic, podob in podobic, mask in maskic, ki so bile že na prvi pogled tako neokusne, da ob njih ne kaže
izgubljati odvečnih besed.
Vsa ta kramarija velikega kiča se je razpasla v neslu-tenih količinah, malce bolj „imeniten " pa je tisti kič, ki je naprodaj v trgovinah in je na primes podoben neokusnim kaminom, pred katerimi so nwložena plastična drva, nad njimi pa se skulja umetni ogenj.
Branjevske dušice so seveda že od nekdaj hipnotizi-
ODGOVORI NA
Delegacija KS Velenje center - Desni breg je na seji občinske skupščine dne 2.12.1975 in 4.2.1976 postavila naslednja delegatska vprašanja:
1.	Delovni ljudje in občani občine Velenje so na referendumu dne 20.4.1975 že drugič izglasovali uvedbo samoprispevka po stopnji 2 % od njihovih osebnih dohodkov za dobo 5 let. Sredstva, ki se zbirajo s tem samoprispevkom so dohodek krajevnih skupnosti in jih morajo KS uporabiti za izvršitev programov investicij, za katere so delovni ljudje glasovali na referendumu.
V mestu Velenje, pa so delovni ljudje soglašali, da se 70,% sredstev namensko združuje za gradnjo novih šol in otroških vrtcev v mestu. Izglasovali so, da ta sredstva združujejo pri samoupravni interesni skupnosti za vzgojo in izobraževanje in pri samoupravni interesni skupnosti za otroško varstvo.
Ta odločitev v letu 1975 še ni bila v celoti realizirana. Krajevne skupnosti mesta Velenje sicer združujejo 70 % vseh zbranih sredstev samoprispevka, vendar se ta sredstva ne stekajo namensko za gradnjo šol in otroških vrtcev, ampak so ta sredstva dohodek sklada za negospodarske investicije iz sredstev samoprispevka občine Velenje. Upravni odbor uporablja združena sredstva samostojno in tudi finančnega načrta za uporabo zbranih sredstev za leto
1975	še ni predložil v potrditev občinski skupščini.
Zaradi tega delegacija sprašuje:
Kolikšna sredstva iz samoprispevka v letu 1975 so zbrana v skladu za negospodarske investicije in za kakšne namene so uporabljena?
Kdaj bo upravni odbor sklada predložil zborom občinske skupščine in krajevnim skupnostim v potrditev finančni načrt sklada za leto 1975 in kdaj bo ta načrt objavljen? Kdaj se bo začelo z združevanjem sredstev za gradnjo šol in otroških vrtcev v Velenju, tako kot so delovni ljudje sklenili na referendumu?
Zakaj niso bila oddvojena sredstva gospodarskih organizacij za negospodarske investicije, za dograditev IV. osnovne šole in vrtca v Pesjem, saj je evidentno, da se vsi ti objekti ne morejo zgraditi le iz samoprispevka.
2.	Kako je mogoče, da občinska skupščina ne zagotovi sredstev za realizacijo potrjenih in dogovorjenih programov samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje, katera že od 1973. leta dalje končuje leto z nepokrito izgubo. Tako stanje je nevzdržno. V interesu svojih otrok zahtevajo občani, da dobi samostojna interesna skupnost za vzgojo in izobraževanje vsa, za 1975. leto planirana sredstva.
Kako naj skupnost za izobraževanje zagotavlja (poleg ostalih) obratna sredstva za večnamensko halo, ko sama nima sredstev za obvezen program, kamor spada tudi celodnevna šola.
3.	Kako je mogoče da je bilo izplačano projektantu posebne šole krepko čez 5 starih milijonov za dnevnice in potne stroške?
4.	V Uradnem vestniku občine št. 4/75 so objavljeni sklepi krajevnih skupnosti o uvedbi samoprispevka za njihova območja v letih 1975-1980. V objavljenih sklepih mestnih krajevnih skupnosti mesta Velenje manjkajo določbe, da te krajevne skupnosti združujejo 70 % zbranih sredstev za investicije na področju šolstva m otroškega varstva in ima take določbe samo sklep naše krajevne skupnosti. Zakaj so tozadevne določbe izpadle iz objavljenih sklepov ostalih krajevnih skupnosti mesta Velenje?
5.	Kolikšna sredstva so se zbrala v letu 1975 v skladu za negospodarske investicije iz sredstev delovnih organizacij in v kakšne namene so bila uporabljena? Kdaj bo upravni odbor tega sklada predložil finančni načrt za leto 1975 v potrditev zborom občinske skupščine in kdaj bo ta finančni načrt objavljen?
6.	Republiška skupnost za ceste je predložila v javno razpravo osnutek srednjeročnega programa rekonstrukcij in gradenj cestne mreže za obdobje
1976	do 1980. Ta program bi se deloma financiral tudi z javnim posojilom. Predvideno je, da bi se v občini Velenje v tem obdobju in z javnimi posojili moderniziralo samo 1,1 km regionalnih cest. Očitno je, da je s to modernizacijo mišljena gradnja predora pod gradom v Saleku, kjer se opravljajo že pripravljalna dela. Kakšno stališče ima do tega osnutka srednjeročnega programa Izvršni svet, še zlasti, ker mnogi občani menijo, da je modernizacija regionalnih cest Zavodnje-Sentvid in Velenje-Polzela nujnejša kot gradnja predora pod gradom v Saleku?
7.	20.4.1975 so delovni ljudje in občani po krajevnih skupnostih izglasovali uvedbo samoprispevka v letih 1975 do 1980. Sredstva samoprispevka se stekajo na žiro račune krajevnih skupnosti Krajevne skupnosti mesta Velenje so se odločile, da bodo 70 % svojih sredstev samoprispevka združile za investicije v otroškem varstvu in šolstvu.
Komu nakazuje oddelek za finance ta sredstva, v kakšne namene so se ta sredstva uporabila v preteklem letu in kdaj bo urejen tak sistem upravljanja s temi sredstvi, da bodo lahko na gospodarjenje vplivale krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti za izobraževanje ter otroško varstvo in delovni ljudje, ki plačujejo samoprispevek?
8.	Na svečanem zborovannu v počastitev občinskega praznika, ki je bilo v začetku oktobra 1975, je bil v Velenju položen temeljni kamen za spomenik maršalu Titu. Kdaj bo postavitev tega spomenika?
9.	V prostorih Knjižnice Velenje je razstavljen idejni načrt in maketa spomenika ..Referendumu".
Kdo je načrt izdelal, kdo bo investitor in iz čigavih sredstev se bo spomenik gradil?
ODGOVORI:
1. Ker se nanaša večina vprašanj na delo sklada za negospodarske investicije in na samoprispevek, objavljamo skupen odgovor na ta vprašanja, istočasno pa objavljamo tudi poslovno poročilo sklada za negospodarske investicije za leto 1975.
I.	Krajevna skupnost pravilno ugotavlja, da smo se ob izglasovanju referencuma v letu 1975 odločili, da bomo 70 % zbranih sredstev iz tega naslova v krajevnih skupnostih mesta Velenje združevali namensko za izgradnjo vzgojnoizobraževalnih in vzgojnovarstvenih ustanov v Velenju ter da se bodo ta sredstva vodila pri ustreznih samoupravnih interesnih skupnostih, predvsem za vzgojo in izobraževanje ter za otroško varstvo.
II.	V letu 1975 smo gradili IV. osnovno šolo, posebno osnovno šolo, vrtec v Pesju ter telovadnico pri osnovni šoli Karel Destovnik-Kajuh v Šoštanju. Za gradnjo vsakega objekta je bil imenovan gradbeni odbor, ki so ga sestavljali predstavniki krajevnih in samoupravnih interesnih skupnosti,
rane z gibanjem jezička na tehtnici donosnosti, zato so obenem tudi najbolj zainteresirane, da posiljujejo slovenske potrošnike s pogrošnim blagom, ki nima nobene
Vendar bi ob tem radi opozorili še na nekaj drugega. Na dejstvo namreč, ki nam ni prav nič v čast - na „neučinkovito učinkovitost, " ko je potrebno najrazličnejše družbene akcije in sklepe spremeniti v dejanja. Tudi o kiču smo se Slovenci
K I O
resne funkcije, razen te, da poneumlja ljudi in jim vleče iz žepa težko prislužen denar. Za slednje pa izkoristijo krošnjarji vse mogoče priložnosti - od karnevalskega ve-seljačenja do novoletnih praznovanj in krajevnih praznikov.
že nekajkrat izrekali v Socialistični zvezi, napovedali smo pravcato vojno zoper infiltracijo blaga dvomljive vrednosti, pa zoper literarno plažo, pogrošnost in spake-dravo slovensko izrazoslovje v primerih raznih marketov, supemarketov, schopov.
snacke barov itd.
Toda roko na srce - učinki teh prizadevanj so minimalni In bodo takšni ostali, dokler bomo klicali le državo, da prepove to in ono, da prepreči uvoz teh in onih neumnosti Eno je odlok in zakonska prepoved, druga je načrtna akcija ljudi, ki si neprestano prizadevajo za razreševanje problemov svojega delovnega dneva. In eden izmed problemov je tudi kič v najširšem smislu. Neprestano ga je potrebno preganjati iz naše zavesti in krošnjarskih stojnic, čeravno stoje slednje tudi v nekaterih razkošnih trgovinah. Neprestano mora biti podvržen resni kritiki; potrebno ga je smešiti in z njim tiste branjevske dušice, ki kujejo na račun naše neumnosti kapital. MILAN MEDEN
organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij in občin skupščine.
Gradnja teh objektov je bila v programu sklada za negospodarski investicije za leto 1975. Poslovanje in delo sklada je vodil njegov uprava odbor, ki je bil oblikovan na samoupravni osnovi ter izvoljen na seji vse! treh zborov občinske skupščine v letu 1974 (Uradni vestnik občine Velen št. 8/74).
III.	Program sklada za negospodarske investicije za leto 1975 je bil dan* javno razpravo v mesecu januarju 1975 skupaj z osnutkom družbenega plan občine Velenje za leto 1975. Ta je bil sprejet, z dopolnjenim besedilom, n zasedanju občinske skupščine dne 30.9.1975 ter objavljen v Uradnei vestniku občine Velenje št. 5/75.
IV.	Pri samoupravni interesni skupnosti za vzgojo in izobraževanje ta otroško varstvo so se v letu 1975 združevala t.i. izvenbilančna sredstva (glq program B v tabeli I). Družbeni dogovor o splošni, skupni in osebni porab za leto 1976 pa predvideva združevanje vseh sredstev, za vse naložbe i družbeni dejavnosti ustreznih samoupravnih interesnih skupnostih. V njen je prikazan tudi način samoupravne organiziranosti za bodočo izgradnji družbenih objektov.
Iz tabel je tudi razvidno, da je sklad za negospodarske investicije v leti. 1975 izločil za pokritje naložb v otroško varstvo in izobraževanja 4,953.683.00 din. Ta sredstva so bila zbrana od delovnih organizacij ozia organizacij združenega dela.
Omenimo naj še, da je imel sklad v letu 1975 izredno težko delo pt realizaciji celotnega programa naložb, to pa zato, ker združeno delo m» celoti izpolnilo določila ustreznega družbenega dogovora za leto 1975 te zaradi novih ukrepov na področju investicijske izgradnje.
V.	O višini zbranih sredstev in njihovi porabi bo sklad za negospodarski investicije predložil občinski skupščini poročilo in zaključni račun, kot jt
predviden v programu zborov občmske skupščine za prvo polletje 1976.
TABELA I

VIRI SREDSTEV:
\) Sklad NGI iz samoprispevka
1. Samoprispevek občanov od 1.1. do 30.4.1975 Samoprispevek zbran od KS mesta Velenja (70 %) od 1.5. do 31.12.1975 Skupaj
B) Izvenbilančna sredstva zbrana na žiro računih skupnosti za otroško varstvo in izobraževanje
1.	Otroško varstvo
2.	Izobraževanje
Skupaj
Izdatki iz „A" sredstev:
t. IV. osnovna šola Velenje 2. Posebna osnovna šola Velenje
4,053.950,(K
3,849.693,« 7,903.643,
i
TABELA II
3,200.000,00; 7,720.000,00 10,920.000,00
4,000.000,0 6,246.889,01
3. Telovadnica pri osnovni šoli Karel Destovnik—Kajuh Šoštanj2,610.437,0 Skupaj	12.857.326,0
zdatki iz „B" sredstev:
1.	IV. osnovna šola Velenje
2.	Vrtec Pesje
3.	Posebna osnovna šola Velenje
4.	Telovadnica pri osnovni šoli Karel Destovnik-Kajuh Šoštanj Skupaj
6,324.509,0« 1,000.000,OC 60.611,01
7,385.120,0»
Razlika med dohodki iz samoprispevka in izdatki „A" programa v višin 4,953.683,00 psedstavlja zbrana sredstva organizacij združenega dela i Občini Velenje.
(Odgovor je pripravil Izvršni svet)
2. Odgovor na vprašanje pod 2
Vprašanje je poslano na napačni naslov. Občinska skupščina namreč ni more bistveno vplivati na proces družbenega dogovarjanja o skupni porabi, kjer se zagotavljajo sredstva za področje vzgoje in izobraževanja, čeprav s telo prizadeva, da bi spremenila nekatera neprimerna ozir. nepraviči določila v teh dogovorih. Proces tega dogovarjanja in problem pomanjkanji sredstev v tej interesni skupnosti je dobro poznan vsem delegatom občin:' skupščine.
Občinsko izobraževalno skupnost smo zaprosili, da krajevni skupnosti posreduje obširnejšo obrazložitev tega problema.
Kar pa se tiče vprašanja, ki se nanaša na zagotovitev obratnih sredstev a „rdečo dvorano", pa moramo pojasniti, da je bila v predlogu odločbe ustanovitvi te dvorane res predvidena soudeležba interesnih skupno: /endar je občinska skupščina to določilo popravila tako, da je celo obratna sredstva zagotovila iz letošnjega proračuna.
S tem pa ni rečeno, da ne bi bilo primerno, če bi bila ta skupni »udeležena pri oblikovanju programa te dvorane, saj bo gotovo služila t ia namene naših 4.600 osnovnošolcev.
(Odgovor je pripravil Izvršni svet).
3. Odgovor na vprašanje pod 3
Ni res, da bi bilo projektantu posebne osnovne šole izplačanih krepko čei 5 milijonov S din samo za dnevnice in potne stroške. Zadeva je taka:
Dne 25.12.1973 je Temeljna izobraževalna skupnost Velenje z dopisonij >t. 238/73 naročila program za izdelavo investicijsko tehnične dokumentacije pri podjetju „Slovenija-projekt" Ljubljana. Pogodba o izdelavi projektne dokumentacije je bila podpisana dne 28.6.1974.
Po izgotovitvi in prodaji projektov je prišlo do nekaterih sprememb dodatnih del pri gradnji posebne osnovne šole, zato je „Slovenija-projekt' Ljubljana dne 16.10.1975 izstavil račun št. 301/75 in zaračunal dodatni lela, spremembe in ostale stroške v smislu tč. VI. pogodbe št. 1528/74-S takole:
izdelava situacijskega načrta zunanje ureditve zaradi
-	ponovna spremembe urbanističnih osnov,
-	sprememba dovozov in dostopov,
-	dopolnitve in korekture projekta temeljev, ker ni bila predhodi izvršena preiskava terena za to lokacijo in bili podani le starejši orientacijsl podatki o terenu,
-	dopolnitve projekta ob opustitvi kleti in namestitvi prostoi podtoplarne in shrambe živil v pritličju zaradi poenostavitve montaži gradnje,
-	sprememba projekta zaradi opustitve notranjih montažnih sten te izdelava detajlov lesenih predelnih sten in namesto teh korekture projekta opečne predelne stene in zidove, vse zaradi nerazčiščenih probleme montažne gradnje podjetje Vegrad,
-	detajl okna telovadnice zaradi ukinitve uvoza kopelit stekla in sL
-	detajl oken namesto okroglih plexi kupol,
-	potni stroški in dnevnice za pota na gradbeno podjetje, v ZUV ter i zgradbo, za razčiščevanje nastalih problemov montažne gradnje, torej poti in delo izven predvidenega nadzora, oziroma tolmačenja projekta po pogodbi	*
Skupaj prodajna cena za zgornja dela: 50.000,00
Vse postavke v računu so bile preveijene in račun potrjen s strani vodstvi inženiringa (Zavod za urbanizem Velenje ) in investitorja (Temeljne izobraževalne skupnosti Velenje).
Račun je bil plačan „Slovenija-projektu" dne 22.10.1975. Račun je rai vpogled v Zavodu za urbanizem Velenje.
Iz dogovora tudi sledi, da je projektant družbena pravna oseba in m zasebnik, kot bi bilo mogoče sklepati iz postavljenega vprašanja.
(Odgovor je pripravil Izvršni svet).
4. Odgovor na vprašanje pod 4
Ni res, da je le v sklepu o uvedbi krajevnega samoprispevka Krajevne skupnosti Velenje - Center Desni breg določilo, da se od zbranih srcdstsr združuje 70 % za gradnjo šol in vrtcev. Tak sklep ima tudi krajevna skupnost Velenje - Staro Velenje v III. točki sklepa ter krajevna skupnost Velenje-Šmartno v II. točki sklepa. Tudi krajevna skupnost Šalek - Gorica bo zbirala sredstva iz referenduma za gradnjo vrtcev in šol. Res pa je, da tegi določila ni v sklepih krajevnih skupnosti Velenje - Konovo, Velenje centei - Levi breg in Velenje - Stara vas.
SKU PŠČINA OBČINE VELENJE 0 SKUPŠČINA OBČINE VELENJE • SKUPŠČINA OBČINE VELENJE # SKUPŠČINA OBČINE VELENJE • SKUPŠČINA OBČINE
VPRAŠANJA DELEGATOV
Znano je, da je bila akcija zbiranja 70 % vseh sredstev iz referenduma dogovorjena že ob razpisu referenduma in da jo vse krajevne skupnosti, razen Ko novega, tudi izpolnjujejo, ne glede, če imajo v sklepih ustrezno določilo ali ne.
Po končamem referendumu, ko je bil samoprispevek že izglasovan, smo zaprosili vse krajevne skupnosti, da nam takoj dostavijo njihove sklepe o uvedbi samoprispevka. Na te sklepe smo čakali več kot tri mesece, čeprav smo stalno urgirali njihovo dostavo in jih celo v nekaterih krajevnih skupnostih osebno iskali. Takoj, ko smo imeli sklepe zbrane, smo jih objavili. Takrat se je nwmreč celo na skupščini urgirala čimprejšnja objava teh sklepov (predvsem zaradi samoprispevka upokojencev). Sprejetih in podpisanih sklepov krajevnih skupnosti seveda nismo smeli sami dopolnjevati, zato smo jih objavili take, kot so jih krajevne skupnosti sprejele.
Z o žir o m na delegatsko vprašanje in ne glede na to, da se krajevne ".kupnosti držijo dogovoijenega načina zbiranja sredstev, bomo takoj posredovali vsem krajevnim skupnostim mesta Velenje obrazec dopolnitve k III. členu njihovih sklepov o uvedbi samoprispevka in sicer v tem smislu, da bodo za izpolnitev A programa, t.j. sofinanciranje izgradnje objektov na področju vzgoje in izobraževanja, prispevale sredstva vse krajevne skupnosti na območju mesta Velenje na ta način, da bodo združile 70 % vseh sredstev, ki se bodo zbrala s samoprispevkom na njihovem območju.
(Odgovor je pripravil Izvršni svet).
5. Odgovor na vprašanje pod 6
Razprava o osnutku citiranega srednjeročnega programa za ceste še ni zaključena.
Sredstva za modernizacijo ceste proti Slovenj Gradcu so bila predvidena že s srednjeročnim programom takratnega republiškega cestnega sklada za obdobje 1970-1975 v višini nekaj čez 13.000.000,00 din. Republiška skupnost za ceste bo zato v letu 1976 realizirala predvsem neizvršeni del tega programa, torej tudi modernizacijo ceste od bencinske črpalke na Šaleški cesti proti Slovenj Gradcu.
Varianta trase skozi predor je bila izbrana zato, ker bi zahtevala trasa mimo naselja Šalek drago rušenje objektov, in predvsem zato, ker bomo s premaknitvijo regulirane Pake in nove ceste ob hribovje na levi strani toka Pake, pridobili dragoceni kompleks stavbnega zemljišča. Ohranilo se bo tudi celotno naselje Šalek.
Pogoj za modernizacijo ceste proti Slovenj Gradcu je bil tak, da bi z našimi sredstvi zgradili predor, cestišče skozi predor pa bi uredila republiška skupnost za ceste.
Po občinsikem odloku o zakloniščih mora občina skrbeti za gradnjo zaklonišč. Predor je primeren dvonamembni objekt in bo služil tudi kot zaklonišče. Tako je tudi mnenje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo podi pogojem, da se zaklonišče gradi v - skladu s predpisi.
Ni res, da je v srednjeročnem programu 1976 - 1980 zajetih le 1,1 km ceste, temveč so sredstva za modernizacijo cest v občini Velenje predvidena takole:
—	za modernizacijo makadamskih vozišč —1,4 km
—	ojačitev moderniziranih vozišč na regionalnih cestah - 3,1 km
—	manjše rcekonstrukcije - 3,4 km
—	večje rekonstrukcije - 2,1 km.
Skupna vreednost teh del je preko 50.000.000,00 din.
Stališče izwršnega sveta in samoupravne interesne komunalne skupnosti je tako, da se rmoramo čimbolj povezati v smeri največjih prometnih tokov v republiki. Toi pa je smer Velenje — Arja vas.
Kar pa se itiče cest v Zavodnje in do Polzele pa moramo pojasniti, daje v citiranem prtogramu zajeta modernizacija makadamske ceste Zavodnje v smeri Kupinai in sicer v dolžini 1,2 km. Cesta Velenje - Polzela pa je v celoti zajeta v srednjeročnem programu, katerega varianta 1 bo z ljudskim posojilom v celoti izvedljiva.
(Odgovor jqe pripravil Izvršni svet.)
6.	Odgovoir na vprašanje pod 8
Vodstvo otbčinske skupščine na to obveznost ni pozabilo. S tov. Cirilom Cesarjem, ak;ad. kiparjem iz Velenja, je bilo dogovorjeno, da bo izdelal asnutek spomenika. Zamišljeno je, da bi naj bil spomenik visok 6 metrov, [zdelava take: skulpture pa je izredno zahtevno in.dolgotrajno delo. Tov Cesar je k temu pristopil izredno študiozno in z veliko zagnanostjo. Zavedajoč se: pomena svojega dela je po proučitvi lika Maršala Tita ter njegovih dosedanjih upodobitev izdelal več majhnih osnutkov, med katerimi ie posebna sitrokovna komisija izbrala enega za dokončno izdelavo. Tov. Cesar je nato pristopil k oblikovanju definitivnega osnutka, ki bo visok 2 m in bo razstavljen v avli občinske skupščine. Ta kip bo patiniran in bo lejansko predstavljal dokončno obliko bodočega 6-metrskega kipa, ki bo rtit v bron in postavljen na Titovem trgu.
Pričakujemo, da bo 2-metrski osnutek javno razstavljen že v prihodnjem tednu. Tako si ga bodo lahko poleg občanov ogledali tudi nekateri lajvidnejši družbenopolitični in kulturni delavci.
Omenimo še to, da finančna konstrukcija za postavitev spomenika in ureditev ploščadi na Titovem trgu še ni pripravljena in da se bodo sredstva Ebirala s posebnim samoupravnim sporazumom.
Dosedanje umetniško delo tov. Cesarja se ocenjuje na 150.000,00 din, rendar se je avtor temu honorarju odpovedal. Občinska skupščina je plačala e njegove materialne stroške, ki jih je imel z delom 2-metrskega osnutka.
(Odgovor je pripravil Izvršni svet.)
7.	Odgovor na vprašanje pod 9
Če hočemo odgovoriti na to vprašanje moramo nekaj več spregovoriti o unetnosti in o umetnikih.
V času od 19.12.1975 do 9.1.1976 je bila v razstavni galeriji Kulturnega »ntra razstava akademskega kiparja Antona HERMANA iz Šoštanja. S to azstavo objektov se je kipar predstavil v povsem novi smeri sodobnega ikovnega ustvarjalca pri nas. Nedvomno pritegnjen od estetske mikavnosti matomsko oblikovanih čevljarskih kopit je pričel sestavljati v sebi zaključene kompozicije in teh je lahko še in še, kolikor idej toliko compozicij. Izrablja efektnost nasprotij in išče z gledalcem vsakič prek vojega objekta določen dialog, pri tem pa ga poleg vizualnega presenečenja lsmerja tudi z nazivi. Dosledno navezovanje misli na človeka in na njegovo lsodo spremlja pri tem vrsto slučajnosti, med katere spada tudi kompozicija ,NAŠ DA". To je maketa Titovega trga Velenje, na sredi katerega je iz črk ustavljena kompozicija, sestavljena iz napisa NAŠ DA. Kompozicija predstavlja umetnikov pogled na oblikovanje in na iskanje novih rešitev v irostoru. Gre za abstraktno smer, iz časov okrog leta 1960, ko seje pričela jblikovati nova figuracija z iskanjem neorealizma ter neposrednim 'ključevanjem predmetnega sveta - objektov umetnine.
Na delegatsko vprašanje, kdo je ta načrt ozir. maketo izdelal kot ipomenik referendumu, kdo bo investitor in iz čigavih sredstev se bo pomenik gradil, lahko odgovorimo, da gre le za umetnino - razstavni eksponat iz razstave zgoraj omenjenegw kiparja, s pripombo, da bi delavci (ultuniega centra z veseljem pojasnili vsakomur pomen te razstave ter tudi »menjene umetnine, če bi se občan, ki ga je zadeva zanimala, obrnil najprej lanje, ne pa takoj na občinsko skupščino kot najvišji organ oblasti v okviru jravic in dolžnosti občine.
(Odgovor je dal Kulturni center Velenje.)
VPRAŠANJE:
Cesta skozi Družmirje je že v fazi rušenja. Zanima nas, kako bo urejen estni promet proti Gaberkam, saj je cesta preko Gorice preozka in avtobusi im ne bodo mogli voziti. Prav tako nas zanima, kdaj bo dograjena adomestna icesta, saj smo prepričani, da bo obstoječa porušena že pomladi. Po sklepu zbora občanov v letu 1973 pa je bil postavljen zahtevek, a mora biti mova cesta zgrajena prej, preden se stara poruši. Do danes pa o lovi cesti še nii nobenega sledu.
Edini odgovvor, ki nam ga je v lanskem letu posredoval RLV, pa je bil, da v rtu 1975 RLW za ta objekt ni namenil nobenih sredstev.
Ker je vpraišanje glede te ceste za kraj Gaberke resnega pomena, prosimo a tozadevni oidgovor in ukrep.
(Vprašanje je postavil delegat zbora krajevnih skupnosti Blatnik Rafko).
NAS CAS
ODGOVOR:
Zaradi predvidenega pogrezanja zemljišča v Družmirju je REK Velenje pravočasno pristopil k pripravam za izdelavo projekta nadomestne ceste Gaberke-Ravne. Tozadevni projekt že pripravlja Zavod za urbanizem Velenje in je že v končni fazi. Vendar gradnja te ceste zahteva večja finančna sredstva, ki pa jih REK iz planiranih sredstev za rudarske škode v letu 1976 ne more zagotoviti, temveč bo to predvidoma izvedljivo v naslednjih dveh letih. Zaradi tega, da se že pred onesposobljenjem stare ceste Družmirje-Gaberke zagotovi nemoten promet, je REK Velenje ponovno pregledal projekte glede eksploatacije lignita na tem območju in morebitne posledice na površini, ter ugotovil, da se bo do izgradnje nove nadomestne ceste lahko odvijal dvosmerni javni promet po cesti pod Gorico s tem, da bo predhodno opravljena potrebna razširitev in rekonstrukcija navedene ceste ze v tem letu. V ta namen je že bil izvršen ogled ceste in izdano ustrezno soglasje organov SO Velenje in Zavoda za urbanizem Velenje. Rekonstrukcija bo izvršena v pomladanskih mesecih letošnjega leta.
(Odgovor je dal REK Velenje).
VPRAŠANJE
180-članski kolektiv Lesne v Šoštanju ima svoje proizvodne obrate na rušnem področju REK, zato ne sme v obstoječe objekte že več let ničesar investirati ali pa samo na lastno odgovornost. Edini izhod so videli v novih proizvodnih prostorih, kajti Lesna je že do skrajnosti nekonkurenčna v svojem poslovanju tako imajo že lokacijo in vso potrebno dokumentacijo za gradnjo novih proizvodnih prostorov, le denarja, ki ga REK že dalj časa obljublja kot odškodnino, ni.
Delovni ljudje Lesne postavljajo vprašanje, kako dolgo jim bo še REK krojil usodo - prihodnost z izgovorom, da denarja ni in da se še ne bo nekaj časa rušilo na tem področju. Zahtevajo, da se problem reši takoj, da se jim takoj da odgovor, kajti vprašanje je, če bo kolektiv v enem ali dveh letih še sposoben obstajati.
REK kvari okolico, jo uničuje, onesnažuje zrak in vode, ki nastajajo pri ugrezanju (elektrarna). Tudi ob tem se vprašujemo, kdaj bo konec takemu ravnanju, saj bo dolina kmalu popolnoma uničena.
(Vprašanje je postavil delegat konference delegacij IV. okoliša v zboru združenega dela.)
ODGOVOR!
Nikakor ni REK Velenje tisti, ki kroji usodo ali prihodnost delovnim ljudem „Lesne" ter kvari okolico, povzroča ugreznine in jezera, temveč delovni ljudje - rudarji, v okviru svojega kolektiva in v potu svojih teles kopljejo premog - eksploatirajo družbeno bogastvo in to ne v svoje veselje, ampak zaradi nujnih elektroenergetskih potreb celotne Slovenije.
Kljub dosedanjim mnogim in obrazloženim odgovorom vodstvu „Lesne", s katerimi pa ni zadovoljna, le-ta še vedno vztraja na svojih zahtevah, ne meneč se za dejstvo, da sredstva rudarske škode predstavljajo velik del stroškov poslovanja, proizvodnje lignita in so vkalkulirani v TEKOČO proizvodnjo ZA NASTALO IN NASTAJAJOČO ŠKODO.
Sredstev za neko daljno, bodočo škodo, ki bi eventualno nastopila po dvajsetih ali petindvajsetih letih pa kolektiv REK Velenje nima na razpolago.
Rudarji, tako kot vsi drugi delavci v združenem delu so pred družbo adgovorni za gospodarjenje z družbenimi sredstvi, iz česar izhaja, da po ustavnem načelu dobrega gospodarjenja ne morejo in ne smejo v obstoječo tekočo proizvodnjo premoga vkalkulirati poslovni strošek — sredstva rudarske škode za tiste škode, ki bi se začele pojavljati predvidoma šele po dvajsetih letih. Razen lastnih, ustvarjenih sredstev, ki bremenijo vsako nakopano tono premoga, REK Velenje ne razpolaga z nobenim drugim denarjem za rudarske škode, čeprav si kolektiv poiskuša tudi na tem področju zagotoviti širše družbeno razumevanje in pomoč, vendar zaenkrat brez realnih izgledov.
Tudi rudarji živijo v dolini, ki jo zaradi eksploatacije ležečih slojev lignita kvarijo in izpodkopavajo, vendar to ni njihova krivda. Premogovno naravno bogastvo je družbena lastnina in družba od njih zahteva, da ji dajo tone in kilovate.
(Odgovor je dal REK Velenje.)
VPRAŠANJE
Ali obstaja kakšna možnost, da se bodo v bližnji bodočnosti preselili poslovni prostori PM izven središča mesta Velenja, ker grobo ravnanje in pretepanje občanov od strani službujočih miličnikov resno kali red in mir v središču mesta. Razumemo, da obstajajo intervencije do vinjenih občanov, vendar na drugačen način.
Konkreten primer je v noči od nedelje 1. na 2. februar okoli 1. ure, ko so miličniki na cesti pred postajo pretepali dva občana in ju nato odvedli v prostore milice. To pa ni osamljen primer, zato zahtevamo, da se tudi odgovorni za javni red in mir, le-tega držijo in naj se nam odgovori, kaj bo v zvezi s tem pokrenjeno.
(Vprašanje je postavil delegat zbora združenega dela v imenu delegacije občinske uprave in na zahtevo stanovalcev stanovanjskih stolpičev v bližini postaje milice).
ODGOVOR
Na delegatsko vprašanje delegata zbora združenega dela, ki je bilo postavljeno v zvezi preselitve postajnih prostorov izven središča mesta in grobega ravnanja delavcev milice z občani ob intervencijah vam dajemo naslednje pojasnilo:
Glede preselitve postajnih prostorov izven središča mesta vam odgovora ne moremo dati, ker to ni v naši pristojnosti, pač pa to spada v pristojnost občinske skupščine in RSNZ SRS.
V zvezi z grobim ravnanjem delavcev milice pa naj pojasnimo, da so postopki ob intervencijah, saj vsak normalen človek si to lahko razlaga, nenormalni, izgledajo grobi, včasih za človeka, ki to opazuje celo surovi in nečloveški. Postopkov z ljudmi, ki kršijo javni red in mir pa si ni drugače razlagati in jih drugače izvajati. Razumeti moramo, da je ob intervenciji vedno postopek z občanom, skoraj v vseh primerih, ki je pod vplivom alkohola, se delavcem milice upre, ne posluša ukazov delavca milice in so tudi pogosti primeri, ko je delavec milice ob intervenciji napaden s fizično silo ali orodjem. Naj povemo, da je bilo v preteklem letu 132 intervencij in da je bila le v 13 primerih uporabljena gumijevka in 19 primerih fizična sila. To dokazuje, da grdega ravnanja ni toliko, kot navaja delegat. K temu pa naj omenimo, da so bili miličniki ob intervencijah 3-krat napadeni z orodjem in ob tem tudi telesno poškodovani, 2-krat z nožem in 1-krat s topim predmetom, 9-krat so bili napadeni s fizično silo in v 52 primerih z žalitvijo. Ti podatki nam dajo resno misliti, zakaj toliko napadov na delavce milice.
Pogosti so primeri prijav občanov kaljenja javnega reda in miru po 22. uri v mestu Velenju. Tu gre največkrat za pretepanje na javnem kraju, vpitje po ulicah in podobno. Občani v krajevnih skupnostih pa so že večkrat obravnavali stanje javnega reda in miru po 22. uri, da ta ni zadovoljiv in kaj ukreniti za njegovo izboljšanje. Strinjamo se z ugotovitvami občanov, da je bilo v letu 1975 kar 168 takih kršitev, za kar smo storilce tudi prijavili sodniku za prekrške. Teh kršitev pa je še več, ki so sicer registrirane, niso pa storilci znani.
Primer v noči na 2/2-1976 pa pojasnjujemo s tem, da je bilo okoli 00.30 ure dežurnemu postaje milice sporočeno, da se skupina moških nedostojno obnaša, ko gre po Prešernovi cesti. Dežurni postaje je obvestil patrolo milice, da ugotovi, za kakšno kršitev gre. Na Prešernovi cesti je patrola milice, v bližini postajnih prostorov, na cesti zalotila občane, ki so hodili po cestišču in bili precej glasni. Bili so opozorjeni in opozorilo tudi upoštevali, razen enega, ki se ni hotel umakniti s ceste in je hodil po tej sem in tja. Na prigovarjanje ostalih so ga ti spravili s ceste in ga na pločniku tudi držali. Tu se jim je izmuznil in se vrnil na cesto, začel kričati, da mu nihče nič ne more in podobno. Očitno je bilo, da je le-ta močno vinjen. Na ponovna opozorila miličnikov se je ta začel proti njim nedostojno obnašati. Povabila sta ga v službeno vozilo, čemur se je uprl. Zaradi tega je bil uporabljen transportni prijem in s ceste oseba prepeljana na postajo milice. S ceste in do postaje milice pa je ta oseba ves čas kričala, kot da hoče vzbuditi pozornost ljudi, kaj se z njo dogaja. Na PM je bil pripeljan le eden občan in ne dva, kot delegat navaja. Drugi je namreč prišel sam na PM in se zanimal, kakšen postopek je z njim. Tako pri tem občanu, ob tem postopku, ni bila uporabljena gumijevka, ampak le fizična sila, tj. strokovni prijem. Vsi postopki in intervencije so opravljene zakonito.
(Odgovor je posredovala Postaja milice Velenje).
Poslovno poročilo
sklada za negospodarske investicije za poslovno leto 1975
Sklad za negospodarske investicije SO Velenje je bil ustanovljen z odlokom Skupščine občine Velenje, sprejetim na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. aprila 1970 po 66. členu temeljnega Zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ št. 31-426/64).
Statut sklada je bil sprejet po upravnem odboru sklada na seji dne 16. aprila 1970.
Sklad je pravna oseba in za svoje obveznosti jamči z vsemi svojimi sredstvi.
Sredstva sklada, ki se zbirajo iz samoprispevka občanov in iz prispevka gospodarskih organizacij, so namenjena za financiranje ali sofinanciranje šolskih objektov, objektov za otroško varstvo, objektov kulture in telesne kulture, drugih objektov skupnega pomena za občino ter za vzdrževanje okoliških cest.
Dohodki in izdatki sklada se razporejajo z finančnim načrtom, katerega sprejme upravni odbor sklada za vsako poslovno leto.
Sredstva sklada, ki se v poslovnem letu ne porabijo, se prenesejo v naslednje leto.
V poslovnem letu 1975 je Sklad za negospodarske investicije SO Velenje realiziral sledeče dohodke in izdatke:
3.	Posebna osnovna šola Velenje 7,500,
4.	Občinsko sodišče, Velenje 8,954.
5.	Večnamenska razstaviščna hala 22,520, ........ ' " ' 2,855.
1,000.
250, 1,400, 1,400, 400.
6.	Telovadnica KDK Šoštanj
7.	Vrtec Pesje
8.	Cesta Metleče
9.	Anuitete: III. osnovna šola
večnamenska hala
10.	Radio Velenje
11.	Stroški propagandne dejavnosti in referenduma
12.	Stroški plačilnega prometa (SDK) stroški - obresti od kreditov
13.	Sredstva iz družbenega dogovora za krajevne skupnosti
14.	Razni stroški (stroški tožb, zam. obresti)
15.	Načrti za šolo Topolšica
16.	Prispevek za energetiko (za sodišče) IZDATKI SKUPAJ:
500, 343. 343,
.000,00 000,00 000,00 ,000,00 000,00 000,00 000,00 ,000,00 000,00
000,00 088,90 ,088,90
6,246.889,95 8,164.174,10 19,752.642,05 2,500.000,00
247.624,00 178.647,15 1,000.000,00 400.000,00
692.831,30 72.422,00 250.352,85
6,600.000,00 4,561.623,00
4.134,40 67.762,70
Sredstva na računih pri SDK:
VSEGA:
65,208.503,00
65,208.503,00
689.819,50 53,639.324,16
83,3 91,2 87,7 87,6
99.1
84.2 100,0
138,6
94,1
69,1
82,25
Zap. Vrsta dohodkov-izdatkov Plan
štev.
DOHODKI
1.	Prenos sredstev iz preteklih let
2.	Prispevki del. organizacij za leto 1974
3.	Prispevki del. organizacij za leto 1975
4.	Krediti del. organizacij
5.	Sklad za urejanje stavbnih zemljišč
6.	Prodaja starega sodišča
7.	Sklad za zaklonišča
8.	Udeležba družb, političnih skupnosti
9.	Posojilo republike za sodišče
10.	Vrnjeni garancijski pologi
11.	Kom. organizacija za komunalni prispevek
12.	Samoprispevki občanov (do 30.4.1975)
13.	Samoprispevki občanov (od 1.5. dalje)
14.	Obresti od avista sredstev DOHODKI SKUPAJ:
IZDATKI:
1.	Izdatki za pretekla leta
2.	IV. osnovna šola Velenje
Realizacija
Stanje kreditov za negospodarske investicije: Dolg 1.1.1975 plačano v letu 1975
Dolg 31.12.1975
5,385.506,44 59,024.830,60 90,5
Din 463.220,85 Din 178.647,15
Din 284.573,70
4,667.625,95	5,946.839,95	127,4
2,500.000,00	3,752.130,90	150,1
24,185.058,85 1,750.000,00	18,175.063,60 2,000.000,00	75,0 114,0
7,000.000,00 2,500.000,00 4,000.000,00	4,800.000,00 2,500.000,00 3,000.000,00	68,6 100,0 75,0
1,000.000,00	950.000,00	95,0
2,200.000,00 651.868,20	2,200.000,00 651.868,20	100,0 100,0
2,700.000,00	1,560.000,00	57,8
4,053.950,00	4,053.950,00	100,0
8,000.000,00	9,349.316,20 85.661,75	116,8
65,208.503,00	59,024.830,60	90,5
5,585.414,10 7,301.000,00	4,810.401,16 4,000.000,00	86,1 54,8
Terjatve: po podpisanih sporazumih od gospodarskih organizacij
(za 1974 in 1975)	Din 29,061.653,95
nakazano tekom leta 1975	Din 21,927.194,50
Terjatve na dan 31.12.1975	Din 7,134.459,45 (Opomba: za terjatve glej poseben spisek)
Obveznosti: neporavnane fakture prispele v letu 1976 za 1975 in za katere
niso posebej izločena sredstva:
1.	Toplovod Velenje, načrti za ogrevanje hale	25.000,00
2.	Zavod za urbanizem Velenje,
načrti za šolo Topolšica	67.762,70
3.	Ljubljanska banka, Velenje obr. obresti	222,45
4.	Steklar Celje, razne steklitve v hali	3.066,90
5.	SLO - Velenje, napačno nak. prispevek od REK	3.758,25
6.	Gradiš Celje, neporavnane sit. za december iz
garancije	1,250.451,90
7.	Monter Dravograd, neporavnane sit. iz
garancije	69.256,30
8.	Kom. obrtni center Velenje, ureditev zelenic
pri hali	23.819,20
9.	Termika Ljubljana, dod. dela pri hali	238.674,90
Obveznosti na dan 31.12.1975	1,682.012,60
Velenje, dne 18. februarja 1976
Namestnik predsednika UO Zakošek Lado
Predlog splošne in skupne porabe občine Velenje za leto 1976
Bruto OD l,.473.000.00a.- din 1.023.000.000.- din
Sam oupravne interesne skupnosti
Osnove
STOPNJE
Skupaj
Občinske
isn.d.
invest.
RepubI
naložb
ške
solid,
Občinske dejavnosti
osnov.dejav.
naložbe
Republiške
dejavnost
dejavnosti
naložbe solidarnost
Tlroge
občine
Skupaj din
Din na
preb.
zaposl.
Struktura
1. skupnost
otroškega varstva
Bruto OD Bruto OD
0,74 2,71
0,41
0,33
3.943.800
3.200.000
2,71
3.330.000
50.392.100
39.918.300
1560
265$
9,0
8,5
Izobraževalna skupnost
Bruto OD davč iosn.
5,94 8,20)
4,55
0,75
0,06
0,58 8,20
46.546.500
7.720.000
5.,
16.400.000
•s&m
26.730.000
103.956.300
3219
5484
18,7
17,6
Kulturna skupnost
Bruto OD
0,82
0,33
0,49
3.417.000
5.013.000
3.690.000
12.120.000
375
639 '2,3
2,1
t.
Občinska telesna kulturna skupnost
Bruto OD
0,35
0,29
0,06
2.997.000
573.000
1.575.000
5.145.000
159
271
0,9
0,9
Skupnost socialnega skrbstva
Bruto OD
0,69
0,52
0.07
0,10
5.319.600
!
1.023.000 716.100
2.790.000
9.848.700
305 j 520 i 1.7
Občinske skupnosti Bruto OD Republiške skupnosti Bruto OD
8,54 2,71
6,10
1,Q8
0,13
1,23 2,71
62.223.900
10.920.000
56.318.300
13.884.900
38.115.000
181.462.100
5.
Zdravstvena skupnost Regionalna
Bruto OD " TOZD
7,52 2,01
7,52 1,41
0,60
110.769.600 20.769.300
8.838.000
140.376.900
4347 7405 ! 25,3
23,8
Skupnost pokojninskeg i Bruto OD invalidskega zavarov.|Posl.sklad
12,50
8. Skupnost zaposl. delavcev
(Bruto OD TOZD)
0,17
0,17
12,5C
184.125.000 13.205.800
197.330.800
-1-1-1-
6110 : 10409 j 35,4 j 33,4
i
-;_:_i_
2.504.100
2.504.100
78
132 i 0,4 0.4
9. j Raziskovalna skupnost j Slovenije
(davč.osn.)
(1,73
-
I
1,73
3.460.000
3.460.000
107
183 i 0,6 i O.h
(SKUPNA PORABA •SKL'1' A I
OD' iDavcna osn IPoSl. sklad
froz.D
31,27 9,93 0,27 2,18
13,62 1,58
1,08 0,60
12,63 0,27
3,94 9,93
196.266.900
19.758.00C
257.109.100
13.884.900 38.115.000
525.133.900
•'.-l'I.O-\A PORABA ! davki (|x> stopn j<ih) 1,5	takse
24.484.000
7.516.000
32.000.000
991
1 , —i-
II SKITA.J SKUPNA IN oPl <i-.\A PORABA
220.750.900
19.758.OOC
257.109.100
21.400.900
38.115.000
557.133.900
100.0
'■1.1 !
1 . jValoš.lie SIS po DD KS - investicije SLO dejavnost
t.
dohodek dohodek
22.380.000 3.345.200 7.570.000

\ S| SKl PA..T
590.429.100
|0'l
si. \ i|.< pi,«lci-v 32.294, zaposlenih 18.957
STRUKTURA	SKUPNE IN SPL0SNE
PORABE V	OBČINI VELENJE V LETU 1976
590429100 DIN
zaposlenih v gospodar. 16.726 zaposlenih iz drugih občin 5.687
1. Skupnost otroškega varstva 2 Izobraževalna skupnost
3.	Kulturna skupnost
4.	Občinska telesna kult. skup
5.	Skup. socialnega skrbstva 6 Zdravstvena skupnost
7 Skup. pokojninskega in invalidskega zavarovanja
8.	Skup. zaposlenih delavcev
9.	Raziskovalna skupnost
10.	Proračun
11.	Naložbe
12.	KS
13.	SLO
50392100 103 956300 12120 000 5145 000 9848700 33,« 140 376 9001
197330800 2 504100 3460000 32000000 22380000 3345200 7 570 000
i
STRUKTURA SKUPNE IN SPLOŠNE PORABE OBČINE
VELENJE . V LETU 1976
DIN 590 A29 100

SKUP POKOJNINSKO INVALIDSKEGA ZAVAROV. DIN 197 330 800
NALOŽBE DIN 22 380000
ZDRAVSTVENA
SKUPNOST DIN KO 376 900
KULTURNA SKUPNOST DIN 12 120 000
IZOBRAŽEVALNA
SKUPNOST DIN 26 730000
SKUP SOCIALNEGA
SKRBSTVA 0IN 9 848 700
SKUP OTROŠKEGA
VARSTVA DIN 50 392 100
SLO DIN 7 570 000
PRORAČUN DIN 32 000 000
OBCNSKA TELESNA KULTURA DIN 5 145000
RAZISKOVALNA
SKUPNOST DIN 3 460 000
KRAJEVNE SKUPNOSTI
DIN 3 345200

PREGLED SKUPNE IN SPLOŠNE PORABE PO PORABNIKIH V OBČINI
VELENJE ZA LETO 1976
SKUP ZAPOSLOVANJA DELAVCEV
0IN 2 504 100
Potrebujemo mladinski dom
Moj domači kraj
Moj domači kraj so Slatine. To je kraj blizu Šmart-nega. Rad imam svoj dom, svojo hišo, svoj gozd. Otroci imamo tudi novo šolo. Zelo rad hodim vanjo. Tudi novo samopostrežno trgovino imamo. Zdaj bomo zgradili nov zdravstveni dom. Pravkar gradijo gasilski dom. V ■redišču Šmartnega je lep ipomenik. Mimo mojega doma teče reka Paka. Blizu je tudi gora Oljka. Večkrat grem gor na planinski izlet. ANDREJ VERHOVNIK 2.b Osn. šola Šmartno ob Paki
Matema tika
Matemaitika. To je predmet, ki je za marsikoga Ahilova peta, ki vzbuja strah v učenčevih i očeh, pa je lahko vendar talko zanimiva. Veliko jih je;, ki ob misli na matematiko vidijo ob sebi le vrsto zapletenih enačb, problemov in drugih težkih operacij.
„Kaj storiti, da tega ne bi bilo?" se; sprašuje mnogo učiteljev. Tovarišica Videč-nikova nami zna skoraj vsako uro popestriti s skupnim delom. To je zelo pomembno, saj mnogo hitreje obvladamo snov, če si jo razkrivamo sami s pomočjo nalog. Zapleten ravninski lik, nam postane znan, kakor hitro ga sestavimo s pomočjo geometrijske zloženke. Še preden je ure konec je znanje že osvojeno, tako da nam doma ostane več prostega časa, ki je sicer namenjen učenju.
Res je, da ni pri vsakem predmetu možno izvesti skupinskega dela, kljub temu pa si mladinci želimo več dela v tej obliki, saj bo tako ura zanimivejša, pa tudi učiteljevo delo bo lažje.
SABINA ŠILIH 8.b
Osn. šola Antona Aškerca
Konj je domača žival. Je pameten in bister, tako da si zelo dobno zapomni, kdo
lepo in kido grdo ravna z njim. Ljudem služi za vožnjo in ježo. Hlrani se s senom, rad pa ima tudi koruzo. Je bel, ijav aln pa črn, ima dolg košat rep iin lepo grivo. Na nogah ima kopita na katera mu kovač pribije podkve. Tudi pri mas smo imeli konja. Bil je welik lep Pram. Na čelu je i imel belo liso kot rožo. Imelaa sem ga zelo rada in mi je billo hudo, ker ga je očka prodail.
ANITA PR1MOŽNIK 2.a Osn. šolai Šmartno ob Paki
Prejšnji teden smo se vsi člani osnovne organizacije zveze socialistične mladine naše šole udeležili seje predsedstva komisije mladih v izobraževanju. Spremljala nas je mentorica Stanislava Borovšak. Udeležba ni bila polnoštevilna, saj so manjkali predstavniki osnovne šole Karla Destovnika Kajuha in osnovne šole bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki. Pregledali smo, kako smo uresničili načrt
dela, ki ga je komisija sprejela. Nekatere šole že imajo urejene evidenčne kartone in članske izkaznice, druge pa bomo to še uredile. Pogovarjali smo se o
nujnosti gradnje dijaškega in mladinskega doma v Velenju. Mladina naše občine nima primernega prostora, kjer bi se lahko sestajala. Mentor osnovne organizacije zveze socialistične mladine doma II je prikazal
delo njihove organizacije. Velika težava je, ker nimajo primernega prostora za dejavnosti Prosti čas pa preživljajo predvsem v prostovoljnih delovnih akcijah. Želijo pa teseneje sodelovati z gimnazijci in drugimi osnovnimi organizacijami. Domenili smo se tudi, da se bodo člani predsedstva sestajali enkrat mesečno in sicer ob petkih.
VOJKO PRELOVŠEK 8.a
Osn. šola Antona Aškerca
Dragi mladi prijatelji!
Skoraj bo že pomlad in z njo je bližji tudi konec šolskega leta. Smučanja je konec, no precej časa vam je vzel prav gotovo pust, ko ste v maskah rajali okoli. Prihodnji teden pa vas spet čaka naloga. Svoje mamice morate razveseliti ob njihovem prazniku. Pa brez skrbi, prepričani smo, da je to za vas zelo prijetna dolžnost, ki jo boste opravili z velikim veseljem. Torej na delo! Nikar pa za darila ne zapravljajte preveč denarja. Mamice bodo prav gotovo bolj vesele preprostih darilc, ki jih boste morda naredili sami. Pa tudi prvo pomladansko cvetje je že vzcvetelo. Mamice se bodo inačic, teloha in zvončkov razveselile prav tako, ali pa še bolj kot dragih rožič.
Mi želimo, da še naprej sodelujete z nami. Še naprej nam pošiljajte svoje prispevke, ki smo jih zelo veseli in nikar ne bodite užaljeni, če ne objavimo vseh. Ne izgubljajte volje, morda pa bo objavljen vaš naslednji prispevek. Lepo pozdravljeni!
Naš plesni venček
V	začetku šolskega leta 1975/76 smo organizirali plesne vaje. Prijavilo se je približno 80 učencev in učenk. Ob koncu plesnih vaj smo sklenili, da bomo imeli plesni venček, na katerem bi pokazali, kaj znamo.
V	soboto 17. januarja smo se zbrali v avli naše šole. Prisotni so bili tudi tovariši razredniki in starši. Povabili pa smo tudi svet šole, tovariša ravnatelja in učitelje. Tovarišu Štumbergeiju smo v zahvalo izročili darilo.
Najprej smo se razporedili, nato pa so mladinke dobile nageljne od plesalcev. Najprej smo mi zaplesali, da pa ne bi bilo obiskovalcem dolgčas, smo skupaj zaplesali polko. Hitro
Iskrenosti ne smeš
smo se razživeli in ko smo prikazali vse plese, ki smo se jih naučili, se je večina zavrtela v polkah in valčkih. Mladinci pa smo kasneje imeli še pomarančni ples. Tu smo pokazali svojo spretnost. Vse prehitro je minil čas, ko smo se morali odpraviti. Z radostjo v srcu smo odhajali, vsi pa smo si želeli, da bi bil ta večer še daljši. Kot smo izvedeli so bili starši in učitelji zelo presenečeni. Niso mislili, da bomo znali tako zaplesati. Ob odhodu iz dvorane smo slišali, da bi nekatere matere kar zajokale od veselja. Želimo, da bi priredili ob 8. marcu dobro proslavo in bi skupaj v šoli ostali dlje časa.
ANICA PETEK 8.a Osn. šola Antona Aškerca
Stani Brglez, osnovna šola Karla Destovnika Kajuha, linorez: Pomivanje posode
Iskrenost! To je beseda, ki si jo veliko ljudi napačno razlaga, ima pa le en pomen: pove tisto kar čutimo, pa naj bo to žalost, veselje, ali jeza. Vse kar nas teži povemo naravnost, brez ovinkov in govoijenja za hrbtom. Kajti, če so naše besede iskrene, lahko brez skrbi povemo, kar nas teži, pa tudi zameril nam naj ne bi nihče.
So pa ljudje, ki zaradi iskrenih besed, čeprav vedo, da so resnične, začno prepir. Takšni ljudje so slabiči, ki ne priznajo svojih napak in si mislijo, da so najboljši.
Hlinijo prijateljstvo, za hrbtom pa obrekujejo in govore laži. Nimajo toliko poguma, da bi povedali v , obraz, kar mislijo, in ne toliko poguma, da bi pogledali resnici v oči in brez jeze sprejeli iskreno besedo, ki velikokrat razkrije njihove slabe, vendar resnične strani.
LENOBA — DOLGOČASJE
Soba, štirje koti, omara, miza, stol in mama. Zunaj dežuje. Dolg čas, knjige prebrane, časopis izčrpan. Kaj naj človek počne? Grem v klet. Nekaj časa šarim po kolesu, potem pa nekdo zvoni! Kličejo me igrat karte. Toda ne da, se mi. Najraje bi se razblinil kot milni mehurček. Nič pametnega nimam početi. Oblečem se v palerino in oddidem v neprijazni svet. Po kapuci dolgočasno, uspavajoče škreblja dež, pod nogami se drobijo potoki dežja. Zebe me, vračam se domov. Kaj naj človek počne? Pomagam mami. Prekinem dolgočasje, odprem knjigo. Otopelo obračam liste, že mnogokrat prebrano vsebino. Počasi otopim in razmišljam o lenobi.
Čez nekaj časa posije sonce, ceste se posuše in zunaj hitro pozabim na trenutke lenobe in dolgočasja.
MATJAŽ OJSTERŠEK, 8. d Osnovna šola MPT
Moj dom med NOV
V času NOV je slovensko ljudstvo trpelo pod nemško oblastjo. Borilo se je za svoje lepše
Jože Vrabič 6.b osnovne-šole Karla Destovnika Kajuha, linorez: Rojstni dan
življenje in hrabro delalo za partizane.
Moja stara mama mi vedno pripoveduje, kako hudo je bilo med vojno. Dan za dnem so prihajali k naši hiši partizani. Že leta 1941 so se začeli oglašati prvi partizani. Iz leta 1942 na leto 1943 pa jih je prihajalo
vedno več. Pri nas so dobili
hrano, mama jim je prala in šivala perilo. Kadar je pretila nevarnost, da prihajajo Nemci so naši vedno sporočili tudi drugim hišam. V našem gozdu so imeli partizani bunker, da so se skrili pred Nemci. Kasneje so brigade dan za dnem prihajale mimo nas. Pri nas so dobili kruh in druge stvari, ki so jih potrebovali. Večkrat so prihajali tudi ponoči in naši so jim kazali pot do Šmartnega ob Paki. Naša hiša je bila v času NOV vedno v veliki nevarnosti.
SILVA L1KEB 5.b Osn. šola Šmartno ob Paki
Radi beremo
Tudi letos smo na šoli Karla Destovnika Kajuha v Šoštanju obudili spomin na velikega borca in partizanskega pesnika Karla Destovnika Kajuha s kratko svečanostjo ter obenem podelili Kajuho e bralne značke.
Značke je dobilo 23? učencev, kar dokazuje, da večino izmed nas knjige pritegnejo in da radi beremo ter uživamo ob lepi knjigi.
Sleherni izmed nas se je veselil trenutka, ko mu je bila izročena bralna značka.
Zelo pa smo bili počaščeni, ker so nas obiskali pisatelj Anton Ingolič, igralec Dare Ulaga in pisatelj Jakob Pušnik Gašper.
Srečanje med gosti in učenci je potekalo v prijetnem vzdušju. Učence od 1. do 5. razreda je pozdravil znani igralec, ki ga poznamo iz filma Erazem in potepuh. Pripovedoval jim je o svoji igralski karieri, o poklicu igralcev, jim pel, deklamiral in odgovarjal na njihova vprašanja. Ob koncu pa se je poslovil od njih s pesmijo Erazem in potepuh.
Šestošolci in sedmošolci so preživeli prijetno urico s pisateljem Antonom Ingoličem. Pogovor je potekal sproščeno, zato so učenci kmalu pozabili na tremo in sramežljivost. Vrstila so se vprašanja o temi za pisanje knjig, o občutkih, ki jih pisatelj doživlja, ko izide njegova knjiga in ko knjigo piše, o življenju in delu pisatelja. Osmošolci pa smo to urico preživeli s pisateljem in borcem za slovenske narodne pravice Jakobom Pušnikom Gašperjem. Pripovedoval je o svojih delih in o življenju naše manjšine na Koroškem. Kar prehitro je minila ta urica veselega srečanja z našimi gosti, saj nas je še marsikaj zanimalo, toda čas je neusmiljeno tekel in posloviti smo se morali.
To je bil za nas pomemben dan, ki se ga bomo še dolgo spominjali.	a. DREV 8c
Osn. šola Karla Destovnika-Kajuha
Moje novoletne počitnice
Novoletne počitnice sem zelo težko pričakovala. Takrat mi ni bilo treba v šolo, krasili pa smo tudi novoletno jelko. Nanjo smo pripeli razne vrste okraskov. Novo leto sem dočakala skupaj z bratom in prijateljem. Ko je bila ura polnoč smo si segli v roke in si zaželeli srečno novo leto.
Zjutraj smo pritrdili na steno nov koledar. Koledar leta 1976. Tako so v veselem razpoloženju minili novoletni
Prazniki-	CVETKA POLAK 4.b
Osn. šola Šmartno ob Paki
IMAŠ ROMAN
15
• HARRfSON E. __ SALISBURY
Ce bi bil človek bojazljiv in strahopeten, bi ga vse to zmedlo in prestrašilo. Olga pa ob teh mislih ni slutila, da prinašajo prav temni, gosti oblaki dima njenemu ljubljenemu mestu lakoto in smrt.
Vsevolod Kočetov se je 8. septembta spet vrnil s fronte v uredništvo Leningrajske pravde. Pravkar se je pogovaijal s svojimi tovariši, tedaj pa so se oglasile sirene. Visoko na nebu so zagledali letala, zaslišali so protiletalske topove in presun-^ivo zavijanje rešilnih in gasilskih avtomobilov. Povzpeli so se na streho in ob pogledu na mestu ugotovili, da gorijo skladišča.
Stebri ognja in dima so sovražniku, ki se je vrnil okrog enajste ure ponoči, odkrivali celotno mesto. Kočetov pa je hkrati spoznal, da so Nemcem pomagale tudi rakete, ki so jih izstrelili sredi mesta in da so nemške bombnike z njimi "iostavno vodili. Kdo so izdajalci? Nekdanji carski biro-
ati? Častniki nekdanje bele garde? Trgovci? So poslovni ljudje, ki bi Hitleija sprejeli po starem ruskem običaju s soljo in kruhom? Kočetov je iskal dalje in v hipu videl okrog sebe samo izdajalce in vohune.
Ni bil edini. Ljudje so se vedno pogosteje ukvarjali z mislimi in bili prepričani, da je v mestu množica nemških vohunov, ki jim pomagajo pri napadih. V tej noči, pa tudi v
j n
mm
900 DNI
naslednjih tednih, so govorice o nemških vohunih preplavile mesto. Ljudje so hitro verjeli pripovedovanju o skrivnostih „raketarjih." Poročila o tem so zašla celo v uradne anale, policijske dokumente, v vojaška poročila, osebne spomine in uradno zgodovino.
Kasneje so ugotovili, da je bilo vse le plod bujne in razgibane ljudske domišljije, plod strahu in nezaupanja ljudi, ki so vse to prenašali.
VSE JE UNIČENO
Polkovnik B.V. Bičevski se je 8. septembra zvečer vračal z enega svojih pogostih obiskov na fronti. Tokrat sije ogledal položaje ob Nevi, kjer so gradili pontonski most. Razmišljal je o položaju mesta in ni ga zanimalo dogajanja ob cesti. Iz misli ga je predramilo sunkovito ustavljanje avtomobila in šofeijev vznemiijen vzklik:
..Tovariš polkovnik, poglejte, kaj se dogaja v mestu!"
Bičevski je ostrmel. Nebo nad Leningradom je bilo krvavo rdeče, žarometi in ognjeni zublji so se kot mogočen ognjemet dvigali visoko v zrak. Mesto je bilo obsijano z nenavadno svetlobo. Ljudje so vznemirjeno tekali in kričali, hiteli proti požaru, nosili pesek in vozili vedra z vodo. Po mestu je odmevalo grmenje protiletalskih topov, vmes pa so neprestano udaijale bombe. Kot bi se odprl pekel.
Bičevski se ie vrnil v Smolni šele okrog polnoči. Slutnje ga niso varale. Čakale so ga le slabe novice. Nemci so z bombami obsipali mesto že nekaj ur. Na fronti so pripravljali novo ofenzivo. Sekretar Kuznecov se je pravkar vrnil iz Petrograjske palače, od koder je bilo treba umakniti številne dragocenosti, minerji pa naj bi potem opravili svoje delo. Nemci so verjetno palačo že zasedli.
Vstopil je poslanec Mestnega sovjeta Nikita M. Šehovcev, ki si je pravkar temeljiteje ogledal požar in razdejanje v mestu. Njegov široki obraz, poln gub, je bil umazan od saj. Omahnil je v naslanjač, težke roke so se mu povesile v naročje. Bilo je že jutro, ljudje pa so se še vedno borili z ognjem.
„Kaj je pogorelo? " je vprašal partijski funkcionar Basov, ki se je pravkar pogovarjal z Bičevskim o položaju v mestu. Mislil je na tone moke, sladkoija, mesa in drugih živil, ki so bila v skladišču. „Vse je uničeno," je vzdihnil Šehovcev. „Vse to bogastvo smo hranili v lesenih barakah brez prave zaščite, barake pa so stale druga ob drugi. Pošteno bomo plačevali svojo nepremišljenost. Plameni so v hipu zajeli stavbe in dva tisoč petsto ton sladkorja se je dobesedno kot grozljiva bela gmota prelivalo po kleteh."
Šehovcev za vse to ni krivil le mestnih oblasti. Tudi sam je bil odgovoren za marsikaj. Obupano se je vpraševal, zakaj niso zalog pravočasno razdelili, zakaj jih niso spravili na varnejša mesta. Tudi gasilskih naprav je bilo premalo.
„Krivo je vodstvo, pa tudi mi!" je rekel Basov. „Ljudje bodo s prstom kazali na nas in prav bodo imeli. Pravico imajo izvedeti, zakaj se je vse to zgodilo. Kaj govorijo po mestu? "
„Ah, kaj bi govorili!" je odrrnil Šehovcev. „Molče in z zadnjimi močmi se borijo z ognjem, da bi rešili, kar je še mogoče rešiti...
Leningrad je v teh dneh preživljal hude trenutke. Nemci so ga neprestano obmetavali z bombami, rušili in zažigali Prvič so napadli 6., prvi intenzivnejši napad je bil 8. septembra. To noč so mesto preleteli v dveh valovih. Zvečer so na mesto1 vrgli 6327 zažigalnih bomb, 5000 jih je padlo na moskovsko četrt, druge v četrt Smolnega in po ostalih -eblnočjih mesta. Zanetile so 178 požarov.
Ob pol enajsti uri so letala drugič prihrumela nad mesto. Tokrat se je na ljudi vsulo 48 250 do 500 kilogramskih rušilnih bomb. Nemci so vedeli, kaj morajo storiti. Rušili so okolico inštituta v Smolnem in Finski kolodvor, pomembna zgodovinska spomenika Lenina. Vedeli so, kaj pomenita sovjetskemu človeku. Hkrati so poškodovali tudi črpalne naprave mestnega vodovoda in ubili ter ranili več ljudi.
Naslednje jutro ni bilo človeka, ki se ne bi zavedal, pred kako odločnimi trenutki in preizkušnjo je njihovo mesto. Morda najodločnejšimi v zgodovini. Ljudje so še vedno vznemirjeno begali po ulicah, nemo zrli v ruševine, ozračje pa je bilo zadušljivo, smrdelo je po ožganem mesu, prežganem sladkoiju, po gorečem olju in masti. Vedeli so, kaj so v požaru izgubili, saj so v skladiščih hranili živila za vse mešto. Vse so požrli ognjeni z.tiblj/. Vse je bilo izgubljeno!
S 200 LET ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE
Kakšen je bil Lir
■■■■■■■■■■■■■■■■■M
Februarja praznujejo Američani kar dva državna praznika ali točneje povedano rojsl __predsednikov VVashingtona in Lincolna
Povsem slučajno imajo v Združenih državah Amerike v februarju kar dva državna praznika. 13. februarja praznujejo rojstni dan VVashingtona, 16. februarja pa rojstni dan Lincolna, ki se je rodil pred 167 leti.
Omenjena praznika sta letos pestrejša, saj so jih združili s proslavljanjem 200-letnice obstoja Združenih držav Amerike. Kaj predstavljata nekdanja predsednika sodobni ameriški družbi? Z njunima imenoma povezujejo danes številne po-
slovne akcije, pa tudi številne reklame. Časopisi so bili v teh dneh polni njunih življenjepisov in opisovanja njunih del. Velike trgovske hiše so tega dne imele razprodaje najrazličnejših proizvodov, hkrati pa so reklameiji v svojih prospektih izkoristili celo življenske zgodbe predsedniko-
humor
„0 groza - moja žena!4
„Hitro mi odgovori, v kateri roki?
vih žen in z njuno pomočjo širili sloves ženske konfekcije, kozmetike ipd. Skratka, sodobni Američani znajo svojo zgodovino koristno uporabiti tudi v svoje poslovne cilje.
Seveda pa ob tem praznovanju niso bile podjetne samo trgovske hiše, predsedniku Lin-colnu so posvetili veliko pozornost tudi najrazličnejši zapisi v knjigah in brošurah, kjer so posamezni avtorji odkrivali še neznane podrobnosti iz njegovega življenja. Med drugim je v tem času izšla tudi knjiga znanega ameriškega zgodovinarja Stevena Houtsa. Njegova knjiga je pomembna in je med občinstvom zbudila veliko pozornosti zaradi tega, ker je odkrila vrsto neznank, zlasti pa zato, ker avtor prikazuje ameriškega predsednika povsem z drugega zornega kota, kot so ga bUi Američani vajeni doslej.
Nihče ne zavrača ali zmanjšuje Lincolnovega pomena za ameriško zgodovino, nasprotno, prav zdaj v času Nixonovega odstopa poudaijajo lastnosti, ki so jih cenili tudi pri Lincolnu: predsednik in vodja ameriške meščanske vojne je ostal do konca svojega življenja poštenjak. Doslej niso našli nobenega dokumenta, ki bi ga kakorkoli bremenil ali zavračal njegovo poštenost.
NI LJUBIL ČRNCEV
Kljub temu danes odkrivajo podrobnosti, ki presenečajo javnost. Omenjeni zgovodovinar je med drugim v svoji knjigi zapisal, da se Lincoln ni ravno navduševal za borbo za osvo-bojenje sužnjev in da temnopoltih prebivalcev ZDA ni smatral za enakovredne belcem. Prišel je iz južnoameriških držav, kjer je bilo suženjstvo zelo razvito in je v svojih govorih vedno pazil, da ni razburkal duhov in da ni spodbujal k uporu sužnjev. Ko ga je njegov politični nasprotnik Steven Douglas obtožil, da podpira mešane zakone med belci in črnci, je Lincoln razburjen poudaril, da ni bil nikoli za družbeno enakopravnost belcev in črncev, tem-
več, da je vedno branil saa pravice črncev in njihovo bori „za svobodo in človeško ž ljenje".
Pa še nekaj novega je v om njeni knjigi: v ameriških šoli so doslej učencem pripovedi vali, kako je bil njihov veli predsednik „človek iz ljudsti in izredno preprost mož", kil nikoli ljubil bogastva. Sedaj i Odkrili, da ni nikoli rad slišali se ni nikoli rad spominjal svo jega siromašnega otroštva, dai nikoli govoril o svojem oče? ki se ga je sramoval, ker je ti nepismen in se ni udeležil i njegovega pogreba, jezil pa seji tudi, če so ga ljudje imeni samo „Ab", kot so ga imeno' doma. Ko je postal amei predsednik, je tudi obo
Prav tako kot Šoštanj leži Tuzla v kotlini med hribi. Dimniki in hladilniki TE Tuzla so prvo, kar zagledaš, ko se pelješ proti mestu. Tuzla pa spominja na Šoštanj še po nečem. Tako kot se Družmiije, Gaberke in druga območja v Šaleški dolini pogrezajo zaradi izkoriščanja velenjskega lignita, se Tuzla pogreza zaradi izkoriščanja bogatih ležišč soli pod mestom. Ponekod so se pogreznila tla za nekaj centimetrov, stari del mesta se je v 90 letih pogreznil že celo za 14 metrov. Nekatere predele mesta pa so morali zaradi pogrezanja tal izseliti že pred leti.
Solno kemijski kombinat ,,Soda - so" iz Tuzle že 90 let izkorišča slano vodo in kameno sol pod mestom. Pred 21 leti je ta kombinat skupaj s tovarno sode iz Lukavca sklenil, da bo plačeval odškodnino za stavbe, ki jih bo treba podreti zaradi izkopavanja soli. Od takratnega zneska 4 milijone dinarjev je odškodnina do leta 1975 zrasla na 20 milijonov, za letos pa dosega že 25 milijonov dinarjev. Po predvidevanju strokovnjakov naj bi odškodnina v letu 1985 dosegla 50 milijonov dinaijev. Vsako leto je sicer škoda vsaj še enkrat večja in doslej znaša že okoli 4 milijarde dinarjev.
Rudnik „Tušanj" je edini rudnik kamene soli v Jugoslaviji in oskrbuje s to začimbo skoraj celotno jugoslovansko tržišče. Doslej so v tem rudniku pridobivali sol na precej zastarel način, zdaj pa se pripravljajo na uvajanje tako imenovane „mok-re metode", ki ne bo več povzročala sesedanja tal.
Tuzla leži na slanem jezeru, iz katerega črpajo vodo tudi za kemično industrijo. Pitne vode pa prebivalcem Tuzle primanjkuje, kajti reka Jala, ki teče skozi mesto, je plitva in postaja odvodni kanal za odpadne vode. Problem pitne vode bodo skušali rešiti tako, da bodo v Jalo speljali vodo iz bližnjega jezera Modrac, pri čemer bo industrija dobila svojo vodo, prebivalstvu Tuzle pa bodo ostali izviri pitne vode.
Poleg sesedanja tal in pomanjkanja pitne vode grozijo Tuzli tudi potresi, ki so vse pogostejši. Vzroki potresov so po mnenju nekaterih povezani s pogrezanjem tal. Zato pripravlja tuzlanski zavod za rudniške surovine in uporabno geologijo skupaj z republiškim skladom za znanstveno delo, inženirsko — potresno študijo Tuzle in okolice, ki naj bi bila končana prihodnje leto, omogočala pa bi napovedovanje potresov.
Pogrezanje Tuzle zavira tudi gospodarski razvoj. Za zdaj je rešitev le v nadzorovanem kopanju soli pod mestom. Do lani v svetu še ni bilo znanstvenega zborovanja o posledicah, ki nastajajo zaradi izkoriščanja zemeljskih bogastev in tako lahko rečemo, da je bil lanskoletni oktobrski simpozij v Tuzli prvi, ki se je lotil te teme. Domači in tuji znanstveniki so razpravljali o možnostih za to, da bi preprečili sesedanje tal in nenadzorovano izkoriščanje podzemnih bogastev. Simpozija so se udeležili tudi velenjski rudarji z referatom, ki je vzbudil veliko pozornosti, saj se v naši dolini srečujemo s podobnimi težavami.
Občinska skupščina se je v dogovoru z republiškim svetom obrnila na mednarodno banko za obnovo in razvoj, kjer prosi za posojilo, za katerega menijo, da ne bo večje kot 200 do 300 milijonov dinaijev. Sol naj bi se podražila na 3,80 dinaija za kilogram, s čimer bi letno zbrali okrog 180 milijonov dinaijev za reševanje mesta, prav tako pa so predlagali ukinitev temeljnega prometnega davka za sol, kar bi pomenilo dodatnih 30 milijonov za reševanje Tuzle.
DOROTEJA NOVAK
• MODNA KREATOR* 5TAŠA

Strogo, klasično, elegantno
Nove modne tendence! šajo s sabo precej strop gance, klasične linije in w stila. Takoj, ko bo zimo m topla pomlad (ali pa £ bodo nadvse priljubljeni k strogi kostimi, krojeni i moških suknjičev. Jopi« mov imajo torej dolge re» veliko ovratnike, nekolik rokave in velike našite i glavnem so krojene ravno oprijete. Tudi dolžina je tako da pokriva boke. K takšna, kot jih je nova predpisala že za jesen. Ri ozka pa z gubo spredaj, gosteje ob strani in naji zadaj. In primerno dolga i Kostim bo sešit iz sive, kaste ali bordojske najbolje črtaste. In tudi i datki bodo bolj klasič
kovani

VBLZSZI NAČEL
skočil BOM v loki dom poznam inspektor.3a F«,
ii jcotland yau.DA\ DO*.
t-il ml bo, pa si ogiled* te^a tipa..!
icoln?
R dneva dveh njihovih umrlih
I
imel je veliko kapitala v bankah, pa tudi veliko zemljišč in druge posesti.
Seveda pa po vseh teh odkritjih Lincolnova vloga za osvoboditev sužnjev ne bo zbledela, postala bo realnejša. Še vedno pa bo ostala nerešena uganka, ki se je pojavila v teh dneh. Prvič po njegovi smrti, torej po njegovem uboju, so odprli škatlico z njegovimi osebnimi predmeti, ki jo je imel v trenutku atnetata v svojem žepu. Med različnimi nepomembnimi drobnjarijami so našli tudi denar konfederacije, proti kateri se je boril. Zdaj se Američani sprašujejo, kako je Lincolnu uspelo dobiti denar, konkretno 5 dolarjev, ki ga je uporabljal sovražnik.

KOMANDOSI BREZ BARETK
IZ ARHIVOV NACISTIČNEGA VOJNEGA STROJA
so prodirajoče sovjetske armade vrgle Nemce nazaj za poldrugi tisoč kilometrov - nepojmljiva razdalja. Romunska petrolejska polja so bila izgubljena, Bolgarija bo vsak čas povsem v sovjetskih rokah in Titovi partizani so se že združili na jugoslovanskih mejah s prodirajočimi sovjetskimi zavezniki
Toda ta grozljiva podoba nemške nemoči se v ničemer ni odražala na dnevnih opravkih Hitleijevega štaba. Tako kot že ves čas vojne so se generali zbirali dvakrat dnevno na konferencah, ki jih je vodil Hitler.
V precej veliki sobi je bila samo dolga miza, prekrita z zemljevidi. Edini stol ob njej je bil rezerviran za fireija, čeprav je le redko sedel na njem. Pred seboj je imel šop skrbno ošiljenih barvnih svinčnikov, s katerimi je pisal po zemljevidih.
Čeprav je bil videti star in utrujen, je bil njegov spomin še vedno neverjetno dober. Na pamet je vedel za sleherno divizijo na vseh frontah in kadar so prišla poročila o zavezniških vdorih ah prebojih, je osebno ukazoval premike in pošiljal na ogrožena območja enote z drugih, manj nevarnih področij.
Skorzeny seje zgrozil, ko je slišal Hitlerja, kako razporeja nekatere enote in jih pošilja tja, kjer je bila stiska največja. Videl je namreč te iste enote, kako so prihajale pred komaj štirinajstimi dnevi ali največ mesec dni v zaledje na počitek in reorganizacijo in vedel je, da so še vedno v takem stanju, kot so bile tedaj - to je pomenilo, da so bile nekatere divizije, s katerimi je hotel Hitler zaustaviti prodore ruskih korpusov, samo še slabe brigade ali celo z desetkani bataljoni! In tankovske divizije, ki jih jeferer pošiljal v protinapade, s katerimi naj bi pognali napadalce nazaj, so imele včasih samo še ducat tankov, sposobnih za borbo!
Toda tukaj, v Volčjem brlogu, si ni nihče drznil povedati Hitlerju resnice in generali, ki so stali okoli zemljevidov, so molče gledali kako njihov gospodar riše na zemljevid imena enot - za katere so vedeli, da skoraj ne obstajajo več.
In tako je bilo na zemljevidu še vedno vse polno majhnih zastavic na bucikah, sleherna med njimi pa je označevala nemško divizijo. Tako so vsaj na videz ohranjali podobo nemške armade; kakršna je bila pred letom ali dvema.
In kaj bi se lahko zgodilo, si je mislil, če bi bil na njegovem mestu nekdo, ki bi bil povezan ž zarotniki! Ali pa, če bi bil na strani nasprotnikov, če bi bil sovjetski ali britanski agent? Pri tem se je spomnil, kakšna enkratna priložnost je to bila za zaveznike. Bilo bi dovolj, če bi se spustila v okolico Berlina ameriška ali britanska padalska brigada - pa bi se v Nemčiji v trenutku vnela državljanska vojna, ki bi lahko v nekaj dneh končala s Tretjim rajhom.
Vse, na kar bi Hitler v Berlinu lahko računal, sta bila dva bataljona njegovih komandosov, 3000 mož Bolbrinkerjevih oklepnih enot, padalski bataljon in bataljon, ki mu je poveljeval major Remer.
Toda če so zavezniki izpustili iz rok velikansko priložnost in so zarotniki doživeli poraz, brž ko so naleteli na odpor, je imel Skoizeny vsaj to zadovoljstvo, daje videl, kako lahko v trenutkih velike zmede in nereda nekdo, ki je dovolj odločen in sposoben, doseže malone vse, kar mu srce poželi.
Ko je kasneje srečal Hitlerja, je videl, da je atentat na njem pustil globoke sledove. To ni bil več isti človek, roke so se mu tako tresle, da si jih je moral podpirati, obraz je dobil skoraj čez noč starčev&ke poteze.
Pri tem pa je bilo še bolj pomembno to, da je izgubil zaupanje, ki ga je imel v svoje sodelavce. Poslej sploh ni več upošteval mnenja svojih generalov, ki jim že prej ni bil dosti naklonjen. Povsod je videl samo potuhnjene sile, ki mu strežejo po življenju. Skorzenyja, ki je prišel službeno za dva dni v Volčji brlog, so razen tega posvarili, da firer ne trpi nobenega ugovarjanja, nobenih sodb, ki se ne bi ujemale z njegovimi
Tako je iz Volčjega brloga izginila še tista borna trohica razsodnosti in izmenjave mnenj, kije bila tam prisotna pred atentatom.
Odslej je Nemčijo vodil in vodil strmo navzdol - samo še en človek, Adolf Hitler.
Jeseni leta 1944 so zavezniki na vseh frontah nezadržno napredovali proti nemškim mejam. Nemška mesta so bila v ruševinah, industrija močno načeta.
Mnogi v Nemčiji so bili prepričani da bo vojne konec že pred novim letom, vprašanje, ki so si ga zastavljali je bilo le - kdo med zavezniki bo prvi prišel do Berlina?
Toda Hitler je vzdržal in trpljenje se je nadaljevalo še skoraj leto dni Del zaslug za to, da Nemčija še ni bila poražena že leta 1944 so imeli tudi maloštevilni nemški zavezniki ki so čeprav relativno šibki - kljub temu nudili del pomoči V prizadevanjih, da obdrži svoje zaveznike, Hitler ni izbiral sredstev in pn tem je svojo vlogo odigral tudi Skorzeny.
10. septembra 1944 so ga nenadoma poklicali v Volčji brlog. Jodl, ki ga je poklical, mu je povedal, da bo moral prisostvovati seriji sestankov, na katerih bodo obravnavali nekatere strateške probleme. Strateške probleme? Skor-zenyju se je to zdelo zelo čudno, kajti doslej ni nikoli imel opraviti s strategijo - njegove naloge so bile vse po vrsti izrazito operativnega, taktičnega značaja.
„Nikar se ne čudite," je pojasnil Jodl, „to je Hitlerjeva osebna zahteva. Hoče, da se dodobra spoznate s strateškimi okviri le tako boste dodobra lahko razumeli nalogo, ki vam jo bomo dali."
Čeprav mu je bila že misel na to, da bo moral poslušati neskončna razglabljanja o strateškem položaju zelo zoprna, pa je Skorzeny kasneje vseeno ugotovil, da je bil ta obisk v Volčjem brlogu kljub vsemu zelo koristen - če ne zaradi drugega, pa zato, ker je lahko iz prve roke spoznal, kako brezupen je položaj Nemčije.
Položaj na zahodnem bojišču je bil slab, na vzhodnem pa naravnost katastrofalen. Na središčem delu fronte so Sovjeti v mesecu dni napredovali skoraj 700 kilometrov in Volčja jama je bila samo še uro vožnje od prve bojne črte. Na jugu
Z IN5PEK.-rOR.3EM FUCHEM SVA NEKOČ SODELOVALA PRI RAZ.KRINKAVAM3U LOPO. VA TONI3A MITRAL3EZKA, KI .SE 3E I2DA3AL ZA 5HER-LOCKA HOLMESA...
pre3el. <sem tv030 brzojavko, nace.' kar os,le3 51 tistcsa ti ca! če 3e res ogirizelzj, sa bomo izročili vasi državi...
tor fuch ! tisti lopov 3e .pravkar pobegnil.
tore3 3e povezan i mednarodno tolpo kriminalcev..! telefon! le ka-3 3e
cofvii
pisateljica kriminalnih romanov miss bettv how *eli govoriti z menoj. pravi, da ima neke podatke v zvezi s po&eslim tol0va3em...
® IZ MALHE ŠŠK « IZ MALHE ŠŠK » IZ MALHE ŠŠK ® IZ MALHE ŠŠK S !Z MALHE ŠŠK ® IZ
Ljudska kultura v Šaleški dolini
Kmečki dom
Središče gospodarske pa tudi vse druge dejavnosti je bil v preteklosti kmečki dom. Ta beseda v svojem najširšem smislu ne pomeni le hiše, ampak poleg nje še vsa gospodarska poslopja, dvorišče, vrt, sadovnjak, tudi njive in travnike, nenazadnje pa tudi krvne in duhovne vezi sorodstva. Zato moramo domu v najširšem smislu nakloniti nekaj pozornosti tudi mi.
Govoriti o tem na splošno, je za naše območje zelo težko, saj je treba upoštevati razlike v času nastanka domov ter razlike med samotnimi višinskimi in ravninskimi kmetijami, prav tako pa ne moremo enačiti gruntarskih in kočarskih kmetij. Tudi podrobnejše raziskave, ki bi odkrile razlike in podobnosti med njimi, mi še niso znane. Zato imajo rezultati, ki jih bomo tu podali, le neko delno vrednost in še to le za področja Topolšice in morda Škal in Šaleka.
Najprej je treba poudariti, da pri nas prevladuje gručasti dom, pri katerem so vsa poslopja brez nekega reda nanizane okoli hiše. Tak dom opisuje za naše področje Gustav Šilih v povesti Beli dvor takole: „Hiša je praktična, s skodlami krita. Blizu je hlev s podom in parno ali senikom. Ob potočku Smodivnici je majhen mlin, ki žene le spomladi, ko je več vode, nanj pa je priključena večja žaga. V ozadju bolj na samem je preužitkarska hišica. Tu je še kapelica z majhnim zvonikom... Zadnje poslopje je lesena sušilnica za sadje. Tu gre seveda za povsem izjemen, verjetno tudi izmišljen primer visoke samotne kmetije, ki pa vendar v precejšnji meri odseva resnično stanje. Tudi mnoge manjše kmetije imajo sušilnice za sadje (pajštre -Velenje) in mline, prav tako p^ preužitkarske hišice (pri Pristovšku—Topolšica). Kapelice v katerih bi lahko maševali, seveda niso tipičen pojav za kmetski dom, vendar pa zlasti pri samotnejših kmetijah niso redke manjše kapelice in znamenja. Na koncu pa seveda ne smemo pozabiti slovenske posebnosti in znamenitosti -kozolca, ki tudi v naši dolini večkrat pomeni višek kmečke arhitekture.
Mi se bomo zadržali le pri sami hiši, ki kot že rečeno predstavlja središče družinskega življenja. Naše področje spada v območje osredje slovenskega tipa hiše, ki pa ni enoten, kar se pokaže tudi pri nas. Po do sedaj znanih dejstvih bi lahko dejali, da prevladuje tip pritlične hiše, obstaja pa tudi vrhhlevna hiša (pri Stržu v Škalah). Kot gradivo zanjo je v preteklosti gotovo prevladoval les, saj geografski pogoji to dopuščajo.
Med najbolj tipičnimi in zato najbolj zanimivimi takimi hišami je Zafršnikova domačija v Topolšici, ki je še pretežno lesena. Spada v prvi pritlični tip hiše. Po zatrjevanju gospodarja je hiša ostala nespremenjena vse od uvedbe terezijanskega katastra, kar njen izgled v precejšnji meri potrjuje. Zato značilna je tudi notranja razporeditev prostorov, ki je takale: skozi glavni vhod se pride v vežo, na levi strani je kamra in shramba, na desni pa je osrednji prostor „hiša" in nato še ena ozka kamra. Iz take razporeditve, ki jo lahko opazimo tudi v Škalah in Šaleku, lahko sklepamo na starejšo enocelično obliko hiše, ki je imela le en prostor - dimnjačo, v kateri so živele včasih tudi živali. Pozneje so temu prostoru pridružili vežo, nato pa se kot bivalni in kmunikacijski prostor uveljavi izba-hiša, tej pa dodajo še kamri na obeh straneh in tako pridemo do prej opisanega tipa.
Oglejmo si sedaj funkcijo notranjih prostorov in njihovo opremo, kakršna je bila v preteklosti in kakor se nam kaže danes. Pri tem bi opozorili tudi na to, da se pomembnost posameznih prostorov
odčituje že na zunaj in sicer v razporeditvi oken. Tako imata kamri le
po eno oz. dve okni, tudi kuhinja ima le druga hišna vrata, in okno, ki pa je novejše, medtem pa jih ima hiša kar štiri, vsa pa gledajo na cesto in tudi tako simbolično kažejo, da je to osrednji bivalni prostor.	/
Notranja oprema je bila v preteklih stoletjih za današnje pojme zelo revna. Tako so v 18. stoletju tudi zelo bogate družine imele le eno posteljo, malo so uporabljali prav tako mize in klopi, taki predmeti kot so ura, slike podobe na steklu pa so bile prave bele vrane. Nasprotno pa se da ugotoviti naravnost velikansko število statev, kolovratov, nečk, košar, pletaijev, mehov za oko, glinastega posodja itd. Vsak kos pohištva je imel že od nekdaj svoje natančno določeno mesto, ki ga lahko ugotovimo še danes.
Prvi prostor v katerega pridemo skozi glavna vhodna vrata, je veža. Tu je skoraj redno stala klop s škafi (Rous-Topolšica). Drugi kosi opreme pa so bih še KADUNJA, nizka skrinja kamor so spravljali največ že pripravljena jedila. Blizu vhoda v „hišo" je stal sklednik, v pritličnih hišah pa iz veže vodijo tudi stopnice na podstrešje. Naravnost iz veže vodijo vrata v kuhinjo, ki je bila še pred desetletji „čma". Tudi taka jx>nekod še obstaja, bodisi kot prostor za svinjsko kuho, ponekod v Zavodnjah, Belih vodah, Lomu pa v njej kuhajo
celo še za ljudi. Osnova take črne kuhinje je odprto ognišče z obokom na katerem so kavlji za prekajevanje mesa, obvezen kos opreme je bilo tudi tnalo s sekiro.
Ko že govorimo o kuhinji, seveda ne moremo mimo posode, ki so jo uporabljale naše babice. Izvor te posode smo omenili že v prejšnjem članku, ostane nam le še da opišemo obe osnovni vrsti posod: kuhinjsko in pa shranila. Kuhinjska posoda se je razlikovala od shranil po tem, da praviloma ni imela nobenih okraskov, razlika pa je tudi v obliki, saj je kuhinjska posoda trebušasta (da so jo lahko prestavljali po ognjišču z burkljami), shranila pa so bolj valjasta. Med prvimi so najbolj znani različni piskri, ki imajo imena po velikosti in uporabi npr: mali, srednji, veliki pa svinjski, mlečni in pisker za župo, kaso itd. Omeniti je treba še razne vrste latvic in poseben dvojni lonec za nošenje dveh jedi na njivo - južnar ali župnjek, in seveda rum ze znam kokarski klobuk za pečenje klobas. Najbolj znana shranila pa so bila: za fižol fižolar, za mast mastek ali maščobljak, za kašo kašnjek. To posodoje zelo hitro izpodrivala nova kovinska
Domačija Rožičev (pri Zafršniku) v Topolšici
posoda, ki so jo začeli 1894 izdelovati v Celju, saj že leta 1937 F. Baš (ČZN XXXIII, 3-4) izrecno pravi, za Št. Andraž, da je zadrečka lončarska posoda le še na podstrešju.
Vrata na desni strani ponavadi vodijo v izbo ali hišo. Tu v kotu med okni stala bela javorova miza, okoli pa dve klopi z naslonjalom. Nad mizo je bil bohkov kotek z raznimi podobami, danes največkrat brez vsake umetniške vrednosti). S stropa nad mizo je pogosto visel še golobček, ob strani pa je še božja martra in rožni venec z oljnimi vejicami (pri Zafršniku imajo to nad vrati v kamro.) Ob isti steni, to je nasproti vrat je od 19. stoletja dalje tradicionalna oprema zibka ter stenska ura. Takoj za vrati je seveda velika lončena peč s klopjo, kjer so se pozimi vršila vsa družinska dela npr: prebiranje fižola, pletenje košev, preja, ličkanje koruze itd. Z nje so najmlajši spoznavali prve „velike resnice", življenja, kadar se je najstarejšim razvezal jezik in so začeli pripovedovati svoje doživljaje in bajke.
Iz hiše vodijo vrata še v majhno kamro, kjer so bile dve največ tri postelje (pozneje) ter ena ali dve skrinji, ki so pogosto služile tudi za postelje doraščajočim otrokom. Na drugi strani veže prostori niso bili tako natančno določeni, največkrat pa stoji tam še ena kamra in shramba - (špajz-Šalek).
Seveda so obstajale razlike med revnimi in bogatimi kmeti, toda te so se kazale kvečjemu v številu postelj in drugih kosov pohištva ter v kvaliteti lesa, iz katerega so bili. Boljši les je bil orehov in češnjev, po baroku pa se ta razlika pokaže tudi v načinu izdelave (bogata rezbarija, intarzirano pohištvo). V nekaterih primerih so se premoženjske razlike pokazale tudi v samem načinu gradnje hiš, te so npr. dvonadstropne, od renesanse dalje pa se pojavljajo tudi izrazito olepševalni gradbeni elementi, ki jih povzamejo iz gradov, cerkva in meščanskih hiš.
Pri nas so to najpogosteje hiše trgovcev, gostilničarjev in zelo bogatih kmetov, vse pa lahko uvrstimo v stilno obdobje, kmečkega klasicizma. Najbolj izraziti primeri takega stila so: v Šaleku Prislanova hiša, v Šentilju gostilna pri Pirhu (samo portal, ostalo je že preurejeno), pogosti so taki primeri v Šmartnem ob Paki, zelo zanimiv je tudi primer Mingševe hiše v Bevčah, ki pa je verjetno še precej starejša kot ostale.	(Dalje prihodnjič)
8. marec — čist in svetal
V ponedeljek je 8. marec, mednarodni praznik žena. To je za nas žene Jugoslavije — kot so zapisale članice sveta za družbeno aktivnost žensk velenjske občine — revolucionarni in zgodovinski praznik žena, ki so v razrednem boju z ramo ob rami s svojimi delovnimi tovariši izbojevale socialno in nacionalno svobodo. V NOB je sodelovalo sto tisoč žena, od teh je bilo kar 91 proglašenih za narodne heroje. Slovenk je bilo v NOB 21 tisoč. Kar 600 tisoč družin je imelo ob koncu vojne po enega roditelja — 450 tisoč samo mater.
Vsa povojna leta sta delavka in kmečka žena ustvarjali to, kar imamo danes. Zato je pomenil jugoslovanski ženi 8. marec dan priznanja in pobude za nadaljnje delo. Prav zato želijo, da 8. marec ostane v njihovi zavesti čist in svetal. Prav takšen, kot je bil v srcih borbenih in delovnih žena.
Obsojajo njegovo izkrivljeno praznovanje: z veselicami, bogatimi darili, raznimi potovanji v tujino, nedostojnimi prireditvami.
Ta dan mora postati spodbuda za še večje vključevanje žensk v napredno delavsko gibanje, za osveščanje delavskega razreda in ženskih množic, saj je osvoboditev ženske usodno povezana s socialno in eko-
nomsko osvoboditvijo delavskega razreda.
8. marec naj bo trenutek, da opozorimo na vprašanja, ki so pred nami, ter hkrati priložnost, da predlagamo tudi poti in sredstva za njihovo reševanje. To je tudi priložnost, ko moramo spregovoriti, kako rešujemo probleme otroškega varstva, izobraževanja, ter zdravstvenega varstva mater in otrok.
Zato naj bo 8. marec lep praznik, naj bodo tudi šopki in prireditve s kulturnim sporedom, naj bo prisotna večja pozornost ženski. Toda nikjer ne smejo ženske dovoliti, da se ta dan spremeni v svoje nasprotje, v malomeščanske in potrošniške manifestacije, ki jemljejo dostojanstvo ženski oziroma človeku sploh.
V ŠALEŠKI DOLINI
Sestanki s sekretarji osnovnih organizacij ZK
Komite občinske konference Zveze komunistov Velenje je za četrtek in petek, 4. in 5. marca, sklical sestanke s sekretarji osnovnih organizacij zveze komunistov iz Šaleške doline.
Na nedavnem celodnevnem seminarju za sekretarje osnovnih organizacij zveze komunistov so govorili o nalogah komunistov po 5. seji Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, na kateri so razpravljali in sklepali o uresničevanju družbene vloge in krepitvi Zveze komunistov Slovenije v boju za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov. Na sestankih s sekretarji osnovnih organizacij zveze komunistov ta četrtek in petek pa bodo konkretno opredelili naloge osnovnih organizacij zveze komunistov po 5. seji Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije.
V vseh tistih osnovnih organizacijah zveze komunistov, kjer še niso obravnavali sklepov 5. seje Centralnega komiteja Zveze komunistov, bodo morali zdaj to nemudoma storiti, hkrati pa se dogovoriti o prihodnjih konkretnih zadolžitvah komunistov.
Na dnevne rede osnovnih organizacij zveze komunistov mora priti v prihodnjih tednih in mesecih uresničevanje sklepov 5. seje CK ZKS ob sprotnem preverjanju uresničevanja konkretnih zadolžitev komunistov. Oceniti bo treba razpravo o gospodarjenju ob sprejemu zaključnih računov, pa uresničevanje nalog na področju kadrovske politike ter naloge osnovnih organizacij zveze komunistov pri uresničevanju koncepta družbene samozaščite.
Na sestankih s sekretarji osnovnih organizacij zveze komunistov z območja občine Velenje pa bo tekla beseda tudi o metodah dela, nadalje o nujnosti stalnega sprotnega ocenjevanja idejnopolitičnih razmer ter o akciji za sprejem novih članov v zvezo komunistov.
Občinska konferenca SZDL Velenje v pismu, ki ga je v teh dneh poslala vsem delovnim organizacijam, poziva, naj sredstva, namenjena zabavam in bogatim darilom zberejo in nakažejo v humanitarne namene za razvoj onkološkega inštituta v Ljubljani ali za nakup aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojkah za celjsko bolnišnico. Tako prispevam denar ne bo služil le posamezni ženi, ampak celotni družbi. In prav v tem je namen praznovanja 8. marca.
Prireditev za 8. marec v novi velenjski dvorani
Konferenca osnovnih organizacij sindikata Tovarne gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje bo pripravila v soboto 6. marca v novi dvorani v Velenju priložnostno kulturno prireditev v počastitev mednarodnega dneva žena.
Razen članic delovnega kolektiva tovarne gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje bodo na prireditev v novi velenjski dvorani povabili tudi vse tovarišice iz drugih delovnih organizacij na območju Velenja.
V prvih dveh mesecih letos so velenjski rudarji nakopali skupaj 751.000 ton lignita. Januarja so ga nakopali 367.000 ton, februarja pa 384.000 ton.
Izkop premoga bi bil v prvih dveh mesecih letos še večji, če bi tekla proizvodnja nemoteno na vseh odkopih. Zaradi težav pri uvozu opreme vsi mehanizirani odkopi niso obratovali. V zadnjih dneh se je stanje sicer nekoliko izboljšalo. Ce pa se bodo težave okrog uvoza opreme, posebepa še potrebnih na-domostnih delov, pojavile znova, bodo resno ogrožena prizadevanja velenjskih rudarjev za izponitev letnega proizvodnega načrta, to je za izkop 4,350.000 ton lignita v letu 1976.
NA KONFERENCI ZDRUŽENIH NARODOV 0 ČLOVEKOVIH BIVALIŠČIH V VANCOUVERU - KANADA_
Sodelovanje Velenja
Generalna skupščina Združenih narodov se je odločila, da bo sklicala konferenco Združenih narodov o človekovih naseljih, ki bo v času od 31. maja do 11. junija 1976 v Vancouveru — Kanada.
vanje prebivalstva in upravljanje
Glavni cilj te konference je
izmenjava izkušenj pri reševanju problemov človekovih naselij, ki bi jih lahko posamezne države in mednarodne organizacije koristno uporabile pri sprejemanju politike in ukrepov. Priprave za konferenco vodi poseben pripravljelni odbor iz 56 držav, med katerimi je tudi Jugoslavija.
V okviru dnevnega reda konference v Vancouveru se bodo med drugim obravnavale teme: politika in strategija izgradnje naselja, planiranje naselja, zemljišče, stanovanja, infrastruktura in službe v naselju, sodelo-
ter organizacija. V zvezi s temi
vprašanji bo konferenca sprejela Deklaracijo o principih, priporočila za nacionalno akcijo in Program mednarodnega sodelovanja.
Jugoslavija je aktiven udeleženec v pripravah za konferenco o človekovih naseljih, zato je tudi Zvezni izvršni svet ustanovil poseben odbor, ki je zadolžen za izvedbo priprav in drugih aktivnosti za konferenco. Jugoslavija je pripravila svoje demonstracijske projekte v obliki avdiovizualnih sredstev: »Generalni urbanistični plan Beograda", „Split III" in „Vele,-
nje", ki bodo prikazani v Vancouveru.
Predvideno je, da bodo dežele — udeleženke konference pred odhodom v Vancouver oziroma po vrnitvi s konference obiskale nekatera naselja, da bi na dejanskih primerih videle izvajanje politike urbanističnega in prostorskega planiranja in izgradnjo naselij. Jugoslavija je za ogled izbrala tri naselja, in sicer tista, ki bodo z avdiovi-zualnimi sredstvi demonstrirana na konferenci v Vancouveru -Beograd, Split in Velenje.
V drugi polovici maja in v prvi polovici junija lahko torej pričakujemo v Velenju obisk predstavnikov držav - udeleženk konference Združenih narodov o človekovih naseljih.
IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC % IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC
• PRIPOROČILO IZVRŠNEGA ODBORA OBČINSKE KONFERENCE SZDL SLOVENJ GRADEC IN PREDSEDSTVA OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENJ GRADEC:__
Namesto pogostitev in daril — denar za otroški oddelek bolnišnice
Vsem osnovnih organizacijam sindikata ter krajevnim konferencam Socialistične zveze delovnega ljudstva v Mislinjski dolini sta Izvršni odbor Občinske konference Socialistične zveze Slovenj Gradec in Predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenj Gradec posredovala stališča okrog letošnjega praznovanja 8. marca — mednarodnega dneva žensk.
Predlagano je, da naj bi se v vseh delovnih organizacijah zvrstile razprave o družbenem položaju žensk, posebej o možnostih za izobraževanje, družbeni uveljavitvi, stanju otroškega varstva, prehrane in o drugem, pri čemer naj bi sprejeli tudi izhodišča, kako probleme rešiti.
Ob letošnjem praznovanju mednarodnega praznika žensk -8. marcu naj bi dali poseben poudarek prispevku naših žena m deklet v narodnoosvobodilni borbi in ljudski revoluciji ter njihovi vlogi pri povojni izgradnji oziroma sploh družbeni vlogi žena v socialistični samoupravni družbi.
Izvršni odbor Občinske konference SZDL Slovenj Gradec in Predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenj Gradec sta odsvetovala draga darila, izlete, potovanja in pogostitve za 8. marec. Prenehati bi bilo treba tudi s prakso, da je proslava 8. marca zgolj zabava.
Ce pa so delovni kolektivi oziroma drugi že namenili denar za zabave, darila, voščila in potovanja, pa naj bi ta sredstva namenili za humanitarne namene. V tej zvezi je bilo predlagano, da naj bi denar prispevali za izgradnjo otroškega oddelka Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.
Prispevke je mogoče nakazati na tekoči račun pri Ljubljanski banki, podružnica Slovenj Gradec, in sicer: 51840-765-52833 - Izločena sredstva za obnovo otroškega oddelka Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.
•	Izobraževanje
Prejšnji teden so začeli v Slovenj Gradcu z izobraževanjem sindikalnih poverjenikov in članov izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata iz Mislinjske doline. Gre za tako imenovani „B" program izobraževanja in usposabljanja sindikalnih aktivistov, organizator predavanj pa je slovenjgraška delavska univerza.
V prvi skupini je bilo 30 sindikalnih aktivistov iz Mislinjske doline, računajo pa, da bo poslušalo predavanja v okviru „B" programa okrog 400 sindikalnih poverjenikov ter članov izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata.
„B" program izobraževanja in usposabljanja sindikalnih aktivistov iz Mislinjske doline vsebuje naslednja predavanja: samoupravljanje v združenem delu in naloge sindikata, gospodarjenje v združenem delu ter samoupravno načrtovanje, naloge sindikatov za samoupravno urejanje dohodkovnih odnosov, delitveni sistemi in odnosi ter naloge sindikata, sindikati v samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju, proces samoupravnega odločanja in njegovi sestavni deli, naloge sindikatov na področju izobraževanja in socialne politike, naloge sindikatov pri uresničevanju koncepta splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter funkcija družbenega pravobranilca samoupravljanja.
•	Razstava lovskih
trofej
kapitalne trofeje, ki so bile doslej uplenjene v njihovem lovišču.
•	Dejavnost sjovenjgraškega »Graditelja«
Gradbeno podjetje »Graditelj" Slovenj Gradec, temeljna organizacija združenega dela »Koroški zidarji" zaposluje okrog 300 delavcev, sestavljajo pa ga enote gradbena operativa s strojnim parkom, kovinsko instalacijski obrat ter obrtne dejavnosti.
Letos bo, kot računajo, »Graditelj" zidal skupaj 108 stanovanj. V Mislinji zidajo 13-stano-vanjski blok, v okviru soseske S - 8 v Slovenj Gradcu pa zidajo 29-stanovanjsici stolpič ter 22-stanovanjsko zgradbo. Spomladi pa bodo začeli v središču Mislinjske doline z zidavo še 44 novih stanovanj.
Zapisati velja še, da pripravljajo v slovenjgraškem Gradbenem podjetju »Graditelj" program razvoja te temeljne organizacije združenega dela za razdobje 1976-1980.
•	Družbeno izobraževanje
V Slovenj Gradcu so pripravili okvirni program družbenega izobraževanja za delovne ljudi in občane, za člane samoupravnih organov, delegate ter za člane družbenopolitičnih organizacij.
Tako načrtujejo kar 19 seminarjev za člane organov samoupravnega delavskega nadzora, za člane delavskih svetov in drugih organov samoupravljanja, pa za vodstvene in vodilne delavce ter za predsednike delavskih svetov.
Pripravili bodo 2 seminarja za novosprejete člane Zveze komunistov, v načrtu je partijska politična šola, pa seminarja za vodstva osnovnih organizacij Zveze komunistov ter za člane aktiva komunistov - neposrednih proizvajalcev. Podobno kot že prejšnja leta bodo tudi v letošnjem letu pripravili 8 predavanj za člane občinskega političnega aktiva.
Za sindikalne poverjenike in člane izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata bodo pripravili seminarja po izobraževalnem programu „A" in ,,B".
Po 2 seminarja pripravljajo za člane konference mladih delavcev ter konference mladih v krajevnih skupnostih. Ob tem pa bodo pripravili še 3 predavanja za člane Zveze socialistične mladine.
Načrtujejo pa tudi 14 seminarjev za člane delegacij, in sicer za vodje delegacij, za člane delegacij v delovnih organizacijah, za člane delegacij krajevnih skupnosti, za delegate samoupravnih interesnih skupnosti ter poseben seminar za aktiviste Socialistične zveze ter za vodstva krajevnih konferenc SZDL.
Tako bo, kot računajo, v 70 raznih oblik družbenega izobra-
ževanja v letošnjem letu v Mislinjski dolini vključenih blizu 2.200 članov samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij ter delegatov.
•	Dve prosti soboti za počitniški dom
Konferenca osnovnih organizacij sindikata tovarne kovinskih izdelkov »Gorenje - Fecro" Slovenj Gradec je bila v preteklem letu pobudnik za akcijo ureditve lastnega počitniškega doma. Ker lani delovna organizacija sama ni imela denar za nakup počitniškega doma, ji je s posojilom priskočila na pomoč slovenjgraška podružnica Ljubljanske banke. Tako so lani že letovali prvi delavci iz tovarne »Gorenje - Fecro" v lastnem domu na Malem Lošinju.
Ker bi radi počitniški dom ni Malem Lošinju čimprej uredili so se v tej slovenjgraški tovarni odločili, da bodo delali dve prosti soboti, dvodnevna zaslužka pa namenili za ureditev počitniškega doma. 24. januarja in 21. februarja so bili le redki delavci, ki niso prišli na delo.
Letos bo lahko letovalo v lastnem počitniškem domu na Malem Lošinju v eni izmeni 36 dopustnikov. V tovarni »Gorenje - Fecro" so prepričani, da bodo lahko letos letovali na Malem Lošinju skorajda vsi, ki se zanimajo za dopust na morju. Dopust na obali Jadranskega morja bo še posebej dobrodošel delavcem iz obratov kovač niča in kosama, kjer so delovni pogoji še zmeraj težki. Del zmogljivosti počitniškega doma pa bodo odstopili upokojencem tovarne.
Primer tovarne kovinskih izdelkov »Gorenje - Fecro" Slovenj Gradec, posebej pa tudi pobuda konference osnovnih organizacij sindikata za dodatno zbiranje sredstev za ureditev počitniškega doma, kaže, kako lahko tudi manjše delovne organizacije poskrbijo za organiziran dopust za člane delovne skupnosti in njihove družinske člane. Prav pa je, da pri zagotavljanju možnosti za organiziran dopust niso pozabili tudi na njihove stare delovne tovariše - upokojence!
•	Tradicionalni sprejem
ob 8. marcu
Aktiv mladih komunistov iz Slovenj Gradca bo pripravil v nedeljo, 7. marca, v prostorih hotela »Korotan" v Slovenj Gradcu že tradicionalni sprejem za vse starejše prebivalke središča Mislinjske doline.
Malčki iz slovenjgraške vzgoj-novarstvene ustanove bodo za udeleženke sprejema, ki ga pripravljajo na čast mednarodnemu dnevu žena, pripravili krajši priložnostni kulturni program. Nastopili bodo mladi pevci in ple-salcL
Komisija za lovstvo pri Skupščini občine Slovenj Gradec je pripravila skupaj z Lovsko družino Dolič zadnjo nedeljo in ponedeljek, 29. februarja in 1. marca, pri Hudoverniku v Do-liču razstavo lovskih trofej. Člani lovskih družin Slovenj Gradec, Golava buka, Podgorje, Mislinja, Gradišče in Dolič so razstavili blizu 200 trofej, med katerimi so prevladovale trofeje srnjadi in muflonov. Lovci iz Mislinjske doline so razstavili vse trofeje, uplenjene v zadnjem lovskem letu, člani Lovske družine Dolič pa so predstavili tudi vse
PO KOROŠKI
POBRATENJE OBClN VARVARIN - RAVNE NA KOROŠKEM
V	vlaku, ki je 8. julija 1941 odpeljal slovenske izgnance v Srbijo, je bilo tudi precej prebivalcev Mežiške doline. Večino izgnancev z območja zdajšnje občine Ravne na Koroškem so sprejeli prebivalci iz krajev na območju današnje občine Varvarin. Občinski organizaciji ZZB NOV Varvarin in Ravne na Koroškem že nakaj časa sodelujeta. Občinski odbor ZZB NOV Ravne na Koroškem pa je zdaj predlagal, da naj bi ob letošnjem prazniku Mežiške doline, 15. maju, podpisali listino o pobratenju občin Varvarin in Ravne na Koroškem. Lani pa se je občina Ravne na Koroškem pobratila z občino Čačak.
ZASEDANJE MEDOBČINSKEGA SVETA ZKS ZA KOROŠKO
V	četrtek, 4. marca, je v Dravogradu zasedal Medobčinski svet Zveze komunistov za Koroško. Razpravljal in sklepal je o uresničevanju sklepov 5. seje Centralnega komiteja .Zveze komunistov Slovenije ter o delovnih programih Medobčinskega sveta ZKS za Koroško in njegovih komisij. Obravnavali pa so še osnove srednjeročnega razvoja delovnih organizacij do leta 1980.
SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS RAVNE NA KOROŠKEM
Za soboto, 6. marca, je sklicana razširjena seja Občinske konference Zveze komunistov Ravne na Koroškem. Na sfeji bodo obravnavali oceno o uresničevanju politike Zveze komunistov v Mežiški dolini, o kateri so zadnje dni razpravljali v vseh organizacijskih oblikah ZK v občini. Sklepali pa bodo tudi o dopolnitvi statutarnega sklepa občinske organizacije ZKS Ravne na Koroškem.
Prireditve ob 8. marcu
KINO
Ob 8. marcu, mednarodnem prazniku žensk bo v velenjski občini vrsta prireditev, ki naj bi temu prazniku dale čim večji kulturni in razredni pomen.
Tako bodo v vseh krajevnih centrih občine proslave v počastitev 8. marca. Tudi nocojšnji „Petkov kulturni večer" z otvoritvijo razstave ročnih del iz velenjske občine bo posvečen 8. marcu. Prihodnji petek bodo v knjižnici nastopili moški pevski zbor iz Velenja Kajuh in
tamburaši iz Pesja.
Na svoj način bodo materam čestitali za njihov praznik mladi pevci z vseh osnovnih šol v občini. Kot že nekaj let bo namreč tudi letos v kulturnem domu v Velenju revija otroških in mladinskih pevskih zborov. Revija bo v Velenju 13. marca ob 16. uri, naslednji dan v nedeljo 14. marca ob isti uri pa bodo mladi pevci prvič nastopili tudi v Šoštanju v tamkajšnjem domu kulture.
KRAJEVNA ORGANIZACIJA SZDL IN KRAJEVNA SKUPNOST VELENJE-ŠMARTNO
Čestitata vsem ženam za praznik žena - 8. marec!
Obenem vabimo prebivalce z območja KS Vele-nje-Šmartno na prireditev
»KRAJEVNA SKUPNOST - ŠOLA« ki bo v četrtek, 18. 3. 1976, ob 17. uri v avli osnovne šole Miha Pintar-Toledo.
Na tern zboru bodo prebivalci krajevne skupnosti seznanjeni z dosedanjim delom KS in programom dela za letošnje leto.
Folklorne, pevske, telovadne in ostale zanimive točke bodo prikazali učenci osnovne šole.
Prebivalce krajevne skupnosti Velenje-Šmartno obveščamo, da bo v PISARNI KRAJEVNE SKUPNOSTI na Tavčarjevi 1 vsak četrtek od 15.-17. ure predstavnik KS in družbenopolitičnih organizacij, ki bo dajal informacije in sprejemal predloge in pripombe ter nudil pomoč krajanom s pravilnimi napotki.
OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA VELENJE -izvršni odbor
razpisuje prosti delovni mesti
O 2 (dveh) SOCIALNIH DELAVCEV za opravljanje socialnega dela v strokovni službi skupnosti
POGOJ ZA SPREJEM SO: - končana višja šola za socialno delo z diplomo in opravljenim strokovnim izpitom.
Kandidati s prakso imajo prednost.
Yabimb vse, ki izpolnjujejo razpisane pogoje, da se priglasijo v 15 dneh po razpisu na Občinsko skupnost socialnega skrbstva Velenje, izvršni odbor.
Osebni dohodki po veljavnem sporazumu.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža in očeta
TOMAJURKIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in vence ter za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivoma REK ter Gorenje TOZD pralna tehnika (obe izmeni) za nudeno pomoč. Zahvaljujemo se tudi godbi, pevcem, govornikom ter č. duhovščini.
Žalujoči: žena Jožica z otroki Dragico, Biljano in Snežano
ZAHVALA
Vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri pogrebnih svečanostih, poklonili vence in cvetje za našim očetom
IVANOM VIHERJEM
se najlepše zahvaljujemo. Prav posebno se zahvaljujemo njegovim tovarišem iz taborišča Mauthausen za častno «tražo in udeležbo na pogrebu. Zahvaljujemo se duhov-n""j, gjovorniku Borovniku, Podpečanu in Rahtenu, pevcemi in rudarski godbi in vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Družina Viherjeva
REDNI KINO
4.3. - četrtek ob 17.30 in 19.30 REDNI KINO VELENJE francoski barvni film BELMONDO VELIČASTNI režija: Philipe de Broca. Igrajo: Jean Paul Belmondo Jacque-line Bisset
5.3. - petek ob 17.30 in 19.30 REDNI KINO VELENJE francoski barvni film BELMONDO VELIČASTNI
6.3. - sobota ob 17.30 in 19.30 REDNI KINO VELENJE ameriška barvna kriminalka ŽAOKA režija:, George Roy Hill. Igrajo: Paul Newman, Robert Redford
7.3. - nedelja ob 17.30 in 19.30 REDNI KINO VELENJE ameriška barvna kriminalka Zaoka režija: George Roy Hill
8.3. - ponedeljek ob 17.30 in 19.30 REDNI KINO VELENJE ameriška znanstvno fantastična dra ma DAN DELFINOV režija: Micke Nichols. Igrajo: George C. Scott, Trish Van Devere
9.3. - torek ob 17.30 in 19.30 REDNI KINO VELENJE ameriški barvni film KLAN DUKA ANDER-SONA režija: Sidny Lumet. Igrajo: Shon Koneri, Dajan Kanon
10.3. - sreda ob 17.30 in 19.30 REDNI KINO VELENJE ameriški barvni film KLAN DUKA AN-DERSONA
11.3. - četrtek ob 17.30 in 19.30 REDNI KINO VELENJE italijanska barvna kriminalka POLICIJA OBTOŽUJE režija: Enzo C. Castellari. Igrajo. Franco Nero, Fer-nando Rey
KINO - GLEDALIŠČE VELENJE
7.3. - nedelja ob 10. uri KINO -GLEDALIŠČE nemško-švedski barvni film PIKA NOGAVIČKA režija: Olle Hellbom. igra: Inger Nilsson
8.3. - ponedeljek ob 20. uri KINO - GLEDALIŠČE italijansko-jugoslovanski barvni film BRONTE režija: Florestano Vancini. IgTajo: Ivo Garrani, Mariano Rigilo
KINO ŠOŠTANJ
6.3. - sobota ob 19.30 KINO ŠOŠTANJ, italijansko-jugoslovanski barvni film BRONTE, režija: Florestano Vancini. Igrajo: Ivo Garani, Marino Rigilo
6.3. - sobota ob 15.30 KINO ŠOŠTANJ, MATINEJA, nemško-švedski barvni film PIKA NOGAVIČKA režija: Olle Helbom. Igra: Inger Nilsson
7.3. - nedelja ob 17. in 19.30 KINO ŠOŠTANJ, ameriška znanstveno fantastična drama DAN DELFINOV režija: Micke Nichols. Igrajo George C. Scott, Trish Van Devere 10.3. - sreda ob 17. in 19.30 italijanska barvna kriminalka KINO ŠOŠTANJ, POLICIJA OBTOŽUJE režija: Enzo C. Castellari. Igrata: Franco Nero, Fernando Rey
Ste že naročeni na tednik Naš čas?
SVET
VZG0JN0IZ0BRA-
ŽEVALNEGA
ZAVODA
VELENJE
razpisuje prosto delovno mesto
knjigovodje
v računovodstvu delovne skupnosti skupmh služb
POGOJ:
srednja ekonomska šola in dve leti prakse v knjigovodstvu
Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpol nje vanju razpisnih pogojev pošljejo v roku 15 dni na svet Vzgojno izobraževalnega zavoda Velenje, Velenje, Vodnikova 3.
ŽELITE, DA BO VASE DELO V SKLADISCU LA2JE?
Primatov montažni regal sistem MINIRACK vam to omogoča. Sistem je prilagodljiv v vsakem skladišču z ročnim vlaganjem. Za paletizirano blago velike nosilnosti, regal sistem PRIMAT-MAJORACK. S tem sistemom je mogoče zadovoljiti u še tako specifične zahteve kupcev.
OB EKONOMIČNOSTI IN SOLIDNI IZVEDBI BOSTE ZADOVOLJNI!
VODILNI JUGOSLOVANSKI PROIZVAJALEC OPREME ZA NOTRANJI TRANSPORT IN SKLADISCENJE
TOVARNA KOVINSKE OPREME MARIBOR, Industrijska 22 telefon: 28641, telex: YU 33178
GOSTINSKO PfiDJETJE
»RAKA« Velenje
VABI
-	da obiščete KAVARNO—SLAŠČIČARNO CENTER, ki vam nudi kvalitetne slaščičarske izdelke, katere vam pripravlja slaščičarski mojster Jože Javo mik
KSC vam nudi vse vrste alkoholnih In brezalkoholnih pijač In raznih napitkov,
-	da obiščete RESTAVRACIJO JEZERO In ob zvokih kvarteta DE LfCITAS Iz Pogske zaplešete In se raz-
-	vedrtte,
-	da obiščete kegljišče hotela »PAKA« in preizkusit« svoje znanje pri podiranju kegljev,
-	da obiščete nočni bar hotela >PAKA« In si ogledate zanimiv barski spored,
-	da obiščete bife »TURIST,« ki se nahaja v novi večna-
menski dvorani in je odprt vsak dan od 9. do 19. ure.
Ob nedeljah ne posluje.
Nudi vam gostinske storitve po najnižjih cenah.
VSE ZA VAS IN ZA VAŠE ZADOVOLJSTVO!
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža in očeta
FRANCA MIHELAKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za njihovo sožalje in pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se vsem darovalcem cvetja ter vsem, ki so s svojo prisotnostjo počastili njegov spomin. Posebej pa se želimo zahvaliti Gasilskemu društvu Pesje in ostalim gasilskim društvom, zdravnikom in strežnemu osebju kirurgičnega oddelka bolnišnice Slovenj Gradec pri negi ih zdravljenju dragega pokojnika, dr. Črepinšku, dr. Kopitarju in vsem, ki ste ga v času njegove težke bolezni obiskovali. Zahvaljujemo se tudi govornikoma tov. Sla-tinšku in tov. Meletu za njune ganljive besede, pevcem, godbi ter duhovniku za pogrebni
obred.
Žalujoči: žena Zofka, sinova Branko in Miran, hčerka Zofica in drugo sorodstvo
IŠČEM SOBO
V okolici Velenja ali iščem sobo. Naslov pod šifro „Ugodno".
POHIŠTVO KUPIM
Rabljeno pohištvo za dnevno sobo in splanico kupim. Cenjene ponudbe pošljite na uredništvo lista pod šifro pohištvo".
PRODAM
Zemljišče 3 ha gozda in 2 ha obdelovalne površine v Šmart-nem pri Slovenj Gradcu, primerno tudi za gradnjo, prodam.
Travenšek Marija, Janfikovo selo 28, Velenje.
ZAPOSLITVE
PETROL Ljubljana, TOZD blagovni promet, PE Celje, objavlja prosto delovno mesto snažilke za bencinski servis Šoštanj, za 4 ure dnevno. Pismene prijave je treba poslati na naslov: Petrol, PE Celje, Cesta v Trnovlje 12, Celje.
in
Ce nismo sami prehodili gorskega sveta Gornje Savinjske doline doživeli trdega življenja ljudi tamkajšnjih samotnih kmetij, vsekakor dosti težje dojamemo ogromen trud in vse tiste težave, s katerimi se je moral botiti Lojze Zavolovšek - napredni kmečki sin iznad Radmiija - predno se mu je začelo uresničevati neizmerno hrepenenje, da bi postal slikar.
Že v zelo zgodnih otroških letih se je namreč razveseljeval ob slikanju svojega očeta, ki je s prirojenim talentom poslikaval številne panjske končnice v domačem čebelnjaku. To občudovanje preprostega očetovega sli-
ranem fantu in njegovih željah. Poslali so ga v srednjo slikarsko šolo in ga v armiji dodelili na tako mesto, da je lahko nemoteno opravljal svoje vojaške obveznosti ter obenem obiskoval tudi šolo. Z odsluženjem roka
danostjo delovnemu programu je začel službo likovnega pedagoga v Slovenskih Konjicah. Tu se je z vso silo predal likovnemu pouku mladine, obenem pa je ob vsaki priliki slikal svet in ljudi iz svoje bližine. Potem se je preselil v Velenje in tu nadaljeval poslanstvo likovnega pedagoga.
Za izredno izvajanje likovno vzgojenega programa je dobil tudi visoko republiško priznanje!
Domačija pod Rogatcem - olje — L. Zavolovšek
karskega ustvarjanja in želja po uveljavljanju lastnih sposobnosti je v njem naraščalo z vsakim šolskim letom — bodisi v Radmirju ali na Ljubnem. In ko je zagledal nekaj reprodukcij Michelangelovih del in slišal nekaj iz življenja in dela tega velikega umetnika, se je predal enemu samemu cilju: postati moram slikar. Nenavadna možnost in skoraj edinstveno razumevanje okolja, v katerem se je znašel v mladosti, pa mu je ta cilj tudi približala. Ko je namreč odšel na odsluženje vojaškega roka v Beograd, so postali nadrejeni pozorni ob talenti-
je končal to srednjo slikarsko šolo. Potem pa je želel končati še več - beograjsko slikarsko akademijo. In ko se je javil na natečaj, je bil sprejet med redkimi izbranci. Šolal se je pri znanem srbskem slikarju Marku (llebonoviču, s pomočjo katerega je dodajal svojemu talentu potrebno akademsko znanje in si počasi oblikoval individualizirano obeležje. Kot študent se je stalno udeleževal razstav, na katerih je doživljal lepa priznanja.
Po končanem šolanju se je vrnil domov v Slovenijo. Z največjo energijo, znanjem in pre-
Zavolovšek kot slikar izkorišča vsak svoj prosti čas za svoje slikarsko delo. Išče ga v motivnem svetu, v katerem živi stalno ali samo prehodno — kje ob morju ali v katerega se vrača zaradi neizbrisnega domačijskega pečata. Tu je njegov svet pokrajine, kateri se predaja z vsem srcem in tu je človek, ki ga portretira za to, ker ga ceni in spoštuje.
Slikarjev zajetni opus olj in akvarelov nam jasno prikazuje Zavolovškov odnos do upodabljanja in izražanja vsega, kar optično zaznava, psihično občuti, in kar želi predstaviti kot
IZVOLILI NOVE PREDSEDNIKE
Še večja skrb idejnopolitičnemu izobraževanju članov
Vse osnovne organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin velenjske občine so na svojih skupščinah, ki so bile pred nedavnim, izvolile 9-čIanske upravne ter tričlanske nadzorne odbore. Prav tako so na skupščinah izvolili tudi nove predsednike osnovnih organizacij ZRVS, in sicer za predsednika 00 „Šmartno" Alojza Grazeija, 00 „Kajuh" Janeza Basleta, 00 Center Mirka Brešarja (vsi trije - Velenje), novi predsednik osnovne organizacije, ki deluje na območju Šoštanja pa je Zvone Vidic. Poleg tega so člani izvolili tudi predsednike aktivov ZRVS po krajevnih skupnostih.
Na skupščinah so člani sprejeli tudi delovni program za • letos, pravila o delovanju organizacije, na prvih sejah novoizvoljenih odborov pa so med drugim obravnavali tudi dopolnilni program dela, ki poteka
po komisijah. V svojih programih so še posebej podčrtali, da bodo posebno pozornost posvečali pridobivanju čimveč članov v . članstvo zveze komunistov. Skratka, da bi bil vsak starešina član ZK. Želijo pa tudi, da bi se na revijo Naša obramba naročili tudi drugi krajani.
Sicer pa so delovni načrt razdelili na več področij. Prvo zajema splošno vojaško usposabljanje in idejnopolitično iz-
obraževanje članov. Ena izmed nalog s tega področja bo tudi udeležba ekipe ZRVS Velenje na republiškem taktično-orien-tacijskem pohodu.
Naslednje področje je družbenopolitično delo in obrambna vzgoja. V okviru uresničevanja te naloge se bodo maja udeležili pohoda po poteh partizanske Ljubljane, skozi vse leto si bodo prizadevali, da bi čimveč mladih pridobili za vojaške poklice, sodelovali pri usposabljanju mladih za splošni ljudski odpor in skrbeli, da bo idejnopolitična in kadrovska struktura članstva še boljša. Poleg tega se bodo udeležili odprtega množičnega strelskega prvenstva Slovenije - ljubljanskega armadnega območja. V
sodelovanju z vsemi obrambnimi strukturami v občini in krajevnih skupnostih pa si bodo prizadevali, da bi bil koncept splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite kar najbolj učinkovit v vsaki krajevni skupnosti.
Z načrtnim obrambno vzgojnim delom med mladino si bo kadrovska komisija prizadevala zagotoviti kar najboljše kandidate za vstop v šole za rezervne starešine. Veliko pozornost bodo občinske organizacije
ZRVS Velenje oziroma njene
osnovne organizacije polagale tudi informativno propagandni dejavnosti.
Komisija za vojaške šole in poklice pa bo skrbela za organizacijo predavanj o vojaških šolah in poklicih za mladince in njihove starše, predvajala filme o življenju in delu v JLA, organizirala oglede vojaških šol in akademij, vojaških garnizonov, razstave vojaške tehnike, srečanja z gojenci vojaških šol ter sodelovala pri ustanavljanju raznih tovrstnih krožkov na šolah.
nadvse pošten likovni ustvarjalec. Zavolovšek skuša vedno kot nekak analitični duh in senzibilno elementarni psiholog odkrivati v likih svojih prijateljev, sorodnikov in drugih znancev svet njihovega duševnega življenja in jih zadržati na svojih slikah čimbolj prepričljivo. Njegovi portreti niso običajna deskripcija, pač pa pre-zentacija duhovne konstitucije s poenostavljenimi slikarskimi prijemi, saj resnična humanost in poštenost omogočata slikarju, da nam s svojimi portreti predstavlja likovno zanimive in vedno privlačne slikarske interpretacije ljudi.
Njegovo krajinsko slikarstvo izžareva karakter tistega človeka, ki se navdušuje nad pri-rodo in oblikuje svoje občutke in doživetja v neposrednem stiku z motivom. Z omenjenimi bistvenimi obrisi in površinami, z določenimi kolorističnimi odnosi ter prostorskimi momenti uspešno rešuje za določen kraj adekvaten likovni izraz. Ta izraz izhaja iz realizma in spoznavanja fovizma, svoje jedro pa ima v individualni viziji resničnih barvnih in kompozicijskih ureditev.
Zavolovškovo slikarstvo torej ni podvrženo iskanju senzacij in negiranju realistične estetske note, pač pa je predano klasični tradiciji vrednotenja pejsaža in figuralnega slikarstva. Značilna zanj je zlasti mirnost, urejenost in čistost oblik, krepka graje-nost kompozicij in resen občutek za harmonično barvitost.
Markantnost Zavolovškovega slikarstva je v njegovih oljnih slikah, intimna svežina in neposrednost pa v njegovih dognanih akvarelih. Na njih se združujeta velika moč in diskretna nežnost, pridana pa je tudi tista intelektualna komponenta, ki je usklajena z vsem tistim, kar nam želi slikar predstaviti in povedati.
Na razstavi v Šoštanju se ne srečujemo prvič z našim slikarjem. Neprestana navzočnost njegovih slik na likovnih prireditvah v Sloveniji in Velenju nam namreč vedno znova posreduje informacijo o njegovem^ delovanju, ki je vselej aktivno in nadvse uspešno. Za slikarja Za-volovška lahko konkretno trdimo, da se dobesedno razdaja našemu savinjskemu in šaleškemu svetu in da veje iz njegovih slik prava zaverovanost
v neizmerno lepoto naše pokrajine, pa tudi v značilnosti naših industrijskih ambientov.
Vse Zavolovškove slikarske kreacije so za nas posebno dragocene, saj nam prinašajo solidno likovno vizijo doživetij in tistih spoznanj, ki nam izražajo resnično podobo življenjskega prostora našega delovnega človeka — tako delavca kot tudi savinjskega kmeta - konkretno rodu našega slikarja Zavolovška.
Doslej se Gornja Savinjska dolina lahko ponaša z dvema rojakoma, ki sta po srečnem naključju lahko razvila svoj pri- j rojeni talent za umetnost - to' je bil pomembni slovenski skladatelj Blaž Arnič in to je zdaj; naš slikar Lojze Zavolovšek.! Oba sta virtuoza interpreta svoje rodne zemlje — oba sta ustvarjalca tistih simfonij — glasbenih in barvnih tonov, ki nenehno plemenitijo človeka.
Za tako poslanstvo pa je j vredno premagovati največje napore in težave. Predvsem pa je vredno čim več ustvarjati!
MILENA MOŠKON, višji kustos' v Pokrajinskem muzeju!
v Celju!
(Illlllllllllillllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^
| + VELENJČANI SPRAŠUJEJO _
1 BO KARNEVAL 1 ZNOVA OŽIVEL?
Da je mnogim Velenjča-g nom še vedno žal, zakaj so §§ pokopali tradicionalni ve-g lenjski pustni karneval, kate-s rega sta petnajstkrat zapored g uspešno organizirala njegov g direktor Stanko Hudales in H Toni Hercefeler s sodelavci g in levjim deležem turistič-= nega društva, so najboljši do-g kaz „zijala", ki so si v so-g boto in nedeljo ogledala š sprevoda, ki so ju pripravili M velenjski osnovnošolci sku-H paj z mladinskim odsekom = turističnega društva Velenje, g krajani Šaleka ter Vinske = gore. Mislimo, da se jih je na g prostoru pred rdečo dvo-iš rano v Velenju zbralo več š kot tisoč, če pa k temu prištejemo še tiste, ki so g ostali na ulicah, po katerih je šel pustni sprevod, in občane, ki so se smejali z oken, potem moramo zapisati, da je prikupne maske šolarjev, krajanov Šaleka in Vinske gore spoznavalo nekaj tisoč Velenjčanov.
V mladinskem pustnem karnevalu je sodelovalo blizu tisoč mask, veliko zanimanja H pa je vzbudilo šest pravih g kurentov iz Ptuja, ki so koli rakali na čelu dolgega spre-g voda. Šolarji so s pridom
..podžgalo" shodil.
Velenjčane, da bo njihov pustni karneval ponovno
izkoristili ta veseli pustni dan in z maskami na obrazih opozorili na vprašanja, ki jih najbolj mučijo. To je nova
Visokogorčani sploh ne morejo pozabiti Fidelinke. Prej so imeli vedno svež kruh, zdaj pa še do starega težko pridejo. Zato je bilo zanimivo srečanje v boksu med predstavnikom Merxa in zasebnikom iz Vinske gore. Kdo je zmagal, ni težko uganiti. Krajani te sosednje krajevne skupnosti vendar želijo jesti tudi svež kruh.
šoia, mala šola, onesnaženje zraka ipd. Ob tej priložnosti pa so izdali tudi „Pustnik" - šaljivi list za mlade do 80 let. Natisnili so ga v 3000 izvodih.
Krajani Šaleka so v maskah opozorili na komunalne probleme, ki jih tarejo, ter izdali Ust Šaleške norčije in obljubili, da bodo izhajale petkrat na leto po potrebi pa tudi večkrat.
Vodstvo karnevala iz Vinske gore je izreklo za petnajstletno matranje bivšemu direktorju vse priznanje in predlagalo, da bi se oba združila, saj bi tako lažje živela. Ta predlog so podkrepili z dolgoletno tradicijo: velenjski karneval je bil star petnajst let, ko so ga pokopali, šentjanški pa je letos proslavil peto obletnico.
Priznanje pustov iz Vinske gore za direktorja velenjskega (2e upokojenega) pustnega karnevala Stanka Hudalesa in Tonija Herefe-lerja, ki pa se ni upal pokazati na tribuni niti v maski, kaj šele brez nje!? Nekateri so trdili (tisti v maskah), da bo to priznanje,
NAŠ ČAS
• OB RAZSTAVI L. ZAVOLOVŠKA V ŠOŠTANJU
ATLETIKA
A. Šverc državna prvakinja
Na letošnjem 30. državnem prvenstvu v krosu na Kosovem polju so se posebej izkazali slovenski atleti. Pridobili so si kar 11 mest v državni reprezentanci za Balkansko prvenstvo v Grčiji.
Med njimi velja omeniti velenjske atlete, ki so se izvrstno izkazali. Andreja Šverc je osvojila nalov državne prvakinje med starejšimi mladinkami in mesto v reprezentanci za Balkansko prvenstvo. Reprezentančni dres bo oblekel »tudi Edo
Hojan, ki je med mlajšimi člani osvojil četrto mesta.
Posebej pa se je izkazal mladi nadarjeni tekač Stanko Miklavžina. V konkurenci mlajših mladincev je dosegel odlično drugo mesto, ker je vsekakor nepriča-
kovana uvrstitev in spodbuda za nadaljnje marljivo treniranje.
Velenjski atleti so tako že na začetku atletske sezone pokazali odlične rezultate. Tako so mimo naslova ekipnega republiškega prvaka dodali še lepe uvrstitve na državnem prvenstvu in bodo z dvema atletoma zastopali barve Jugoslavije na Balkanskem prvenstvu v krosu.
IZ SKUPŠČINE OTKS VELENJE
Andreja Šverc uspešna tudi na državnem prvenstvu v krosu (foto: L.Ojsteršek)
9 SMUČANJE
Športna rekreacija delavcev
Uspeh mladih smučarjev
Na zadnji seji skupščine občine telesnokulturne skupnosti Velenje so največ pozornosti posvetili obravnavanju predloga družbenega dogovora, prednostni razvrstitvi športnih panog in zaključnemu računu.
Na področnem prvenstvu osnovnih šol celjske in zasavske regije v veleslalomu, ki je bilo na Golteh, so se zelo dobro izkazali smučwrji osnovnih šol velenjske občine.
V vseh kategorijah so se uvrstili med najboljše, tako si je pridobilo pravico nastopa na republiškem! prvenstvu osnovnih šol, ki bo v Kranjski gori, kar 10 smučarjev naše občine.
Najuspešnejši v posameznih panogah so bili: CICIBANKE:
1.	Polona Cesar (OŠ MPT), CICIBANI: 1. Iztok Melanšek (OŠ AA), MLAJŠE PIONIRKE: 1. Jana Pečovnik (OŠ BR), 2. Nika Tevž (OŠ BL), MLAJŠI PIONIRJI: 4. Aleš Ževart (OŠ MPT), STAREJŠE PIONIRKE:
2.	Suzana Cesar (OŠ MPT), 3. Andreja Glavač (OŠ GŠ), STAREJŠI PIONIRJI: 6. Radovan Gaber (OŠ GŠ), MLAJŠE MLADINKE: 4. Saša Piano (OŠ GŠ), MLAJŠI MLADINCI: 3. Teo Jelen (OŠ GŠ), 4. Marjan Vo-deb (OŠ MPT).
Tekmovali smučarji REK in Gorenja
Na smuičiščih Pungarta so imeli delava Rudarsko-elektro-energetskega kombinata Velenje in delavci TGO Gorenje tekmovanje med TOZD v veleslalomu.
Najprej se je pomerilo blizu 100 smučarjev REK, nato pa še 120 tekmovalcev TGO Gorenje.
Obe telkmi je skrbno pripravil Smučarski klub Velenje.
REZULTATI:
REK - Ženske - 1. Tatjana Vizovišek (TEŠ) 60,1, 2. Erika Zakeršnik (ESO) 62,9, 3. Erika Veršec (TEŠ) 67,8. Moški h kategorija - 1. Ferdo Tamše (TEŠ) 51,6, 2. Vlado Deletala (JAMA) 53,8, 3. Jože Lorbek (DSSS) 54,2; II. kategorija - Stanko Rudolf /ESO) 49,4, 2. Venčeslav Tajnik (DSSS) 49,9, 3. Marjan Pusovnik (TEŠ) 51,5; III. kategorija - 1. Franc Zakeršnik (TEŠ) 46,0, 2. Tone Hojnik (TES) 47,8, 3. Ivan Kugonič (ESO) 48,7; IV. kategorija - 1. Jaka Prelog (TEŠ) 45,4, 2. Tine Kumer (ESO) 46,4, 3. Silvo Hudournik (ESO) 47,9.
TGO GORENJE - Ženske - 1. Franja Turičnik (DSSS) 76,3, 2. Darinka Silovšek (Pralna tehnika) 86,7, 3. Ivica Remenih (ESSS) 89,5. Moški I. kategorija - 1. Slavko Geratič (DSSS) 78,5, 2. Franc Zohar (DSSS) 79,1; II. kategorija - 1. Jurij Veršec (Pohištvo) 63,3, 2. Marjan Kladnik (Vzdržev.) 65,5, 3. Tone Mirnik (Elektronika) 69,3; IU. kategorija - 1. Branko Blagotinšek (DSSS) 58,7, 2. Zdenko Silovšek (Vzdržev.) 58,9, 3. Ivan Ravnjak (DSSS) in Alojz Urnaut (Orodjarna) 59,4; IV. kategorija - 1. Anton Breznik (Vzdržev.) 52,9, 2. Drago Drev (Štedilniki) 54,0, 3. Stanko Mencinger (Avtopark) 54,2.
Družbenega dogovora niso potrdili, saj bodo delegati v TOZD o tem razpravljali po zaključnih računih. Vendar so v razpravi zahtevali, da je treba nujno zagotoviti denar za investicijsko vzdrževanje športnih objektov iz drugih virov, kajti po družbenem dogovoru je za področje telesne kulture v občini zagotovljeno le 0,29 odstotka od bruto OD, kar znese 2,997.000 dinarjev, to pa ne zadošča niti za realizacijo osnovnega programa telesnokul-turnih organizacij.
V razpravi o prednostni razvrstitvi športnih panog so obravnavali pripombe nekaterih klubov, ki pa niso bile osvojene. Delegati TOZD so podprli predlagano prioriteto s pripombo, da je treba v programe dela vključiti množično športno rekreacijo delavcev in več pozornosti šolskim športnim društvom. Z večino glasov so delegati potrdili prednostno lestvico športnih panog za velenjsko občino. Potrdili so tudi zaključni račun za leto 1975 in zahtevali podrobnejšo obrazložitev za posamezne postavke do naslednje seje skupščine.
RADIO VELENJE
UKV frekvenca 88,9 megahercev Oddaje: v četrtek ob 15.30, v nedeljo ob 10. uri
Postavljeno je bilo tudi delegatsko vprašanje glede poslovanja Športnega društva Velenje.
Na skupščini društva je bilo ugotovljeno, da je društvo imelo kar 309.116 dinaijev neporavnanih dolgov. Od tega ženski rokometni klub Velenje 236.335 dinaijev. Pojasnjeno je bilo, da je raziskava v zaključni fazi in da bodo o tem podali podrobno poročilo na naslednji seji skupščine.
Invalidi so kegljali
Na kegljišču hotela Paka v Velenju je bilo prejšnjo nedeljo tekmovanje v kegljanju, ki se ga je udeležilo osem ekip: društvo invalidov Ravne na Koroškem, Invalid Celje, Žalec, „Tkanina Celje", dve ekipi občinskega društva invalidov Velenje in ekipa REK - TOZD plastika in zaščitna sredstva.
Največ kegljev so podrli invalidi iz Raven - 606, 2. mesto je osvojil Invalid Celje - 602, 3. druga ekipa društva invalidov Velenje - 598, 4. I. ekipa Velenja, 6. Žalec, 7. Tkanina in 8. ekipa TOZD Plastika. Tekmovanje je organiziralo velenjsko društvo invalidov v spomin na boje 14. •proletarske udarne divizije februaija leta 1944 na območju velenjske občine. Pokrovitelj tekmovanja je bil rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje - TOZD plastika in zaščitna sredstva, ki letos slavi 5-obletnico obstoja.
OŽIVLJENA TABORNIŠKA DEJAVNOST V SMARTNEM OB PAKI_
Ponovno rojstvo »Hudega potoka«
Tistim, ki spremljajo delovanje tabornikov, ali so kakorkoli povezani s to humano in nadvse zanimivo organizacijo, je bržkone znano, da je bil taborniški odred „Hudi potok" iz Šmartnega ob Paki pred leti eden najbolj marljivih aktivov v občini. Prav gotovo pa jim je poznano tudi to, da je bilo o tem odredu zadnjih šest, sedem let zelo malo slišati. Mnogi, ki jim je znana bogata tradicija tega društva, so večkrat poskušali njegovo članstvo ponovno obuditi k življenju. Žal pa je vedno ostajalo le pri pobudah.
STRELJANJE
Strelci za »ZLATO PUŠČICO«
Strelska dnužina „Mrož" Ve-!nje je izvedla predtekmovanje o sekcijah za „ZLATO PUŠCI-O". Normo i 240 krogov je oseglo 20 stnelcev.
Zmagovalci po sekcijah so
bili: Franjo Zučko (USNJAR Šoštanj) 266, Jože Detlbah (RUDAR) 263, Ibrahim Seli-movič (RŠC) 255, Milan Krk (OSN. ŠOLE) 251, Rudi Ram-šak (GIMN.) 232 krogov.
Tekmovanja še niso izvedle sekcije Termoelektrarne, Vegra-da in Galipa.
Občinsko prvenstvo bo v nedeljo, 7. marca na strelišču RSC.
V Ravnah na Koroškem je bilo prvo kolo „Lige prijateljstva" v kateri sodelujejo najboljši strelci občin Celje, Slo-
venj Gradec, Velenje in Ravne na Koroškem.
Dosegli so naslednje rezultate:
Celje 1443, Velenje 1420, Slov. Gradec 1409 in Ravne 1389 krogov.
Januarja letos pa je „Hudi potok" ponovno „zažuborel". Stari člani tega odreda so na pobudo Zveze komunistov in Občinske zveze tabornikov organizirali skupščino in po dolgem času ter na zadovoljstvo mnogih ponovno spravili delovanje šmarških tabornikov z mrtve točke. Novi starešina Franc Kačičnik je o načrtih, željah in programu, ki so si ga zadali, povedal naslednje:
„Res je bil že skrajni čas, da se taborniška dejavnost v Šmartnem po toliko letih premora zopet začuti. Vse, kar je ostalo od nekdanjega razmeroma velikega odreda, je bilo skoncentrirano v taborniškem krožku osnovne šole. No, pod vplivom mnogih pobud smo spet začeli delati. Izvolili smo novo vodstvo, ki se je resno lotilo dela in ki bo skušalo po najboljših močeh povrniti odredu ugled, ki ga je užival včasih. Poleg mene ga sestavljajo še načelnik Drago Šabec, ki je poleg Marije Zohar tudi mentor ter Danilo Verzelak kot gospodar in Ivanka Kačičnik, ki je tajnica in blagajničarka. Poleg tega pa seveda še cela vrsta drugih, ki bodo, kot kaže, resno poprijeli za delo. Zadali
smo si obsežen program, ki ga bomo skušali uresničiti. Predvsem moramo organizacijsko utrditi sestavo odreda, svoje delo .pa bomo osredotočili predvsem na idejnopolitično izobraževanje ter na oblikovanje pravilnega odnosa in ljubezni do narave pri naših članih, kakor tudi zavesti pri varstvu človekovega okolja. Razumljivo, da bomo skušali kar najbolje sodelovati z vsemi ostalimi organizacijami, s tem, da se bomo redno udeleževali vseh skupnih akcij in pa tudi samostojno pripravljali kurjenje kresov, propagandne ognje ob različnih priložnostih, izlete, taborjenja, športna tekmovanja, kulturne
prireditve in podobno. Največjo pozornost pa bomo seveda posvetili idejnopolitičnemu in strokovnemu izobraževanju tabornikov."
Seveda pa člani odreda „Hudi potok" že na startu samem čutijo posledice predolgega odmora. Njihova blagajna je povsem prazna pa tudi gospodar nima v oskrbi niti najosnovnejših rekvizitov. Ker pa brez tega ne morejo začeti z normalnim delom, so že zaprosili za pomoč temeljno telesno-kulturno skupnost pri skupščini občine Velenje in pa krajevno skupnost ter SZDL v Šmartnem ob Paki, ki jim bodo skušali najti primeren prostor za delovanje. Nad šestdeset članov pa že nestrpno čaka, da bo njihovim prošnjam odobreno in da jim tudi vreme ne bo več nagajalo ter da bodo lahko začeli s svojimi akcijami v naravi, saj je njihovo geslo „s prirodo k novemu človeku".
J. KRAJNC
• NOGOMETNI TURNIR V RDEČI DVORANI
V Rdeči dvorani v Velenju bo 21. marca nogometni turnir nekdanjih nogometašev Celja, Šmartnega ob Paki, Šoštanja in Velenja. Nogometaši zagotavljajo zanimive borbe in bodo ljubitelji nogometa prišli na svoj račun.
Pokrovitelj turniija bo Občinska telesnokulturna skupnost Velenje.
Lepšega sonca ni, kakor je mati, radosti večje ni, kakor je — brati!
NARODNE VEZENINE NA SLOVENSKEM DVE LEVI, DVE DESNI
IKEBANA
KUHARSKE KNJIGE
Vaša knjigarna in papirnica
Mladinska knjiga VELENJE
IAŠ ČAS je; ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje,	- Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 80 dinarjev - Za inozemstvo 150
ropagando im založništvo Vdenje - Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p.p. 89, telefon	dinaijev - Tekoči račun št. 52800-601-21420 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne
963) 850-08(7 - Uredništvo Ljuban Naraks, Min Tamše in Stane Vovk - Tehnični urednik Franci	vračamo - Tisk Ljudska pravica Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SRS
Eazovec — Čaasnik je kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januarja 1973	(št 421-1/72 od 8. 2. 1974) se za NAS CAS ne plačujetemeljni davek od prometa proizvodov.
NAS ČAS
11
ŽTS* v
NAŠA ZNANKA
FRANČIŠKA FRISKOVEC
Na Tomšičevi v Velenju živi Frančiška Friškovec. Obiskali smo jo. Frančiška se je rodila leta 1890 in je torej že dopolnila petinosemdeset let. Tisti, ki jo poznajo, pa bi prav gotovo potrdili, da jih kaže Frančiška veliko manj.	,
Frančiška živi skupaj s hčerko. Čas preganja s pospravljanjem, ko pa je stanovanje urejeno, bere. Bere zelo rada, kljub temu, da mora včasih za kratek čas z branjem prekiniti, ker jo bolijo oči. Povedala je, da ima Naš čas zelo rada, s posebnim zanimanjem prebere članek, kadar predstavljamo kakšnega njenega znanca. Bere tudi ITD, zelo žal pa ji je, da Tovariš ne izhaja več.
Rodila se je na Kozjaku, kasneje pa so se preselili v Plešivec. Tu je preživela tudi prvo vojno. To so bili zelo težki časi. Brat je moral v vojsko, v kateri je tudi izgubil življenje. Vseskozi so trepetali zanj in vsakega tujca so se prestrašili, misleč, da prinaša slabe novice. In nekega dne so res izvedeli, da je na Dunaju smrtno bolan. Ko so ga prišli iskat, je že umrl.
Po vojni se je Frančiška Friškovec poročila in živela z možem v Topolšici. Prvi mož je umrl za tuberkulozo. Frančiška seje zaposlila v tovarni usnja v Šoštanju. Bila je prepričana, da je tudi sama tuberkulozna in da bo tudi ona umrla. Prepričali so jo, da se je poročila, a tuberkuloze se boji še danes.
V Topolšici so živeli kar dobro, njen mož je bil vodja mizarske delavnice. Toda zopet se je pričela vojna. Frančiška se je je bala že ob misli na prvo svetovno vojno. Zopet so se pričeli težki dnevi. Noč in dan so trepetali za svoja življenja. Dnevi so bili polni strahu. Nikoli ne bo pozabila, kako je trepetala nekega dne, ko so se partizani in Nemci srečali prav v Topolšici. Frančiška je bila sama doma. Šipe na njenih oknih so bile vse prestreljene. Podobni dogodki pa so se vrstili iz dneva v dan.
Življenje je bilo včasih zelo težko, vendar pa je Frančiški Friškovec žal tistih časov. Dejala je: „Če samo pomislim, kako lepo je bilo pri nas, ko smo pustovali, vsa vas se je zbrala in veselja ni bilo ne konca ne kraja. Zbirali smo se tudi ob drugih priložnostih. Takrat smo pozabili na vse skrbi in težave. Danes pa so ljudje čisto drugačni. Mislim, da se sploh ne znajo več zabavati. Ja lepo je bilo včasih, lepo ..."
Zelo ponosna pa je Frančiška na svoje sosede in sorodnike. Pravi, da jo redno obiskujejo in ji prinašajo darila. „Ob novem letu sem dobila kar devetinsedemdeset pomaranč", se je pohvalila.
Ob koncu našega pogovora, smo jo hoteli slikati, na kar pa nikakor ni hotela pristati. Dejala je, da je za to prestara in da se je slikala, ko je dopolnila osemdeset let, pa da tiste slike ne mara videti. Končno smo jo le prepričali in ji obljubili, da jo obiščemo, ko bo imela sto let. Dejala je: „0 to pa ne bo tako hitro."
Zasnežena cesta in neprimerna hitrost
Iz Raven proti Šoštanju je 13. februarja 1976 peljal voznik osebnega avtomobila CE 670-02 Jože Albina. Ko je pripeljal do bližine Cestni-kove hiše, mu je v desnem nepreglednem ovinku pripeljal iz nasprotne smeri voznik avtobusa CE 438-19 Ivan Rogelšek. Zaradi zasnežene ceste in neprimerne hitrosti se v ovinku nista mogla zaustaviti in sta tako s prednjimi deli vozil trčila. Na vozilih je za okoli 10.000 dinaijev škode.
• NI
NAKAZAL SPREMEMBE SMERI VOŽNJE
Voznik osebnega avtomobila CE 423t-61 Jože Šmon je peljal 24.2. letos po Kidričevi cesti v Velenju. Ko je pripeljal do križišča Kidričeve in Kajuhove ceste, je zavil levo, ne da bi nakazal spremembo smeri vožnje. Za njim pa je vozil voznik osebnega avtomobila NM 164-50 Rudolf Nonar, ki je hotel v križišču prehiteti Šmona, kateri pa je že zavil v levo na Kajuhovo cesto, takrat pa je Nonar s sprednjim desnim blatnikom zadel v zadnji levi blatnik. Škoda znaša 3.000 dinaijev.
•	PREVELIKA HITROST
Voznik osebnega avtomobila CE 496-96 Jože Res-man je vozil iz Velenja proti Šoštanju. Ko je pripeljal v Družmiije, ga je začelo iz neznanega vzroka zanašati in je svoje vozilo ustavil tako, da je bilo poševno na desni polovici ceste. V tem času je voznik osebnega avtomobila CE 717-28 Cesar, ki je vozil za omenjenim vozilom, kljub zaviranju trčil v vozilo CE 496-96. Škode je za okoli 5.000 dinaijev. Do prometne nesreče je prišlo zaradi prevelike hitrosti voznika Cesarja.
•	»BALONČEK« P0ZELENEL
Pri delavnicah RŠC je po Celjski cesti 22. februarja letos peljal voznik traktorja Franc Babič. Na križišču Celjske ceste in ceste proti RŠC ter odcepa za TGO je Babič zavijal levo. Iz nasprotne smeri pa je pripeljal voznik osebnega avtomobila CE 653—65 Franc Jovan, ki je takoj, ko je zagledal nasproti vozeči traktor, ustavil na svoji skrajni desni. Ker pa je traktorist Babič nekoliko sekal ovinek, je s prednjim delom traktorske psikolice zadel Jovanov avtomobil. Babič je vozil pod vplivom alkohola.
• NOVICE IZ ŠMARTNEGA OB PAKI
Vlado Videmšek, komandant brigade Franc Leskošek Jožetu Pečečniku
— Luka, pripenja udarniško značko
Spomenik NOB na Trgu Svobode. V krogu je slika narodnega heroja Miha Pintaija — Toleda
V mariborskem muzeju NOB smo se srečali s soborcem Miha Pintaija Tonetom Ulrihom in ravnateljem tega muzeja Mila-
Nekaj smo o Toledu vedeli sami, seznanili pa smo se še z mnogimi podrobnostmi. Povedali smo, da smo na poti v Maribor obiskali Ruše, kjer je Miha Pintar nekaj časa živel. Mimoidočo žensko smo vprašali, če pozna koga, ki je poznal Miha Pintaija. Povedala nam je, da ga je tudi sama poznala. Njuna očeta sta skupaj delala na železnici. Pintarji so bili dobri ljudje. Povedala nam je še več zanimivosti. Ženski smo se zahvalili za prijazne besede, se skupaj z njo slikali in se poslovili.
Poiskali smo nekdanje prebivališče Pintarjevih in se zelo začudili. Hiša je veličastna in se razlikuje od drugih. Na rijej je spominska plošča. V hiši žive tuji ljudje, zato se tu nismo veliko mudili.
Tovariš Ulrih, nam je pripovedoval, kakšne so bile razmere med vojno, kako težko je bilo dobiti delo in kako se je pozneje odločil in odšel v partizane. Z Mihom sta bila dobra tovariša. Tovariš Ževart nam je pokazal Toledove izdelke, iz obdobja, ko se je še šolal. Po poklicu je učitelj in njegovi likovni izdelki so zelo lepi, iz njih je razvidno, da jih je delal potrpežljiv in natančen človek. Tovariša Ulriha smo prosili, da bi si ogledal kip Toleda, še preden bi se kipar lotil natančne obdelave, kajti iz slik, ki so na razpolago, je premalo
Tone Ulrih - Kristl
Preden smo odšli, smo si ogledali muzej, nato pa smo se napotili na Trg svobode, kjer stoji veličasten spomenik NOB, na katerem so vidni vsi pomembnejši štajerski predstavniki našega narodnoosvobodilnega boja, med njimi je tudi Miha Pintar - Toledo.
JANA TAJNIK 8. b O.Š. Miha Pintar - Toledo
• USPEŠNO
KRVODAJALSTVO
V soboto, 21. februarja je bila v Šmartnem ob Paki. prva krvodajalska akcija v velenjski občini. Akcije seje udeležilo 135 krvodajalcev, kri pa so odvzeli 115, kar je za to naselje vsekakor lepo število. Da se je za odvzem prijavilo toliko ljudi, imajo največ zaslug marljivi člani odbora Rdečega križa.
Tokrat so krajani darovali kri za celjsko bolnišnico, prihodnjič pa pride na vrsto slovenjgraška.
• AVT0-M0T0 DRUŠTVO JE DELAVNO
plina. Do nedavnega je imel zalogo plina domačin Rudi Hramec. Ker je prodajo opustil, so krajani prisiljeni odslej nabavljati plin v Mozirju ali pa v Braslovčah. Tisti, ki imajo svoje avtomobile, si ga zlahka nabavijo, krajani, ki pa avtomobila nimajo, pa imajo s tem precejšnje težave.
Ali ne bi bilo mogoče, da bi plin prodajalo Trgovsko podjetje Era v svoji trgovini, ki jo ima v Šmartnem ob Paki? V njej sta dva prodajalca, ki bi to dodatno delo nedvomno zmogla, krajanom pa ne bi bilo treba po plin v Braslovče ali Mozirje. Le malo dobre volje in prožnosti je treba — ali ne?
Zorko Kotnik
nom Zevartom. Pri njiju smo se ustavili, da bi nam kaj več povedala o imenjaku naše šole. V delu imamo njegov doprsni
kip in smo upali, da nam bo pogovor z njima v pomoč. O njem imamo namreč zelo malo podatkov.
jasen lik Toleda. Tovariš Ulrih nam je bil pripravljen pomagati.
Tovariš Ževart je predlagal, da bi na naši šoli uredili spominsko sobo Mihe Pintarja Toleda, kjer bi bili zbrani podatki o njegovi revolucionarni poti. Pomagal nam bo mariborski muzej. Priskrbeli nam bodo ustrezno gradivo. Spominsko sobo bomo odprli istočasno z odkritjem spomenika, to je 2. junija letos.
Minili so komaj štirje meseci, ko se je v Šmartnem ob Paki končal uspel tečaj za voznike amaterje. Pred dnevi pa se je začel nov tečaj, v katerega se je vpisalo 40 kandidatov. Prijav je bilo sicer še več, vendar zaradi premajhne predavalnice niso mogli sprejeti vseh, ki bi radi postali vozniki amateiji.
• TEZAVE S PLINOM
#	UKV frekvenca 88,9 megahercov
#	oddaje: v četrtek ob 15,30,
v nedeljo
,ob 10. uri
v___/
V Velenju so se sešli na 3. brigadno konferenco mladi iz velenjske občine ter krajevne skupnosti Zibika, ki tvorijo brigado Franca Leskoška Luke. Ta brigada je namreč med lanskim poletjem, nekateri brigadirji so si v ta namen vzeli redne letne dopuste, odšla v Zibiko, kjer so pomagali tamkajšnjim krajanom pri gradnji vodovoda in obnavljanju hiš, ki jih je porušil potres. Okrog dvajset brigadiijev je svojo nalogo opravilo več kot uspešno, saj so skopalj kar 450 metrov vodovoda in položili prav toliko cevi. Poleg tega so brigadirji brigade Franc Leskošek Luka, ki so jim pomagali tudi mladi iz Vegrada, „spravili" pod streho novo hišo pri domačinu Hostniku. Staro je namreč potres tako močno poškodoval, da ni bila možna obnovitev. Komite občinske konference ZKS Velenje je tej velenjski brigadi podelil naziv udarne za njeno uspešno delo.
Na tretji brigadni konferenci, ki je bila pred dnevi je komandant brigade Vlado Videmšek podelil udarniške značke in pohvale brigadirjem za njihovo nesebično pomoč. Udarniške značke so prejeli: Jože Pečeč-nik, Božidar Repnik, Zvone Tajnšek, Stane Kovač, Maijan Brglez, Mirko Verhovnik, Marjan Domanjko in Vlado Videmšek.
Pohvaljeni pa so bili: Marjan Skornšek, Jože Kovač, Drago Brodnik, Stane Drame, Jože Stopnik in Franc Pergovnik.
Mladi brigadirji, katerih geslo je ..pomagati vsakemu v nesreči", so sprejeli sklep, da bodo pomagali tudi Stropni-kovim iz Razboija, katerim je ogenj popolnoma uničil hišo in gospodarsko poslopje. V svoje vrste pa so sprejeli Franca Stropnika, člana te družine.
Njihova največja želja je, da bi čimprej lahko obiskali tovariša Franca Leskoška Luko, po katerem so izbrali ime svoji brigadi, ter mu izročili v spomin brigadirsko uniformo.
V Šmartnem ob Paki so zelo velike težave z oskrbo
v
RADIO VELENJE