DDIMODfilfl nMEUMIIT Novo bombardiranje Hanoja in Hajfonga Nad sto civilistov mrtvih ali ranjenih Letala so predvčerajšnjim bombardirala tudi neko bolnišnico - Večje število letal sestreljenih ■ Fulbright znova obsoja Johnsonovo politiko v Vietnamu Ua 26. — Sevemovdetnamska tiskovna agencija jav- fonvK0 ameriška letala med včerajšnjim napadom na Haj-nila* - streljevala britansko trgovsko ladjo «Dartford» ter raja ; sest članov posadke. Dva sta hudo ranjena. Ladja je ime-Jfsno vidne znake o državni pripadnosti. "•jVernovietnamsko zunanje /““Strstvo je sporočilo, da so J^^a letala bombardirala bolni* c.1Vl^n& letališče in neko Hoia v predmestju Ha- tartu-u ad sto civilistov je bilo J^bip ali ranienih- Med temi uij-.'1? mnogo bolnikov v bol-strstva *Zjava vnanjega mini- .1 'O III1711TTO t-rtmohr+iAMn i n cjru„Va Poziva socialistične in oaločn0mir0l:’Ubne države’ nai spreim- Protestirajo ter naj «d» Pravočasne ukrepe, nin, , zeio roke ameriškim voj 1? zločincem». j, ——ncem». bilo •j?'5*- radio le sporočil, da je škis rČerai sestreljenih 15 ameri-letal bllo°^a' y P°nedeljek pa jih je letal na področju Hanoja in S?jfonea. __________J J_____________ streljanih devet. Radio Haj- fong pa je sporočil, da so danes sestrelili nad Hajfongom štiri ameriška letala in en helikopter, ki je skušal rešiti pilote sestreljenih letal. Ameriška letala so izstreljevala raketne izstrelke proti cestam v središču mesta. Davi so ameriška letala napadla tudi severna predmestja Hanoja. Ameriško poveljstvo javlja, da so ameriška letala bombardirala tudi most, ki je oddaljen šest kilometrov od središča Hanoja. Most je dolg 250 metrov in povezuje obe obrežji Rdeče reke. Poleg tega so ameriška letala bombardirala električno centralo, ki je oddaljena 10 kilometrov od Hanoja. Ameriški vojaški predstavnik je izjavil, da IIIIIII"|||IIIIIIII1III,,III,M|IIII,,,,I|M,I,1...............................................................................................................................mm Sprejet predlog tez o reorganizaciji ZKJ povečanje trgovine med Jugoslavijo in Avstrijo ^°svetovanja z zahodnonemškimi predstavniki našega dopisnika) razvoiZ?^13’ 26- — Komisija za ^bhisfcn reorganizac^° Zveze ko-sprejf] v Jugoslavije je soglasno tazvoj.f pred,°g tez o nadaljnjem ftiUnjs, re°rganizacije Zveze ko-tua, vcov’ ki je bal danes izročen i*l Naaa]J-avn° razpravo. J1 h 2v» Jnjl razvoj in - reorganizaci-a Obokih komunlstov je sestavni del i ^^Roslri rev°lucionarnih sprememb **C«*ke družbe v pogojih sata isto* Jania. Z reorganizacijo ZK C?Sno tudi internacionalna ba, na {^slovanskih komunistov, blh 7zlr°S-novi svoji*1 revolucionar-iščejo odgovore na 4 ,lovja dileme, na osnovna proti- hnsitegj^obnega družbeno-zgodo-v4 ,tezah teZa” v Se med drugim obravna-0 nadaljnjem razvoju "•mom-irt,— u nauaijnjem razvoju •bestojo Vne socialistične družbe, 6terjiu yioga ZK v političnem si-tepog' ,®ebina. in pomen borbe za <%, socialistično demokra-in vJ^ok v 111 vSebiokrat^ni vpliv na smer 4 ^ dn,-°u državne politike, odnosi 4 eno-političnimi organiza- J hiiJa 2|*.Znafiaj in idejna fiziogno-Z ^Inn ; notranji odnosi v ZK (na-'i bSboi« aZvoj demokratizaci ie na ^lovt rriazvo-i demokratizacije na nja)’ načeim°kratičnega centraliz' i jj, u razredu in svojemu na-^ hth Čružpa dajeJ° največji prispe-j?tvl socJ,nemu napredku in kre-*’ki uk Uzma .i »A.** lih na svetu z rezulta-$ . H. vsa-k dosega v svoji de- s2a k - v doUaP^n° borbo za sociali i belila ^ aSnJi dobi je potrebna ž % j« X^tojnost delavsklh gi- - in raznih držav v gra- ii? (ll«Cp*“iu Politike in popol- ^ ih na osnovi objek- ... aCelne razprave in kon- struktivne kritike. Samo ob spošto vanju teh načel, ki izključujejo vsak hegemonizem, je moč graditi enotnost socialističnih in naprednih sli v sodobnih pogojih. V večdnevnih razgovorih, ki so se danes končali v Beogradu med delegacijami zveznih gospodarskih zbornic Avstrije in Jugoslavije o možnostih intenziviranja trgovinske izmenjave, razvoja industrijskega sodelovanja in skupnega nastopa gospodarskih podjetij obeh držav na drugih tržiščih je bilo doseženo popolno soglasje glede dejanj, ki jih bodo začeli za uresničenje postavljenih smotrov. Predsednik Zveze gospodarske zbornice Avstrije inž. Sallinger je pred odhodom iz Beograda na tiskovni konferenci poudaril veliko zanimanje Avstrije za poglobitev gospodarskega sodelovanja s prijateljsko Jugoslavijo. Na vprašanje novinarjev, katera področja bi prišla v poštev za skupen nastop avstrijskih in jugoslovanskih podjetij na drugih trgih, je odgovoril, da predvsem prekomorske države in države v razvoju. V Beogradu so se včeraj pričeli razgovori med zastopniki zahodno-nemškega vladnega mešanega odbora pod vodstvom veleposlanika v bonskem zunanjem ministrstvu dr. Avela In ustreznim jugoslovanskim odborom, ki mu načeluje veleposlanik v državnem tajništvu za zunanje zadeve Miloš Lalovlč. Na včerajšnjem plenarnem zasedanju so opravili široko izmenjavo mišljenj o vprašanjih s področja gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Nemčijo ter so ustanovili komisijo In delovne skupine, ki so danes pričele obravnavati vprašanja blagovne izmenjave, finančnih vprašanj, vprašanje kmetijstva, prometa in turizma. Po končanem delu se bo ponovno sestal mešani odbor. B. B. so letala naletela na močan protiletalski ogenj. Agencija Nova Kitajska poroča, da je 4. aprila nastal v ameriškem oporišču Dau Tieng v Južnem Viet. namu upor. Več vojakov ni hotelo oditi na bojišče. Poveljnik enote je ukazal streljati na upornike in ti so začeli s svoje strani streljati. Ubitih je bilo okoli 50 vojakov. Britanski zunanji minister Brown je v spodnji zbornici v zvezi z ameriškim obstreljevanjem britanske ladje «Dartford» izjavil, da «dokler bo trajala vojna v Vietnamu, bo nevarnost stopnjevanja velika in posledice strašne«. Pripomnil je, da po njegovem «ni moč vplivati na kogar koli, če se na eni strani izbere tisti, ki ga je treba obsoditi, na drugi pa tisti, ki ga je treba poveličevati«. V Washingtonu je predsednik ameriškega zunanjepolitičnega od. bora v senatu Fulbright obtožil Johnsona, da hoče zadušiti kritiko njegove politike v Vietnamu ter da išče popolno zmago in ne mirovnih pogajanj. Fulbright in demokratični senator Gruening sta izjavila, da je bil namen generala Westmorelanda, ko je govoril v ponedeljek, pripraviti javnost na novo razširitev vojne dejavnosti v Vietnamu. Ameriški minister za obrambo McNamara je danes izjavil, da so sklenili bombardirati sevemoviet-namska letališča, kjer so oporišča za lovska letala Mig, ker je letalska reakcija nasprotnika sedaj mnogo večja. Dejal je, da so se pogoji sedaj menjali in da se je dejavnost sevemovietnamskih lovskih letal povečala. Sovjetska nota Izraelu MOSKVA, 26. — V Moskvi so iz ročili danes izraelskemu poslaniku noto sovjetske vlade, ki ugotavlja, da je izraelska politika do sosednih arabskih držav polna nevarnosti, za kar pade v celoti odgovornost na izraelsko vlado. Nota poudarja, da se stanje na tem področju od časa do časa poslabša zaradi pobud tujih imperialističnih sil ter izraelskih ekstremističnih in vojaških krogov. Te pobude so naperjene proti svobodi in neodvisnosti sosednih arabskih držav. «San Marco B» v vesolju MOMBASA, 26. — Davi so ob kenijski obali izstrelili italijanski satelit «San Marco B», ki je začel redno krožiti okoli Zemlje in oddajati podatke. Satelit je začel odda- V nedeljo, 30. t. m. bo «Primorski dnevnik« vseboval tudi ((TURISTIČNI INFORMATOR*. jati podatke ob 14.36, ko je napravil prvi krog okoli Zemlje v višini nad 200 kilometrov. Največja razdalja satelita od Zemlje znaša 806 kilometrov, najmanjša pa 216 kilometrov. Ravnatelj centra za vesoljska raziskovanja v Rimu prof. Broglio je izjavil, da satelit popolnoma v redu deluje in da pošilja številne zelo dobre podatke, ter da pričakujejo važne znanstvene Dodatke. Satelit «San Marco B» ima obliko kovinaste krogle, v kateri je v manjši razdalji druga krogla. Premikanje zunanje krogle v primerjavi z notranjo daje podatke o sestavi zraka v višini, kjer leti satelit. Program satelita ima dva glavna smotra: preizkušanje povsem premičnega izstrelišča in postavitev satelita na nizek ekvatorski tir. Prof. Broglio je izjavil, da za sedaj ne bodo razstavili izstrelišča, temveč ga bodo pripravili za nove naloge. Satelit so izstrelili z nosilno raketo «Scouts>. Italijanski vesoljski program predvideva izstrelitev novega satelita «San Marco C«, ki bo izvršil nekatera znanstvena raziskovanja po naročilu ameriške vesoljske ustanove. Včeraj je grški kralj Konstantin prisostvoval zasedanju vlade Okrožnica notranjega ministra govori, da je treba «brez milosti» zatreti odpor - Dva italijanska novinarja aretirana in izgnana - Še vedno neznana usoda aretiranih italijanskih državljanov ATENE, 26. — Kralj Konst antin je predsedoval seji nove vlade Konstantina Koliasa. Kralj se je sam pripeljal iz svojega prebivališča v Tatoiju in je najprej zaprisegel dva nova ministra, nato pa je na seji vlade prebral krajšo izjavo. V izjavi pravi kralj, da je Grčija v zadnjem razdobju šla skozi hude preizkušnje in da so stalno napadali narod, monarhijo, oborožene sile in sodstvo, s čimer so po njegovem bili «predvsem oškodovani resnični interesi naroda«. Nato je kralj pohvalil vojsko, češ da predstavlja najvažnejši steber države. Skliceval se je na božji blagoslov, napore vlade in podporo ljudstva, da se u-stvari «pravična država in organizira resnična demokracija«. V zaključku se je kralj polemično obrnil na novega predsednika vlade, češ da je tudi njegova želja, da se bo lahko čimprej obnovil parlamentarni režim. Po zaključku vladne seje se je kralj dal fotografirati. Oblečen je bil v generalsko uniformo, na njegovi desnici je bil predsednik Ko-lias, na levici namestnik predsednika in minister za obrambo gen. Spandidakis. Poleg kralja sta na liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii BRZOJAVKA POSLANCEV KPI, PSIUP, PSU IN KD U TANTU Poslanci zahtevajo posredovanje OZN za zaščito svoboščin v Grčiji sliki tudi dva visoka častnika, ki sta odigrala pri državnem udaru odločilno vlogo: polk. Papadopulos, sedaj član predsedstva * vlade, in gen. Patakos, minister za notranje zadeve. S svojo izjavo je kralj torej po dolgem molku uradno potrdil državni udar in tudi na viden način potrdil novo vlado. Istočasno je seveda na dokaj sramežljiv način prišla tudi do izraza kraljeva želja, da se čimprej obnovi parlamentarni sistem na osnovi «resnične demokracije«, ki si jo verjetno zamišlja pod okriljem skrajno desničarskih sil, ki so udar tudi izvedle. Iz dobro obveščenih krogov se je zvedelo, da je ameriški veleposlanik Talbot imel včeraj dobro uro trajajoč razgovor s kraljem v zvezi z opozorilom ameriškega zunanjega ministrstva, da lahko ponovno proučijo «obsežen program ameriške vojaške pomoči Grčiji«. Krožijo vesti, da nameravajo Andreja Papandreuja obdolžiti veleiz- janske vlade proti aretaciji in ker niso mo?li obiskati zapornike. Ve. leposlanik je tudi odločno ugotovil, da ta policijska akcija lahko škoduje dobrim odnosom med Grčijo ih Italijo. Kolias se je izgovarjal a nastalim stanjem in z izrednim sta, njem, zaradi katerega so nastale ne katere nevšečnosti. Italijanski konzul se že dva dni trudi, da bi stopil v stik z zaprtimi italijanskimi državljani. Včeraj ga je sprejel notranji minister geo. Patakos, ki mu je dal posebno prepustnico za vstop na stadion. Vendar pa policaji in vojaki te prepustnice niso priznali, tako da j® moral konzul zahtevati ponovno posredovanje oblasti. Končno so ga pustili na stadion, kjer pa mu je neki agent dejal, da italijanskih jetnikov ni več v tem taborišču. Johnsonov pogovor s Kiesingerjem BONN, 26. — Bonski kancler Kie-singer se je sestal danes z ameriškim predsednikom Johnsonom, Po pogovoru s Kiesingerjem je daje in da bo lahko že v 48 urah izjayi' časnikarjem, da so prišel pred sodnika. Obtožba ie v I , . yedno nekatera nesoglasja m da o neširjenju jedrskega orožja, o Norveški kralj na obisku v Rimu RIM, 26. — Danes je prispel v Rim norveški kralj Olav. ki je vr nil obisk predsednika republike Sa-ragata. Kralja so na letališču sprejeli z vsemi častmi, nato se je od peljal v Rim, kjer so ga pozdravili predstavniki rimske občine, in kasneje je odšel na Kvirinal. Popoldne je na veleposlaništvu sprejel norveške državljane, ki prebivajo Italiji, zvečer pa se je udeležil častne večerje, ki jo je priredil Saragat. Uradni del obiska se bo nadaljeval še jutri, ko si bo kralj ogledal nekatere rimske znamenitosti in se bo udeležil sprejema na županstvu. Francoska vlada bo zahtevala posebna pooblastila PARIZ, 26. — Predstavnik francoske vlade je sporočil, da je vlada sklenila zahtevati od parlamenta izredna pooblastila za šest mesecev na gospodarskosoclalnem sektorju. Zadevni načrt zakona bo predložen poslanski zbornici prihodnji teden in vlada bo zahtevala nujno razpravo o njem. Predstavnik je izjavil, da bi ukrep veljal do 31. oktobra, ker namerava vlada sprejeti nujne sklepe glede socialne varnosti, udeležbe delavcev pri dejavnosti podjetij in prilagoditve francoske industrije pogojem mednarodne konkurence. ' n ^ %$| ll|||||"i""i„tli„llilllilllinllllUiil„iiililll„l„„ill„ll„„il.. RDEČEM TRGU V MOSKVI kost na l %romna množita je prisostvovala ’ pogrebu vesoljca Komarova Govorili Suslov, Keldiš in Gagarin J 26. — Danes je biil v Moskvi pogreb polkovnika J sl vrx)» °mar°va, ki je zgubil življenje pri preizkušanju Vojvod* ^»oljske ladje. i Za iJe krenil iz Doma ' I 'C tr8a dkrsto so gli do Rde-t veso?irVzlnski elani P°k°j' ''ni*,' Zham-i ’ Predstavniki ob-/ ^ x • Na tehniki in Sledila je vojaška parada }* Si^Nl Rdečem trgu je za- Ift v Korn-l V' PoudarU ie- da ? K* ^etske8 g*odoko eželosti-Komarova oktobra 1964 ^ * vi- državljane. Ome- , , je i« vesoljec zgubil živ-^tSLltll je aajal o novih zmagah. jkvfl6 Predsednik so- Rje. da>Je. znanosti Keldiš. k?’kiMa Veli{e ,z8uba Komarova SvlKr fr bolest med tisti-i ves£ sodelujejo pri raz- l KI k«t j?v„Ja' Poudaril je: «Ko-So, (breizk^1®!1 inženir je imel Petero k at! novo vesoljsko 0 Je ta že opravila poizkusne polete brez človeške posadke. Med svojim zadnjim poletom je pokazal veliko sposobnost, tehnično in znanstveno pripravljenost, izkušenost in močno voljo.« Zadnji je govoril Jurij Gagarin, ki je le s težavo zadrževal solze. Govoril je o vrlinah pokojnega in je obljubil, da bodo vsi vesoljci nadaljevali delo za stvar, za katero je Komarov žrtvoval življenje. Z Rdečega trga so žaro s pepelom prenesi: do niše poleg trupla pokojnega maršala Malinovskega. Žaro so nosili predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Podgorni in predsednik vlade Kosigin. Sledili so Suslov, prvi podpredsednik vlade Ma-zurov ter vesoljca Nikolajev in Valentina Tereškova. Med sviranjem Chopinove žalne koračnice in topovskimi salvami so žaro vzidali v kremeljsko obzidje. Z Leninovega mavzoleja so zatem voditelji prisostvovali vojaški paradi na čast padlemu junaku. Komarova je spremljala na zadnji poti ogromna množica. Sprevod je bil dolg več kot en kilometer in je šel med gostim špalirjem ljudi, ki so dvigali visoko nad glavami številne črno obrobljene slike pokojnika. Sovjetski časnikar Golovanov piše danes v «Komsomolskaji Pravdi«, da je Komarov dobil ukaz, naj se vrne na Zemljo med 19. krogom o-koli Zemlje. Tedaj je letel nad A-friko. časnikar dodaja, da so zaviralne rakete ladje popolnoma v redu delovale. Zatem pravi, da je zadnjikrat slišal glas Komarova, ko je ta letel nad Afriko. Sporočil je: «Vse je v največjerr redu.« Zatem pa ga ni slišal več. Časnikar piše dalje: »Program poleta je bil v celoti izpolnjen. Komarov je storil vse, kar lahko stori pilot, inženir, človek. Jaz sem bil v nadzorstvenem centru za pristanek in sem poslušal vsa poročila Komarova odgovornim za polet. Ni bilo nobene motnje, vse operacije so potekale, kakor je bilo predvideno. Potekale so dolge minute in nihče ni vedel, da so se vrvi padala zapletle in se to ni moglo odpreti in nihče ni še vedel, da poveljnik vesoljske ladje »So juz 1» ni bil več med živimi.« Resolucija izvršnega odbora PSU o Grčiji - Nadaljuje se razprava o vsedržavni konferenci socialistov - Dan žalovanja na univerzah ob obletnici smrti Paola Rossija RIM, 26. — Poslanci različnih političnih skupin so poslali glavnemu tajniku OZN U Tantu brzojavko, v kateri izražajo zaskrbljenost zaradi poročil o nediskriminiranih političnih a-retacijah v Grčiji in zahtevajo posredovanje komisije za človečanske pravice ter zagotovilo o varnosti jetnikov ter zaščito njih pravic. Brzojavko so podpisali La Malfa (PRI), Dosset-ti, De Mita in Sinesio (KD'), Ferri in Pertini (PSU), Cincia-ri Rodano in Ingrao (KPI), Luizzatto (PSEUP). Naslednjo brzojavko pa so poslali predsedniku mednarodnega Rdečega križa v Ženevo z zahtevo, da se zagotovi varnost jetnikov in da se jim pošljejo živila, obleke ter zdravila. Skupina grških študentov je izročila danes poslanskim skupinam vseh strank z izjemo monarhistov in fašistov resolucijo, v kateri zahtevajo, da italijanska vlada ne prizna nove grške vlade in da se potrudi, da prenehajo nediskriminira-ne aretacije. Končno prosijo, da i-talijanska vlada izda dovoljenje za delo tistim študentom, ki se nočejo vrniti v Grčijo. Grčija je bila na dnevnem redu razprave tudi v senatu, kjer je socialistka Tullia Carettoni izrazila zaskrbljenost vseh parlamentarcev in vseh demokratičnih ljudi zaradi tamkajšnjih dogodkov in izrazila željo, da senat na primeren način izrazi solidarnost z vodilnimi demokratičnimi grškimi predstavniki. Minister Reale se je v imenu vlade omejil na splošno ugotovitev o zaskrbljenosti zaradi poročil, ki so še vedno nejasna. Pajetta (KPI) je protestiral, češ da so ministrove besede preveč o-prezne in da ne vsebujejo obtožbe. Reale je odgovoril, da bo verjetno že jutri govoril v palači Madama zunanji minister Fanfani, ki bo prisoten med razpravo o proračunu. V poslanski zbornici je predsednik Bucciarelli Ducci potrdil pravilnost postopka poslevodečega predsednika Paola Rossija, ki je za dva dni izključil z zasedanj misinske-ga poslanca Robertija zaradi poveličevanja fašizma. Zbornica je nato razpravljala o zakonskem predlogu za reformo bolnišnic. Kasneje so se dogovorili za naslednji dnevni red in tudi določili, da bodo razpravljali o obveščevalni službi SIFAR na zasedanju, ki bo 2. ali 3. maja. študentsko predstavništvo UNURI sporoča, da bo 28. aprila po vseh univerzah ob prvi obletnici smrti študenta Paola Rossija žalni dan. Minister za šolstvo je že izrekel staršem ubitega študenta sožalje. Pred letom dni je Paolo Rossi izgubil življenje ob divjaškem napadu neofašističnih študentov med manifestacijami na rimski univerzi, zaradi česar je bil odstavljen takratni rektor, ki je s svojim zadržanjem podpiral neofašiste. Danes se je sestal izvršni odbor PSU, ki razpravlja o sklicanju vsedržavne konference, odnosno o predhodnem sklicanju CK PSU, ki bo določil datum te konference. Tudi na tem zasedanju je bilo mnogo govora o Grčiji in vodstvo je na predlog Lombardija soglasno sprejelo resolucijo, v kateri se poudarja sodelovanje Italije in Grčije v raznih organizmih in predvsem v NATO in dejstvo, da se je v Grčiji obnovil vojaško-fašistični režim. Resolucija obvezuje stranko in vse njene organe, da se to stališče spremeni v energično akcijo v vseh organizmih, kjer sodelujeta Italija in Grčija. Glede vsedržavne konference pa danes ni prišlo do sklepov, ker se bo zasedanje izvršnega odbora tudi jutri nadaljevalo. Znano je samo, da menda Nenni namerava nasloviti članom stranke osebno pismo, kot pripravo na konferenco,, kot je storil tudi pred socialistično združitvijo. Tanassi pa je predlagal, naj Nenni ponovno prevzame tajništvo v svoje roke, pri čemer je vseeno, če ostane podpredsednik vlade ali ne. Minister za trgovinsko mornarico Natali bo objavil «belo knjigo« o položaju italijanske mornarice in o njenih perspektivah. Gre za poglobljeno študijo, za kar je bilo več sestankov na ministrstvu. Minister za sodstvo Reale je sprejel sodne kancliste, s katerimi je pričel pogajanja. Sindikat zdravnikov umobolnic je sklenil prekiniti stavko, ker je minister za zdravstvo zagotovil rešitev nekaterih najbolj perečih vprašanj. zaradi katere so že prej obsodili skupino častnikov. Notranji minister Patakos je poslal prefektom okrožnico, v kateri trdi, da namerava vlada izvesti svoje naloge z vsemi sredstvi In da bo «brez milosti strla nasprotovanja, naj pridejo od katere koli strani«. Po vesteh s Cipra je poveljnik grških čet gen. Grivas poslal v Atene spomenico, v kateri protestira zaradi izjav nove vlade glede Cipra. Gen. Grivas se ne strinja z mnenjem vlade, da je Ciper neodivsna država. Ciprski list «Teleftera ora» pa piše, da ciprsko ljudstvo sedaj ne bi moglo privoliti v združitev, saj bi to pomenilo združitev z diktatorskim režimom. Diktatorski režimi pa so glede mnogih zadev še slabši kot kolonialistični. Grška policija je danes popoldne zaprla dva italijanska dopisnika lista «Paese sera«. Gre za časnikarko Castellino, katero so že izpustili in za časnikarja Nobilija, za katerega pa se ne ve kje je. Oba so zaprli v hotelu v središču mesta in drugi časnikarji so takoj obvestili italijanske konzularne oblasti. Glasnik grške vlade je izjavil, da sta širila lažne vesti in da ju bodo izgnali, ker da sta grobo kršila izredne zakone in da je to najmanj, kar se lahko dogodi osebam, ki širijo take novice. Nič pa se še ne ve glede usode petih italijanskih državljanov, ki so jih zaprli brez obtožb in samo na osnovi seznama. Danes je italijanski veleposlanik v Atenah Mario Conti obiskal ministrskega predsednika Koliasa in zahteval takojšnjo izpustitev italijanskih državljanov. V razgovoru, ki je trajal eno uro, je odločno protestiral v imenu itali- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiniiiu ZAKUUCENA KONFERENCA V KARLOVIH VARIH mednarodnih valutnih vprašanjih, o porazdelitvi ameriških vojakov v Evropi in o varnosti obeh držav. Johnson je dodal, da je povabil Kiesingerja v Washington. Tedaj bodo nadaljevali proučevanje omenjenih vprašanj, glede katerih niso sedaj nič konkretnega sklenili. Johnson je tudi izjavil, da ameriška vlada ne bo sprejela nobenih važnih sklepov, ne da bi prej vsestransko o tem obvestila bonsko vlado. Jutri bo prišel v Bonn francoski zunanji minister de Murville na pogovore z zunanjim ministrom. S tem v zvezi izjavljajo, da gre za posvetovanja v okviru francosko-nemške prijateljske pogodbe. Kancler Kiesinger je davi sprejel tudi bivšega izraelskega ministrskega predsednika Ben Guriona, ki je prišel v Bonn na Adenauerjev pogreb skupno z izraelskim zunanjim ministrom Ebanom. Tudi predsednik britanske vlada VVilson se je včeraj In danes sestal z vsemi predstavniki držav članio skupnega tržišča, ki so prišli v Bonn. Včeraj se je pogovarjal 15 minut tudi s predsednikom de Gaullom. Kakor piše londonski list ((Guardian«, je Wilson baje sporočil de Gaullu, da namerava zahtevati sprejem Velike Britanije v skupno tržišče, in da de Gaulle ni povedal svojih namenov s tem v zvezi. Wil-son se je pogovarjal tudi s predstavniki nekaterih držav EFTA. PARIZ, 26. — Danes so uradno javili, da bo general de Gaulle imel v torek, 16. maja ob 15. uri tiskovno konferenco. IIIIIIIUIUIIII||||||||||||||||||||||||,|||„„||||||||||||||||1| 0 sestanku Johnson-de Gaulle PARIZ, 26. — Minister za informacije Georges Gorše je po današnji seji vlade izjavil, da je general de Gaulle poudaril, da je šel v Bonn, samo da prisostvuje pogrebu Adenauerja. Pripomnil je, da so bili pogovori z državnimi ln vladnimi poglavarji v Bonnu privatni ter se ne morejo prištevati med prave politične pogovore. Minister je pripomnil, da je povsem naravno, da sta de Gaulle in Johnson med ((prijateljskim pogovorom« omenila možnost novega sestanka v Franciji ali ZDA. Glede de Gaullovega pogovora s kanclerjem Kiesingerjem je minister za Informacije izjavil, da je bil ta pogovor toliko bolj normalen, ker so francosko-nemški pogovori pogosti in redni po uveljavitvi francosko-nemške pogodbe. Glede de Gaullovega pogovora z Wilsonom je Gorše Izjavil, da sta zelo verjetno govorila o vprašanjih, ki se tičejo Anglije in Francije in med katerimi je tudi skupno tržišče. Odobrena izjava z geslom «za mir in varnost v Evropi» DANES Predlog za razpustitev obeh blokov in sklicanje konference vseh evrop skih držav in predstavnikov parlamentov ■ Longov zaključni govor KARLOVI VARI, 26. — Danes se je zaključila konferenca evropskih komunističnih strank, na kateri so sodelovali dele gati 24 strank. Sprejeli so končno resolucijo. Poleg resolucije so odobrili posebno izjavo pod imenom «Za mir in varnost v Evropi«, ki predlaga: 1. Priznanje sedanjih meja v Evropi, zlasti pa meje na Odri in Nisi in mejo med obema Nemčija-ma. 2. Priznanje obeh Nemčij. 3. Priznanje neveljavnosti mtinchn skih sporazumov iz leta 1938. 4. Zahodna Nemčija naj nima dostopa do jedrskega orožja v kakršni koli obliki. 5. Sklene naj se vseevropska pogodba, s katero bi se odpovedali uporabi sile ln vmešavanja v notranje zadeve držav. 6. Normalizirajo naj se odnosi med vsemi državami In Vzhodno Nemčijo in tako tudi med obema Nem-čijama In zahodnim Berlinom, ki velja za ločeno politično področje. 7. Sklene naj se pogodba, ki prepoveduje širjenje atomskega orožja. 8. Spoštuje naj se nedotakljivost nevtralnih držav. 9. Odpravijo naj se trgovinske pregrade med kapitalističnimi in socialističnimi državami v Evropi. 10. Sklenejo naj se sporazumi o ukrepih za delno razorožitev. 11. Tuje čete naj se umaknejo Iz Evrope, ukinejo naj se tuja vojaška oporišča, ustanovijo naj se nejedrska področja v srednji Evropi, na Balkanu, v podonavskih državah, v sredozemskih državah In v severni Evropi. 12. Takoj naj se sklene sporazum o ukinitvi a-tlantskega in varšavskega zavezništva spričo dejstva, da leta 1969 poteče veljavnost atlantskega zavezništva. 13. Skliče naj se konferenca vseh evropskih držav o varnosti in sodelovanju v Evropi in konferenca predstavnikov vseh evropskih parlamentov. Uradno sporočilo ugotavlja, da so na konferenci proučili evropska vprašanja in potrebne ukrepe za evropsko varnost. Sporočilo pravi, ženci konference so globoko pre- ničenju smotrov^ ki jih je nakazala da je bila odobrena izjava, ki po 1 pričani, da je njih sestanek prispe- konferenca.« J nakazala udarja nevarnost zavezništva med ameriškim imperializmom in zahod-nonemšklm militarizmom, kakor tudi važnost konkretne pobude v korist miru spričo stanja v Evropi. Na podlagi te izjave bi nastale dejanske možnosti miru, če bi dva vojaška bloka nadomestili s sistemom evropske kolektivne varnosti na podlagi načel miroljubnega sožitja med državami z različnim socialnim ustrojem. Izjava, pravi dalje sporočilo, poudarja načelo sklicanja konference vseh evropskih držav, da bi proučili vprašanja varnosti in razvoja sodelovanja v Evropi ter da bi predlagali druge pobude v tem smislu. «S čutom velike odgovornosti se je konferenca obrnila na delavski razred, socialistične in socialdemokratske stranke, na sindikalne organizme, na vernike vseh ver, intelektualce, mladino, ženske in vse miroljubne sile. Poziva jih, naj se -povežejo, da v vsaki državi in na vsej celini razvijejo obširno kampanjo in množično dejavnost v obrambo kolektivne varnosti v Evropi, da preneha oboroževalna tekma, da se premagajo vojnohuj-skaške sile. Udeleženci konference so prepričani, da bi program borbe za evropsko kolektivno varnost, kakor ga je izdelala konferenca, lahko postal podlaga skupne dejavnosti vseh komunističnih in delavskih strank v Evropi.« Sporočilo javlja zatem, da so o-dobri-li poziv na koordinirano in temeljito akcijo v podporo vietnamskemu ljudstvu in da je bila odobrena izjava, ki obsoja nedavne dogodke v Grčiji. Sporočilo se zaključuje: «Udele- ženci konference val k okrepitvi bratskih odnosov med komunističnimi in delavskimi strankami ter k povečanju razumevanja med miroljubnimi in prota-imperialistlčnimi silami v Evropi in na svetu.* V zaključnem govoru je Lulgi Longo, ki je predsedoval zadnji seji, označil konferenco za koristno in -potrebno. Ugotovil je, da se več kot dvajset let po zadnji vojni nista še dosegla varnost in mir v Evropi. Zato je potrebno, da vse vlade priznajo stvarnost, ki je nastala po drugi svetovni vojni. Govornik je dodal, da je perspektiva, ki so Jo nakazali zaključki konference, perspektiva enotnosti vseh ljudskih, komunističnih, socialističnih in katoliških sil. Podpisani dokument ne daje komunistom monopola za pripravo mirovnega programa. Nasprotno, predlogi hočejo biti poseben prispevek za diskusijo z drugimi političnimi silami. Longo Je zatem ugotovil, da so udeležene stranke z zanimanjem sprejele zamisel, naj bi sklicali kongres vseh narodov. Glede Kitajske je izjavil, da škoda, ki jo ustvarja razcepljenost, poudarja nujnost združitve, in da je za to potrebno storiti vse mogoče. Izrazil je nato solidarnost udeležencev z demokratičnimi silami v Španiji, Portugalski in Grčiji to ugotovil, da nastajajo v Evropi velike spremembe, zlasti v usmerit vi političnih to verskih sil. Pripomnil je, da se konferenca obrača na vse, na socialiste in katoličane, da bi ustvarili podlago za skupno akcijo v korist miru in varnosti. Nada ljevai je: »Razume se, da bo vsaka delegacija predložila svojim vodilnim organom v popolni avtonomiji to ob upoštevanju specifičnih pogojev v vsaki državi zaključke te konference in bo prispevala k ures- Grški kralj Konstantin je uradno «priznal» vojaški državni udar, ■ tem da se je udeležil seje nove vlade in da se je slikal skupaj z novim ministrskim predsednikom in častnikoma, ki sta državni udar izvedla. Pri tem je manj pomemben obrobni odstavek kraljevega proglasa, kjer izraža skupaj z ministrskim predsednikom željo, da se kmalu obnovi parlamentarni sistem Pomembnejša so dejstva, in če gre že za izjave, pa tudi kraljeve trditve o vojski in njenem izrednem pomenu v državnem življenju. Grške oblasti so najprej aretirale nato pa izgnale dva italijanska časnikarja. Se vedno pa ni nič zna-nega o usodi petih italijanskih državljanov, ki so jih zaprli samo zato, ker so bili na »seznamu« in to menda že kar dvajset let. Vele-poslanik je sicer odločno protestiral. Dogodki v Grčiji so izzvali odločno reakcijo v Italiji. Poslanci od KPI do KD so zahtevali, da U Tant skliče komisijo za človečanske pravice, do prvih odmevov pa je prišlo v senatu. Zelo odločno stališč' stališče so sprejeli socialisti, ki za lite vajo, da Italija posreduje v vseh organizmih, kjer sodeluje z Grčijo, m predvsem v NATO. Ameriška letala so včeraj znova bombardirala Hajfong in Hanoj. Med predvčerajšnjim napadom na Hanoj so letala bombardirala tudi neko civilno letališče in bolnišnico. Ubitih in ranjenih je bilo nad sto civilistov med katerimi mnogo bolnikov. Protiletalsko topništvo je sestrelilo 15 ameriških letal, včeraj pa štiri. Ameriška letala so obstreljevala tudi britansko trgovsko lad. jo ter ranila šest članov posadke. V Karlovih Varih se je zaključila konferenca predstavnikov 24 komunističnih strank. Sprejeli so iz-Javo, ki zahteva priznanje sedanjih meja v Evropi, zlasti pa meje na Odri m Nisi, priznanje obeh nemških držav ter naj se Zahodni Nem-čiji ne dovoli dostop do atomskega orožja in se ugotovi neveljavnost muenchnskega sporazuma. Zatem predlagajo sklicanje konference vseh evropskih držav o evropski varnosti in sodelovanju, zatem pa konference predstavnikov vseh ev-ropskih parlamentov Francoska vlada je sklenila zahtevati izredna pooblastila za šest mesecev na gospodarskem in socialnem sektorju. Glede de Gaullovega kratkega pogovora z Johnsonom * Bonnu poudarjajo, da ni šlo za po-littčm pogovor in da sta predsednika vendarle omenila možnost novega sestanka v Franciji ali v ZDA. Pred širšo regionalno gospodarsko organizacijo v Jugovzhodni Aziji DŽAKARTA, aprila. — Z volitvami v Sabahu In Sarawaku na vzhodnem Kal-imantanu (Borneo), ki so bile v navzočnosti indonezijskih opazovalcev, je bila odstranjena še zadnja ovira za vzpostavitev popolnih diplomatskih odnosov med dvema malijskima državama — Indonezijo in Malijsko federacijo. V pričakovanju tega bolj ali manj formalnega dejanja, ki bo pomenilo višek enoletnega intenzivnega procesa «dekonfron-tacije«, so tu znova začeli razmišljati o uresničitvi starih idej, da bi navezali široko regionalno sodelovanje. Prizadevajo sl vzpostaviti precej širšo regionalno organizacijo, ki bi obsegala večino držav jugovzhodne Azije. Najbolj vnet zagovornik zamisli o novi regionalni združitvi je indonezijski zunanji minister Adam Malik, ki je svoje nedavno potovanje v Tokio, kjer se je pogovarjal o novih japonskih kreditih, izkoristil tudi za posvetovanje z zainteresiranimi državniki. Po prvih odmevih dobi človek vtis, da je precej zainteresiranih držav v načelu sprejelo indonezijski predlog, tako da je Malik zelo optimistično izjavil, da se bodo lotili uresničitve te ideje že čez tri mesece. Vendar pa tukajšnja politična javnost zelo različno prikazuje vlogo in cilje, ki jih ima vzpostavitev nove regionalne organizacije, in njen odnos do sedanjih političnih in gospodarskih grupacij. Kakor poudarjajo v Džakarti, Indonezijska pobuda priča o tem, da se sedanja ekipa, ki izvaja aktivno in neodvisno zunanjo politiko, noče vključiti v obstoječe regionalne organizacije, ki so blokovsko zelo jasno opredeljene, čeprav ni nobenih formalnih ovir za to, da se vključi v gospodarsko organizacijo ASA, katere člani so Filipini, Tajska in Malezijska federacija, se ji Indonezija ne mara pridružiti. Hkrati poziva te in druge države jugovzhodne Azije, naj ustanove novo gospodarsko grupacijo, ki bi — kakor tu poudarjajo — ne bila podložna blokovskim vplivom. Na prvi pogled je stališče Indonezije ne samo povsem upravičeno, ampak lahko precej pripomore h gospodarski in politični stabilnosti tega dela sveta. V tem kontekstu poudarjajo tukajšnji politični krogi, bi imela nova organizacija predvsem nalogo braniti tiste gospodarske koristi dižav tega področja, ki so stalno ogrožene. IndonezUa in Malezijska federacija. k.' krijeta 80 odstotkov svetovne porabe naravnega kavčuka, imata zadnja leta velikanske izgube, ne samo zaradi čedalje večjega povpraševanja po sintetičnem kavčuku, ampak tudi zarad' velikega nihanja cen tega blaga na svetovnem trgu. Indonezija in Filipini dajejo približno dve tretjini svetovne proizvodnje kopre, katere cena prav tako čedalje bolj niha. Tu podčrtujejo zlasti dejstvo, da sleherni padec cen kmetijskih pridelkov in surovin najbolj prizadene proizvajalce, medtem ko imajo razvite države, ki so glavni kupci, v večini primerov korist od tega. Zato naj bi nova gospodarska organizacija strnila prizadevanja in akcije vseh držav tega področja, da hi zagotovili prodajo in u-godnejše cene za svoje osnovne proizvode. Nova organizacija bi imela tudi politično vsebino, tem prej, ker bi delovala na politično zelo kočljivem področju, na katerem se križajo interesi velesil. Naposled bo značaj nove organizacije v marsičem vnaprej določila njena sestava, če bi jo sestavljali samo Indonezija, Malezija in Filipini, potem bi — ne glede na naziv in pretenzije — v bistvu ne bila nič drugega kot razširitev ASA. Seveda pa Indonezija tega ne želi in zato si prizadeva tudi druge države tega področja prepričati o nujnosti gospodarske združitve ter omenja kot morebitne člane še Burmo, Singapur in Kambodžo, dežele, ki jih Je v ta namen nedavno obiskal generalni sekretar za politične zadeve indonezijskega zunanjega ministrstva. Tukajšnji politični opazovalci prav tako opozarjajo na politične težave, ki nastajajo pri združevanju večjega števila držav tega področja v enotno regionalno organizacijo. Ni malo tistih, ki dvomijo o stvarnosti celotne koncepcije, pri čemer opozarjajo na to, da v tem trenutku ni mogoče prebroditi velikih nasprotij med temi državami. Predvsem mislijo piri tem na nasprotja, ki Jih povzroča vojna v Vietnamu, natančneje povedano, na odnos, ki ga imajo do tega problema Kambodža in Burma na eni ter Tajska in Malezija na drugi strani. Opozarjajo tudi na zelo slabe odnose med Kambodžo in Tajsko, na interese ter stališče Singapura do Malezije itd. To kaže, kot pravijo, da je zamisel o vzpostavitvi široke regionalne organizacije težko uresničiti. Težava je še večja zato, ker so nekatere članice bodoče gospodarske grupacije direktno povezane na pakt SEATO in imajo do njega neposredne obveznosti. Pri tehtanju tega problema posebej opozarjajo na antikitajsko politiko večine držav tega področja oziroma na njihov strah pred ((nevarnostjo komunistične Kitajske«. Hkrati naglašajo, da so nedavno tudi v Indoneziji sprožili predlog naj bi osnovali obrambni pakt zoper ((kitajsko nevarnost«. Na ta predlog je domača javnost ostro reagirala. In naposled, če se ne bi obnesla prizadevanja, da bi nova gospodarska grupacija postala oblika širokega združevanja držav tega področja, bi namen, ki ga imajo njeno ustanovitvijo, popolnoma zgrešili. Domnevajo, da se bo problem novega regionalnega združevanja kratkem jasneje izoblikoval na sestanku predstavnikov petih držav jugovzhodne Azije v Manili. Ali se bodo Indoneziji obnesla njena prizadevanja, da bi tudi nečlanice ASA prepričala o tem, kako nujno je, da se včlanijo v novo grupacijo? Menijo, da je od odgovora na to vprašanje v veliki meri odvisen tudi odgovor na vprašanje, kakšna bo politična vsebina nove organizacije, od tega pa tudi vprašanje, ali bo nova grupacija prispevala h gospodarski in politični stabilizaciji tega področja ali pa se bo sprevrgla v svoje nasprotje. m......................................................................................................................................................ininiimiiiiiiii BILBAO, 26. — Včeraj popoldne se je v Eranddu pri Bilbau nenadoma podrla neka tovarna. Pod ruševinami je ostalo veliko število delavcev; na delu jih je bilo tedaj 70. Takoj se je začelo odkopavanje in precej delavcev so našli živih. Odpeljali so jih v bolnišnice. 2al pa je bilo v ruševinah tri- •iiiiiitiiiiiimiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii Spet brezuspešen poskus CASABLANCA, 26. — Ameriški samotni pomorščak Hugo Vilhem ki je že drugič poskušal prepluti Atlantik iz Agadira do Miamija, in to z majhno Jadrnico, je bil prisiljen, da se je znova odrekel poskusu. Močni nasprotni vetrovi so ga namreč prignali nazaj v pristanišče Agadir, iz katerega Je odplul pred 10 dnevi. Ko se mu Je tako že drugi poskus ponesrečil, je Vilhem sklenil, da se vrne v Miami NENAVADNA MUHAVOST VREMENA Spomladanska zima tudi na jugu Temperatura krepko pod ničlo in debela plast »nega Italije Orožje v zasebnih skladiščih v ZDA HERMANN BUHL NEAPELJ, 26. — Potem, ko je včeraj krepko snežilo na Vezuvu in drugih hribih v pokrajini, je danes nastal jasen dan in sneg se je na Vezuvu in Sommi polagoma stalil. V observatoriju na Montevergine so preteklo noč zabeležili 6 stopinj pod ničlo, medtem ko je podnevi toplo sonce hitro topilo sneg. Na vrhu Cervialta je bilo čez 70 cm snega. Garganski rt je pokrit s snegom, ki je padal preteklo noč vse do današnjih zgodnjih ur. V ravnini pada dež. pomešan s snegom. Marsikje se je pojavila megla, kar je v teh krajih nenavadno za spomlad. Morje je razburkano. Visoko v Abrucih je zelo mraz. V Rocca di Mezzo na planoti Roc-che so davi namerili 12 stopinj mraza. Na Etni je snežilo v višini nad 1800 metrov. Okrog Verone je nizka temperatura zadnjih dni in zlasti pretekle noči napravila precej škode na vrtovih in sadovnjakih. Na Tridentinskem se ponekod boje zlasti za čebelne panje, in to ne samo zaradi mraza samega temveč tudi zaradi nevarnosti, da s hribov prilomastijo medvedje, ki jim gre med silno v slast. Preteklo noč je med mesti v Italiji imel Campobasso eno stopinjo pod ničlo, medtem ko je bila temperatura prav na ničli v Bocnu in Potenzi; drugod je bilo topleje. Kar se pa tiče evropskih prestolnic, sta imela eno stopinjo pod ničlo samo Stockholm in Bonn. poved velja za vso poletno sezono, pozneje pa bodo lahko ((dolgolasci« tudi prišli v Avstrijo, če jih bo volja. SAN FRANCISCO, 26. — Agentje FBI so odkrili včeraj v nekem skladišču v San Franciscu 8 ton orožja, ki se tako pridružujejo 20 tonam, ki so bile zaplenjene v soboto v neki luksuzni mestni vili. Lastnica vile Louise Thorensen je bila aretirana, medtem ko moža Williama policija še išče. Skladišče zakoncev Thorensen preseneča preiskovalne oblasti, saj skoraj ni mogoče misliti, da bi ta dva trgovala z orožjem. Odvetnik zakoncev Thorensen zatrjuje, da sta bila njegova varovanca zbiratelja, vendar pa ta hipoteza ne more pojasniti bega moža. V poletni sezoni «dolgoiasci» ne smejo v Avstrijo Nanga Parbat DUNAJ, 26. — Od 1. junija bo ((dolgolascem« prepovedan vstop v Avstrijo. Avstrija je tako prva dežela v Evropi, ki je sprejela tak ukrep. Tako je sklenilo notranje ministrstvo na podlagi nekega zakona iz 1954, ki določa med drugim: ((Proti tujcem se lahko izda prepoved bivanja, če je njih prisotnost nevarna za red, mirnost in varnost na avstrijskem ozemlju ali če je v škodo drugim koristim.« Predvsem hočejo preprečiti, da bi nekatere avstrijske predele, zlasti letovišča, poleti preplavili mladi ljudje brez beliča v žepu, ki bi potem na razne načine prosjačili. Pre. VČERAJ POPOLDNE ČISTO NENADOMA Dvanajst delavcev mrtvih pod ruševinami tovarne Neka tovarna v Erandiu pri Bilbau se je povsem nepričakovano zrušila ter pokopala pod seboj mnogo delavcev precej mrtvih. Do danes popoldne so odkopali 12 trupel. Zelo verjetno se bo število žrtev še povečalo. Štirje delavci so namreč še pod razvalinami in malo je verjetno, da so še živi. Kakih trideset delavcev pa ni utrpelo nikake poškodbe. O vzrokih nesreče Je uvedena preiskava. Vendar se zdi, da bo vzrok težko določiti, ker se je tovarna podrla nenadoma, ne da bi se prej kje kaj opazilo, in podrla se je tudi zelo «temeljito». Pri letalski nesreči 15 mrtvih BOGOTA, 26. — Potniško letalo kolumbijske družbe «Avianca» je treščilo na tla v okrožju Boyaca v sevemozahodni Kolumbiji. Pri nesreči je izgubilo življenje 15 oseb: 13 potnikov in dva člana posadke. Umrl je prvi vojaški pilot v ZDA Foulods, ki je imel 87 let, je leta 1909 dobil nalogo, da spremeni za vojaške namene prvo letalo, ki ga je kupila vojska. Petnajst mesecev, do aprila 1911, je bil Foulois sam vse «leteče osebje« nove vojaške panoge. Leta 1935, po 37 letih aktivne službe, je šel v pokoj. Nekoč so ga opredelili kot «živečo povezavo med dobo bratov Wrightov in dobo astronavtov«. Wiesenthal v Milanu MILAN, 26. — Simon Wiesenthal, ravnatelj židovskega centra za do- kumentacijo o nacističnih zločinih, je prispel na letališče Linate. Jutri se bo Wiesenthal, ki je prispel z Dunaja, sestal s časnikarji. Wiesenthal je znan po vsem svetu, ker je odkril tajna zatočišča nekaterih nacističnih zločincev, ki so preživeli zrušitev tretjega rajha; med temi je bil v Argentini tudi Eichmann. OTTAWA, 26. — Cez 30 italijanskih podjetij, ki izdelujejo razne stroje in pritikline, se bo udeležilo velesejma (dndustrial Production Show», ki bo od 1. do 5. maja v Torontu v Kanadi. miiiiiiiiiiuiuiiiiiimiiMiiiiiiiiiimuuiiiiiiiimtiiiimiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini Včeraj Svetlanina tiskovna konferenca Cvetlična razstava privablja vsak dan veliko število obiskovalcev. Na sliki detajl z razstave dunajskega mesta, ki je posvečena Straussovim valčkom Za prijatelje gora in ljubitelje planinske literature je mariborska založba začela izdajati posebno knjižno zbirko Domače in tuje gore. V prvi knjigi smo dobili pred kratkim Kugpjevo delo, o katerem smo že poročali. Kot druga knjiga te zbirke pa je izšla knjiga z naslovom Nanga Parbat, ki jo je napisal pokojni avstrijski alpinist Hermann Buhi. Delo je lepo prevedla Lilijana Avčin, preprosto a izredno okusno opremo knjigi velikega formata pa je oskrbel Jtmez Vidic. Tako imamo sedaj že dve knjigi nove zbirke v čedni zunanji podobi na naših knjižnih policah in ni dvoma, da bosta knjigi razveselili prijatelje gora. Po naslovu sodeč utegne kdo sklepati, da vsebuje ta knjiga o-pis alpinistične ekspedicije v Himalajo. Dejansko je v knjigi tudi nekaj prostora posvečenega o-pisom odprave v himalajsko gorstvo. Toda pretežni del knjige je vendarle posvečen Alpam, zahodnim in vzhodnim Alpam in vzponom, ki jih je v njih opravil Hermann Buhi. Knjiga je tako sestavljena iz vrste sestavkov, v katerih avtor opisuje svoje vzpone v Alpah in to od svojih najmlajših let do neposredno pred smrtjo v letu 1957. Knjiga je torej neke vrste gorniška avtobiografija. Pisec pripoveduje, kako se je že trinajst let star začel iz rodnega Innsbrucka vzpenjati v gore, kako je nato kot šolar, vajenec ter delavec žrtvoval naslednja leta ves svoj denar in ves prosti čas, da je lahko oblezel Alpe, Dolomite in druga gorstva Avstrije, Italije, Nemčije in Francije in opravil pomembne alpinistične podvige. Vojna je sicer za tri leta zatrla njegove pohode v gore, po vojni pa je to nadoknadil in opravil vrsto pomembnih vzponov, med ka- terimi so tudi nekateri prvenstvi-ni. Tako se je Hermann Buhi kljub mladosti v kratkem času povzpel med vrhunske avstrijski alpiniste. Dvakrat je bil tudi v Himalaji, ko je bil drugič, ga ji tam doletela tudi smrt. Konec junija leta 1957 je na grebenu C°’ golise v Karakorumu zdrsnil * prepad, potem ko je še malo prV stal -na vrhu svojega drugega o-semtisočaka, 8047 metrov visoki- ; ga Broad Peaka. Ne vemo sicer, koliko so opi si gorskih pohodov in plezalnih podvigov naknadno prirejeni. Vsekakor so napisani zelo zanimivi čeprav preprosto in stvarno, 0 vendar v literarni obliki. Zato s® opisi gora in nepozabnih doživi-tij v njih bero izredno lepo. Krotek opis Buhlove smrti, ki ga J* napisal njegov tovariš, pa M1' matično zaključuje knjigo. Vse; kakor lahko rečemo, da je to W' ga resnično lepe planinske rature s pristnimi opisi gora j* doživetij v njih. Knjigo dopolniJ; jejo tudi originalne fotografije, ® dajejo publikaciji še mikavnep podobo. Sl. Ru- Plošče z vojno propagando Potem ko so se v lahki g^ pojavile pesmi, ki protestih proti vojni, zdaj konkretno Pr0' ti vojni v Vietnamu, so se seveda kmalu našli tudi nasprotni* ki so si izmislili take pesmi, vojno v Vietnamu poveličujejoJ dl izražajo svoje zadovoljstvo, ,, «nas vsaj ameriški vojaki bro mrtvašnici je bil neznosen, "koli v življenju ga ne bo poza- «Sedaj pojdite z menoj na orož-»tstco postajo, da uredimo formal-0s«.» je dejal orožnik. Henri je molče prikimal. “Jo boste prepeljali domov?* se le oglasil grobar. jl Henri je neodločno pomišljal ne-trenutkov. Ozrl se je v orož-ka, kot da išče pri njem nasvet. ; orožnik je molčal. Odločiti 1 «*ej moral sam. ne bom,* je dejal in pri-? n}mH «Otrok nisva imela. Marie jih tUln*ma sorodnikov. Vsaj bliž-rek Ue' Jaz Pa b°m prosil pri di-.za premestitev. Tam, kjer 0 štiri leta živela z Marie, ne norem več ostati...* ri„u°areb bo jutri. Takoj po ob-kuiv' Soj boste ostali dotlej tu, me.» je Vprašai grobar. Seveda,* je prikimal Henri, nsesih pa mu je zvenelo: — obdukciji. Joj, po obdukciji 1 mti mišica na obrazu mu ni p' usesih pa mi obdukciji. Joj, po obdukciji! mišica na obrazu mu n n'ta, ko je stopal za orožnikom ni;iP0s,ai°- Ves miren je na orož-in „ ?0.staji dal potrebne podatke Podpisal zapisnik. dim?C,erH° se ie ze> ko je v kolo-čeri 1 restavraci]i dobil sobo. Vele m mu ni dišala. Tem manj, ko o “Potonil, da se gostje na hitro, ustr,,Vr^k'm zanimanjem s pogledi j. “tja;o na njem. No, v takšnem zVe-m kraju se vse pač hitro žalen-n prav gotovo že vsi vedo, sobo3, Se mudi tukaj. Odšel je v (pr!n se takoj spravil v posteljo, je vedel, da ne bo spal. kai Obdukcija. Obdukcija! Le za-v nje^71 priiel sem, — je vrtalo i®, proti jutru zadremal, so HarilUci^e bude blodnje. Videl je to lepo, nasmejano. Na- Marfp tned blatnimi valovi reke. beli \,s &mimi gladkimi lasmi v niu iUL- 'n črnem krilu. Zopet tSa bilo, kot da leži na njem si a mrtvega telesa, ki ga no-njivi ?e^‘ neskončni dolgi blatni ‘lePre^tro ‘‘ ~~X’' Jo$?nega. neDrp„““"-o ga je našlo bledega, Snhjmnega. Ko pofica mu je prinesla zajtrk. in ie videla vsega skrušenega njem °°e0o, je s silnim usmilje- ,.«ah kžiV/ekla: w •• Ijetjiu KaJ hočemo, gospod, v ziv-StjsJ.e zgodi toliko žalostnega...* Posip,? , ie ustnice in jo hvaležno lej,,; bi. Dekle je videlo ta hva-" “J ni pa videlo silnega Pogled, ki je visel na dnu Henri- ftahu, «ia i,lern Po je vrtala le ena sadja seda: — Obdukcija, obduk- ob dp bioj je po vsem telesu, ko je Pri je et‘h potrkalo na vrata. Od- Prešii^ig' n'S0 orožniki! — Qa jo “Gol* bil grobar, ki je sporočil: Preb h ‘ obdukcija je končana. Po-Grob„r ob enajstih.* val , odšel. Henrija je zajel P°skofo0scenja- Do stropa bi bil ”i odl- i°d sreče. Obdukcija torej res ničesar. Tista ženska je Pobitaizvila samomor! Ni bila Prišla a 1 zadavljena, preden je Sreča Vodo-Ob *’r.bakšna sreča! 'tiren d°pu je stal ves zbran in V naj,,„.es ni jokal. Toda saj prav rej° cn bolesti oči ne premo-,SjCe Jjeoonp Pa; bdo bi bil tudi videl :?rja ,J-> ze- Sal )e bil razen gromka njapogrebec. Niti duhov-P°pebno!' Samomorilcem to ni !^'rno°^ne se je vozil proti domu. ?e» nijif sedel za volanom. Da, „ os-p6”# ie b‘l Bolj miren, ka p }.e štiri mesece po tisti .bran,, j »ti strašni jesenski noči... P°zil0, i?, držal volan in upravljal h?®ledni^bJ .P" kdaj je kradoma “ kjer :na izvod časopisa ob se-„tV r £ bila natisnjena vest: >lle,,?antti so iz Seine potegnili lM ■ Zensko truplo je bilo v kiji' Obi&ni ,tr‘ mesece. Lasje Šbžf/0 bluzačrno "bi se^r.bPp.žniški postaji ali °Olasi 'r bi kaj vedel, naj javi pa Tamaritti» Henriju ni bilo žal, da se je odpeljal v Tamaritto. Kaj te tri ure vožnje z avtomobilom! Splačalo se je. Sedaj bo zopet lahko mirno dihal. Njegova skrivnost bo ostala pokopana. Tako za vedno pokopana, kot tista ženska v Tamaritti. Tako pokopana, kakor Marie. Pa čeprav Marie ni pokopana v Tamaritti. Kajti tista ženska ni bila Marie... Henri je za volanom mislil na Marie. Na tisti strašni večer pred štirimi meseci. «0, Henri! Kako dolgo te zopet ni bilo,* ga je pozdravila, ko je vstopil skozi vrata. «Saj vendar veš, da sem trgovski potnik. Moj delovni čas je neomejen,* ji je odvrnil. Popravila si je z jezo črne lase, ki so ji padli na svetlo bluzo. «Da. Tvoj delovni čas je neomejen. Tako neomejen, da ga mirno lahko izkoristiš za ljubimkanje v mestih, kjer se mudiš,* ga je mrko zavrnila in z obema rokama krčevito gubala plisirano črno krilo. «To je pa že preveč. Kako prideš do tega?* jo je pogledal. «Kar tole pismo si oglej. Potem bova še govorila,* je rekla in vrgla predenj rožnato, odprto zalepko. «V urad je prišlo zate. Ko sem se mudila tam, so mi ga izročili,* je povedala. Vzel je pismo i:i prebral. Bilo je od Lucielle. — Trapa — je pomislil. To ji jih bo povedal, ko se bosta spet srečala. Da, zares, povedal, čeprav je bilo pismo prepolno ljubezni in vznesenih čustev. Potem sta se z Marie sprla tako, kot še nikoli dotlej. Očitala mu je vse ljubezni, za katere je vedela, in še tiste, ki jih je domnevala. rVlačugar, čisto navaden umazan vlačugar si!» mu je kriknila. Zavrela mu je kri. Pograbil je masiven bakren obtežilnik in ga zalučal vanjo. Zadel jo je naravnost v sence. Brez krika je omahnila. Sklonil se je nad njo. Jeza mu je v hipu minila. Nikjer ni bilo kaplje krvi. Toda Marie je bila mrtva... Bila je mrtva in on jo je ubil... Ne, tega res ni hotel. Ni je imel več rad. Včasih jo je za trenutke ; celo zasovražil. Sovražil je njeno I ljubosumnost. Njeno željo po ureje-I nem življenju. Morda bi se bil celo ločil kdaj? Toda ne! Pri Marie je imel dom. Lep, prijeten dom. In v banki je bila na njeno ime naložena lepa vsota dobrih frankov. Ne, ne bil bi se ločil. A ubiti je prav zares ni hotel. Bilo je nesrečno naključje. Toda za takšno naključje bi moral leta, desetletja v ječo. On, Henri, ki mu je svoboda nadvse! Ne, ni smel klicati policije. Še sreča, da je stal njen dom prav na koncu predmestja. Hiša, skoro vila v vrtu. Za njo pa obširne njive bližnjega posestva. Pomislil je na tiste njive. Da, ta misel mu je prinesla rešitev. Ugasil je luč in odšel v noč. Bila je meglena noč. Nalahno je pršilo. Vzel je lopato in skozi vrzel v živi meji stopil na njivo. Ni šel daleč, ko se je ustavil. Nato je skopal jamo, globoko jamo, kamor je nekaj ur pozneje zagrebel Marie. Naslednji dan je tistim redkim znancem, ki jih je imel, pripovedoval, da je Marie sinoči odšla. Sprla sta se in žena je šla. Verjetno h kakšnim znancem v Pariz, kjer je živela, preden sta se poročila. Ko pa Marie le ni bilo nazaj, so ljudje postali na to pozorni. Pred dnevi mu jo je celo direktor omenil. tčudno, da se vaša žena ne vrne. Ali vam tudi ne piše nič?* tNe piše,* je rekel Henri. Prav nerodno mu je postalo. Menda si vendar ni kaj naredila? Ženske so vsega zmožne,* je menil direktor in majal s sivolaso glavo. Dva dni kasneje je Henri bral tisto obvestilo v časopisu. Zdelo se mu je kakor nalašč zanj napisano! Pravo naključje. No, sedaj pa je stvar urejena. Ljudje ga bodo pomilovali. Direktor mu bo izrazil sožalje. Pričelo se bo novo življenje. Tista tuja utopljenka ga je rešila! Kdo je, kdo je bila? Morda je nihče niti ne pogreša. Po svetu utone toliko žensk in deklet. No, sedaj ima mir. Počiva v jami. Ne sicer v tako globoki, kakor jo je on izkopal za Marie. Marie je morala dobiti zares globoko jamo. Tako globoko, da je ne bodo nikoli preorali! Vrnil u je domov.■ Ljudje so ga res pomilovali. Tudi direktor mu je izrazil sožalje. Uredil je vse potrebne formalnosti za pokojnico. Bil je prost, svoboden. Zaživel je prijetno življenje trgovskega potnika, ki ima lep dom in v banki precejšnjo vsoto po ženi podedovanega denarja, čas je mineval. Ko bo minilo leto, bo v svoj dom privedel gospodinjo. Lucille ali katero drugo. Manjka se jih! Da, vse je bilo v redu. Morda bi bilo tako tudi ostalo. Toda naključje poskrbelo drugače. Nekega večera. ko se je Henri vrnil s potovanja, sta ga čakala v direkciji dva mrka policista... Aretirala sta ga z obtožbo, da je ubil svojo ženo. In kako so jo našli? Bilo je naključje. Golo naključje. Prav tam. kjer je bila zakopana, so izkopali temelj za električni daljnovod... E. STAR — Glorid! Vitorja! naši! Smo zmagali, tron! Gloria! Vitorja! — Pej kej ti je? Kej te je pri mio? — M a kaku tke j te je primlo*? Kej ti se neč ne veseliš k3 smo zmagali? Ceu Trst je v lufti j n ti pej tkej te je primlo>! — E, ma sej ni taka reč! — Kaku, de ni taka reč? Ma si misleš, kej pomene tu, de jemamo mi, Trjestini, svetovnega kampjona od boksa? Kej ne zastopeš, kašen pomen jema tu za Trst? — Ma prou ne zastopem. — Zadosti slabo. Kej nisi vidu, kašen sprejem so nardili tistemi Ninoti, ko je postau ta prvi boksar ne sveti? Kej nisi slišau, de je pu Trsta ustalo ponoči ob šteri uri za poslušat po radji tisti meč? Jn pole, kadar je zmagau, so se teli ledje zmotet od veselja. Jn so mi šli napruti vele u Molfankon jn so mi dali okuli vrata an krancl jn je pršu u mesto pokonci na automo-bili jn pozdraulau na vse strani jn vsakmi se je posmejau jn je blo anga krčanja jn navdušenja, de ni za povedat. Je pršu, koker de be pršu kral. Ma kej kral! Kral se gre lahko skrit. Z atu ke, kadar je pršu kral, ni blo u prglihi neč. Tu je bla prava gloria. Te rečem jest. Jn pote je šou naglih na županstvo (kej nisi vidu?) jn žepan mu je dau ano lepo madajo. Jn povsod častna straža jn promet se je ustavu jn vse sorte. Jest rečem, de velike glave so mogle forte čekirat, ke so vidle, de za njeh nikoli ni tašnega navdušenja. Denmo reč, če pride kašen atomski učenjak al kašen velek dohtar al pej tudi an kep velikeh dohtarjev, je u časniki osem vrst. če glih ne prebereš, nanka ne znaš. Tudi če pride kašen minister, se neč ne pozna. Namalo koafužjona nardijo tisti motociklisti, ke ga var-jejo, ma druzga neč. Tu pej je blo prou ludsko veselje. Jn ti, če češ bet z ludstvom jn če češ jet z duham časa, be se tudi mogu veselt! Jn ne praša-vat: «kej te je primlo?* — Ma ja, ja! Ma znaš de jest mislem, de morejo forte čekirat tudi mišini. — Pej zakej mišini? Sej je od njeh. — Sej glih zatu. Zatu ke njega so denili uni bot za kandidata za komun. Ma pole, ke je biu zvoljen, pole so mu strili demišjonirat. Zatu ke so ga denili za kandidata samo ku viščo. Ma kaku be jem zdej pršlo prou, če be biu uan tudi pr komuni. Kaku be jemu veliko besedo jn be ga vsi poslušali, če be kej reku. Jn tudi njegovi argumenti be dosti zalegli. Zatu ke dandanes ni vse samo čakole jn ne moreš zmiram prepričat samo s konfarencami, argumentacijami jn drugmi čakolami. Kašenkrat je treba tudi prtisnt. Vidi, tudi u parlamenti je kašenkrat gorko jn tabat je dobro jemet dober punjo. Uni dan je biu u parlamenti tisti Caradonna, ke je hmali pršlo do barufe. Jn če pride do barufe, zmaga tisti, ke jeh zna dajat. Videš, buhvej če be biu občinski odbor tašen, ku je, če be biu naš Nino občinski svetovalec? — Ma jest se prašam še nekej. Kej be blo, če be se glih zdej prpraulali na volitve jn de be uan biu kandidat? Prou gvišno be ga nardili za žepana. — A, se zna! Zatu ke vsi be mu nardili prostor, be demišjonirali jn vse sorte truke, de be prou mogu bet. Zatu ke: Kadu je dau večjo čast Trstu? Kadu je spravu ceu Trst pokonci? — E ja, a! Tle ni kej... V soboto bo v Kulturnem domu nastopil ansambel «Moreška» s Korčule. Izvajal bo celoten program, ld ga bodo spopolnile še dalmatinske pesmi, jih bo pel oktet. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimmiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijuiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu Zbor «Vasilij Mirk» je preteklo soboto gostoval na Reki Kot smo na kratko že poročali, je pevski zbor «Vasilij Mirk* s Proseka - Kontovela v ponedeljek zvečer nastopil na Reki kot gost tamkajšnje Kulturno-prosvetne zveze. Koncert je bil v marmornati dvoranici pomorskega in zgodovinskega muzeja. Kot je v svojem pozdravnem nagovoru neposredno pred začetkom koncerta poudarita predsednica Kulturno-prosvetne zveze Do-brila-Medvedova, se tudi ta koncert uvršča v okvir stikov med reškim in našim kulturnim življenjem, ki so v zadnjem času postali tako pogosti, saj je to že peti izmenični nastop po gostovanju reške Opere, Pionirskega gledališča in članice reške Drame Rasberger-Verdonikove v Trstu ter gojencev šole naše Glasbene matice in orkestra na Reki. Poudarila je koristnost teh kulturnih izmenjav in izrazila željo, da bi se še naprej razvijale v obojestransko korist. Zbor je pod vodstvom prof. Ignacija Ote izvajal spored kakih dvajset skladb po že ustaljenem zaporedju, začenši z latinskimi moteti in madrigali Croceja tCan-tale domino*, Matije Tomca *La-sciatemi morire*, Simonitija «Odi et amo* in Gallusa «.Quam pulehra es amica mea*, katerim so sledite slovenske umetne in narodne. Posebno toplo je občinstvo pozdravilo Otovo skladbo «Devin* in Foersterjevo «Spak*, ki je zaključila prvi del koncerta, v katerem je zbor zapel še Mirkovo *Katri-co*, Prelovčevo tSedem si rož* in Srebotnjakovo «Kolono*. V drugem delu je zbor zapel najprej tri Mirkove: *Kolo», *Na trgu* in «Scherzo», ki so vse zelo vžgale, posebno pa ritmična «Kolo» in «Na trgu*, ki je bila res odlično podana. Sledila je Prelovčeva «0j Doberdob*, nato tri tržaške narodne v priredbi Milana Pertota «Pščalka*, «Za slovo* in «V Le-blan*, pa Simonitijeva iLaslovka*, v kateri je bil deležen številnih aplavzov solist, Sončeva *Na srčku bolan*, Kernjakova Mojcej», katero sta morala zbor in solist ponoviti. Za zaključek je zbor zapel znano «Pjesmo slobodi* reške-ga skladatelja Matetiča-Ronjgova. V prijetno akustični dvorani, ki pa zahteva silno precizno izvajanje, je zbor pokazal vse svoje vrline dobro ubranega, glasovno polnega in tehnično odlično pripravljenega pevskega ansambla. Reško občinstvo, ki sicer ni bilo ravno številno, a zato tembolj pozorno (in med njim je bilo mnogo na Reki živečih Slovencev), je vse te kvalitete znalo ceniti in je to tudi pokazalo z navdušenim aplavzom po vsaki pesmi, katerih vsebino je v hrvaščini napovedoval član SG Stane Starešinič. Ob koncu sporeda je spregovoril nekaj navdušenih besed dosmrtni predsednik domačega pevskega društva «Jedinstvo* dr. Josip Peteh, ki je med drugim izrazil svoje zadovoljstvo, da lahko danes Slovenci, ki so bili žrtve najhujšega fašističnega zatiranja, svobodno prepevajo in da je to velika pridobitev osvobodilnega boja vseh miroljubnih narodov proti fašizmu. Govornik je še poudaril, da je zbor »Vasilij Mirk* sicer prvič nastopil na Reki, da pa je njegov sloves bil na Reki že prej znan zaradi številnih in uspešnih gostovanj zbora po drugih jugoslovanskih mestih. Dejal je, da ga je njegovo izvajanje (in dr. Peteh je sam odličen pe- ""'""iiiiiin.umu nuni..........................mu ■'•"■i.........iiiiiiiih...lunini im m i m lS zaN „(od 2U- do 20.4.) Ugoden b*'veiiUfesn'čitev nekega načrta. (ori veber v dolgočasju. C' dokaj 211 do 20.5.) Razgiban delil/ za rešitev ne- i\?rU/in i 1ne^a vprašanja. Ustrez- - .. Val^ ha'I ?2 ®- do 22.7.) Ne vztra-^koaij^em stališču, ki je za {tani. J Vo- Manjše nevšečnosti v ^ izkiiL2'17 do 22.».) Ne racu Jucno na srečo Presničili boste svoj intimni načrt. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ognite se vsakega finančnega tveganja. Odlično razumevanj? v družini. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Nastopite proti pretiranemu optimizmu nekoga, ki z vami sodeluje. Prehodno slabo počutje. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Uspešen dan v vsakem pogledu. Odločilen trenutek v zvezi z neko bodočo nalogo. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Utrdite svojo poslovno organizacijo. Ne stresajte svoje nejevolje nad drugimi. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pazite, da bi ne nasedli napačnim informacijam. Pretirano nagnjenje k sanjarjenju je škodljivo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Razburkan m obenem odločilen dan za vaše bodočo načrte. Upoštevajte trezen nasvet prijatelja. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Izkoristite bolje svojo domiselnost. Pri jetnn vest v zvezi z neko drago osebo. vec in poznavalec zborovskega petja) res prijetno iznenadilo in da je z njim zbor pokazal, da je vreden nositi ime tako pomembnega skladatelja, kot je bil Vasilij Mirk. Tudi on je izrazil željo, naj bi to gostovanje ne ostalo osamljeno. Gostiteljem in občinstvu se je v imenu zbora in SPZ zahvalil njen tajnik Edvin Švab in poklonil predsednici Kulturno-prosvetne zveze monografijo našega slikarja Avrelija Lukežiča. Zbor se je za gostoljubnost in za številne šopke cvetja, ki so mu jih poslali Koncertni urad, kolektiv Opere «lvan Zajc*, pevski zbor Matetič-Ronjgov*, direktor reškega gledališča Vlado Oluič in drugi, oddolžil še z Vrabčevo «Zdravico*. Po večerji v restavracijskih prostorih muzeja, med katero je zbor v vedrem rarzpoloženju zapel še nekaj pesmi, so pevci naslednji praznični dan izkoristili za ogled turističnih lepot kvarnerske obale in se v torek pod večer zadovoljni in razpoloženi vrnili s tega lepega in uspelega gostovanja. j. k. Hochhuthove «Vojake» so v Londonu črtali z repertoarja LONDON, 26. — Zadnje dramsko delo nemškega pisatelja Rol-]a Hochhutha, avtorja znanega polemičnega dela «Namestnlk», je bilo črtano z repertoarja britanskega državnega gledališča. U-pravni svet tega znanega gledališča je namreč v Hochhuthovem delu «Vojaki» «zasledil» več žalitev številnih britanskih ljudi, še posebej samega pokojnega Win-stona Churchilla. Zanimivo pri tem pa je dejstvo, da je sir Laurence Olivier, ki je direktor tega gledališča, kritiziral sklep upravnega sveta, ker mu ni bilo dopuščeno pravočasno izločiti nekaj stavkov iz teksta drame, ki je bila že pred davnim mesena v repertoar. «Bratje Karamazovi» pridejo na platno MOSKVA, 26. — Sovjetski filmski režiser Ivan Pirev, ki je že spravil na filmski trak «ldiota» in «Bele noči« Dostojevskega, snema sedaj film po slovitem delu «Bratje Karamazovi». Režiser je rekel, da je že dolgo nosil v sebi željo, spraviti na filmski trak roman «Bratje Ka-ramazovi«, toda delo, kakršno je to, postavlja pred režiserja mnogo težje rešitve, kot deli «Idiot» m «Bele noči«. »Bratje Karama-z»vi» je na eni strani obsežno delo, na drugi pa globoko filozofsko razglabljanje, zaradi tega Je bolj zapleteno in globlje, Je torej težje ga prikazati. Režiser Pirev je rekel, da namerava prikazati vsebino romana tudi v luči notranjega življenja glavnih osebnosti, t. j. filozofsko psihološke probleme Bratov Kara-mazov, kar pa zahteva posebne umetnike, ki so posebej razpoloženi za takšne vloge. FJodorja Pavloviča Karamazova bo igral Prudkin. Dimitrija Ulja-nov, Ivana Lavrov, Aljošo pa Mjahkov, ki sicer nastopa v gledališču »Sodobnik«. Grušenko bo igrala Uonela Skirga, Jekaterino Ivanovno pa Svetlana Korkoškov iz kijevskega gledališča. Manjših vlog bo kakih 70. EDEN OD DOKAZOV 0 NUJNOSTI INTEGRACIJE SODOBNEGA SVETA Velika Britanija izgublja mnogo dragocenih talentov Množično odhajanje britanskih strokovnjakov v tujino predstavlja enega najbolj zaskrbljujočih nacionalnih problemov * Osnovni razlog: boljši zaslužek in ugodnejši pogoji znanstvenega dela - Rešitev: ustanovitev skupnih evropskih raziskovalnih centrov »Mednarodna pomoč, ki so jo ZDA v zadnjih dveh desetletjih prejele, je večja od vsega, kar je ta najbogatejša dežela nudila svetu v raznih oblikah gospodarske, tehnične in kulturne pomoči v istem obdobju«. Ta trditev, priznajmo, se zdi na prvi pogled nerazumljiva. Vendar jo je bil izrekel in tudi z argumenti dokazal znan strokovnjak. Pomoč) “ki jo "prejemajo""ŽDA od sveta, je posebne narav«. Gre pa — kot zatrjuje profesor Richard M. Titmuss iz londonske ekonomske šole — za nad 100.000 zdravnikov, učenjakov, inženirjev in drugih visoko izobraženih strokovnjakov, ki so jih ZDA premamile in zaposlile, ne da bi za njihovo šolanje izdale en sam groš. ZDA so na tak način — analizira dalje profesor Titmuss — prihranile okrog 4 milijarde dolarjev, ki bi jih sicer morale vložiti v izobraževalne ustanove. Toda vrednost tega »neplačanega uvoza« je še večja, če upoštevamo tudi vse tiste vrednote, kakršne npr. predstavljajo opravljena praksa, podedovane, oziroma prevzete izkušnje itd. «Cloveški kapital«, ki so ga ZDA prejele od drugih dežel, je potemtakem prihranil «uvozniku» izdatne količine denarnih sredstev, ki jih je ta lahko vlagal za dvig ostalih oblik narodnega blagostanja. Po nekaterih britanskih podatkih je vrednost vloženih sredstev za zdravnika-stažista 1. 1966 znašala nad 10.000 funtov. »British medica! joumal«, ki je to objavil, navaja, da je zadnja leta prešlo iz Britanije v ZDA nad 4000 zdravnikov, pri čemer je treba povedati, da vsako leto tu konča medicinski študij okrog 1700 študentov. Med njimi je tudi precej tujcev, pretežno iz dežel Commonwealtha, ki se po končanem študiju vračajo v svoje dežele. Od pravih Britancev pa jih nad polovica odide v ZDA. Vprašanje zdravnikov v Britani Ji je tudi sicer dokaj zapleteno In niso samo ZDA, ki vabijo mlade britanske zdravnike, marveč tudi druge dežele, kot npr. Ka nada, Avstralija, nekatere dežele Azije in Afrike. Osnovni razlog za to je pretežno v boljšem zaslužku. Spričo tega ni redek primer v Britaniji, da je nekoga zdravnik Indijec, zobozdravnik Malajec, a medicinska sestra dekle iz zahodne Afrike. Tujci, ki bi v največji meri lahko bili koristni svojim deželam, se kot visoko kvalificirani strokovnjaki zaposlujejo v visoko razvitih deželah, kot je Velika Britanija. Preseljevanje strokovnjakov pa ne predstavlja specifično britanskega problema. Pojavlja se povsod na svetu. Delovna sila pač išče najugodnejšo zaposlitev, če Je ne najde doma, se usmeri drugam. Toda, ko gre za stroko"-njake, zadeva ni ravno enostavna. Zakaj te mora nekdo šolati, to pa, prevedeno v jezik ekonomistov, pomeni investicijo nacionalnih kapitalov v nekaj, kar se matični deželi ne izplača. Strokovnjaki svojega odhoda v tuje dežele ne opravičujejo vedno z večjim zaslužkom. Ce je to bolj očitno pri zdravnikih ter inženirjih, je pa gotovo manj pri učenjakih. Le-ti odhajajo tja, kamor jih usmerjajo njihovi višji znanstveni interesi. Učenjak namreč preneha to biti, ko nima na razpolago vsega za svoje neovirano znanstveno ustvarjanje. V britanskem primeru je zelo opazno odhajanje fizikov, kemikov, tehnologov in ostalih tehničnih kategorij. Okrog 40 odstotkov mladih fizikov in kemikov, ki so bili končali svoj študij v letih od 1958 do 1963, se je zatem zaposlilo izven britanskega otoka. Nekateri kemiki se kasneje spet vrnejo, fiziki bolj redko. V Združenju britanskih letalskih družb "'trdijo,'‘da je samo lani zapustilo britansko industrijo 1300 kvalificiranih strokovnjakov, od katerih je nad 800 odšlo na delo v ZDA. Vprašanje, ki ga s tem v zvezi postavlja profesor Titmuss oblastem svoje dežele, je naslednje: Kaj storiti? Pri tem je treba upoštevati, da pa je tudi Britanija večkrat izkoristila tuje talente. To sicer še vedno velja kot pravilo. Posebno v deželah Commonwealtha so skušali odkrivati mlade, sposobne ljudi ter jih potem zaposliti v Veliki Britaniji. Pred drugo svetovno vojno je iz Evrope prišlo dokajšnje število strokovnjakov. Zdaj pa, nasprotno, mladi nadarjeni ljudje odhajajo. In kaj bo — se vprašujejo mnogi — z uresničevanjem nadaljnjega tehničnega napredka, Prav okrog tega razvija profesor Titmuss svojo tezo, ko trdi, da so prav najrevnejše dežele tiste, ki nudijo svojo najdragocenejšo pomoč onim, ki so najbogatejši. Ali ne predstavlja to določeno obliko »nemoralnosti« in celo «ropanja»? Del razlogov za to je treba iskati tudi v deželi sami Ce v tej ne obstajajo možnosti in pogoji za znanstveno delo, če v britanski industriji - ali industrij' katere koli druge dežele — ni opa- FH Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba : 11.35 Slov. pesmi -11.50 Glasbila - 12.00 Za smeh in dobro voljo 12.30 Za vsakogar nekaj 13.30 Glasba po željah -17.00 »Le Tigri« - 17.20 Italijanščina 17.35 Glasba - 18.15 Umetnost 18.30 Bugamelli: Glasba za štiri glasbila 18.50 Ansambel Al Caiola 19.00 Pisani balončki -19.30 Najnovejši uspehi - 20.00 Šport 20.35 Don Juan«, komedija - 22.20 Jazz 22.40 Klarinetist Igor Karli' 23.00 Glasba za lahko noč. 12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.15 Orkester Russo -13.35 Simf. koncert. žiti interesa za znanstvena raziskovanja, marveč dosežke drugih tu raje izkoriščajo s pomočjo odkupa patentov, zakaj bi potem mladi učenjaki spričo tega ne odhajali drugam? Učenjaki imajo za to svoja pojasnila. Tehnološki napredek je prenagel, znanost pa zelo draga. Ce se realno ocenjuje zadevno stanje na svetu, je zelo malo držav, ki lahko v zadovoljivi meri podprejo razvoj znanosti. Kolikor bi pa to želela sama podjetja, bd morala biti naravnost ogromna Koncentracija znanstvenega dela se razvija — po vsem sodeč — v svetovnih merilih. ZDA predstavljajo enega od polov, okrog katerega se zbira pretežni del učenjakov Zahoda. Samo te na eni to SZ na drugi strani lahko finansirajo vesoljska raziskovanja, popolna jedrska proučevanja in še marsikaj. Sicer pa v Britaniji omenjajo še eno možnost. Namreč skupne evropske raziskovalne centre, kjer bi se zbirali strokovnjaki več dežel in stekala sredstva iz celotnega zahodnoevropskega gospodarstva. Nobena dežela bi ne mogla posamič nuditi sredstev, ki jih ,sodobni znanstveniki zahtevajo. Preplah v zvezi z izgubljenimi talenti ni samo zadeva zaskrbljenih profesorjev, pač pa vprašanje nacionalnega obsega v sleherni deželi, ki se nahaja v enakem položaju. V isti meri, kot tega procesa ni lahko zaustaviti, obstaja tudi odgovornost posameznih vlad, da odkrijejo način, sredstva in oblike za kar najbolj učnkovito zmanjšanje njegovih posledic. modni kotiček i rsi Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba 10.15 Polke in valčlci - 11.00 Operetni valčki -11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Orkester 14.00 Glasba po željah - 15.00 Operetna glasba 15.45 Slov. narodne - 16.20 Radijski oder -14.55 Na sporedu Čajkovski - 17.40 Ital. pesmi - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 22.15 Orkester Edelhagen. Nacionalni program ^ 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 -Poročila8.30 Ital. pesmi 9.07 Zvočni trak - 10.30 Šola 11.30 Mozart, Donizetti... • 13.33 Pisan program - 14.40 in 15.10 Pisana ČETRTEK, 27. APRILA 1967 glasba - 16.30 Nove ameriške plošče - 17.20 Neapeljske pesmi - 17.30 H. Melville: «Giacchetta bianca« - 18.15 Veliki variete -20.20 Odrska glasba - 21.05 Beethovnove skladbe - 22.10 Politična tribuna. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Plošča za poletje -9.40 Glasbeni album - 10.00 E. Roda: «Mademoiselle Docteur« - 11.42 Pesmi desetletja - 14.00 Ju-ke box - 14.45 Nove plošče - 15.55 Zdravnikovo mnenje - 16.00 Rapsodija - 17.35 Veliki orkestri - 18.35 Zgodovina Judov - 20.00 Operni svet - 21.00 Glasbeno govorni spored. III. program 10.00 Berlioz in Franck - 10.50 Portret R. VVagnerja - 11.55 Ge-minianijev Concerto grosso - 12.20 Rossini in Hindemith - 15.15 Ca-sella: Paganiniana - 15.30 Plošče resne glasbe - 17.50 Straussove skladbe 18.45 Kulturne aktualnosti - 19.15 Koncert - 20.15 Prokofjev: «Ognjeni angel«. Slovenija 6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Zabavna lasba 8.55 Radijska šola - 9.25 'artizanske pesmi - 9.40 Nova pesmica - 10.15 Borci za svobodo na opernem odru 11.00 Turistični napotki - 11.15 Orkestri - 12.00 Na današnji dan - 12.10 Domače viže - 12.30 Varstvo gozdov pred po- Beseda, dve o kopalnih oblekah Res ni lahko govoriti o mo kopalnih oblek v času, ko termometer še v mnogih kraji!] komaj nekaj stopinj nad ničlo, nekod celo pod ničlo. A žensk moda ima svoje zahteve in ne gl^ da na vreme, temveč na koleda in po koledarju je prav april sta mesec, ko je že treba mislitjl na poletno modo. Tega pravila sj| seveda prvi držijo modni ustva jalci, ki so že izdelali svoje kolei^ cije oblačil za plažo in kopanje ki so jih že prikazali kupcem klientkam. Prvi so že pokupili vij sto modelov, ki bodo imeli po nji| hovem to poletje največ uspehaf druge so se pobrigale, da so si na|| bavile, ah vsaj naročile modem(| kopalno obleko. Tako je letošnj(| poletna moda že v fazi «vpeljava nja«, kot bi temu lahko rekli dobi avtomobilizma ter bo moral la z nastopom lepega vremena »štej či» brez vsakih zadržkov in pon slekov. Kaj se nam obeta za letošnje letje? Glavna novost, ki bo imel^ med mladimi prav gotovo velik speh, bodo kopalne obleke iz »sre bmih« in »zlatih« tkanin in pa idl tkanin, ld bodo po zunanjem vij dezu kot bi bile iz kovine. Raze teh bodo v modi kopalne obleka izdelane iz plastičnih ploščic, vezanih s kovinskimi verižicamil ali pa bodo zvarjene druga z dru| go. Takšnih kopalnih oblek je ve liko prikazal pariški modni ustvarj jalec Paco Rabanne. Nekaj nje vih kopalnih oblek je bilo celo i i ploščic, ki bodo držale kopalko nad vodo tudi če ta ne bo znala pla-] vati. Lepe kopalne obleke iz «srebrj| nih« in «zlatih» tkanin so prikazali tako italijanski kot francoski modJ ni ustvarjalci. Oboji so mnenjaj da bosta imeli ti dve barvi največ uspeha, ker se prilegata koži, posebno če je ta lepo zagorela V modi bodo seveda tudi tradi-1 cionalne kopalne obleke iz trikoja,| volne, jerseyja, lastexa in frotirke (spugna). Obleke bodo enobarvne,] vzorčaste in seveda tudi v vsehj mogočih geometričnih kombinacij jah. Tudi glede kroja bo vladala le-I tos velika svoboda in izbira. V mo-| di bodo tako enodelne, kot tudij dvodelne obleke. In ker je «minil moda« zajela že vse kategorije žen-l ske garderobe, je povsem razum-j ljivo, da se je pojavila tudi pri| kopalnih oblekah in to predvsem! pri bikinih, ki so resnično postali! «minilbikini», to je dvodelna kopal-j na obleka z nedrčki in hlačkami, ki so skrčeni resnično na naj-1 manjšo mero. Seveda bi moda ne bila moda, če ne bi šla tudi v druge ekstreme. Tako bodo, poleg »mini bi-kinov« in «mini kopalnih oblek«, v modi kopalne obleke k hlačnicami, ki bodo segale do kolen in ld bodo imele celo zaprt ovratnik in kratke rokave. Takšne oble-ke se bodo zapenjale z zadrgo, ali pa z vrsto gumbov, ki bodo oblekam še v okras. Glede oblek za sončenje in za sprehode ob plaži velja tudi pravilo, da morajo biti iz živopisanih tkanin ter da morajo biti krojeni tako, da puščajo telesu čim več svobode. Med najbolj posrečenimi oblačili za sončenje so halje, krojene kot moške srajce, izdelane iz frotirke, ali pa dvodelne obleke, ki jih sestavlja kratko krilo in majhen nedrček. V modi bodo tudi dvodelne oble. ke, izdelane iz tkanin v različnih vzorcih (na primer hlače iz črtastega, nedrček pa iz rožnatega blaga), vendar morata imeti obe tkanini iste barve. Kot vidimo, bo tudi letošnja moda kopalnih oblačil sledila načelu, ki se v ženski modi vse bolj uveljavlja, to je, da mora biti čim bolj pestra, živa in mladostna. £ '///////Jz //'/."""//s. žari - 12.40 Solistične miniature - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Od Bacha do Bartoka - 15.30 Zvočni razgledi - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Turistična oddaja - 18.00 Aktualnosti 18.15 Iz opere Boris Godunov - 18.45 Jezikovni pogovori - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Domače pesmi 21.00 Literarni večer - 21.40 Glasbeni nokturno - 22.10 Jug. samospevi -23.05 Plesni orkester. Ital. televizija Od 8.30 do 12.00 Šola - 12.30 Nadaljevalni tečaj - 17.00 Tvoja prihodnost - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 18.45 Kmetijska oddaja - 19.15 Poljudna znanost - 19.45 Šport in kronike -20.30 Dnevnik - 21.00 Film «Pust v Riu« - 21.50 Mednarodna razstava v Montrealu - 22.10 Politična tribuna, ob koncu dnevnik. II. kanal 18.30 Francoščina 19.00 Nikoli ni prepozno - 21.00 Dnevnik - 21.15 «Mladi» - 22.15 «11 teatrino dei Guffi«. Jug. televizija 17.00, 20.00 in 22.30 Poročila -9.40, 14.50 in 16.10 TV v šoli - 11.00 Angleščina - 11.30 in 16.40 Glasbeni pouk - 17.10 Tiktak: Prvi maj - 17.25 Pionirski TV studio -17.55 TV obzornik - 18.15 Nagrade Osvobodilne fronte . 18.35 Pet notnih črt za popevko - 19.05 Dežurna ulica — hum. oddaja - 19.40 TV prospekt - 20.30 Aktualni razgovori - 21.10 Reuter: Most svetega Ludvika - 22.35 Z otvoritve svetovne razstave v Montrealu. Vreme včeraj: naj višja temperatu-a 16.1, najnižja 8.1, ob 19. uri 12.4 topinje, vlaga 42 odst., zračni tlak 014.6 narašča, veter 15 km severo-zhodnik, nebo 8 desetink pooblače. o, morje rahlo razgibano, tempera-ura morja 11.4 stopinje. Tržaški dnevni Danes. ČETRTEK, 27. aprila Bistra Sonce vzide ob 5.00 in zatone ob 19.05. Dolžina dneva 14.05. Luna vzide ob 23.24 in zatone ob 6.37. jutri, PETEK, 28 aprila Zivan PO INCIDENTU NA PETROLEJSKI LADJI «KONGSTEIN» Upravičena zaskrbljenost javnosti zaradi onesnaževanja voda v zalivu Interpelaciji KPI in KD v deželnem svetu Prvi ukrepi pristaniškega poveljstva za Intervencije miljskega župana odstranitev naftnih madežev Komunistični svetovalec Šema in jegov demokristjanski kolega v eželnem svetu Ramani sta včeraj aslovila na deželni odbor inter-elacijo v zvezi z znanim inciden-»m, ki se je dogodil med potiska-jem nafte z norveške tankerske idje «Kongstein» v cevi čezalp-kega naftovoda v Zaveljskem za-vu. Med tem opravilom je nam-eč počila neka cev, in manjša ko-čina surove nafte je stekla čez rov ladje ter zamazala morje. Za-adi vetra in vodnih tokov je ne-nago kmalu zaneslo na obalo zlati na odsek južno od Molj neka-o do Tankega rta. Pri tem je afta močno prizadela prodnato •lažo, ki se vije na omenjenem dseku, ter uničila več revirjev nehkužcev in lupinarjev. V svojih nterpelaoijah sprašujeta svetoval-a deželni odbor, kakšne ukrepe .amerava sprejeti pri pristojnih •rganih, da se ne bodo takšni in-identi v prihodnje ponavljali in la bo okuženi pas obale v naj-:rajšem času očiščen. O incidentu z norveško ladjo so azpravljali tudi na sestanku občin, kega sveta, ki je bil sinoči v Mijah. Zupan G. Millo je sporočil, la je v tej zvezi že interveniral iri pristaniškem poveljstvu, pri leželnih organih in pri ministrstvu a trgovinsko mornarico, ter zahte-al naj prevzamejo ukrepe, ki bo-lo v prihodnje zagotovili varnost »red takšnimi nezgodami. Medtem pa je pristaniško po-'eljstvo odredilo, naj se na priza-leta področja raztrosi večja koli-:ina peska in žagovine, čez nekaj ini pa bo neko specializirano pod-etje skušalo eliminirati nesnago s »osebnimi kemičnimi topili. Incident z norveško ladjo ima po-nen, ki presega obseg škode, ki o lahko povzroči tista tona ali caj več petroleja, ki je tako nesrečno krstil vode Miljskega zaliva, ncident je namreč pokazal, da se ie okrog naftovoda doslej naredilo /se, kar lahko zagotavlja dobiček: »aftovod je bil speljan, protipožar-io naprave na pomolu so tudi že lared, novi vlačilci za petrolejske ladje pa ravno tako že križarejo po laših vodah; na zaščito naših plaž, lašega turizma in naše morske flore in favne, pa ni doslej nihče »omislil. Ta posel pač ne prinaša »obenega dobička niti petrolejskim nagnatom niti ladjarskim družbam. Ni dvoma, da sta tudi družba SIOT in pristaniško poveljstvo zaskrbljeni glede tega, kaj utegne nastati na naših obalah jutri, ko bo možnost takšnih okvar tisočkrat večja, kakor je danes. In poleg tega, kdo bo poravnal škodo, ki bo nastala, ko bo nafta zamazala plaže ne le pri nas, ampak tudi plaže v bližnji Istri ali v Marini Juliji, itd.? Naftovod je realnost, s katero mora naš poslovni svet odslej naprej hladno računati. Zato pa je treba pripraviti tudi primemo obrambo proti njegovim negativnim aspektom. Po mnenju strokovnjakov, bo njegovo uradno odprtje lahko že v drugi polovici prihodnjega meseca. Do takrat pa morajo prizadeti forumi pripraviti vse potrebno za uspešno eliminira- nje škodljivih posledic morebitnih novih okvar na ladjah ali brezvestnega izplakovanja tankov z morsko vodo med njihovo povratno plovbo. Ce bo treba vsakič po pomoč na levo in desno, in če bomo nastopali proti strupeni brozgi šele po nekaj dneh, ko bo ta že dodobra gospodarila po naših vodah, potem bo vprašanje našega obmorskega turizma in našega ribištva kmalu «globalno« rešeno. Rižarna odprta za javnost da od bo Občinska uprava je sklenila, bo odprla za javnost Rižarno danes do 1. maja. V ta namen poskrbela za posebno nadzorno službo. Občinstvi’ bo dovoljen vstop v Rižarno vsak dan od 9. do 13. ure. Podelitev zvezd za zaslug« na delu Prvega maja bodo v sejni dvorani trgovinske zbornice v navzočnosti najvišjih oblasti podelili 15 odlikovanj, in sicer zvezd za zasluge na delu. Od teh odlikovanj jih kar 11 odpade na Tržačane. Dobe jih: Antonio Agostini, zaposlen v družbi Adriatica Ferramenta e Metalli, Giovanni Petruzzj (Comp. Interfia Carro2ze Letti), Giovanni Bianehi-ni (Acegat), Pietro Calogera (Javna skladišča), Carlo Ceriani (CR DA), Giuseppe Degrassi (Združene bolnišnice), Giuseppe Desiderato (Assicurazioni Generali), Giuseppe Falzari (ICASA), Natale Fcntanot Tižaški arzenal), Giovanni Talia Giorgini (Tržaški Lloyd), Riccardo Racumdri (Tržaški arzenal). SEJA DEŽELNEGA SVETA Zavrnjeni resoluciji KPI in PU o delovanju Goriške hranilnice Šlo je za veliki dobiček, ki ga je imel kreditni zavod pri prodaji vrednotnic za zemljiški kredit deželi - Odgovori odbornikom na vrsto vprašanj svetovalcev Na včerajšnji seji deželnega sve- • na sestankih z organi ministrstva ta so odborniki odgovarjali na vprašanja in interpelacije svetovalcev, nakar je večina odobrila sklep o prehodu nekaterih državnih uslužbencev v deželno službo. Končno je večina zavrnila resoluciji komunistov in liberalcev, ki obsojata ravnanje odseka za zemljiški kredit Goriške posojilnice glede vrednotnic, ki jih je kupila dežela in ki bi morale služiti za pospeševanje gradbene dejavnosti. Odbornik Giacometti je odgovoril na vprašanje svetovalca Bergo-masa glede železniške povezave med Gorico in Novo Gorico za mednarodni promet z vsem blagom. Bergomas je rekel, da je že 15. novembra 1965 vprašal, zakaj je ministrstvo za prevozništvo preklicalo ukaz, po katerem so usposobili odcepek železniške proge Go-rica-Nova Gorica za mednarodni blagovni promet. Pristojni odbornik je 3. marca 1966 odgovoril, da se bo odbomištvo trudilo, da bi iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiriiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif S SINOČNJE SEJE MILJSKEGA OBČINSKEGA SVETA Z večino glasov odobren proračun miljske občine in podjetja ACNA Za proračun so glasovali svetovalci KPI in PSIUP, proti svetovalci KD, PLI in PRI, svetovalca PSU pa sta se vzdržala Miljski občinski svet je sinoči z večino glasov odobril letošnji občinski proračun in proračun podjetja ACNA. Za proračun je glasova, lo 15 svetovalcev (KPI in PSIUP), proti 11 (KD, PLI in PRI), vzdržala pa sta se dva (PSU). Odobreni proračun predvideva skupno 174.434.561 lir dohodkov in 270.292.117 lir izdatkov. Primanjkljaj v znesku 95.857.556 lir naj bi krili z vladnim prispevkom v znesku 49 mil. 800.000 lir, s posojilom v znesku 13.672.556 lir, z dodatnimi davščinami v znesku 32.255.000 lir in s turistično takso v znesku 130.000 lir. Kakor vse ostale občine, ima tudi miljska občina največje dohodke od trošarine. Predvidevajo, da bodo v letošnjem letu trošarine prinesle skupno 62 milijonov lir, družinski davek 25 milijonov, soudeležba pri državnih davkih 20.800.000 lir. Največji izdatki gredo za osebje, vzdrževanje uradov itd., in sicer nad 52.000.000 lir, za tehnični urad pa 35 milijonov lir. Proračun občinskega vodovoda je uravnovešen in predvideva skupno 72.400.000 Ur dohodkov ter enako vsoto izdatkov. Pri tem naj omenimo, da miljska občina dobavlja vodo vasem onstran meje na jugoslovanskem področju in Jobi za tc od jugoslovanske uprave nekaj nad 7 miUjonov Ur letno. ....................................... NA POBUDO AKADEMSKEGA KLUBA «JADRAN» Razprava o predstavništvu slovenske manjšine v Italiji Stališči sta obrazložila predsednik SKGZ Boris Race in predstavnik SS Drago Legiša - Sledila so vprašanja Sinoči je bila v maU dvorani Kulturnega doma napovedana o-krogla miza, ki jo je priredilo slovensko akademsko društvo ((Jadran« o vprašanju ((Predstavništvo slovenske manjšine v Italiji«. Prireditelji in govornika na srečanju, Drago Legiša in Borisa Race, so skleniU, da se odmeri vsakemu od obeh govornikov po 20 minut. Nar to bi prisotni postaviU govornikoma razna vprašanja. Predvidenih možnih posegov je bilo šest, in sicer po dva za vsakega govornika in dva za prireditelja. Takoj moramo pripomniti, da je dialog potekel vseskozi na dostojni in kulturni ravni, le pred zaključkom je prišlo do nekaterih posegov, ki so izstopah iz zamišljenega okvira in zdrknili pod zaželeno stvarno raven. Ne bomo se tu spuščaU v razpravljanje o vseh vprašanjih, ki zadevajo položaj in vlogo slovenske manjšine v ItaUji. O tem sta oba govornika obširno pisala v zadnjih dneh v dnevnem in tedenskem časopisju. Dejansko sta oba le ponovila svoja stahšča. Kaj več tudi ni bilo pričakovati, kar je izrečno poudaril tudi Drago Legiša. Predstavnik Slovenske skupnosti, Čeprav je govoril v lastnem imenu (torej ne kot predstavnik stranke, kateri pripada) je v svojem izvajanju trdil, da vloga zakonitega predstavnika Slovencev v ItaUji pripada izključno pohtičnim strankam, ki nastopajo na volitvah, ki lahko izvolijo iz svoje srede politične predstavnike, katerim je dana možnost, da vplivajo na sklepe, odloke in zakone, ki zadevajo manjšino. Legiša je nadalje obžaloval, da Slovenci nastopajo tudi v raznih vsedržavnih političnih strankah (KPI, PSI, PSIUP), res pa je poudaril potrebo po avtonomnem nastopanju Slovencev v teh organizacijah, kar se po njegovem mnenju žal danes ne dogaja. Boris Race je v svojih izjavah sicer priznal določeno vlogo strank in torej tudi vlogo SS v mejah tega, kar predstavlja. Toda osnovna vprašanja Slovencev se lahko re šujejo le z veliko težo ln z učinko vitim vplivanjem na osrednje obla sti v Rimu, kjer se odloča o blst venih vprašanjih slovenske manjši ne. Zato je potreben širši enotnejši nastop, ki pa v danih pogojih ni mogoč na politično strankarski rav- ni, zaradi preostrih nasprotij in iskanja strankarskih koristi. Zato je v teh pogojih nujna poUtična prisotnost organlzaoij, med katerimi trna SKGZ veliko vlogo in je zato tudi upravičena, da politično predstavlja Slovence. Kot primer je navedel sodelovanje med Narodnim svetom in Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem, ki sta nesporni in od vseh oblasti priznani predstavništvi slovenske manjšine na Koroškem, ki živi v enakem družbeno-političnem redu ln podobnem političnem sistemu kot je v Italiji in ki sta se prav pretekli teden v tem svojstvu razgo-varjala z avstrijskim kanclerjem Klausom. ! Sledila so vprašanja, ki so Jih obema govornikoma postavili po vrstnem redu Bogo Samsa, Dušan čeme, Rado Rauber, Aleš Lokar, Stojan Spetič in Igor Tuta, ki so hoteli poglobiti nekatere načete a-spekte obravnavane teme. Proračun občinskega podjetja AC NA pa predvideva več stroškov kot dohodkov in bo morala občina prispevati 15 miUjonov Ur za kritje primanjkljaja. Pred glasovalnimi izjavami je župan obširno odgovoril na razne pripombe ter kritike, ki so bile izrečene med diskusijo. Predvsem je pripomnil, da si občinska uprava prizadeva, da napravi kar le more v okviru obstoječih predpisov. Zaradi zastarele zakonodaje o krajevnih ustanovah nimajo občinske u-prave zadostne avtonomije in ni pravega sorazmerja med dohodki, ki jih v obliki davkov in taks pobira država, in dohodki občin ter pokrajin, čeprav imajo krajevne ustanove razne obveznosti. Tako država pobira ves davek in takse na bencin in avtomobilske takse, čeprav je državnih le 20 odst. cest, ostale pa so pokrajinske in občinske. Kar se tiče gospodarskih perspektiv je omenil žalostni konec ladjedelnic Sv. Roka in Sv. Marka ter pripomnil, da je potrebna pogumna politika, da se Trstu omogoči resen napredek s krepko industrijo, pomorskimi zvezami in povezavo z zaledjem. Glede zaostritve obdavčevanja občanov je navedel statistične podatke in pripomnil, da več kot polovica družinskih članov ne plačuje družinskega davka, ker so njihovi prejemki premajhni. Svetovalec Robba, vodja skupine PSU, je izrazil zaskrbljenost zaradi vedno večjega deficita podjetja AC NA in je izjavil da se bo njegova skupina vzdržala glasovanja, da se prepreči komisarska uprava. Repub- j likanee Viezzoh je polemiziral z upravo in kritiziral proračun. Svetovalec Pontini, vodja skupine KD je očital komunistični večini, da ni dinamična in da zvrača vso krivdo le na vlado. Svetovalec Gašperini (PSIUP) je izjavil, da podpira občinsko upravo. Svetovalec Nicolini, vodja KPI, pa je odgovarjal na očitke demokristjanov in poudaril, da predloženi proračun upošteva realno stanje in potrebe občine. za prevozništvo v Rimu uredili to zadevo. Minilo je že leto dni, toda zgodilo se ni nič novega, čeprav je vprašanje prevoza blaga zelo važno za Gorico. Svetovalec je vprašal odbomištvo ,kaj je storilo, da bi obnovili dovoljenje za blagovni promet. Odbornik Giacometti je odgovoril, da vprašanje ni lahko in sicer zlasti zaradi nasprotujočih si interesov jugoslovanskih in italijanskih železnic glede prometa s tržaškim pristaniščem. Odbomištvo je posredovalo pri ministrstvu. V pretekhh mesecih je promet z blagom med Italijo in Jugoslavijo dosegel zadovoljivo raven, to je povprečno kakih trideset vagonov na dan. Ce bo nastala potreba po izboljšanju, t. j. če se bo promet bolj razvil, bodo železniška uprava kljub omenjenim omejjtvam poskrbela, v sodelovanju s carinskimi in zdravstvenimi oblastmi, da se izdajo ukrepi, da se bo promet razvijal v čimbolj ugodnih razmerah. Od-borništvo se bo še nadalje zanimalo za stvar. Svetovalca Pittoni in Dulci sta vprašala odbornika za turizem, kaj namerava deželni odbor storiti v vidu turistične sezone za čiščenje obale in tudi voda. Pri tem sta o-menila, da uporabljajo v genovski pokrajini posebna sredstva za čiščenje morja, kar bi morah storiti tudi pri nas. Odbornik Giacometti je dejal, da se njegovo odbomištvo zaveda važnosti tega vprašanja. Zato je sklicalo sestanek predstavnikov pokrajinskih in krajevnih turističnih in letoviščarskih ustanov ter združenj lastnikov kopahšč. Ta sestanek bo 9. maja. Odbornik je zagotovil, da je ta stvar vedno pri srcu odbomištvu. Svetovalec Dulci mu je odgovoril, da je to vprašanje še bolj pereče po predvčerajšnji nezgodi z nafto, ki je umazala ves miljski zaliv. Sploh bo zdaj stalno pretila nevarnost onesnaženja morja zaradi prihoda ladij, ki vozijo nafto za naftovod. Svetovalec MSI Gefter Wondrich čdnstvu pri filiali Fiat (Ul. Čampo Marzio 12) in podružnici (Trg Ri-borgo 1), pri zastopniku Fiata Gran-diju (Ul. Flavia) in Zanetti-Porfiri (Capo di Piazza 2). Kdor bo želel, se bo z novim avtom lahko tudi peljal brezplačno na poskusno vož- ( novi avto°skupno UMOOOHr Stan6 Ije vprašal po kakšnih kriterijih so novi avro skupno i.jsu.UOO lir. | imenovah predsednika nove finanč- ---------- j ne deželne družbe. Predsednik je . , , ■ namreč socialist in Wondrich je o- Na univerzi predavanje nik Marpillero mu je odgovoril, da je predsednik dr. Mahpiero znan strokovnjak na tem področju, bodisi glede pravnih kakor tudi finančnih vprašanj. Ukvarjal se je namreč z odvetniškimi, bančnimi in zavarovalnimi posli, poleg tega pa je tudi Tržačan. L -■ v n. Svetovalca Colonl in Metus (KD) sta vložila interpelacijo, v kateri opozarjata odbornika za finance in za krajevne ustanove na resen položaj občin, ki dobe težko posojila po nizki obrestni meri. Hranilnice v deželi in zavod za zemljiške kredite v Veroni res razpolagajo z 10 milijardami, toda za občine je obrestna mera njihovih posojil previ- Odbomik za finance Tripani je dejal, da ni glavni namen hranilnic, da dajejo dolgoročna posojila za javna dela. V ta namen delujejo posebne kreditne ustanove. Zato je «Fiat 125» predstavljen oblastem in občinstvu Tržaška filiala FIAT je sinoči v pritličnih sobanah hotela ExceIsior predstavila predstavnikom oblasti, ustanov in podjetij ter poslovnim ljudem novi avto «fiat 125» ter priredila bogat sprejem, ki se ga je udeležilo vehko število povabljenih gostov. Goste so sprejeh 'avnatelj tržaške fihale Fiat cav. Martini, prokurator dr. Rocco, komercialni ravnatelj dr. Valeri in šef uprave dr. Steffe. Danes bodo novi avto, ki je zbudil vehko zanimanje, predstavili ob- profesorja J. Ferluge Na pobudo inštituta za srednjeveško in sodobno zgodovino tržaške univerze bo danes ob 11. uri prof. Jadran Ferluga s filozofske fakultete beograjske univerze predaval v dvorani «L. Ferrero« v Ul. del-i’Universita št. 7 o temi; ((Bizanc ter nastajanje prvih držav južnih Slovanov«. Stavka v ladjedelnicah? Včeraj se je razširila v ladjedelnicah vest, da bodo premestili 200 delavcev CRDA iz Trsta na delo v Tržič. Zaradi tega se pričakuje za danes protestna stavka delavcev ladjedelske stroke. IIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIllIlilllllIllliiiiiiiilllllimUlllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIMIIII PROGRAM PROSLAV 1. MAJA V Trstu velika delavska povorka in zborovanje na Trgu sv. Antona Proslave priredi Nova delavska zbornica CGIL tudi v Nabrežini, Križu in Miljah Nova delavska zbornica CGIL bo V Nabrežini priredi zborovanje tudi letos slovesno praznovala prvi maj s povorkama v Trstu in Miljah ter z zborovanji v Trstu, Nabrežini, Križu in Miljah. V Trstu se bodo zbrali delavci raznih strok s svojimi transparenti in zastavami ob 9. uri na Trgu Pe-stalozzi pri Sv. Jakobu, ob 10. uri pa bodo krenili v povorki po mestnih ulicah na Trg sv. Antona, kjer bo glavno zborovanje. Govorila bosta poslanec Renato degli Esposti, glavni tajnik Sindikata železničarjev in član izvršnega odbora CGIL v italijanščini ter članica izvršnega odbora NZDZ Milena Sila v slovenščini, medtem ko bo predsedoval zborovanju namestnik glavnega tajnika NZDZ Albino Gerli. iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiimiiriiiiiHiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiHiitiiiimiiiiiiiiiimiimiimiiiiiiiiiiiiii VELIK MORALNI IN GOSPODARSKI USPEH PRIREDITVE Ladja «Proleo» bo dvignila podmornico V tržaško pristanišče je priplula ladja «Proteo» vojne mornarice, ki je opremljena z napravami za dviganje vojnih ostankov iz morskih globin. Ladja «Proteo» se bo zadržala v našem pristanišču tako dolgo, dokler ne bodo očistili morskega dna v pristanišču. Poleg tega bo posadka ladje zelo verjetno dvignila- iz morja potopljeno nemško žepno podmornico, ki leži na morskem dnu približno 200 metrov od obale v Sesljanskem zalivu. Kot znano, je neki {»olicist s komisariata v Devinu, ki se ukvarja s potapljaštvom, našel žepno podmornico in o najdbi obvestil pristojne oblasti. Pred nekaj tedni so prispeli v Trst potapljači posebnega oddelka mornarice iz Ancone, ki so si ogledali podmornico in ugotovili, da leži pod njo torpedo. Potapljači vojaške mornarice, ki pripadajo posebnemu oddelku za dviganje vojnih ostankov, so si včeraj popoldne ponovno ogledali trup potopljene podmornice, že čez nekaj dni pa bo vojaška ladja začela z dviganjem no«", kar potrjuje poslovni uspeh potopljene podmornice. ‘ letošnje razstave. Okrog 20.000 obiskovalcev doslej na cvetlični razstavi Med včerajšnjimi obiskovalci načelnik kmetijskega urada ameriškega konzulata v Milanu in... boksar Benvenuti Tudi všeraj si je mednarodno razstavo cvetja, sadja in povrtnin na razstavišču na Montebellu ogledalo znatno število ljudi. Med obiskovalci je bil tudi vodja kmetijskega u-rada ameriškega konzulata v Milanu Nelson, katerega je spremljal ameriški konzul v Trstu Fuess. Gosta je sprejel ravnatelj razstave Natti in ju pospremil po razstavišču. Ameriški predstavnik je izrazil svoje zadovoljstvo glede ureditve in kvalitete razstavljenih cvetličnih eksponatov ter pohvalil tudi zgolj gospodarsko plat razstave. Na osnovi prvih podatkov računajo, da si je v teh prvih dneh o-gledalo razstavo okrog 20.000 obiskovalcev. Zanimiva je tudi ugotovitev, da se na raznih rastlinah, predvsem stebelnih, vedno pogosteje pojavljajo hsti z napisi iiproda- Današnji dan na razstavi bo posvečen »Garden klubom«. Razstavo sl bodo ogledali predstavniki italijanskih ((Garden klubov«, dopoldne pa bo v avditoriju razstavišča profesor Diego de Enriquez govoril o temi ((Borba rastlin«. Popoldne ob 18. uri bo inž. Sergio Cosolo spregovoril ob predvajanju barvnih fotografij o temi »Cvetlice Juhjskih Alp v naravnem parku Juliana v dolini Trente«, nadaljevali bodo tudi s predvajanjem kmetijskih in turističnih filmov. Včeraj si je razstavo ogledal tudi svetovni boksarski prvak Nino Benvenuti, katerega so pred vhodom sprejeli predsednik pokrajine dr. Savona, odbornika za šport dr. Fo-gher in glavni tajnik Maresi, pokrajinski delegat Conija prof. Combatti, predsednik italijanskega športnega središča dr. Babille in ravnatelj raz. stave prof. Natti. Boksarju so podarili cvetje in boksarske rokavice. Nova občinska delavska zbornica ob 11. uri na glavnem trgu, kjer bosta govorila tajnik Nove ZDZ Livio Saranz in Rudi Grgič; predsedoval pa bo Vittorino Caldi. V Križu bo zborovanje ob 11. uri na Kržadi. Govorila bosta tajnik Nove ZDZ Pino Burlo in Rudi Wil-helm. V Miljah krene ob 10. uri izpred Ljudskega doma v Ul. S. Giovanni povorka na Trg Marconi, kjer bo ob 11. uri zborovanje. Zbiranje za povorko se bo pričelo pred Ljudskim domom ob 9. uri. Na zborovanju bosta govorila glavni tajnik Nove delavske zbornice Arturo Cala-bria pa tumiutc m turu v^aia* a in Kiljan Ferluga, predsedoval bo Sergio Tremul. deželni odbor posredoval pri zavodu Istituto di Credito Fondiario delle Venezie ter dosegel, da bo dal 5 milijard lir kredita za dvajsetletna posojila, katerih obrestna mera znaša na leto nekaj več kot 8 odst. Nadalje se dežela zanima, da bi dajal posojila zavod IN A po obrestni meri 6,75 odst. Hranilnice pa so izjavile, da so pripravljene dajati posojila po 7,50 odst. Seveda se krajevnim ustanovam bolj izplača jemati posojila v posebnih zavodih, ki posojajo denar za dobo 35 let. Z deželnim prispevkom za delno kritje obresti se je obrok vračil posojila in obresti precej znižal. Hranilnice pa vsekakor ne morejo dajati posojil z nižjo obrestno mero od 7,50 odst., ker imajo tudi mnogo izdatkov. Vsekakor pa bo dežela skušala iti krajevnim u-stanovam pri najemanju posojil na roko, pri čemer bo uporabila aktivne obresti, ki jih dobiva od svojega denarja, naloženega pri raznih zavodih. Precej izčrpna je bila razprava o resolucijah KPI in PLI v zvezi z Goriško hranilnico. Vanjo so posegli svetovalci skoraj vseh skupin. Komunistična resolucija ugotavlja resne kritike, ki so jih izrekle razne politične skupine v goriškem občinskem svetu v zvezi z zakonom št. 10 od 12. julija 1965, s katerim je bila deželna uprava pooblaščena, da kupi od avtonomnega odseka za zemljiški kredit Goriške hranilnice nove zemljiške vrednotnice po obrestni meri 5 odst. do višine ene milijarde lir. Resolucija obsoja ravnanje Goriške hranilnice, ki je preprečila možnost kupčij z vrednotnicami ter je tako zaslužila na njih kar 11,50 odst., kar je v nasprotju z zakopom iz leta 1910. Obsoja nadalje delovanje odbornika za finance, ki je vedel, kako bo potekala ta finančna operacija, pa jo je kljub temu odobril, tako da je imela od tega največ ugodnosti omenjena hranilnica, čeprav ni pri tem nič tvegala. Podobne vsebine je tudi resolucija liberalcev. Liberalec Mor-purgo je prvi spregovoril v razpravi in opozoril na politično odgovornost odbornika za finance. Za njim je orisal resolucijo KPI svetovalec Bergomas. Misovec Wondrich je nato rekel, da bo njegova skupina glasovala proti resolucijam. Socialist Moro je rekel, da se je za stvar po-zanimala Banca dTtalia ter da deželni svet ni pristojen zanjo. Res pa obstajajo neki dvomi glede ravnanja Goriške hranilnice. Zelo kritičen govor je imel tudi komunist Bosari, medtem ko je v imenu KD svetovalec Ginaldi rekel, da so kritike zgrešene. Psiupovec Bettoli je dejal, da bi se bil moral deželni svet zavarovati pred možnostjo, da bi imela hranilnica od tega prevelik dobiček. Namen dežele je namreč bil, da se da spodbuda za okrepitev gradbene dejavnosti, tj. da se omogoči ljudem, ki hočejo graditi stanovanja, kredit po ugodnih pogojih. Namesto da bi imeli korist od deželnega posega tisti, ki najemajo posojila, se je okoristila s tem v glavnem le hranilnica. Odbornik Berzanti je dejal, da se je deželni odbor ravnal le po zakonu, katerega namen je bil, da se z nakupom vrednotnic poveča sklad, ki se lahko uporabi za pospeševanje gradbene dejavnosti. Skratka, dežela je dala hranilnici na razpolago denar, da bi potem dala čimveč posojil za gradnje. Na koncu je spregovoril predlagatelj resolucije Bergomas, ki je še enkrat kritiziral ravnanje deželnega odbora. Po kratkem odgovoru liberalca Bertolija je sledilo glasovanje z že omenjenimi rezultati. Ljudska prosveta Prosvetno društvo v Skednju vabi na večer slovenskih barvnih filmov, ki bo v petek, 28. 4. 1967 ob 20.30 v društvenih prostorih, Skedenjska ul. 124-1. Na sporedu je film ((Gorenjska ohcet« in drugi. Vabljeni vsi. • * m Prosvetno društvo Ivan Cankar ob. vešča, da bo danes ob 15.30 telovadba za otroke. Včeraj-danes 39. razstava slikarjev kiparjev in grafikov 3. maja odprejo 39. razstavo de želnega sindikata slikarjev, kiparjev in grafikov. Posebna komisija, ki je proučila razna predložna de la, je pripustila k razstavi 62 umetnikov. Lestev na nogo žrtev nesreče na delu je postal včeraj zjutraj 82-letni delavec Gio-vanni Dudine iz Ul. I. Svevo 15, ki za neko zasebno podjetje opravlja vzdrževalna dela v kopališču «Au-sonia« na Nabrežju Traiana. Dudine je pri delu malomarno naslonil železno lestev na steno in se nato sklonil, da bi pobral orodje. Lestev pa je zdrsela, padla in zadela Du-dineja v desno nogo ter mu jo zlomila. Ponesrečenca so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico in ga sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti mesec dni. Razstave Na pobudo kulturne kombije pri SKGZ je v Kulturnem domu retrospektivna razstava tržaškega slikarja Jožeta Cesarja ob njegovi 60.letnici. Razstava bo odprta do 14. maja. Mali oglasi SLOVENSKO hišno gospodinjo — ilz vrstni pogoji — sprejme takoj družina Landi. Milan, Via Vitruvio 47. HOJSTVA. SMKT1 IN 1’OHOKE Dne 26. aprila 1967 se Je v Trstu rodilo 22 otrok, umrlo pa je 34 oseb. UMRLI SO: 68-letna Santina D’A-gostini vd. Zoratti, 754etni Giuseppe MattioM, 79-letna Anna Zerlal, 71. letni Nlcola Ralni, 89-letna Umberta Negrini vd. Bernardini, 64-letna Carla Travisan por. Snidar, 72-letnl Ko-dolfo Bertuzzi. 83-leuii Giusto Calzi, 63-lelna Pierina fence por. Frando. lic, 82-ietm l.uagi Drcanut, 57-iehii Mario Solerl, 93-leina Maria Petruz-zi vd. Bossi, 86-letna Glselia Kalina por. Metli, 88-letna Enima Valle, 57-letm Umberto Perlni, 79.1e-tna Anna MarneMo vd. Seltz, 85-Ietna Ge-noveffa Mandich vd. Scubogna, 77-ietna Giovanna Biziak vd. Zivic, 73-letmi Ciuslo Gombač, 70-letna Sofla Hollan vd, Malevaiti, 59-letna Glor-gina Radajilcn vd. Paulin, 24 dni sta-ra Donatella Paimtsanc, 62-letni Ar-mando Demarchl, 70-letna Maria Ba-buder por. Ciacchi, 53-letna Ernunla Jaeger por. Zacchl, 89-letna Carla Fradel por. Sehoier, 92-letna Dioni-sia Giriani por. Leone, 60-letni Guer. rlno Giraldi, 58-letni Bartolomeo Ku-rassier, 45-letna Vera Milic por. Furlan, 65-letni Masslmiliano Bergoč, 78-letni Ezio Delise, 72-letni Giuseppe Builggi, 78-letni Domenico Moschini. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do 16 ure) Barbo - Carniel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Vielmetti, Borzni trg 12: G. Papa, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 130) AlFAlabarda, Istrska ulica 7; Al Galeno, Ul, S. Cliino 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg S. Giovanni 3; Mizzan, Trg Venezla 2. SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti dru gega zdravnika, je treba telefoni rati na štev. 90-235. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na II. BRATSKO SREČANJE KOROŠKIH IN PRIMORSKIH SLOVENCEV, ki bo v nedeljo, 30. aprila, v KULTURNEM DOMU v Trstu, ob 17. uri z nastopom koroških in naših pevskih zborov Vstopnina za koncert, 500 lir. V prodaji bodo vstopnice samo za parter, ker je balkon rezerviran za pevce. Rezervacija vstopnic od jutri dalje na sedežu zveze v Ulici Geppa 9, tel. 31-119, ter v soboto in nedeljo pri blagajni Kulturnega doma Po kulturnem sporedu bo v zgornjih prostorih Kulturnega doma družabnost s plesom do 24. ure (vstop prost) PROSIMO PEVCE, DA PRIDEJO V KULTURNI DOM ŽE OB 15.30 ZA SKUPNO VAJO Slovensko gledališče v Trstu V KULTURNEM DOMU V sredo, 3. maja ob 21. uri (Premierski abonma in a-bonma I. ponovitev) v četrtek, 4. maja ob 16. uri (abonma okoliški in nedeljski popoldanski) v nedeljo, 7. maja ob 16. uri (invalidski abonma) Alfred Neocles Heitnequin MOJE DETE komedija v treh dejanjih Prevod: NADA KONJEDIC Scena: DEMETRIJ CEJ Kostumi: ANJA DOLENČEVA Režija: Adrijan Rustja Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom V soboto, 29. aprila, ob 21. uri IZREDNI NASTOP SLOVITEGA PLESNEGA ANSAMBLA M O R E Š K A S KORČULE Dalmatinske pesmi izvaja oktet Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacija na tel. 734265. SKUPNI ODBOR ZA UPRAVO PROSVETNEGA DOMA NA OPČINAH priredi v nedeljo, 30. aprila t.I. ob 20. uri v PROSVETNEM DOMU na Opčinah KONCERT HARMONIKARSKEGA AMATERSKEGA ANSAMBLA IZ KARLOVCA s pestrim sporedom, ki ga bo izvajal lokalni oktet in orkester mladih harmonikarjev. Vstop z vabilom. Vabila so na razpolago v pekami Drašček in v gostilni Veto. • Nemški šivalni stroji PEAFF za družino, obrt in industrijo • Italijanski šivalni stroji VI-GORELl I • Originalni švicarski pletilni stroji SWISS MAG1C • Stroji za krpanje nogavic VITOJ • Naprave za prevlaeevanje kovsnskib gumbov • Stroji za likanje in likalniki za obrt in industrijo • Šivanke, potrebščine, specializirana popravljalnica Delponte Pietro & C. Tr*t, UL Timeus 12 Tel. 90.279 I_________________________________I Nazionale 15.30 «Wanted» EastmancO" lor. Giuliano Gemma Teresa Git«' pera. Prepovedano mladim pod izletom. Excelsior 16.00 ((L’immorale» Ugo T«■ gnazzi, Stefania Sandrelli. Prepove-dano mladini pod 14. letom. Fenice 15.30 «A noi piace Flint« Bar-ve De Luxe. James Coburn. Eden 15.30 aDoppio bersaglio« Tech-niicolor. Yul Brynner. Grattacielo 15.30 «Queldi della San Pablo« Barve de Luxe. — Steve McQueen, Candice Bergen. Rit2 (Ulica San Francesco 10) 16.00 «O.K. Comnery» Technicolof-Neii Conneri, Daniela Bianchi, *’ dolfo Celi. Alabarda 15,30 »La resa dei conti* Colorscope. Lee Van Clee, Thoma5 Millian. Filodrammatico 16.30 «Persona (DO"' ne folli)» Bibi Anderson. Prepove dano mladini pod 14. letom. Moderno 16.00 «Alvarez Kelly» Tecn" nicolor. Richard VVidmark, VViUi*1* Holden. I Cristailo 16.00 «Colpo maestro al sef' vizio di Sua Maesta BritanniM’ Technicolor. Richard Harrison. Garibaldi 16.00 «Signore e signob* Gastone Moschin. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 16.00 «Tobruck». Capitol 16.00 «Non stuzzicate le aad' žara« Technicolor, Rita Pavon{| Peppino De Filippo, Mita Medici Impero 16.30 «Posta grossa a Doll City». Vittorio Veneto 16.00 «1 proffession1' sti« Technicolor. Burt Lancastef' Claudia Cardinale. Ideale 16.00 «Squadriglia 633» Tecn-nicolor. OMf Robertson. Astoria (Ulica Zorutti hlobus St *' 16.00 ((Duello a Canyon Riva« T*c"’ nicolor. George Montgomery. Astra 16.30 «Missione Caracas«. . Abbazia 16.00 ((Salomone e la rejf na di Saba« Technicolor. Gina lobrigida, Yul Brynner. SPD Trst vabi člane in prijatelje na pr®' davanje, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v petek. 28. t. m. točno ob 20.30. Pr«" daval bo prof. A. Rebul* o temi «DR. KLEMENT JUG — ČLOVEK — PLANINEC " INTELEKTUALEC* SPD Trst javlja, da je za izletl Dolomite 30. aprila in 1. maja ' razpolago še nekaj mest. Pf9*\ sprejemajo v Tržaški knjigarni f Ul. sv. Frančiška 20. Odhod »o ( nedeljo 30. t.m. ob 6. uri zjutf" začetka Ulice Fabio Severo. KROŽEK ABSOLVENTOV SLOVENSKE TRGOVSKE AKADEMIJE prireja dne 4. maja majsk1 pic-nic z avtobusom v Benešk0 Slovenijo. Cena 1000 lir za člane, ** nečlane 1300 lir. — Prijave f. sprejemajo vsak dan v Trzaš10 knjigarni od 18. do 19. °re' Darovi in prispevki V počastitev spomina Marije darujeta družini Žerjal in Zerju* Kr za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob P°K' Jožefe Sosič darujejo Draščkovl ' lir za partizanski spomenik na činab. JV Sporočamo žalostno vest, $ je v starosti 83 let zapusti* dragi mož, oče in nono Just Kalc Pogreb dragega pokojnika nes ob 14. uri iz cerkve v ) na pokopališče v Bazovici. JjA Žalujoči žena Mariju, sin hčere Milka in Ada, * vnuki in drugo sorods*v Gropada, 27 aprila 1967 Nenadoma Je zapustila svoje drage PIERINA TENCE por. FRANDOLIČ Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, 27. t. m ob iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v nabrežinsko °e! kev In od tam na domače pokopališče. Žalostno vest sporočajo: mož FRIDERIK, hčerka FRANE*.' in sin DARU, vnuk ANDREJ, zet ALKONS, sestre in *>f* in drugi sorodniki. Primaria Impresa Zlrnolo, Trst I / A A v" * ?5L?ELEM dnevu na trgu vittorio veneto Tatovi so ukradli iz avtomobila 1*300.000 Ur vredno zbirko znamk V NEDELJO POPOLDNE V DOBERDOBU Zelo verjetno je, da so opazovali lastnika, ko je aktovko z znamkami spravil v prtljažnik avtomobila - Tatinski ljubitelji gramofonskih plošč jc®®anoi so predvčerajšnjim o-v ■ e ukradli zbirko znamk rSJ vrednosti 1.300.000 lir iz DrtlinjLT r.ouu.uuu ur iz TS a avtomobila «simca 1000» i j-" ga Je 41-letni lastnik la) n _______________ ezničarskega krožka. Luga S Romagna n« w?!lnai Ul. Tellarini 85 pustil n» tvul- Tellarini 85 pustu *■* Sede' Gallo več »kL, jcjer je razstavil kater» 2n?mlc’ od katerih so nega nrii«* ,• 881 njegovega 41-letne-RaminSr® Ualmazia Ravaglie iz vn ®nr?e’ Ul. Cerchio 57. Razsta- va 71’ V V. e-ercmo 57. Kazsta-zato J^jučila predvčerajšnjim, Uk J.. prevzel svoie znamke. Prtjateljema zapustil krožek, name- Ko je prišel’ na ce-toniowift ?rl Prednji prtljažnik av-(Jra-n-i8.ln. vanJ položil aktovko z sta^PB6^*11 dirkami, medtem ko ku. vL p,riJ.ateIia čakala na pločniki v *Li'nj® so nat0 odSU na kosite z»riiSe?uearsko menzo, kjer so je (ki^a 1 Približno dve uri. Ko se °Pazii 'L''!'11'!. Proti krožku pa je bila . je bil prtljažnik avtomo-avtu trTprt’ zat)° je hitro stekel k nje Upni?a-, svoie veliko preseneče-odnrtr v°vil, da so neznanci s silo odprli IhTfi Irata’ potegnili ročico kav-in odnesli eeno aktovko. Pazili p^iotno je, da so tatovi o-ke v ko Je spravljal znam- dgodn^l^iik, zato so izkoristili Podvig Pniko in izvršili tatinski i ?aHo »___________ bile shrn opisal vrste zbirk, ki so talrn; .ranjene v aktovki. Agenti so letečem od-tatvino pri- ^k°j . j? 50 Plošč v ie Milini!?"0811 85.000 lir. Tatvino Ie mitnjcenjavil na komisariatu Sta- «ra^ic-e^e,.dogodilo tudi 2°-letni lio~22UCM2^ni. Lepri iz Ul. Virgi- Ustanova za razvoj obrtništva v Furlaniji — Julijski krajini (ESA) je pred kratkim izdala obširno študijo o obsegu in ustroju te pridobitne dejavnosti na področju dežele. V študiji so strokovnjaki podrobneje razčlenili obrtništvo glede na ločena teritorialna področja v deželi, tako na primer v Trstu, Vidmu, Gorici, Pordenonu, Tržiču. Kar-niji, Itd. V to svrho so razdelili deželo na 10 področij, ter potem temeljito obdelali vsako področje po- | sebe j. 1 Iz p Jakena mmm Izdvaja danes, 27. t. m. ob **• uri film: bahata SEL VA G Gl A (DIVJI PLES) Ba»?: GARY COOPER, BARMAN STANWICK, ruth ro-dfUgi ANTHONY QUINN in !*liO «11*1*» P KM* E14 Pred Vaia danes, 27 t. m. oh 19.30 dramatični film: GLI AMORI Dl UNA BIONDA Igra. (PLAVOLASKlNE LJUBEZNI) M. - 0(1 • aprila do 20. maja vas specializirani tehniki tvrdke p°Rman, hana breychova in Vladimir pucholt Mladini pod 14. letom vstop prepovedan! podatkov o obsegu obrtniških dejavnosti na Tržaškem (to pomeni v tržaški pokrajini), povzemamo, da je sredi lanskega leta na tem področju delovalo 4444 obrtni ških podjetij (od tega 278 družb 3 304 člani), v katerih je bilo zaposlenih 10.783 ljudi. Zanimivo je, da je med obrtniki najbolj^ številna kategorija avto in moto prevoznikov, ki šteje 346 članov; vendar pa je zaposlenih pri vseh navedenih prevoznikih le 483 ljudi. Na drugem mestu je kategorija damskih salonov (301), in tu beležimo tudi največje število zaposlenih; 1031 ljudi, pri čemer seveda daleč prevladujejo ženske (969), medtem ko je moških uslužbencev le 62. Na tretjem mestu pridejo po številu Govor deželnega svetovalca Jožeta Jarca - Nastop Gorice - Bivši partizani so položili venca tudi v recitatorjev iz Nove Steverjanu in Pevmi z naslednjim sporedom: Od 29. aprila do 4. maja: V torek zvečer je sekcija bivših partizanov iz Doberdoba priredila proslavo 25. aprila. Deželni svetovalec Jože Jarc, ki je otvoril proslavo, je številnemu občinstvu govoril o pomenu 22-letnice zmage nad nacifašizmom in narodne osvoboditve. Poudaril je, da se je v naših krajih odpor proti fašizmu začel že leta 1920, še preden so začele nastopati zloglasne fašistične tolpe. Najslavnejša stran naše zgodovine pa je bil oboroženi upor proti naci-fašizmu, za katerega so primorski Slovenci dali velik delež žrtev in krvi. Dejal je, da so ideali odporništva še danes aktualni, kajti borci proti nacifašizmu niso imeli za cilj samo strmoglaviti in odpraviti fašistično diktaturo, ampak so si zastavljali kot cilj svobodo, demokracijo, mir, socialni napredek in enakopravnost vseh državljanov. Ne moremo trditi, da so ti ideali danes uresničeni. Ko se je dotaknil mednarodnih dogodkov v svetu, je govornik dejal, da skušajo danes napadalne ameriške sile zatreti svobodo in neodvisnost vietnamskega ljudstva in drugih narodov, ki prav kot mi pred 22-leti težijo k svoji samostojnosti. Prav te dni se je z blagoslovom ameriškega imperializma v Grčijo vrnil fašizem, da bi uničil in zatrl vsako sled demokracije. Zato, je zaključil govornik, moram ob proslavi 25. aprila potrditi našo zvestobo tem idealom v duhu enakopravnosti ir. svobode, prijateljskega sodelovanja med narodi in bratstva med Slovenci in Italijani. moške krojačnieg,: ki so jih našteli v katerih sta moška in žen- 284, in ska delovna sila nekako v ravnovesju (289 moških in 252 žensk); na četrtem so damske krojačnice, ki so jih našteli 234, in v katerih seveda ponovno prevladuje ženska kreativna in delovna sila, namreč 369 ljudi, medtem ko je moških vsega skupaj le 16. Brivskih salonov je na Tržaškem 235, v teh pa opravlja Figarov posel tudi 95 žensk, čevljarjev je na našem področju še vedno 224, med temi pa je kar 45 žensk. Zidarjev šteje naše področje danes 218, medtem ko se ukvarjata s popravljanjem poškodovanih avtomobilov kar 202 tvrdki. Mogoče nas bo nekoliko presenetil podatek, da se z rejo drobnih dvoriščnih živali ukvarja na našem področju le ena sama tvrdka, in ena sama tvrdka z «žaganjem lesa)), itd., vendar je treba pri tem j upoštevati, da navedeni podatki ne i obsegajo proizvajalnih enot, ki po ■ svojem obsegu in proizvodnem pro-i cesu spadajo med industrijske dejavnosti. Po drugi strani pa bo morda prav tako presenetljivo raz-. meroma visoko število na primer estetistk (56), zobotehnikov (55), tvrdk, ki skrbijo za čiščenje uradov, stanovanjskih blokov, trgovin (46), itd. N j! » : .11 I V U T O A čakajo na 90 (M P10 (E M pregled — mazanje — popravilo kakršnega koli električnega brivskega aparata L* K « I X T O \ n“ TRŽAŠKEM SERVISU TRG S. BENCO 2 Na Tržaškem pride na vsakih 1000 prebivalcev po 15 obrtniških tvrdk, medtem ko jih pride na področju severno od Vidma in nekako do prvih obronkov Karnijskih Alp celo po 32. Vsega skupaj Je bilo po stanju 1. avgusta 1966 v vsej deželi 24.000 obrtniških enot, v katerih je bilo zaposlenih okoli 60.000 ljudi. Razvoj industrije in postopno dviganje življenjske ravni sta v zadnjih letih potegnila za seboj tudi področje obrtništva: leta 1957 so namreč našteli le 13.500 obrtnikov, pet let nato pa že 21.000 in po zadnji reviziji, ki so jo opravili na spiskih obrtnikov, se število priznanih tvrdk suka, kakor omenjeno, na višini 24.000 enot. Strokovnjaki, ki so sestavili študijo, Iz katere smo povzeli navedene podatke, Izražajo na koncu svojega dela prepričanje, da je deželno obrtništvo v zadnjih šestih letih zagotovilo zaposlitev okoli 16.000 svežih delovnih moči. liLaJ SUPERMARKET Celjana, pasaža na Ajdovščini VAM NUDI ZA POMLAD IN IZLETE V LEPI IZBIRI IZ USNJENEGA VELURJA POZABITE: DAMSKE PLAŠČE, KOSTIME, JOPIČE V KLASIČNIH IN ŠPORTNIH MODELIH. MOŠKE SUKNJIČE V KLASIČNIH IN ŠPORTNIH MODELIH. FANTOVSKE KRATKE HLAČE. 3- D() 6. MAJA TUDI PRI TEM NAKUPU NAGRAJEVANJE POTROŠNIKOV Nato je nastopila skupina srednješolcev iz Nove Gorice, ki je ob spremljavi elektronske glasbe občuteno in mojstrsko recitirala ciklus poezij pesnika Mateja Bora «šel je popotnik skozi atomski vek», ki prikazuje notranjo razk Jsanost sodobnega človeka, robota, ki je izgubil smisel za pravičnost, lepoto in ljubezen, skratka človeka brez humanosti. Občinstvo jih je za njihovo izvajanje nagradilo s prisrčnim ploskanjem. Spominski svečanosti za padlimi so v torek dopoldne imeli tudi v Steverjanu in v Pevmi. Bivši partizani iz Števerjana so opoldne položili k spomeniku lep venec, padlim tovarišem pa so se oddolžili z enominutnim molkom. Bivši partizani iz Pevme, z Oslavja in iz šent Mavra so položili svoj venec pred spomenik padlih v Pev » . Proglas sindikata krajevnih uslužbencev Pokrajinski sindikat krajevnih u-službencev pri CISL je izdal proglas v katerem ugotavlja, da je vsedržavna stavka te kategorije dne 20. aprila nad vso pričakovanje dobro uspela. Obenem sporoča, da so datum ponovne stavke, ki je bila prvotno določena za 27. in 29. aprila preložili in sicer na 2. in 3. maja. Obenem ponovno poudarja, da je treba brez odlašanja rešiti sporne probleme, med katerimi so preklic zakonskih določil ki odrekajo pravico dostavke tej kategoriji, ker Je to v kontrastu s čl. 40 ustave, ponovno je treba priznati plače, ki so bile naknadno znižane, urediti stalež začasno nameščenih, določiti nagrado ob zaključku službene dobe ter zaokrožiti vse postavke mesečnih prejemkov Pri Rdeči hiši zopet vse zatrpano s tovornjaki stu tako Ul. Alviano, kot ulici Cra-vos in Giustiniani. Posebno mnogo je bilo jugoslovanskih tovornjakov, ki so se natovorjeni z raznim blagom vračali domov. Cariniki bodo morali tudi še danes pohiteti, da bodo nekoliko zmanjšali ta izredni naval. V nedeljo, 30. aprila ob 16. uri: 1. maja ob 16. uri: V krožku za svobodo kulture v Ul. Dante 12 v Gorici bo znana tržaška novinarka Aurelia Gruber-Benco predavala dne 28. t. m. ob 18.15 o leta 1957 umrlem tržaškem pesniku Umbertu Sabi. Predavanje nosi naslov «Saba v mojih spominih.). 4. maja ob 17. uri: VINSKA RAZSTAVA ki jo prireja odbor vinogradnikov iz Števerjana in z Oslavja TEKMOVANJE V BRIŠKOLI: I nagrada: živo tele; II.: pr.,ut in več manjših nagrad KONCERT nastopajo: godba mestne milice iz Ljubljane in harmonikarji iz Karlovca NAGRADNO TEKMOVANJE ANSAMBLOV «BEATS» VSAK VEČER BO PLES NA PROSTEM OD 19. DO 1. URE PO POLNOČI. IGRAL BO LOVSKI KVINTET IZ LJUBLJANE DELOVAL BO TUDI DOBRO ZALOŽEN BIFE’ Z DOMA CIMI KLOBASAMI PEČENIMI NA ŽARU IN S ČEVAPČIČI liiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii ZARADI SLABEGA GOSPODARSKEGA POLOŽAJA Statistike ugotavljajo na(woriškem splošno staranje prebivalstva Povečalo se je število nezaposlenih in zmanjšalo število otrok ter mladine, ki išče prvo zaposlitev Ko govorimo o socialnem in gospodarskem položaju na Goriškem, lahko ugotovimo neposreden odnos in vpliv teh faktorjev na gibanje prebivalstva v naši pokrajini. To ugotavljajo tudi strokovnjaki, ki se pečajo z ekonomskimi problemi in to je ugotovljeno tudi v poročilu pokrajinskega odbora, ki je priloženo proračunu za leto 1967. Ker je bil predvčerajšnjim zaradi j praznika prekinjen carinski postopek na carinarnici pri Rdeči hiši, se je do včeraj zjutraj nabralo zopet vse polno tovornjakov s prikolicami, ki so zatrpali daleč proti me- IIIHI lili IIIIIIIIIIIIIIIIIIII Ulil HIIIIH lili Hilli Ulil IKIHHIHIIIIIfltgflllll III Ulili lll||lll|||||l||l„l,||,„l,„„in,IIU,t NOV SISTEM ZA POKOJNINE Pri INPS računajo na skrajšanje čakanja pri novih pokojninah Potrebne obrazce bodo dobili prizadeti na pokrajinskem sedežu INPS Prejšnji teden smo pisali o sestanku med novim ravnateljem INPS v Gorici in predstavniki sindikalnih patronatov iz naše pokrajine. Oh tisti priliki je novi ravnatelj te ustanove obljubil, da bodo podvzeli potrebne ukrepe, da bi ne bilo treba predolgo čakati novim upokojencem za ureditev njihove pokojnine, čakanje, ki se je včasih zavleklo do enega leta. V okviru teh ukrepov bodo poslej tudi na Goriškem, kjer je v veljavi sistem plačevanja prispevkov za pokojnino s seznami, uvedli nov način, ki bo prihranil precej dela in časa, ter je po številnih I Prejšnji večer ob 23.30 pa so spre. jeli v goriško civilno bolnišnico za 15 dni na zdravljenje 56-letnega Francesca Burgnicha iz Farre, ki se je ranil po obrazu pri padcu z mopedom, ko se je okrog 22, ure vračal iz šlovrenca proti Farri. PISMO UREDNIŠTVU Na Goriškem smo se morali vsa povojna leta boriti z gospodarskimi težavami, ker se dolgo let odgovorni faktorji niso hoteli odločiti za spremembo politike in preusmeriti gospodarstvo tako, da bi se čim bolj prilagodilo novim razmeram in pogojem, ki so nastali po vojni na tem izrazito mejnem področju. Te gospodarske težave pa so povzročile popoln zastoj v naraščanju števila prebivalstva. Statistični podatki nam povedo, da smo imeli na Goriškem leta 1951 je prebivalstvo v naši pokrajini v svoji sestavi precej postaralo. 133.550 prebivalcev; deset let pozneje se je to število dvignilo na 137.745 in lani ob koncu leta so našteli 140 tisoč 367 prebivalcev, V 15 letih se je torej povečalo število za manj kot 7 tisoč ln v zadnji^ petih letih za manj kot tri tisoč, kar je mnogo pod pevprečjem po drugih italijanskih pokrajinah. Dodamo naj še, da je lani število prebivalstva celo nekoliko nazadovalo. Urediti parkirišča v Uodellijevi ulici Spoštovano uredništvo, v mestu je vedno manj parkirne- velJav.i’ Gf® I MratT^cejZZm^odlmT kjer bi želel. Razmere se nikakor ne bo- za lepljenje posebnih znamk, ki Jih prodaja ustanova INPS, na izkaznico zavarovanca. Ko je lastnik zaključil svojo delovno dobo, je dovolj, da predloži pri uradu INPS svojo izkaznico z znamkami, ki predstavljajo znesek vplačanih prispevkov in tam mu bodo zadevo čim pre.i uredili Prošnjo za priznanje pokojnine bo treba napraviti na posebnem obrazcu, ki ga bodo v kratkem začeli razdeljevati skupaj z obrazcem, na katerem mora dati svojo izjavo delodajalec. Prizadeti se lahko v zadevi obrnejo na pokrajinski sedež INPS v Gorici, — Oddelek za usluge (Re-parto prestazioni), kjer bodo dobili podrobnejša pojasnila. Z uvedbo takega novega sistema računajo pri tej ustanovi, da bodo v znatni meri pospešili delo ter odpravili sedanje dolgo čakanje na ureditev pokojninskega staleža prosilcev. Opeka mu je padla na glavo Včeraj okrog 18.10 so nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v petih dneh 27-letnemu električarju Giorgiu Gregoruttiju iz Gorice, Ul. Gelsi 20. Ko je delal v Foglianu za podjetje SIP ter je prislonil lestvo na rob strehe neke hiše, se je zmak-nil kos opeke ter mu padel na glavo in mu povzročil rano na lasi šču. Dve prometni nesreči Včeraj zjutraj okrog 9. ure so pripeljali v bolnišnico «S. Giusto« v Gorici 25-letno Rosetto De Feo lz Gorice, Ul, Donizetti 26 ter njeno mater 55-letno Pio Mantellini, ki sta se ponesrečili z avtomobilom v Dolu. Zdravniki so obema ugotovili razne manjše poškodbe po telesu ter so pridržali hčerko za 15 in meter za 7 dni na zdravljenju. Obe sta se peljali s fiatom 1100 D proti Trstu; vozila je Rosetta, ki je iz neznanih vzrokov izgubila pri Mikolih v Dolu nadzorstvo nad vozilom ter zavozila s ceste. Na kraj nesreče so prišli karabinjerji iz Doberdoba, ki so poskrbeli za prevoz ponesrečenk v goriško bolnišnico ter ugotovili tudi na avtu za okrog 100.000 Ur škode. do izboljšale, ampak bo sitnosti z iskanjem parkirnega prostora vedno več. Zalo je nujno smotrno izkoristiti zlasti tista parkirišča, ki so bolj v središču mesta. Med ta spada tudi Codellijeva ulica, vzporednica Korza, ki je bolj namenjena parkirnemu prostoru kakor prometu. V Codellijevi ulici je dovoljeno parkiranje samo na eni strani. Vsak voznik zasede ves prostor, ki je med dvema drevesoma. Prostora pa je to liko, a bi lahko postavili vštric po dve vozili. Občinska uprava bi napravila dobro delo, če bi med dvema drevesoma potegnila črto ter parkirišče razdelila na dva dela, namesto pošev pa bi vozila parkirali pravokotno na pločnik. Na tak način bi se kapaciteta Ul. Codelli povečala za sto odstotkov, zasedba cestišča pa ne bi bila nič večja od sedanje, tako da bi za promet vozil še vedno ostalo dovolj prostora. S spoštovanjem (podpis). DEŽURNA LEKARNA V RONKAH Danes ves dan in ponoči Je de žurna lekarna «A”Angelo» dr. Olivetti - Via Rora 22, tel 72393 Kar se tiče zaposlenosti se Je položaj od leta 1951 do 1961 precej spremenil v absolutnem pogledu, dočim je v bistvu ostal nespremenjen splošen zaposlitveni problem V kmetijstvu se je zaposlenost zmanjšala za 2,45 od sto, v indu strijl se je povečala za 1,84 od sto, v trgovini za 1,51 in v drugih dejavnostih za 0,62 od sto. Precej Je poraslo tudi število gospodinj, k: izven doma niso zaposlene, število upokojencev in brezposelnih. Po drugi strani pa se je zmanjšalo število mladine do 10 let starosti, dija kov in pa mladine, ki išče svoje prvo delo. To znižanje predstavlja kar 5,75 od sto, kar pomeni, da se Po letu 1961 se Je brezposelnost v znatni meri omilila, saj je njihovo število padlo od 5170 leta 1961 na 3542 ob koncu leta 1966. Zmanjšanje brezposelnosti se pozna predvsem na industrijskem področju. Po statističnih podatkih smo imeli leta 1951 38.057 zaposlenih prebivalcev in njih število se je do leta 1961 dvignilo na 41.348; število gospodinj, upokojencev in brezposelnih je leta 1951 doseglo 55.142, leta 1961 pa 62.703 ljudi; nezaposlene mladine in dijakov pa smo imeli leta 1951 40.351, deset let pozneje pa samo 33.694. Tak pojav ima nedvomno negativne posledice na gospodarstvo ter je tudi odraz negativnih pojavov v njem. Roditeljski sestanek v Ul. Croce Ravnateljstvo gimnazije-lice j a ter učiteljišča v Gorici obvešča, da bo v nedeljo, 30. aprila 1967 ob 10.30 roditeljski sestanek v risalnici učiteljišča v Ul. Croce. Vabljeni so vsi starši dijakov in njihovi namestniki. Na skupščini konzorcija za industrijski razvoj Tržiča so odobrili obračun za leto 1966 in proračun za leto 1967. Kar zadeva nove člane je skupščina sprejela sedem občin tržiškega področja, občini Ronke in Doberdob pa bosta morali spremeniti svoj sklep, če hočeta postati članici. liiiilillliiliifiiiiiiilliiliiiiiiiiiifiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui VESTI IZ DOBERDOBA Novi odbor kmečke blagajne si je razdelil delovna mesta Predsednik je ostal Jožef Gergolet - V odboru so tudi odborniki iz Jamelj Preteklo nedeljo so se v Doberdobu prvič sestali na sejo novoizvoljeni odborniki občinske kmečke bolniške blagajne. Kot prvo so sl porazdelili delo in pri tem ponovno izvolili za predsednika ustanove Jožefa Gergoleta. Za podpredsednika so izbrali Alojzija Boneto, za tajnika pa Rada Lakoviča. V ožji odbor so bili nadalje izvoljeni še Aldo Lakovič Iz Doberdoba ter Jožef Pahor in Karel Semolič lz Jamelj. Po takšni razdelitvi delovnih mest so se vsi novoizvoljeni odborniki zavzeli, da bodo vložili vse iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiii S PRISVOJENIMI KLJUČI JE ODPRL STANOVANJE Premetenega tržaškega tatu je pogubila dolga brada Odnesel je denar in blago v vrednosti 350.000 lir Policija iz Tržiča je aretirala mladega tatu, ki je iz kondominija odnesel za okoli 350.000 lir vrednosti v denarju in blagu. Imenuje se Da-rio Anghelone, star je 23 let ter stanuje v Trstu, Ul. Solitro 15. Anghelone si je načrt dobro zamislil in tudi dokaj dobro izpeljal, premalo pa je jemal v poštev svojo brado, ki ga je izdala. Ko so dogradili stolpnico v Ul. Randaccio 23, so vgradili tudi ključavnice. Vsakemu stanovalcu je dal gradbenik po dva ključa, od dveh stanovanj pa je Anghelone vzel po en ključ, ki mu je potem služil, da je nemo- iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OPOZORILO TRGOVCEM IN INDUSTRIJCEM Alpe-Adria nudi možnost za razširitev tržišča Trgovinska sodelovanju zbornica poziva gospodarske operaterje k na sejmu, ki bo odprt od 13. do 21. maja Trgovinska zbornica iz Gorice sporoča vsem ekonomskim operaterjem, da bo od 13. do 21. maja v Ljubljani 6. sejem Alpe-Adria, mednarodna manifestacija, ki naj poveča trgovske menjave med sosednimi državami, zlasti med obmejnimi deželami Avstrije, Jugoslavije in Italije. Gospodarska reforma v Jugoslaviji, ki uvaja pomembno liberalizacijo tako v gospodarstvu kakor tu di v deviznem poslovanju, ustvarja konkretne možnosti za povečanje menjalnih operacij v primerjavi s prejšnjimi leti. Običajno sodelova- nje na sejmu podjetij iz Avstrije, zlasti iz Celovca, Gradca in Innsbrucka pa povečuje možnosti gospodarskih stikov tudi s tem območjem. Trgovinska zbornica, sklicujoč se na obvestilo vodstva sejma Alpe A-dria, poziva industrijska in trgovska podjetja naše pokrajine, naj sodelujejo na tem sejmu, kjer se jim nudi prilika, da razširijo tržišče Za vsa pojasnila je na voljo trgovinska zbornica ali ravnateljstvo sejmišča — Gospodarsko razstavišče v Ljubljani ali pa Zbornica za gospodarstvo v Ljubljani, Titova cesta 19. teno prišel v stanovanji. Mladenič si je izbral za cilj stanovanje uradnika Italcantieri 42-letnega Duilia Barbierija. Najprej je s hišnim telefonom ugotovil, da je stanovanje prazno, potem pa se je z dvigalom odpeljal navzgor. Sploh je bil večkrat v hiši in stanovalci kakor tu di snažilka so sodili, da je eden izmed stanovalcev. Odprl je vrata, prebrskal stanovanj® ter vzel 200 tisoč lir, dve uri in zlato zapestnico. Odprl je tudi drugo stanovanje v petem nadstropju, vendar so se komaj vseljevali in je iz njega odšel praznih rok. Tatvini bi policija stežka prišla na sled, če ji ne bi pomagal opis majhne nadrobnosti, brade namreč, ki je stanovalcem in snažilki le preveč ostala v spominu. Ko so Anghelona aretirali, niso pri njem našli ničesar. Tiste dni si je namreč izposodil fiat 124, s katerim je prevozil 1700 km ter plačal za uslugo 80.000 lir. Ni izključeno, da ima bradati mladenič na vesti še nekaj tatvin v Tržiču. Ker je tatvina v stolpnici starejšega datuma (10. aprila), je na začasni svobodi ter se bo zagovarjal zaradi hude tatvine. Dražba za košnjo obč. pašnikov v Sovodnjah V nedeljo, 7. maja bo v občini Sovodnje dražba za košnjo občinskih pašnikov. Dražba bo v Gabr-jah pred šolo ob 9. url, v Rupi pred šolo ob 9.30, pri vodnjaku na Ped ob 10., na županstvu v Sovodnjah ob 11. ter pred gostilno Devetak na Vrhu ob 12. uri. svoje sile v prid dobre uprave te važne ustanove ter da se bodo ta-ko pokazali vredne zaupanja volivcev, ki so jih izvolili v odbor Kar se samega izida volitev tiCe, so ugotovili, da je KmeCka zveza v Doberdobu prav dobro utrdila svoj položaj, čeprav je še mlada. Očividno je kmetovalcem všeč njen program, v katerem se zavzema za nadstrankarsko upravo občinskih kmečkih bolniških blagajn, žal pa njeno prizadevanje za sestavo enotne liste ni uspelo in po drugih občinah so številni volivci nasedli bo-nomijanskim propagandistom, ki so postavili svoje strankarske liste ter so pri tem postavili na te liste tudi slovenske kandidate. Ciorlca VERDI. 17.15: «La bisbetica domu-ta», E. Taylor in R. Burton. Ki-nemaskopski film v barvah. CORSO. 17.15: «Alfie», M. Caine in S. Winters. Ameriški kinemasko-pe v barvah; mladini pod 18. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 16.30—22: «La ragazza del bersagliere«, G. Granata in R. Salvatori. Italijanski barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00: «Non stuz- zicate la zanzara«, R. Pavone in G. Giannini. Italijanski barvni film. VITTOR1A. 17.15: «Trappola per sette spie», J. Bastien in E. Fa-yardo; italijansko-španski film; mladini pod 14. letom prepovedan. Tržič AZZURRO. 17—22: «La capanna dello zlo Tom», U. V Fischer in E. R. Drago. Barvni film. EXCELSIOR. 17.30—21.30: «11 dot-tor živago«, A. Sharif, A. Guin-nes, G. Chaplin. Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 17.30—22: «Cinque tom-be per un medium«, B. Stelle in W. Brandt. Ronke EXCELSIOR. 20.30: «David e Lisa«, K. Dullea in J. Margolin, cinefo-rum. RIO. 19—21.30: «Nodo scorsoio», T. Danahue, v kinemaskopu. DEŽURNA lekarna Danes ves dan m ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI, Raštel št. 26, tel 33:49. LEKARNA V TRŽIČU Ves dan m ponoči je dežurna lekarna ccAUa saiute# dr. Fabris — Panzano, Via Cosullch 103, tel. 72480, PRIMORSKI DNEVNIK MEDNAHODVfl NOGOMET še tretja tekma Med CSKA in Interjem ponovno neodločeno 1:1 Odločilno srečanje bo 3. maja v Bolonji CSKA: Jordanov; Vasilev, Gaganelov; Marinčev, Stankov, Penev; Atanasov, Canev, Radiev, Jakimov, Nikodimov. INTER: Sartd; Burgnich, Facchetti; Bedin, Guameri, Picchi; Do-mesnghini, Mazzola, Cappellini, Suarez, Corso. SODNIK: Zariquiegui (Španija). GLEDALCI: 65.000. SOFIJA, 26. — Tretja tekma bo morala določiti premoč Interja ali CSKA. Današnja povratna se je končala kot teden dni prej v Milanu z neodločenim izidom 1:1. To pomeni, da ni prinesla rešitve In ne samo rešitve, tudi igre ne, kot je marsikdo pričakoval od polfinal. nega dvoboja turnirja za pokal evropskih prvakov. Medtem ko so Bolgari, posebno v prvem polčasu, napadali z vsemi silami, so se Milančani hladnokrvno branili in poskušali, sicer redko, s protinapadi Mazzole in Cappellinija. Vse zaman do 17’ d.p., ko je Corso poslal v kota žogo proti Mazzoli. Ta je z glavo spremenil smer usnju in s tem prevaril celotno obrambo, kar je izrabil Facchetti, da je prehitel vratarja in zadel v cilj In vendar do tedaj si te nagrade niso zaslužili, še posebno, ker je sodnik v p.p. razveljavil domačinom gol Ca- pa je vsa teža tekme slonela na obrambi in prav v teh vrstah je treba iskati najboljše predstavnike CSKA in tudi Interja. Potrebna bo torej odločilna tekma. UEFA je določila Gradec za sedež dvoboja, v Sofiji pa so se domenili, potem ko so Bolgari izločili Rim, da se bodo spoprijeli v Bologni. Italijani so jim obljubili dve tretjini izkupička, medtem ko bi Interju pripadla samo tretjina. Seveda bo morala sporazum potrditi evropska nogometna zveza, ki je že javila, da bo tekma 3. maja. posebno, razveljavil domačinom neva. Ko so Bolgari, precej poparjeni zaradi gola, spoznali, da se Italijani nameravajo še vedno zadržati v obrambi, so se opogumili in so navalili na Sartijeva vrata. Posledic pa ni bilo, ker v prednji vrsti ni bilo igralca, ki bi znal s streli ogražati mrežo Italijanov. Šele v 33’ so se domačini množično predstavili v kazenskem prostoru Interja in so s podajanjem zmedli statično obrambo gostov. Šele Picchi se je spomnil, da je treba nastopiti, a tedaj je bilo že prepozno, ker se je Radiev odločil za strel: žoga si je utrla pot sredi gozda nog in pretresla mrežo brez dvoma kritega Sartija. 1:1. Lahko rečemo, da je tekma razočarala gledalce, ki so pričakovali več od Interja in tudi od domačinov. Prednji vrsti pa nista bili sposobni raniti, saj sta imela oba vratarja zelo malo dela. Nasprotno PRIJATELJSKI NOGOMET V nedeljo, 30. t.m. PRIMOREC-TABOR V nedeljo, 30. t m. bo ob 16. uri na občinskem igrišču v Boljuncu prijateljska nogometna tekma med športnim društvom Primorec iz Trebč in enajsterico sežanskega Tabora. MEST POKAL SEJEMSKIH KILMARNOCK, 26. — Z zmago z 2:0 (1:0) v povratni tekmi za pokal sejemskih mest nad Lokomotivo iz Leipziga se je škotska enajsterica Kilmarnocka uvrstila v polfinale. Prva tekma se je končala z 1:0 v korist vzhodnonemških nogometašev. LIEGE, 26. — Zahodnonemška enajsterica Bayerna iz Munchna je danes premagala v povratni tekmi Standard Liege s 3:1 (1:1). Ker se je tudi prva tekma končala z 2:0 v korist Nemcev, se je Bayem uvrstil v polfinale turnirja za pokal sejemskih mest. ODBOJKA RAZGLABLJANJA P« ZAKLJUČENIH PRVENSTVIH Bor se obnavlja: tudi mlade sile v šestericah Moška in ženska šesterka Bora ne mirujeta. Po končanem prvenstvu druge oziroma prve lige, odigravata sedaj nekaj prijateljskih srečanj, kjer se, predvsem pri moških, skuša uvrstiti v prvo postavo nekaj mladih sil. Mislimo na Klavdija Veljaka, ki je v Dolini dobro zaigral in zadovoljil, tako da bo verjetno prihodnje prvenstvo oblekel dres prvega Borovega moštva, ki nastopa v B ligi. Po več tednih odlašanja in igranja zaostalih tekem je italijanska federacija sporočila končne lestvice A in B lige. Borovci so se v svoji skupini uvrstili na četrto mesto, kar je Izreden uspeh v primerjavi s ciljem, ki so si ga zastavili pred začetkom prvenstva. Najvišje računano mesto je bilo šesto, zato lahko z zadovoljstvom pozdravimo ta uspeh moške Borove odbojke, ki pa bi bil lahko še večji, če ne bi v začetnih fazah bolezen in usoda zadali hude udarce prvi postavi. Najprej je obolel kapetan in trener Jurkič, nato se je poškodoval Orel in vrhu tega še nerednost nastopanja zaradi katastrofalnih poplav, ki so zajele v novembru severno Italijo. Torej uspeh. Uspeh pa je še večji, če iz tehničnega stališča pogle- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiHiiiiiHiiiiiHiumiiiniiniiiiiiiiiiiiiirintiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimMHHiMinmm* V III. AMATERSKI KATEGORIJI V nedeljo, 30. t m. odločilna tekma Primorje-Vesna Srečanje bo ob 10.30 na igrišču Ponziane NAMIZNI TCNIS ITALIJANSKO PRVENSTVO B. Košuta med gledalci a z dvignjeno glavo Slab nastop vseh tržaških igralcev Letošnje državno prvenstvo v namiznem tenisu se je končalo res slabo za Tržačane. Vsi so računali na izredne uspehe obeh tržaških društev (Bora in Soffitte), kar pa se ni niti delno uresničilo. V torek so Boris Košuta, Crechici in Durazzano poskusili rešiti že itak slabe rezultate prejšnjih dni, a so doživeli ponovna razočaranja. Crechici je moral igrati že v prvem kolu z Gallijem, zato so bile njegove možnosti precej skromne. Prerojeni Galli je premagal Crechl-cija z rezultatom 3:1. Slab žreb je imel tudi Durazzano. Igrati je moral z Macerato, ki pa se dobro znajde z nerezano obrambo tržaškega igralca. Prvo kolo je premostil le borovec Boris Košuta, ki je bil nositelj 2. skupine. že dan prej mi je Boris pravil, da v Rimu pogostokrat trenira z Barsacchijem, ki naj bi imel po njegovem mnenju velike možnosti. Prav zato se je bal edino njega, ker ga ta dobro pozna in je edini v Italiji, ki lahko uspešno odgovarja Borisovim protinapadom. In smola, prav z njim je moral igrati že v 2. kolu. To je našega igralca krat-komalo pretreslo, tako da je bil ze prej prepričan, da bo zgubil, čeprav je v tekmi Boris Košuta zaigral na zelo visoki tehnični ravni, je moral kloniti Barsacchlju v štirih navdušujočih setih, ki so o-greli številno občinstvo. Brez dvoma je bila ta najlepša tekma prvenstva, za kar gre zasluga obema igralcema. Boris Košuta je moral zapustiti areno s kočljivim porazom, a z dvignjeno glavo. Končno smo le dobili v Italiji še enega igralca ki Igra moderno igro, kar da misliti, da bi tudi Italija lahko uspešneje konkurirala z drugimi državami če bi bila namiznoteniška federacija bolj daljnovidna in sposobna. Ta poraz je zelo potrl slovenskega igralca. Sam nam je rekel, da se je dobro počutil in bil v zelo dobri formi. Imel je zato letos lepo priložnost za osvojitev naslova državnega prvaka. Skušali smo ga na vsak način potolažiti, a zaman. Sam je tako komentiral «Ko sem treni ral v Trstu s Crechlcijem, sem ga imel vedno pred sabo na turnirjih in prav pred kratkim me je premagal v Genovi. Zdaj pa sem treniral v Rimu z Barsacchijem, ki se je tako privadil moji igri in prav njega sem moral srečati. Kakšna 6molai» Borsacchi je nato uspešno nadaljeval svojo pot in v polfinalu izločil celo državnega prvaka Winder-linga. Mislimo, da bi zmagal tudi v finalu, če bi živčno zdržal do konca 34-letni Guldo Tosetto iz Turina je tako postal novi državni prvak. Smatrali so ga za glavnega favorita, čeprav ni bil še nikdar državni prvak, ker je letos gospodaril na številnih državnih turnirjih. T-ar V III. amaterski ligi so v nedeljo odigrali zadnje kolo prvenstva. S tem se je prvenstvo praktično zaključilo, ker ostanejo v dveh skupinah na sporedu le še nekatere zaostale tekme. V skupini L smo prav v zadnjem zavrtljaju prvenstva zabeležili rekordno število golov in sicer 23 (prejšnji rekord 20 golov). Zanimivost predstavlja dejstvo, da sta se ob koncu prvenstva znašli dve enajsterici na vrhu lestvice z enakim številom točk: Primorje in Vesna. Zato bo sedaj potrebna odločilna tekma za proglasitev zmagovalca te skupine. Primorje je bilo v nedeljo v gosteh Grette, ki je takoj po začetku udarca imela možnost preiti v vodstvo. Kmalu pa so Prosečani čili prvenstvo na predzadnjem mestu v lestvici z 10 točkami. LESTVICA SKUPINE L Primorje 20 14 3 3 43:14 31 Vesna 20 13 5 2 45:16 31 Aurisina 19 13 2 4 30:17 28 Roianese 20 10 6 4 32:20 26 Tecnoferr. 20 10 5 5 31:22 25 Lib. Prosek 20 6 5 9 26:34 17 C. Viani 19 4 7 8 19:26 15 Coop 20 5 5 10 18:30 15 L. Barcol. B 20 4 6 10 18:25 14 Primorec 20 2 6 12 18:37 10 Gretta 20 1 4 15 14:35 6 damo na nastope Bora. Trener je za letošnje prvenstvo nekoliko spremenil postavo. V prvi diagonali sta še vedno nastopala najboljša tolka-ča Walter Veljak in Plesničar, drugo diagonalo sta sestavljala Uršič in Vodopivec, ki je vstopil na mesto Jurkiča, ki je skupno z Orlom igral vlogo podajača. Ta poteza je bila zelo učinkovita in je dovoljevala takojšnje protinapade. Bor je tako lahko -tol-kel v tem primeru z vsemi tremi igralci v prednji črti. Predvsem pa je bilo uspešno Jurkičevo tolčenje s centra. S tem v zvezi pa moramo pohvaliti naše fante in seveda trenerja, da niso dovolili, da bi jih zapeljala nada po spektakularni igri na stranska pota. V primeru treh tolkačev v -prvi liniji bi se lahko posluževali sistema ((četrti na mrežo», ki je zelo učinkoviti in atraktiven, a je orožje, ki ima lahko negativen ali pozitiven učinek. Ta sistem zahteva zelo izpiljeno tehniko in brezhibno podajanje ter precejšnjo izurjenost podajačev kot celotnega obrambnega sistema. Prvo Borovo šesterko so sestavljali na letošnjem prvenstvu naslednji igralci: Učo Jurkič, Igor Orel, Vojko Mijot, Edi Plesničar, Walter Veljak, žarko Uršič, Radovan Fuč-ka, Edi Vodopivec, Franko Vitez in Marij Šušteršič. Trener: Učo Jurkič. Doseženi rezultati: Predprvenstvena srečanja Lignano: Bor - Polisport. Videm 2:0 Lignano: Izola — Bor 2:0 Trst: Bor - Meblo (N. Gorica) 3:1 Nato je Borova šesterka nastopila na turnirju za Pokal CRDA, kjer je zasedla prvo mesto in osvojila trofejo. Izidi pa so bili sledeči: Mediprvenstveno prijateljsko srečanje: Trst: Bor — Izola 3:1 Postprvenstvena prijateljska srečanja: Dolina: Izola — Bor 3:0 Reka: 3. maj — Bor 2:0 Reka: Bor — Nafta 2:1 Reka: Bor — Pula 2:0 Na koncu bi še dodali, da moramo upoštevati pri prvenstvenih nastopih Borove šesterke, da igra celotno prvenstvo praktično na tujih tleh, kajti Bor ne razpolaga z zadovoljivo telovadnico. To je pa velik handicap za vsakršno vrhunsko nastopanje. Prav bi bilo, če bi Bor igral v isti telovadnici, kjer trenira, a to je nemogoče, ker stadion «Prvi maj» ne zadošča minimalnim meram italijanske federacije. Mislimo, da bi slovenska odbojka in vse ostale panoge, ne samo Borove, zaslužile, da se uredi primeren prostor, kajti v nasprotnem primeru bo začelo vse polagoma hirati. f. v. S torkove tekme moškega odbojkarskega promocijskega Zarja — Sokol .............................Mli.ii...........,„«,„ii»„li„"..........................■o*11" NEKAJ IZ ŽIVLJENJA ODLIČNEGA TEKAČA IZ Zj! ATUTlKA Jim Ryun še ni določil prevzeli igro v svoje roke ter bili uspešni z Zužičem. V drugem delu igre pa so rdeče-rumeni nekoliko popustili. Vseeno pa so še trikrat pretresli mrežo predstavnikov Grette. S tem uspehom so se Prosečani vrnili domov z obema točkama, ki sta jim pripomogla, da so dohiteli Križane v lestvici. Enajsterica Primorca Je v nedeljo igrala na domačih tleh. V gosteh je imela enajsterico C. Viani. Kot predvideno je uspelo Treben-cem zaključiti zadnjo tekmo prvenstva z neodločenim izidom. S to zasluženo točko so Trebenci zaklju- Odločilna tekma za naslov prvaka Primorje — Vesna bo v nedeljo, 30. t.m. ob 10.30 na igrišču Ponziane v Ul. I. Svevo. V skupini M se je slovenski derby med Bregom in Unionom zaključil z neodločenim 1:1. Predvidevanja so bila namreč za Brežane, a Pod-lonjerci so pravili, da imajo tudi oni še kaj povedati v tem prvenstvu. Tako se je tudi zgodilo. Prisilili so Brežane na delitev točk. Pripomniti je treba, da so Podlo-njerci zasluženo odvzeli točko Brežanom. ki so tako še enkrat razočarali svoje navijače. Predstavniki dolinske občine so nedvomno v slabi formi in kondiciji. Zdi se nam, da je tudi razvrstitev igralcev na igrišču popolnoma zgrešena. Trener bi se moral tega zavedati, ker bi gotovo s kako spremembo prišla enajsterica do boljše igre in rezultatov. Vsekakor ostane pred koncem prvenstva Brežanom kot Podlonjer-cem še ena tekma ter upanje, da si še izboljšata položaj v lestvici. LESTVICA SKUPINE M Bor — Libertas TS Gasilci Trst — Bor Bor — CRDA Bor — ENAOLI Bor — CRDA juniores Prvenstvene tekme Trst: Bor — Codognato Ravenna: Bor — Robur Nonantola: Bar — Cemab Trst: Pagnin — Bor Modena: Menegola — Bor Trst: Casadio — Bor Trst: Bor — Libertas Trst: Bor — Gramsci Bologna: Bovoli — Bor Povratni del Mestre: Bor — Codognato Trst: Bor — Robur Trst: Bor — Cemab Padova: Pagnin — Bor Trst: Bor — Menegola Ravenna: Casadio — Bor Trst: Bor — Libertas R. Emilia: Bor — Gramsci Trst: Bovoli — Bor KONČNA LESTVICA 2:1 2:1 2:1 2:0 2:0 3:0 3:0 3:0 3:1 3:0 3:0 3:2 3:1 3:2 3:0 3:0 3:0 3:1 3:1 3:1 3:0 3:1 3:1 Rosandra 20 16 3 1 63:9 35 Virtus 19 13 4 2 45:15 30 S. Anna 20 11 3 6 40:23 25 Campanelle 20 10 3 7 35:25 23 Mugges. B 20 10 3 7 36:33 23 Breg 19 6 8 5 37:30 20 S. Serglo 19 9 2 8 29:32 20 Flaminio 20 7 4 9 35:22 18 Don Bosco 19 3 5 11 10:32 11 Esperia 19 0 5 14 8:75 5 Union 19 0 4 15 19:61 4 B. R. Na sliki pod naslovom. Z nedeljskega slovenskega derbija v Boljuncu Breg — Union, Vratar Pod lonjercev ni mogel zadržati žoge, ki je končala v mreži. Casadio 18 18 0 54 9 36 Bovoli 18 14 4 46 22 28 Menegola 18 13 5 47 25 26 Bor 18 11 7 39 25 22 Pagnin 18 11 7 43 32 22 Libertas TS 18 9 9 34 38 18 Robur 18 6 12 27 41 12 Gramsci 18 5 13 25 45 10 Cemab 18 2 16 11 50 4 Codognato 18 1 17 13 52 2 svojih letošnjih ciljev O malokaterem športniku so lani več pisali kot o Jamesu Ronaldu Ryunu, svetovnem rekorderju na progah 880 jardov in na eni milji. Ryun prihaja iz Kansasa, zvezne države, ki je znana po pšenici, soli, govedu, potniških letalih Boeing in odličnih srednjeprogaših z atletske strani. Iz Kansasa so bili tudi zadnji ameriški svetovm rekorder na milji Glenn Cunningham, Archie San Romani, Lavvson in drugi odlični tekači, Kansas je široka zelena dežela, ki vabi k dolgim progam. Temperature gredo od 20 pod ničlo do 35 stopinj vročine. Nobena s Kalifornijo, trdnjavo primerjava s Kalifornijo, športa v ZDA, ni mogoča «Ko se pozimi zjutraj v Kaliforniji tekač prebudi in vidi meglo, se lahko ponovno zarije pod odejo, saj je to izjema in bo že naslednji dan sijalo sonce. V Kansasu bo pa že vesel, če bo videl samo meglo in bo trdo treniral misleč, da ima na srečo še enkrat dobre pogoje,» pravi Jim Ryun. Očitno se Ryun še nikdar ni zmenil za vreme. Še ko je hodil v višjo šolo je vstajal ob petih, najprej treniral, nato raznosil nekaj časopisov in končno šel v šolo. Po pouku je ponovno treniral, nato pa študiral. Danes obiskuje tekač drugi letnik na državni univerzi. Namerava postati novinar. Ta poklic je prostovoljno opravljal lani med počitnicami in njegove, predvsem fotografske reportaže, so doživele lep uspeh. Uspehi Ryuna so povezani tudi s trenerjem Timmonsom, ki je kmalu spoznal talent mladega tekača in ga začel sistematično razvijati. Rezultati Ryuna so bili kmalu izredni: kot prvi na srednji šoli (high school) je miljo pretekel pod 4 minutami. Trener Timmons ga je pripeljal s seboj na kansaško univerzo in s pomočjo resnosti atleta in s svojim zgledom ustvaril primerno močan atletski kolektiv, ki se je z nekaj uspešnimi dvoboji z drugimi zavodi vključil v elito ameriške atletike. •- Z 19 leti je Ryun postal ideal vseh ameriških ljubiteljev atletike, predvsem še zato, ker je tek na eno miljo v ZDA kot v drugih jezikovno angleških deželah najbolj klasična razdalja. Ryun je vlil optimizem tudi mnogim telesno šibkim ljudem. Atlet je namreč visok 188 cm, vendar suh in brez izrazitih mišic. Na videz «lačens> spodbuja tudi telesno šibkejše ljudi k športni aktivnosti. Zanimivo je, da trener Timmons zahteva od svojih gojencev pred začetkom sezone, da pismeno sporočijo cilje, katere mislijo doseči vedno ne segel, temveč jih tudi krepi-- . segel. Na milji si je lani 1 postavil čas 3’53”, dosegel P j. 3'51”3. Lani je Ryun postaj svetovni rekord na 880 jar®! je praktično boljši tudi od “‘ j vega rekorda na 800 m, t«! f sežka pa skoraj gotovo ne boo . znali iz čisto birokratskih \>’j Tekmovanje, kjer je bil reko®, sežen, je organizirala poi postavil ciljev, svetovni dvoranah na 880 jardov Pa.^,e napoveduje nove velike dose* di v teku poletne sezone, j Kako trenira Ryun? Vse % lahko izvemo iz knjige, ki F« njem napisal_ njegov prijatelj ner Nelson. Ryun trenira v«8* dvakrat, v času velikih teluLf pa samo enkrat. Tako dela ^ j in trud se mu je izplačal-*,) pripravljalni dobi nabirajo J dicijo in tedensko preteče ® p 160 kilometrov, večinoma v a J Nato se Ryun delno preseli p rano. Omeniti gre, da imajo . sasu zelo aktivno zimsko S' tej dobi se vsak drug trenji vija na tekališču iz pepela. P^J ho, ostali pa na prostem- pl njegovega specifičnega trenda posvečena milji. Trenira PrL[t AMA J M . n M « Llit1,vr-L I JI . Ta tolmači tudi njegove neusp' nekaterih važnih tekmah ritem in manj hitrost. m ~"Vp j ritn"1 po razmeroma počasnem , ostrega finiša na koncu tekali Henry je priropotal izza vrat in si med potjo zatikal kravato za telovnik. Elisa je odrevenela in obraz ji je otrpnil. Henry jo je pogledal in naglo obstal. «Poglej jo no! Kako si čedna!« «čedna? Praviš, da sem čedna? Kaj meniš s tem — čedna?« Henry je odgovoril: «Ne vem. Hočem reči, da sl videti drugačna, močna in srečna.« «Močna sem? Da, močna. Kaj meniš s tem ,močna’?« Zmedel se je. «Kakšno igro pa igraš,« je nebogljeno vprašal. «Da, nekakšno igro igraš. Dovolj močna si videti, da bi prelomila teleta na kolenu, dovolj srečna, da bi ga pojedla ko lubenico.« Za hip se je zdrznila. «Hen- ry! Ne govori. Saj ne veš, kaj govoriš.« Potem se je zavedla sama sebe. «Močna sem,« je bahavo rekla. »Nikoli prej nisem vedela, kako zelo sem močna.« Henry Je pogledal proti traktorski lopi in ko se je vrnil z očmi k njej, je bil pogled spet njegov stari. «Po avtomobil pojdem. Lahko si oblečeš medtem plašč.« Elisa je odšla v hišo. Slišala je, kako se je pripeljal do lese in utišal motor. Potem si je dolgo pokrivala klobuk. Tu ga je narahlo pritiskala ob glavo, tam privzdigovala. Ko je Henry ugasil motor, je smuknila v plašč in stopila iz hiše. Mali avto je poskakoval po kotanj asti cesti ob reki, vzdigoval jate ptičev in preganjal zajce v grmičevje. Dva žerjava sta težko zaplahutala nad vr- bami in se spustila na reko. Daleč pred seboj na cesti je Elisa zagledala temno liso. Vedela je. Trudila se je, da ne bi gledala, ko sta se ji bližala, toda oči je niso ubogale, žar lostno si je zašepetala. «Vsaj pod cesto naj bi jih bil vrgel. Nič truda ga ne bi veljalo, prav nič. Toda obdržal je lonec,« si je pojasnila. «Lonec je hotel obdržati. Zato ga ni vrgel na cesto.« Avto Je zapeljal skozi ovinek in pred sabo je zagledala voz. Stisnila se je tesno k možu, da ne bi videla malega pokritega voza in neenake vprege, ko sta vozila mimo. V hipu je minilo. Bilo je opravljeno. Ni se ozrla. Rekla je glasno, da je bilo moč slišati med brnenjem motorja: «To bo dobro, nocoj, dobra večerja.« «Sedaj si pa spet drugačne volje,« je potožil Henry. Z desnico je spustil krmilno kolo in jo potrepljal po kolenu. ((Pogosteje bi te moral peljati na večerjo. Obema bi dobro delo. Preveč garanja imava na ranču.« «Henry,» je vprašala. «Ali bi pri večerji naročila vina?« «Seveda ga bova. Glej no, res dobra misel.« Nekaj časa je molčala; potem je rekla: «Henry, na tistih nagradnih borbah, ali moški hudo ranijo drug drugega?« «Včasih že malo, a le redkokdaj. Zakaj?« «Veš, brala sem, kako si lomijo nosove in kri Jim teče po prsih. Brala sem, da so boksarske rokavice včasih oblite s krvjo.« Pogledal jo je. «Kaj pa ti je, Elisa? Nisem vedel, da bereš takšne stvari.« Ustavil je avto, potem pa zavil desno na most čez reko Salinas. «Ali gredo ženske kdaj na borbe?« je vprašala. «0, pač, nekatere že. Kaj ti je, Elisa? Bi rada šla? Nisem mislil, da bi rada šla tja, toda če res hočeš, poj deva.« Ohlapno je legla v sedež. «0, ne. Ne. Ne bi šla rada. Zares ne.» Obrnila je obraz od njega. «Dovolj bo, če bova naročila malo vina. Čisto dovolj.« Zavihala si je ovratnik plašča, da ni mogel videti, kako tiho joka —- kakor stara ženska. ((Konec) Prevedel S. Pirc Mf Rosandra Zerial sl je s premočno zmago v M skupini prvenstva III. amaterske kategorije zagotovila možnost nastopa v kvalifikacijskih tekmah za II. amatersko ligo. Rosandra je v skupini štirih enajsteric: prve tri se bodo uvrstile v višjo kategorijo, zadnja pa še vedno ostala v III. ligi. Prva kvalifikacijska tekma Ro-sandre bo v nedeljo na igrišču Ma-rana Lagunare. Spored tega turnirja pa je za skupino, v kateri nastopa Bertoieva enajsterica, naslednji: 30. 4. v Maranu Lagunare: Ma-rano - Rosandra. 7. 5. v Ločniku: Ločnik • Rosandra. 14. 5. v Boljuncu: Rosandra - Fon-tanafredda. 21. 5. v Boljuncu: Ro«andra • M«, rano. 28. 5. v Boljuncu Rosandra ■ Ločnik. 4. 6. v Fontanafreddi: Fontana-fredda • Rosandra. Na sliki enajsterica Rosandre. Od leve proti desni — stoje Mario Tunk, Mario Giovannlnl, Luciano Lombardo, Luciano Vignall, Serglo Santelli, Danilo Kocjančič, Neli o Bertola; čepijo Fablo Vascotto, Pao lo Bazzara, Marino Karllcek, Otel-lo Ceppa, Fulvlo Grahonja. iiiiimimiiiuiiiiiimiiiiiiimmiimiiuiimiimiiMiiMitinmunmiiiiiimliiiiiiiininimuiin111”1 PLAVANJI V SOBOTO IN Mednarodni trob^ za Memorial Biand1 Tri tekme v vaterpolu za pokal G. Cubi v teku sezone. Trener severu cilje pri sestavljanju _ Pr0»ro(f treninga temeljito upošteva-™) je svoje cilje vedno ne sa® p ...Ai vfj da bi osrednji organ AAUj obvestila. Za AAU torej tej®jjf nja sploh ni bilo, podzveza % pa je bila preveč ponosno, Jj naknadno prosila AAU za R j nje tekmovanja in s tem kordu polno veljavo tudi nfT) ju. Smešno je pri vsej za“?„gi) stvo, da bo doseženi čas PrlZI : kot ameriški rekord. Za letošnjo sezono si RyulJj Ut Ryun, ki dopolnjuje gj je trenutno svetovni rek® J — ■ ' (neurfj tekih na 880 jardov na milji, leta pa so na “jj strani in če mu bo uspel? velikih ------------^ ' tekmovanjih (glej, ske igre 1. 1968), bo prihod1? ! pri komaj 21 letih starost boljši srednjeprogaš na sve® i dovini atletike. P*] lo Pi H Usi Ufl a s cia Hi Vi ue, V soboto in nedeljo bo v našem pokritem bazenu zanimiv^/ ^ ni troboj za ((Memorial Bruno Bianchl« US Triestina • Ra-r jj Bologna - PK Mornar Split.----------------------- V soboto se bodo tekme začele 100 m prsno moški j 4a ob 21. uri in bodo potekale po na- 100 m prsno ženske , ve, slednjem razporedu: Odmor. -MS S 100 m prosto moški štafeta 4x100 m v 4 k tali 100 m prosto ženske štafeta 4x100 m v 4 slojP Jul 100 m metuljček moški V nedeljo se bo troboj p, tal 100 m metuljček ženske val, vedno z začetkom o j n 100 m hrbtno moški z naslednjimi panogami- .i »tl 100 m hrbtno ženske 400 m prosto moški 1 *°J IZLET ROSANDRE V M. LAGUNARE Ob priliki kvalifikacijske tekme za vstop v II. amatersko ligo Marano — Rosandra Zerial, ki bo v nedeljo 30. t.m., priredi Rosandra izlet z avtobusom v Marano Lagunare. Za člane in simpatizerje je cena 1.200 lir. Vpisovanje pri predstavnikih kluba v Boljuncu do vključno petka 28. t. m. 100 m prsno moški 100 m prsno ženske štafeta 4x100 m v 4 slogM štafeta 4x100 m v 4 slog' ^ V nedeljo se bo troboj p, val, vedno z začetkom ?u z naslednjimi panogami: ;j 400 m prosto moški f 200 m prosto ženske 200 m prsno moški 200 m prsno ženske 200 .m hrbtno moški 200 m hrbtno ženske Odmor. m-,, štafeta 4x100 m prosto ^ štafeta 4x100 m prostO/ poj Poleg plavalnih teke® ^ O f,J. troboj v vaterpolu za P°r„i, T J; glo Cubi«. V soboto, 29- hiptl j-® 22. url srečanje US Trie®?, Bologna, v nedeljo zju;IiVj bo RN Bologna - PK t čer ob 22. uri pa US Trle«1' i Ro, <*i Wt Uit j® Mornar. ----- „ TTT « tt tetefon 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo l/l. Telefon 33-82 - UPRAVA: UREDNIŠTVO: TRST - fUL- 7m hf^ SFRJ posamezna številka v tadnu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno četrtletna 2.250 lir, polletna 4A00 lir. celoletna “L. P * “ Narodni banki v Ljubljani - 501 3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: 8-1: AD1T, DŽS, Ljubljana, Stari trg 3/1 telefon 22-207. teko« račun P® Narodni banki J J .Socleta Pubbliclta Italiana« - Odgovorni urednik: TRSI - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečna 800 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tlaka Trat — fl trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglati 40 Ur banda — Ogla« STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst __ Lir , - % t«, C,