REVIJA INŠTITUTA ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA ZRC SAZU Uredniški odbor Urednik Tehnicna urednica Prevod izvleckov in povzetkov v anglešcino Naslov uredništva Telefon Izdal Založila Zanju Glavni urednik Prelom Oblikovanje Tisk Naklada Letna narocnina Letna narocnina za študente Cena posamezne številke Cena dvojne številke Narocila sprejemaTelefon Jezikoslovni zapiski 27 .2021 .1 ISSN 0354-0448 Hubert Bergmann, Metka Furlan, Alenka Jelovšek, Mateja Jemec Tomazin, Karmen Kenda-Jež, Valerij M. Mokijenko, Alenka Šivic-Dular, Andreja Žele Peter Weiss Alenka Jelovšek Donald Reindl, DEKS, d. o. o. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana, Slovenija +386 1 4706 160 peter.weiss@zrc-sazu.si, isj@zrc-sazu.si http://ojs.zrc-sazu.si/jz http://bos.zrc-sazu.si/knjige/index.html ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Založba ZRC Oto Luthar, Kozma Ahacic Aleš Pogacnik Peter Weiss, Simon Atelšek Evita Lukež Cicero, Begunje, d. o. o. 250 izvodov 10 € 8 € 7 € 12 € Založba ZRC, p. p. 306, 1001 Ljubljana, Slovenija +386 1 4706 464 zalozba@zrc-sazu.si Revija izhaja s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Jezikoslovni zapiski so uvršceni v mednarodne zbirke podatkov MLA International Bibliography of Books and Articles on the Modern Languages and Literatures, New York, ZDA; Bibliographie linguistique / Linguistic bibliography, The Hague, Nizozemska; IBZ, K. G. Saur Verlag, Osnabrück, Nemcija; New Contents Slavistics, Staatsbibliothek zu Berlin, Nemcija. To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5, ki ob priznavanju avtorstva dopušca nekomercialno uporabo, ne dovoljuje pa nobene predelave. .......................................................... ...... RazpRaveinclanki . ............ Ornitonimi u Habdelicevu Dikcionaru: divlje (šumske) ptice .. ........... Enostavcne povedi v Katekizmu in Abecedniku (1550) Primoža Trubarja .. ............ Aktualna raba in pomenska dolocljivost 200 pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov .. ...................... Težave pri usvajanju ruskega besedja in novi rusko-slovenski slovar . za zacetnike .. ................ Tvorjenje poimenovanj za ženske nosilke poklicev, nazivov in funkcij . v poljšcini in slovenšcini ... .................. Obleka perunikove barve: nazwy kolorów w slowenskim przekladzie powiesci „Rodzina Polanieckich” Henryka Sienkiewicza ... ......Kompara Lukancic Jezikovne kompetence v anglešcini pri študentih, univerzitetnih profesorjih in podpornem osebju ... .......Benic Bezlicnost i srodne pojave: osnovni problemi ... ......Spahic Mikrotoponimija jugoistocnog dijela opcine Plav ... ....... ......... – ....... ........ [........Leonteva –. ................. ...... . ......... . .................. ............: ................ ...... [Sosedi i sosedstvo v vostocnoslavjanskoj paremiologii: sopostavitel’nyj analiz. ... ....... ........[................. ............. ......... .. ............... ..... . . .......... [Proteticeskie soglasnye na lingvisticeskoj karte i v ètimologii. ... ...... ..... [............. ... .... ..... . ...... ........... ....... .............. ....... ..... [Ešcë odin dovod v pol’zu voshodjašcego kontura praslavjanskogo starogo akuta. ... ...... ..... [............. ..........-............ ............ ...... ....... . ........ ..... ............ ..... . ............... ....., . ..... .......... .............. ......... [Kognitivno-èvoljucionnoe issledovanie pricin shodstv i razlicij meždu geneticeskim kodom i lingvisticeskim kodom, a takže otdel’nymi semioticeskimi sistemami. oceneinpoRocila ... ........... Narecje z ljudsko glasbo in plesnim izrocilom Dekanov ........ ... ........... Slovaropisec Martin Ahlin (1948–2020) ... ............ Akademik prof. dr. Goran Filipi (1954–2021) Recenzentke in recenzenti ................. ............ ............ .....Hudecek ............... .................... .......Kenda-Jež ............ .................. ........... ............ ............. .......Rezonicnik ........... ............ Prevodi izvleckov, kljucnih ............. besed in povzetkov . ............ v slovenšcino RazpRaveinclanki .............. oRnitonimiu habdelicevu............. ..................... ............ .................................. Ornitonimi v Habdelicevem Dikcionarju: divje ptice V prispevku so obravnavani ornitonimi za divje ptice in nekateri izrazi, povezani z njimi, ki jih je avtor prispevka ekscerpiral iz Habdelicevega Dikcionarja (1670). Zbrano gradivo se najprej predstavlja ob ustreznem gradivu iz treh starejših hrvaških slovarjev, od katerih sta bila dva natisnjena pred Habdelicevim, eden pa po njem in je dostopen na Portalu hrvaške jezikovne dedišcine (crodip.ffzg.hr/default_hr.aspx). Gradivo se nato povezuje s sodobno ornitonimijo, in sicer z gradivom iz temeljnega Hirtzovega dela o zoonimih, z gradivom, ki ga je avtor v treh desetletjih zbral v Istri, in z gradivom iz drugih leksikalnih virov. Kljucne besede:.Habdelic, Dikcionar, ornitonimi, narecjeslovje, kajkavšcina, cakavšcina, štokavšcina, etimologija Ornithonyms in Habdelic’s Dictionary: Wild (Forest) Birds This article examines the ornithonyms for wild birds and some related expressions excerpted from Habdelic’s Dictionar(Dictionary, 1670). The selected material is first presented along­side relevant material from three older Croatian dictionaries, of which two were printed before Habdelic’s dictionary and one was printed after it and is available on the Croatian Old Dictionary Portal (crodip.ffzg.hr/default_hr.aspx). The material is then linked to mod­ern ornithonymy: material from Hirtz’s seminal work on zoonyms, material that the author has collected in Istria over the past three decades, and material from other lexical sources. Keywords: Habdelic, Dictionar, ornithonyms, dialectology, Kajkavian, Cakavian, Štoka­vian, etymology . U radu se raspravlja o ornitonimima za divlje (šumske) ptice, uz nekoliko naziva koji su u svezi s njima, koje je autor pocrpio iz Habdeliceva Dikcionara......­deliceva se grada najprije, ako ima odgovarajucih oblika naravno, usporeduje s odgovarajucom gradom iz triju starih hrvatskih rjecnika, od kojih su dva tiskana prije Habdeliceva, a jedan poslije, a koji se nalaze na Portalu hrvatske jezicne baštine (crodip.ffzg.hr/default_hr.aspx) – glavni urednik prof. dr. Damir Boras, tehnicki urednik Nikola Ljubešic: Faust Vrancic, Dictionarum quinque nobilis. simarum Europae linguarum (1595.); Bartol Kašic, Talijansko-hrvatski rjecnik. (1599.); Libellus alphabeticus (1757.). Grada se usporeduje i sa suvremen(ij)im ornitonimijama, prije svega s onima iz Hirtzove kapitalne knjige o zoonimima, te gradom koju je autor prikupio u Istri tijekom protekla tri desetljeca, a i nekih Rad je napisan u okviru projekta „Lingvisticka geografija Hrvatske u europskome okružju (LinGeH)” koji financira Hrvatska zaklada za znanost pod brojem HRZZ 3688. . Juraj Habdelic, Dictionar ili réchi szlovenszke, Zagreb: Kršcanska sadašnjost, 1989 (pretisak izdanja iz 1670.). drugih leksickihrepertoara..Za svaki se pojedini ornitonim, kad god je to moguce, daje i etimološko rješenje. Glavni je cilj ovoga rada utvrditi je li Habdelic ornito­nime dobro atribuirao. Pocrpljene su natuknice pisane onako kako ih je zabilježio Habdelic. Ornitonimi iz Dikcionaranavode se redom koji je uobicajen u ornitološ­kim repertoarima i to podebljano, a njihovi latinski ekvivalenti iskošeno, jedno i drugo izvornom grafijom iza cega slijedi oznaka mjesta u knjizi i uglata zagrada sa suvremenom grafijom. Obradenih je 30 ornitonima, uz 2 pridjeva (odnosno 7 ako brojimo i pridjeve koji su dio dvoclanih ornitonima) i 1 deminutiv od ornitonima te 15 rijeci koje su s pticjim svijetom povezane na bilo koji nacin. U clanku se koriste sljedece kratice: cak. – cakavski; hrv. – hrvatski; im. – istromletacki; (i)mlet. – (istro)mletacki; jd. – jednina; kajk. – kajkavski; lat. – la-tinski; mlet. – mletacki; mn. – množina; OA – osobne ankete;prslav. – praslaven-ski; s. v. – pod natuknicom; sln. – slovenski; štok. – štokavski; tal. – talijanski. ... Iz esejaJosipa Bratulica na kraju pretiska Habdeliceva Dikcionara. kojim se slu­žimo prenosimo da je Juraj Habdelic roden u zagorskom selu Staro Cice 1609. godine, pripadnik isusovackoga reda, plodan i poznat pisac hrvatske kajkavske književnosti 17. st., a njegovasu se djela citala i kasnije. U nekoliko je navrata djelovao kao profesor u rijeckoj, varaždinskoj i zagrebackoj gimnaziji, a predavao je i u Trnavi gdje je završio teologiju i, kasnije, doktorirao iz filozofije. Umro je u Zagrebu 1678. godine kao propovjednik u župi sv. Marka. Dictionar ili Réchi Szloven.zke zvexega ukup zebrane, u red po.ztaulyene, i Diachkemi zlahkotene Trudom JURJA HABDELICHA, Ma.nika Tovaru.tva Je.u.evoga, na pomoch na. predka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvat.zkoga, i Szloven.zkoga Naroda donosi dakle Réchi Szloven.zke (= kajkavske – slovenski je tada kranjski), a sam je rjecnik zamišljen kao prirucnik za dake isusovackih škola Horvat.zkoga, i Szloven.zkoga Naroda (dakle štokavcima i kajkavcima premasemantici u Habde­licevo doba). Habdelicev je rjecnik kajkavsko-latinski i obasiže oko 13.000 natu­knica, 460 stranica. Rjecnik je džepnog formata i nema paginacije nego folijaciju, a na dnu svake strane nalazi se kustoda (prva rijec ili slog naredne stranice). Za hrvatsku je leksikografiju bitani po tomu što ce se njime kasnije poslužiti i leksi­kografi Belostenec i Jambrešic, kao uostalom i mnogi drugi jezikoslovci. . nazivikojiSeticupticjegSvijeta ... ........ – Nidus. di. m. (D6..) [gnjezdo] Vrancic donosi Gnyzdo, Kašic Ggn.zdò.... Domaca rijec: npr. cak. gn.zdo u Ku­cibregu, Materadi itd. itd. (LAICaG 762), gnjizd. u gradu Hvaru (RGGH 179); . Oblici iz RKKJ navode se ako nisu preuzeti (samo) iz Dikcionara. . Dodatak pretisku: Josip Bratulic, Juraj Habdelic: život i djelo, 1–15. . Znak . znaci da je rijec o sljedecoj stranici iza obilježene. ..... ... ..... ..... ....... ..... ....... kajk. gnizd. oko donjeg toka rijeke Sutle (RKDI 154); štok. gnizdo/gnjizdo/gnez. do/gnjezdo (RSBS 101). „Postalo od psl. *gnezdò.” (ERHJ 278). ........napraulyam. – Nidifico. as (D6.) [gnjezdo napravljam] Sintagma gnijezdo (v. 1.1)napravljati. [nesvrš. oblik od nàpraviti < prslav. *na. pràviti (ERHJ 670)] za lat. nidificare „savijati gnijezdo” (LLCE 2037). Pticza. – Volucris. is. f. Avis. is. f. Ales. tis. f. (S8) [ptica] Sva tri latinska oblika oznacujupticu: ales.itis (LLCE 124), avis.is (LLCE 295), volucris.is (LLCE 3522). Hrvatski nazivitipa ptica.......tica ......ptic .....tic ..­maceg su podrijetla i poznati su (s razlicitom cestocom) u sva tri hrvatska narjecja: npr. kajk. pt'ica....t.c u Varaždinu (RVKG 1511, 1990); cak. t.c u Mrkocima i Pazinu (RGZM 659, PaR 301); štok. pticau Begtežu (RNZNpt 392), t.ca u benko-vackom kraju (RIBK 514): „Pslovan. *p.t.ca..*p.t.t’...*p.tak. ipd. je izpeljano iz *p.t.”.(SES2 591). Ptichica. – Avicula. ae. f. (S8) [pticica] Lat. avicula..ae „mala ptica, pticica” (LLCE 294). Hrvatski je oblik umanjenica ...........ptica (v. 1.2). Lou.ptichji. – Aucupium. ij. n. (I1) [lov pticji] Lat. aucupium....„lov na ptice, lovljenje ptica” (LLCE 271). Hrvatski je ekvivalent sintagma imenica ....[prslav. *lòv. (ERHJ 565).] + pridjev pticji. Dalje v. 1.2. Ptichi.lou. – Aucupium. ij. f..(S8) [ptici lov] V. 1.2.2. Lovecz.ptichji. – Auceps. cupis. m. (I1) [lovec pticji] Sintagma imenica lovec [prslav. *lov.c. (ERHJ 565).] + pridjev pticji. Dalje v. 1.2. Ptichar. – Auceps. cupis. (S8) [pticar] Hrvatski oblik po sadržaju u potpunosti odgovara latinskom: lat. auceps. cupis. „lovac na ptice, pticar” (LLCE 267). Izvedenica na .......ptica. ptic (v. 1.2). . Habdelic navodi glagole u 1. l. jd. prezenta kako je to uobicajeno u tradicionalnoj latinskoj leksikografiji. . Uz napomenu „novije za ft.c”. . Npr. kajk. l.. u Ðurdevcu (RÐG 318); cak. l.f u Mrkocima (RGZM 228); štok. l.v u benkovac­ kom kraju (RIBK 222). . Npr. kajk. l.v.c u Ðurdevcu (RÐG 318), l'ovac u Varaždinu (RVKG 667); cak. lov.c u Pazinu (PaR 140); štok. ..... medu backim Hrvatima (RGBH 244). ... Somborenye pticje. – Garritus avium. (V8) [žomborenje pticje] Lat. garritus. us „cvrkut, cvrkutanje”. Glagolska imenica žu(m)borenje.uz pridjev pticje (= lat. avium). Dalje v. 1.2. ..... .......Krichanye.pticz...omboranye. – Garritus avium. (G8.) [kricanje ptic, žomboranje] Oblik iza zareza odgovara prvom dijelu sintagme ad 1.3. a u ovoj natuknici Habde­lic daje i sinonim kricanje.. ptic (= genitiv od mn. ptice). Dalje v. 1.3 i 1.2. ... ......krelyut. – Ala. ae. f..(G8.) [krilo, kreljut] Lat. ala. ae „krilo u ptice” (LHRj 24). Oba hrvatska sinonimna oblika potjecu od istog etimona [< prslav. *kridlò (ERHJ 502)] i poznata su u sva tri hrvatska narjecja: npr. kajk. kr.lut..kr'ilo u Varaždinu (RVKG 592, 596); cak. kril. u Senju (SR 60: „Za kril. su stãri S.njani govor.li kr.ljut.”),kr.jut..kril. na Grobinštini (GG 327, 328); štok. krelut/kreljut „pticje krilo” (RSBS 303), ..... medu backim Hrvatima (RGBH 218). ..... Krelyut. – Ala. ae. f. (G8) [kreljut] V. 1.4. ..... Perut. – Ala. ae. f. (P1.) [perut] Lat. ... „krilo” (LLCE 119). Kajk. perut (RKKJ 10/17), p'.rut „perje s krila” u Varaždinu (RVKG 1164). U cak. i štok. nema. Izvedenica od pero – imenice koju rabe govornici svih triju hrvatskih narjecja: npr. kajk. p'.ro u Varaždinu (RVKG 1163); cak. per. u Senju (SR 102); štok. pèro u benkovackom kraju i medu bac­kim Bunjevcima (RIBK 330; RBaBu 238) < prslav. *per. (SES2 507). ... Klyun. – Ro.trum..... n. (G2) [kljun] Od starijih rjecnika s portala Vrancic ima Klyuun, Kašic Kgliùn. na..m. Lat. rostrum... „kljun” (DIV 934). Domaca rijec poznata u svim hrvatskim dijalek­tima: npr. kajk. kl.n (RVKG 545); cak. klj.n u Mrkocima (RGZM 189); štok. klj.n medu backim Hrvatima (RGBH 126): „Enako je cslovan. kljun., hrv., srb. klj.n, nar. rus. kljún (knjiž. kljúv). Pslovan. *kl’.n. in *kl’.v. je sorodno, verjet-no izpeljano iz glagolov *kl’unoti ‘kljuniti’, *kl’.va.ti, sed. *kl’.jo ‘kljuvati’ (Be II, 44)” (SES2 281). . Od glagola žuboriti slikopisna postanja [„Onomatopejska imenica »sussurus«” (SKOK III/686, s. v. ž.ber)]: npr. kajk. žub'or.n./žub'or.ti u Varaždinu (RVKG 2384); cak. žumbor.ti.......­cama (ID 226); štok. ž.mberit medu backim Hrvatima (RGBH 695). ... ...krícati..krìcati) < prslav. *kricàti (ERHJ 501) > npr. kajk. kricati u Varaždinu (RVKG 595); cak. kric.t na Bracu (RBCG 409); štok. krícat medu backim Hrvatima (RGBH 218). ... ... ..... . ... ..... ...... – Avis allectrix. (H4.) [lafra] Lat. avis.is „ptica”.(LLCE 295), allectris, pridjev od allector.oris „koji privlaci, mamac, primamljivac” (LLCE 130). Skok prema Belostencunavodi „.......gen. -fra m pored lafra f (Belostenec) »avis allectrix«” (SKOK II/259). U Akademi­jinu rjecniku navode se istoznacnice lafra...lafar prema Belostencu bez ikakvih tumacenja, osim preuzeta znacenja koje se navodi uz lafra: „(vala da je) ptica koja druge vabi ili mami (kad se love ptice).” (ARJ V/868). Kajkavski reperto­ari, osim RKKJ dakako, kojima se služimo nemaju odgovarajucih oblika, jedino je termin l.fra zabilježen u Ðurdevcu, ali u znacenju „maska; napadno odjevena osoba” (RKDI 226). Vjerojatno je rijec o germanizmu, moždaprema njem. Läufer. „lovac” ili Lauer „lovacka ceka” (VNSS-cd). Preostala dva hrvatska narjecja ne poznaju ovaj oblik. Kerletka. – Cavea. ae. f. (F8) [krletka] Autori starih rjecnika nemaju cavea. Lat. cavea.ae „krletka, kavez” (LLCE 425). Hrvatski je oblik domaceg podrijetla: „Izvorno kajkavska rijec... Najvjerojatnije postalo od psl. *klet.ka [...] s neobjašnjenim -... Nije vjerojatno da je posudeno preko mad. kalitka ‘kavez, celija’.” (ERHJ 506). U štokavskim je govorima rijec dobro potvrdena (npr. k.letka medu backim Hrvatima (RGBH220)), dok na odgo­varajuce oblikeu cakavskom (ako ih negdje uopce i rabe) svakako valja gledati kao na ucene rijeci... Pticharnicza. – Aviarium. ij. n. (S8) [pticarnica] Lat. aviarium.... „pticji kavez, krletka za manjeptice” (LLCE 294). Izvedenica na -arnica. Dalje v. 1.2. ........................... Pelecanidae (nesiti) Pelikan.pticza. – Pelicanus. ni (O8.) [pelikan ptica] Lat. pelicanus. -i (ANDR 122); pelicanus... (LLCE 2252) „pelikan”. Hrvatski oblik bilježe leksikografi svih triju hrvatskih narjecja: npr. kajk. p.lik.n u Varaž­dinu (RVKG 1159); cak. pelik.n u Mrkocima; štok. pelìk.n (RHrJ 23), pelìkan. (SKOK II/633: dubrovacki pisci)... Kao i sln. p.likan „prevzeto prek nem. Peli. kan in srlat. pelicanus iz gr. pelekán ‘pelikan’ [...], kar je izpeljano iz gr. pélekys ‘sekira (z rezilom zgoraj in spodaj)’. Pelikan je tako poimenovan zato, ker oblika njegovega kljuna spominja na sekiro.” (SES2 504). .. Npr. krl.tka u Varaždinu (RVKG 600). .. U cakavskim su govorima za tajpojam najcešci oblici tipa gajba/kajba: npr. gãjba na Grobinšti­ ni (GG 256; RROG), g.jba ...Roveriji (RROG 81), k.jba u Trogiru (RTrCG 151) < mlet. gabia. (BOE 294) < lat. cavea, REW 1789.2. .. Usp. pelikan/pelikanke „vrsta kliješta” (RSBS 499): „(metafora) željezo za vadenje zubi” (SKOK II/633, s. v. pelìkan). . ... ..... ... ..... ....................... Ardeidae (caplje) Chaplya. – Ardea. ae. f. (B2) [caplja] Pravilna atribucija: Ardea = caplja: ardea. -ae (ANDR 32). U Libellus csaplja. „der Reiher.”...Ornitonim prisutan u svim hrvatskim govorima: npr. u cakavskim govorima c.pla u Medulinu, Žminju i Munticu, c.pla u Paradižu (LAICaG 769), cãpja u Brusju na Hvaru (RBrG 422); u kajkavskim c.pla u Varaždinu (RVKG 140); u štokavskim c.plja medu backim Hrvatima (RGBH 72), caplj.rda „velika caplja” (RSBS 97) i šire po slavenskom svijetu: [„Caplja je sveslavenska rijec iz praslav. doba bez paralela u baltickoj grupi, a ni ie. veze nisu utvrdene” (SKOK I/294)]. „Postalo od psl. *cápja” (ERHJ I/121). Ciconidae (rode) Strok. – Ciconia. ae. f..(X1.) (štrok) Lat. Ciconia je „roda”: ciconia.-ae (ANDR 54); ciconia.ae (LLCE 457) „roda (Ciconia ciconia)”... S. Pavešic uz štrok daje kao znacenje sinonime roda...štrk.. za potonje citirajuci Habdelica, Belostenca i Vitezovica, dakle samo kajkavski (ARJ XVII/850), no za štrk navodi i štokavske izvore (ARJ XVII/848): usp. i štok. štrk „roda” u Slavoniji (DpS 269), štrk „roda, ptica selica” (RSBS 755). ............štrk pozabavio se i Skok. Izdvajamo: „Od istog je korijena pridjev ...-ast.štrkast (Otrovanec) = na -ljast [...] št.kljast (Slatina) »dugonog«. Od­bacivanjem tog sufiksa nastade imenica štrklja f »gralla«... Prema Mladenovu u prasrodstvu je sa nvnjem. Storch... Miklošic ne zna tko je od koga posudio. Vasmeru i Hirtu je posudenica iz germ. (stnord. storkr). Unakrštanjem praslav. str.k. i svnjem. storc nastade u hrv.-kajk. štr.k (Habdelic, Belostenec), slov. št.rklja »roda«” (SKOK III/417). M. Snoj sln. štrk izvodi od prslav. *st.rk.... *st..rk. (SES2 743: „Ce je domneva pravilna, je štrk poimenovan po svoji nerod­ni, togi hoji”)...Ne možemo sa sigurnošcu tvrditi koliko je i kako njem. naziv za ......Storch) utjecao na navedene hrvatske nazive. Cakavski govori ne poznaju ni jedan ni drugi oblik. .. Reiher = caplja. .. Libellus i Vrancic nemaju odgovarajuci oblik. Usput, Vrancic za latinski oblik Ciconia daje pogrešan hrvatski ekvivalent (C.aplya), uz pravilan njemacki (Ein Storch). ... grallae, arum „hodulja, štrklja” (LLCE 1255). .. Njem. Storch „roda” (VNSS-cd). .. Slicno etimologijsko rješenje navodi i Hirtz: „što su vrste ovoga roda štrkljaste (dugih nogu za gacanje).” (RNZNpt 491, s. v. štrk). . ... ..... ....... . ... ..... anSeRifoRmeS (gušcaRice) Anatidae (patke) Labud. – Cygnus. ni Cicnus. ni. m....... ris. m. (H3.) [labud] U Libellus uz lat. Cygnus stoji Labud, u Vrancica takoder uz Cygnus.Le but...dok Kašic tal. Cigno navodi uz dvije natuknice: Làbut...Lèbut. Lat. cycnus .cygnus... -i (ANDR 65); cycnus....cygnus.... (LLCE 665) „labud (Cygnus..)”. Hrvatski je ornitonim domaca rijec prisutna u sva tri hrvatska narjecja: npr. kajk. l'abut.....­raždinu (RVKG 628); cak. lãbud na Bracu (RBCG 427): štok. làbud medu backim Hrvatima (RGBH 231) < prslav. *.lbod./t...*.lbed...*.lbot. (ERHJ 533). Labudov. – Cygneus.... um..(H3.) Lat. cycneus....cygneus..... um „koji se odnosi na labuda, labudov, labudi” (LLCE 665). Hrvatski je oblik pridjevod labud (v. 4.1.1) prisutan u sva tri hrvatska nar­jecja: npr. kajk. l'abudof u Varaždinu (RVKG 628); cak. l.budof u Mrkocima (RGZM 219); štok. labudov (RNZNpt 250). ......................... Accipitridae (jastrebovi) Kraguly. – Ni.us. .i. m. (G7) [kragulj] Uz lat. Ni.us Vrancic navodi Kraguly, dok Kašic donosi Kragùgl.glia uz tal. Spa. raviero. André za lat. ornitonimnisus. i u starih pisaca nalazi znacenje „balbuzard p.cheur (Pandion haliaëtus)”;...nisus... „vrsta ptice” (LLCE2043). Gotovo smo sigurni da Habdelic rješavajuci ovu natuknicu nije u mislimaimao orla ribara, ali ne možemo biti sigurni je li rijec o kopcu (Accipiter nisus) ili jastrebu (Accipiter gentilis..). Nazivi se za sokolovke u svim terminologijama miješaju, pa je tako bilo i u latinskom, a i u hrvatskom je tako: „Svi predstavnici reda izuzetno su slic­ni, što dovodi do miješanja naziva u puckoj nomenklaturi” (IstOrn 85). Što se obli­ka o kojem razglabamo tice Hirtz uz Accipiter gentilis (jastreb) navodi kragulj-cina..kraguljicina...kraguljina, a uz Accipiter gentilis (kobac) kraguj. kragujac.. kragujak.kragujica.kragul.kragulj.kraguljac.kraguljcic.kraguljcina.kraguljic .kraguljic (IZNŽ 13). Mi smo u Istri i za jastreba i za kopca zabilježili više oblika tipa kragu(lj): npr. krag.j u Kucibregu, Materadi, krag.j u Pazu, krag.l ..kragul.. u Lindaru za kopca; k.rg.l u Viškovicima, k.rg.l u Drenju, krag.j u Jašicima za jastreba (LAICaG 782, 783). Oblici su poznati i u ostala dva hrvatska narjecja: npr. kajk. kragul „Accipiter aannotinus; buteo iringillarius”, kragul „grabežljiva ptica iz porodice sokolova (Falconidae): pticji kobac, Accipiter nisus, ili kokšji ja. .. Treba Lebut. .. Više vrsta. .. Hrv. orao ribar. .. Slovenski je strucni naziv za tu pticu kragulj (NPt 100). ..... ..... ..... ....... ... ..... streb.kraguj, Astur palumbarius” (RKKJ 375); štok. kragulj (RNZNpt 212). „Po­stalo od psl. *korguj.[...] što je posudeno iz nekog turkijskog izvora” (ERHJ 492). Kraguly....... – Ni.us per annum, aut ultra asservatus (G7) [kragulj mitar] Za prvi dio sintagme v. 5.1.1. Hirtz pod natuknicom mitar navodi jastreb mitar.. soko mitar...patak mitar (RNZNpt 278) gdje odrednicamitar znaci da se te ptice mitare: „Izvedeno od mitar ‘ptica koja mijenja perje’ < *mytar., što je izvedeno od psl. *myt.” (ERHJ 618, s. v. mitáriti se). Pilyuh. – Vultur. ris. m. Milvus..... m. (P2.) [piljuh] Lat. vultur....voltur...uris m u Livija, Vergilija i dr. znaci „jastreb, smedi sup. orlušina” (Marevich II/3535)... Vrancic ima pilyuh. Prema našim anketama u Istri najcešce oznacava jastreba (Accipiter gentilis). Domaca rijec, osim u kaj­kavskim govorima (piluh „ptica grabljivica, jastreb, Accipiter” (RKKJ 10/39), cini se da postoji samo još u cakavskima: npr. p.ljuh.pij.h i sl. u mnogim mje­stima u Istri (OA). T. Maretic uz natuknicu pilug „neka grabežljiva ptica, možda kobac” piše: „Možda je u svezi s imenicom [...] pile...t. j. ptica, koja grabi pilice [...]” (ARJ IX/853). ..... – Aquila. ae. m. (O1) [orel] Sva tri stara hrvatska rjecnika imaju ...., Vrancic i Libellus uz lat. Aquila, Ka­šic uz tal. Aquila. Lat. aquila.-ae (ANDR 32); aquila.ae (LLCE 193) „orao”. Kajk. ornitonimi tipa orel [npr. .r.l „topnim” u Ðurdevcu (RÐG 440)] odgo­varaju štok. tipu .... (RNZNpt 308) i cak. .... [npr. or.l (Brus, Skrbcici), .ral. (Sveti Ivan) (IstOrn 41), no cesti su i nazivi tipa ...., svakako pod utjecajem hrvatskoga standarda (npr. .raou Nedešcini i Bijažicima (LAICaG 785)] < prslav. *or.l. (SES2 477). ............... – Aquilinus. na. um. (O1) Pridjev. Dalje v. 5.1.3. Falconidae (sokolovi) Szokol. – ...... nis. m. (X8.) [sokol] Vrancic uz lat. ......nis dajeSzokòl, u Libellus uz lat. ......nis stoji ......... Kašic uz tal. Falcone donosi ..........M..Lat. falco.-onis „genre .....” (ANDR 70); falco.onis „(Falco peregrinus) sivi sokol”.. (LLCE 1031). Hrvatski ornitoni-mi tipa soko(l) poznati su i u štokavskim govorima [npr. s.ko (RSBS 694), sokol. .. Kako je vec receno sokolovke su izuzetno slicne ptice, pa u mnogim nomenklaturama postoji miješanje naziva. O tome smo detaljnije pisali u IstOrn 84, s. v. Falconiformes. .. Onomatopejapi-pi (SKOK II/659). .. Petar Šimunovic u svom rjecniku brackih cakavskih govora ima dvijenatuknice s.kol, uz prvu daje znacenje „Falco, vrsta ptice grabljivice”, a uz drugu „Falco peregrinus sivi sokol, slucajan i rijetki zimovalac na Bracu” (RBCG 879). . ... ..... . ... ..... (RNZNpt 450)], dok cakavski oblici uvijek završavaju na .. (npr. s.kol u Mrkoci-ma i Buicima (RGZM 584; LAICaG 781) < prslav. *sokol. (HER 570)). pSittacifoRmeS (papigovke) Psittacidae (papige) Papiga. – P.ittacus..... m. (O6) [papiga] Lat. psittacus.-i (ANDR 134); psittacus... (LLCE 2538) „papiga (Psittacus)”. Ornitonimi tipa papiga postoje samo u kajkavskom [npr. p'apiga u Varaždinu (RVKG 1138), papiga u Medimurju (RNZNpt 321)] i štokavskom [npr. pàpiga. (danas opcenito u književnom i saobracajnom jeziku) (SKOK II/602)]. Marko Snoj uz papag.j piše: „Prevzeto prek nem. Papagei in stfrc. papegai iz arab. babbag.a. ‘papagaj’. Razlicica sloven. p.piga je prek hrv. pàpiga prevzeta iz istegaarab. vira.” (SES2 490) Cakavski govori ne koriste ovaj oblik.. nego ro­manizme tipa papagalo: u Istri npr. papag.lo u Mrkocima, Pazinu i na Roveriji (RGZM 380; PaR 189; RROG 192); južnije npr. papagãlo na Bracu (RBCG 643), papag.lo u Senju i Vrgadi (SR 100; RGV 148) < (i)mlet. papagàl...... 469), papagà..papagal (VG 732): „Biz. papagâs, dall’ar. babaga, con sovrappo­sizione paretimologica di gallo.” (DELI-cd) capRimulgifoRmeS (legnjevke) Caprimulgidae (legnjevi) ........ – Caprimulgus. gi (G7) [kozodoj] Latinski i hrvatski ornitonim na planu se sadržaja u potpunosti slažu. Lat. ... primulgus. -i (ANDR 48), caprimulgus... (LHRj 54) „leganj (Caprimulgus euro-paeus)”. Oblik kozodoj za tu pticu poznaju samo kajkavci i štokavci: npr. kajk. kozodoj (RKKJ 5/372); štok. kozodoj (ARJ V/422; RNZNpt 210: „Ova ptica nocnica zalijece se za svojim lovom (imenito nocnim leptiricima) u obore i staje marvinske, u ovcare i kozjake, pa je otud nastalo vjerovanje, da ona muze krave i koze. Zato je cobani progone i ubijaju.”). Rijec je o složenici od imenice ..... (< prslav. ..... – ERHJ 490) + dojiti (< prslav. *dojìti – ERHJ 180). M. Snoj za sln. kozod.j piše: „Zloženka iz ........dojiti v nar. pomenu ‘molsti’. Po ljud­skem verovanju namrec ta ptica ponoci prihaja molst koze. Beseda je dobesedni prevod nem. Ziegenmelker, zloženke iz nem Ziege ‘koza’ in melken ‘molsti’, oz. lat. caprimulgus ‘kozodoj’, zloženke iz lat. capra ‘koza’ in mulgere ‘molsti’.” (SES2 316) .. Ako ga koji cakavac i upotrijebi, to je svakako pod utjecajem hrvatskoga standarda. . ... ..... ... ..... ........................... Alcedinidae (vodomari) Szlavich.morski. – Alcedon. nis. f. Halcyone. (X6) [slavic morski] Hrvatsku sintagmu ne možemo potvrditi u hrvatskim ornitološkim repertoarima u našem posjedu, no slicnu sintagmu, s drugim dijelom koji odgovara našemu, nalazimo u Ornitološkom recniku Matice srpske gdje se, usput, medu srpske or-nitonime redovito uvrštava i cijeli niz iskljucivo hrvatskih (cak i kajkavskih!) na­ziva, pa tako nalazimo sintagmu vodoban slavic ciji je drugi dio slavic (OP 32, s. v. Alcedo) koje citra prema: Juro Kolomanovic, Imenik kralješnjaka Dalmacije. I dio: sisavci i ptice..Godišnje izvješce C. K. Velike realke u Splitu za školsku godinu 1884-85, Split, 1885. Prema latinskim ekvivalentima rijec je o vodomaru (Alcedo atthis): halcyon.onis „v. alcyon; alcedo” (LLCE 1288), halcedo.halcyon. etc. „v. alcedo, alcyon etc.” (DIV 464); alcyon.onis„opc pl. morske ptice” (LLCE 124); alcedo.inis „(Alcedo hispida) zimorod” (LLCE 123) alcedo.inis „zimorod” (DIV 66), alcedo.inis „zimorod (ptica)” (LHrJ 24)... Ornitonimom se pozabavio P. Rogic: s. v. slavicpod b. navodi morski slavic „isto što slavic pod b... Samo u starim rjecnicima, tako u Vrancicevu (alcedon.pionbino; Mervogel; slavic mor. ski), u Habdelicevu slavic morski; alcedon. halcyone) [...]” (ARJ XV/466). No, taj ornitonim nalazimo i u novijem rjecniku bracke cakavice Petra Šimunovica: slavic/slavic „Alcedo atthis »vodomar«” (RBCG 869)... Dalje v. 9.2.2. Upupidae (pupavci) Déb. – Upupa. pae. f..(C1) [deb] Pravilna atibucija: Upupa = pupavac (Upupa epops): lat. upupa.-ae „nom donné à la huppe (Upupa epops)” (ANDR 163). Budmani nijeuvrstio deb kao poseb-nu natuknicu, ali oblik navodi pod sinonimom dab „pupavac” (v. niže). Za dab. „pupavac” pretpostavlja da potjece od vdab...vdeb iz cega „vidi se da je sprijeda otpalo . [...]” i dalje „vidi se da je . (po disimilaciji) postalo od d (isporedi dabar. prema b.br.); isporedivši sve oblike, mislim da se dolazi na najstariji v.d.d.. udvajanjem sloga v.d cim se htjelo napraviti zvuk slican pupavcevu pjevanju... (usporedi i potpuden, i lat. upupa, grc. .p.., ceš. dedek i pol.dudek itd.). Tomu bi bila potvrda i nepostojanostsamoglasnoga slova (ima još i starosl. v.did.). – dolazi samo u Bjelostjencevu rjecniku gdje ima i (kajkavski) dëb, a u ovom obliku .deb) i u Jambrešicevu i u jednoga pisca našega vremena: Pupavac ili deb.” (ARJ ... Zimorod „Alcedo ispida” (RNZNpt 575) – Alcedo atthis i Alcedo ispida sinonimni su nazivi. .. Tamo citamo: „u svezi s atributom morski isto što ptica koju zovu još vodomor.zimorad;alcedo hispida” (ARJ XV/465). .. Siniša Vukovic u Selcima na Bracu zapisao je ornitonim slavic samo u znacenju „vrsta ptice pjevice, slavuj” (Luscinia Megarhynchos) (RSG 326). .. „Pjev je trosložno, šuplje, prigušeno ‚op-op-op‘, ponavljano nekoliko puta; izbliza slabo, no dalekocujno.” (PHE 238); „Voce: Un basso pu-pu-pu che si ode da lontano; anche parecchie note miagolate e grido d’allarme rauco.” (UE 139). . ... ..... ... ..... ..... II/214). Hirtz ima i dab...deb – za prvo navodi da se koristi u okolici Ðurdevca, za drugo u pakrackom i križevackom podrucju (RNZNpt 82, 83). RKKJ dab...deb. (2/335, 2/353). Za cakavske govore nemamo potvrda. paSSeRifoRmeS (pjevice/vRapcaRke) Hirundinidae (lastavice) La.tovicza. – Hirundo. is. f. (H5.) [lastovica] U Libellus La.tavicza uz Hirumdo, u Vrancica takoder pod Hirundo...Laßtovicza. Lat. hirundo. -inis (ANDR 92); hirundo. inis (LLCE 1323) „lastavica (Hirundo rustica)”. Hrvatski oblik domaca je rijec koju poznaju sva tri hrvatska narjecja: npr. kajk. lastav.ca u Ðurdevcu (RÐG 306); cak. l.stavica u Pazinu (PaR 135); štok. l.stavica medu backim Hrvatima (RGBH 235) < prslav. *lástovica..*lásta. .... (ERHJ 540). Turdinae (drozdovi) Branyug. – Turdus. di. m. (A7.) [branjug] Lat. turdus.-i „nom générique des diverses espèces de grives, principalement de la grive litorne (Turdus pilaris)”. U Hirtza nalazimo branjug (govori se oko Va-raždina, oko Pcelica, Daruvara, Raica, Budinšcine i Križevaca) za što veli „isto je bernjug” (RNZNpt 21), a uz bernjug daje znacenje „Turdus pilaris” (= drozd bravenjak) i sinonime branjug.brljug.brnjog.brnjug.vranjug (RNZNpt 11). Ð. Danicic uz bran.g daje isto znacenje, „Turdus pilaris” uz sinonime bravenak... borovnak (ARJ I/202), a što se postanja tice upucuje na sinonim bravèn.k za koje drži da je ista postanja kao i sinonim borovnak: „Postana ce biti jednoga sa bo­rovnakom (istom pticom), od koga bi se razlikovao tijem što u osnovi iza .ima vo­kal e......), i što mu je drugo . (koje ima borovnak) otpalo, pa se prvo premjestilo na negovo mjesto produlivši se u . [...], isto bi tako mogao postati i branug.(ista ptica)– podebljanje naše – izgubivši . pred n.” (ARJ I/612). Ornitonim je, cini se, ogranicen na štokavske i kajkavske jezicne sustave. RKKJ (1/199) navodi branug. prema Habdelicu i rjecnicima koje citira i ARJ, no ima i dvijeizvedenice u znace­nju „turdarium” (= mjesto za uzgajanje drozdova): prema Jambrošicubranuginak. i prema Belostencu branužišce (RKKJ 1/199). I na koncu, ne može biti jasno je li Habdelic dao samo opcenito znacenje ili je mislio na vrstu koju smo naveli gore. Szlavich. – Philomela. ae. f. Lu.cinia. ae. f. Acredula. ae. (X6) [slavic] Vrancic navodi Szlavich uz lat. Lu.cinia, u Libellus pod Philomela nalazimo .... vuj, u Kašicevurjecniku uz tal. Rosignuolo.rosignolo.Slavicch.chia. M. Sva tri latinska ornitonima oznacuju slavuja (Luscinia megarhynchos): lat. philomela.. -ae (ANDR 126); luscinia. -ae (ANDR 98); acredula (agre-). -ae (ANDR 21). .. Kod pretraživanja u kucici za lat. stoji Hitundo, no u Vrancicevom je tekstu pravilno, Hirundo. Sva tri hrvatska dijalekta poznaju i oblike tipa slavic...slavuj: npr. kajk. slav.j... Varaždinu (RVKG 1774), slav.c.k u Ðurdevcu (RÐG 628), slavic.k u podrucju donje Sutle (RKDI 412); cak. slavic u Škrljevu, Bakru Kaštelu na Rabu (RNZN 489), slav.j...slav.c u Permanima (LAICaG 841), slavic na Bracu (RBCG 869);... štok. slàvuj medu backim Hrvatima (RGBH 537) slavulj u Slavoniji (DpS 240), slàv.c (ARJ XV/466)... U manje-više svim europskim jezicima nazivi za slavuja uoblicuju sem „prekrasan pjev”, a tako je bilo i u grckom i u latinskom (v. opširna obrazloženja za to na mjestima u ANDR koje smo gore citirali), no Petar Skok izvodi naziv od boje perja (SKOK III/283), što misli i M. Snoj: „Pslovan. *so. lv.c.. *solv.j.. *solvik. ipd. so izpeljanke pslovan. *s.lv. ‘svetlorjav’.” (SES2 667, s. v. slávec). S pozicije zakonitosti pucke denominacije životinja izvodenje naziva za slavuja od boje perja (koja je dosta neugledna i sigurno nije ono što ti prvo upada u oci niti ta boja slavuja izdvaja od drugih ptica!) dosta je teško, ako ne i nemoguce, braniti. Svakako držimo da treba potražiti neko drugo staroslavensko ishodište koje bi imalo veze s pjevom. ... Sylvinae (cvrkutuše) ..... Germulcha pticza....Szluka. – Ficedula. ae. f. (D5) [g(e)rmuša ptica, šluka] André za ficedula. ae..ficedula) prema starim piscima kao znacenja navodi više ptica iz obitelji grmuša (Sylviidae); lat. ficedula.ae „grmuša, volic, vrsta drozga (Sylvia simplex)”; ficedula „grmuša, volic, (vrsta drozga)” (DIV 413); ficedula. „grmuša (ptica)” (LHRj 142). Ornitonim prisutan u sva tri hrvatska narjecja: gr. muša (RNZNpt 146);..štok. g.muša „Sylvia”..(ARJ III/451). Izvedenice od g.m. < prslav. *gr.m. (ERHJ 301). Što se sinonimnog ornitonimatice taj tip zapravo oznacuje vrstu Scolopax rusticola (šljuka, bena): npr. cak. šl.ka u Brestu, šj.ka u Poljanama, šlj.k u Buici-ma (LAICaG 799); kajk. šl'uka „Scolopax rusticola” u Varaždinu (RVKG 1921), šl.fka „šljuka livadarka” u Ðurdevcu (RÐK 696); štok. šlj.ka „Schnephe, sco- .. U Istri su nazivi tipa slavic cešci (v. IstOrn 79 i LAICaG 841). .. Pitanje je je li termin slàvic „najjednostavnije puhace glazbalo” u Popovicima (RSPo 280) „svi­rala od vrbe, zviždaljka” u benkovackom kraju (RIBK 460) potekao od slavujeva pjeva – tako vjerojatno misli i autor potonjega rjecnika jer odmah uz natuknicu u zagradestavlja (v. slàvulj), ili je možda htio reci da je rijec o sinonimima? A možda je termin u svezi sa slavic „raklasto drvce, kome duži krak strci napole niz koji sklizi rakija i kroz jednu lanenu krpu ide ili pada u .ban” kako je mislio P. Rogic jer uz natuknicu daje i znacenje „vrsta svirale. Slàv.c, vrsta cobanske svirale, koja se samo iz jedne cijevi sastoji, ozgo na vrhu malo je razvracena i na tom vrhu urezan je pisak. Naši cobani posve lijepo u taj slavic svire. S naznac. akcentom u Lici zabilježio Bogdanovic” (ARJ XV/467). A možda je rijec o puckoj etimologiji. .. Istu natuknicu preuzima i Belostenec u svoj rjecnik ispravljajuci pogrešno napisan pridjev: „Gërmu.cha pticza, .zluka. Ficedula [...] Volich” (Gaz. II/101). .. Mi smo za cvrkutuše u Istri zapisali cijeli niz ornitonima izvedenih iz sema „grm” [prslav. *gr.m. (ERHJ 301)]: npr. g.rmlarica „Sylvia borin” u Brestu (LAICaG 854), grm.š „Sylvia atricapilla” u Velim Munama (LAICaG 855). .. Više vrsta. lopax” (RHrJ II/535). Istina je da oblici tipa šljuka...grmuša mogu biti sinonimi: grmuša(RNZNpt 146: znacenje „Scolopax rusticola” navodi prema Trstenjaku).... Latinski oblici tipa ficedula nikad ne znace šljuku, pa je do zbrke došlo vjerojatno zbog sinonimije šljuka – grmuša? Ni Vrancic nije jasniji: za lat. Ficedula-major. daje hrvatski ekvivalent Ssljuka Velika i njemacki gro..e..Schnepf...Daju li Broz i Ivekovic oba znacenja: g.muša „neka mala tica, die Feigenschnepfe.motacilla ficedula” (RHrJ I/347) – njem.„Scolopax”, lat. „Sylvia”? Oblici tipa šljuka kao i sln. sl.ka „Scolopax rusticola” potjecu od prslav. *sl.ka (SES2 670). ....... Szluka.pticza. – Ficedula. ae. f..(X7.) [sluka ptica] V. 9.3.1. ..... Krályicz. – Regulus..... m. (G7.) [kraljic] U Vrancica uz Regulus stoji Kralych, a Kašic za tal. Regolo ima hrv. Kraglicch.. chia. Habdelic ima za kraljica dvije natuknice koje navodi jednu ispod druge (v. 9.3.2.1). Uz drugu dodaje odrednicu ptica (v. 1.2) i latinski sinonim Trochilus. André za ornitonim regulus. -i u starih latinskih pisaca nalazitri znacenja: „Regu­lus ignicapillus, Regulus regulus; Troglodytes troglodytes” (ANDR 138), takoder i za sinonim trochillus.-i (ANDR 155). Prema našim istraživanjima nazivi se za vatroglavog i zlatoglavog kraljica (Regulus regulus; Regulus ignicapillus) i palci­ca (Troglodytes troglodytes) miješaju i u Istri: „Nazivi za vatroglavog i zlatogla­vog kraljica miješaju se s nazivima za palcica [...] Rijec je o najmanjim istarskim pticama (zato je u pradigmama za sve tri vrste najviše umanjenica), premda ne izuzetno slicnim[...] Za sve tri vrste u ANDR (str. 72, 88, 113, 138, 139, 155, 160) nalazimo: foråminarius.orchilus.rex aium.trochilus.*uitipara (zvjezdica je stav­ljena jer je rijec o Hardouinovoj popravci Plinijeva teksta), gregåiolus.regåliolus.. regåriolus ..regulus. [...] Kako je rijec o prakticno beznacajnim pticama, nazivi su vrlo šaroliki, cesto se razlikujui u dva susjedna sela.” (IstOrn 147, 148). Rijec po­stoji u sva tri naša narjecja: npr. cak. kral.cu Brestu, kraj.cu Rockom Polju, kraj.c. u Krtima, kral.c u Bijažicima (LAICaG 857, 858) – sve u znacenju „Regulus re-gulus: Regulus ignicapillus”; kraj.c u Ciritežu, Foršicima, Gradinju, Krušvarima, Pracani, Premcima, Štrpedu, Vidacima i Vrhu, kråj.c........................ kralj.c u Strmcu (IstOrn 167); kajk. kraljic „Regulus; Troglodytes troglodytes” (RNZNpt 214): štok. kràlic „regulus, trochilus, regaliolus, troglodytes passer” (ARJ V/460). Kao i latinski ornitonim i hrvatski je umanjenica od „kralj”. Lat. regulus. i „kraljic; ptica kraljic”; hrv. kralj [< prslav. *korlj. (ERHJ 493: „Opci slavenski naziv za kralja najvjerojatnije potjece od imena franackog vladara ...... Velikog (747.–814.), prvoga kralja s kojim su Slaveni došli u kontakt”)] + -ic. .. U ornitološkom rjecniku Maticesrpske navodi se grmuša u znacenju „Scolopax rusticola” ali prema Trstenjaku i Hirtzu (OP 352). .. Njem. groß „velik” (VNSS-cd). .. Njem. Schnepfe „Gallinago; Scolopax” (VNSS-cd) – dakle neka pticaiz porodice Scolopacidae. ....... ... ..... ... ..... ....... ... ..... Krályicz.pticza. – Regulus..... m. Trochilus. li m. (G7.) [kraljic ptica] V. 9.3.2. Fringilidae (zebe) Sterglinecz. – Carduelis. is. f. Accanthis. thidis. f. (X1) [šterglinec] Stari rjecnici s portala nemaju odgovarajucih oblika. Lat. acanthis.-idis (ANDR .....acanthis. idis (LLCE 66) i carduelis. -is (ANDR 49), carduelis. is (LLCE 403) istoznacnice su: „cešljugar (Carduelis carduelis)”. Oblik postoji samo u kajkavskim govorima (osim u RKKJ u kajkavskim repertoarima koji su nam na raspolaganju ne nalazimo odgovarajucih oblika). Oblik se manje-više podudara s kajkavskom ornitonimima štrgulineckoji Skok navodi za Prigorje (SKOK III/414, s. v. štiglic...šterlincec.šterlincek (RNZNpt 489) i slicnima, a koji idu u paradig-mu naziva koje Skok navodi na gore citiranom mjestu i tumaci ih kao slikopisne: „Onomatopejski naziv ptice po glasu, koji ornitolozi pišu stiglit. stihlit”... Ploceidae (vrapci) Urabcecz. – Pa..er. ris. m. (Bb2) [vrabec] Lat. passer.-eris (ANDR 120), passer.eris (LLCE 2231) „vrabac (Passer dome-sticus)”. Hrvatski je ornitonim domaceg podrijetla, s docetkom -ec samo u kajkav­skom; u štok. docetak je ..., kao i u cak. uz poneki izuzetak:.. npr. kajk. vr.bec. u Varaždinu (RVKG 2100), vr.b.c u Ðurdevcu (RÐG 766); cak. vr.bac......... Munama i Šoricima (LAICaG 876);..štok. ...... (RNZNpt 547), vrábac..medu backim Hrvatima (RGBH 652) < prslav. *vorb.c. (HER 680). Urabchecz. – Passerculus..... m. (Bb2) [vrab(p)cec] Lat. passerculus... „vrapcic” (LLCE 2231). Hrvatski je oblik umanjenica na -ec – docetak, uz -ek, tipican za kajkavske govore. Cinclidae (vodenkosovi) Potocna.pticza. – Cataracta. ae. f. (R2) [potocna ptica] André uz cataractes piše: „Transcription du grec .ata....t... Nom des aues Diomediae dans Juba, d’après Pline [...]” (ANDR 50). Marevic uz cataracta.ae. prema Pliniju navodi i znacenje „morska ptica koja roni” (LLCE 417). Nije nam poznato postoji li u hrvatskoj ornitonimiji sintagma potocna ptica. kao ornitonim. No, nalazimo potocni kos (RNZNpt 371) u znacenju „vodenkos (Cinclus cinclus)”, pticu koja skoro u potpunosti odgovara Plinijevoj tvrdnji da je rijec o ptici koja roni, uz ogradu da vodenkos nije morska ptica: „Živi u Europi i Aziji, a u Hrvatskoj ga nalazimo u Gorskome kotaru, Lici, Dalmaciji ... Vo- .. „Voce: un richiamo emesso generalmente in volo ‘tiglitt’.” (ICU 226). .. Npr. reb.c u Krbavcicima (LAICaG 876). .. Cešci je tip rebac i sl.: npr. r.bac u Vižinadi, reb.c u Gologorici, rab.c u Ližnjanu (LAICaG 876). Uz lat. Pa..er Vrancic ima Rebàc, kao i Kašic uz tal. Passero, ali bez naglaska: Rebac. .. I vrébac (RGBH 653). ... ..... ... ..... ... ..... denkos lovi sitne beskralježnjake, prije svega rakušce, licinke kukaca, mekušce, male ribice. U vodu skace iz leta ili zakoracuje s kamena. Vješto zaranja i kratko roni mašuci kratkim, ali snažnim krilima.“ (prirodahrvatske.com/2018/07/11/vo­denkos-cinclus-cinclus/ – pristupljeno 18. travnja 2010.); „Zaranja za vodenim beskralježnicima, pliva pod vodom koristeci krila” (PHE 272)... Sturnidae (cvorci) Skvorcz. – Sturnus. ni. m. (V7.) [škvorc] Odgovarajuci oblik za lat. Sturnus ima samo Libellus: Sskvoracz [škvorac]. Lat. sturnus. -i (ANDR 147); sturnus... (LLCE 3047) „cvorak (Sturnus vulgaris)”. Habdelicev ornitonim [kajk. i ...... u Zagrebu, škvorec oko Varaždina, ........ Šestinama (RZNZpt 483)] odgovara štok. škvorac/škvorc (RSBS 736), .......... Gudincima i druguda po Slavoniji (RNZNpt 483) i cak. škor.c u Brusu i Malom Brgudu, šk.rc u Blaškovicima i Mavrima, šk.rec u Marušicima, šv.rac u Premci-ma (IstOrn 159) < prslav. *škvor.c.. (SES2 729, s. v. škórec). Oriolidae (vuge) Vuga. – Galbula. ae. f. Galbulus..... m. Galberius. ij. m. (Bb4.) [vuga] Sva tri latinska ornitonima imaju znacenje „vuga (Oriolus oriolus)”: lat. galbulus.. -i (ANDR 79), galbula. ae..galbulus.....galberius.... (LLCE 1204). Hrvatski je oblik poznat u sva tri hrvatska narjecja: npr. kajk. vuga u Varaždinu; cak. v.ga... Bijažicima i Buicima, v.gau Mošcenicama (LAICaG 878);..štok. vuga(RNZNpt 505). „Samoglasnik u je nastao od sonantnog . [...]. Praslav. *v.lga. [...] Etimolo­gija nije izvjesno utvrdena. Denominacija ptice mogla je nastati po vlazi [...] jer se misli da zove kišu; upor. njem. Regenpfeiler, ali Machek uporeduje s lit. volung.. i njem. Wide-walch i smatra da je naziv ptice iz praevropskog supstrata. To je mišljenje vjerojatno.” (SKOK III/635) Nije nam jasno odakle Hirtzu etimološko tumacenje koje daje na pocetku natuknice vuga: „jer rado jede vuge (smokve..)” (RNZNpt 555). Corvidae (vrane) Kauka. – Monedula.... f. (F7.) [kavka] Ni Libellus ni Vrancic uz Monedula nemaju odgovarajuceg oblika, Libellus samo Csavka. Lat. monedula. -ae (ANDR 104), monedula. ae (LLCE 1953) „cavka (Corvus monedula)”. Hirtz ima .....za Crni Lug, Martijanec, Samobor i Prigorje (RNZNpt 182). Hrvatski je ornitonim poznat u sva tri hrvatska narjecja, premda su, cini se, cešci nazivi tipa cavka (usp. broj oblika u Hirtza s. v. cavka – RNZNpt 56) iste, zvukopisne etimologije. U LAICaG-u smo samo u dva mjesta culi tip .... .. Usp. norac..ronac..roncic istoga znacenja (RNZNpt 16, s. v. bjeloguš). .. U cakavskim je govorima u Istri nešto cešci tip ugla i sl.: npr. .gla u Žminju, Nedešcini, Perma­ nima i Svetom Petru u Šumi, .ga u Gologorici i Ližnjanu (LAICsG 878) .. Ne možemo naci potvrdu da se negdje za smokvu kaže vuga. ....k.wka u Kucibregu i k.vka u Krbavcicima (LAICaG 881),..dok je oblika tipa cavka znatno više (ibidem); kajk. ..... (RKKJ 5/272); štok. k.vka ARJ IV/907. Matasovic s k.vka upucuje na c.vka gdje daje etimologiju za jedno i drugo (ERHJ 435): „Postalo od psl. *cav.ka..*kav.ka [...] Izvorno onomatopejska tvorba prema glasanju ptice.” (ERHJ 123, s. v. c.vka). ..... Kauran. – Corvus..... m. Corax. cis. m. (F7.) [kavran] U Libellus uz Corvus nalazimo Gavran. Habdelic uz ornitonim daje dva sinonima: lat. coruus.-i (ANDR 62), corvus... (LLCE 627) i corax.-acis (ANDR 60), corax.. acis (LLCE 617) i jedno i drugo „gavran” što je dalo i znanstveni naziv Corvus co-rax. Oblici tipa kavran supostoje s oblicima tipa gavran iste etimologije: „Postalo od psl. *gavorn...*kavorn. [...], što je zacijelo složenica u kojoj je drugi dio psl. *vorn., muški rod od *vorna [...] Usporedba s lit. kóvarnis pokazuje da je oblik *kavorn. vjerojatno stariji, dok oblik *gavorn. ima sekundarno pocetno *ga-[...] Psl. *kavorn. vjerojatno je složenica od dvaju naziva za ptice, ‘cavka’ i ‘vrana’, kavo-vorn., što je haplologijom dalo psl. *kavorn..” (ERHJ 261, s. v. g.vran). Štokavski dijalekti ne poznaju oblike s pocetnim .. („Od XVI vijeka kod cakavaca i kajkavaca” – ARJ IV/908, s. v. k.vr.n...gavran u Slavoniji (DpS 76), gàvran. medu backim Hrvatima (RGBH 128). Cakavci i kajkavci rabe oba oblika: npr. cak. g.vran u Pazu i Gracišcu, k.vran u Lindaru, kavrãn u Mošcenicama (LAICaG 886); npr. kajk. k.vran...g.vran u Varaždinu (RVKG 518). ....... Kauran.nochnij. – Nicticorax. cis. m. Nicticorax (F7.) [kavran nocni].. Ornitonim ima samo Habdelic. Rijec je o sintagmi u znacenju„nocni gavran” što doduše odgovara lat. sintagmama coruus nocturnus...coruus noctis koje André tumaci kao „Tentatives de traduction du grec ...t....a. de la Septante” upucujuci ...nycticorax(ANDR 63): za nycticorax.-acis prema starim autorima nudi jako puno mogucih znacenja, od Bubo bubo (sova ušara) i Asio otus (mala ušara) do pupavca (Upupe epops) (ANDR 110). I Marevic, kao Habdelic, uz nyctocorax.. acis stavlja znacenje „nocni gavran” (LLCE 2078), no hrvatski bi oblik zapravo znacio legnja (Caprimulgus europaeus). Pridjev nocni u mnogim nomenklaturama. cesto odreduje tu pticu...Hirtz navodi tri ornitonimijske sintagme u kojima je prvi clan pridjev nocna..nocna lasta.nocna lastavica...nocna ptica – sve u znacenju „leganj (Caprimulgus europaeus)” (RNZNpt 297), a u srpskoj je ornitonimiji za tu vrstu potvrden i naziv nocni gavran (OP 181). No, Habdelic po svoj prilici nije imao na umu legnja, za tu pticu u rjecniku ima kozodoy (v. 7.1.1), a možda je i .. Prema našim istraživanja taj je tip u slovenskom dijelu Istre jedinstveni u slovenskom i u istro­mletackom: sln. káwka (Brezovica, Dekani, Dragonja, Gracišce, Korte, Kubed, Malija, Mare-zige, Plavje, Pobegi, Prade, Socerga, Škofije, Šmarje); im. kàwka (Bertoki, Bivje, Izola, Koper, Lucija, Piran, Strunjan) – LOHS 66. .. Oblik nije jednoznacan, pokriva više razlicitih vrsta koje spadaju u razlicite redove i porodice, no uvrstili smo ga na ovo mjesto iz formalnih razloga. .. Npr. Nightjar u sjevernoj Americi, Nachtzwaluw u Nizozemskoj (NAE 46). znao da hrvatski ornitonim kao i latinski oznacuje neku caplju jer lat. nyctocorax.. nyctocorax.. znaci „gak, kvakavac” (LLCE 2078), dakle u hrvatskoj strucnoj ter­minologiji gak kvakavac ili gak...Oba navedena oblika ima i Hirtz i tumaci ih kao Nycticorax.nictycorax (RNZNpt 113, 246). Prema podatcima kojima raspolažemo nazivi za tu vrstu u hrvatskom nikad ne uoblicuju sem „mrak,noc” i sl.:..npr. an. dro grbavi.gacina.gacinac.gag.gagavac.gakgakuša.grcivrat.kagrac.kvakac.. .................maigl.petican gak.pupar.radovan.voljak (IZNŽ 25). Prije ce biti da je Habdelica zaveo sem „noc” u latinskom nazivu, pa je to povezao s orni-.........coruus nocturnus...coruus noctis koje smo naveli na pocetku odjeljka a koje je vjerojatno poznavao pa je preveo kako je preveo... ..... ...... – Cornix. cis. f. (Bb2) [vrana] U Libellus uz lat. Cornix stoji Vrana, u Vrancica, takoder uz Cornix..Vrana. Lat. cornix.-icis(ANDR 61); cornix.icis(LLCE 620) „vrana (Corvus corone)”. Hrvat­ske ekvivalentetipa vrana poznaju sva hrvatska narjecja: npr. kajk. vr.na u Ður-devcu (RÐG 769); štok. vr.na medu backim Bunjevcima (RBaBu 406) < prslav. *vo.rna (HER 681); cak. vr.na u Žminju i Nedešcini (LAICaG 883). ..... Szraka. – ..... ae. f. (Y2) [sraka] Vrancic uz .... daje hrvatski Straka, Kašic za Pica (gazza) hrvatski Straha...Stra. .., a u Libellus za .... stoji ....... Lat. pica.-ae (ANDR 127); pica.ae (LLCE 2337) „svraka (Pica pica)” Hrvatski ornitonim poznaju sva tri hrvatska narjecja: npr. kajk. sr'aka u Varaždinu (RVKG 1840), sr.ka u Ðurdevcu (RÐG 654); cak. sr.ka u Krbavcicima, sr.ka u Lindaru i Pazu (LAICaG 880); štok. sraka u Slavo­niji (DpS 245), sraka u Gradištu u Slavoniji (RNZNpt 456) < prslav. *so.rka (HER 601). Iste su etimologije i nazivi tipa svraka koji su u štokavskim govorima cešci [npr. svraka u Mitrovcu (RNZNpt 470)], no postoje i u cakavskom [npr. svr.ka... Buicima, švr.ka u Poljanama (LAICaG 880)]. ... .......... is a genus of night herons. The name Nycticorax means “night raven” and derives from the Ancient Greek.nuktos “night” and korax, “raven”. It refers to the largely nocturnal. feeding habits of this group of birds, and the croaking crow-like call of the best known spe­cies, the black-crowned night heron. (https://en.wikipedia.org/wiki/Nycticorax – pristupljeno 9. travnja 2020.) ... Gak kvakavac.....gak..Nycticorax nycticorax...ptica iz por. caplji (Ardeidae). Mala crno-bi­jelo-siva caplja pogrbljena držanja, crnih leda i tjemena s dugim bijelim perima kukme. Ugl. nocna ptica. Živi u vecim skupinamauz mocvare umjerenih i trop. krajeva. Hrani se žabama, ribama, gušterima i kukcima. U nas je selica. (https://www.enciklopedija.hr/Natuknica.aspx-?ID=21017 – pristupljeno 9. travnja 2020.) .. No, nije tako u svim jezicima: npr. ceš. Bukac nocni, njem. Nachtreiher, engl. Night Heron. (NAE 46). .. Habdelicev je rjecnik kajkavsko-latinski, no iz mnogih je natuknica vidljivo da je mu je polazište bio zapravo latinski: npr. Papiga, ka na.zleduje gla.z chlovechi za lat. A.terias (O6.) – natuknicu nismo uvrstili u ovaj clanak. ..... .. Soyka. – Graculus..... m. (V8) [šojka] Uz isti latinski ornitonim u Vrancica stoji Szoyka... Latinski ornitonimi oznacu­ju cavku (Corvus monedula) [lat. graculus. -i (ANDR 86); graculus... „cavka” (LLCE 1251); graculus... (DIV 453); graculus... (LHRJ 154)] dok ornitonimi tipa sojka/šojka u hrvatskim govorima, barem prema svim ornitološkim repertoarima u našem posjedu, imaju iskljucivo znacenje „šojka (Garrulus glandarius)”, no ipak u starijim hrvatskim rjecnicima oblici toga tipa mogu oznacavati više razlicitih vra-.....pa i cavku...No i u rjecniku govora slavonskih, baranjskih i srijemskih Mar­tina Jakšica, izišlog 2015. nalazimo š.jka „kreja, cvorak, kreštalica, vrana, ptica” (RSBS 743)... Osim štokavskih oblik o kojem razglabamo poznaju i kajkavski i cakavski hrvatski govori: npr. kajk. š.jka u Varaždinu (RVKG 1929); cak. š.jka... Brestu, Kucibregu, š.ja u Mošcenicama, š.jka u Svetom Petru u Šumi (LAICaG 879) < prslav. *sòja (SES2 734). zakljucak Od rijeci koje smo obradili ad 1 (Nazivi koji se ticu pticjeg svijeta) samo je jedan oblik [lafra (1.6)] protumacen kao mogucigermanizam, ostalih petnaest domaceg je podrijetla. Domaceg je podrijetla i velika vecina ornitonima. Od 30 obradenih naziva samo su dva germanskog podrijetla [pelikan (2.1.1) i papiga (6.1.1)]. Do-maceg su podrijetla i svi pridjevi i umanjenica. Dakle, od obradena leksika 94,4% je rijeci domaceg podrijetla, a 5,6% stranog. bibliogRafija .... = Jacques André, Les noms d’oiseaux en latin, Paris: Librairie C. Klincksieck, 1967. ......Rjecnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I–XXIII, Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i um- jetnosti, 1880–1976. .... = Radojka Baldic-Ðugum, Beside kaštelanske, Kaštel: Muzej Grada Kaštela, 2006. ... = Giuseppe Boerio, Dizionario del dialetto veneziano..Milano: Martello Editore, 1971 (pretisak mletackoga izdanja iz 1856.). ... = Nikola Kustic, Cakavski govor grada Paga s rjecnikom, Zagreb: Društvo Pažana i prijatelja grada Paga, 2002. .. U Libellus drukciji oblik, Kre.telicza – izvedenica od kreštati < prslav. *krešcati (ERHJ 502), hrvatski i latinski oblik –, barem prema današnjoj ornitonimiji, ne podudaraju se: kreštalica je „šojka”. V. bilj. 57. .. V. ARJ XV/822, s. v. s.jkai ARJ XVII/710 i s. v. š.jkagdje su svi ti rjecnici uredno pocrpljeni. .. Vec smo rekli da nije neobicnoda se nazivi za korvide u mnogim nomenklaturama miješaju, no obicno je rijec o nazivima za vranu i gavrana, a što se šojke tice, njezini se nazivi, npr. u istarskim talijanskim govorima (ali i govorima u Italiji), miješaju s nazivima za svraku (o tom smo opširnije pisali u IstOrn 96, s. v. Garrulus glandarius). .. Nazivi kreja...kreštalica stoje za Garulus glandarius (RNZNpt 216, 218) [„Najcešce se cuje karakteristican, glasan i intenzivan, promukao vrisak, ‚kršae!‘ (PHE 362, s. v. šojka)], cvorak za Sturnus vulgaris (RNZNpt 71), vrana za Corvus corone (v. 9.9.3). ........= Manlio Cortelazzo – Paolo Zolli, Dizionario etimologico della lingua italiana, Bologna: Zanichelli (Biblioteca Elettronica Zanichelli) (CD izdanje). ... = Mirko Divkovic, Latinsko-hrvatski rjecnik za škole, Zagreb: ITRO »Naprijed«, 1980 (reprint izdanja iz 1900.). ... = Martin Jakšic, Divanimo po slavonski, Zagreb: Pergamena, 2003. .....= Ranko Matasovic, Etimološki rjecnik hrvatskoga jezika:.A–Nj, Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 2016. .... = Ivan Belostenec, Gazophylacium, seu Latino-Illyricum onomatum aerarum: selectioribus synonimis, phraseologiis verborum construcionivus, metaphoris, adagiis, abundatissime locu. pletatum / admodum reverendi patris Joannis Belostenecz, Zagreb: Stari grad, 1998 (pretisak izdanja iz 1740.). .. = Iva Lukežic – Sanja Zubcic, Grobnicki govor XX. stoljeca: gramatika i rjecnik, Rijeka: Katedra Cakavskog sabora Grobinšcine, 2007. ... = Alemko Gluhak, Hrvatski etimološki rjecnik, Zagreb: August Cesarec, 1993. ... = Walter Cerny – Karel Drchal, Impariamo a conoscere gli uccelli, Novara: Istituto geografico De Agostini, 1982. .. = Josip Ribaric,O istarskim dijalektima: razmještaj južnoslavenskih dijalekata na poluotoku Istri s opisom vodickog govora, Pazin: Josip Turcinovic d. o. o., 2002. ......= Goran Filipi, Istarska ornitonimija: etimologijski rjecnik puckog nazivlja, Rijeka: Izdavacki centar, 1994. IZNŽ= Nikola Fink, Imenik znanstvenih naziva obradenih u »Rjecniku narodnih zoologickih naziva« (Vodozemci – Gmazovi – Ptice – Ribe) prof. dra M. Hirtza. Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, 1956. LAICaG = Goran Filipi – Barbara Buršic Giudici, Lingvisticki atlas istarskih cakavskih govora, Pula: Sveucilište Jurja Dobrile, 2019. .....= Milan Žepic, Latinsko-hrvatski rjecnik, Zagreb: Školska knjiga, 1972. .....= Jozo Marevic, Latinsko-hrvatski enciklopedijski rjecnik I–II, Velika Gorica: Marka – Zagreb: Matica hrvatska, 2000. .....= Goran Filipi, Lexicon ornitologicum Histriae Slovenicae, Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 1993 (Knjižnica Annales 4). .........= Jože Stabej, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec – Gregor Vorenc, Dictiona. rium Latino-Carniolicum (1608–1710), 1997, elektronska objava na www.fran.si, Ljubljana, 2014. ... = Harriel I. Jorgensen, Nomina Avium Europaearum, Copenhagen: Ejnar Munksgaard, 1958. ... = Janez Gregori – Ivan Krecic, Naši ptici, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1979. .. = osobne ankete .. = Dejan Miloradov – Vasa Pavkovic – Slobodan Puzovic – Javor Rašajski, Ornitološki recnik.. Novi Sad: Matica srpska, 2016. ....= Marija Gagic, Rjecnik pazinskoga govora, Pazin: Katedra Cakavskog sabora za povijest Istre – Zadar: Ogranak Matice hrvatske, 2017. ....= Lars Svensson, Ptice Hrvatske i Europe, Zagreb: Udruga BIOM, 2018. ..... = Marko Peic – Grgo Baclija,Rjecnik.govora.backih.Bunjevaca, Novi Sad: Matica srpska – Subotica: NIO Suboticke novine, 1990. RBCG = Petar Šimunovic, Rjecnik brackih cakavskih govora, Zagreb: Golden marketing – Tehnicka knjiga, 2009. RÐG = Jela Maresic – Vladimir Miholek, Opis i rjecnik durdevackoga govora, Ðurdevac: Gradska knjižnica, 2011. ....=Wilhelm Meyer-Lübke, Romanisches etymologisches Wörterbuch, Heidelberg: Carl Winter Uni-versitätsverlag, 1972. .....= Ante Sekulic, Rjecnik govora backih Hrvata, Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslov­lje – Katolocki institut za kulturu, povijest i duhovnost »Ivan Antunovic«, 2005. ....= Ivan Vecenaj – Mijo Loncaric, Rjecnik govora Gole, Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezi­koslovlje, 1997. .....= Radoslav Bencic, Rjecnik govora grada Hvara, Hvar: Muzej hrvatske baštine, 2013. ........= Damir Kalogjera, Mirjana Svoboda – Višnja Josipovic, Rjecnik govora grada Korcule.. Zagreb: Novi Liber, 2008 (CD izdanje). ... = Blaž Jurišic, Rjecnik govora otoka Vrgade II: rjecnik, Zagreb:.JAZU, 1973. .... = Radoslav Runko, Rjecnik govora zaseoka Mrkoci u Istri, Rijeka:.Naklada Kvarner, 2014. .... = Franjo Ivekovic – Ivan Broz, Rjecnik hrvatskoga jezika, Zagreb: Naklada Nediljko Domino­ vic 2009 (pretisak izdanja iz 1901.). .... = Alojz Pavlovic – Eduard Pavlovic, Rjecnik novoštokavske ikavice benkovackoga kraja, Za­dar: Ogranak Matice hrvatske, 2018. .... = Štefica Hanzer i dr., Rjecnik kajkavske donjosutlanske ikavice, Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje– Udruga Ivana Perkovca za ocuvanje kajkavske ikavice i promicanje zavi-cajne kulturne baštine – Opca pucka škola Šenkovac, 2015. .......Rjecnik kajkavskoga književnog jezika 1–14, Zagreb: Hrvatska akademija znanosti i umjetno­ sti – Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 1984–2017. ... = Marija Peruško, Rjecnik medulinskoga govora, Medulin: Mendula – Opcina Medulin, 2010. ......= Miroslav Hirtz, Rjecnik narodnih zoologickih naziva: ptice (Aves), Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, 1938–1947. .... = Ratko Crnobori, Rjecnik premanturskoga govora, Medulin: Opcina Medulin, 2018. .... = Martin Jakšic, Rjecnik govora slavonskih, baranjskih i srijemskih, Zagreb: Dominovic d. o. o. 2015. ...= Siniša Vukovic, Ricnik selaškega govora (rjecnik dijalekta Selca na otoku Bracu), Split: Laus, 2001. .... = Nikola Tokic – Ivan Magaš, Rjecnik sela Popovica, Zadar: Ogranak Matice hrvatske, 2018. ..... = Duško Geic, Rjecnik i gramatika trogirskoga cakavskoga govora, Split: Književni krug – Trogir: Združeni artisti, 2015. .... = Tomislav Lipljin, Rjecnik varaždinskoga kajkavskog govora, Varaždin: Stanek Media d. o. o. – Stanek d. o. o., 2013. .... = Petar Skok, Etimologijski rjecnik hrvatskoga ili srpskoga jezika 1–4,.Zagreb: JAZU (1971– 1974). .. = Milan Moguš, Senjski rjecnik..Zagreb: Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti – Senj: Matica hrvatska, 2002. .......Slovar slovenskega knjižnega jezika 1–5, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umet­nosti – Državna založba Slovenije, 1970–1991. .. = Roger Peterson – Guy Mountfort – P. A. D. Hollom, Guida degli uccelli d’Europa..Padova: Franco Muzzio & C. editore, 1985. .. = Enrico Rosamani, Vocabolario giuliano..Trieste: LINT, 1999. ....... = Doris Debenjak – Božidar Debenjak– Primož Debenjak, Veliki nemško-slovenski slovar.. Ljubljana: Državna založba Slovenija, 2001 (CD izdanje). ........ Ornitonimi v Habdelicevem Dikcionarju: divje ptice V prispevku so ob 30 ornitonimih obravnavani še 1 manjšalnica, 2 pridevnika (pravzaprav 7, ce se vkljuci tudi pridevnike, ki nastopajo kot sestavina ornitonima) in 15 drugih besed, ki so v Habdelicevem Dictionarju povezani z ornitonimijo. Med izrazi, ki so v zvezi s pticjim svetom, je samo lafra verjetnonemškega izvora, vsi ostali pa so domacega. Tudi vecina od 30 ornitonimov je domacega izvora, le dva (pelikan..papiga..sta nemškega. Tudi vsi pridevniki in manjšalnica so domaci. 94,4 % obravnavanega gradiva je torej domacega izvora, tujega pa 5,6 %. ........... enoStavcnepovediv katekizmu. in abecedniku (1550) pRimoža tRubaRja ............ .................................. Prispevek ima namen predstaviti (oblikovno in funkcijsko) tipologijo in z njo proble­matiko enostavcnih povedi, ki se pojavljajo v prvih dveh knjigah v slovenskem jeziku: v Katekizmu in Abecedniku PrimožaTrubarja iz leta 1550. Prikaz tematsko razširja in hkrati dopolnjuje poznavanje skladenjske ravnine slovenskega knjižnega jezika 16. sto­letja, kakršno so poleg Bohoriceve slovnice oblikovale dosedanje raziskave skladnje v samostojnejših Trubarjevih in Dalmatinovih besedilih, vecinoma v prvi vrsti posvecene uporabljenim stilnim in retoricnim figuram. Kljucne besede:.skladnja, enostavcna poved, Primož Trubar, katekizem, abecednik. Simple Sentences in Primož Trubar’s Catechismus.....Abecedarium (1550) This article presents a (morphological and functional) typology and its related issues of simple sentences in the first two books in Slovenian, Catechismus.....Abecedarium. (1550) by Primož Trubar. This treatment not only thematically expands but also comple­ments knowledge of the syntactic character of the sixteenth-century standard Slovenian contained in Bohoric’s grammar as well as in the syntactic studies of certain of Trubar’s and Dalmatin’s texts, mainly dedicated to their stylistic and rhetorical devices. Keywords: syntax, simple sentence, Primož Trubar, catechism, reader . Dosedanje raziskave skladenjske ravnine slovenskega knjižnega jezika 16. stole­tja,.ki so casovno vecinoma sledile drugovrstnim, kar se odraža tudi v njihovem številu in problemski širini,..so zlasti v samostojnejših Trubarjevih besedilih ter v Gmajn predguvori Dalmatinove Biblije analiticno zaobsegle predvsem zložene stavke (Novak 1983/84).. V povezavi s posebnim tipom besedila. ali ob drugac­ . Problemski pregled skladenjskihobravnav jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja je ob petstoti obletnici Trubarjevega rojstva pripravil K. Ahacic (2008–2009). . Prim. Pogorelec 2011 (1972): 243, ki navaja, da je raziskovanje sloga (in z njim skladnje) Tru­barjevega jezika sledilo predhodnim raziskavam crkopisa, govorne osnove, glasoslovja in obli­koslovja. Na dejstvo, da je skladnja manj obdelano podrocje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, opozarja tudi J. Müller (2008–2009: 181). . Novak npr. ugotavlja tipologijo priredij in podredij, znacilnih za Gmajn predguvor Dalmatinove Biblije, hkrati pa izpostavlja tudi nekaj za tip besedila in za Dalmatina znacilnih ubesedovalnih postopkov (npr. pogosto sklicevanje na svetopisemska besedila, ponavljanje itd.). . Skladenjske analize so se zdela vredna (in je bila tudi deležna) zlasti izvirno oblikovana bese­dila, za kakršni veljata tudi TrubarjevKatekizem in Abecednik (1550) (prim. npr. Pogorelec 1972; Sajovic 1986; Orel 2019), še izraziteje pa njegovi evangelijski povzetki (v TE 1555 in TT 1581–82), razlage v TR 1558 (o obojem Orožen 2008–2009), predgovori k novozaveznim . nih vsebinskih in problemskih poudarkih se vzporedno omenjajo tudi enostavc­ne povedi. V nekaterih razpravah so tudi zloženi stavki predmet raziskave samo posredno, saj so v ospredju npr. podredni vezniki (Keber 1986; Neweklovsky 1989). V drugih obravnavah, namenjenih prikazu retoricnega oblikovanja in slo­govnih znacilnosti besedil slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, zlasti Trubarjevih. (prim. Pogorelec 1972; Sajovic 1986; Seitz 1995) in Dalmatinovih (Pogorelec 1984; 1986),. so bili npr. tudi zloženi stavki upoštevani kot zna-cilnost besedilnih enot oz. besedil, pripadajocih razlicnim besedilnim zvrstem. Tudi razvojni pregled rabe prostega stavka v knjižnem jeziku 16. stoletja (Pogo­relec 1968) je bil problemsko osredinjen zgolj na vlogo dativa v stavku. Vecina dosedanjih razprav o skladnji v slovenskem knjižnem jeziku 16. stole-tja izhaja iz prepricanja, da je šolanje Trubarju (in drugim protestantskim piscem) zagotovilo zadostno slovnicno znanje in poznavanje skladnjeza samostojno obli­kovanje besedil,..kasnejša pridigarska in prevajalska dejavnost pa je prispevalak prakticni izpopolnitvi te sposobnosti...Kot pridigar je upošteval in s tem ohranjal retoricno izrocilo predprotestantske dobe (Pogorelec 2011 (1984): 232)... ... Obe Trubarjevi deli – Katekizem in Abecednik – veljata za samostojnejši, prevo­dno le deloma odvisni besedili,...kar je poleg tega, da gre za prvi knjigi v sloven-skem jeziku, vplivalo tudi na njun izbor (zlasti delov Katekizma) za skladenjske . prevodom (zlasti Tiga noviga testamenta ena dolga predguvor v TT 1557; Pogorelec 1972; Seitz 1995) ter TC 1575 (Pogorelec 1972), izmed Dalmatinovih pa predvsem Gmajn predguvor k Bibliji (Novak 1983/84; Pogorelec 1984; 1986). . Prim. Seitz 1995, ki obravnava dvojicno vezniško priredje oz. dvojno formulo v izbranih besedi­lih Primoža Trubarja, Martina Luthra in njunih sodobnikov. Prim. tudi Orel 2019, ki predstavlja s primerjavo enakih prevodnih besedil slovenskih in hrvaških reformatorjev (Trubar 1550 in Konzul 1564 ter Krelj 1566 in Vlacic1566) ugotovljive jezikovne razlike, izpricane na skla­denjski ravnini. Skladnost in razlike ugotavlja v okviru besednozvezne, stavcne in medpovedne skladnje. Raziskavese je lotila z namenom, da bi ugotovila, v kolikšni meri hrvaška prevoda še zrcalita skladenjsko odvisnost slovenskih predlog od nemškega jezika (Orel 2019: 185). . Avtorica obravnava razmerje med besedilom, »ki je bilo umetelno izoblikovano v skladu s svojim namenom, položajem v knjigi(uvod, pojasnilo in motivacija za branje in doumevanje Biblije) in veljavnimi ubesedovalnimipravili, ter med slovnico, ki jo je Bohoric po Melanchtho­novih [...] predlogah latinske slovnice priredil za slovenšcino« (Pogorelec 2011 (1986): 293). . Ahacic (2007: 283; 2008–2009: 93–94) npr. ugotavlja, da so slovenski protestantski pisci 16. stoletja poznali retoriko v teoriji in praksi, Pogorelec (2011 (1984): 269; 2011 (1986): 303) pa, da so pravila socasne splošne stilistike ob hkratnem upoštevanju naravne slovenske dikcije ob Trubarju spoštovali tudi drugi slovenski protestantski pisci. . Prim. Seitz 1995: 472, tudi Orožen 1996: 152. . Na normativno izdelanost skladenjskega izražanja predhodne govorne bogoslužne oznanjevalne zvrsti slovenskega jezika na vec mestih opozarja tudi M. Orožen (npr. 2008–2009: 319, 321). .. O Katekizmu prim. Rajhman 1977: zlasti 21 in Ahacic 2009, o Abecedniku pa Aha­cic 2008. Tudi Giesemann poudarja, da Trubarjev Katekizem ni enak predlogam Luthra in Brenza, pa tudi, da je Trubar besedila, ki jih je našel v virih, upošteval, hkrati pa tu­di kombiniral, vendar »pri tem ni razvijal nobene lastne teologije« (Giesemann 2018: 188). ... . ... raziskave...V njih odkrite enostavcne povedi – tako prave kot tiste, ki jih predsta­vljajo osamosvojljivi deli zloženih povedi in ki so (bile) uporabljene kot (pogojno veljavna) dokazila za oblikovno in vsebinsko tipologijo enostavcnih povedi – so obravnavane kot znacilnost Trubarjevega in hkrati slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Preverjanje zajetosti enostavcnih povedi v prvih dveh Trubarjevih knjigah je pokazalo znacilno sestavo: ob številcno mocno prevladujocih zloženih povedih se pojavljajo redkejše enostavcne. Na razmerje, ki se ponavlja tudi v kasnejših in drugovrstnih Trubarjevih delih ter v Gmajn predgovori Dalmatinove Biblije (1584), do dolocene mere vpliva besedilni sestav,.. saj gre za verski prirocnik (Katekizem), ki je po vsebini hkrati osnovni in zahtevnejši,..ter za prvi in temeljni prirocnik za ucenje branja (Abecednik). tipologijaenoStavcnihpovedi Osnovno tipologijo enostavcnih povedi,.. pomnoženih s pastavcnimi,.. doloca število izraženih stavcnih clenov: sega od povedi z vsemi potencialnimi stavc­nimi cleni (tj. osebkom, povedkom, predmetom in prislovnimi dolocili (1. in 2. zgled); razlicico predstavljajo primeri, kjer je povedek sestavljen iz pomožnega glagola in povedkovega dolocila; prim. 3. zgled) do dvodelnih (4. zgled; v njem je osebek izražen z zaimkom) – med njimi so tudi taki, pri katerih je osebek, ki je navadno omenjen v bližnjem sobesedilu, izražen z osebno glagolsko obliko,... – ter glagolskih ali neglagolskih enodelnih razlicne dolžine (5. in 6. zgled). Kot enodelne povedi nastopajo tudi pogosto rabljeni in hkrati splošno uveljavljeni medmeti ali clenki, npr. pole .. amen (7. in 8. zgled). Prvi (pole) vzpostavlja tesnejšo povezavo z ogovorjenim in hkrati uvaja bodisi eno ali vec enostavcnih povedi. Lahko pa se pojavlja kot osamosvojeni del vecstavcne povedi, ki se uresnicuje kot enostavcna. Drugi (amen) je s potrditvenim namenom zapisan na koncu besedila....Npr.: .. Prim. op. 4. .. Analiza Trubarjevega pripovednega nacina je npr. Pogacnika (1968: 138) usmerila k spoznanju, da so krajši stavki, s katerimi so misli zgošceno izpovedane, predvsem znacilni za Trubarjevo obravnavo teološke in kulturnozgodovinske snovi. .. Prim tudi Ahacic 2009: 25. .. Izbor je v prid izdelave veljavnejše tipologije mestoma razširjen z vsebinsko osamosvojljivimi deli vecstavcnih povedi. Postopek do dolocene mere upravicuje tudi raba vecfunkcionalnih locil (npr. poševnice), ki so v okviru zložene povedi lahko uporabljena bodisi kot vmesno ali koncno locilo: locujejo dele povedi ali zaznamujejo njen konec. Na razlikovalno rabo locil v primerjavi z današnjo npr. opozarja Novak (1983/84: 183). .. O pastavcnihpovedih (clenkovnih, medmetnih in zvalniških) kot vrsti enostavcnih prim. npr. Toporišic 1992: 175; 2000: 489). .. Npr.: Pro..ite .prauo vero vedan .a v.o ker.zhansko Cerkou inu tudi .a me. (TC 1550: AIIIIb). .. SSKJ2 ga besednovrstno opredeljuje kot clenek. .... Ie.t .em/ le te .tuke is .uetiga pi.ma (inu nih islage vte pei.ni .hlo.hene) [...] vle te buquice/ pu.till prepi.ati vna.h ie.ig/ Bogu na zha.t inu hdobrumu v.em mladim tar prepro.tim ludem na.he de.hele..(TC 1550: AIIIa); .... TO na.ho prauo kerszhansko Vero .o ty duainai.t .ueti Iogri na.higa Go.pudi Ie.u.a Chri.tu.a is .uetiga Duha inu pi.ma vkupe .lu.hili/ (TC 1550: BVIb); .... Ie.t .em le an vnuzen hlapez Luce. XVII. (TC 1550: 241); .... Molymo v.i. (TC 1550: 197); .... Ozha. (TA 1550: AVb) – Syn. (TA 1550: AVb); .... Ta Perue Chor. (TC 1550: 182) – Ta Drugi Chor. (TC 1550: 183); .... .....mui hlapiz (per timhlapci .a.topi Ie.u.a/ kir ye bogu .pokor.zhimo/ inu nam .uyo martro .lu.hill) ye ner ta .auer.heni mo.h/ (TC 1550: 87); .... Tako Vero nam dai/ ozha nebe.hki/ .a uolo .uiga lubiga Synu Ie.u.a Chri.tu.a/ .ku.i .uetiga duha/ timu bodi v.a zha.t inu huala dana/ imer tar v.elei/ ..... (TC 1550: 243). V uvodni, nagovorni enostavcni povedi (VSEM Slouenzom/ Gnado/ Myr/ Mylho.t inu prauu Spo.nane bo.hye/ .ku.i Ie.u.a Chri.tu.a pro..im. (TC 1550: AIIIa)) v TC 1550 so z razlicnimi stavcnimi cleni izpostavljeni vsi trije osnovni akterji: Slovenci, ki jimje delo namenjeno (VSEM Slouenzom), s prvoosebno glagolsko obliko v vlogi povedka (pro..im) Trubar kot avtor besedila, s prislovnim doloci­lom vršilca dejanja (.ku.i Ie.u.a Chri.tu.a; Toporišic 2000: 625) pa božja oseba, ki lahko Slovencem kot prejemnikom podeli zaprošeno (Gnado/ Myr/ Mylho.t inu prauu Spo.nane bo.hye). Predložna zveza v vlogi prislovnega dolocila je posneta po nemšcini....Iz zgleda je razvidna tudi priredna sestava predmeta, v okviru kate-re je le zadnji clen pridružen z veznikom.inu. Med izrazne razlicice predmeta spada tudi nedolocnik ob glagolu reci: Potle rezhe Ie.us tim Iogrom pryti na ano Goro te Galilei.ke de.hele/ (TC 1550: 41). V okviru dialoga, ki s poucevalnim namenom poteka med ocetom in sinom, je v TA 1550 mogoce zaslediti kot odgovore enostavcne povedi z izpušcenim osebkom ali povedkom. Informativnost z izpustom ni okrnjena, saj je manjkajoci stavcni clen znan oz. prepoznaven iz vprašanja. Npr.: Ozha. Kai ye ta Vezherya oli Ma.ha Ie.u.a Chri.tu.a na.higa Go.pudi. Syn. ye an Sacrament oli ana Suetyna/ inu anu .namine te gnade bo.hye.[...] (TA 1550: 28). ..... Skupina enodelnih enostavcnihpovedi je v prvih dveh Trubarjevih delih tipolo­ško (oblikovno in funkcionalno) najbolj raznolika. Vecje število tovrstnih povedi nastopa v naslovni, besedilnorazclenjevalni, hkrati pa v vsebinskonapovedni vlogi. Zanje je znacilna jedrnatost, zato so (tudi pri dvodelnih povedih; 1. zgled) pogosto .. Vec potrditvenih primerov za tovrstno skladenjsko usklajenost z nemško prevodno predlogo je mogoce najti že s primerjavo Matevževega evangelija (TE 1555) kot prvega Trubarjevega novozaveznega prevoda in Lutrove prevodne predloge. Npr.: Inu oni nemu pouedo, Vbetleemu vti Iudouski desheli, Sakai taku ie pi.anu sku.i tiga preroka(TE 1555: 3) – Vnd .ie .agten jm/ Zu Bethlehem im Jüdi.chenlande/ Denn also .tehet ge.chrieben durch den Propheten (LB 1545: CCXLVb). Na primere skladenjske navezave na nemšcino, ki posebej izstopa tudi v primerjal-no-razvojnem pregledu rabe prostega stavka v slovenskem knjižnem jeziku,opozarja Pogorelec (1968: 148). opušceni informativno nenujni stavcni cleni. Najpogosteje je opušcen povedek (2., 3. in 4. zgled). Med tovrstne primere sodijo tudi (v 1.1 že omenjene) enobesedne naslovne navedbe udeležencev pogovora (5. zgled), ki je z zastavljanjem vprašanj .Ozha) in z odgovori nanje (Syn) namenjen seznanjanju z osnovami kršcanskega nauka in utrjevanju njihovega poznavanja. Npr.: .... Bug ye to kazho preklell. (TC 1550: AVIIIa); .... Suetiga Petra vuk od Go.po.zhine. (TC 1550: 130); .... Ana kratka i.laga te Vere. (TC 1550: 157); .... Ta Druga Sapuuid. (TC 1550: BVa); .... Ozha. (TA 1550: AVb) – Syn. (TA 1550: AVb). Tesno vsebinsko povezanost v okviru dialoga npr. napovedujeta tudi zaporedna besedilna razdelka, ki ju uvajata naslova Vpra.hane od tih dobrill[!].. dell. (TC 1550: 107) in Odguuor. (TC 1550: 108): prvi je besednozvezni, drugi enobesedni. V podobnem razmerju sta tudi naslova, ki kažeta na delitev vlog pri litanijah: Ta Perue Chor. (TC 1550: 182) in Ta Drugi Chor. (TC 1550: 183): prvi nagovarja Boga (npr. O Go.pud Bug ti ozha na.h (TC 1550: 182)) ali natancneje opredeljuje tiste, ki prosijo (npr. My v.i reuni bo.i gre.hniki te pro..imo. (TC 1550: 186)), uva­ja ali konkretizira prošnjo z navedbo zaprošenega (npr. Dai myr tar .prauo v.em kralem inu viudom. (TC 1550: 188)), jo utemeljuje (npr. Sa uolo tuiga .uetiga roi.tua (TC 1550: 184)),.. drugi izreka tipizirane prošnje, kakršne so npr. V.li.hi nas lubi Go.pud Bug. (TC 1550: npr. 187, 189, 194), V.li.hi ti nas. (TC 1550: 181, 196), Smili.e zhes nas. (TC 1550: 194), Obarri nas lubi Go.pud Bug. (TC 1550: 185), Pomagai nam lubi go.pud bug.(TC 1550: 185) itd. Zbora si delita vloge tudi tako, da prvi zbor izreka to, pred cimer naj bi bili obvarovani, drugi pa stavcno izraženo prošnjo: Ta Perue Chor. (TC 1550: 184) npr. Pred to .ylno Tur.ko Voi.ko (TC 1550: 184) in Ta Drugi Chor. Obarri nas lubi Go.pud Bug. (TC 1550: 185). Oba dela – uvodni in zakljucni – vsebinsko sodita v okvir iste enostavcne povedi, ceprav sta zakljucena s piko kot koncnim locilom. Med oblikovno-pomenske razlicice enostavcnih povedi sodijo tudi nagovorni tipi s poimenovanjem naslovnika:...poleg neposrednega samostalniškega nago­vora (1. in 2. zgled) tudi razlicice z uvajalnim medmetom (3., 4. in 6. zgled), ki stopnjuje custvenost nagovora, ter z izpostavljenim stavcnim clenom v obliki zaimka (5. zgled). Povecano stopnjo custvenosti zagotavlja tudi ustrezna izbira prilastka (npr. ljubi v prvem zgledu), v še vecji meri pa povezava prvoosebnega. svojilnega zaimka in manjšalnice Mui Synkuui (2. zgled). Nagovor uvaja bodisi enostavcno poved (6. zgled), pri vecini tovrstnih primerov pa vecstavcno (npr. 1., 2., 4. in 5. zgled), ki omogoca nadaljnje osamosvajanje posameznih enostavcnih .. S klicajem, dodanim v oglatem oklepaju (dodala M. M.), je opozorjeno na napako v besedilu. .. Utemeljitvi sledi prošnja, ki jo izreka drugi zbor: Pomagai nam lubi go.pud bug (TC 1550: 185). .. Slovenska slovnica tovrstne primere obravnava v okviru soredja (Toporišic 2000: 490). povedi. V tretjem zgledu nagovoru sledi pricakovana, tipizirana prošnja prav tako v obliki enostavcne povedi. Npr.: .... LVbi kerszheniki/ Ie.t .em/ le te .tuke is .uetiga pi.ma (inu nih islage vte pei.ni .hlo.hene)katere v.aki .astopni zhlouik/ kir hozhe vnebu pryti ima veiditi inu der.hati/ htim tudi to litanio inu ano pridigo/ vle te buquice/ pu.till prepi.ati vna.h ie.ig/ Bogu na zha.t inu hdobrumu v.em mladim tar prepro.tim ludem na.he de.hele. (TC 1550: AIIIa); .... Mui Synkuui/ letu ie.t vom pi.hem/ de ne gre.hite/ (TC 1550: 104); .... O nebe.ki lubi ozha/ .mili.e zhes nas .a uolo tuiga lubiga Synu Ie.u.a Chri.tu.a na.higa go.pudi [...] (TC 1550: 199); .... O V.igamogozhi dobrutliui Bug/ an vezhni ozha na.higa go.pudi Ie.u.a Chri.tu.a/ kir .i .e is tuye velike milo.ti tim zhlouekom dall na.nane/ inu kir .i tuiga lubiga Synu Ie.u.a Chri.tu.a na.higa go.pudi .amiga po.lu.hati porozhill/ .akai ti .red .tuyem Synum inu .uetim Duhum .i v.e rizhi .tuarill inu .am obder.hi.h/ Smili.e .mili.e tudi zhes nas boge Slouence/ (TC 1550: 198); .... .. muy lube.niui bratye inu .e.tre/ (TC 1550: 67); .... ANa Pridiga/ zhes te Chri.tu.eue be.ede/ O Shena/ uelika ye tuia Vera.(TC 1550: 202). ..... Iz doslej navedenih zgledov je razvidno, da je v okviru pripovednih enostavcnih povedi (Toporišic 2000: 515) ugotovljivih vec vsebinsko razlicnih tipov. Enega izmed njih predstavljajo razlagalne oz. pojasnjevalne povedi (1. in 2. zgled),.. ki se jim pridružuje tudi t. i. definicijski tip..(3. zgled). V njihov okvir sodijo tudi že omenjene, oblikovno raznovrstne naslovne povedi. V razdelku DECALOGVS.... kjer je predstavljenih deset zapovedi, vsako enoto posebej naslovno uvaja šte­vilcno poimenovana zapoved (4. zgled), vendar so tudi nekatere napovedi sestavni del zloženih povedi. V razdelku SYMBOLVM.Apo.tolorum. (TC 1550: BVIIb) – s slovenskim naslovom Letu .o ty .tuki ker.zhan.ke Vere od tih Iogrou poredi .lo.he. ni. (TC 1550: BVIIIa) – so naslovno napovedani cleni vere. Tem se v novi vrstici pridružuje ime apostola kot domnevnega avtorja clena (5. zgled), kar daje slutiti, da gre za loceni informaciji. Vsaki številcni napovedi sledi navedba ustreznega clena apostolske vere. Cleni so zaporedno navedeni v posebnih vrsticah, zamejeni s piko, tudi v primerih, kadar je njihova stavcna struktura zaradi tesne vpetosti v sobesedilo izraziteje okrnjena. Npr. Ta Perue .tuk..| Sueti Peter. | IE.t veryo Vbu. ga Vozho V.igamogozhiga/ Stuarnika nebes inu .emle. | Ta Drugi .tuk | S. Andrei. | Inu Vie.u.a Chri.tu.a Synu nega diniga Go.pudi na.higa. (TC 1550: BVIIIa). Posebno razlicico pripovednih enostavcnih povedi predstavljajo povedi, zacete z vprašalnicami, ki pa ne uvajajovprašanj (6. zgled z dvema primeroma). Na njihov pripovedni znacaj – napovedujejo sledeco vsebino – opozarjatudi na koncu doda­na pika (6. in 7. zgled). Tudi te povedi so pogosto skladenjsko okrnjene. Zgolj na .. Novak (1983/84: 184) jih npr. poimenuje »oznacevalne stavke«. Za ponazorilo navaja priredje: Biblia je ena gercka beseda, inu poméni v'gmajn, te Bukve, Stariga inu Noviga Testamenta.. .. Prim. Pogorelec 2011 (1972): 247, ki isto (vzorcno navedeno) enostavcno poved v skladu z retoricnimi pravili,uveljavljenimi v 16. stoletju, v okviru analize retoricne urejenosti odstavka iz TC 1550 opredeljuje kot »definicijo«. ... TV .o te de.ed .apuuidi bo.hye/ te i.te tudi Moi.es pi.he/ (TC 1550: BIVa). .. Pokoncnice, ki razmejujejo vrstice, dodala M. M. samostalniški del okrajšano (enodelno) enostavcno poved pripovednega znacaja predstavlja tudi naslovno napovedani odgovor na predhodno vprašanje (8. zgled). Kratkost oz. jedrnatost odgovora je tudi v tem primeru zgovoren dokaz in hkrati posledica tesne vsebinske povezanosti dialoga. Npr.: .... Tu Ime/ Adam/ pomeni zhlouik/ [...] (TC 1550: BIb); .... ne pro..i vezh .uetnikou de bi .an pro..ili/ temuzh .erznu tar ve.elu/ .am .topi pred Buga/ inu praui gnemu/ Abba Pater Ro. viii. (tu ye) Mui Atel/ Mui lubi Ozha/ pomagai/ oli dai meni tu oli tu. &c (TC 1550: 235); .... TA Molytua/ ye an ri.nizhin .erzhan inu priatliu .guuor Sbugom/ tu ye [...] (TC 1550: 16); .... Ta Druga Sapuuid. (TC 1550: BVa); .... Ta Perue .tuk | Sueti Peter. (TC 1550: BVIIIa); .... Kai ye ta Molytua/ Du inu koku .e ima Molyti. (TC 1550: 16); .... Kai nam pag ty Sacramenti pomenuio. (TC 1550: 62): .... Kai nas pag ima perganati de my dobru deimo/ Bogu .lu.himo/ inu de .e greha varuyemo? | Odguuor. | ......... (TC 1550: 117). ... Nadaljnje funkcionalno utemeljeno tipološko clenjenje enostavcnih povedi upo­števa razlicno sestavo besednozveznih stavcnih clenov, ki je priredna ali podredna. Priredne pare in nize je mogoce zaslediti pri vseh stavcnih clenih: osebku (1. in 2. zgled), predmetu (3. in 4. zgled), prislovnih dolocilih (7. zgled) in povedkovem dolocilu (5. in 6. zgled), zaznati pa jo je mogoce tudi v okviru levega ali desne­ga prilastka (5. zgled) oz. v okviru podrednih sestavin stavcnih clenov. Dvo- ali vecclenski naštevalni nizi so v dosedanjih skladenjskih raziskavah navadno obrav­navani in predstavljeni kot dvojne oz. trojne formule... Veljajo za opazen, nepo­grešljiv, pomensko razvejan stilizem protestantskega knjižnega jezika. V okviru enostavcnih povedi je v skladenjsko razlicnih vlogah mogocezaslediti tudi (stilno ucinkovite) ponovitve istih besed.. (9. zgled). Npr.: .... AN Scoff oli Far ima byti pres tadla/ an mo.h ane .hene/ tre.iu/ ane praue dobre my.li po.hten/ kir rad ludi herperguye [...] (TC 1550: 126);.. .... Ker.zhouati inu te verne .pi.hati .tellom tar .kryo Ie.u.ouo/ nam na.ha .erza .pet hdobrumu premeni/ (TC 1550: BVIIb);.. .... VSEM Slouenzom/ Gnado/ Myr/ Mylho.t inu prauu Spo.nane bo.hye/ .ku.i Ie.u.a Chri.tu.a pro..im. (TC 1550: AIIIa); .... Ie.t veryo tudi Vie.u.a | Vtiga prauiga Chri.tu.a | V.ynu bo.hyga diniga | [...] (TC 1550: 159); .. O raziskanosti dvojne in trojneformule (ter kopicenja kot sorodne retoricne figure) v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja prim. Ahacic 2007: 302–304; Ahacic 2008–2009: 96–97. Avtor posebej izpostavlja raziskovalni dosežek E. Seitz, ki v primerjalno zasnovani raziskavi dvojicne prirednosti v Trubarjevih besedilih odkriva štiri pomenske skupine parov, povezanih z inu (Seitz 1995). .. Toporišic (2000: 528) tovrstne ponovitve uvršca med skladenjska sredstva za izražanje stopnje­ vitosti. .. Zgled enostavcne povedi zagotavlja osamosvojeno navedeni izhodišcni del vecstavcne povedi. .. Zgled kaže na priredno nedolocniško zvezo v vlogi osebka (Toporišic 200: 399–400). .... Tu ime pag/ Ie.us/ vtim .louen.ki ie.iki .e praui/ an ohranik/ oli I.uelyzhar: oli an Pomozhnik [...] (TC 1550: 91);.. .... Tu zhloue.ku .erze ye hudu tar i.ka.henu..(TC 1550: 77); .... Lubi Go.pudi Boga tuiga/ is celiga tuiga .erza/ is cele tuye du.he/ inu is cele tuye my.li/ inu is cele tuye mozhi. (TC 1550: 143); .... Glih taku .he .dai/ .uio Cerkou te ker.zhenike .trafa/ .mogetero rizho/ koker Sturki/ .dragino/ .hli.ami/ .zhudnimi bole.anmi/ .hudo go.po.zhino/ dru.hino inu .o.e.zhino/ .hudimi Scofi/ fari/ Menihi inu .drugo ne.rezho/ (TC 1550: 218–219); .... Ri.nizhnu ri.nizhnu ie.t vom poueim/ kateri po.lu.ha muyo be.edo/ inu timu veryame kir ye mene po.lall/ ta ima ta vezhni leben/ (TC 1550: 96–97). V predzadnjem(osmem) zgledu je naštevalni niz vecclenskega prislovnega dolo-cila nacina poenoten tudi s ponavljanjem predloga. Slednji se v skladu z oblikujo-co se pravopisno normo pri istovrstnih enotah obcasno opušca. Pri samostalniku .hli.ami je pricakovano pisno prekriven z zacetkom besede.... ..... Samostalniškim delom enostavcnih povedi, zlasti osebku in predmetu oz. predme-tom, se obicajnopridružujejo levi in desni prilastki z dokaj ustaljeno razvrstitvijo: levi (ujemalni) pridevniški in desni (neujemalni) samostalniški. Pogoste pa so tudi podredno ali priredno razširjene prilastkovne zveze. Npr.: ..nebe.ki lubi ozha/ .mili.e zhes nas .a uolo tuiga lubiga Synu Ie.u.a Chri.tu.a na.higa go.pudi/ [...] (TC 1550: 199). ....... Ker so sestavni del katekizma tudi osnovna verska besedila – med njimi apo­stolska vera, deset zapovedi, ocenaš, litanije –, kjer h govorni ucinkovitosti in lažji (za)pomnljivosti vsebine prispevajo tudi stilne figure, je pricakovana tudi na govorno izrocilo in pridigarsko tradicijo vezana, od obicajne odstopajoca, hkrati pa stilno ucinkovita, nevsakdanja besednoredna razvrstitev sestavin eno­stavcnih povedi. Med že opažene, veckrat omenjane znacilnosti Trubarjevega jezika spadata inverzija prilastka (1. in 2. zgled), ki jo je mogoce zaslediti že v uvodni povedi Katekizma v vlogi blagoslovitvene formule (1. zgled), in koncna stava glagola (3. zgled). Npr.: .... VSEM Slouenzom/ Gnado/ Myr/ Mylho.t inu prauu Spo.nane bo.hye/ .ku.i Ie.u.a Chri.tu.a pro..im. (TC 1550: AIIIa); .... Sapuuid bo.hya Adamu inu Eue dana. (TC 1550: AVIb); .... Nu .dai pag hozhmo/ od te Shege inu mi.li/ tiga Verniga zhloueka/ gouoriti. (TC 1550: 213). Pregled inverzij prilastka v enostavcnih povedih je pokazal, da se nekateri prilastki pogosteje pojavljajo zapostavljeno (npr. božji.gnada božja.beseda božja.štrafinga božja.zapoved božja..), kar daje slutiti proces terminologizacije oz. že terminolo- .. Zgled je osamosvojeno navedeni prvi stavek priredja. .. V podobne nize istopredložnih zvez je pogosto zajet tudi predlog ... Neweklowsky (1995: 318) v Trubarjevem Katekizmu.(1550) odkriva 18 primerov njegovih podvojitev, kar se je pokaza-lo kot pravopisna posebnost zgodnejšega obdobja Trubarjevega ustvarjanja, saj pregled Pisma Rim ljanom (1560) ni odkril nobenega tovrstnega primera. .. Npr.: Sapuuid bo.hya Adamu inu Eue dana. (TC 1550: AVIb). giziranost besednih zvez....Zgled Shegen tiga .akona/ htimu .akoni pomuzhi .o v.e rizhi .tuaryene inu poduer.hene. (TC 1550: AVIa), ki zajema dve zaporedno naniza­ni enostavcni povedi, kaže na inverzijo desnega prilastka. Slednja ima za posledico težjo razumljivost primera (h pomoci timu zakoni . htimu .akoni pomuzhi). Koncna stava osebne glagolske oblike, deležniškega dela povedka ali nedo­locnika je v pesmih obicajno pogojena z rimo (1. zgled)... Slednja lahko vpliva tudi na izbiro krajše oblike glagola (2. zgled), obcasno pa celo na rabo odstopa­joce casovne oblike, kar je posebej razvidno iz osamosvojljivih delov zloženih povedi (3. zgled). Npr.: .... Kadar ye Ie.us vnebu .hall | ye g.uym iogrom rekal| Meni ye bug v.o obla.t dall | Meni ye v.e. poduergal (TC 1550: 168[=170]); .... Sueti Paul venim li.ti | Inu ty Euangeli.ti | Odpraue Ma.he pi.ho | Kadar ye Ie.us fratan bill | Sa nas Martro .terpit hotill | Siogri gre vuezher vhi.ho (TC 1550: 174); .... Sazhne .hnimi vezheryati | Inu nim noge vmiuati | Dolgu nim pridiguye | Od Buga/ od Martre .uye | V.e .uye Verne tro.htall ye | Molyt lubit vka.uye. (TC 1550: 175). ....... Nekaj retoricnih figur (npr. simetricno realiziran hiazem)...se obicajno razkriva le v zloženih povedih (1. zgled), v enostavcnih pa le izjemoma (2. zgled). Med retoricnimi figurami je tudi v TC 1550 že opazna poudarjalna razdružitev dvojne formule z vmesnim.pag (3. zgled)....Npr.: .... INu Bug ye .tuarill zhloueka po .uyem pildu/ po Bo.hy Stalti ga ye .turill/ mo.ha inu .heno ye .tuarill inu ye Bug obba .hegnall/ inu ye rekall. (TC 1550: AVIa); .... Ta praua Vera/ inu be.eda bo.hya/ moraio v.elei byti vkupe/ (TC 1550: 211); .... Sa tele.ne pag inu po.ueidtne rizhi/ [...] imamo tudi vpokuri inu vueri pro..iti/ oli pag vti vi.hi/ (TC 1550: 21). ....... Med enostavcnimi povedmi, uporabljenimi v obeh Trubarjevih knjigah iz leta 1550, se pojavljajo tudi take, ki kažejo bodisi na obstoj ali na oblikovanje stilno oz. retoricno ucinkovitih obrazcev. Mednje sodijo blagoslovitvene formule in ti-pizirane prošnje, ki so v okviru posameznih besedilnih enot dodane bodisi uvodno (1. in 2. zgled) ali sklepno (3. in 4. zgled). V tej vlogi v Katekizmu in Abecedniku npr. nastopata tudi uvodni enostavcni povedi. .. Na številcnost terminoloških besednih zvez (npr. pravi kršceniki..božja beseda....beseda božja... ki se v primerjavi s predhodnim obdobjem kaže kot ena od znacilnosti jezika slovenskih prote­stantskih piscev 16. stoletja, opozarja A. Legan Ravnikar (2008: 27–28) in hkrati navaja, da je izmenjava levoprilastkovne rabe z desno pogosta. Prim. tudi Orožen 2008–2009: 325–326. .. V proznih prevodnih besedilih pa je tudi na besedni red in umešcanje glagolskih oblik pogosto vplivala tujejezicnaprevodna predloga, ceprav so protestantski pisci od Trubarja dalje hkrati upoštevali tudi skladenjske vzorce govorjenega jezika. Na oboje je bilo že veckrat opozorjeno (npr. Orožen 1996: 234–248; Merše 2013: 107–109, itd.). .. Med retoricnimi figurami, opaženimi ob analizi izbranega odlomka iz TC 1550, ga npr. omenja Pogorelec (2011 (1972): 247–248). .. Isti zgled navaja B. Pogorelec (2011: 249–250) v sklopu prikaza retoricne zgradbe odstavka kot izbrane besedilne enote. Figuro poimenuje hiperbaton (po Susenbrotus 1576). Gre za prošnjo, ki je hkrati primer uvodne blagoslovitvene formule (1. in 2. zgled). Uvodnim podobne formule so uporabljene tudi na koncu posameznih po­ glavij oz. besedilnih enot (3. zgled). Npr.: .... VSEM Slouenzom/ Gnado/ Myr/ Mylho.t inu prauu Spo.nane bo.hye/ .ku.i Ie.u.a Chri.tu.a pro..im. (TC 1550: AIIIa); .... V.em Mladim inu Prepro.tim Slouenzom/ Mylho.t bo.hyo inu to vezhno dobruto od Ozheta nebe.kiga vtim Imeni Ie.u.a Chri.tu.a pro..im. (TA 1550: AIIa); .... Obtu vuzhimo .e/ le te .tuke na.he praue vere/ [...] Inu timu .amimu tudi bodi v.elei v.a zha.t ......(TC 1550: AIIIIb); .... Htimu inu v.imu dobrumu dai Ie.us Chri.tus .uyo gnado/ AMEN. (TA 1550: AIIIa). ... Enostavcne povedi se medsebojno razlikujejo tudi glede na vrsto uresnicenega skladenjskega razmerja med povedkom in osebkom, ki predstavljata jedro po­menske podstave dvodelnih povedi. Osnovno razliko povzroca izbira tvornega (1. zgled) ali trpnega nacina, saj se z njo vloge delovalnikov zamenjajo: osebek tvor­nega stavka se v trpnem pretvarja v prislovno dolocilo vršilca dejanja (2. zgled) ali pa se sploh ne omenja (3. zgled), predmet iz tvornega stavka pa v trpnem dobiva vlogo osebka (Toporišic 2000: 358). Npr.: .... Bug ye to kazho preklell. (TC 1550: AVIIIa); .... Tu ime Ie.us ye nemu ........................pred nega pozhedtuo danu/ (TC 1550: 90) (. angel Gabriel mu je dal ime); .... Ta Mo.h ye taku .tuaryen. (TC 1550: AVa). ..... Nekaj enostavcnih povedi iz prvih dveh Trubarjevih knjig izkazuje ujemalne in vezljivostne posebnosti. Pri prvih gre za odstopanje od pricakovanega ujemanja povedka z osebkom po osebi, številu, spolu in sklonu... Npr.: Od koga inu .akai ye ta pridiga inu ta ker.t po.taulen. (TC 1550: 169). Zgled kaže, da se deležniško povedkovo dolocilo po spolu in številu ujema le z zadnjim clenom priredne samo­stalniške dvojice, ki v trpniku opravlja vlogo osebka. Podobno velja tudi za pove­dek v primeru Me..u inu kry/ nei tebi tiga dallu na.nane/ temuzh mui ozha/ [...] (TC 1550: 209–210), kjer se povedek po spolu in številu prilagaja prvemu clenu priredno zloženega osebka. V zgledu Ta praua Vera/ inu be.eda bo.hya/ ....... v.elei byti vkupe/ (TC 1550: 211) je povedek v množini, ki se pogosto uporablja namesto pricakovane dvojine....Na osnovi izhodišca zloženega stavka osamosvo­jena enostavcnapoved kaže na odpovedovanje usklajenosti po spolu v okviru dalj­še povedi: Te Ie.u.eue be.ede pag (katere ner vezh gouore le od odpu.hzhane tih .. B. Pogorelec (2011 (1986): 298–299) navaja figure, ki urejajo ujemanje, npr. primere zevgme (ujemanje z bližnjimosebkom v spolu, številu in osebi) ter silepse (gre za prilagajanje po spolu, številu, osebi in sklonu prvini, ki v zvezi prevladuje po kateri od svojih pomenskih (ali pomen­sko-slovnicnih) lastnosti), iz Bohoriceve slovnice (deloma na osnovi primerjave Bohoriceve slovnice in Melanchthonove predloge). .. Na nekaj ujemalnih posebnosti glede spola in števila, zaznanih v okviru analize rabe pomožnega glagola biti, je bilo že opozorjeno (Merše 2017: 222). Namensko in problemsko širše je bila tipološko predstavljena tudi postopna pluralizacija dvojine (Jelovšek 2016: zlasti 98). ..... ... ..... ....... grehou v.tanena tiga .hiuota inu tiga vezhniga lebna) te .o gar .do.timi inu .ue­likimi zaihni poteryeni/ de na tih oben zhlouik ne ima zbiuulati. (TC 1550: 105). Med enostavcnimi povedmi, ki so bile neposredno ali posredno odkrite v prvih dveh Trubarjevih knjigah, so tudi take, ki vkljucujejo ogovorni osebni zai­mek ... Slednjije glede spola in števila samostalnika, ob katerem stoji, neinforma­tiven... V prvem zgledu je nagovorni zaimek moškega spola, nagovorjena oseba pa ženskega, v drugem pa je ujemanje polno. Npr.: .... Sueti Peter taku uely/ Vy .hene bodite pokorne va.hem mo.hem/ [...] (TC 1550: 134); .... VY Hlapci inu Slu.habniki/ bodite pokorni va.him tele.nim go.pudom/ .trahom inu .trepeta­ nom vti prepro.hzhini va.higa .erza/ [...] (TC 1550: 140). Nekaj znacilnosti se nakazuje tudi glede izbire casovnih oblik. Za naslovne in definicijske tipe enostavcnih povedi je dokaj obicajna izbirasedanjika s splošno veljavnim pomenom....Ker je neujemalnost glede izbire casovnih oblik praviloma razvidna le iz zloženih in vecstavcnih povedi oz. vezana nanje (npr..Sueti Peter Actorum iiii. taku pryzhuie vtim mei.ti Ieru.alem pred Ana.hom Pape.hom inu pred Caifa.hom Scofom inu pred v.emi vi.himi Duhou.kimi tar De.hel.kimi inu ye giall/ (TC 1550: 100)), je ustreznost izbrane casovne oblike praviloma treba preverjati sobesedilno, torej zunaj meja enostavcnih povedi. . Pomensko oz. funkcijsko tipologijo enostavcnih povedi znatno razširjajo oblikov­ne in hkrati pomenske razlicice, pogojene z izražanjem skladenjskega naklona (povednega, vprašalnega, velelnega, pa tudi želelnega in pogojnega).... Prevladujejo pripovedne enostavcne povedi, ki izkazujejo vec (v 1.1.2 že ome­njenih) vsebinskih oz. funkcijskih razlicic: poleg navadnih pripovednih (1. zgled) obstajajo še funkcijske razlicice, ki jih predstavljajo t. i. definicijske oz. pojasnje­valne povedi, nastopajoce v naslovni vlogi, v vlogi verza (2. zgled) itd. Npr.: .... My .mo po naturi ani otroci tiga .erda/ koker ty drugi. (TC 1550: 79); .... Vrag .eime vpeto vgri.ne. (TC 1550: 150). Vec pripovednih enostavcnih povedi izkazuje custveno obarvanost. Ta se pogosto veže na nagovor, razodevata pa jo predvsem izbira prilastka in pogosta prisotnost medmeta (prim. 1.1.1), obcasno pa tudi druga sredstva. K custvenosti pripovednih .. O rabi nepodaljšanega drugoosebnega zaimka vi in njegove podaljšane razlicice vidva v 16. stoletju prim. Jelovšek 2016: 97–102. .. Na pogosto Trubarjevo uporabo dovršnega sedanjika pri izražanju preteklih dejanj (npr. v evan­ gelijskih povzetkih(1555 in 1581–82)) na vec mestih opozarja tudi Orožen (npr. 2008/2009: 322). Prim. tudi Merše 2009: 53. .. O delni prekrivnosti glagolskegain skladenjskega naklona v slovenskem jeziku prim. Toporišic 1982: 259–260; 2000: 514. ..... ..... ..... enostavcnih povedi znatno prispevajo tudi izbrani izrazi in besedne zveze, ki iz­stopajo po ekspresivnosti, posredno pa npr. tudi jedrnatost samoobtožbe. Npr.: Ie.t .em le an vnuzen hlapez Luce. XVII. (TC 1550: 241). Zlasti iz izbire glagolov (1. zgled) in njihovih oblik (npr. velelnika in pogojnika; 2. zgled) v povedkovni vlogi ter iz povezav naklonskih glagolov z nedolocniki (3. zgled) je prepoznavnih vec naklonskih odtenkov, npr. pogojnosti, zaželenosti ali zahtevanosti dejanja. Zgledi kažejo tudi na vsebinsko raznolikost želja. Raz­licne stopnje so posledica približanosti bodisi zahtevi ali prošnji....Stavcno izra­žene prošnje oz. želje na koncu besedilnih enot (npr. uvoda (1. zgled), molitve, poglavij, katekizma (druga poved v okviru 2. zgleda)) so v veliki meri tipizirane (prim. 1.2.1.3). Npr.: .... Pro..ite .prauo vero vedan .a v.o ker.zhansko Cerkou inu tudi .a me. (TC 1550: AIIIIb); .... Tako Vero nam .../ ozha nebe.hki/ .a uolo .uiga lubiga Synu Ie.u.a Chri.tu.a/ .ku.i .uetiga duha/ ......... v.a zha.t inu huala ..../ imer tar v.elei/ Amen. (TC 1550: 243); .... Nu .dai pag ....../ od te Shege inu mi.li/ tiga Verniga zhloueka/ gouoriti. (TC 1550: 213). Vprašalni naklon razodevajo vprašalne enostavcne povedi, prepoznavne po zna-cilnih vprašalnicah (1. zgled), spremenjenem besednem redu (2. zgled), manj za­nesljivo pa po vprašaju kot koncnem locilu, saj ga veckrat nadomešca pika (3. zgled), obcasno pa celo vecfunkcionalna poševnica. Za katero naklonsko razlicico gre, obicajno razkrije upoštevanje širšega sobesedila. Pri cetrtem zgledu gre za osamosvojeni del zložene povedi. Zgled za preurejeno besednoredno zaporedje vprašalne enostavcne povedi ponuja TA 1550 (5. zgled). Npr.: .... inu Go.pud Bug klyzhe Adama inu praui/ Kei .i? (TC 1550: AVIIb); .... Nei .o li te de.ed inu druge .apuuidi tudi be.ede bo.hye?.(TC 1550: 107); .... Sakai .i ti an ker.zhenik. (TA 1550: AVb); .... Potle bug gre .am vparady.h [...] Rekall ti Adam .e boy.h? (TC 1550: 149); .... Ozha. Pred to Iedyo koku .e ima molyti? (TA 1550: BIIIIa). Tudi izražanje velelnega naklona izkazuje v okviru enostavcnih povedi vec od­tenkov. Prepoznavni so sobesedilno, saj se klicaj kot znacilno locilo ne uporablja. Na razlicne hotenjske nianse (npr. zgolj hotenje, zahtevo, poziv, prošnjo itd.) kaže izbira razlicnih glagolov (npr. 1. in 6. zgled), nedolocniških zvez (2. in 7. zgled), na prepoved pa prisotnost nikalnice (5. zgled). Z velelniško obliko za drugo osebo ednine je pogosto izražena tudi velelnost za tretjo osebo, ki ima hkrati splošno veljavni pomen (3., 4. in 8. zgled). Npr.: [1] Molymo v.i. (TC 1550: 197); .... Nu .dai pag hozhmo/ od te Shege inu mi.li/ tiga Verniga zhloueka/ gouoriti. (TC 1550: 213); ... Obtu vuzhimo .e/ le te .tuke na.he praue vere. [...] Inu timu .amimu tudi bodi v.elei v.a zha.t ..... (TC 1550: AIIIIb) .to naj bo cašceno vekomaj'; .. Za katero razlicico gre, obicajno razkrije upoštevanje širšega sobesedila. ... timu bodi v.a zha.t inu huala dana/ imer tar v.elei/ Amen. (TC 1550: 243); ... Ne .heli lu.kih .hen inu tudi po.luu (TC 1550: 156); .... Po.htui ozho inu Mater/ tu ye ta perua .apuuid kir ima to oblubo/ de delgu bo.h .hiu/ inu de tebi dobru bode na .emli. (TC 1550: 138); ... Natu ye ozha g.ynu giall | Ti more.h zhlouik byti | De bode.h vragu .ubper .tall (TC 1550: 149);... ... Sahuali/ nim da/ praui | Is tiga v.aketeri py| Tu ye kelih muye kriy | Te muye noue .hafti | [...] (TC 1550: 176). Med zahteve spadajo tudi zapovedi, ki sicer vkljucujejo tudi prepovedno razlici-co. Npr.: Ta peta Sapuuid. Ne Vmori. (TC 1550: BVb). Z zanikanim velelnikom izražena prepoved v vlogi zapovedi odstopa od drugih po rabi dovršnika. Vzrokov za njegov izbor je lahko vec: zavedanje, da je že enkratno dejanje nedopusten pre­kršek;...manjšauveljavljenost ali uzavešcenost (predponsko tvorjenega) vidskega para.moriti – umoriti v primerjavi s (priponsko tvorjenim) parom ubijati – ubiti (v obeh primerih nedovršnik izraža ponavljanje dejanja) ali zgolj neupoštevanje tudi v 16. stoletju že prakticno uveljavljenega pravila, da se pri zanikanju namesto dovršnika uporablja nedovršnik. (Prim. Merše 1995: 210.) Nedovršno razlicico in s tem vidsko usklajenost z drugimi šestimi zapovedmi v obliki prepovedi uresni-cuje že Trubarjev Abecedarij (za njim tudi TC 1555). Npr.:.Ta Peta. |...ne ima.h vbyati. (TA 1550: AVIIIb). Tudi temelji za izražanje zapovedi z zvezo imeti + nedolocnik, prepovedi pa z zvezo ne imeti + nedolocnik..so bili oblikovani že z rabo v TC 1550. Primeri rabe glagola imeti kot polnopomenskega in kot pomožnega, naklonsko rabljenega glagola (v zvezah z nedolocnikom), uporabljenega v enostavcnih povedih v TC 1550, kažejo na širino njegovega pomenskega in slovnicnega spektra: z njegovo pomocjo so izražene želje in zahteve (1. in 2. zgled), poudarjena nujnost (3. zgled), uporablja pa se tudi za izražanje prihodnosti, kar je mogoce ponazoriti z uvodnim stavkom priredja, pretvorjenim v enostavcno poved (4. zgled)... Npr.: .... Brumni imamo byti [...] (TC 1550: 177); .... Dru.ih bogou ti ne imei (TC 1550: 153); .... Na lete Ie.u.eue be.ede/ inu po.tauo te Pridige/ inu tiga Ker.ta/ imamo my v.y dobru merkati/ (TC 1550: 34); .... Tu .hen.ku Seme ima tebi kazhi tuyo glauo .treti/ [...] (TC 1550: 83). ... Z zgledirabe enostavcnih povedi iz prvih dveh Trubarjevih knjig je mogoce opo­zoriti še na nekaj drugih, že znanih, pogosto omenjanih znacilnosti Trubarjevega oz. slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Opazna je npr. prisotnost informativ-no nenujnih zaimkov, še posebej v vlogi clenov. Npr.: .. Zgled je kot odgovor trdno sobesedilno vclenjen. .. Dovršna razlicica je uporabljenatudi v pesemski obliki razlage desetih zapovedi: Varri zhloue. ka vnemori.h (TC 1550: 155). .. O pomenskem obsegu glagola imeti, ki vkljucuje tudi podrobno razclenjeno naklonsko rabo, v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku prim..Vidovic Muha 2011: 307–343. .... ...Mo.h ye taku .tuaryen. (TC 1550: AVa); .... Na tu ye Go.pud Bug pu.till pa.ti ....an/ na Adama/ (TC 1550: AVb); .... Tiga .drauie te du.he/ oli odpu.zhane ...grehou/ inu ..milo.ti bo.hye/ .o v.i Verni/ od .azhetka .... .ueidta/ le per Ie.u.u Chri.tu.u i.kali Suero/ [...] (TC 1550: 232)... Na vpliv nemšcine, ki je za del zajetih besedil jezik predloge,...v okviru enostav-cnih povedi kaže tudi nekaj znacilnih predložnih zvez: v 1. in 2. zgledu je npr. v okviru trpniške strukture uporabljena zveza.od koga, ki se uresnicuje kot prislovno dolocilo vršilca dejanja; v 3. zgledu zveza skozi kaj v vlogi prislovnega dolocila sredstva itd. Tudi nekaj vezav s predložnimi skloni se ujema z nemškimi sopomen­skimi vzporednicami (npr. pridiga cez kaj; 4. zgled). Npr.: .... Leta pridiga ye od primo.a trubarie zhe.tu pridigouana/ (TC 1550: 202); .... Tu ime Ie.us ye nemu ........................pred nega pozhedtuo danu/ Luce I. (TC 1550: 90); .... O nebe.ki lubi ozha/ [...] po.uezhui nas .ku.i tuyo be.edo .tuyem .uetim Duhum/ [...] (TC 1550: 199); .... ANa Pridiga/ zhes te Chri.tu.eue be.ede/ (TC 1550: 202). . Prikaz tipologije enostavcnih povedi, kakršno utemeljuje raba v prvih dveh Tru­barjevih knjigah, se ujema z ugotovitvami, ki so jih prispevale raziskave skladnje in stavcnih tipov v Trubarjevih kasnejših, zlasti samostojnejših delih (npr. v pov­zetkih evangelijskih poglavij v njegovih novozaveznih prevodih (Orožen 2008– 2009)), ter skladenjska opažanja ob analizi opomb v TPo 1595 (Merše 2011).... Našteta besedila so bila raziskovalne pozornosti deležna predvsem zaradi svoje besedilnovrstne specificnosti in z njo povezane namembnosti. M. Orožen (2008–2009: zlasti 319–321) ugotavlja, da v strnjevalnih vsebin­skih povzetkih poglavij iz Matevževega evangelija prevladujejo ekonomicni stavcni vzorci. Kljucne vsebine so vecinoma ubesedene v enodelnih (glagolskih in neglagol­skih) stavkih. Enostavcne povedi z vsemi predvidljivimi stavcnimi cleni so – enako kot v prvih dveh knjigah – redke, pogosti pa so izpusti posameznih stavcnih clenov. Tipologijo razširjajo tudi polstavki... Tudi za opombe v TPo 1595, ki imajo namen ustvarjati in olajševati pregled nad obravnavano vsebino, je znacilno, da so kratke in informativno zgošcene, kar je usmerjalo k izbiri enostavcnih povedi. Med njimi je npr. zaradi pogostosti posebej opazen vprašalni stavek v ugotavljalni funkciji (npr. Kaj je ta pravi Vuk (TPo 1595: II,305)). Prevladujejo dvodelne enostavcne povedi. Pogosto so razširjene z dvojnimi formulami razlicnih tipov. .. Kot enostavcna poved je prikazan zacetni stavek priredja. .. Podrobneje o Trubarjevem nacinu prevajanja svetopisemskih odlomkov, zajetih v TC 1550, ter naslonjenosti na latinsko ali nemško predlogo prim. Ahacic 2009: 247–251. .. Osnovni namen obravnave opomb v Trubarjevem prevodu Hišne postile je bil (na osnovi pri­merjave s prevodno predlogo) ugotoviti in predstaviti Trubarjeve prevajalske navade, kar vklju-cuje prikaz obsega prevodne skladnosti ter najopaznejših jezikovno in stilno pogojenih oddalji­tev od predloge (Merše 2009). .. Npr. Eniga sludiem obdaniga .turi sdrauiga (CAP. XII) (Orožen 2008–2009: 24). . Tipologijo enostavcnih povedi, kakršno oblikujejo primeri, izkazani v prvih dveh Trubarjevih knjigah, in kakršno potrjujejo skladenjske raziskave njegovih kasnej­ših del, je mogoce ocenjevati kot trdno sestavino Trubarjeve skladnje, s pomocjo katere je uspešno obvladoval raznovrstno skladenjsko problematiko ter druge ube­sedovalne dileme, tako pri prevedenih kot pri samostojnih, zvrstno razlicnih delih iz bogatega ustvarjalnega opusa. .... ........= Martin Luther, Biblia: Das i.t: Die gantze Heilige Schrifft / Deud.ch / Auffs new Zugericht.. Wittemberg, 1545. ........Slovar slovenskegaknjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www. fran.si (dostop 6. 7. 2020). ........= Primož Trubar,.Catechi.mus In der Windi.chenn Sprach..Schwäbisch Hall, 1550. ....... = Primož Trubar, Abecedarium vnd der klein Catechi.mus, Schwäbisch Hall, 1550. ....... = Primož Trubar, CATEHISMVS, Tübingen, 1555. ....... = Primož Trubar, TA EVANGELI SVETIGA MATEVSHA, Tübingen, 1555. ........= Primož Trubar,.TA PERVI DEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA, Tübingen, 1557. ........= Primož Trubar, EN REGISHTER, Tübingen, 1558. ........= Primož Trubar, TA CELI CATECHISMVS, Tübingen, 1575.. TT 1581–82 = Primož Trubar, TA CELI NOVI TESTAMENT, Tübingen, 1581–82. ........ = Primož Trubar, HISHNA POSTILLA, Tübingen, 1595. .......... Ahacic 2007 = Kozma Ahacic, Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestanti. zem, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007 (Linguistica et philologica 18). Ahacic 2008 = Kozma Ahacic, Trubarjev prvi Abecednik, v: Primož Trubar, Abecednik (1550), Prevod v sodobni jezik, ur. Kozma Ahacic, Slovenj Gradec: Združenje Trubarjev forum, 2008 (Zbirka Trubar v sodobnem jeziku, zvezek 1), 29–46. Ahacic 2008–2009 = Kozma Ahacic, Skladnja in retoricni modeli v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja, Slavisticna revija 56.4–57.1 (2008–2009) = Trubarjeva številka, ur. Majda Merše, 93–104. Ahacic 2009 = Kozma Ahacic, Prva slovenska knjiga, v: Primož Trubar, Katekizem (1550) v sodob. ni knjižni slovenšcini, ur. Kozma Ahacic, Slovenj Gradec: Združenje Trubarjev forum, 2009 (Zbirka Trubar v sodobnem jeziku, zvezek 2), 239–260. .............. = Gerhard Giesemann, Teologija reformatorja Primoža Trubarja, Ljubljana: Za­ložba ZRC, ZRC SAZU, 2018 (Apes academicae 2). ............. = Alenka Jelovšek, »My sva téh svetnikov otroci«: dvojinaosebnih zaimkov v slo­venskem knjižnem jeziku 16. stoletja, Slavisticna revija 64.2 (2016), 95–112. .......... = Janez Keber, Vzrocni vezniki v Trubarjevih delih, v: Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije, ur. Darko Dolinar, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetno­sti, 1986, 111–116. ................... = Andreja Legan Ravnikar, Slovenska kršcanska terminologija od Brižinskih spomenikov do srede 19. stoletja, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008 (Lingua Slove­nica 4). .......... = Majda Merše, Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja, Ljub­ljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1995 (Razred za filološke in literarne vede, Dela 44). .......... = Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja:.razprave o oblikoslovju, bese. dotvorju, glasoslovju in pravopisu, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009 (Linguistica et philologica 23). .......... = Majda Merše, Trubarjevo prevajanje opomb v Hišni postili, v: Globinska moc bese. de: red. prof. dr. Martini Orožen ob 80-letnici, ur. Marko Jesenšek, Bielsko-Biala idr.: Medna­rodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2011 (Med­narodna knjižna zbirka Zora 80), 106–125. .......... = Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja: razprave o jezikovnem sistemu, besedju in prevodni problematiki, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2013 (Linguistica et philologica 29). ...........= Majda Merše, Raba glagola biti sem v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Jezi. koslovni zapiski..ob jubileju Ljubov Viktorovne Kurkine 23.2 (2017), 211–227. Müller 2008–2009 = Jakob Müller, Temelji slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, Slavisticna revija 56.4–57.1 (2008–2009) = Trubarjeva številka, ur. Majda Merše, 165–187. ................ = Gerhard Neweklowsky, Raba podrednih veznikov v Trubarjevem Pismu Rim ljanom, Slavisticna revija 37.1–3 (1989), 109–119. ................ = Gerhard Neweklowsky, Die Entwicklung der slowenischen Schriftsprache in den ersten zehn Jahren 1550–1560. (Zum zweiten Teil des Neuen Testaments), v: Primus Truber und seine Zeit, München: Verlag Otto Sagner, 1995 (Sagners slavistische Sammlung 24), 309–321. ............. = France Novak, Stavcna tipologija v Dalmatinovi Gmajn predguvori cez vso sveto ........Jezik in slovstvo 29.6 (1983/84), 183–187. ......... = Irena Orel, Skladenjske razlike v katekizmih slovenskih in hrvaških reformatorjev (Tru-bar 1550, Konzul 1564; Krelj 1566, Vlacic 1566), Slavia Centralis 12.1 (2019), 182–202. Orožen 1996 = Martina Orožen, Poglavja iz zgodovine slovenskega knjižnega jezika (od Brižinskih spomenikov do Kopitarja), Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1996. Orožen 2008–2009 = Martina Orožen, Trubarjeva ubeseditev evangelijskih povzetkov v novoza­veznih besedilih, Slavisticna revija 56.4–57.1 (2008–2009) = Trubarjeva številka, ur. Majda Merše, 319–337. Pogacnik 1968 = Jože Pogacnik, Zgodovina slovenskega slovstva I, Maribor: Založba Obzorja, 1968. .............. = Breda Pogorelec, Razvoj prostega stavka v slovenskem knjižnem jeziku (Vloga dativa v stavku), Jezik in slovstvo 8.5 (1968), 145–150. .............. = Breda Pogorelec, Trubarjev stavek, v: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture..zbornik predavanj 8, ur. Breda Pogorelec s sodelovanjem Alenke Logar-Pleško, Ljub­ljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 1972, 305–321. .............. = Breda Pogorelec, Skladnja pri Dalmatinu in Bohoricu, v: XX. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ur. Jože Koruza, Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja, Filozofska fakulteta, 1984, 223–248. .............. = Breda Pogorelec, Dalmatinovo besedilo med skladnjo in retoricno figuro in Bo­horiceva gramaticna norma, v: 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, ur. Breda Pogorelec – Jože Koruza, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1986 (Obdobja 6), 473–497. .............. = Breda Pogorelec, Zgodovina slovenskega knjižnega jezika: jezikoslovni spisi 1, ur. Kozma Ahacic, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU – Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2011 (Lingua Slovenica, Fontes 1). .............= Jože Rajhman, Prva slovenska knjiga v luci teoloških, literarno-zgodovinskih, jezi. kovnih in zgodovinskih raziskav, Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977. ............ = Tomaž Sajovic, Retoricnost in besedilnost Trubarjeve pridige, v: 16. stoletje v slo. venskem jeziku, književnosti in kulturi, ur. Breda Pogorelec – Jože Koruza, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1986 (Obdobja 6), 499–513. .......... = Elisabeth Seitz, Govorniško sredstvo ali pomoc pri prevajanju?: dvojicno vezniško priredje v izbranih besedilih Primoža Trubarja, Martina Lutra in njunih sodobnikov, Slavisticna revija 43.4 (1995), 469–489. Toporišic 1982 = Jože Toporišic, Nova slovenska skladnja, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1982. Toporišic 1992 = Jože Toporišic, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992. Toporišic 2000 = Jože Toporišic, Slovenska slovnica, Maribor: Založba Obzorja, .2000. Vidovic Muha 2013 = Ada Vidovic Muha, Slovensko leksikalno pomenoslovje, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2013 (Razprave FF). ....... Simple Sentences in Primož Trubar’s Catechismus.....Abecedarium (1550) Despite the prevalence of complex sentences in Trubar’s Catechismus.....Abecedarium (1550), the first two books in Slovenian include a fair number of simple sentences. These sentences vary in their form, function, and semantics, which is a consequence of the fact that they are included in typologically specific but similar texts: in Catechismus as an essential devotional manual, and in Abecedarium as an essential literacy manual. Both works are thought to have been independently compiled, with only partial reliance on translation of source texts. In Trubar’s Catechismus.....Abecedarium, simple sentences that include all sentence elements are rare. More common are sentences that omit individ­ual elements. This is to some extent the result of the fact that simple sentences are firmly embedded in the context. In addition to two-part sentences (with a subject and a predi­cate), one-part sentences are particularly noticeable in both works. The most prominent among them—with regard to their frequency and function in the text—are non-verbal sentences; for example, Ozha ‘Father’ (TA 1550: AVb) and VY muy lube.niui bratye inu .e.tre/ ‘You my beloved brothers and sisters’ (TC 1550: 67). The analysis of syntactic mood showed the prevalence of narrative sentences. Within the text, these sentences ful­fill various roles: in addition to plain indicative sentences, there are also sentences that explain or define, entitle, or address, used in the form of opening or closing formulas; for example, VSEM Slouenzom/ Gnado/ Myr/ Mylho.t inu prauu Spo.nane bo.hye/ .ku.i Ie.u.a Chri.tu.a pro..im ‘I ask for grace, peace, mercy, and true divine insight for all Slo­venians through Jesus Christ’ (TC 1550: AIIIa), or in the form of a verse. Many of them are stylistically particularly effective because they include stylistic or rhetorical devices (e.g., double or triple formulas, chiasmus, and idiosyncratic word order, such as frequent transposition of the attribute). The increased expressiveness of some sentences is also due to the choice of attributes, terminology, inclusion of diminutives, and repetition of anal­ogous expressions. Narrative simple sentences are followed by interrogative, imperative, and optative sentences. The latter two groups are characterized by a broad spectrum of emotional and modal modification. Interrogative simple sentences also include seeming­ly interrogative sentences, whereas imperative sentences comprise commands and pro­hibitions. Simple sentences in Trubar’s first two works show other features of Trubar’s standard language;for example, the use of the article, calqued prepositional phrases, or inconsistently expressed agreement. ............ aktualnaRabainpomenSkadolocljivoSt 200 pRegovoRovinSoRodnihpaRemioloških ........ ............ .................................. S pomocjo jezikovnih korpusov in anket smo analizirali 200 paremioloških izrazov iz šti­rih razlicnih virov. Zanimala nas je aktualna raba teh izrazov (in njihovih variant) ter nji­hova pomenska dolocljivost s pomocjo njihovega sobesedila. Predstavljamo seznam 200 analiziranih enot z rezultati analize in oceno kakovosti izhodišcnih virov tega paremiolo­škega gradiva. Enote z dokazano aktualno rabo in dolocenim pomenom bodo vkljucene v prvo izdajo rastocega spletnega Slovarja pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov. Kljucne besede: paremiologija, pregovor, slovar, paremiografija, jezikovni korpusi Contemporary Usage and the Possibility of Determining. the Meaning of Two Hundred Proverbs and Similar Paremiological Expressions Two hundred paremiological expressions from four different sources have been analyzed with the help of language corpora and questionnaires. Of interest was the contemporary usage of the units analyzed (and their variants) and the possibility of determining their meaning with the help of the context they are used in. A list of the two hundred units an­alyzed is presentedwith the results of the analysis and an estimation of the quality of the four paremiological sources. The units with proven contemporary usage and determined meaning will be included in the first issue of the growing online Dictionary of Proverbs and Similar Paremiological Expressions. Keywords: paremiology, proverb, dictionary, paremiography, language corpora . ............... Projekt Aktualna raba slovenskih pregovornih izrazov: korpusni in slovaropisni vidikse je oprl na razvoj frazeologije in napredek v proucevanju njenega žanrskega dela (paremiologije), ki se ukvarja s pregovori in sorodnimi izrazi, da bi vzpostavil sodobno jezikoslovno obravnavo paremiološkega fonda slovenšcine z vidika ak­tivne rabe in oblikovnih in pomenskih znacilnosti pregovornih oz. paremioloških izrazov oz. paremij (Meterc 2017: 26). Glavne vrzeli jezikoslovnega védenja o paremiološkem fondu slovenšcine predstavljajo podatki: (1)o jasno potrjeni ak-.............(2)o aktualnem in dolocljivem pomenu in (3)o potrjenih oblikovnih znacilnostih (predvsem o ustaljenih variantah). Prva vrzel, ki se ji je projekt posvetil, je manko locnice med dokazano aktu­alno rabo in domnevno zastarelostjo paremiološkega gradiva v slovenšcini. V 19. Prispevek je bil izveden v okviru projekta Z6-9378, ki ga financira ARRS v okviru programa P60038. in 20. stoletju so zbiralci slovenske paremiološke izraze v veliki meri prepisovali iz zbirke v zbirko brez podatkao viru (Grzybek 2008: 43). Te prepise so sicer bo­gatili z gradivom, ki so ga zasledili na terenu, vendar so med tema tipoma gradiva redko zacrtali locnico. Zbirke so bile zasnovane na nacelu, da so si paremiološki izrazi kot drobci jezikovne dedišcine enakovredni, ne glede na to, ali so v sodobni rabi prisotni, ali pa jih poznamo le iztrgane iz rabe in zato o njihovem pomenu in oblikovnih znacilnostih lahko samo ugibamo. S problemom zastarelosti in redkos-ti dela paremiološkega fonda je povezana težava vzpostavljanja praga doloclji­vosti pomena paremioloških izrazov. Ker je za te izraze znacilno, da lahko izražajo razlicno široke nabore stališc in opisujejo razlicno široke spektre situacij (Grzybek 2008a: 31–32), je vprašanje, ki si ga je treba zastaviti, ali najdemo dovolj zgledov rabe, da lahko o njihovem pomenu kaj povemo z dokaj veliko mero gotovosti. Paremiološki izrazi nimajo samo do razlicnih mer prosojnega ali nemotiviranega pomena, temvecse pri teh, za katere ne najdemo dovolj povednih sobesedil, lahko dokopljemo le do domneve o pomenu, saj je pomenska prosojnost lahko zgolj navidezna. Tretjo vrzel predstavlja vprašanje ustaljene oblikeparemioloških izra­zov. Mnogi v rabi obstajajo v vec kot le eni ustaljeni varianti. Stanje v slovenski frazeologiji je s tega vidika nezadovoljivo, saj imamo v teoriji jasno opredeljeno tipologijo glasoslovnih, oblikoslovnih, sestavinskih, skladenjskih in pravopisnih variant ter njej vzporedno tipologijo prenovitev frazemov (Kržišnik 1987), obe­nem pa so nam v doslej objavljenem gradivu na voljo le nakljucno izpostavljene variante izrazov. Tako ne moremo vedeti, ali gre za edino ali za eno izmed mnogih variant in katera je v rabi pogostejša. ... Tipološke, gradivske in casovne zamejitve slovarskega prikaza Odlociti smo se morali za zamejitev tipov izrazov, ki smo jih analizirali za namene slovarjenja, in za casovno zamejitev gradiva, ki ga želimo obravnavati v projektu in v Slovarju pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov v bodoce. Med najbolj natancnimi frazeološkimi slovarji, ki korektno opisujejo tudi paremiologijo, je cetrti zvezek Slovarja ceške frazeologije in idiomatike (Cermák 2009), ki poleg paremiologije vkljucuje širši spekter stavcne (zlasti pragmaticne) frazeologije. Ta slovar je napreden zaradi sistematicnega opisovanja pomenov, navajanja variant pregovorov in zaradi dejstva, da gre za korpusno preverjen del aktualne ceške paremiologije. Ker gre za tiskani slovar, je zaprt za dodajanje no-vih iztocnic – razen v morebitnih novih izdajah, ki pa ne morejo iziti vsako leto kot v primeru rastocega slovarja, ki ga nacrtujemo. Dober primer sodobne pare-miografije je še (prav tako tiskani) slovar modernih ameriških pregovorov (Mi­eder – Shapiro – Doyle 2012), ki se je omejil samo na najnovejše paremiološke izraze, ki se v (ameriški) anglešcini niso pojavljali pred letom 1900. Slovar obse­ga okoli 1400 pregovorov, dodatki k slovarju pa izhajajo revijalno. Slovar zajema zgolj pregovore, drugih paremioloških žanrov pa ne vkljucuje. Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov bo bolj inkluziven glede tipov izrazov in glede casovne omejitve njihovega nastanka, vendar precizen glede casovne omejitve virov za potrditev zgledov sodobne rabe. Poleg najpogosteje obravnavanih paremioloških žanrov (pregovorov in re-kov) smo se odlocili tudi za ustaljene antipregovore (Mieder 2004: 28; Babic 2010; Meterc 2014), velerizme (Grzybek 1994: 286), vraže (Radešcek 1988), odprli pa smo tudi prostor za raziskovanje doslej zapostavljenih žanrov. Pri nas in v sve­tovni frazeologiji ni bila posvecena velika pozornost nekonvencionalni repliki, ki smo jo definirali kot ustaljeno neustrezno in vecinoma humorno (zlasti absurdno) repliko osebe B na izjavo osebe A (Meterc – Pallay 2019: 166; Meterc – Pallay 2019a: 48; Meterc – Pallay 2020: 2) in z anketami v slovenšcini, slovašcini in ne­katerih drugih jezikih ugotovili, da je ta žanr med govorci mocno uzavešcen in da predstavlja raziskovalni izziv zaradi svojih specificnih funkcij, bogate variantnosti in drugih vidikov. Odlocili smo se, da bomo med relevantne vire registriranih izrazov vklju-cili zlasti vire, ki so izšli od druge polovice 20. stoletja dalje, izjemoma pa tudi starejše. Popolnoma drugacno vprašanje predstavlja casovna zamejitev za potr­ditev aktualne rabe. Najpomembnejše merilo je bila odlocitev, da se v raziska-vi želimo osredotociti na razlicne spletne vire in jezikovne korpuse in ankete ter množicenje na družbenih omrežjih. Med slovenskimi jezikovnimi korpusi je kljucen Gigafida, ki vsebuje besedila od zacetka devetdesetih let 20. stoletja dalje. Uporabili smo tudi korpus slWaC, ki besedila crpa z najrazlicnejših slo­venskih spletnih strani, in korpus Janes, ki obsega slovenska besedila z družbe­nih omrežij. Ker jezikovni korpusi omogocajo bistveno bolj kakovostne jezi­koslovne analize kot viri pred njimi, smo se odlocili za zamejitev sodobne rabe od zacetka devetdesetih let naprej. Ne išcemo pa le po korpusih. Paremiološke izraze zbiramo tudi »na terenu«, z anketiranjem in s pomocjo množicenja na družbenih omrežjih. Tako za dolocanje variant, ki se prebijejo preko slovarske­ga praga, kakor tudi za dolocanje najbolj reprezentativnih variant, ki postanejo osnovne slovarske oblike, je pomembno, da jih išcemo v razlicnih virih in skuša-mo pridobiti cim vec zgledov. Iz izrazov, ki ustrezajo meriloma aktualne rabe in pomenske dolocljivosti, je v zadnjih fazah projekta nastal prvi prirastek Slovarja pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov. V paremiološki slovarski bazi, ki nastaja s pomocjo programa iLex, razvršcamo izraze zlasti glede na trenutno dokazljivost aktualnosti in pomena, iztocnicam pa dodajamo še vrsto podatkov, ki niso namenjeni slovarskemu opisu. Verjamemo, da bomo z vecanjem dosto­pnosti gradiva v prihodnosti lahko slovarsko prikazali marsikatere enote, ki jih v tem trenutku še ne moremo opremiti z zanesljivimi podatki, treba pa bo raz­misliti tudi o ustreznem nacinu objavljanja preostalega (domnevno zastaranega) paremiološkega fonda. . ................................................... .......... Marija Makarovic je v sedemdesetih letih 20. stoletja opravila obsežno terensko raziskavo poznanosti stotih pregovorov med 64 govorci iz 57 krajev po Sloveniji (Makarovic 1975). Grzybek (2008: 24) poudarja, da njena raziskava v sloven-skem prostoru pomeni pionirsko delo empiricne paremiologije. Pomembno je, da so posamezni anketiranci Makarovicevi navedli še dodatne izraze – nekateri an-ketiranci tudi po 50 in vec. Gre za zgleden primer terensko zbranega gradiva z razlicnih koncev slovenskega govornega obmocja iz druge polovice 20. stoletja. Poleg pregovorov v njenem gradivu najdemo tudi reke, velerizme, antipregovore, vremenske pregovore, vraže in še kaj. V nasprotju s prednostmi zbirke Marije Makarovic nobena izmed vecjih zbirk pregovorov, izdanih od sredine 20. stoletja do danes, ne prinaša podatka o aktual­nosti pregovorov ali njihovem viru. Dokaj obsežna je zbirka Etbina BojcaPrego. vori in reki na Slovenskem (1987). Obsega okoli 9000 enot, med katere so pome­šani tudi besednozvezni frazemi in citati (npr. Slomškovi), ki morda sploh niso bili ustaljeni. Prinaša tudi casovno preglednico vremenskih pregovorov. Podobno je stanje v zbirki Ljudska modrost Stanka Preka (1982), v kateri je okoli 3900 enot, v njej pa najdemo vrsto citatov in aforizmov, celo Prekovih. Najvecja težava Bojce­ve, Prekove in ostalih slovenskih zbirk je, da je ogromno materiala prepisanega iz starejših zbirk. Sodobne komercialne zbirke pregovorov in sorodnih izrazov prav tako v veliki meri prepisujejo gradivo omenjenih in drugih starejših zbirk, dobe­sedno pa tudi prevajajo tuje izraze, ne glede na to, ali so v slovenšcini ustaljeni (in v kakšnih oblikah), temu pa se pridružuje še vrsta pomanjkljivosti in površnosti. Spremembe, ki so jih v zadnjih dvajsetih letih v jezikoslovju sprožili jezikovni korpusi, so povzrocile znatne premike tudi v frazeologiji. Velik korak naprej je bil narejen z združitvijo koncepta paremiološkega minimuma s pristopom korpusnega jezikoslovja. Cermák (2003: 27–30) je dolocil pogostnost 100 najbolj poznanih ceških pregovorov v Ceškem narodnem korpusu, potem pa je prišlo do temeljne­ga teoreticnega in metodološkega premika, ko so frazeologi nadomestili presplo­šen pojem »popularnosti« izrazov z merljivima kategorijama – pogostnostjo in poznanostjo. Po Grzybku in Chlosti (2008: 102) ti dve kategoriji krožno vpliva­ta ena na drugo. Po Durcevem mnenju (2006: 17) sta podatka o poznanosti in pogostnosti nujna za vzpostavitev empiricnega izhodišca za frazeografijo in pri­merjalno paremiologijo. Durco (2006: 3–4) je predstavil koncept paremiološke­ga optimuma – množico najbolj poznanih paremioloških izrazov, ki je urejena s korelacijo med stopnjo poznanosti, doloceno z demografskimi raziskavami, in stopnjo pogostnosti, doloceno s pomocjo korpusne raziskave. Predstavil je pare-miološki optimum za slovašcino in nemšcino, kasneje pa sta bila po njegovem vzoru ustvarjena tudi slovenski paremiološki minimum in optimum (Meterc 2014; 2017). S primerjavo pogostnosti in poznanosti slovenskih paremioloških izrazov smo potrdili (Meterc 2017: 110) domnevo, da so pogosti praviloma poznani izrazi, obenem pa zelo poznani niso nujno tudi med najbolj pogostimi. V spletno raziskavo je bilo vkljucenih 918 paremioloških izrazov, ki smo jih s sistematicnim iskanjem našli v dveh slovarjih: v Slovarju slovenskega knjižne. ga jezika....Frazeološkem slovarju v petih jezikih (Pavlica 1960). Durcev mo­del predstavitveenot v polni obliki, ki smo ga uporabili, izpostavlja razliko med pasivnim in aktivnim znanjem, ker anketirancem omogoca, da izberejo med na­slednjimi petimi možnimi ocenami posamezne enote: (1) poznam in uporabljam; (2) poznam, a ne uporabljam; (3) ne poznam, a razumem; (4) ne poznam in ne razumem in (5) možnost navedka variantne oblike. Ob izdelavi paremiološkega optimuma leta 2014 je vprašalnik z 918 izrazi v celoti izpolnilo 316 govorcev iz razlicnih starostnih skupin in z vseh koncev slovenskega govornega obmocja in izseljenstva. Posamezen pregovor je v anketi zaradi nakljucnega vrstnega reda prikaza vsakemu govorcu deležen približno enakega števila odgovorov in tudi odgovori anketirancev, ki ne izpolnijo celotne anketne pole, se stekajo v loceno podatkovno zbirko. Do konca leta 2020 se je v anketo vkljucilo vec kot 2400 go-vorcev, 515 izmed njih je vprašalnik izpolnilo v celoti, vsak posamezen pregovor pa je bil ocenjen približno 820-krat. Anketiranci so navedli tudi nekaj sto novih izrazov in množico variant, kar predstavlja pomembno gradivo tudi za pripravo sodobnega paremiološkega slovarja. Za raziskavo smo pripravili štiri vzorce paremiološkega gradiva. Nacrtno smo izbrali vzorce gradiva, ki se razlikujejo po opremljenosti s podatki o poznanosti in aktualni rabi. Razlike med omenjenimi zbirkami so nas privedle k želji, da si iz­beremo po 50 enot iz dveh zbirk: zbirke Marije Makarovic in zbirke Etbina Bojca. Poleg teh dveh virov smo želeli preveriti še, kako se odrežejoizrazi, ki smo jim v opisani anketi dolocili manj kot 20-odstotno poznanost, in izrazi, ki jih najdemo med dodatnimi navedki anketirancev v zakljucnem delu ankete. Gradivo za analizo smo pripravili iz naslednjih virov: (a) 50 enot z neznano poznanostjo in nepotrjeno rabo v sodobni slovenšcini iz Bojceve zbirke) z izbiranjem vsake 10. enote v zbirki; (b) 50 enot z neznano poznanostjo, a potrjeno aktualno rabo v sedemdesetih letih 20. stoletja iz zbirke Marije Makarovic z izbiranjem po enega navedka vsake­ga anketiranca); (c) 50 enot z znano poznanostjo (skupine enot znanih manj kot tretjini govorcev v anketi za slovenski paremiološki optimum.); (d) 50 enot z neznano poznanostjo, a potrjeno rabo v obdobju od leta 2013 (doda­tnih navedkov v anketi za paremiološki minimum). . Natancneje opišimo, da smo izbirali izraze iz naslednjih intervalov: znane od 30 % do 20 %, od 20 % do 10 %, od 10 % do 5 % in manj kot 5 % govorcev. . ................................................... dolocljivoSti Enote paremiološkega gradiva so bile v projektu razvršcene glede na merili aktual­nosti rabe in pomenske dolocljivosti s pomocjo sobesedila. Pricakovali smo, da del gradiva ne bo ustrezal nobenemu izmed meril, del bo ustrezal le enemu, del pa obe-ma. Zavedamo se tudi pomena in raziskovalnega potenciala popolnoma zastaranih paremioloških enot in aktualnih, vendar do te mere redkih enot, da jih ni mogoce opremiti s korektnimi razlagami pomena. Razvršcanje paremioloških izrazov po na­vedenih merilih zato ni razmejevanje enot, ki se jim je vredno posvecati, od enot, ki se jim ni – ravno nasprotno – gre za razvršcanje paremioloških enot glede na nacine, na katere bi se jim bilo treba v prihodnosti posvetiti z diahronega ali sinhronega vidika. ... Ugotavljanje aktualnosti paremioloških izrazov Najprej smo s pomocjo kombinacij enostavnih in kompleksnih iskalnih postopkov, ki smo jih že opisali (Meterc 2019), skušali ugotoviti, ali se v izbranih jezikovnih korpu­sih (Gigafida, slWaC in Janes) paremiološki izraz ali njegova varianta sploh pojavi. Vsaka oblika dolocene paremiološke enote, tako ustaljena varianta kakor tudi prenovitev, najdena v sodobnem besedilu, je mocan indic o aktualnosti rabe enote, za uvrstitev v slovar pa še ne zadošca. Kot pogoj za uvrstitev v slovar smo dolocili merilo, da se vsaj ena izmed oblik (variant in ne prenovitev) pa-remiološkega izraza v rabi veckrat ponovi. Pogoj za slovaropisno obravnavo sta bila (podobno kot za izhodišcni korpus Cermákovega slovarja) vsaj dva po Cermákovih (2007: 572–573) in nekaterih dodatnih merilih (Meterc 2017: 92) prototipna zgleda iz razlicnih virov v treh korpusih. Pri vsaki enoti, ki je ustre­zala temu prvemu pragu z zgolj dvema zgledoma, smo se potrudili najti še kak zgled rabe izven teh treh korpusov; s pomocjo enostavnega iskanja po spletnih brskalnikih, iskalnih oknih družbenih omrežij ali drugod. Vcasih smo pri doloca­nju, ali gre za varianto ali prenovitev upoštevali tudi potrditve iz spletne ankete (Meterc 2017), podatke, pridobljene s pomocjo kratkih anket oz. množicenja, in izjemoma tudi starejše vire (npr. portala dLib in Wikivir). Z rastjo kolicine po­datkov na spletu (tako zaradi tvorbe novih spletnih besedil kot vse vecje digita­lizacije nespletnih) bo marsikatere podatke, na podlagi katerih so se izrazi za las prebili preko slovarskega praga, v prihodnosti mogoce še dodatno potrditi. Prav tako bo mogoce uslovariti nekatere izraze, za katere doslej nismo našli dovolj zgledov rabe. Vsaka oblika paremiološkega izraza, ki je slovarsko obravnavana, je v slovarski bazi opremljena s podatkom o njeni približni (pri bolj pogostih) ali tocni pogostnosti v posameznih virih (v prvi vrsti korpusnih, nato ostalih, ce je to potrebno). Za nekatere enote imamo tudi podatek o stopnji njene poznanosti med govorci iz paremiološke spletne ankete. Nizek slovarski prag je nujen tudi zaradi izrazov, ki so pogostejši v govorje­nem sporazumevanju in je zatonjihova prisotnost v pisnih virih znatno nižja kot v govorjenem jeziku, do katerega pa zaenkrat preko jezikovnih korpusov nimamo tako dobrega dostopa z vidika paremiologije (Meterc 2013: 4) kot do pisnih, po­magamo si lahko predvsem z anketiranjem. Lep primer za to je izraz Mrzle roke, vroce srce, ki je znan okoli 50 % govorcev, v splošni slovar se glede na merila za eSSKJ (Meterc – Jakop 2016: 55, Meterc 2019: 35) ne bi uvrstil, v SPP pa. V pisni rabi so nekateri paremiološki žanri (zlasti humorni) redkeje najdljivi – posebej to velja na primer za nekonvencionalne replike (Meterc – Pallay2020: 217), pa tudi druge žanre, npr. velerizme (Grzybek 1994), ki zahtevajo specializirane ankete. Številne najdene paremiološke variante (vcasih tudi po vec kot deset ali dvajset) v slovarju SPP ne bodo prikazane v hierarhicnem zaporedju glede na njihovo pogo-stnost in s tem relevantnost, kar si zaradi višjega praga in posledicno neuslovarjanja množice variant lahko privošci splošni slovar eSSKJ, ki želi prikazati za knjižni jezik zgolj najbolj relevantne oblike (Meterc – Jakop 2016: 55; Meterc 2019: 35). Poskrbljeno pa bo za to, da bo glavna slovarska oblika tista varianta, ki se glede na sodobne slovenske vire kaže kot v današnjem jeziku najbolj pogosta in relevantna. Osnovne slovarske oblike se v mnogih primerih razlikujejo od variante, v ka­teri smo našli paremiološki izraz v izhodišcnem viru oz. izhodišcne oblike. Izho­dišcna oblika je v nekaterih primerih prisotna v sodobni rabi in bo zato prikazana v slovarju, v nekaterih primerihpa je zabeležena v bazi in do potrditve njene aktu­alne rabe v slovarju ne bo prikazana. Tej temi bomo morali v prihodnosti posvetiti poseben clanek, saj je variantnost slovenske paremiologije izredno bogata. Za pregledno slovarsko ponazoritev variant razvijamo poseben izbirni prikaz, ki bo odstiral posamezne variante glede na njihovo sestavinsko ali skladenjsko mesto, obenem pa omogocal tudi pregled vseh najdenih variant (zlasti sestavin­skih, oblikoslovnih in skladenjskih) v enem izpisu. ... Ugotavljanje pomenske dolocljivosti paremioloških izrazov Pomen paremiološkega izraza nam je lahko znan iz osebne rabe, vendar raziskova­lec ne more biti preprican, da pozna vse pomenske odtenke oz. širino situacij, ki jih izraz obsega. Zbiralcem je bila domnevna razumljivost pomembnejša od preverlji­vosti v rabi. V preteklosti, ko korpusi in podobne zbirke gradiva niso bili na voljo, je taka selekcijavodila v zanemarjanje izrazov, ki zbiralcu niso bili razumljivi, in vkljucevanje takih, ki niso bili vec v rabi, zbiralcu pa so se zdeli razumljivi. Pri izrazu, ki nam je znan, se lahko delno zanesemo na njegove dosedanje slovar­ske opise, vendar to ne zadošca, saj se ne moremo zanesti na natancno slovaropisno analizo gradiva, poleg tega pa je lahko pri rabi paremiološke enote prišlo do pomen­skih premikov, na primer pri izrazu Dolgi lasje, kratka pamet, ki je vcasih sramotil le ženske, kasneje pa je zacel ciljati tudi na moške dolgolasce: »[...] modni oblikovalci predstavljajo, kaj naj bi nosili poleti – cunjaste obleke z vezeninami v etno looku. Tisti hipiji, ki imajo denar, jih bodo že kupili. Dolgi lasje, kratka pamet?« Lahko si pomagamo tudi s podobnostjo konstrukcijskih vzorcev, na primer pri enotah Ce cebe. la ne bi imela ce, bi bila bela... Ce cebula ne bi imela ce, bi bila bula. Pomen vsake paremije skušamo ugotoviti z analizo njene rabe v cim vec so-besedilih. Na ta nacin ugotovimo, da se pregovor Bolje vrabec v roki kot golob na strehi ne tice zgolj kolicine, ki je bila izpostavljena v SSKJ-ju (»koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pricakovati, a ne dobiti«), temvec kakovosti na splošno, kot je razvidno iz zgledov rabe iz korpusa Gigafida: Ce nacrtujete potovanje, potem je to najboljši cas, da odkrijete care Provanse. Za tiste, ki boste ostali doma, lahko skušate v živo vdihniti ta pomirjujoci vonj na svojih terasah in balkonih. Loncnice sivke niso enakovredno doživetje, vendar bolje vrabec v roki kot golob na strehi. Drugi se v skladu z modrostjo »bolje vrabec v roki kot golob na strehi« prepricujejo, da bo vsako drugo delovno mesto bolj naporno in slabše od tistega, ki ga že imajo. Pomenska razlaga se bo zato v SPP-ju glasila: »izraža, da se je treba sprijazniti s slabšo izmed dveh možnosti, ce je lažje ali edina dosegljiva«. Zelo povedna je raba paremiološkega izraza z eksplicitnim navedkom nje­govega sinonima: »Ah, kar tiho bom ... okusi so res razlicni ... in obstaja, vec kot ocitno, t. i. vecinski okus. O okusih pa se ne splaca prepirati,tako so ugotovili že pred tisocletji precej pametnejši od mene.« Izrazoma je skupen pomen: izraža, da gledeokusa velja subjektivno merilo; izraža, da imajo ljudje razlicne okuse, zanimanja, nacine delovanja. Podoben je naslednji zgled: »Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Vse se vraca, prav vse.« Pregovoroma v zgledu je skupen pomen: opisuje situacijo, ko je kdo zaradi svojega škodoželjnega delovanja prej ali slej ustrezno kaznovan. Navedimo primer kratke ankete (množicenja) na Facebooku. Zanimalo nas je, v katerem pomenu ljudje poznajo pregovor Hudic gre na kup srat, ki smo ga zaradi prvega pomena (sosledje nesrec, težav) uslovarili kot sinonim enote Ko ima hudic mlade, jih ima veliko, saj smo v drugem pomenu (denar, ki se množi) našli le nekaj zgledov. Drugi pomen nam je potrdilo 8 % anketirancev izmed 132 v kratki anketi na Facebooku. Natancno iskanje v vec korpusih in dodatno anketiranje je pogosto nujno ne le za ugotavljanje pomenskih odtenkov, temvec tudi za locevanje med homonimnimi ali paronimnimi izrazi. S pomocjo anket smo potrdili rabo izraza Hvala se pod mizo vala kot replike z dvemafunkcijama (1. izraža opozorilo govorca drugemu govorcu, da bi se bilo primerno zahvaliti; 2. izraža šaljiv odziv na zahvalo drugega govorca), ki je verjetno nastala(in ne obratno) s paremiološko žanrsko konverzijo iz pregovora Lastna hvala se pod mizo valja. Anketiranec nam je že v anketi za vzpostavitev paremiološkega minimuma zapisal: »morda je to drug kontekst, a vseeno: Hvala se pod mizo valja. (ko otrok ne rece hvala)«, poleg tega pa so enoto v obeh funkcijah navajali anketiranci v drugih anketah – med dijaki (Meterc – Pal-lay 2020) in odraslimi govorci. Za prvo funkcijo smo našli še zgled rabe s spleta (https://www.sasagercar.com/hvala-se-pod-mizo-vala/) in navedek na Twitterju, kjer nastopa v paru s pregovorom: Nekateri so takšnih ‘daril’ že vajeni, a se vendar vsakic znova zahvalijo ... nic spektakularne­ga ... enostaven hvala, drugi pa tega ne naredijo nikoli. Ali pa mogoce pišejo samemu lastniku? Pajade! Morda pa si mislijo podobno kot šoferji, ki jim je težko dvigniti roko v zahvalo ... ali pa jih mama in ata enostavno nikoli nista vprašala: »A hvala se pod mizo vala?« Dobrota je sirota, hvala se pod mizo vala. Rabo v funkcijinekonvencionalne replike na Hvala sta potrdila po dva govorca iz štajerske in dolenjske narecne skupine in po en govorec iz gorenjske in rovtarske narecne skupine in Ljubljane. Navedimo primer rabe na Twitterju: A: Srcna hvala, profesionalnim kot tudi prostovoljnim enotam! B: Hvala se pod mizo vala, smo nekoc rekli. ... Pregled rezultatov analize V preglednici prikazujemo število obravnavanih paremij glede na izhodišcni vir in vprašanje dosedanje prisotnosti na slovarskem portalu Fran (zlasti v eSSKJ in SSKJ2). Nadalje so razclenjenesituacije: (1)da (paremija se zaradi aktualnosti in pomenske dolocljivosti uvrsti v SPP); (2) ne (dovolj potrditev ene oblike, pomen­sko ni dovolj dolocljivo), (3)ne (raba potrjena, ni dovolj potrditev ene oblike) in (4) ne (raba v sodobnih besedilih ni potrjena). Obravnavaneparemije so s temi podatki opremljene tudi v slovarski bazi. Status v bazi za SSP .............. in prisotnost na Franu zbirke Etbina Bojca SPP: da . Fran: da SPP: da . Fran: ne SPP: ne: dovolj potrditev ene 0 oblike, pomensko ni dovolj dolocljivo Fran: da SPP: ne: dovolj potrditev ene 2 oblike, pomensko ni dovolj dolocljivo Fran: ne SPP: ne: raba potrjena, ni dovolj 0 potrditev ene oblike Fran: da SPP: ne: raba potrjena, ni dovolj . potrditev ene oblike Fran: ne SPP: ne: raba ni potrjena . Fran: da SPP: ne: raba ni potrjena 31 Fran: ne .............. zbirke Marije Makarovic 20 6 0 . 0 6 0 17 ............ znanih manj kot tretjini anketirancev 6 2 0 0 7 12 7 16 ........... .......... .......... anketi . 32 0 0 0 9 0 5 Merila za vkljucitev v slovar izpolnjuje skupno 78 (39 %) izmed 200 paremij. Iz-med njih jih 44 še ni bilo prikazanih na Franu. Med njimi so nekatere zelo pogoste paremije, npr. Dejanja so glasnejša od besed; Denar ne smrdi; Kjer je volja, je tudi pot ..Nikoli ne reci nikoli. Izmed 122 enot, ki jih zaradineaktualnosti in/ali po­menske nedolocljivosti ne moremo vkljuciti v SPP, jih 107 ni prisotnih na Franu. Oglejmo si razclenitev podatkov iz razpredelnice po virih. ..... Izrazi iz zbirke Etbina Bojca Iz zbirke Etbina Bojca Pregovori in reki na Slovenskem (1987) smo 50 paremij izpisali tako, da smo izbrali prvo paremijo na vsaki izmed prvih 50 strani. Glede Bojceve zbirke smo zaradi preteklega dela z njo pricakovali zelo nizko stopnjo ak­tualnosti paremiološkega gradiva in tudi njegove pomenske dolocljivosti. Domne­va se je potrdila, saj se je le 8 izmed 50 izrazov iz te zbirke prebilo cez slovarski prag; enote iz tega vira so se odrezale podobno kot enote, ki jim je bila v anketi dolocena manj kot 20-odstotna poznanost med govorci. 8 izrazov iz zbirke Etbina Bojca (16 % od 50 enot) se uvrsti v SPP (raba je po­trjena, vsaj ena izmed oblik se pojavi tolikokrat, da jo lahko štejemo za ustaljeno, in izraz je pomensko dolocljiv iz sobesedil): . 4 izrazi, ki so že prisotni na Franu: Cistim je vse cisto. Lastna hvala se pod mizo valja. Moja glava, moj svet. Po toci zvoniti je prepozno. . 4 izrazi, ki še niso prisotni na Franu: Cesar ne veš, ne boli. Laskava beseda je rada zaseda. Med vojno muze molcijo. Vsi smo krvavi pod kožo. 2 izraza iz zbirke Etbina Bojca, ki se ne uvrstita v SPP (raba je potrjena, vsaj ena izmed oblik se pojavi tolikokrat, da jo lahko štejemo za ustaljeno, vendar izraz ni pomensko dolocljiv iz sobesedil): . izrazov, ki so že prisotni na Franu, v tej skupini ni . 2 izraza, ki še nista prisotna na Franu: Kdor v vodo ne gre, pa moker ni. Stare vrane ne pobirajo crvov blizu brane. Za pregovor Stare vrane ne pobirajo crvov blizu brane nismo mogli najti dovolj povednih zgledov za dolocitevnjegovega pomena: »Vrane so zelo premetene ži­vali, ki se ne pustijo zlahka upleniti, že star slovenski pregovor pravi, da stare vra­ne ne pobirajo crvov blizu brane.« Zgled se navezuje na lastnost živali, ki nastopa v vlogi sestavine pregovora, tako da aktualno rabo potrjuje, pomena pa ne pomaga razložiti, saj je v rabi ocitno prišlo do sobesedilne prenovitve s konkretizacijo. 8 izrazov (16 % od 50 enot) iz zbirke Etbina Bojca, ki se ne uvrstijo v SPP (raba je potrjena, vendar se nobena izmed oblik ne pojavi tolikokrat, da bi jo lahko šteli za ustaljeno): . izrazov, ki so že prisotni na Franu, v tej skupini ni . 8 izrazov, ki še niso prisotni na Franu: Bolje dober beg od slabega boja. Cas vse podorje. Ce clovek nima skrbi, si jih naprti. Hišnika spoznamo po strehi, voznika po konju. Kdor nazadnje pride, dobi kosti, kdor prepozno, pa stoji. Kri se ne zataji. Spomin je edini kraj, iz katerega nas nihce ne more pregnati. Zoper moc smrti ni rože na vrti. Zadnji navedeni primer je slovenska ustreznica latinskega pregovora Contra vim mortis non crescit herba/salvia in hortis, ki naj bi izviral iz srednjeveških bese­dil, obstaja pa tudi domneva o avtorstvu (Sigismund III. Poljski), ceprav v rabi pripisovanja ni zaznati. Ustreznico smo našli v pestrem številu oblik, ki pa se pojavljajo zlasti po enkrat ali dvakrat in pretežno neprototipno. Kaže, da se no-bena izmed najdenih oblik ni ustalila: Ne da zelišca vrt, ki naj pregnal bi smrt; Za smrt je ni rože na vrt; Zoper moc smrti ni rože v vrti; Proti oci smrti ni rože v vrtovih. V Bojcevi zbirki (1987: 330) sta navedeni varianti Ni rože na vrti, ki bi obvarovala smrti....Zoper moc smrti ni rože na vrti. (Slom.) Slomška Bojc navaja na tistih mestih, kjer so enote, katerih »posrednik« naj bi po Bojcevem mnenju kdo bil. Prekova zbirka (1982: 156) navaja Ne da zelišca vrt, ki naj preg. nal bi smrt z oznako »lat.«. 32 izrazov (64 % od 50 enot) iz zbirke Etbina Bojca, ki se ne uvrstijo v SPP (raba ni potrjena: v besedilih ne najdemo zgleda ali pa najdemo zgolj neprototipne zglede rabe): . 1 izraz, ki je že prisoten na Franu: Gosposki hlapec bogat je bik rogat.. . 31 izrazov, ki še niso prisotni na Franu: Ako je gol, ostane vendar sokol. Ako je kratek dan, dol. go je leto.Ako je v žitnici, še ni v izbici. Ako nimaš drugega dela, hodi vrata vrtet. Ce ni vreden, pa je potreben. Cesar se licemerec ocitno ne dotakne, v to skrivaj globoko kremplje vtakne. Cez trhel most ne hodi brez strahu. Daj je umrl, a ne daj ga je pokopal. Delavec je kruhovec. Drag kruh, kjer denarjev ni. Hrošcevo leto – burno leto. Kadar greš v gostje, moraš prej doma prive. zati kokoš. Kadar hudobni poglavarstvo zadobe, ljudstvo jeci. Kako se nekaj izvrši, od cloveka zavisi. Kdor posojuje, si sovražnike nakupuje. Majhen dež – zlat voz. Milošcina smrti reši. Mlad mož hrbet lupi, star piti kupi. Na druge kamenje mece, sam pa pod streho sedi. Nevošcljivost v sreco pogine. Ni dobro s snedenim žitom v mlin hoditi. Nihce se ne more dolgo pretvarjati. Recimo malo pa pravo. Saj še kokoš denarje da. Sila moc premaga. Tudi, kar je dobro, takoj ne obvelja. Vednosti ne zajemamo s korcem. Ves svet je slepar. Vsakdo sebi gospodar. Vsak gre s svojo vreco v mlin. Zdravja si pridobiš samo, ce vstajaš pred soncnim vzhodom. Pri nekaterih izrazih bi si morda lahko dovolili interpretacijo pomena zgolj na podlagi njihove neposrednosti, dobesednosti (tako je npr. pri izrazu Zdravja si pridobiš samo, ce vstajaš pred soncnim vzhodom), vendar s tem ne bi odpravili težave razmejitve, kaj je še dovolj prozorno in dobesedno in kaj ne, v širši skupini proucevanih izrazov. Zato ostajamo pri zahtevi po nujni gradivski izpricanosti in sobesedilni potrditvi pomena izraza. ..... Izrazi iz zbirke Marije Makarovic Domneva, da bo med paremiološkimi izrazi iz zbirke Marije Makarovic (1975) veliko vec takih, ki se bodo prebili v paremiološki slovar, se je potrdila. Delež enot, ki so aktualne in pomensko dolocljive (26 enot oz. 52 % iz vzorca 50), je blizu deležu enot iz dodatnih navedkov anketirancev v naši anketi (36 enot oz. 72 % iz vzorca 50). Med anketama je preteklo približno 50 let, ne moremo pa tudi zanemariti vpliva drugacnega nabora enot v jedru obeh anketna nabor odgovorov na zakljucno (elicitacijsko) vprašanje v obeh raziskavah. 26 izrazov iz zbirke Marije Makarovic se uvrsti v SPP (raba je potrjena, vsaj ena izmed oblik se pojavi tolikokrat, da jo lahko štejemo za ustaljeno, in izraz je pomensko dolocljiv iz sobesedil). Med njimi je: . 20 izrazov, ki so že prisotni na Franu: Bolje drži ga, nego lovi ga. Cisti racuni, dobri prijatelji. Dober glas seže v deveto vas. Dober sosed je vec vreden kot vsa žlahta. Gliha vkup štriha. Isti ptici skup letijo. Kamor je šel bik, naj gre še štrik. Kar macka rodi, miši lovi. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Ko macke ni doma, miši plešejo. Kovaceva kobila je vedno bosa. Ljubezen gre skozi želodec. Ne hvali dneva pred vecerom. Nesreca nikoli ne pociva. Pes, ki laja, ne grize. Ti oceta do praga, sin tebe cez prag. V mlinu se dvakrat pove. Vsak je svoje srece kovac. Ženska podpira tri vogale hiše. Žlahta, raztrgana plahta. . 6 izrazov, ki jih na Franu še ni: Bog ima dolgo šibo. Kakor je prišlo, tako je odšlo. Kdor veliko govori, malo naredi. Prazen klas stoji pokonci. Za vsako metlo se štil najde. Življenja brez trpljenja ni. 1 izraz iz zbirke Marije Makarovic, ki se ne uvrsti v SPP (raba je potrjena, vsaj ena izmed oblik se pojavi tolikokrat, da jo lahko štejemo za ustaljeno, ven­dar izraz ni pomensko dolocljiv iz sobesedil): Dolga ljubezen, gvišna bolezen.. Zgledi, ki smo jih našli, po naši oceni ne ponujajo dovolj podatkov o pomenu tega izraza, saj ni jasno, ob kakšnih pogojih je dolgo trajajoca ljubezen proble­maticna. Morda gre za ljubezensko zvezo pred poroko, ki je bila v preteklosti pogosto tarca obsojanja, vendar iz treh zgledov težko potrdimo to domnevo, saj je mocan indic le v zadnjem izmed njih, ki izhaja iz dela Ivana Zorca Izgnani menihi (1937): Slovenski pregovor pravi: dolga ljubezen, gvišna bolezen. Že od nekdaj so ženske velika skrb racmana Jaka. Simpaticni osmoljenec je že zelo dolgo zaljubljen v lepo racko Daisy, ki pa se boji mack. »Pregovor pravi: Dolga ljubezen, gvišna ljubezen!« je tašca poducila sosedo. Skupaj pa hodita komaj dva meseca. Meni se ne zdi dolgo, ceprav je morda z drugimi ocmi videti drugace. A vsake oci imajo svojega malarja. »Tako bi nemara le bilo prav, ce bi z ocetom kar precej prišla snubit?« mu je odleglo. »Nikar še, pocakaj, opat naj se kaj unese, saj veš, da ima tudi on besedo, ali se smeva vzeti.« »Samo po stari navadi, po novi postavi pa ne vec!« »S patrom opatom se vendar ne bomo bodli.« »Zakaj pa ne, ce se bo rebril, ko se sme ne vec?« »Nak ... pocakajva rajši.« »Dolga ljubezen – gotova bolezen.« Izrazov, ki so že prisotni na Franu, v tej skupini ni. 6 izrazov iz zbirke Marije Makarovic, ki se ne uvrstijo v SPP (raba je potr­jena, vendar se nobena izmedoblik ne pojavi tolikokrat, da bi jo lahko šteli za ustaljeno): . Izrazov, ki so že prisotni na Franu, v tej skupini ni. . V tej skupini je 6 izrazov, ki še niso prisotni na Franu: Ako ti mene s kamnom, jaz tebe s kruhom. Ali je mah, ali volna, samo da je rit polna. Bolj kot je tvoj, bolj se ga boj. Kdor dolgo leži, na goli slami spi..Ljubezen je travnik, kjer se paseta dva osla. Vsak po svoje, je rekel Bohinjc, ko je ženo ubil. 17 izrazov iz zbirke Marije Makarovic, ki se ne uvrstijo v SPP (raba ni potrjena: v besedilih ne najdemo zgleda ali pa najdemo zgolj neprototipne zglede rabe): . Izrazov, ki so že prisotni na Franu, v tej skupini ni. . V tej skupini je 17 izrazov, ki še niso prisotni na Franu: Bog je ustvaril prej grm kot kozo. Boljše je bosa po trnju hoditi kot pijanca za moža dobiti. Bo tisti placal, ki bo za menoj prišel. Ce je v petek sonce, je v nedeljo lepo vreme. Ce ni grma, ni zajca. Dober izgovor je zlata vreden. Dolga ljubezen hitro zgori. Dota se poflota, štor pa ostane. Kdor o postu ali o svetem Jakobu ne shujša, on še Kristjan ni. Lacna krava vidi jasli. Poštenega mlinarja klobuk ne izda. Star malico da, mlad pa palico da. Sveti dan vetrovno, ob letu bo sadja polno. Sveti Jur bo pokazal skozi duri. Vsaka hiša ima svojega miša. Vsak po svoje tišci. Zdravnik zdravi, sam pa ni zdrav. ..... Izrazi iz ankete, znani manj kot tretjini govorcev Zaradi vzpostavljanja meril za vkljucitev nizko pogostih izrazov v slovar, smo za analizo nacrtnoizbrali tudi enote, ki smo jim v anketi za paremiološki minimum dolocili manj kot 30-odstotno poznanost (nekaterim izmed njih tudi manj kot 20, 10 in 5 %). Njihovo poznanost med 515 govorci (seštevek aktivnega, pasivnega poznavanja in navedka variante) navajamo v oklepaju ob posamezni enoti. 8 izrazov iz ankete, znanih manj kot tretjini govorcev, se uvrsti v SPP (raba je po­trjena, vsaj ena izmed oblik se pojavi tolikokrat, da jo lahko štejemo za ustaljeno, in izraz je pomensko dolocljiv iz sobesedil): . 6 izrazov, ki so že prisotni na Franu: Bog ne placuje vsako soboto. (13,4 %) Krava pri gobcu molze. (22 %) Nehvaležnost je placilo tega sveta. (28,6 %) Sova sinici glavana pravi. (9,2 %).. Šparovec cerovca najde. (14,4 %) Veliko psov je zajcja smrt. (19,4 %) . 2 izraza, ki še nista prisotna na Franu: Denar odpira vsa vrata. (25, 8%) Sanje so prazne mar. nje. (26,5 %) Izrazov iz ankete, znanih manjkot tretjini govorcev, ki se ne uvrstijo v SPP, ker izraz ni pomensko dolocljiv iz sobesedil, ni. 19 izrazov iz ankete, znanih manj kot tretjini govorcev, ki se ne uvrsti v SPP (raba je potrjena, vendar se nobena izmed oblik ne pojavi tolikokrat, da bi jo lahko šteli za ustaljeno): . 7 izrazov, ki so že prisotni na Franu: Ko bi ljudje ne mrli, bi svet podrli. (16,9 %) Ne prodajaj kože, dokler je medved še v brlogu. (25,7 %). Pošlji osla križem svet, nazaj pride uhat ko pred. . Kot pri drugih enotah, smo tudi pri tej preverili še druge variante, ki jih navaja ista zbirka: Kdor dolgo spi, se mu slama riti drži; Kdor dolgo leži, se mu slama k riti drži; Tisti, ki dolgo spi, se mu slamica hrbta (ali riti) drži; Kdor dolgo leži, se mu slamica pri riti drži....Kdor dolgo spi, se ga slama drži. . Sinonimni pregovor s podobnim konstrukcijskim vzorcem je popularizirala izjava Marjana Šar­ca leta 2018 (dobesedni prepis iz nastopa v oddaji Studio City 5. 3. 2018: »Kuriti raženj, dokler še zajec teka po gozdu, je vse prekmalu«), vendar se to v gradivu, dostopnem preko jezikovnih korpusov, še ni kaj dosti odrazilo. Na Gigafidi iz leta 2018 z enostavnim iskalnim pogojem »kuriti raženj« najdemo le en citat, v spletnih virih pa najdemo oblike, ki se od izvornega cita- . (13 %) Suša sne en kos, moca pa dva. (16,7 %) Tistega pesem poje, cigar kruh je. (19,8 %).. Toliko mora clovek usta odpreti, kolikor si upa požreti. (22,5 %) Zdravje po niti gor, po curku dol. (21,8 %) . 12 izrazov, ki jih še ni na Franu: Bolje je slaba sprava kakor zlata pravda. (22,1 %) Greh klice greh. (24,8 %) Hudobnemu konju krepko ostrogo. (9,5 %) Kdor prevec dokazuje, nicesar ne dokaže. (26,8 %) Lenoba je vragova mreža. (13,8 %) Lepota – naravna dota. (24,3 %) Mlada kri mirno ne stoji. (28,1 %) Siti miši moka greni. (10,3 %) Srajca je bližje od suknje. (14,5 %).. Tuje gorje ne sega v srce. (26 %) Vsak po svoje, je rekel tisti, ki je kravo s svedrom drl. (29,1 %).. Zastonja so pokopali. (13 %) 19 izrazov iz ankete, znanih manj kot tretjini govorcev, ki se ne uvrstijo v SPP (raba ni potrjena: v besedilih ne najdemo zgleda ali pa najdemo zgolj neprototipne zglede rabe): . 7 izrazov, ki so že na Franu: Ce spomladi grmi, se zima ponovi. (25,6 %) Danes rdec, jutri smr. dec. (10,1 %) Glad se obešala ne boji. (9,5 %) Kar se vlece, ne utece. (15,9 %) Kdor ne hrani krajcarja, ne šteje cekina. (18,9 %) Krpež in trpež pol sveta držita. (8,6 %) Ženitev je uganitev.. (12,8 %) . 16 izrazov, ki še niso prisotni na Franu: Breg brega ne more srecati, a ljudje se srecavajo. (10,5 %) Ce ima kmet crne roke, ima belo pogaco. (18 %) Darilo slepi sodnika. (14,2 %) Gos. podarjeve oci konjem kladajo. (6,8 %) Kakršna posoda, takšen duh daje. (11,5 %) Kar pero zapiše, tega sekira ne izbriše. (27,1 %) Kdor hoce psa tepsti, lahko mu je palico dobiti. (10,3 %).. Kdor ima kratke lase, se hitro poceše. (14,7%) Kdor ima pero v rokah, veter dela. (14,5 %).. Kdor se je za vešala rodil, noce utoniti. (8 %) Komur se sreca jahati pusti, ga nese, kamor jo krene. (10,3 %) Lažnivec ne sme biti pozabljivec. (25,9 %) Postave so kakor pajcevine: muhe drže, cmrlje izpuste. (7,6 %) Rasti trava ali ne rasti, kadar mene ne bo na svetu. (10,5 %) Strah noge celi. (13,7 %) Trebuhi so gluhi. (18,6 %) ..... Izrazi, dodatno navedeni s strani anketirancev 36 dodatno navedenih izrazov s strani anketirancev se uvrsti v SPP (raba je potrje­na, vsaj ena izmed oblik se pojavi tolikokrat, da jo lahko štejemo za ustaljeno, in izraz je pomensko dolocljiv iz sobesedil): . 4 izrazi, ki so že na Franu: Ce bi nevošcljivost gorela, ne bi rabili drv. Kjer osel leži, tam dlako pusti. Ko ima hudic mlade, jih ima veliko. Vec znaš, vec veljaš. . 32 izrazov, ki še niso prisotni na Franu: Biti ali ne biti. Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu. Boljša je domaca gruda kot na tujem zlata ruda. Bomo videli, so rekli slepi. Dejanja so glasnejša od besed. Denar ne smrdi. Dolgost življenja našega je kratka. Do poroke bo že dobro. Glava sivi, rit nori. Kdor je lep, je zmeraj lep. Kdor poje, slabo ne misli. Kjer je volja, je tudi pot. Lenega caka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. Na starem ognjišcu rado gori. Ne menjaj konja, ki zmaguje. Nikoli ne reci nikoli. Nobena pesem ni tako dolga, da se ne bi izpela. Oci so ogledalo duše. Od viška glava ne boli. O okusih se ne razpravlja. Pocasi se žaba dere. Po jutru se dan pozna. Rana ura, slovenskih fantov grob. S polno ritjo je lahko srati. Strup je v majhnih steklenickah. Truga nima žepov. Vedno je nekako bilo. Vsaka medalja ima dve plati. Vsaka rit pride na svoj sekret. Vse se vraca, vse se placa. Za vsako rit raste palica. Za vsako rit se šiba najde. . ta oddaljujejo z naslonitvijo na produktivne paremiološke vzorce, npr. Ne kuri ražnja, dokler zajcek še tece po gozdu....Dokler zajec teka po gozdu, ne kuriš ražnja. Zanimivo bo spremljati, katere variante se bodo ustalile in postale najpogostejše. Dodatno navedenih izrazov s strani anketirancev, ki se ne uvrstijo v SPP, ker izraz ni pomensko dolocljiv iz sobesedil, ni. 9 dodatno navedenih izrazov s strani anketirancev, ki se ne uvršcajo v SPP (raba je potrjena, vendar se nobena izmed oblik ne pojavi tolikokrat, da bi jo lahko šteli za ustaljeno): . Izrazov, ki so že na Franu, v tej skupini ni. . 9 izrazov, ki še niso prisotni na Franu: Beseda ni konj, je rekla kobila. Ce cebela ne bi imela ce, bi bila bela. Ce mlad ne nori, pa star za tri. Ena marela ni za en dež. Kdor se povišuje, bo ponižan. Kdor se ucenju posveca, se iz dneva v dan veca. Ljubezen je slepa, sosedje pa ne. Ne hodi v coklah zajcev lovit. Ogenj in voda dobro služita, a slabo gospodarita. 5 dodatno navedenih izrazov s strani anketirancev, ki niso uvršceni v SPP (raba ni potrjena: v besedilih ne najdemo zgleda ali pa najdemo zgolj neprototipne zglede ...... . Izrazov, ki so že na Franu, v tej skupini ni. . 5 izrazov, ki še niso prisotni na Franu: Do koder ne seže elokvenca, tja zaleže pest. Kakor si prijahal, tako boš tudi odjahal. Kdor se s tujim perjem kiti, se kmalu nima kam skriti. Majhen piskrc hitro vzkipi. Vsak naj gleda na svojo rit, bo imel celo življenje kaj pocet. . zakljucki Mejo med aktualnostjo in neaktualnostjo paremiološkega izraza oz. domnevno zastarelostjo se da dolocati s pomocjo kombinacije treh obsežnih jezikovnih kor­pusov, kar pa seveda ne pomeni, da ne bomo aktualne rabe v prihodnosti ugotovili tudi pri izrazih,ki jim je trenutno ne moremo potrditi. Z narašcajoco digitalizacijo na eni strani in tvorbo spletnih besedil na drugi se bodo te možnosti samo povece-vale. Kot smo pokazali pri konkretnih primerih, je korpusne pristope koristno do-polnjevati z anketnimi. Domneve o virih so se potrdile: zbirka Marije Makarovic se je izkazala kot mnogo bolj aktualna od Bojceve zbirke, izrazi iz Bojceve zbirke so bili podobno redki, slabo pomensko dolocljivi ali v gradivu odsotni kot izrazi, ki so glede na anketo poznani manj kot tretjini govorcev; vendarle pa je 16 izrazov iz teh dveh virov doseglo slovarski prag. Za prvi prirastek rastocega Slovarja pre. govorov in sorodnih paremioloških izrazov smo tako obravnavali precej aktualne in pomensko dolocljive paremiologije: 78 izrazov (39 % izmed 200 analiziranih). Med njimi je 44 izrazov, ki jih v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in v preo­stalih slovarjih na portalu Fran do sedaj še ni bilo predstavljenih, in to kljub temu, da smo iz metodološkega vzgiba (preskušanje meje aktualne in pomenske doloclji­vosti) namenoma izbrali za analizo tudi vire, o katerih smo sklepali, da vsebujejo precej zastarane paremiologije (zlasti Bojceva zbirka in enote, ki so bile znane manj kot tretjini govorcev). Izrazom, ki so se v projektu prebili preko slovarskega praga, smo dodali še nekateredruge, zlasti pomensko bližnje izraze, tako da bo prvi prirastek tega slovarja prinesel skupno 130 iztocnic. .... ......... = Etbin Bojc, Pregovori in reki na Slovenskem, Ljubljana: DZS, 1987. Digitalna knjižnica Slovenije, http://www.dlib.si/ (25. 10. 2020). ..... slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, www.fran.si (8. 9. 2018). Gigafida: korpusna besedilna zbirka, http://www.gigafida.net (25. 10. 2020). ...................................., https://www.clarin.si/noske/run.cgi/corp_info?corpna-me=slwac&struct_attr_stats=1 (25. 10. 2020). ........................................................., https://www.clarin.si/noske/run. cgi/ corp_info?corpname=janes&struct_attr_stats=1 (25. 10. 2020). Makarovic 1975 = Marija Makarovic, Pregovori, življenjske resnice, Ljubljana: CZP Kmecki glas, 1975. ............ = Josip Pavlica, Frazeološki slovar v petih jezikih, Ljubljana: Državna založba Slo­venije, 1960. ......... = Stanko Prek, Ljudska modrost, Ljubljana: CZP Kmecki glas, 1982. Radešcek 1988 = Rado Radešcek, Slovenske ljudske vraže, Ljubljana: CZP Kmecki glas, 1988. ......., https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran (25. 10. 2020). .......... Babic 2010 = Saša Babic, Sodobne modifikacije pregovorov, frazemov in drugih folklornih obraz­cev, ............... 45.2 (2010), 154–161. Cermák 2003 = František Cermák, Paremiological Minimum of Czech: The Corpus Evidence, v: Flut von Texten – Vielfalt der Kulturen: Ascona 2001 zur Methodologie und Kulturspezifik der Phraseologie, ur. Harald Burger – Annelies Häcki Buhofer – Gertrud Greciano, Hohengehren: Schneider Verlag, 15–31. Cermák 2007 = František Cermák, Frazeologie a idiomatika ceská a obecná, Praha: Univerzita Karlova v Praze, Karolinum, 2007. Cermák 2009 = František Cermák, Slovník ceské idiomatiky a frazeologie....výrazy vetné, Praha: Leda, 2009. Doyle – Mieder – Shapiro 2012 = Charles Clay Doyle – Wolfgang Mieder – Fred R. Shapiro, The Dictionary of Modern Proverbs, New Haven: Yale University Press, 2012. Durco 2006= Peter Durco, Methoden der Sprichwortanalysen oder Auf dem Weg zum Sprichwörte­roptimum, v: Phraseology in Motion: Methoden und Kritik: Akten der Internationalen Tagung zur Phraseologie (Basel, 2004), ur. Annelies Häcki Buhofer – Harald Burger, Baltmannsweiler: Schneider Verlag Hohengehren, 3–20. ............ = Peter Grzybek, Wellerism, Simple Forms: an Encyclopaedia of Simple Text-Types in Lore and Literature (Bochum Publications in Evolutionary Cultural Semiotics 4), ur. Walter A. Koch, Bochum: Brockmeyer, 286–292. ............ = Peter Grzybek, Fundamentals of Slovenian paremiology,Traditiones 37.1 (2008), 23–46. Grzybek – Chlosta 1995 = Peter Grzybek – Christoph Chlosta, Empirical and Folkloristic Paremi­ology: Two to Quarrel or to Tango?, Proverbium 12 (1995), 67–85. Jakop – Meterc 2016= Nataša Jakop – Matej Meterc, Lexikografické spracovanie frazeologických variantov v novom slovníku slovinského spisovného jazyka, v: Akademický slovník soucasné ceštiny a software pro jeho tvorbu aneb Slovníky a jejich uživatelé v 21. století: sborník ab. straktu z workshopu, ur. Michaela Lišková – Veronika Vodrážková – Zuzana Dengeová, Praha: Ústav pro jazyk ceský AV CR, 2016, 55–56. Kržišnik 1987 = Erika Kržišnik, Prenovitev kot inovacijski postopek, ..... 1.1 (1987), 49–56. ........... = Matej Meterc, Enote slovenskega paremiološkega minimuma v govornem korpusu GOS, Slavisticna revija 63.1 (2015), 1–16. ........... = Matej Meterc, Je prihodnost slovenskih antipregovorov (le) pregovorna?, v: Prihod­nost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, ur. Hotimir Tivadar, Ljubljana: Center za sloven-šcino kot drugi/tuji jezik, 2016 (50. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture), 113–116. ........... = Matej Meterc, Paremiološki optimum: najbolj poznani in pogosti pregovori ter soro. dne paremije v slovenšcini, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2017. ........... = Matej Meterc, Analiza frazeološke variantnosti za slovarski prikaz v eSSKJ-ju in SPP-ju, Jezikoslovni zapiski 25.2 (2019), 33–45. Meterc – Pallay 2019 = Matej Meterc – Jozef Pallay, Unconventional replies: a special type of phraseme and a paremiological genre, Proverbium 36 (2019), 165–181. Meterc – Pallay 2019a = Matej Meterc – Jozef Pallay, Nekonvencné repliky ako osobitný typ frazém a paremiologický žáner: definícia a pilotný anketový výskum, Slovenská rec 84.1 (2009), 47–71. Meterc – Pallay 2020 = Matej Meterc – Jozef Pallay, Nekonvencionalne replike v slovenšcini z anketno raziskavo med slovenskimi govorci, Slavisticna revija 68.2 (2020), 211–227. ........... = Wolfgang Mieder, Proverbs: a handbook, Westport: Greenwood Press, 2004. ....... Contemporary Usage and the Possibility of Determining. the Meaning of Two Hundred Proverbs and Similar Paremiological Expressions After analyzing two hundred paremiological expressions from four different sources with the help of the language corpora and questionnaires, it turned out that seventy-eight (39%) of them fulfil the criteria of proven contemporary usage and the possibility of determining their meaning with the help of the context they are used in. Forty-four of them have not been presented in Slovenian dictionaries so far. These seventy-eight units will be included in the first issue of the growing online Dictionary of Proverbs and Similar Paremiolog. ical Expressions along with some of their synonyms (130 units altogether). Some of the remaining 122 units were not found in modern texts (from 1990 onward) at all, some of them were found but none of their variants were found more than once, and in many cases there was no context to help determine the meaning of the paremiological unit. Without the usage examples, the description of their meaning is merely a speculation, which is not enough for a lexicographical presentation. The expected low degree of contemporary usage was confirmed in the case of two sources: just eight out of fifty units from the pare-miological collection compiled by Etbin Bojc, which was to a great degree compiled from units from earlier paremiological collections, and eight out of fifty units that were known to less than 30%, less than 20%, and less than 10% of the respondents in an online survey. The other two sources included far more units with confirmed contemporary usage: twen-ty-six out of fifty units from Marija Makarovic’s collection and thirty-six out of fifty units named by respondents in our online paremiological survey. ...................... težavepRiuSvajanjuRuSkegabeSedja innoviRuSko-SlovenSkiSlovaRzazacetnike ............ .................................. Prispevek izpostavlja problematicna mesta pri usvajanju ruskega besedišca. V njegovem izhodišcu je mnenjska raziskava uciteljev rušcine v slovenskih šolah, katere ugotovitve se precizirajo s pomocjo korpusne analize leksikalnih napak, identificiranih na podlagi analize 30 maturitetnih esejev iz rušcine na osnovni in višji ravni. V jedru prispevka je predstavljena zasnova novega dvojezicnega slovarja za zacetnike, pred kratkim objavlje­nega na portalu termania.net. Kljucne besede: usvajanje jezika, usvajanje besedišca, rusko-slovenski slovar, analiza napak, rušcina Difficulties in Learning Russian Vocabulary and the New Russian–Slovenian Dictionary for Beginners This article highlights problematic areas in learning Russian vocabulary. It is based on a survey conducted among teachers of Russian in Slovenian schools, whose findings are concretized through a corpus analysis of lexical deviations identified based on an analysis of thirty essays written as part of basic or advanced high-school exit exams in Russian. At the center of the article is a presentation of the concept of the new bilingual dictionary for beginners recently made available on termania.net. Keywords:language learning, vocabulary learning, Russian–Slovenian dictionary, error analysis, Russian . .... V teoriji in praksi poucevanjatujih jezikov je že dolgo znano, kako pomembno je poznavanje besedišca za razvoj sporazumevalne zmožnosti v ciljnem jeziku. Jezikovna didaktika anglešcine (Browne idr. 2013; Capel 2010; Coxhead 2000; Nation 2016; West 1953) kot svetovnega jezika z daljšo tradicijo poucevanja že vec desetletij ponuja izdelane sezname besed, poznavanje katerih zagotavlja ko­munikacijo na razlicnih stopnjah jezikovne kompetence v ciljnem jeziku, skladno s Skupnim evropskim jezikovnim okvirom (SEJO). Problem korektnega izbora in opisa besedišca je posebej aktualen na nižjih stopnjah razvoja sporazumevalne zmožnosti (A1 in A2), saj ravno na zacetku študija tujega jezika ugotavljamo po eni strani mocno interferenco z materinšcino, po drugi strani pa odvisnost ucen­cev ravno od dvojezicnih gradiv, ki jih v jezikovnem paru s slovenšcino pogosto primanjkuje. V pricujocem prispevku se osredotocamo na jezikovni par rušcina – sloven-šcina. V prvem poglavju želimo pokazati, kakšno je trenutno stanje pri ucenju ruskega besedišca v slovenskih šolah na podlagi mnenjske raziskave uciteljev rusistov; v drugem poglavju nas bo zanimalo, kaj je pokazala korpusna analiza napak na leksikalni ravni, izvedena na osnovi 30 maturitetnih esejev iz rušcine na osnovni in višji ravni; v zadnjih dveh poglavjih predstavljamo nacela za izbor besednjaka in strukturo slovarskega gesla novega dvojezicnega slovarja rušcine za zacetnike, ki skuša nadomestiti primanjkljaj didakticnih gradiv za usvajanje ruskega besedišca na nižjih stopnjah jezikovne kompetence. . mnenjSkaRaziSkavaoucenjuRuSkegabeSedišca Z namenom ugotoviti kljucne težave pri ucenju ruskega jezika, posebej besedišca, v slovenskih šolah smo marca 2020 pripravili krajši spletni vprašalnik za ucitelje rušcine, ki ga je izpolnilo 13 predavateljev,.vecinoma (92 %) zaposlenih v sloven-skem šolskem sistemu (gimnazije in fakultete); vecina predavateljev ima vec kot 5 (20 %) oz. 10 let (70 %) pedagoških izkušenj. Kot je pokazala raziskava, za usvajanje ruskega besedišca dijaki na nižji stopnji jezikovne kompetence v manjši meri uporabljajo rusko-slovenske slovarje v tiskani obliki (Pretnar 2007; Plotnikova – Sever 2006) in v praksi dosti bolj razlicnih sple­tnih virov (predvsem spletnih prevajalnikov in spletnih rusko-angleških slovarjev). Tudi ucitelji za usvajanje ruskega besedišca svojim ucencem v vecji meri priporoca­jo ruske spletne vire, tudi ce so enojezicni (wiki slovar..gramota.ru), kot pa rusko--slovenske slovarje, ki so širšemu krogu uporabnikov težje dostopni.. .........Kateri jezikovni vir priporocate/uporabljate pri pouku rušcine, ce sploh? (n = 13) Možnih je vec odgovorov. . . Po naših podatkih se rušcina »kot drugi, tretji ali neobvezni tuji jezikpoucuje v 16 slovenskih gimnazijah« (Urbas 2019: 241) in na dveh slovenskih univerzah (UL in UP). . Pri tem je zanimiv podatek, da novejšega rusko-slovenskega slovarja,dostopnega na vecjezicnem spletnem portalu dict.com (Rusko-slovenski slovar 2020), ki prikazuje skrcen nabor podatkov o 24.000 iztocnicah, v naši raziskavi ni navedel nobeden respondent. Kot izhodišce za našo raziskavo lahko uporabimo podatek o tem, da so vsi ucitelji, ki so sodelovali v spletni raziskavi, potrdili potrebo po spletnem rusko--slovenskem slovarju. .........Ali ocenjujete, da bi potrebovali elektronski dvojezicni (rusko­­slovenski) slovar? (n = 13). Po oceni uciteljev imajo slovenski ucenci najvec težav pri razvoju produktivnih jezi­kovnih spretnosti v rušcini, kamor spada predvsem tvorjenje zakljucenih govorjenih in pisnih besedil. Naslednjo vecjo težavo predstavlja slušno razumevanje avtentic­nih ruskih besedil, kar se da razložiti s kompleksnostjo in raznolikostjo besedišca ter slovnicnih struktur, katerih prepoznavanje je pri slušnem razumevanju casovno omejeno. Potreba po dodatnih podatkih, ki olajšajo rabo besedišca (in ne samo nje­govo prepoznavanje), se kaže tudi v dejstvu, da ucenci razpoložljive dvojezicne vire (spletne prevajalnike in slovarje) najvec uporabljajo, kadar pišejo sestavek ali prip­ravljajo govorni nastop, in bistveno manj, kadar samo berejo ruska besedila (slika 3). ........ Kdaj vaši ucenci najvec uporabljajo slovar/prevajalnik? (n = 13). Možnih je vec odgovorov. . . Navedeno lahko pojasnimo s tem, da za aktivno usvajanje jezika ni toliko pomemben sam obseg besedišca (kot razberemo iz odgovorov, je pasivno razu­mevanje prebranih besed v sorodnem jeziku bistveno manj težavno), ampak pred­vsem kompleksnejše znanje, kako vkljuciti rusko besedo v konkretni kontekst, z upoštevanjem vseh pomenskih, slovnicnih in pragmaticnih omejitev. Le manjši del predavateljev namenja posebno pozornost sistematicnemu usvajanju novega besedišca (20 % uciteljev). Enak delež profesorjev (20 %) poglobljeno predstavitev leksikalnih enot izvede le ob priliki.Sprico pomanjkanja ustreznega slovarskega vira je ta podatek še posebej relevanten. ........ Na kateri nacin usvajate novo besedišce? (n = 13). S pomocjo ankete smo skušali identificirati temeljne težave pri usvajanju ruskega besedišca v slovenskem razredu, ki jih ugotavljajo ucitelji. V stopenjsko rangira­nje (»bolj težavno«/»manj težavno«/»ne vem«) je bilo ponujenih vec potencialno težavnih mest. Pridobljene podatke smo vrednotili na naslednji nacin: odgovore »ne vem« (na sliki 5 v 3., 6. in 7. vodoravnem stolpcu) smo interpretirali enako kot odgovore »manj težavno«.Na koncu se je kot najbolj problematicno izkazalo pravilno naglaševanje in zapisovanje ruskih besed. Naslednjo stopnjo težavnos-ti predstavljata raba konektorjev in upoštevanje vezljivostnega vzorca. Pogosto ucitelji ugotavljajo nezadostnost besednega zaklada, ki ne dosega pricakovanega minimalnega obsega. Kot najmanj problematicne so ucitelji ovrednotili tvorbo iz­peljank, razlikovanje medjezikovnih paronimov oz. »lažnih prijateljev« in pozna­vanje osnovnih slovnicnih oblik. Na sliki 6 je prikazano statisticno vrednotenje želenih podatkov o slovarski iztoc­nici, ki jih je smiselno upoštevati pri izdelavi novega slovarja za slovenske ucence. Podatki, ki se približujejo vrednosti 1, so bili ocenjeni kot »bolj pomembni«. Tisti, ki se približujejo vrednosti 2, so bili ocenjeni kot »manj pomembni«. Slika 6 pri­kazuje kumulativne vrednosti. ........ Kako bi primerjalno ovrednotili težave svojih ucencev pri usvajanju ruskih besed? (n = 13) . ........ Ocenite, koliko so koristne naslednje slovarske informacije o besedi (n = 13) Kot kaže analiza, je na prvem mestu najbolj želenih informacij slovenski prevod, potem sledijo najpogostejše kolokacije in nabor osnovnih slovnicnih oblik. Sledi opis pomena v rušcini, primeri stavkov in navedba pomensko povezanih besed (sopomenke, protipomenke, nadpomenke). Na sedmem mestu si ucitelji želijo opozorila na najbolj tipicne napake, navedbo frazemov in pregovorov, sledijo be-sedotvorne izpeljanke ter podatek o pogostnosti iztocnice in predlagani ravni jezi­kovne kompetence, kamor spada poznavanje posamezne slovarske iztocnice (oz. njenega posameznega pomena). Zadnji graf (slika 7) kaže, da se pri izboru konceptualne zasnove novega slovar­ja dve tretjini predavateljev (nad 60 %) odloca za opcijo cim širšega nabora podatkov o iztocnici, slaba tretjina (okoli 40 %) pa se bolj nagiba h kontrastivnemu pristopu. ........ Kateri koncept šolskega dvojezicnega slovarja se vam zdi primernejši? (n = 13) Kot glavne ugotovitve opravljene mnenjske raziskave bi torej lahko izpostavili nas­lednje: (1) za izvajanje pouka rušcine, posebej na zacetni stopnji, manjka rusko-slo­venski slovar, ki bi bil dostopen uporabnikom v spletni obliki; (2) ucitelji poudarjajo pomanjkanje podatkov o rabi besed pri tvorjenju besedila, kar narekuje potrebo po drugacnem pristopu k predstavitvi jedrnega besedišca, ki naj bi izhajal iz komple­ksnejšega prikaza tako pomenskih, kot tudi slovnicnih lastnosti slovarskih iztocnic;.. (3) slovarsko geslo bi moralo vsebovati širši nabor raznovrstnih podatkov o besedi s poudarkom na medjezikovnih razlikah in tako preprecevati tipicne napake. Navedeni podatki nudijo konkretne smernice za oblikovanje slovarskega clan-ka, ki ga predstavljamo v nadaljevanju. Pred tem pa si oglejmo, katere pogostejše leksikalne napake so ugotovljene pri korpusni analizi pisnih izdelkov v rušcini, ki so jih napisali slovenski ucenci v okviru maturitetnega izpita na osnovni in višji ravni. . Primer vkljucevanja »integriranega leksikogramaticnega« (cit. po Apresjan 2007; 2009) oz. kom. biniranega leksikalno-slovnicnega pristopa k opisu ruskih slovarskih iztocnic predstavlja slovar aktivnega tipa (Apresjan 2014), ki je bil razvit predvsem v delih Moskovske semanticne šole. . ....................................... Ugotovitve mnenjske raziskave uciteljev smo želeli precizirati s pomocjo korpusne analize pisnih izdelkov slovenskih ucencev rušcine. S tem namenom je bil oblikovan manjši korpus 30 nakljucno izbranih maturitetnih esejev v rušcini, spisanih v letih 2011–2014, od tega 15 z osnovne in 15 z višje ravni. Poglavitni namen analize je statisticna primerjava deleža slovnicnih in leksikalnih napak na obeh ravneh. Vsako ugotovljeno odstopanje v maturitetnih esejih je bilo oznaceno v skla­du z naslednjo tridelno tipologijo: (1) odstopanja na pravopisni ravni (oznaka GRAPH); (2) odstopanja na slovnicni ravni (oznaka GR); (3) odstopanja na le­ksikalni ravni (oznaka L). Preglednica 1 prikazuje koncno statisticno vrednotenje ugotovljenih napak loceno na osnovni in višji ravni. .............. Statisticno vrednotenje tipov napak v maturitetnih esejih Ugotovljeno razmerje ponazarja dejstvo, da tako na osnovni kot tudi na višji ravni najvec napak opažamo ravno v rabi besedišca. Pri prehodu na višjo stopnjo jezikovne kompetence se delež odstopanj na besedni ravni samo povecuje. Pri nacrtovanju koncepta dvojezicnega slovarja za zacetnikeje pomembno upoštevati tako notranjo tipologijo zabeleženih leksikalnih napak, kakor tudi nji­hovo primerjalno statistiko. Zato smo pri gradnji korpusa maturitetnih spisov upo­rabili 13 okrajšav, ki vecinoma izhajajo iz mednarodno prepoznavnih angleških terminov. Hierarhicne odnose med posameznimi vrstami napak, oz. notranjo tipo­logijo napak, ponazarja preglednica 2. .............. Hierarhija leksikalnih napak Oznaka ..... I LWRONGCH­OICE Napacni izbor besede Ia LPARONIM Napacna raba blizuzvocnice Ib LWRONGCH­OICESET Napacni izbor nadpomenke, podpomenke, protipomenke (razen sopomenk) Ib.1 LWRONGCH­OICESETSYN Napacni izbor sopomenke Ib.2 LWRONGCH­Napacni izbor naklonske OICESYNMODAL sopomenke II LF Napacna realizacija slovarsko omejene družljivosti posamezne besede IIa LMWU Napacna vecbesedna zveza IIb LIDIOM Napacni frazem III LCONSTR Napake v vezljivostnem vzorcu IV LCODESWITCH Kalk iz materinšcine . LCONJ Napacni izbor veznika/vezniške besede VI LPREP Napacni izbor predloga VII LDERIV Napacna tvorjenka VIII LNAME Napacna raba lastnega imena/ geografskega poimenovanja IX LSTYLE Raba stilno neustrezne besede Kot vidimo, se nekatere oznake delno prekrivajo, saj omogocajo razlicno stop-njo natancnostipri razvršcanjuprimerov posameznega tipa leksikalnih napak pri avtomatskem izlocanju primerov v okviru korpusnih poizvedb.. Kratka razlaga posameznih oznak s ponazoritvenimi primeri sledi v nadaljevanju. ... LPARONIM oznacuje pomensko neustrezno rabo paronimov oz. blizuzvocnic.. ..... ... .. .......... ....., ... .. ......... (namesto ............... ...... ... ....... .... ........ V tem stavku opazimo zamenjavo pomensko vezanih istokorenskih glagolov ......... ‘namestiti’ in ............ ‘namestiti se’, ki se razlikujeta tako po vezljivostnem vzorcu kot tudi v besedotvorni sestavi. . Pri eventualnem nadaljnjem narašcanju korpusa šolskih spisov ne izkljucujemo možnosti naknadne dopolnitve sistema oznak, oz. notranje tipologijie ugotovljenih leksikalnih napak. . Gre za tako imenovano paronimizacijo: »Na stiku dveh sorodnih jezikov, ki delita besedišce skupnega izvora, pogosto prihaja do napacne semantizacije oblikovno podobnih besed, t. i. laž­nih prijateljev, oz. do paronimizacije« (Makarova Tominec 2020a: 77). ... LCONSTR oznacuje primere odstopanj v vezljivostnem vzorcu.. ..... ... .. .... ........ ... ...... (namesto .. . ...). Odstopanja v vezljivostnem vzorcu (....... + ...) povzroca kalkiranje vezlji­vostnega vzorca iz materinšcine (kriv + za). ... LWRONGCHOICE oznacuje primere napacnega izbora besede. ..... ....... ........ ....... (namesto ..-......) ......, ... ... ....... V tem primeru je do odstopanja prišlo zaradi nerazlikovanja med pomenoma, ki ju v slovenšcini pokrije en leksem(prvic), v rušcini pa dva razlicna, casovni prislov ........) in konektor za oznacevanje zaporedja (..-........ Napacna je tudi umestitev konektorja, ki bi bil v rušcini primernejši na prvem mestu v stavku. ... LCONJ oznacuje napacni izbor veznika oz. vezniške besede. ..... ... ...... .... ......., ...... (namesto ...... ...) ..... .....­... .. ....... ..., ..... .. .......... V stavku je opušcen zadnji del dvodelnega vzrocnega veznika ...... .... ... LCODESWITCH oznacuje vkljucevanje jezikovnih sredstev iz materinšcine (... de-switching). ..... ........ ........., .. ....... Slovenska beseda ljubka, zapisana z ruskimi crkami in tudi z rusko koncnico, v navedenem stavku nadomesti primernejšo rusko ustreznico ............ ... LWRONGCHOICESYN oznacuje napacni izbor med sopomenkami. ..... .. ...... ........... (namesto ............) ......... ...... Uporabljeni glagol se težko povezuje z besedo, ki oznacuje orodje/pripomocek, s pomocjo katerega se izvaja neka aktivnost, za razliko od priporocene sopomenke. ... LWRONGCHOICESYNMODAL oznacuje napacni izbor med jezikovnimi sred­stvi za izražanje modalnosti. ..... . ...... .... (namesto ......) .... ........ . Kalkiranje kot stalni vzrok odstopanj na leksikalni ravni je bilo izpostavljeno tudi v govoru za-cetniških govorcev slovenšcine ruskega porekla: »na zacetni stopnji ob pomanjkanju besedišca stalno prihaja do kalkiranja kolokacij in vezljivostnih vzorcev« (Makarova Tominec 2020a: 77). ... ..... ..... ..... ... ..... Ruski naklonski povedkovnik .... se namrec težko povezuje s samostalniškim osebkom v imenovalniku, v razliko od predlagane naklonske zgradbe z ...... .... .....).. LWRONGCHOICESET oznacuje napacni izbor nadpomenke, podpomenke, pro-tipomenke, torej besede iz ožjega nabora leksikalnih enot, ki ga oblikujejo razlicne vrste paradigmaticnih odnosov na ravni pomena .......... . ..... ......... . ........ (namesto ........). V zgornjem stavku ugotavljamo napacen izborsohiponima: starostno primernejši par za besedo ........ ‘decki/fantki’ predstavlja beseda ....... ‘puncke’ in ne ....... ‘dekleta, najstnice’, ki oznacuje nekoliko starejše osebe. ... ..... ..........(namesto .............) . ............. ...... Ugotavljamo napacni izbor protipomenke: ruski pridevnik ............. ‘slabši, negativni’ ima protipomenko ............. ‘boljši, dober’. Oba se lahko uporabljata za opis znacajskih lastnosti. Par pridevniških protipomenk .......... – .......... se praviloma nanaša na ocene/vrednosti. V kontekstu opisa cloveških lastnosti pridevnik.......... spremeni prvotni pomen (‘dober, boljši’ . ‘poln pozitivne energije’) in zato ne more tvoriti para s protipomenko, uporabljeno v drugem delu stavka. ... ...... ....... ......, . ....... ... ...., ..... .... ....... ......... (namesto ........). V tem primeru je kandidat napacno izbral nadpomenko. V rušcini besedna zve­za ....... ....... ‘mladi clovek, mladenic’ oznacuje izkljucno osebe moškega spola in zato ne more opraviti funkcije nadpomenke za oba spola, v primerjavi s slovensko besedno zvezo mlada oseba. Kratica LF pomeni leksikalna funkcija.. Z njo kratico v našem korpusu oznacuje-mo odstopanja v ubeseditvi slovarsko omejene družljivosti posameznega leksema: .... ... ... ........ (namesto .......). . Glede na primerjavo razlicnih možnosti prevajanja ruskih naklonskih zgradb v slovenšcino je bilo ugotovljeno, da »ruskim zgradbamz naklonskim povedkovnikom .... velikokrat ustreza­jo slovenski stavki z osebnim naklonskim glagolom morati« (Uhlik 2018: 57). . Pojem leksikalna funkcija.(LF) razvija Moskovski pomenoslovni krožek (Igor Melcuk, Jurij Apresjan). Njegova uporabnost za namene sistematicnega prikaza omejene leksikalne vezlji­vosti je upoštevanav razlicnih raziskovalnih delih (Wanner 1996; Fontenelle 1997; Gorjanc – Jurko 2004; Apresjan 2009). Tipologija razmerij, ki jih pokriva pojem leksikalne funkcije, je dokaj široka. Število posameznih elementarnih (nesestavnih) LF se giblje med 50 in 60 (Mel­cuk – Žolkovski 1984). Obstajajo tudi številne sestavne oz. sekundarne LF. V clanku Apresjan 2007 je opisanih skupaj 119 LF. Za tipicno oznacevanje pozitivne lastnosti referencnega samostalnika (leksikalna funkcija BON.) se v rušcini uporablja pridevnik ....... ‘dober’ in ne......... ‘lep’. Oznaka LF LMWU oznacuje posamicne LF, ki se realizirajo kot vecbesedne kolokacije.. z omejeno leksikalno družljivostjo, usvajanje katerih predstavlja po­sebno težavo. ..... ............ .. ........ (namesto ........) ......... ..... ...... .......... (namesto .......) ....... ........ ..... .. .......... (namesto .........) .. ............ Primere 2.9.2–2.9.4 predstavljajo ustaljene besedne zveze ob glagolskih iztocni­cah, težavne za usvajanje, ki so zato praviloma vkljucene v slovarska gesla. .... LDERIV oznacuje odstopanja na besedotvorni ravni (vkljucuje tako skladenjske derivate kot tudi izpeljanke v okviru iste besedne vrste). ...... ........ (namesto .........) ....... ...... Ugotavljamo napacno tvorjenje pridevnika iz samostalnika (..... . .........). ...... ..... .. ............. .. ....... (namesto ........) ... ...... ...-mesto ......). Ugotavljamo napacno tvorjenje samostalnika iz glagola: (...... . ............ ...... . ......). .... LPREP oznacuje napacni izbor predloga. ...... ...... .. (namesto ...... ...) ...... . ........ Prihaja do zamenjave prislova ...... ‘okoli’.in istokorenskega predloga ....... ‘okrog’. .... LNAME oznacuje napacno rabo lastnega imena oz. geografskega poimenovanja. . BON je praviloma »pridevnik ali prislov, ki izraža standardno pozitivno vrednotenje, praviloma v skladenjski vlogi levega prilastka« (Apresjan 2007: 77). .. Kolokacije pojmujemo po Bartsch 2004 kot »leksikalno in/ali pragmaticno povezane sopojavi­tve vsaj dveh leksikalnih enot, ki sta med seboj v neposrednem skladenjskem razmerju« (cit. po Kosem 2018). ...... ........ (namesto ................... (namesto .......), ...c... .... ....... (namesto .... ........), . .......... . .............­mesto . ....................... .... (namesto ........... ....). .... LSTYLE oznacuje odstopanja v registru izbrane besede. Vecinoma gre za izra­zito pogovorne ali nižje pogovorne besede, ki niso ustrezne v kontekstu šolskega spisa. ...... ... ..... ........... .. .........., ...... ... ......, ... .. ..... .. (namesto ......). Ruska beseda ...... ‘bratec’ ima pozitivno (ljubkovalno) konotacijo in stilno ni nevtralna. Preglednica 3 ponazarja statisticno primerjavo deležev posameznih vrst lek­sikalnih napak v maturitetnih spisih na osnovni (levi stolpec) in višji ravni (desni stolpec). ...............Delež posameznih leksikalnih odstopanj na OR in VR .. .. Kot vidimo v preglednici 3, zaporedje sedmih najpogostejših in najbolj razširje­nih vrst leksikalnih napak tako na osnovni kot tudi višji ravni ostaja enako. Rahla odstopanja med OR in VR se opažajo v spodnjem delu preglednice. Med pogo-stimi primeri pomensko neustrezne rabe ugotavljamo zamenjavo blizuzvocnic (LPARONIM), napacen vezljivostni vzorec (LCONSTR), napacen izbor bese­de (LWRONGCHOICE), napacni izbor veznika oz. vezniške besede (LCONJ), vkljucevanje jezikovnih sredstev iz materinšcine (LCODESWITCH), napacni izbor med sopomenkami in drugimi pomensko vezanimi besedami (LWRON­GCHOICESET). Pogoste so tudi napake v rabi modalnih konstrukcij (LWRON­FCHOICEMODAL), odstopanja v rabi leksikalno omejenih kolokacij (LF) in frazemov (LIDIOM) ter odstopanja v rabi predlogov (LPREP) in skladenjskih in besednih tvorjenk (LDERIV). Posebej na osnovni ravni izpostavljamo napac­no rabo lastnih imen (LNAME) in stilisticno neustreznih jezikovnih sredstev (LSTYLE). Statistika izkazanih odstopanj služi kot pomembna smernica za izbor slovar­sko relevantnih podatkov. Kot pomembnejše izhodišce lahko torej izpostavimo potrebo po širšem prikazu vezljivostnih vzorcev in kolokacijskih lastnosti slovar­skih iztocnic. Pomembno je tudi natancnejše razlikovanje med nadpomenkami, sopomenkami in blizuzvocnicami, kar je za uporabnike na zacetni stopnji lažje realizirati z natancnim prevodom v slovenšcino in obširnejšo navedbo kolokacij­skih nizov. . izboRbeSedišcazaSlovaR Pri izboru besedišca za slovar, namenjen uporabnikom na zacetni stopnji jezikovne kompetence, smo upoštevali nacela oblikovanja seznamov osnovnega, t. i. jedrne­ga besedišca (core lexis) tujegajezika, predstavljena v didakticni literaturi (Capel 2010; Browne idr. 2013; Nation 2016; Morkovkin idr. 1985). Ce povzamemo, se za selekcijo slovarsko relevantnih enot v obdobju korpusnega jezikoslovja (od 90. let 20. stoletja dalje) uporabljastatisticna analiza nacionalnihkorpusov, s pomoc­jo katere se oblikujejo seznami frekvencnega in tematsko relevantnega besedišca (Nation 2016). Obseg takih seznamov oz. število vkljucenih besed sta odvisna od ravni jezikovne kompetence ciljnega uporabnika. Za poucevanje ruskega besedišca je v okviru didaktike ruskega jezika izdelan pojem leksikalnega minimuma (Morkovkin idr. 1985), dolocen z upoštevanjem seznamov najpogostejše leksike iz širšega nabora pogostnostnih slovarjev ruskega jezika...Prva verzija ruskih leksikalnih minimumov (Morkovkin idr.1985) je vse­bovala sedem seznamov, torej od 500 do 3500 polnopomenskih besed, pri cemer je vsak nadaljnji seznam v celoti vkljuceval predhodnega in k njemu dodajal še 500 na novo vkljucenih leksikalnih enot. Druga verzija leksikalnih minimumov (Bogaceva idr. 2003) je vsebovala že deset seznamov, skupaj 5000 polnopomen­skih besed. Razporeditev vseh vkljucenih besed po tematskih podrocjih, oprede­ljenih z ucnim nacrtom rušcine kot tujega jezika, predstavlja sestavni del leksikal­nih minimumov, in sicer loceno poglavje z naslovom »Tematski slovar osnovnega besedja sodobne rušcine«. Novejša verzija leksikalnih minimumov (Andryushina - Kozlova 2015a; 2015b; 2015c) je nekoliko predelana za namene testiranja znanja rušcine za tuje državljane na razlicnih ravneh in usklajena z evropskim jezikovnim okvirom. Si­ .. Podrobnejši pregled oblikovanjakoncepta leksikalnega minimuma v ruski leksikografiji gl. v Makarova Tominec 2020b. stem prenovljenih ruskih leksikalnih minimumov tako vkljucuje šest ravni jezikovne kompetence (A1–C2). Za posamicno raven obstaja predpisani seznam dolocenega števila besed: za raven A1 – 780, za raven A2 – 1300, za raven B1 – 2300, za raven B2 – 5000, za raven C1 pa 10000 besed. Za raven mojstrstva (C2) besedni seznam ni dolocen. Pri oblikovanju leksikalnih minimumov so kot nacela selekcije temeljnega ruskega besedišca upoštevana (1) stilisticna nezaznamovanost, 2) kolokacijska produktivnost/aktivnost, (3) semanticna vrednost (sposobnost oznacevanja širše­ga nabora predmetov in pojavov iz okolja), (4) besedotvorna produktivnost (ki omogoca potencialno širitev besednjaka), (5) pogostnost in (6) razširjenost besede na izbranih tematskih podrocjih, opredeljenih v okviru veljavnega ucnega nacrta rušcine kot tujega jezika (Andryushina – Kozlova 2015a: 5). Priporoceni nabor besedišca za raven A2 (1300 besed) smo s pomocjo kor­pusnega orodja AntConcprimerjali z besednim seznamom Novega pogostnostnega slovarja, oblikovanega na podlagi Nacionalnega korpusa ruskega jezika (Ljašev­skaja – Šarov 2009)... Analiza je pokazala skoraj polovicno ujemanje (44,5 %). ........ Ujemanje leksikalnega minimuma A2 s korpusnim seznamom najpogostejših besed Pridobljeni podatek potrjuje dejstvo, da pogostnost besed ni služila kot primarni kri­terij izbora temeljnega besedišca v veljavnih ruskih leksikalnih minimumih. Glede na to, da so bili izdelani za zakljucen nabor tem skladno z ucnim nacrtom, smo preverili ujemanje frekvencnih besed v tematsko ustreznih besedilih. Kot vir je bil uporabljen korpus govorjenih besedil,.. iz katerega smo statisticno obdelali 20 splošnih govor­jenih besedil manjšega obsega (do 250 besed) za tematsko podrocje družina. Delež ujemanja je potrdil pricakovano pozitivno korelacijo (69,4-odstotno ujemanje). ........ Ujemanje avtenticnih govorjenih besedil na temo družina z LM (.2) .. Korpusno orodje omogoca statisticno primerjavo ujemanja obeh seznamov. .. ....... ........ ...., http://spokencorpora.ru/. Glede na rezultate korpusne analize se nam je pri oblikovanjunovega dvojezicne­ga slovarja zdelo smiselno upoštevati veljavne leksikalne minimume, ki predstav­ljajo sestavni del sistema nacionalnega testiranja jezikovne kompetence tujih dr­žavljanov. Trenutno tako dvojezicni slovar za slovenske uporabnike vsebuje 1100 slovarskih clankov in se približuje leksikalnemu minimumu na ravni A2. ..........Ujemanje besednjaka z ruskim leksikalnim minimumom na ravni A2 Razlike so posledica izlocanja nekaterih besed, ki so zastarele oz. niso aktual­ne za slovensko okolje (......... ........... ............ .......... ........... ...... ........... .......). Dodali smo manjkajoce pred­metno besedišce s podrocja digitalne tehnologije in socialnih omrežij (.......... ....... ........... .......... ........ ....). Izkazana razlika ustreza dovoljenemu 10-odstotnemu odstopanju v sestavi besednjaka ucnih prirocnikov za rušcino kot tuji jezik glede na trenutno veljavna priporocila nacionalnega siste-ma testiranja (Andryushina – Kozlova 2015a: 5). Poleg tega spletna oblika novega slovarja omogoca sprotno širitev nabora vkljucenih besed. . StRuktuRaSlovaRSkegageSla Glede na to, da je namen slovarja opis ruskega besedišca za aktivno rabo, torej za tvorjenje besedil, struktura slovarskega clanka omogoca vkljucevanje najrazlic­nejših podatkov o besedi, tako leksikalnih kot tudi slovnicnih, z upoštevanjem sodobnejšega leksikogramaticnega.pristopa... realiziranega v naboru novejših ruskih slovarjev... Leksikogramaticni, dobesedno leksikalno-slovnicni, pristop v ruski leksikografiji pomeni združevanje slovarskih in slovnicnih lastnosti v kom­pleksnem in natancnem opisu slovarske iztocnice. Bistvo tega pristopa je povzel že J. D. Apresjan: »slovar naj shranjuje cim vec pravil«.. (Apresjan 2009: 105). .. Uporabnost leksikogramaticnega, oz. leksikalno-slovnicnega, pristopa v leksikografiji je po­udarjal tudi sestavljavec prvega kolokacijskega slovarja rušcine (..rkovkin 1985), ki je vanj vkljucil tako redne slovnicne kolokacije kot tudi individualne, slovarsko omejene besedne zve­ze. Združeni prikaz pomembnejših vezljivostnih in družljivostnih znacilnost iztocnice je eno kljucnih nacel Moskovske semanticne šole (Melcuk, Žolkovski, Apresjan). ... Novyj objasnitel’nyj slovar’ sinonimov russkogo jazyka (Apresjan 2004), Aktivnyj slovar’ russ. kogo jazyka (Apresjan 2014). .. »....... ...... ..... .......... ..... ...... ......« (Apresjan 2009: 112). Leksikalno-slovnicni pristop ima za cilj oblikovanje integralnega, oz. združenega. prikaza »celotnega nabora vseh lingvisticno pomembnih znacilnosti in vezi dotic­ne besede«.. (Apresjan 2009: 112). Ker je slovar namenjen predvsem zacetnikom, vsaka rubrika geselskega clan-ka (pomen, kolokacije, ponazoritveni stavki, stalne besedne zveze) vsebuje sprotni prevod v slovenšcino. ... Iztocnica Vsaka slovarska iztocnica imaoznaceno naglasno mesto, priložen posnetek izgo­vora, ki se aktivira ob kliku, in navedeno besedno vrsto. Sledi prevod v sloven-šcino. Glagoli v dovršniku in nedovršniku, ki se skladno z rusko leksikografsko tradicijo obravnavajo v okviru istega leksema (.žegov – Švedova 1992), so v slovarju za zacetnike glede na razlicne slovnicne lastnosti (predvsem v sestavi ca-sovnih oblik) prikazani loceno, v razlicnih slovarskih clankih, povezanih s kazalko (glagol v nedovršniku . glagol v dovršniku in obratno). Kot dodatno sredstvo semantizacije je poleg prevoda praviloma vkljucen tudi vizualni prikaz pomena iztocnice (slika). ... Položaj iztocnice v leksikalnem sistemu V primeru, da je prej izvedena analiza napak potrdila potrebo po usvajanju ruskih besed v naboru družljivih leksikalnih enot, so takoj pod iztocnico navedene bese­de, ki predstavljajo njene temeljne paradigmatske odnose (nadpomenke,.podpo­menke,.sopomenke.in protipomenke). Pri tem se zdi posebej pomembna navedba nadpomenke, ker omogoca eventualno parafraziranje, eno pogostejših nadome­stnih strategij, znacilno za govorno vedenje zacetniških govorcev. ... Kolokacije Predlagani model opisa kolokacijskih lastnosti iztocnice upošteva leksikografski vzorec nekaterih kolokacijskih slovarjev rušcine (Denisov – Morkovkin 1983) in je poenoten glede na besedno vrsto iztocnice. Ce ima beseda vec pomenov, so kolokacijske lastnosti predstavljene loceno za vsak posamezni pomen. Kot osnovno orodje za izbor slovarsko relevantnih kolokacij smo pri sestavi slovarja uporabili orodje Sketch Engine, ki je uporabno tudi za statisticno analizo ruskih korpusov... Tako smo na primer za izbor pogostejših povedkov pri osebku ..... na platformi Sketch Engine dobili naslednji seznam pogostejših glagolov, rangiranih po eni strani po intenzivnosti besednih vezi, oz. po statisticno dolocene- .. ».. .... ............ .............. ........ ....... . ......« (.presjan 2009: 106). .. Uporabili smo najvecji ruski korpus Russian Web 2011 sample (ruTenTen11) v obsegu 998 milijonov besed, dostopen za analizo s pomocjo orodja Sketch Engine. mu indeksu sopojavljanja.. (levi stolpec) in po drugi strani po pogostnosti (desni stolpec). ......... Statisticna analiza kolokacij z uporabo orodja Sketch Engine Kot vidimo, seznama glagolov v levem in desnem stolpcu sovpadata le delno ........ ........ ........), opazna so tudi razhajanja.Ker je nabor pred­stavljenih kolokacij v slovarju za zacetnike nujno minimiziran (najvec pet), smo izbrali le tiste, ki hkrati imajo visok indeks sopojavnosti sestavin besedne zveze (8,08, 7,62 in 7,27) in visoko absolutno pogostnost (32.684, 29.582 in 18.781 za­detkov na milijon besed). Pri koncnem izboru petih glagolov je upoštevana tudi eventualna težavnost glagola za zacetniškega govorca glede na raven umešcenosti glagola v leksikalnih minimumih. Koncni seznam povedkov tako vsebuje nasled­nje glagole: ................................................. Glagola. ...........................ki sta prisotna samo v enem stolpcu, sta izkljuce­na, ker ne spadata na zacetniške ravni (do vkljucno B1). ..... Samostalnik Kolokacijske lastnosti samostalnika .......so v slovarju prikazane po sledecem modelu. Na prvem mestu so navedene pogostejše kolokacije z levim prilastkom ...... .......?). Naprej sledi nabor pogostejših predikatov, ki se vežejo z iztoc­nico (... ...... .......?). Nabor kolokacij zakljucuje zaporedni prikaz po­gostejših besednih zvez z iztocnico, kjer ta nastopa v razlicnih sklonih (....... ........./.......... ....... ......../.......... . ....... ...../ ......... ....... ......../...... ....... ............ Vse kolokacije imajo vzporedni prevod v slovenšcino. .. Intenzivnost besednih vezi oznacuje statisticno izracunan kazalec, in sicer indeks sopojavljanja posameznih besed, sestavin izbranega kolokacijskega para, v obravnavanem korpusu. ..... ..... ..... ..... ..... ... ...... Podatki o glagolu.razkrivajo vezljivostni model z navedbo razlicnih udeleženskih pozicij (...... ....? ......? .. ...? ..... ...? ...?), vkljucno z naved­bo nacina (...?.. Nabor kolokacij vsebuje besedne zveze s faznimi (....../ ........../........./......... ......) in modalnimi glagoli (....../ ..... ........), ce so uporabne pri navedeni glagolski iztocnici. Gre namrec za tipicne skladenjske modifikacije, ki se prikazujejo tudi v kolokacijskih slovarjih rušcine (Denisov – Morkovkin 1983). Nekatere ubeseditve namrec predstavljajo t. i. leksikalne funkcije, torej nestandardne primere ubeseditve. Pridevnik Kolokacijske znacilnosti pridevnika so predstavljene zaporedoma v zvezi s samos­talniki moškega, ženskega in srednjega spola, najprej v edniniin potem v množini. Pri tem se kolokatorji ne ponavljajo (...... .............. .............. .......... ...... ........). Praviloma so vkljucene besedne zveze pridev­nika z intenzifikatorji (...../......../........./...... ..) in s pogostejši-mi glagoli, ki spadajo v skupino opisnih predikatov (..../...../......../ ........./....... + .....), ki lahko vkljucuje tako glagole z oslabljenim po­menom kot tudi nepolnopomenske glagole. Prislov Ce je iztocnica prislov (......... = brezplacno), so v slovarskem clanku nave-dene pogostejše besedne zvezez glagoli (......... + ......, ........) in z intenzifikatorji (....................), ki so lahko drugacni v primeru zani­kanja (...... ../.......... ..) in morajo biti zato eksplicirani. ....... Navedba ponazoritvenih besedenih zvez je uporabna pri slovarskem opisu pred­logov, razlicni pomeni katerih se praviloma razlikujejo ravno v vezljivostnem vzorcu. Tako predlogu .. pri oznacevanju.lokacije sledi mestnik: .. .../.. ...? Predlogu .. pri oznacevanju destinacije gibanja sledi tožilnik: .. ..../ ...? Zaimek Pri slovarskem opisu ruskih vprašalnih zaimkov (........................­.......), ki lahko nastopajo tudi kot vezniške besede, sta obe funkciji navedeni v istem slovarskem clanku, ampak loceno, s sprotno oznako. Slovnicne oblike Ucenci rušcine na zacetni stopnji jezikovne kompetence pogosto potrebujejo eks­plicitno navedbo osnovnih slovnicnih oblik ruskih besed, skladno z veljavnim ucnim nacrtom oz. maturitetnim izpitnim katalogom (Vozelj – Urbas 2008). Elektronska oblika slovarja omogoca vizualizacijo širšega nabora podatkov o iztocnici, zato smo za prikaz slovnicnih oblik uvedli posebno rubriko Oblike. V slovarskih clankih za samostalnike je naveden polni nabor sklanjatvenih oblik v ednini in množini. V primeru, da se nabor oblik razlikuje glede na posa­micni pomen vecpomenske besede,.. se na to posebej opozori. Slovarski clanek o glagolskih iztocnicah prikazuje spreganje glagola v razlic­nih casih, velelniške oblike v ednini in množini ter oblike pogojnika. Sklanjatev pridevnikov je prikazana sistematicno, v besednih zvezah s samo­stalniki ženskega, moškega in srednjega spola, tako v edninikot tudi v množini. Posebej so navedene kratke oblike pridevnika (ce se uporabljajo), saj v rušcini na­stopajo vecinoma v funkciji povedkovnika. Tako za pridevnike kot tudi za prislo­ve so prikazane oblike primernika in presežnika. Ponazoritveni stavki vsebujejo zglede skladenjskih konstrukcij s komparativom. ... Opozorilo na tipicne napake Kot temeljno nalogo dvojezicnega slovarja, prirejenega za didakticne namene, ra­zumemo preprecevanje tipicnih primerov negativne interference iz materinšcine. S tem namenom smo v slovarske clanke vkljucili rubriko Posebnosti, ki uporabni­ka opozarja na razlike v pomenu ali rabi iztocnice, kar povzroca tipicne napake. Kot kaže statistika napak (glej poglavje 3), med pogostejše napake v maturitetnih spisih spadajo primeri paronimizacije (oznaka LPARONIM), ki jo razumemo kot napacno rabo besede zaradi (delnega ali popolnega) prekrivanja pomena/funkcije blizuzvocnic. Tipicni primer predstavljajo pari medjezikovnih lažnih prijateljev, na primer znamenitost................ ‘znana oseba’. Tako ima stavek .. ....... ............. ...... v rušcini drugacen pomen kot v slovenšcini. V isto katego­rijo LPARONIM smo uvrstili tudi številne primere napacnega izbora med istokoren­skimi ruskimi besedami zaradi pomanjkljivega razumevanja razlikovalnih morfe­mov: ..........‘pogledati’ – ......... ‘ogledati si’, *.......... – ......... ...... –....... V kategorijo LPARONIM umešcamo tudi primere napacne tvorbe novih besed zaradi kalkiranja besedotvornega vzorca blizuzvocnice v materinšcini: ......... – *........... (po analogiji z zbuditi se). Naslednja pogostejša napaka je kalkiranje vezljivostnega vzorca iz materin-šcine (oznaka LCONSTR), na kar slovarski clanek posebej opozarja: ......... ....-.. (ena slovenska ustreznica, glagol poklicati, zahteva predmet v tožilni­ku: poklicati koga, medtem ko druga slovenska ustreznica, glagol telefonirati, ponavlja ruski vezljivostni vzorec, s predmetom v dajalniku: telefonirati komu... ........... ....-.. (slovenska ustreznica zahteva predmet v dajalniku: ces. titati komu.. ............. ....-.. (slovenska ustreznicazahteva predmet v dajalniku: zahvaliti se komu.. .. V primeru vecpomenskega samostalnika v drugem, prenesenem pomenu veckrat opažamo okr­njeno sklanjatev (npr. samo edninske oblike). Pogoste težave so nestandardni primeri ubeseditve oz. primeri omejene le­ksikalne kompatibilnosti (oznaka LF), še posebej, ce je drugacna od slovenske­ga vzorca. Na primer, ruski pridevnik ....... ‘dober’ imadrugacne kombina­torne lastnosti kot njegova slovenska ustreznica: ....... ...... – lepo vreme.. ....... .... – pametna zadeva........ ..... – lepa beseda. Navedeni prime-ri predstavljajo idiomaticno ubeseditev elementarne leksikalne funkcije BON, ki mora biti zaradi nepredvidljivosti prikazana v didakticno zasnovanem slovarskem prirocniku... ... Ponazoritveni stavki Ponazoritveni stavki vsebujejotipicne zglede rabe iztocnice v obliki stavkov, ki so v slovarju za zacetnike, poleg poenostavljenih zgledov iz ruskega Nacionalnega korpusa, lahko vezane tudi na govorjene oblike... Poleg tega ponazoritveni stav­ki predstavljajo zglede realizacije slovnicnih oblik in konstrukcij, težavnejših za usvajanje v slovenskem razredu (na primer konstrukcije s primernikom/presežni­kom). ... Izpeljanke Eden pomembnejših vidikov prikaza temeljnega besedišca je navedba bese­dotvornih izpeljank, kar omogoca širitev potencialnega besednjaka (slovarska ru­brika Izpeljanke). V trenutni verziji je sestava rubrike namensko minimizirana. Praviloma slovar vkljucuje feminative (........ – ............. ....... – ...........), pomanjševalnice (.... – .....) in skladenjske derivate razlic­ne besednovrstne pripadnosti, še posebej, ce besedotvorni postopek ni standar-den in spreminja besedotvorno podstavo (..... . ........... ...... . .............). ... Stalne besedne zveze Idiomatika je pri delu z besedišcem tujega jezika posebej problematicna, saj gre v vecini primerov za vecbesedneskladenjske veze (multiword expessions), katerih pomen ni zgolj seštevek pomenov sestavnih delov. Iz tega razloga so težavne pri usvajanju in potrebujejo loceno rubriko Stalne besedne zveze. V trenutni verziji slovarja navedena rubrika vsebinsko ni povsod dovolj poe­notena, saj poleg cistih frazemov vkljucuje klišejsko izrazje, znacilno za govorjeni diskurz oz. ustne oblike komunikacije (...... ....! ......... ....! ...... .... ........!..in idiomaticne vecbesedne zveze (.. . .... ...... .... ... ...). V posameznih primerih so v tej rubriki navedeni zgledi slovarsko omejene rabe vecpomenske iztocnice (.... – ...../...../.... ....;...... – ..... .. Tukaj se namrec ne strinjamo z mnenjem V. Morkovkina (1977: 92), ki je dvomil o smisel­nosti navajanja besednih zvez ruskih samostalnikov s pridevnikom....... v kolokacijskih slovarjih. .. Predvsem fraze iz bontona. .......... .....), saj je v slovarju za zacetnikeprikaz pomenskega razpona iztocnice nujno minimiziran. . ............. Kot je pokazalapredstavljena mnenjska raziskava uciteljev rušcine po eni strani ter sestava in pogostnost leksikalnih napak v pisnih delih ucencev po drugi strani, je za usvajanje jedrnega ruskega besedišca potreben nov dvojezicni slovar aktivne. ga tipa..encoding dictionary), ki uporabniku ponuja širši nabor podatkov o vklju-cevanju besedne iztocnice v kontekst v okviru združenega opisa njenih slovnicnih in pomenskih lastnosti. Rešitev predlagamo v obliki dvojezicnega kolokacijskega slovarja, ki prikazuje pomenske in slovnicne znacilnosti iztocnic v kontekstu, pre­ko številnih zgledov, predvsem širšega nabora kolokacijskihnizov. Izbor kolo­kacij je delno avtomatiziran, saj temelji na uporabi orodja za statisticno analizo sodobnih ruskih korpusov. Glede na didakticni namen novega kolokacijskega slovarja se kot drugo po­membno nacelo pri njegovi zasnovi upošteva diferencialni pristop k prikazu te­meljnih znacilnosti besedišca. To pomeni, da se prednostno obravnavajo medjezi­kovne razlike, ki glede na statistiko napak, doloceno s pomocjo specializiranega korpusa, redno povzrocajo odstopanja v rabi besed. Predstavljena zasnova novega slovarja tako služi kot poskusni vzorec didak­tiziranega prikaza jedrnega ruskega besedišca za slovenskega uporabnika na nižjih stopnjah jezikovne kompetence. Gre torej za kombiniran prikaz leksikalnih in slov­nicnih znacilnosti slovarskih iztocnic, nujno minimiziran in prilagojen tako v obsegu kot tudi v izboru in nacinu predstavitve ponazoritvenega jezikovnega gradiva. Možnost nadgradnje trenutne verzije slovarja vidimo v razlicnih smereh. Prva je povecanje nabora slovarskih gesel s trenutnih 1100 na 2300 slovarskih iztocnic, skladno s priporocenim ruskim leksikalnim minimumom za raven B1. Druga je širše vkljucevanje podatkov, ki preprecujejo negativno interferenco z materinšci-no, na osnovi nadaljnjih statisticnih analiz rabe ruskega besedišca v okviru posebej vzpostavljenega korpusa pisnih izdelkov slovenskih ucencev. Tretja smer je redno testiranje slovarja v slovenskem razredu in sprotno obnavljanje glede na povratne informacije s strani dijakov in uciteljev. Ker je usvajanje besedišca kompleksna naloga, velja razmisliti tudi o razvoju vzporednega sistema vaj ob slovarju, ki aktivira in usmerja usvajanje ruskega jedrnega besedišca predvsem na zacetnih stopnjah jezikovne kompetence. .......... Andryushina – Kozlova 2015a = Natal’ja Pavlovna Andryushina – T. V. Kozlova, 2015a, Lexical minimum of Russian as a foreign language: level A1: common language, Sankt-Petersburg: Zlatoust, 52015. Andryushina – Kozlova 2015a = Natal’ja Pavlovna Andryushina – T. V. Kozlova, Lexical mini. mum of Russian as a foreign language: level A2: common language, Sankt-Petersburg: Zlatoust, 52015. Andryushina – Kozlova 2015c = Natal’ja Pavlovna Andryushina – T. V. Kozlova, Lexical mini. mum of Russian as a foreign language: level B1: common language, Sankt-Petersburg: Zlatoust, 72015. ................Jurij Derenikovic Apresjan (ur.), Novyj ob’jasnitel’nyj slovar’ sinonimov russkogo jazyka, Moskva: Jazyki slavjanskoj kul’tury – Vena: Venskij slavisticeskij al’manah, 22004 (Studia philologica). ................... = Jurij Derenikovic Apresjan idr., O kompjuternom ucebnike leksiki russkogo jazyka, Russkij jazyk v naucnom osvešcenii 2.14 (2007), 48–112. ............. = Jurij Derenikovic Apresjan, Issledovanija po semantike i leksikografii 1, Moskva: Jazyki slavjanskich kul’tur, 2009. ............. = Jurij Derenikovic Apresjan (ur.), Aktivnyj slovar’ russkogo jazyka 2, Moskva: Jazyki slavjanskoj kul’tury, 2014. Bogaceva idr. 2003= G. F. Bogaceva idr., Sistema leksiceskih minimumov sovremennogo russkogo jazyka. 10 leksiceskih spisov: od 500 do 5000 samyh važnyh russkih slov..Moskva: AST Astrel’, 2003. ................ = Charles Browne – Brent Culligan – Joseph Phillips, New General Service List: the most important word for second language learners of English, http://www.newgeneralser­vicelist.org/. ...... .... = Annette Capel, A1–B2 Vocabulary: Insights and Issues Arising from the En­glish Profile Wordlists Project, English Profile Journal 1 (2010), https://doi.org/10.1017/ S2041536210000048. .............= Averil.Coxhead,.A new academic word list, Tesol Quarterly34.2 (2000), 213–238, https://doi.org/10.2307/3587951. Denisov – Morkovkin..... = Petr Nikitic Denisov – Valerij Venjaminovic Morkovkin (ur.),..... var’ socetaemosti slov russkogo jazyka: ok. 2500 slovarnyh statej, Moskva: Institut russkogo jazyka im. A. S. Puškina – Izdatel’stvo Russkij jazyk, 21983. ............... = Thierry.Fontenelle, Turning a Bilingual Dictionary into a Lexical-Semantic Da. tabase..Tubingen: Max Niemeyer Verlag, 1997 (Lexicographica. Series maior 79). Gorjanc – Jurko 2004 = Vojko Gorjanc – Primož Jurko, Kolokacije in ucenje tujega jezika, Jezik in slovstvo 49.3–4 (2004), 49–62. Korpusa zvucašcej reci = http://spokencorpora.ru/. .......... = Iztok Kosem, V iskanju slovarsko relevantne kolokacije na primeru struktur s prislo- vi, Slovenšcina 2.0 6.2 (2018), 154–185. Ljaševskaja – Šarov 2009 = O. N. Ljaševskaja – S. A. Šarov, Castotnyj slovar’ sovremennogo russ kogo jazyka (na materialah Nacional’nogo korpusa russkogo jazyka), Moskva: Azbukov­nik, 2009, http://dict.ruslang.ru/freq.php. .......................... = Irina Makarova Tominec – Neža Zupancic Logar – Marina Jajic Novogradec – Svetlana Smirnova,Rusko-slovenski kolokacijski slovar za zacetnike ..Russko--slovenskij slovar' socetaemosti dlja nacinajušcih, https://www.termania.net/slovarji/243/Ru­sko_slovenski_slovar_za_zacetnike. ...................... = Irina Makarova Tominec, Ruski naglas v slovenšcini: o jezikovnem profilu rusko govorecih priseljencev, Jezik in slovstvo 65.1 (2020), 65–82. ...................... = Irina Makarova Tominec, K voprosu o bazovoj leksike i principah ee opisanija v dvujazycnom slovare socetaemosti dlja nacinajušcih, v: Mikro in makro:.pristopi in prispevki k humanisticnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanisticne študije 2, ur. Irena Lazar – Aleksander Panjek – Jonatan Vinkler, Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2020, 481–508, http://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-293-049-3.pdf. Melcuk – Žolkovski 1984= Igor’ Aleksandrovic Mel’cuk – Aleksander Konstantinovic.Žolkovskij, Tolkovo-kombinatornyj slovar’ sovremennogo russkogo jazyka..Wien: Gesellschaft zur Förde-rung slawistischer Studien, 1984. Melcuk 2012 = Igor’ Aleksandrovic Mel’cuk, Jazyk: ot smysla k tekstu, Moskva: Jazyki slavjanskoj kul’tury, 2012 (Studia Philologica). ..............= Valerij Venjaminovic Morkovkin, Russko-inojazycnyj slovar’ socetaemosti, ego lingvisticeskie osnovy i struktura, v: Problemy ucebnoj leksikografii..Petr Nikitic Denisov – Valerij Venjaminovic Morkovkin (ur.), Moskva: Izdatel’stvo Moskovskogo universiteta, 1977, 84–110. .............. = Valerij Venjaminovic Morkovkin (ur.), Leksiceskie minimumy sovremmenogo russkogo jazyka, Moskva: Russkiy jazyk, 1985. ............= I. S. P. Nation, Making and Using Word Lists for Language Learning and Testing.. Amsterdam: John Benjamins, 2016. Ožegov – Švedova 1992 = Sergej Ivanovic Ožegov – Natalija Jul’evna Švedova, Tolkovyj slovar’ russkogo jazyka, Moskva: Izdatel’stvo Az, 1992. Plotnikova – Sever 2006= Ol’ga Sergeevna Plotnikova – Jože Sever, Rusko-slovenski in slovensko--ruski moderni slovar = Russko-slovenskij i slovensko-russkij sovremennyj slovar’, Ljubljana: Cankarjeva založba, 2006. ............ = Janko Pretnar, Rusko-slovenski slovar = Russko-slovenskij slovar’, Ljubljana: DZS, 32007. ..............................Rusko-slovenski slovar Advanced..verzija 2.2.......... ....... ......-.........., ...... 2.2, © Lingea s.r.o., 2020, https://www.dict.com/rusko-slovenski. .............https://www.sketchengine.eu/rutenten-russian-corpus/. .......... = Mladen Uhlik, Nekatere znacilnosti izražanja nujnosti oz. obveznosti v slovenšcini in rušcini, Jezikoslovni zapiski 22.2 (2018), 45–59. .............Janja Urbas, Vloga in pomen ucenja rušcine v slovenski družbi in izobraževanju, v: Poti in stranpoti poucevanja tujih jezikov v Sloveniji, Ljubljana: Znanstvenazaložba Filozofske fakultete, 2019, 235-248. Vozelj – Urbas 2008 = Ines Vozelj – Janja Urbas, Ucni nacrt. Rušcina..Gimnazija: splošna, klasic. na, strokovna gimnazija: obvezni predmet in matura (420 ur), izbirni predmet (140 ur), Ljublja­na: Ministrstvo za šolstvo in šport – Zavod RS za šolstvo, 2008, http://www.mss.gov.si/filead­min/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/ss/programi/2008/Gimnazije/UN_RUSCINA_gimn.pdf. ........... = Leo Wanner (ur.), Lexical Functions in Lexicography and Natural Language Pro. cessing, Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins Publishing Company, 1996. ..........= Michael West, A General Service List of English Words, London: Longman, Green & Co., 1953. ....... Difficulties in Learning Russian Vocabulary and the New Russian–Slovenian Dictionary for Beginners This article provides an overview and analysis of problematic areas in learning Russian vocabulary among Slovenians. The problems were explored in two stages. The first stage was based on a survey conducted among Slovenian teachers of Russian, who highlight­ed a greatneed for an adapted description of vocabulary, which should include a wider range of information on the method of including a headword in a sentence, taking into account possible interferences at the semantic, lexical, and grammatical levels. At the sec­ond stage, the problems highlighted were concretized through a corpus analysis of various deviations in the use of vocabulary. The original material included thirty Russian essays written by Slovenian students as part of their high-school leaving exam. The second part of the article presents in detail the structure of entries in the new bilingual Russian–Slo­venian dictionary for beginners, which currently includes 1,300 headwords and is freely available on termania.net. The dictionary’s concept is an educationally well-thought-out improvement of the established concept of a collocation dictionary. The highlighted dif­ferential approach to presenting vocabulary draws Slovenian users’ attention to typical deviations in using Russian words. The user-friendliness of the proposed dictionary is provided by additional options for visualizing the dictionary content characteristic of dig­ital language sources. ................ tvoRjenjepoimenovanjzaženSkenoSilke poklicev, nazivovinfunkcijvpoljšcini. inSlovenšcini ............ .................................. Namen prispevka je predvsem opozoriti na dolocene razlike pri tvorjenju in rabi ženskih poimenovanj za poklice, nazive in funkcije med poljšcino in slovenšcino. Ob tradicio­nalnih nacinih tvorjenja ženskih oblik smo se osredotocili tudi na spremembe, ki so pri tvorjenju in rabi feminativov prisotne zadnje case, zlasti v poljskem jeziku: od njihove maskulinizacije kot izraza ženske emancipacije v želji po odpravi besedotvorne asimetrije pri teh poimenovanjih, obravnavanih v kontekstu spola in z njim povezanih vprašanj v jeziku, do razlogov za omejitev ženskih izpeljank. Kljucne besede:ženska poimenovanja za poklice, nazive in položaje, slovnicni spol, be-sedotvorje, poljšcina, slovenšcina Formation of Feminine Forms of Professions, Titles, and Positions in Polish and Slovenian ............................................................................................. ............................................................................................ .......................................................................................... ............................................................................................. ........................................................................................ ......................................................................... .......... ......... ...... ... ............. ........ .... ....... ............ ........ ................................. . .... Besedotvorna asimetrija pri poljskih samostalnikih moškega in ženskega spola, ki poimenujejo poklice, nazive in funkcije, je že dalj casa eden bolj priljubljenih predmetov jezikoslovnih analiz, ceprav je do izrazitega povecanja objav na to temo prišlo šele v zadnjih tridesetih letih.. V slovenšcini ženska poimenovanja v primer-javi z moškimi sicer ne kažejo takih odstopanj kot v poljšcini, se je pa v Sloveniji (prim. Kranjc – Ožbot 2013: 234; Derganc 2017: 126) na spolno obcutljivo rabo jezika zacelo opozarjati in jo zakonsko urejati v devetdesetih letih 20. stoletja (Stabej1997; Šcuka 2014; Doleschal 2015; Kranjc 2019; Lengar Verovnik – Kalin Golob . Prim. mdr.: Wozniak 2020; 2014; Wtorkowska 2019; Malocha-Krupa 2018; 2015; Arabski – Lyda – Ziebka 2013; Walczak 2013; Karczewski [splet]; Rejter 2013; Bobrowski 2012a; Lo-zowski 2012; Karwatowska – Szpyra-Kozlowska 2010; 2012; Arabski – Ziebka-Bialozny 2010; Radomski – Truchlinska 2008; Dabrowska 2008; Kepinska 2007; .ubiszyn..edrala....... Lazinski 2006; Anusiewicz – Handke 1994 idr. 2019; Marvin 2018; 2019; Vidovic Muha 2019; Žele 2019 idr.),. ceprav so slo­venski jezikoslovci že prej »ob ugotovitvah sistemske pravilnosti ženskih tvorjenk, npr. pri poklicih s pomocjo obrazila -..., opažali sistematicno pomen sko asimetrijo (Schulz 1975; Derganc 2017). Gre za pojav, ko tvorjenke tipa ministrica ....županja v nasprotju z moškimi minister ....župan zvenijo ironicno in posmehljivo, zato je njihova raba stilno oznacena in v nevtralnih okolišcinah tudi nesprejemljiva (Skubic 1973: 130), kar je posredno zagotovo povezano z odsotnostjo konkretnih nosilk vi-dnih družbenih funkcij v preteklih obdobjih« (Dobrovoljc – Stabej 2019: 378). Problematika poimenovanj za ženske nosilke poklicev, nazivov in funkcij ni obravnavana le v jezikoslovnih raziskavah, ali samo z vidika feminizma, pac pa se vkljucuje tudi v socio-, psiho- in etnolingvisticne raziskave. Povezave spola kot slovnicne kategorije s kategorijami zunajjezikovne resnicnosti ni mogoce zaslediti (Nagórko 2003: 108–109) in, kot trdi Alina Kepinska, raziskovalka kategorije mo-škoosebnih in nemoškoosebnih samostalnikov, »na biološki spol ali nedoraslost se kot na temelj, ki bi služil dolocanju skupine [slovnicnega spola], ni mogoce sklice­vati, saj zajema le del samostalnikov, ki ji pripadajo« (Kepinska 2006: 325; prev. M. W.). Kljub temu je problematika spola v poljšcini povezana s kategorijo slovnic­nega spola samostalnikov, ki poimenujejo osebe. Kategorija slovnicnega spola ne temelji le na razlikovanju bioloških spolov, temvec tudi na lastnostih, kot so živo/ neživo (tudi v slovenšcini), osebno/neosebno, a z nekaterimi izjemami.. Slovnicni spol je poleg oblikoslovne tudi skladenjska kategorija – služi pred­vsem kot kazalnik povezav med stavcnimi cleni (ujemanje), ceprav obstaja tudi povezava med slovnicnim spolom in biološkim spolom živih bitij, predvsem ljudi (Nagórko 2003: 108–109). V poljšcini tako razlikujemo pet slovnicnih spolov: mo-škoosebni (pan ‘gospod’, nauczyciel ‘ucitelj’), moški – živi (pies ‘pes’, kogut ‘pete­lin’), moški – neživi (dom ‘hiša’, slownik ‘slovar’), ženski (ges ‘gos’, ksiazka ‘knji­ga’) in srednji (morze ‘morje’, auto ‘avto’). Le samostalnikom moškega spola se dodatno pripisujeta podkategoriji.živo/neživo ter osebno/neosebno. V množini pod nemoškoosebni spol spadajo tako moški živi neosebni (psy ‘psi’,koguty ‘petelini’) kot tudi neživi samostalniki (domy ‘hiše’, slowniki ‘slovarji’), poimenovanja živali in stvari ženskega in srednjega spola (gesi ‘gosi’, ksiazki ‘knjige’; zwierzeta ‘živali’, kina ‘kini’.) ter poimenovanja oseb ženskega spola (dziewczyny ‘dekleta’, nauczyci. elki ‘uciteljice’). Ob nasprotju živo – neživo torej v množini obstaja še nasprotje . Omenimo npr. zbornik 33. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture (1997), posvecen ženski v slovenskemjeziku, literaturi in kulturi, in številko Slavisticne revije.67.2 (2019) s pri­spevki, ki se dotikajo razmerja med jezikom in spolom. . Prim. samostalnike (to) dziewcze – enako v slovenšcini ‘(to) dekle’ (jezikovno srednji ali ženski, biološko ženski spol), (to) dziecko ‘(ta) otrok’, (to) niemowle ‘(ta) dojencek / (ta) dojencica’, ki jih prištevamo k srednjemu spolu, kljub temu da ima clovek biološki spol znan že ob rojstvu. . Ceprav so podobne oblike na .. naceloma v slovenšcini moškega spola, se v množini pojavljajo tudi oblike na .., prim. geto..Sicer pa si za razliko od nekaterih drugih obcin na Jesenicah pri. zadevajo prepreciti socialna geta..https://viri.cjvt.si/gigafida/Concordance/Search?Query=%­22geta%22, dostop: 13. 5. 2020, poud. M. W... poimenovanja za moške osebe. – ostala poimenovanja, ki se formalno kaže v konc­nici -owie. imenovalnika množine (panowie ‘gospodje’, profesorowie ‘profesorji’, synowie ‘sinovi’, ojcowie ‘ocetje’), ki jo imajo samo moškoosebni samostalniki (ob tej sicer tudi -i/y/-e, vendar te delijo z nemoškoosebnimi), ter v poenotenju oblik tožilnika množine z rodilniškimi.. Do oblikovanja morfološke kategorije moško­osebnih samostalnikov je – po mnenju Krystyne Kleszczowe – privedlo vec nak­ljucnih in raznolikih.dejavnikov: fonološko-skladenjski ter pregibnostno-skladenjski dejavniki, celo zunajjezikovne okolišcine, povezane z neenakovrednim položajem družbenih vlog, ki se pripisujejo ženskam in moškim (Kleszczowa 1994: 75). V mo-škoosebnem spolu se zrcali tudi nekdanja patriarhalna družbena struktura. V poljšci­ni torej v ednini razlikujemo tri spole, ki jim v množini ustrezata (z vidika prilastkov ob samostalniku). le dva. Zato je že ob zacetku ucenja treba ucence opozoriti, da v poljšcini, ki jo nota bene materni govorec imenuje jezyk ojczysty................­sedno: ocetni) jezik’, obstaja dodatno nasprotje moškim poimenovanjem in sicer poimenovanja za moške neosebne samostalnike in hkrati vse ostalo (tudi ženske), s tem pa edinstven, privilegiran položaj moškoosebnih oblik v primerjavi z ostali-mi ter svojstvena maskulinizacija ženskih oblik... Slovenšcina je jezik, v katerem vsak samostalnik nosi informacijo o spolu, pri cemer pozna tri spole: moški, ženski in srednji spol (Marvin 2019: 151) v ednini (ucitelj..pes..zvezek; gospa..uciteljica.. macka..knjiga; dekle (s ali ž), morje..polje), dvojini (ucitelja..psa..zvezka; uciteljici.. . V poljšcini obstaja množinski zaimek ter naziv panstwo, ki oznacuje žensko in moškega kot zakonski par (panstwo Nowakowie..panstwo Kowalscy) ter skupino moških in žensk, ki pogosto nadomešca sestavljen naziv: Panie i Panowie (Lazinski 2006: 45–46). Gre za posebno obli­ko naslavljanja obeh spolov, ki mdr. v pretekliku zahteva glagol moškoosebnega spola, prim. Panstwo byli, czytali, ogladali, widzieli. . Ta je sicer iz nekdanje kratke u-sklanjatve, ki je v poljšcini nasploh mocno vplivala na osrednjo o-sklanjatev (pri neživem pogost rodilnik na -u, posplošen dajalnik -owi); splošnoslovansko iz u-sklanjatve ... v rodilniku množine (ne glede na živost). . V rušcini to v množini velja celo za vse samostalnike, ki oznacujejo živo (opozicija odu. ševlënnost’...neoduševlënnost’), torej npr. (ne) vižu studentok ~ polj. ‘widze studentki – nie widze studentek’, sl. ‘vidim študentke– ne vidim študentk’ (iz zgledov je vidna tudi slovensko--poljska raba rodilnika zanikanja). . V množini ima torej moški spol še podkategorijo osebnosti (...dobrz­y profesor............ profesorji’), pri cemer je moški neosebni spol glede rabe prilastkov pridružen ženskemu in srednjemu (npr. ..dobr-. ps..film.;kobiet..ksiazk.;serc...pol........psi, filmi; dobr.ženske, knjige; dobr.srca, polja’); enako velja za rabo oblik preteklika (.....ly..profesorowie .......psy.. filmy; kobiety. ksiazki; serca..pola byly. . Slovenci svoj jezik poimenujejomaterni (iz samostalnika mati, rod. ed. matere). Poljski izraz macierz v pomenu ‘domovina’ ali ‘mati’ je danes stilisticno zaznamovan in redko rabljen, pri­devnik macierzysty pa se neposredno ne nanaša na mater (USJP II: 522–523). .. Vprašanja podkategorije moškoosebno/nemoškoosebno ne srecamo le pri sklanjatvi. Pri pouce­vanju poljšcine je nanj treba opozoriti tudi pri glagolu – predvsem v pretekliku (in sestavljenem prihodnjiku), saj je prav tam slovnicni spol viden: mezczyzni.studenci lezeli..beda lezeli) ‘moš­ki, študentje so ležali (bodo ležali)’, ..psy. koty..telefony..kobiety. studentki. papugi. torebki.. pióra....dzieci lezaly..beda lezaly) ‘psi, macki, telefoni, otroci so ležali(bodo ležali); ženske, papige, torbice so ležale (bodo ležale); peresa so ležala (bodo ležala)’. macki..knjigi; dekleti..morji..polji), pa tudi množini (ucitelji..psi..zvezki; uciteljice.. macke..knjige; dekleta(s ali ž), morja..polja). Saška Štumberger (2019: 203) piše, da »slovenšcina spada med spolno obcutljive jezike, saj ima kategorijo spola izraženo ne samo pri samostalniku, ampak tudi pri pridevniku, glagolu in zaimku«. V povedih Mama in oce sta šla v kino – Mama i tata poszli do kina ženska oblika v priredni zvezi z moško zahteva moško obliko glagolske koncnice preteklika tako v sloven-šcini kot v poljšcini. V obeh jezikih najdemo tudi tvorjenke ženskega (nekatere tudi srednjega) spola, ki se kot lastnostne oznake uporabljajo za oba biološka spola, npr. nevtralni: prica –swiadek..sirota –sierota, ekspresivno, obicajno slabšalno obarva-....cveka..prismoda..klepetulja..blebetulja..cvekulja..gobezdalo..cvekalo..jezikalo; lamaga..niezdara..niedolega..niedorajda..fajtlapa..slamazara..beksa..plaksa..beksa .......oferma, tudi ekspresivno zaznamovana sierota. tvoRjenježenSkihpoimenovanjvpoljšcini Posvetimo se najprej formalnim kazalcem tvorjenja ženskih oblik v poljšcini, ki jih . najdemo v slovnicah oz. ucbenikih. Z vidika besedotvorja gre pri ženskih oblikah najpogosteje za samostalniške izpeljanke, pri katerih ženski spol izražajo pripone, ceprav bi jih lahko vec.– predvsem tiste, ki izhajajo iz moških oblik za nosilce pok­licev – obravnavali kot izpeljanke iz drugih besednih vrst, saj dopušcajo tudi gla­golsko interpretacijo, prim. lekarka ‘zdravnica’, izpeljanka iz lekarz, ali ‘ženska, ki zdravi’, izpeljanka iz glagola zdraviti–leczyc...Ženska poimenovanja so v poljšcini precej pogosto izpeljana s pomocjo spremembe v sklanjatveni vzorec s koncnico ­a.ali s priponami ­ka..­ini/­yni..­ica, ob upoštevanju pravil, ki dolocajo rabo posa­meznih obrazil (Grzegorczykowa – Puzynina 1999: 422). Redkejše so izpeljanke s priponami ­owa..krawiec . krawc-owa ‘šivilja, krojacica’), ­ina..starosta . sta. rosc-ina ‘vodja upravne enote powiat; ženska starosta/starešina’), ­anka..kolega . kolez-anka ‘kolegica’), ­ówka..Zyd . Zyd-ówka ‘Židinja/Judinja’). Precej ustaljen nacin izpeljevanja ženskih oblik je sprememba sklanjatvenega vzorca moških poimenovanj v ženski sklanjatveni vzorec, npr. kum . kum-a..mar. ... . markiz-a..blondyn . blondyn-a... Moška poimenovanja, ki se sklanjajo po pridevniškem sklanjatvenem vzorcu, s koncnimi morfemi -ny..-owy..-al(ski)..-acy.. predstavljajo osnovo za sistematicno izpeljevanje ženskih oblik tipa podwladny . .. V slovenšcinibi bila ta izglagolska interpretacija bolj vidna: zdrav-.-ti/zdrav-n.... = -i-ti/-n-ica.. medtem ko je v poljšcini vmes morfem za delujoco osebo (nomen agentis.....’; (*lek-i.-ti >) lecz-y-c; lecz-y-c/lek-ar-ka = -y-c/-ar-ka. Ta primer je zato res bolj izpeljan iz moške oblike za delujoco osebo kot pa neposredno iz glagola. Drugace pri zdrav-i-ti; zdrav-n-ik...zdrav-n-ica.. kjer imata po glagolski osnovi obe obliki razmerni morfrem -n-, potem pa vsak svojo pripono: -.. : -.... .. Tvorjenka blondyna ‘svetlolaska’ (in podobne izpeljanke)je pogosto razumljena kot custveno zaznamovana izpeljanka iz nevtralne oblike blondynka, ki je nastala s pomocjo krnitve morfem­skega elementa .... podwladn-a ‘podrejena’; ksiegowy . ksiegow-a ‘knjigovodkinja’; spóznialski . spóznialsk-a ‘ta, ki zamuja’;przewodniczacy .przewodniczac-a ‘predsednica’ ipd. Vec poljskih samostalnikov, ki poimenujejo ženske nosilke, najpogosteje poi-menovanj nazivov in višjih socialnih položajev ter tipicno moških poklicev, se tvori s spremembo slovnicnega spola ....uvedbo.nepregibnosti. Uporablja se ustrezen izraz moškega spola, npr. minister..premier..dziekan..rektor..dyrektor..profesor..dok. tor..ambasador, s pomocjo imena ali izraza pani ‘gospa’ pa izrazimo, da gre za rabo v povezavi z žensko. Teh poimenovanj ne sklanjamo (sklanja se torej le izraz pani... v stavku pa se vežejo s pridevniškim prilastkom in povedkom v ženskem spolu: pani doktor habilitowana wziela udzial w konferencji..rozmawialam z pania redaktor.. minister Anna Nowak powiedziala.motorniczy Anna Kwiatkowska przyszla..prezes Trybunalu Konstytucyjnego oswiadczyla..pierwsza Marszalek Sejmu jest uprawnio. na... Znanstveni, službeni, poklicni nazivi žensk so bili še do nedavnega izpeljani iz moških poimenovanj, najpogosteje s pomocjo pripone: ­ka...npr. aktor .aktor-ka ‘igralka’, aptekarz . aptekar-ka ‘lekarnarica/lekarnarka’, malarz . malar-ka ‘sli­karka’; vcasih ­ini/­yni, npr. sprzedawca . sprzedawcz-yni ‘prodajalka’, czlonek . czlonk-ini ‘clanica’, ki je zadnje case vse bolj priljubljen, saj je edina izkljucno ženska pripona, prim. predloge izpeljank:naukowczyni ‘znanstvenica’, goscini ‘go-stja’, kierowczyni ‘voznica’;.. redko ­owa, npr. .... . król-owa ‘kraljica’, cesarz. . cesarz-owa ‘cesarica’ v pomenu ‘vladarica'...Pripona -owa se, podobno kot tudi -ina/-yna, danes ne uporablja vec, saj vsebuje konotacijo ‘zakonska žena’:...amba. sadorowa je ‘ambasadorjeva žena’, prezydentowa je ‘predsednikova žena’ po vzoru danes redkih ženskih priimkov, izpeljanih iz priimka moža (Nowak . Nowakowa. .. Taka raba je v slovenšcini pogosta, a jo Slovenski pravopis (2001) izrecno kategorizira kot pogovorno oziroma neprimerno za knjižni jezik. .. Trenutno je uporaba tega obrazila vedno bolj priljubljena pri tvorjenju poimenovanj poklicev (mdr. zaposlenih v znanosti), izpeljanih iz moških oblik z elementom -log, ki pred tem niso imela ženskega ekvivalenta, prim. psycholozka ‘psihologinja’, filolozka ‘filologinja’, geolozka ‘geologinja’, ceprav se te oblike pogosto dojemajo kot pogovorne ali smešne. Postopno širjenje tovrstnih izpeljank bo obravnavano v nadaljevanju prispevka. .. Tudi v slovenšcini je taka tvorba z ­inja razširjena in ustaljena, prim. šefinja..strokovnjakinja.. sociologinja..ginekologinja..pediatrinja. .. Druga redkejša obrazila so: (a) -.../-....(možnost negativne ali posmehljive konotacije, npr. anielica..pannica. caryca; ta pripona je sicer pogosto rabljena pri tvorjenju poimenovanj ži­valskih samic, prim. lwica ‘levinja’, oslica ‘oslica’), (b) -na..ksiezna ‘princesa’, druhna ....­žica’), (c) -..../-.....(navadno opolzko ali slabšalno, npr. Cyganicha slabšalno ‘Rominja’ ali šaljivo ‘dekle zagorele polti in crnih las’). .. Izmed poimenovanj poklicev, ki so tvorjena s pomocjo obrazila -ina, je verjetno danes prilju­bljena le pogovorna sedzina (USJP), uradno poimenovana pani sedzia. Po mnenju Lazinskega (2006: 251; prev. M. W.) »danes priimke, prevzete po moževem s priponama -owa..-ina ter po ocetovem s priponama -ówna..-anka, uporabljajo predvsem osebe, ki želijo zavestno poudariti navezanost na tradicijo, najpogosteje v univerzitetnem in umetniškem okolju«. ‘Nowakova žena’, Zareba . Zarebina ‘Zarebova žena’)... Izjemi predstavljata le krawcowa v pomenu ‘krojacica, šivilja' in ne ‘krojaceva žena' ter szefowa ‘šefinja’, redkeje ‘šefova žena’. Danes jezikoslovci pri opisovanju feminativov najvec pozornosti posvecajo poimenovanjem poklicev in položajev ter z njimi povezanih nazivov, saj so prav tu najbolj opazne raznolike spremembe. Atraktivnost tega vprašanja..izhaja iz tenden­ce, da bi v sodobni poljšcini izravnali besedotvorno asimetrijo pri poimenovanjih poklicev, nazivov in položajev, ki izhaja iz problematike slovnicnega in biološkega spola v jeziku, kar je pogosto tema feministicnega jezikoslovja ter jezikoslovja spo-la (Karwatowska – Szpyra-Kozlowska 2010). Poklicno in družbeno udejstvovanje žensk je v poljšcini kar nekoliko paradoksalno spodkopalo produktivnost izpeljeva­nja feminativov iz moških poimenovanj s pomocjo pripon, v slovenšcini pa tovrstno tvorbo ravno spodbudilo, ceprav je bila raba moških poimenovanj za znane ženske osebe pogosta zlasti leta 1945,.. ko »je bila v dveh stop njah prenesena iz tujih jezi­kovnih vzorcev in tujih ideoloških podstav, sovjetske ruske in od tam srbohrvaške« (Pogorelec 1997, v: Štumberger 2019: 205). Znak emancipacije po letu 1945 na Poljskem so med drugim vedno pogosteje rabljena moška poimenovanja, ki svojo »ženskost« izražajo z nepregibnostjo... Ta pojav je množicen, priznan kot opleme­nitev izraza in traja še danes. Pripomore tudi k jezikovnim trendom, ki jih lahko razvrstimo v dve skupini: prva pri poimenovanjih poklicev in nazivov zagovarja besedotvorno simetrijo, npr. doktor – doktorka ‘doktorica’, lektor – lektorka ‘lekto­rica’, medtem ko druga za oznacevanje ženskih poklicev in nazivov dopušca rabo moških oblik. Kaj torej odloca o tem, ali za poklice, funkcije in položaje žensk danes uporabljamo ženske oblike? V vec delih so na temo tvorbe ženskih poimenovanj za poklice, nazive in po­ložaje navedeni razlicni dejavniki, ki so prispevali k pomanjkanju feminativov in posledicno k besedotvorni asimetriji. Eden izmed njih je želja po izogibanju ho-monimom, zlasti enakopisnicam. Poljske ženske pripone (predvsem ...) se namrec uporabljajo tudi v drugih besedotvornih kategorijah. Vcasih tako pride do nezaže­lene polisemije (in pogovornosti pri nekaterih pomenih), prim. Kanadyjka ‘Kanad- .. Podoben mehanizem velja tudi za danes redke priimke prevzete po ocetovem tipa Nowakówna. ‘Nowakova hcerka' ali Zarebianka ‘Zarebova hcerka'. Naj omenimo, da se v sodobni uradni poljšcini ne uporablja vec ženskih oblik priimkov, z izjemo pridevniških (Nowakowski –Nowa. kowska..Niedzwiecki – Niedzwiecka). Priimek Nowak.....Rodowicz se nanaša tako na moškega kot na žensko, kar je med ženskami splošno sprejeto. .. Vprašanja gender studies na Poljskem še vedno burijo duhove, ceprav so se v zadnjih desetle­ tjih te raziskave v poljskem jezikoslovju trdno zasidrale, pogosto pa sovpadajo tudi z (modno) politicno korektnostjo. .. Da je bila raba moških poimenovanj pri znanih ženskih osebah pogosta v slovenšcini zlasti leta 1945, je pokazala raziskava casopisa Slovenski porocevalec in njegovega naslednika Delo za izbrane številke iz leta 1945, 1969 in 2000 (Umek 2008). .. Antonina Obrebska-Jablonska maskulinizacijo in nepregibnost oblik, ki se nanašajo na ženske na dolocenem položaju, predvsem višjem, razume kot družbeno enako vrednotenje poimeno­ vanj poklicev (Obrebska-Jablonska 1949: 2). canka’ in kanadyjka ‘kanu, vrsta colna’ ali ‘vrsta vrhnjega oblacila’,...pilotka ‘pi­lotka’, ‘vodicka’ in ‘kapa z naušniki’, cukierniczka ‘slašcicarka’ in ‘sladkornica',... tudi v slovenšcini, npr. .....‘ženska lovec, ženska, ki se ukvarja z lovom’ in ‘gibljiv organ nekaterih živali za lovljenje hrane, tipanje’, generalka ob nosilki najvišjega vojaškega cina pomeni tudi ‘najpomembnejša in zadnja vaja pred premiero’ ali pa ‘topografska karta v majhnem merilu’, zato je nastala še vzporedna izpeljanka z obrazilom ......generalica, pojavlja pa se tudi generalinja... Poleg tega se obrazilo ... v poljšcini podobno oz. še izraziteje kot v slovenšcini uporablja tudi pri tvorbi manjšalnic (prim. lamp-ka ‘lucka’, nóz-ka ‘nogica’, racz-ka ‘rokica, rocica’, glów ....‘glavica’, zadnje tri v poljšcini kot tudi deli naprave), zaradi cesar se ženska poi-menovanja, tvorjena z istim obrazilom, lahko dojemajo kot »majhna«, posledicno pa je lahko položaj besede v zavesti uporabnikov jezika nižji. Le malo ljudi se zaveda, da vcasih (še) kaj drugega oznacujejo tudi poljska moška poimenovanja, prim. ... kser ‘športnik, ki se ukvarja z boksom' in ‘pes', pilot ‘oseba, ki upravlja letalo’ in ‘naprava, ki nam omogoca upravljanje mdr. televizije od dalec’, adwokat ‘pravnik' in ‘vrsta alkohola ter polnilo v slašcicah'. Nekatera ženska poimenovanja v poljšcini, tvorjena s pomocjo pripone ..., npr. kosmetyczka ‘kozmeticarka’, ki oznacuje stro­kovnjakinjo za kozmetiko, pa tudi kozmeticno torbico, so medtem v družbi priznana. Kot eden od vzrokov za pomanjkanje feminativov v poljšcini in s tem bese­dotvorno asimetrijo se omenja (mdr. Jadacka 2012: 1687) še morfološko-foneticni dejavnik: nastanek težko izgovorljivih soglasniških sklopov. To pride še posebej do izraza, ko je besedotvorna podstava moška oblika, ki ima v izglasju že sama soglasniški sklop, npr. chirurg..dramaturg, zlasti ce ta vsebuje crko ...architekt.. adiunkt). V takšnih primerih naj bi bile ženske oblike težje izgovorljive, prim. po­tencialne oblike architektk..‘arhitektka’, adiunktk..‘ženska z doktoratom, zaposle­na na delovnem mestu adiunkta na univerzi ali znanstvenem inštitutu’, pediatrk.. ‘pediatrinja’, chirurzk..‘kirurginja’, dramaturzk..‘dramaturginja’, ceprav obcutek ovire ni enoznacen, saj brez težav izgovarjamo besede z daljšo soglasniško skupino, na primer zmarszczk. ‘guba’ ali bezwzgledny ‘brezpogojen, brezobziren’. Nekateri oviro vidijo tudi pri besedotvornih podstavah moških poimenovanj za poklice, nazi­ve in funkcije, ki se koncajo na -log..psycholog..filolog..stomatolog. Do nedavnega sta žensko rabo teh izrazov nakazovala le sprememba slovnicnega spola ter njihova nepregibnost – Pani stomatolog przyjmowala ‘stomatologinja je sprejemala’, Pani ginekolog przyszla ‘ginekologinja je prišla’, rozmawialam z pania psycholog ‘pogo­ .. Po istem pravilu deluje tudi polj. Wegierka‘Madžarka’, sl. Bosanka in polj. wegierka, sl. bosan. .......madžarka ‘vrsta slive – drevo, grm’ in tudi ‘plod te vrste slive’, razlika je le v pomenu in zapisu (velika in mala zacetnica). .. Vcasih oblikes pripono -.. poimenujejo le stvari, ne pa tudi oseb ženskega spola, npr. dyplo. matka ‘elegantna mapa za dokumente’ in ‘ozek plašc brez pasu, z dolgim, ozkim ovratnikom’, magisterka pog. ‘magistrsko delo’, marynarka ‘suknjic’ ali poenobesedenje od Marynarka Wo. jenna ‘mornarica’, tako da vcasih oblik za poimenovanje žensk preprosto ni, prim. še kierowca.. ki oznacuje tako voznika kot voznico. ... https://fran.si/iskanje?View=1&Query=generalinja, dostop 25. 5. 2020. varjala sem se s psihologinjo’. V zadnjih letih se tu opaža tudi tvorjenje izpeljank ženskega spola s pomocjo pripone ..., ki na novem morfemskem šivu v izglasju besedotvorne podstave zahteva premeno g .z .psycholoz...‘psihologinja’, derma. toloz...‘dermatologinja’, filoloz...‘filologinja’), kar je zaradi »deformacije« tujega ............g še vedno zaznamovano negativno – ti izrazi, kot navajata mdr. Alicja Nagórko (2011: 209) in Zofia Kubiszyn-Medrala (2007: 33), še vedno veljajo za pogovorne (pogosto so tudi posmehljivi); v knjižnih, zlasti uradnih besedilih se upo­rabljajo redko in tako niso del splošne rabe... Prepricanje, da ženske izpeljanke z obrazilom ... nižajo ugled žensk, ki so se znašle v novih družbenih vlogah, pri katerih je status dolocenega poklica, funkci­ je ali položaja visok in priznan, npr. prezydent .prezydentka ‘predsednica’, celo odpoved že sprejetim izrazom dyrektorka ‘direktorica’, kierowniczka ‘vodja’, pro. fesorka ‘profesorica’ na racun sestavljenih izrazov z moško obliko: pani dyrektor.. pani kierownik..pani profesor (Jadacka 2012: 1687), je pri tvorbi ženskih oblik pri­ peljalo do iskanja novih rešitev. Leta 2012 je takratna ministrica za šport Joanna Mucha med televizijskim intervjujem za svojo funkcijo predlagala obliko ministra ‘ministrica’, ne pa v tem primeru bolj pricakovane oblike ministerka (po vzoru re. porter . reporterka, ne *reportera). In ceprav ob besedotvorni analizi predlagano obliko, kot tudi druge podobne (*premieranamesto premierka‘predsednica vlade’), nekateri strokovnjaki (mdr. Bobrowski 2012b) obravnavajo kot pravilno in dopust- no, to ne velja splošno, saj se, prvic: ženska koncnica -., torej sprememba skla­ njatvenega vzorca v a-paradigmo, uporablja pri pridevniških poimenovanjih, npr. wozn-y – wozn-a ‘hišnica, navadno na šoli’, pri tvorjenju samostalniških tovrstnih poimenovanj pa v poljšcini ni tradicije (izpeljanki blondyna....szczesciara‘srecnica’ sta izrazito pogovorni), drugic: te oblike se lahko prekrivajo z že obstojecimi izrazi – premiera je tudi ‘prva javna gledališka predstava ali prva predstavitev filmskega dela', tretjic: ministra..profesora delujeta slabšalno (spominjata na avgmentative) ter sta lahko v povezavi z vljudnostno obliko pani ‘gospa’ dvoumni, razumljeni tudi svojilno: pani [cigava?] – ministra. pani [cigava?] – profesora. Konzervativno usmerjena Hanna Jadacka v geselskem clanku na temo žen­skih nazivov piše: »V ženski obliki so ostala le poimenovanja tradicionalno žen­skih poklicev, npr. aktorka ‘igralka’, malarka ‘slikarka’, nauczycielka ‘uciteljica’, pisarka ‘pisateljica’, ali pa tistih, ki se dojemajo kot ne posebej privlacni, z nižjim družbenim statusom, npr. ekspedientka ‘prodajalka’, fryzjerka ‘frizerka’, sprzata. .... ‘cistilka’. V sodobni poljšcini ni niti enega poimenovanja prestižne funkcije, znanstvene stopnje ali naziva, ki bi imel žensko besedotvorno podstavo« (Jadacka 2012: 1687; prevodi primerov M. W.). Sodobna ženska, ki se zavestno poimenuje fi. lolozka ‘filologinja’, stomatolozka ‘stomatologinja’, psycholozka ‘psihologinja’, pa .. Jezikovna raba, torej nesprejemanje izpeljank iz besedotvorne podstave s prevzetim elementom -log zaradi dojemanja teh oblik kot netradicionalnih, smešnih in nevrednih pozornosti, je še eden izmed vzrokov, zakaj se jih dojema kot nepravilne. Vseeno pa se situacija postopoma spreminja, saj se raba oblik z -(loz)ka spodbuja, tudi v rabi postajajo cedalje bolj priljubljene. te oblike promovira prav zato, da bi se družba z njimi seznanila, s cimer bi se trenu­tno negativna konotacija tega obrazila nevtralizirala. Med zunajjezikovne razloge za nasprotovanje ženskim izpeljankam sodi tudi dejavnik prestiža družbenega statusa poklica ter dejstvo, da ženske oblike nižajo ugled žensk v novih družbenih vlogah. Avtor monografije O panach i paniach dodatno poudarja, da izraza ugled in druž­beni status nista sopomenki. Prvi se navezuje na število žensk, ki opravlja dolocen poklic ali dejavnost, drugi pa na višino zaslužka, obcutek zavisti, ki jo opravlja do dolocene poklicne skupine opravlja, in obcutenja odvisnosti od nje (Lazinski 2006: 253). Avtor trdi, da je družbeni status (pogosteje kot ugled sam) dejavnik, ki vpliva na nasprotovanje tvorjenju ženskih izpeljank za poimenovanje poklicev. Poklici z visokim družbenim statusom so povezani z nagovorom pan/pani + naziv, funkcija. Možnost rabe samostalniškega naziva v nagovoru nekaterim jezikoslovcem predsta­vlja kriterij, s pomocjo katerega se odlocijo, ali se žensko poimenovanje uporablja ali ne. V vzorcu neposrednega nagovora mora biti naziv v moški obliki (Jadacka 2012: 1687), torej na primer Pani posel, ne pa Pani poslanko. Lazinski (2006: 254) nadaljuje, da že sama enota pan/pani (ali ime) jasno oznacuje spol, tako da dodatno izražanje slovnicnega in biološkega spola v poimenovanju ni vec potrebno. Zamisel o zaželenosti nedefiniranja spola se odraža v postopku splitting.. oznacevanju možnosti razlicnih spolov v besedilih, katerega pravila sicer še niso ustaljena,.. deluje pa v nasprotju z nacelom ekonomicnosti jezika... Kljub temu da njegova raba pri naslavljanju pisma ali s pomocjo apostrofa besedila znatno ne podaljša, vendarle vsaj do neke mere znižuje njegovo preglednost. V Sloveniji se je leta 2018 pojavila možnost rabe ženske slovnicne oblike kot genericne v pravilnikih Filozofske fakultete in Fakultete za družbene vede, cemur je sledila burna in pogosto zavracajoca razprava v medijih. Ta rešitev predstavlja po mnenju nekaterih spolno manj diskriminatorno prakso, kot je bila dosedanja, in je po bese­dah Tine Lengar Verovnik in Monike Kalin Golob »za pravno besedilo dosti bolj enostavna kot dvojne oblike s poševnicami in podcrtaji, pri katerih smo lahko le delno dosledni zaradi slovenšcine kot izrazito obrazilnega jezika« (Lengar Verov­nik – Kalin Golob 2019: 386–387). V enem od odgovorov v Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU na vprašanje o zapisu moških in ženskih oblik v slovenšcini izvemo, da za izogibanje ponavljajocemu navajanju moških in ženskih oblik obstajajo druge izrazne možnosti, in sicer zapis s podcrtaji (zdravnik_ca.....zdravnica_k, v množini zdravniki_ce.....zdravnice_ ..): »V slovenšcini je možnost zapisa s podcrtaji sicer novost, vendar ni razloga, da ... .......Edycja tekstów Adam Wolanski (2008: 54) v poglavju o uporabi vezaja kot vzorcne zapise predstavlja: (1) elemente, ki locijo moško in žensko obliko izraza, so umešceni v oklepaj, pri tem pa se element, dodan k celotni obliki brez crkovnih sprememb, piše brez vezaja, prim.. pan(i)..otrzymal(a)..byl(a)by, (2) primere, ko pred spremenljivim elementom stoji del zloga, ki se zapisuje z vezajem:urodzony(-na), ali (3) primere z zapisom poševnice med dvema po­ polnima oblikama izraza, ki ju imamo na voljo: pan/pani..uzyskal/uzyskala. Te smernice lahko prenesemo tudi na splitting. .. O nadležni uporabi splittinga med drugim pišeta Szpyra-Kozlowska in Karwatowska (2010). bi jo že vnaprej oznacili za nesprejemljivo. Po mnenju tistih, ki novi izrazni nacin uveljavljajo, gre za edini nacin, ki vkljucuje celotno družbo. […] Jezikoslovje se še ni opredelilodo novih izraznih možnosti, saj so te – zlasti z vidika skladenjskih in govornih uresnicitev – slabo raziskane« (Boris Kern – Helena Dobrovoljc, julij 2017)...Podcrtaj, ki naj bi se zapisoval med oblikama za ženski in moški slovnic­ni spol (npr. Spoštovane_i sodelav ke_ci..pri udeleženkah_cih..posameznice_ki... torej »simbolno nadomešca vse (še) neobstojece koncnice in obrazila za spole, ki se gibljejo onstran binarnosti ali moško ali žensko« in deluje bolj vkljucujo-ce kot vezaj (stanujoc-a), poševnica (zaposlen/a), oklepaj (rojen(a)) ali njihovo kombiniranje (avtor/-ica..rojen(-a)), ki jih uporabljamo, ko v besedilu prihaja do pomanjkanja prostora, po mnenju transspolnih oseb pa »predstavljajo dve med-sebojno izkljucujoci se spolno zaznamovani poziciji« (Vicar – Kern 2019: 418; 2017: 232)... V poljšcini se pojavlja tudi možnost nevtralizacije spola s pomocjo analiticnih samostalniških konstrukcij – Gabriela Koniuszaniec in Hanna Blasz­kowska (2003) namesto moške oblike maturzysci ‘maturanti’ predlagata opisno obliko z izrazom osoba ‘oseba’: osoby zdajace mature ‘osebe, ki opravljajo ma-turo’, ter drugih samostalnikov: naukowcy ‘znanstveniki’ – kadra naukowa ‘aka­demsko osebje’, fachowcy ‘strokovnjaki’ – sila fachowa ‘strokovno osebje’, pa tudi rabo kolektivnih izrazov: pracownicy ‘delavci, delavstvo’– personel ‘oseb je’, klienci ‘stranke’ – klientela ‘klientela’ (Lazinski 2006: 210). Kljub temu da so na Poljskem ženske po letu 1945 podpirale rabo moških oblik za poimenovanja poklicev, nazivov in funkcij, jih danes veliko zagovarja tvorbo ženskih poimenovanj, ki se ujema s tradicijo in zgodovino poljskega je­zika. Že Zenon Klemensiewicz (1957) je pri tvorjenju ženskih oblik poudarjal družbeni dejavnik in trdil, da »ob tvorbi ženskih izpeljank res prihaja do se­manticnih in formalnih težav, toda jezikovni sistem bi jih že nekako razrešil in odpravil, ce bi pritisk družbenih potreb šel v tej smeri« (Klemensiewicz 1957; prev. M. W.). Zdi se, da ta pritisk v zadnjih letih postopoma narašca, slabi pa ga pomanjkanje družbenega prepricanja o potrebnosti rabe ženskih oblik... Po mnenju Ewe Wozniak (2014: 310) je prišlo do neke vrste paradoksa: kar se je vcasih dojemalo kot tradicionalno (ženska poimenovanja), danes velja za mani­festacijo sodobnosti in naprednosti. Uradno stališce glede feminativov je objavil tudi Svet za poljski jezik – Rada Jezyka Polskiego, ki je najprej leta 2012 potrdil, da »se raba ženskih oblik poimenovanj za poklice in nazive v sistemu dopuš- .. Odgovor »Pisanje moških in ženskih oblik in uporaba podcrtaja za izražanje ‚spolne nebi­ narnosti‘« (Boris Kern – Helena Dobrovoljc, julij 2017), https://svetovalnica.zrc-sazu.si/to­ pic/2247/pisanje-mo%C5%A1kih-in-%C5%BEenskih-oblik-in-uporaba-pod%C4%8Drtaja-za -izra%C5%BEanje-spolne-nebinarnosti, dostop 25. 5. 2020. .. Podcrtaj se je uporabljal v slovenskih besedilih kot izrazilo binarnosti, cetudi je nastal v želji po izražanju transspolnosti. .. Iz ankete, ki jo je leta 2008 opravila Marta Dabrowska z Jagelonske univerze, je razvidno, da se s tem, da bi se ženske oblike uporabljale enakovredno z moškimi, strinja razmeroma majhno število žensk (21 %) in moških (28 %) (Dabrowska 2008: 69–70). ca«, a zaradi odsotnosti vsakdanje rabe »pri vecini govorcev poljšcine vzbuja negativne odzive« [splet; prev. M. W.], pozneje pa še novembra 2019 objavil stališce, v katerem se je odzval na burno diskusijo, ki se je razvila v medijih in v izjavah politikov. Razprava o ženskih oblikah osebnih samostalnikov je nazad­nje odmevno prišla na prve strani casopisov oktobra 2019, ko je poslanka levice Magdalena Biejat napovedala, da bo gostja (goscinia – bede goscinia) enega izmed programov Poljske televizije (TVP), naslednjega dne pa je izjavila, da se zaveda napake, saj bi morala napisati, da bo gostja (goscia – bede goscia......­je TVP. Uporabila je torej dve zastareli ženski obliki, ki se v sodobni poljšcini ne uporabljata vec, ker ju nadomešca oblika genericnega moškega spola gost .gosc – bede gosciem). Ta zapis je povzrocil val razlicnih (pohvalnih in kriticnih ter tudi agresivnih in napadalnih) odgovorov in komentarjev v razlicnih krogih, npr. med politiki, novinarji in jezikoslovci, tudi objavo stališca Sveta za poljski jezik 25. novembra 2019. Vseeno pa se zdi, da pri doseganju enakopravnega sta­nja družbene zavesti ne bo zadostovala zgolj jezikovna sprememba (Lozowski 2012: 90). . tvoRjenježenSkihpoimenovanjvSlovenšcini Pri tvorjenju ženskih poimenovanj v slovenšcini naceloma ni vecjih besedotvornih težav, ker besedotvorni sistem za tvorbo poimenovanj ženskih oseb ponuja veliko možnosti... Saška Štumberger (2019: 208) pravi, da se v slovenskem knjižnem je­ziku za znane ženske nosilke družbenih funkcij in dejavnosti obicajno navaja poi-menovanja v ženskem slovnicnem spolu, zato – po opažanjih Aleksandre Derganc – število teh poimenovanj narašca tako v slovarjih kot v rabi, »kar je posledica tako jezikovnopoliticnega delovanja kot tudi tega, da vedno vec žensk opravlja pokli­ce oz. zaseda položaje, ki so jih prej zasedali moški« (Derganc 2017: 126). Ada Vidovic Muha (1997: 70–76) je izdelala tipologijo poimenovanj ženskega spola z razvrstitvijo po pomenskih skupinah in predstavitvijo obrazil. V slovenšcini, podob-no kot v poljšcini, imamo besedotvorno nepovezana poimenovanja žensk kot biolo­ških bitij v nasprotju z moškimi: ženska – moški..kobieta – mezczyzna...žena – mož. .zona – maz...mati – oce..matka – ojciec). Ženska poimenovanja za poklice, nazive in položaje so predvsem izpeljanke iz moških poimenovanj (torej samostalnikov) ali glagolov in pridevnikov, ki jih tvorimo s priponjenjem, redko s spremembo sklanjat­venega vzorca. Kot obrazila feminativov (samostalnikov ženskega spola, tvorjenih iz samostalnikov moškega spola, ki pomenijo intelektualni poklic, položaj in dejav­nost) Ada Vidovic Muha (1997: 74–75) navaja pripone ­.....lektor .lektor-ica.. ucitelj .ucitelj-ica..direktor . direktor-ica; ­ka.inženir . inženir-ka..slavist . slavist-ka..zgodovinar . zgodovinar-ka..ekonomist .ekonomist-ka; ­(ar)ka.fizik .. Vcasih najdemo celo ženska poimenovanja z istim pomenom, a razlicnimi obrazili, prim. dekan-ja. dekan-ica. dekan-ka....koordinator-ica..koordinator-ka. .fizic-arka .....c..matematik .matematic-arka .....c.....­inja..filozof .filo. zof-inja..kirurg .kirurg-inja..advokat .advokat-inja...ter dodaja, da tovrstni feminativi(zaintelektualnepoklice), nastali kot posledica univerzitetnega šolanja, izražajo hierarhizacijo družbenih meril v zakriti obliki, saj ženska poimenovanja tvorimo iz poimenovanja vzporedne dejavnosti moškega. Saška Štumberger opaža, da »za poimenovanja oseb po družbenih funkcijah in dejavnostih imamo poleg spolno nezaznamovanih samostalnikov tudi možnost tvor­jenja izrazno samostojnih poimenovanj samo za ženski spol, npr. uciteljice......... ko posebnih poimenovanj za izkljucno moške osebe nimamo« (Štumberger 2019: 204). Opozarja na korpusno razliko v pogostnosti pojavljanja ženskih in moških oblik, kar je zaradi genericnosti moškega poimenovanja (oz. spolno neobcutljive rabe jezika), pa tudi zato, ker zlasti visoke položaje in nazive zaseda manj žensk, ra­zumljivo. Zakljucuje, da se v nejezikoslovnih razpravah spolna nezaznamovanost vjeziku enaci z moškim slovnicnim spolom ali celo kar z moškimi (Štumberger 2019: 209). To ne spreminja dejstva, da slovenšcina možnosti za ženska poimenovanja vendarle ponuja, odraz cesar bi pricakovali tudi v rabi. . zakljucek Namen clanka je predvsem opozoriti na dolocene razlike pri tvorbi in rabi ženskih poimenovanj za poklice, nazive in funkcije med poljšcino in slovenšcino. V obeh je­zikih so poimenovanja moškega spola tipa dziekan ‘dekan’ v enem od pomenov ge­nericna, nezaznamovana..in lahko pomenijo osebo bodisi moškega bodisi ženskega spola, ki ima ta naziv oz. opravlja to funkcijo. Treba je opozoriti, da ce v slovenšcini žensko poimenovanje dekanja.....dekanka, celo dekanica tvorimo in uporabljamo brez težav, v poljšcini naletimo na težavo, ker je dziekankaže v rabi v pomenu doda­tnega leta med študijem ‘urlop dziekanski’, pomenila je tudi dekanovo ženo (prim. Slownik jezyka polskiego Doroszewskega), WSJP navaja sicer tudi pomen ženske dekana, a v rabi ostaja pretežno oblika moškega spola, pogosto z besedo gospa ali pa tudi brez nje in v semanticnem ujemanju – (pani.dziekan oswiadczyla ‘(gospa) de­kan je oznanila’. V poljšcini se torej za vecino samostalnikov, ki poimenujejo ženske nosilke nazivov in položajev, danes uporablja model s skladenjskim ujemanjem tipa pani doktor powiedziala ‘gospa doktor je rekla’, pani dziekan zostala nagrodzona ‘gospa dekan je bila nagrajena’, ki je razumljiv, stilisticno nezaznamovan; slovenšci­na se mu medtem izogiba (Derganc 2017: 129). Zagovorniki in zagovornice ženskih oblik v poljšcini zagovarjajo svoja stališca: da so ženske oblike prav nic smešne novotvorjenke, da so pravilne, saj so tvorjene ob upoštevanju besedotvornih pravil, .. Druga naštetaobrazila so še:.­esa..klovn .klovn-esa; ­isa..diakon .diakon-isa;.­ja..gost .. gost-ja; ter sprememba sklanjatvenega vzorca iz moškega v a-paradigmo, npr. suženj .sužnj-a. ......). .. Simona Kranjc in Martina Ožbot (2013: 234) menita, da je raba genericnega moškega spola že postala zaznamovana. in da ženskam omogocajo jezikovni obstoj v javnem prostoru. Ocitno ta argument vendarle ni zadosten. Morda jih bo prav pogostejša raba ljudem bolj približala, da jim bodo postale dovolj domace in jih ne bodo zavracali. V slovenšcini je tvorjenje ženskih poimenovanj za poklice, nazive in funkcije stilno nezaznamovano, proble­matika rabe tovrstnih poimenovanj v poljšcini pa ne izhaja iz jezikovnega sistema, temvec iz prepricanj in navad maternih govorcev poljšcine, ki tvorbi in rabi ženskih imen nasprotujejo še posebej takrat, ko menijo, da gre pri teh procesih le za izražanje feministicnih (ali feminizirajocih) pogledov ali (pretirane) politicne korektnosti. .................. Anusiewicz – Handke 1994 = Janusz Anusiewicz – Kwiryna Handke (ur.), Plec w jezyku i kulturze, Jezyk a Kultura 9 (1994), Wroclaw: Wiedza o Kulturze, 1994. Arabski – Lyda – Ziebka 2013 = Janusz Arabski – Andrzej Lyda – Justyna Ziebka (ur.), Gender w jezyku, kulturze i literaturze, Katowice: Wyzsza Szkola Zarzadzania Marketingowego i Jezyków Obcych, 2013. Arabski – Ziebka-Bialozny 2010 = Janusz Arabski – Justyna Ziebka-Bialozny (ur.), Plec jezyka – je. zyk plci, Katowice: Wyzsza Szkola Zarzadzania Marketingowego i Jezyków Obcych, 2010. ...............= Ireneusz Bobrowski, Modele gramatyczne a równosc plci: problemy rzeczywiste i pozorne, v: Oblicza plci: jezyk –kultura –edukacja, ur. Malgorzata Karwatowska – Jolanta Szpy­ra-Kozlowska, Lublin: Wydawnictwo Uniwersytetu Marii Curie-Sklodowskiej, 2012, 13–21. ............... = Ireneusz Bobrowski, Czy Joanna Mucha gwalci jezyk?, Jezyk Polski 92.3 (2012), 227–230. Dabrowska 2008 = Marta Dabrowska, Rodzaj gramatyczny a seksizm, Studia Linguistica Universita. tis Iagellonicae Cracoviensis 125 (2008), 67–78. ............ = Aleksandra Derganc, Poimenovanja za ženske nosilke poklicev in položajev v slo­venšcini in rušcini, Jezikoslovni zapiski 23.2 (2017), 125–130. Dobrovoljc – Stabej 2019 = Helena Dobrovoljc – Marko Stabej, Jezikovne izbire v slovenskih smer­nicah za spolno obcutljivo rabo jezika, Slavisticna revija 67.2 (2019), 373–384. ................Ursula Doleschal, Genderlinguistik im Slowenischen, v: New Approaches to Gender and Queer Research in Slavonic Studies, ur. Dennis Scheller-Boltz, Wiesbaden: Harrassowitz, 2015 (Die Welt der Slaven 59), 87–100. Grzegorczykowa – Puzynina 1999 = Renata Grzegorczykowa – Jadwiga Puzynina, Slowotwórstwo, v: Gramatyka wspólczesnego jezyka polskiego: morfologia 2, ur. Renata Grzegorczykowa – Ro­man Laskowski – Henryk Wróbel, Warszawa: Wydawnictwo Naukowe PWN, 31999. ............= Hanna Jadacka, Tytuly (naukowe, sluzbowe, zawodowe) kobiet, v: Wielki slownik po. prawnej polszczyzny, ur. Andrzej Markowski, Warszawa: Wydawnictwo Naukowe PWN, 2012, 1687–1688. .......... = Jakub Karczewski, Prezeska, adwokatka, wykladowczyni – kilka slów o zenskich for-mach nazw zawodów, tytulów i stanowisk. Na spletu. Karwatowska – Szpyra-Kozlowska 2010 = Malgorzata Karwatowska – Jolanta Szpyra -Kozlowska, Lingwistyka plci: ona i on w jezyku polskim, Lublin: Wydawnictwo Uniwersytetu Marii Curie­-Sklodowskiej, 2010. Karwatowska – Szpyra-Kozlowska 2012 = Malgorzata Karwatowska – Jolanta Szpyra-Kozlowska .......Oblicza plci: jezyk – kultura – edukacja, Lublin: Wydawnictwo Uniwersytetu Marii Curie -Sklodowskiej, 2012. Kepinska 2006 = Alina Kepinska, Ksztaltowanie sie polskiej kategorii mesko- i niemeskoosobowosci: jezyk wobec plci, Warszawa: Zaklad Graficzny Uniwersytetu Warszawskiego, 2006. Kepinska 2007 = Alina Kepinska, »Pani prezydent« czy »pani prezydentka«?, Poradnik Jezykowy. (2007), št. 3, 79–84. .................. = Zenon Klemensiewicz, Tytuly i nazwy zawodowe kobiet w swietle teorii i praktyki, Jezyk Polski 37.2 (1957), 101–119. ............... = Krystyna Kleszczowa, Zbiory róznorodzajowe a problem genezy rodzaju mesko­osobowego, Plec w jezyku i kulturze: jezyk a Kultura 9 (1994), ur. Janusz Anusiewicz – Kwiryna Handke, Wroclaw: Wiedza o Kulturze, 75–84. Koniuszaniec – Blaszkowska 2003 = Gabriela Koniuszaniec – Hanna.Blaszkowska, Language and gender in Polish, v: Gender across languages 3, ur. Marlis Hellinger – Hadumod Bußmann, 2003, 259–285. ........... = Simona Kranjc, Spolno obcutljiva raba jezika v ucnih gradivih, Slavisticna revija 67.2 (2019), 395–404. Kranjc – Ožbot 2013 = Simona Kranjc – Martina Ožbot, Vloga spolno obcutljivega jezika v slo­venšcini, anglešcini in italijanšcini, v:Družbena funkcijskost jezika: vidiki, merila, opredelitve, ur.Andreja Žele, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013 (Obdobja 32), 233–239. Kubiszyn-Medrala 2007= Zofia Kubiszyn-Medrala, Zenskie nazwy tytulów i zawodów w slownikach wspólczesnego jezyka polskiego, LingVaria 2007, št. 1(3), 32–40. Lengar Verovnik – Kalin Golob 2019 = Tina Lengar Verovnik – Monika Kalin Golob, Spol med družbo, jezikovno rabo in predpisom, Slavisticna revija 67.2 (2019), 385–394. Lazinski 2006 = Marek Lazinski, O panach i paniach: polskie rzeczowniki tytularne i ich asymetria rodzajowo-plciowa, Warszawa: Wydawnictwo Naukowe PWN, 2006. Lozowski 2012 = Przemyslaw Lozowski, Gender jako jezykowa symbolizacja doswiadczenia plci: plec w jezyku, plec jezyka czy jezyk plci, v: Oblicza plci: jezyk – kultura – edukacja, ur. Mal­gorzata Karwatowska – Jolanta Szpyra-Kozlowska..Lublin: Wydawnictwo Uniwersytetu Marii Curie-Sklodowskiej, 2012, 87–94. Malocha-Krupa 2015 = Agnieszka Malocha (ur.), Slownik nazw zenskich polszczyzny, Wroclaw: Wy­dawnictwo Uniwersytetu Wroclawskiego, 2015. Malocha-Krupa 2018 = Agnieszka Malocha,.Feminatywum w uwiklaniach jezykowo-kulturowych.. Wroclaw: Oficyna Wydawnicza ATUT, 2018. ........... = Tatjana Marvin, O predvidljivosti slovnicne kategorije spola v slovenšcini, Slavisticna revija 67.2 (2019), 151–158. ........... = Tatjana Marvin, Jezik in spol, Kvarkadabra, 22. 6. 2018. Na spletu. ............ = Alicja Nagórko, Zarys gramatyki polskiej, Warszawa: Wydawnictwo Naukowe PWN, 2003. ............ = Alicja Nagórko, Podreczna gramatyka jezyka polskiego, Warszawa: Wydawnictwo Naukowe PWN, 2011. Obrebska-Jablonska 1949 = Antonina Obrebska-Jablonska, O zenskich formach tytulów i nazw za­wodów, Poradnik Jezykowy 1949, št. 4, 1–4. .............. = Breda Pogorelec, Slovenska skladnja in poimenovanja ženskih oseb, dodatek k 33. SSJLK. Radomski – Truchlinska 2008 = Andrzej Radomski – Bogumila Truchlinska .......Meskosc w kultu. rze wspólczesnej, Lublin: Wydawnictwo Uniwersytetu Marii Curie-Sklodowskiej, ..... ........... = Artur Rejter, Plec – jezyk – kultura, Katowice: Wydawnictwo Uniwersytetu Slaskiego, 2013. ...........= Muriel R. Schulz, The semantic derogation of woman: language and sex: difference and dominance, ur. Barry Thorne – Nancy Henley, Boston, MA: Newbury House, 64–75. ..............Mitja Skubic, Norma in sistem, Jezik in slovstvo 18.4 (1972/73), 128–132. ........... = Marko Stabej, Seksizem kot jezikovnopoliticni problem, v: 33. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj, ur. Aleksandra Derganc, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 1997, 57–68. .......... Rady Jezyka Polskiego w sprawie zenskich form nazw zawodów i tytulów (z 19 marca 2012), http://www.rjp.pan.pl/index.php?option=com_content&view=article&id=1359:stanowi­sko-rady-jzyka-polskiego-w-sprawie-eskich-form-nazw-zawodow-i-tytuow, dostop 23. 5. 2020. .......... Rady Jezyka Polskiego przy Prezydium PAN w sprawie zenskich form nazw zawodów i tytulów (25 XI 2019 r.), http://www.rjp.pan.pl/index.php?option=com_content&view=artic­ le&id=1861:stanowisko-rjp-w-sprawie-zenskich-form-nazw-zawodow-i-tytulow&catid=98&Ite-mid=58, dostop 23. 5. 2020. Šcuka 2014 = Nuša Šcuka, Jezik in spol: ženska poimenovanja v slovenšcini, Jezikoslovni zapiski 20.2 (2014), 79–88. ............... = Saška Štumberger, Slovarska obravnava samostalnikov za poimenovanje oseb, Slavisticna revija 67.2 (2019), 203–211. ......... = Neža Umek, Feminizacija v slovenšcini in francošcini: družbeni in/ali jezikovni pro. blem?, Ljubljana: FDV, 2008. ............Uniwersalny slownik jezyka polskiego I–IV, ur. Stanislaw Dubisz, Warszawa: Wydaw­nictwo Naukowe PWN, 2008. Vicar – Kern 2017 = Branislava Vicar – Boris Kern, Možnosti jezikovnega izražanja nebinarnih transspolnih identitet v slovenšcini, Dialogi 53.11–12 (2017), 223–237. Vicar – Kern 2019 = Branislava Vicar – Boris Kern, Jezik in transspolne identitete, Slavisticna revija. 67.2 (2019), 413–422. Vidovic Muha 1997= Ada Vidovic Muha, Prvine družbene prepoznavnosti ženske prek poimenovalne tipologije njenih dejavnosti, lastnosti, v: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 33, ur. Aleksandra Derganc, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske je­zike in književnosti, 1997, 69–79. Vidovic Muha 2019= Ada Vidovic Muha, Spol – jezikovni sistem in ideologija, Slavisticna revija 67.2 (2019), 127–137. ............= Bogdan Walczak, Czy jezykowa nierównorzednosc plci ujawnia sie w planie synchro­nicznym na plaszczyznie systemu gramatycznego?, v: Gender w jezyku, kulturze i literaturze, ur. Janusz Arabski – Andrzej Lyda – Justyna Ziebka, Katowice: Wyzsza Szkola Zarzadzania Marke­tingowego i Jezyków Obcych, 2013, 105–119. Wolanski 2008 = Adam Wolanski, Edycja tekstów, Warszawa: Wydawnictwo Naukowe PWN, 2008. Wozniak2014= Ewa Wozniak, Jezyk a emancypacja, feminizm, gender, Rozprawy Komisji Jezykowej LTN 60 (2014), 295–314. Wozniak2020 = Ewa Wozniak, Poslica, poselkini, poslina, poselka, „Formy zenskie to desowietyzacja jezyka”, Gazeta Wyborcza (Tygodnik Lódz), 6. 1. 2020. .......Wielki slownik jezyka polskiego, ur. Piotr Zmigrodzki, https://www.wsjp.pl/index.php?poka­z=autorzy&l=6&ind=0?pwh=0, dostop 23. 5. 2020. ............... = Maria Wtorkowska, O zenskich formach nazw zawodów, tytulów i stanowisk w jezyku polskim, Slavisticna revija 67.2 (2019), 223–232. Žele 2019 = Andreja Žele, Spol v predikaciji, Slavisticna revija 67.2 (2019), 141–149. ....... Formation of Feminine Forms of Professions, Titles, and Positions. in Polish and Slovenian This article draws attention to certain differences between the form and use of feminine names for professions, titles, and positions in Polish and Slovenian. The issue of gender in Polish and Slovenian is connected to the grammatical category of nominal gender denot­ing persons. It should be noted that in Polish the concept ‘native language’ is expressed as jezyk ojczysty (literally, ‘father language’), and that Polish has the grammatical category of “masculine personal,” giving masculine forms an exceptionally privileged position in comparison with others. In principle, there are no major word-formation issues with femi­nine names in Slovenian because the word-formation system offers various possibilities for the formation of female persons (dekan ‘dean [m.]’ . dekanja..dekanka..dekanica....... [f.]’). In addition to the traditional ways of forming feminine forms in Polish and Slovenian, the article discusses recent changes in the formation and use of feminatives, especially in Polish: from their masculinization as an expression of female emancipation (pani dyrektor byla ‘the director [f.] was’, pani profesor wykladala ‘the professor [f.] lectured’, rozmawiam z pania doktor ‘I’m talking to the doctor [f.]’), through the desire to eliminate asymmetry in word formation with these names (considered in the context and sexuality in the forms doktor ‘doctor’ [m.] . doktorka [f.], filolog ‘philologist’ [m.] . filolozka [f.]), to reasons for restricting feminine derivatives and the phenomenon of splitting, for which rules have not yet been established. The problem of using feminine names for professions, titles, and positions does not lie in the language system itself, but rather in the beliefs and customs of the language speakers, who disagree on their usage, especially when the language situation is used in the struggle for women’s rights in society. .................. ........................................ wSlowenSkimpRzekladziepowiesci„Rodzina polanieckich” henRyka ............ ............ .................................. Obleka perunikove barve:poimenovanja barv v slovenskem prevodu romana Rodzina Polanieckich Henryka Sienkiewicza V prispevku so obravnavana poimenovanja barv v romanu Rodzina Polanieckich Henryka Sienkiewicza v primerjavi z njihovimi ustrezniki v slovenskem prevodu Petra Miklavca (Podravskega) iz leta 1904. Analiza se nanaša na pogosta poimenovanja, kot so bialy.. czarny.ciemny.jasny....czerwony, sln. bel..crn..temen..jasen..svetel....rdec ter tudi na iz­redna poimenovanja, kot je suknia.koloru irys, sln. obleka.perunikove barve. Predstavlja-mo pomenske in formalne prevajalske transformacije obravnavanih poimenovanj barv. Kljucne besede:. leksikalna semantika, poimenovanja barv, prevajalstvo, poljšcina, slovenšcina ....Iris­Colored Dress: Color Names in the Slovenian Translation of Henryk Sienkiewicz’s Novel Rodzina Polanieckich This article compares the names of colors in Henryk Sienkiewicz’s novel Rodzina Polanieckich (Children of the Soil) to their equivalents in the 1904 Slovenian transla­tion of the novel by Peter Miklavc (pen name: Podravski). The analysis includes com­mon expressions such as bialy ‘white’ (Sln. bel...czarny ‘black’ (Sln. crn..ciemny ‘dark’ (Sln. temen.. jasny ‘bright’ (Sln. jasen..svetel.......czerwony ‘red’ (Sln. rdec), as well as extraordinary expressions, such as suknia.koloru irys ‘iris-colored dress’ (Sln. obleka. perunikove barve). Semantic and formal translation transformations of the selected color names are presented. Keywords:.lexical semantics, color names, translation, Polish, Slovenian . ............ Artykul dotyczy problemów translacji leksyki barwnej uzytej do opisów postaci w Rodzinie Polanieckich (dalej tez RP) Henryka Sienkiewicza oraz slowenskim przekladzie pt. Rodbina Polaneških (dalej tez RPS) wydanym w 1904 r., które-go autorem byl P. Miklavec (Podravski).. Tematyka artykulu siega do trzech nurtów badawczych. Po pierwsze, odsyla do wciaz wzbogacanej literatury doty­czacej stylu utworów Henryka Sienkiewicza, wsród której ze wzgledu na podjety temat szczególnie istotna jest monografia o jezykowej kreacji bohaterów (Pietrzak 2004). Po drugie, artykul nawiazuje do badan nad slownictwem kolorystycznym, .. ..................................................MII212 – fragmentz drugiego zeszytu slo. wenskiego tlumaczenia powiesci Rodzina Polanieckich Henryka Sienkiewicza (przeklad Po. dravski czyli Peter Miklavec). zwlaszcza z kregu studiów omawiajacych ekspresje barwna w utworach H. Sien­kiewicza, miedzy którymi najistotniejsze jest tutaj opracowanie materialu ze swiata barw w Rodzinie Polanieckich (Handke 2007). Po trzecie, skonfrontowano wersje przekladu z oryginalem w zakresie slownictwa barw i w ten sposób nawiazano do prac badawczych dotyczacych przekladu powiesci Litwosa, por. studium na temat lingwistycznych zagadnien przekladu Pana Wolodyjowskiego na jezyk slowenski (Zatorska 2019). . jezykoznawczebadanianadlekSykabaRwnaijej. funkcjonowaniemwtwóRczoscihenRykaSienkiewicza Swiat barw interesuje badaczy róznych galezi sztuki i humanistyki, a opracowa­nia dotyczace fenomenu kolorów przybieraja czasem ksztalt interdyscyplinarnych ujec popularyzatorskich (Evans 2019). Studia nad nazwami barw obecne sa takze w jezykoznawstwie. Badania nad slownictwem kolorystycznym lacza elementy semantyki leksykalnej z ogladem sposobów formalizacji na plaszczyznie syntak­tycznej (Ampel-Rudolf 1994). Prace z tego zakresu wskazuja na kulturowe aspek­ty nazw barw, na ich role jako budulca frazeologizmów, komponentu róznych tro­pów stylistycznych, a zwlaszcza porównan i metafor (Tokarski 2004), moga doty­czyc pary barw achromatycznych por. Crno-belo v slovenski frazeologiji(Kržišnik 2018). Dotychczasowe badania nad kolorystyka w twórczosci H. Sienkiewicza podkreslaja rózne aspekty leksyki barwnej. Kryterium frekwencyjne wobec nazw barw w Trylogii zastosowala w swej pionierskiej o tej tematyce pracy K. Siekier-ska (Siekierska 1988a). Uwzgledniajac aspekt semantyczny badaczka przyjrzala sie w tym cyklu historycznym kolorystycznej charakterystyce przyrody (Siekier-ska 1988c) oraz osób (Siekierska 1988b). Nazwy barwne w Sienkiewiczowskich opisach Afryki sklasyfikowano nawiazujac do podzialu na barwy achromatyczne i monochromatyczne, porównujac równiez obecnosc i frekwencje nazw kolorów w Listach z Afryki...W pustyni i w puszczy, wskazujac na odmiennosc ich repertu­aru w obu dzielach (Seiffert 2009). Leksykalne pole barw w Listach z podrózy do Ameryki równiez poddano ogladowi (Szczaus 2004), a funkcjebarw w rodzinnych listach pisarza zanalizowala L. Mariak (Mariak 2014). . Rodzina Polanieckich ipRzeklad miklavca. jakopodStawabadan Material dla obecnego studium zostal wybrany z tzw. wspólczesnej powiesci Henryka Sienkiewicza Rodzina Polanieckich, która ukazala sie w postaci ksiazko­wej w 1895 oraz z przekladu Petera Miklavca (Podravskega) na jezyk slowenski, które to tlumaczenie ukazalo sie w Lublanie w 1904 roku. Rozpatrywany utwór Henryka Sienkiewicza jest opowiescia o milosci i malzenstwie Maryni i Stani-slawa Polanieckich, a takze o perypetiach, przede wszystkim uczuciowych, ich krewnych i przyjaciól (Szargot 2013). Na kartach utworu pojawia sie obok pary glównych bohaterów szereg osób na blizszym i dalszym planie. Postaci te zostaly przez twórce obdarzone juz na wstepie pewna charakterystyka barwna w zakresie koloru oczu, wlosów, cery, a nawet preferowanych tonacji strojów. Ten lapidarny portret kolorystyczny towarzyszyl postaciom w toku opowiesci, sluzac ich iden­tyfikacji i charakterystyce (Handke 2007: 332). K. Handke w komparatystycznym studium poswieconym kolorystyce w twórczosci H. Sienkiewicza i S. Zeromskie-go (Handke 2007), w którym znaczaca czesc materialu stanowily nazwy z Rodziny Polanieckich Henryka Sienkiewicza, laczy w analizie koncepcje pól barw (bieli, czerni, szarosci, fioletu, blekitu, zieleni, zólci, czerwieni, brazu, zlota i srebra) z czynnikiem frekwencji a takze z analiza tresciowa polegajaca na uwzglednieniu tego, jakie elementy swiata przedstawionego sa okreslane przez nazwy barwne. W tym opracowaniu wykorzystuje metodologie zastosowana przez K. Handke (Handke 2007), jednak poczynione tam ustalenia wzbogacamo problem ekwiwa­lentu przekladowego danej nazwy. Zdajac sobie sprawe z braku synonimii kontek­stowej nazw ........kolor (Ampel-Rudolf 1994: 24).stosuje je tutaj wymiennie, korzystam z pojecia pola wyrazowego barw (Seiffert 2009: 267). Celem podje­tego badania jest odpowiedz na pytanie, jakiego rodzaju róznice miedzy orygi-nalem a przekladem w zakresie ekwiwalencji nazw barw mozna zaobserwowac. Metodologicznie sa tu pomocne opracowania z zakresu problemów ekwiwalencji przekladowej (Lewicki 2017) szczególnie w przekladach polskiej literatury piek­nej na jezyk slowenski, jak nazwy kolorów (obok przydawek o innej semantyce) w prozieT. Konwickiego i jej slowenskiej translacji (Ostromecka-Fraczak 1994). Konfrontacja leksyki kolorystycznej z opowiesci o Maryni i Stachu Polanieckich ze slowenskim przekladem zostala ograniczona do barwnej charakterystyki posta­ci, poniewaz nazwy barw posluzyly pisarzowi przede wszystkim do portretowania bohaterów, a w znacznie mniejszym stopniu do uplastycznienia opisów krajobrazu (Handke 2007: 323). W obecnym szkicu rozpatrywane sa leksemy kolorystyczne okreslajace sylwetki bohaterów, opisujacych ich ciala (zwykle oczy, rece, twarz) oraz stroje. Obecne opracowanie stawia sobie za cel odpowiedz na pytanie, w jaki sposób i w jakimstopniu slowenski tlumacz, wspólczesny polskiemu prozaikowi, zachowal wiernosc wobec okreslen kolorystycznych oryginalu, a kiedy jego wy­bory translatoryczne modyfikuja wyrazenia barwne znaczeniowo czy stylistycznie i przyczyniaja sie do tego, ze fragmenty kreowanego swiata barw w slowenskiej wersji utworu róznia sie od oryginalu. . kSztaltifunkcjewybRanychnazwbaRw – oRyginal. ipRzeklad Podstawe materialowa stanowia nazwy kolorów wyekscerpowane z dwu tomów powiesci Rodzina Polanieckich (Sienkiewicz 2016) (dalej SI i SII) oraz z trzech zeszytów przekladu P. Miklavca – Podravskega (dalej MI, MII, MIII). Badane leksemy obejmuja przede wszystkim przymiotniki, np. bialy..czarny..jasny..ciem. ny, rzeczowniki, np. biel..czern etc. Przymiotniki w materiale funkcjonuja zwykle jako przydawki, np. ciemne wlosy..czarna czupryna; biala suknia..blada twarz. etc. Analiza objeto takze czasowniki, w tym charakterystyczne inchoativa, np. ... czerwienil sie..poczerwienial etc. Leksemy barw na kartach powiesci wchodza w sklad figur stylistycznych jak porównania, np. bialy jak mleko (por. 3.1) (Tokar-ski 2004). Korzystajac z modelu ze studium o kolorystyce w RP (Handke 2007) material podzielono na trzy klasy nazw barwnych: najczestszych (3.1), o sredniej frekwencji (3.2) i rzadkich (3.3). Oddzielnie zaprezentowano pasmo swiatlocienia (3.4). ... Do najczestszych kolorów w Rodzinie Polanieckich wykorzystanych przez pisarza do portretowania osób naleza trzy: bialy..czarny...czerwony (Handke 2007: 325) o najwyzszej frekwencji równiez w Trylogii (Siekierska 1988a: 108). Oglad odpo­wiednich kontekstów w slowenskim przekladzie potwierdza czeste w polu BIELI podobienstwo semantyczne i formalne wobec oryginalu, por. brzezek drobnych i bialych zebów SII34 – okrajci drobnih in ......... MII284; poczal ruszac swoimi bialymi wasami SII145 –torej je jel vihati .... brke MIII125; biala suknie SI274 – ....oblekoMII134; ta bialaMarynia SI295 – ta ....Marica MII167. Do tworzenia wizerunków osób sluzy tez kolor jasny, oddawany przez tlumacza przymiotnikiem jasen.....svetel. Dla 19 odnotowanych fraz z przymiotnikiem jasny w slowenskiej wersji w trzech przykladach ta nazwa koloru ulegla redukcji, w 6 oddana jest przez jasen, w 10 przez svetel, por. jej jasne i spokojne czolo SI29 – njeno jasno in mirno celo MI40; jasneoczy SII306 – jasneoci MIII361; jej jasnewlosy SII199 – z njenimi svetlimi lasmi MIII202. Ekwiwalent svetel pojawia sie czesciej przy opisach gar-deroby i dodatków, por. w jasnym paltocie SI131 – ..svetlem plašcu MI196; w ja­snej wiosennej sukni SII353 – ..svetli pomladnji obleki MIII432. Oba ekwiwalenty przymiotnika jasny znajduja sie w sasiednim kontekscie, por. ..jasnych toaletach, w jasnych kapeluszach SII80 – ..svetli obleki, v jasnem klobuku MIII22; jasnych. sukien, jasnych parasolek SI110 –.jasnih sukenj, svetlih solncnikov MI163. Pole bieli poszerzono o nazwy z subpola blady, por. i w te .....oczy SII131 –in v te ...­.. oci MIII102. Utworzone od tego przymiotnika czasowniki i imieslowy znajduja swoje odpowiedniki z wlasciwymi dla danego systemu prefiksami w slowenskim przekladzie, por. Po tygodniu twarz panny Maryni pobladla z niewywczasu i obawy SI157 – Crez teden dni je Marici lice ........ od bedenja MI237; Wówczas usta Maryni pobladly SI47 – Marici ...... ustnice ob teh besedah MI68, por. przyklad tlumaczenia polskich formacji prefiksalnych: Po chwili przybladla SII65 – Za tre. nutek je obledela.MII333; Swirski [...].przybladl nieco i wybuchnal SII264 – Švirski [...].je nekoliko prebledel in potem izbruhnil MIII301. Frazy zawierajace okreslenie blady i formy pokrewne „oddaja rozmaite stany emocjonalne bohaterów” (Handke 2007: 329), np. tylko twarz sciagnela sie jej kurczowo i usta pobladlySII 269 –samo lice se ji je krcevito zategnilo in ustnice so obledele.MIII308. Przy przymiotniku wy­ razajacym bladosc pojawiaja sie intensyfikujace porównania i paralelne konstrukcje w przekladzie, np. Marynia [...]z twarza blada jak plótnoSI174 – Marica [...]bleda kakor platno MI265; z twarza zmieniona i blada ze wzruszenia jak plótno.SII231 – Lice mu je bilo ..... od razvnetosti kakor.platno. MIII250; zrobilo sie blade jak papier.SII88 – je obledela kakor papir MIII36. Tekst Sienkiewicza zawiera dla pola bieli konwencjonalne konstrukcje porównawcze (Tokarski 2004: 41) wyko­rzystujace utrwalone i umotywowane semantycznie skojarzenia barwne, por. Stary szlachcic, o bialych jak mleko wasach SII83 – Stari plemic, z brki .......kakor mleko.MIII26. Szczególna rola frazeologizmów z komponentami bel...crn zostala zilustrowana przez frazemy takie, jak bel kot mleko (Kržišnik 2018: 156) por. takze (Ampel-Rudolf 1994: 64). Portrety bohaterów sa czesto kreowane przez Sienkiewi­cza z udzialem nazwy czarny.....ciemny, wg badan K. Handke czarny wystepuje w RP 27 razy (Handke 2007: 329) por. czarne wasiki pana Plawickiego SI111 – crne brke gospoda Plavickega MI164; z wesolymi czarnymi oczyma SII8 – Oci je imel crne, vesele MII248. Leksem ciemny zostal w RP uzyty 16 razy (Handke 2007: 329). W zestawieniu z RPS obok ekwiwalentu temen, np. pólkola jej ciemnych rzes SII174 –polkrog njenih temnih trepalnic MIII167, czolo ocienione ciemnymi wlo. sami SI195 – o celu, zasencenem s temnimi lasmi MII14 odnotowano takze crn (10 razy), np. wlosy miala ciemne SI7 – lase je imela.crne.MI6; A Polaniecki poczal gladzic reka jej ciemna glówke SI316 – Polaneški pa jo jame gladiti po crnih laseh MII197; rozczesywal palcami swoje ciemne.....SI125 – in svojih.crnihbrkov ni ce. sal vec kakor angleški lord MI187. Trzecia z najczesciej poswiadczonych nazw barw jest czerwonywraz z formami pokrewnymi, por. Marynia, zle uczesana, z czerwony­.. oczyma SI180 – Marica, slabo pocesana, rdecih oci, MI273. Pole CZERWIENI obejmuje szereg hiponimów leksemu czerwony(Ampel-Rudolf 1994: 82–83). Jedna z asocjacji, jakie wywoluje nazwa czerwony jest przyrównanie jej do barwy kwitna­cego maku (Tokarski 2004: 149), por. dziewki wiejskie, w czerwonychchustkach na glowie, podobne do kwitnacych makówSI18 – vaške deklice [...]...rdecimirobci na glavi, podobne cvetocemu maku MI25. Poswiadczone sa derywaty czasownikowe ...czerwony, por. Zawilowski zaczerwienil sienagle SII334 – Zavilov ski se jezdajci zardel.MIII405; Marynia zaczerwienila sie i rzekla SII293 – Marica se zardi ter rece MIII341. W polu CZERWIENI znajduje sie przymiotnik rumiany i formacje od niego utworzone. Sygnalizuje emocje postaci, rzadziej stosowany jest tylko do malowania ich wizerunków, por. ze swoja spokojna twarza, zarumieniona nieco pod tchnieniem swiezych powiewów SII80 – s svojim mirnim licem, zardelim ne. koliko od popiha svežega vetra MIII22; zarumieniona przechadzka SII186 — ona pa je,.vsa.rdeca od izprehoda MIII185; nagle jednak zarumienila sie i wyszeptala SII81 – zdajci pa se je zardela in.šepnila MIII24. Przymiotnik rumiany tlumaczony jest takze przez rožnat, por. Stary szlachcic, o [...].rumianej cerze SII83 – Stari plemic [...].rožnate polti MIII26. Stany emocjonalne i kondycja zdrowotna postaci jest ewokowana czesto przez rzeczownik rumieniec.....rumience pl. W slowenskiej wersji odpowiada im nomen rdecica, por. Zawilowski, [...]spostrzegl ze zdziwieniem jej rumience.SII152 – Zavilovski [...] je zacuden zapazil njeno rdecico.MIII134; Rumience jej wzruszyly go, SII153 – Njena rdecica ga je bila iznenadila, MIII136. Koloryt twarzy oddaje wyraz wypiekipor. wypiekina twarzy SI125 –.rdecicana licu MI187. Slowenskim ekwiwalentem kontekstów z rzeczownikiem wypiekimoga byc tez kolokacje z przymiotnikiem rudast, np. a twarz ..wypiekach SI163 – a oblicje rudasto.MI246; z twarza zamyslona, na której wypieki.SII234 – z zamišljenim licem, na katerem so kazali rudasti madeži.MIII256. W deskrypcjach stanów uczuciowych bohaterów uplastyczniajac je przez srodki jezykowe takie, jak palac..plomien..... plonac..splonic.sie, zaplonic sie pisarz siegnal do prototypowego odniesienia barwy czerwonej do ognia (Tokarski 2004: 87). W analizowanym tlumaczeniu nazwom tym odpowiadaja formacje pokrewne do slowenskiego rdec, np. sploniwszy sie le. ciuchno, rzekla SII107 –gospodicna pa se je lahno zardela in dejala MIII65; I az zaplonila sie nieco – Tu se je nekoliko zardela.MII256. Jednak równiez slowenska wersja poswiadcza tlumaczenie przez czasownik goreti ‘plonac’, np. przy obrazo­waniu Maryni bedacej „pod wplywem pocalunków narzeczonego” (Handke 2007: 330), por. Oczy miala spuszczone, policzki palajace SI251 – Oci je imela povešene, lice ji je gorelo.MII98. Eksplicytnie wyrazony zwiazek miedzy jezykowym obrazem rumienca i plomienia w obu wersjach jezykowych ilustruje przyklad: Panna Rat. kowska [...]po czole jej przeszedl plomien, potem bladosci znów plomien. SII229 – Gospodicna Ratkovska, [...]po obrazu jo je.izpreletel plamen;.nato je obledelapa ... iznova zardela. MIII248. Ekwiwalentem metafory rumienca plomien jest w przekla­dzie plameni w sasiednim kontekscie czasownik zardeti se. Hiperbolizacja osiagana przez kumulacje srodków barwnych w portretowaniu kolorytu twarzy bohaterów oddana jest równiez w przekladzie przez konstrukcje tautologiczna, por. Wypieki. na twarzy Maszki zaplonely.silniejSI145 – Rdecica na licu gospoda Maška se je še. bolj.zardela.MI219. ... Kolory o nieco mniejszej reprezentacji w RP to na przyklad z pola BLEKITU nie. bieski...blekitny – na bliskosc semantyczna i kontekstowa obu leksemów zwracano juz uwage (Tokarski 2004: 117; Kreisberg 2001: 67). Translatami tych nazw sa, np. na swieza twarz i niebieskie oczy Maryni SI139 – na sveže lice in v.......oci MI210; Miala spokojne niebieskie oczy SI241 – Imela je mirne ......oci MII81; podniosla na niego swoje pogodne niebieskie.oczySI282 – Dvignila je k njemu svo. je mirne, ......oci MII145. Kolor blekitny tlumacz zastapil przez moder..Twarz miala przezroczysta [...].blekitne zyly przegladaly jej przez skóre na skroniach. SI211 – Oblicja je bila prozornega [...]...... žile so bile videti skozi kožo MII38. Nazwa zmodyfikowana ze wzgledu na „stopien nasycenia dana barwa” (Seiffert 2009: 274) to ciemnoniebieski przelozony jako temnomoder, por. ciemnoniebie­skiejsukni w biale kropki SII186 – temnomodri, belopikasti obleki MIII185. Barwa mniej nasycona, jasniejsza, bledsza nazywana bywa przez derywaty zlozone, które otrzymuja paralelna postac w tlumaczeniu, np. swoje bladoniebieskieoczy SI163 –. svoje ...........oci MI247. Nazwy z pola FIOLETU „maja z reguly nikla repre­ zentacje w tekstach literackich” (Seiffert 2009: 273). Nieliczne przyklady zyskaly wierne tlumaczenie, por. Myslal o ........... oczach Maryni SI118 – Mislil je na vijolicaste oci Maricine M I177; ....... biskupie SI332 – vijolicasta škofovska oprava MII222. Kolor oczu bohaterek powiesci okreslil Sienkiewicz równiez lek­semem fiolkowy, któremu w badanych kontekstach odpowiada fioletowypor. i nieco skosnych fiolkowych oczach SI317 – z ocmi nekoliko poševnimi, vijolicastimi MII 198; Jej fiolkowe oczy SII39 – Njene vijolicaste oci so se jele tudi smejati MII291. Eksplicytnie wyrazone odniesienie prototypowe do kwiatów w nazwie koloru fiol. ków uzyskalo u Miklavca ten sam ekwiwalent, czyli vijolicast, np. z jej chinskimi oczyma koloru fiolkówSI320 – z njenimi kitajskimi.ocmi vijolicaste.barve.MII205. Bliskosc znaczeniowa obu nazw fioletowy...fiolkowybyla juz rozpatrywana (Ampel -Rudolf 1994: 139; Kreisberg 2001: 100). Barwa wlosów Litki (Handke 2007: 325) okreslana jest nazwa koloru plowy, dosc czestego w twórczosci H. Sienkiewicza; w Trylogii leksem ten plasuje sie na 16. miejscu pod wzgledem czestosci wystepowa­nia (Siekierska 1988a: 108). W analizowanym materiale nazwe plowy tlumaczono najczesciej przez rumen por. jakas dziewczynka z plowa czupryna SI77 – nekaka deklica z rumenimilasmi MI114; Oto zdarzylo sie, ze jedno pasemko plowych, nie. zmiernie obfitych wlosów Litki zostalo na zewnatrz trumny. SI176 – Pripetilo se je, da je šop rumenih, kaj bujnih Litkinih las molel skozi krsto MI267. Incydentalnie przymiotnik plowy okresla wlosy postaci meskiej – Gatowskiego i tlumaczony jest przez rus, np. Przeciagnal reka po swej plowej czuprynie SI30 – Pogladil si je z .....ruselase MI41. W tlumaczeniu pojawiaja sie takze nazwy zlozone rumenolas. oraz rusolas, por. poczal gladzic lekko dlonia plowaglówke SI158 – pa je jel lahno z dlanjo božati rumenolaso glavico MI239; pelna plowychglów chlopskich SI21 – polna rusolasih kmetiških glav MI29. Tlumacz nie skorzystal tutaj ze slowenskie-go przymiotnika plav. Mozna zaryzykowac teze, ze ekwiwalenty z komponentem rus odsylaja do barwy rudej, rdzawej wobec oryginalnego przymiotnika koloru plowy, który okresla wlosy jasne. Specjalisci od jezykowych wyrazen barwnych wskazuja na zwiazek plowego z polem ZÓLCI (Handke 2007: 321; Seiffert 2009: 272), podkreslajac, ze nalezy do barw, które „oznaczaja zóltosc niepelna, blada, zszarzala” (Tokarski 2004: 165) ale zwrócono tez uwage na zwiazek szarosci... zólci, por. „‘zóltawy z odcieniem szarym’” (Tokarski 2004: 171). Translacja me-taforycznie uzytego leksemu plowy przez žolt uwidacznia jego zwiazek z polem ZÓLCI, por. Tu w oczach Bukackiego mignal jakis plowy odblask odwagi i ener. gii SI339 – Bukackemu se v oceh zalesketa nekak žolt odsev poguma in energije MII234. Przymiotnikowy leksem smagly okresla koloryt cery bohaterów, por. Be. dac z pochodzenia Tatarem i czlowiekiem smaglym SI294 – Ker je bil tatarskega rodu in zagorelepolti MII165; W bialym krawacie, przy swej smaglejcerze, byl tak zabójczo piekny SII134 – V belem ovratniku je bil ob zagorelipolti tako nenavadno lep MIII107. W polu SZAROSCI leksem szary denotujacy barwe oczu przetluma­czono z udzialem siv, por. swymi niewyraznymi szarymi oczyma SII166 –.s svojimi sivimi, brezizraznimi ocmi MIII154. Natomiast szary odnoszacy sie do „róznych elementów ubioru postaci” (Handke 2007: 325) w analizowanym przekladzie za­stepowany jest przez sivkast, por. Ona, przybrana w szara suknie SII17 – Ona je imela na sebi sivkasto obleko MII259. Jednak opis stroju Bukackiego: kraciaste szare ubranie SI301 przybral w translacji ksztalt: v kratko, sivo obleko MII175. K. Handke zaliczyla leksem rózowy do pola CZERWIENI (Handke 2007: 321). Nazwa rózowy bywa zaliczana do kolorów uzupelniajacych skale podstawowa i stanowi wówczas samodzielna nazwe kolorystyczna, bedaca hiperonimem wobec innych nazw (Ampel-Rudolf 1994: 132–134). Kolor rózowy oddano w translacji przy pomocy rožen, np. A ona, zblizywszy sie, oparla [...]swój rózowynosek o jego policzek SII353 – Ona je stopila k njemu, oprla [...]svoj rožni nosek ob njegovo lice MIII432 albo rožnat, np. ..rózowej, perkalowej sukni SI16 – ..rožnatem per. kalastem krilu MI21. Zwiazek miedzy rózowym...czerwonym ukazuje m. in. wybór ekwiwalentów przekladowych, por. o jej twarzy, zarózowionej porannym chlodem. SI118 – na njeno.licece, zardelo od jutranjega hlada MI177; w rózowej sukience SI77 –...rdeckastem krilcu MI114. ... Wsród nazw kolorystycznych w RP sa równiez rzadkie, okazjonalne, w tym te, których nazwa odsyla do prototypu danego koloru. Miedzy najrzadziej odnotowa­nymi nazwami kolorów znajduja sie poswiadczenia z róznych pól barwnych. Pole ZÓLCI reprezentuje zólty z translatem rumen, np. czerwonych i zóltych chustek SI21 – rdecih in rumenih robcev MI29, a takze pozólkly z odpowiednikiem žolt.. por. twarz chuda, pozólkla i jakby wiele starsza SII338 – Njegovo shujšano lice je bilo videti [...] nekamo žolto in dokaj starejše MIII410. Nazwa koloru pozólkly wywiedziona jest od czasownika rezultatywnego pozólknac (Kreisberg 2001: 137). Tlumacz wybral tu odrebny leksem koloru žolt..Do pola SZAROSCI nalezy stalowy, która „jest jak kolor stali” (Ampel-Rudolf 1994: 126).i odsyla do jej me-talicznego polysku (Tokarski 2004: 144); ten sam badacz pyta „Czy stalowy [...] w jezyku konceptualizowany jest jako kolor blizszy barwie szarej czy tez niebie. skiej?” (Tokarski 2004: 63). W analizowanym przekladzie wystepuje formacja zlozona, derywowana od dwu podstaw laczac znaczenie bycia zimnym z barwa stali, por. podniosla nagle swe .........zimne oczy SII147 – V tem je.gospodicna Helena Zavilovska, [...] zdajci dvignila jeklenomrzle oci MIII127 czy tez fraza, w której mistrzowski stylista polski expressis verbis siegnal po asocjacje z poly­skiem stali, a oddaje to wiernie przeklad, por. a oczy jego poczely rzucac zimne .......blaski SI145 – iz oci pa mu je jel švigati hladen, jeklen lesk MI219. Jeden raz odnotowano nazwe koloru siny (Handke 2007: 324), „x jest siny = kolor x jest niebieski, niebieski kolor x jest troche fioletowy, niebieskofioletowy [...] troche szary” (Ampel-Rudolf 1994: 97). Usytuowanie polskiej nazwy siny w polu wyra­zowym miedzyszaroscia a niebieskoscia dobrze oddaje slowenski przeklad z cza­sownikiem zmodreti, por. A na twarzy Maszki wypieki powiekszyly sie i staly sie sine od mrozu SI232 – Rdecica na Maškovem licu se je bila povecala in je na mrazu nekamo.zmodrela.MII68. W polu CZERWIENI odnotowano nazwe purpu. .. (Handke 2007: 321, 328) oddana w przekladzie przez leksem škrlat..purpury. kardynalskie SI332 –.škrlat kardinalov MII222. Powiesciowy kontekst z nazwa purpura wskazuje na to, ze barwa ta „byla kiedys kolorem monarchów” (Evans 2019: 136). Bliskoznaczny odpowiednik škrlat wpisuje sie równiez w konotacje barwne majestatycznosci (Tokarski 2004: 155), na temat synonimicznosci wy-kladników kolorów purpura...szkarlat w polszczyznie por. (Ampel-Rudolf 1994: 88). Badacze wiaza nazwe popielaty z polem SZAROSCI, umieszczaja ja w wyra­zowym polu barwnym miedzy szarym...niebieskim (Ampel-Rudolf 1994: 124), wskazuja na zwiazek z popiolem i konotacjami z nazwa popiól (Tokarski 2004: 74). Ta nazwa koloru rzadko pojawia sie w pismach Sienkiewicza, por. „popielaty warkocz” w korespondencji rodzinnej (Mariak 2014: 137). Egzemplifikacja w ba­danym materiale ogranicza sie do dwóch przykladów. Pierwszy w slowenskim tlumaczeniu uzyskuje ksztalt przymiotnika pepelnast derywowanego od rzeczow­nika pepel i wyrazajacego podobienstwo do denotatu (Toporišic 2000: 200), por. popielata suknie SII23 – obleko pepelnaste barve MII268. Interesujacy jest nato­miast drugi translat plav okreslajacy jasna/blond barwe wlosów i sytuujacy te slo­wenska nazwe w poblizu pola ZÓLCI i odcienia bladozóltego por. zdejmujac ka. pelusz ze swych popielatych wlosów SII186 – ona pa je [...] snemala klobuk s plavih las MIII185. Do bardzo rzadkich nazw w RP nalezywiernie przelozony zielony z pola ZIELENI, np. swoje zielone, wykute jakby z kamienia i pozbawione blasku oczy SI243 – s svojimi zelenimi ocmi, kakor izklesanimi iz kamena MII85. Niewielka jest dystrybucja leksemów barwnych z pola SREBRA i ZLOTA. Nieco liczniejsze sa derywaty od przymiotnika zloty o znaczeniu oslabionej intensywno-sci cechy por. 4. 2. Kolor srebrny pelni funkcje eleganckiego i eufemistycznego synonimu siwego, np. Polaniecki [...]pierwszy raz dostrzegl kilka srebrnych nitek w jej jasnych wlosach SII295 – Ko jo je Polaneški pogledal pri luci, je sedaj prvic zapazil nekoliko srebrnih niti v njenih svetlih laseh MIII344. Barwa zlota w de­skrypcjach bohaterów sluzy nazwaniu denotatów o takiej wlasnie kolorystyce, por. ze zlotymi binoklami SII308 – in z zlatim binokljem MIII364. Percepcja atry­butów urody (Pietrzak 2004: 31) kobiecych bohaterek ewokuje uzycie nazwy oznaczajacej odcien bieli (Handke 2007: 321, 324) odznaczajacej sie polyskiem, czyli perlowy, por. Zauwazyl teraz, ze panna Ratkowska ma ladna szyje, z perlo­....tonami kolo uszu SII217 – da ima.gospodicna Ratkovska lep vrat z bisernic­nimi barvami okrog ušes MIII231. W obu wersjach jezykowych wystepuje tu okreslenie koloru „jak kolor perel” (Ampel-Rudolf 1994: 66). Perlowyto przyklad nazwy barwy niepodstawowej, która w opisie leksykograficznym moze sprawiac trudnosci, a jej zawartosc semantyczna mozna oddac jako srebrzystobialy lub spa­rafrazowac: „x jest perlowy [...] x jest lsniaco bialy” (Ampel-Rudolf 1994: 64), a interpretacja znaczenia poprzez odniesienie do budowy slowotwórczej przymiot­nika perlowy utworzonego od rzeczownika perla modyfikuje „fizyczno-perceptu­alne wlasciwosci barwy” (Tokarski 2004: 63) wskazujac na charakterystyczny dla perel polysk i subtelnosc tej barwy. Podobienstwo do wosku, fundujace budowe morfologiczna nazwy barwy woskowej, odsyla do sekundarnej referencji prototy­powej (Tokarski 2004: 165). Semantyka leksykalna umiejscawia te barwe w polu wyrazowym ZÓLCI z modyfikacja, wedlug której jest to barwa bladozólta, okre-slajaca obiekty przejrzyste, do czego odwolal sie Sienkiewicz malujac wyglad dlo­ni jednej ze swych bohaterek (Handke 2007: 324), por. Polaniecki [...] patrzyl tylko na delikatne, jakby woskowe, rece pani Emilii SI212 – zrl je le na.nežne, kakor iz voska narejene roke gospe Emilije MII39. Porównanie kolorytu postaci do barwy wosku ilustruje równiez nastepujaca fraza i jej przeklad: Jej bladosc, która w tym czerwonym pólmroku wydawala sie jak woskowa.SI165 – Njena ble. dica, ki je bila v tem rudastem polsvitu videta nekako vošcena MI250. Rzadka egzemplifikacje w tekscie ma nazwa koloru liliowy, por. ....... tony na jej twarzy SII67 – Ugledavši nekoc lilijsko barvo na njenem licu MIII5. Dwie translacje za­wieraja konstrukcje porównawcze z komparansem lilija, por. bo twarz jej miala tony po prostu ....... SII42 – njeno oblicje je bilo belo kakor lilija.MII295; Plec jej, [...] i jeszcze wiecej ........SII327 – Njena polt, [...] in podobnejša lilijam. MIII394. O podwójnej asocjacji przymiotnika liliowy, który kojarzy sie z biela... takze z kolorem jasnofioletowymjuz pisano (Tokarski 2004: 185): „Jeszcze w XIX wieku byla ona synonimem bieli [...] we wspólczesnej polszczyznie [...] barwy chromatycznej, jasnofioletowej”. W jezyku polskim istniejekonstrukcja porów­nawcza bialy jak lilia, paralelna bel kot lilija wystepuje w jezyku slowenskim (Kržišnik 2018: 156). W badaniach jezykoznawczych wspólczesnego pola barw liliowy klasyfikowany jest jako hiponim i odcien fioletu (Ampel-Rudolf 1994: 139). W kulturowych i historycznych rozwazaniach o barwie liliowej pisano la­czac ja z fioletem...purpura, a czas szczególnej fascynacji tym kolorem i moda na niego przypadl na druga polowe dziewietnastego wieku, epoke wiktorianska, któ­ra nazywano tez„liliowa epoka” (Evans 2019: 143). Badane konteksty z powiesci i przekladu wskazuja na obie interpretacje barwy liliowej (zwiazek z biela lub fioletem). W polu FIOLETU przedstawiano ten kolor w badaniach nad kolorysty­ka w tekstach Sienkiewicza (Handke 2007: 321; Seiffert 2009: 273; Mariak 2014: 136) choc bywa tez definiowany jako bialy por. „liliowy ‘bialy’” (Mariak 2014: 134–135). Utworzona na zasadzie podobienstwa nazwa porcelanowy jest wiernie oddana w przekladzie wraz z wykladnikiem podobienstwa, por. cerze az zbyt piek. nej, bo niemal porcelanowej SII28 – s prelepo poltjo, skoro porcelanaste barve MII276. Motywacji dla uzycia przez pisarza przymiotnika porcelanowy w de­skrypcji powiesciowej heroiny dopatrywano sie w skojarzeniu z idealna, alaba­strowa barwa cery i dziewietnastowieczna moda na chinskie figurki z porcelany (Szargot 2013: 76). Kolor wisniowy jezykoznawcy kwalifikuja w polu wyrazo­wym barw w kregu CZERWIENI podkreslajac formalnie wyrazone odniesienie do kolorów owoców wisni i wpisujac te nazwe barwna w serie nazw roslinnych odsylajacych do kwiatów i owoców (Tokarski 2004: 148). Portret powiesciowej bohaterki – Anety Osnowskiej nasycony jest barwami z pola FIOLETU i z pogra­nicza FIOLETU I CZERWIENI. Tlumacz dla nazwy wisniowy wybral raz odpo­wiednik – konstrukcje porównawcza z uwypuklonym zwiazkiem z kolorem czer. wonym, a w drugim przypadku wykorzystal przymiotnik o podobnej do nazwy polskiej motywacji slowotwórczej crešnjev, por. wisniowychustachSI317 – z ust. nicami.rdecimi kakor crešnje; gdyby nie posiadala tak fiolkowych oczu i tak ..­sniowych ust SI335 – in ko ne bi imela tako vijolicastih oci in tako crešnjevih. ustnic MI226. Do nazw bardzo rzadkich naleza jeszcze tycjanowski nazwa barwna od antroponimu Tycjan– nazwiska malarza, przetlumaczona przy pomocy paralel­nego przymiotnika, por. Panska narzeczona ma tycjanowskie wlosy... SII118 –. Vaša nevesta ima Ticianove lase ... MIII84. Kulturowa nazwa barwy tycjanowski moze byc grupowana wokól centrum CZERWIENI (Handke 2007: 321; Mariak 2014: 135) a wystepuje zwykle w ustalonych zwiazkach wyrazowych jak tycja. nowskie wlosy na okreslenie wlosów ognistorudego koloru. Za okazjonalizmmoz­na uznac nazwe barwy irys o postaci tozsamej z rzeczownikiem z pola wyrazowe-go nazw kwiatów, która w przekladzie Miklavca uzyskala ksztalt przymiotnika relacyjnego perunikov, por. suknie koloru ....SI325 – svilnato obleko perunikove. barve MII212. Nazwa kolorystyczna irys zostala przyporzadkowana do pola FIO­LETU (Handke 2007: 321; Mariak 2014: 136). ... Pasmo SWIATLOCIENIA metaforycznie ukazuje stany uczuciowe bohaterów, a reprezentuja ja przede wszystkim nazwy odpowiadajace zjawisku rozjasnienia i blasku, mniejsza jest liczba wyrazen nazywajacych cien (Handke 2007: 330), co potwierdza teze o afirmujacej postawie H. Sienkiewicza odzwierciedlonej przy wyborze leksyki z opozycji jasnosc – ciemnosc (Mariak 2014: 134). Do tej gru­py naleza czasownikowe i wywiedzione od nich formy i konstrukcje analityczne zwiazane ze swiatlem, por. konstrukcje porównawcza z metafora swiatla: Z oczu, z ust, ze zdrobnialej po chorobie twarzy bilo.jakby.swiatlo.SII327 – Iz oci, iz ust, iz oblicja tako zdrobnelega po bolezni, se je žarilo kot nekaka svetloba.MIII394.. W tej klasie sa frazy z przymiotnikiem jasny, ale nie funkcjonuja jako nazwy stalej atrybucji, ale przymiotnikowe wyrazenia zmiany swietlnej odmalowujacej stan psychiczny bohatera, por. ale zarazem twarz jej stala sie jasna.SII65 – Za trenutek je obledela, toda obenem se ji je razjasnilo oblicje MII333 – odpowiednikiem przekladowym jest czasownik derywowany od wieloznacznego przymiotnika ja. sen (Zatorska 2013: 98) – razjasniti se; lecz Marynia oderwala glowe od jego ramienia i podnoszac na niego oczy, zarazem mokre i jasne.SII349 – toda Marica je odtegnila od njegove rame svojo glavo, dvignila k njemu vlažne, toda obenem jasne oci MIII425. Obraz twarzy jasnej ze szczescia zostal dodatkowo wzmoc­niony przez porównanie, por. Ona zas, przytuliwszy sie do niego, pytala z twarza jasna od szczescia, jak slonce.SII330 – Ona se je pritisnila k njemu in ga vprašala z licem, jasnim od srece kakor solnce.MIII398. Odnalezc mozna tu kilka dery­watów czasownikowych od przymiotnika jasny, a odpowiadaja im analogiczne verba slowenskie, por. Pani Marynia [...]bo rada byla, ze rozjasnila twarz meza SII157 – Gospa Marica [...]zakaj bila je vesela, da se jesoprogu razjasnilooblic. je MIII142; Na sama te mysl jej sliczna slodka twarz rozjasnila sie wielka rado. scia SI76 – Pri tem pomisleku se je njeno lepo, sladko licece razjasnilo od veselja MI113. Fraza z czasownikiempojasniec zostala przetlumaczona przez parafraze z przymiotnikami w stopniu wyzszym, por. zarost na twarzy pojasnial i lsnil sie jak jedwab SII201 – po cemer so postale oci še izraznejše, zobje bolj beli, brki sve­tlejši in jasnejši.od svile.MIII208. Zdanie z przekladu inkorporuje fraze lsnic jak jedwab pozostawiajac czesc komparacji od svile. Polskie rozjasnic sie w translacji zastapil czasownik ozariti, por. Maryni twarz rozjasnila sie usmiechem SII48 – Maricino lice ozari smeh MII306. W funkcji sygnalizatorów uczuc pozytywnych spotykamy tez imieslowy, por. Po chwili podniosla jednak swoja slodka twa. rzyczke rozjasnionausmiechem SI158 – Trenutek potem pa je dvignila.nežno lice, razjasnjeno od smeha MI239, niektórym przykladomparticipiów w przekladzie odpowiada przymiotnik, por. I nagle podniósl rozjasniona twarz SI45 – Zdajci pa dvigne svoje jasno lice MI65. Jednostki rozpromieniac sie..rozpromienic sie. zastepuje w slowenskiej wersji razjasniti se, por. Jemu zas rozpromienila sie cala twarz SII74 – Njemu se razjasnioblicje MIII14; albowiem poczela.sieusmiechac, rozpromieniac..SII327 – zakaj lice se ji je razjasnilo, jela se je smehljati MIII394; Twarz Maryni rozpromienila sie w jednej chwili SII131 – Maricino lice .. hi. poma razjasni.MIII102. Jako jeden z odpowiedników omawianego czasownika tlumacz przyjal zalesketati se ‘zablysnac, zablyszczec’ (Ostromecka-Fraczak – Pretnar 1996: 586) – verbum eksponujace blysk lub blask rozpromienionych oczu, por. a na kazde wspomnienie o pannie Ratkowskiej rozpromienia sie w oczach SII314 – in da .. mu ob vsakem spominu na gospodicno Ratkovsko zaleskecejo. oci MIII374. Imieslów rozpromieniony jest tlumaczony z udzialem participium razjasnjen ale tez przez adiektywum jasny, por. ..rozpromienionym wzrokiem, szczesliwa SI269 – ..razjasnjenim pogledom, srecna MII126;...rozpromienionej. jego twarzy widac bylo, SII303 – Z jasneganjegovega lica je bilo videti, MIII357; z twarza jakos dziwnie rozpromieniona, choc powazna SII347 – in sicer tako cud. no jasnega, dasi resnega lica MIII423. Rozmaite emocje postaci uplastycznione i wzmocnione sa przez czasowniki i formy odczasownikowe zwiazane ze swiatlem, por. Wówczas usta Maryni pobladly, w oczach zaswiecily lzy oburzenia SI47 – Marici oblede ustnice ob teh besedah in v oceh .. ji prikažejo solze MI68; jego swiecace zadza oczy SII167 – njegove oci gorece, od strasti MIII15. W pierw­szym z podanych przykladów translatem zródlowej formy zaswiecic jest czasow­nik z nnej grupy. Okreslenia swiatlocienia w obu jezykach sa wzbogacone przez figure porównania, np. przybrana w szara suknie, która w blasku miesiecznym lsnila jak stalSI323 – oblecenav sivkasto suknjo, ki se je v mesecni zarji lesketala kakor jeklo.MII209. Zarówno oryginal jak i przeklad poswiadczaja podkreslenie blasku oczu jednego z bohaterów przez przydawki stalowy...zimny, por. Niebieskie jego oczy [...]zwykly ..........zimny.blask.SI125 – Njegove modre.oci [...]navad. ni jekleni in hladni.lesk.MI187. Czesc wrazen swietlnych z klasy swiatlocienia ewokujacych mrok i ciemnoscobrazuje przyklad z czasownikiem pociemniec vs otemneti, por. lecz jej oczy pociemnialy na chwile jakby z bólu i gniewu SI103 – Toda njene oci ..za trenutek otemnelekakor od bolesti in jeze MI152. Okreslenie chmurnych oczu zostalo adekwatnie przetlumaczone, por. chmurne oczy panny Ratkowskiej SII205 –.mracne oci gospodicne Ratkovske MIII214. . wybRanepRoblemypRzekladubadanychnazwbaRw najezykSlowenSki ... Wsród odmiennosci przekladowych nazywanych tez transformacjami przeklado­wymi (Lewicki 2017) odnotowano niewielkie przesuniecie znaczeniowe o charak­terze aproksymacji. Wystepujeono przy przekladzie okreslenia ciemny jako crn.. np. ciemne wlosy poruszane powiewem w ogrodzie SI69 – ter crnih las, ki jih je bil razpihaval veter na vrtu MI103; ciemne wlosy wygladajace spod kapelusza SII307 – njene crne lase, pokrite s klobukom MIII362. Róznice miedzy znacze­niem nazw barw achromatycznych bieli, szarosci i czerni mozna w odniesieniu do barwy czarnej, szarej rozpatrywac ze wzgledu na stopien nasycenia barwy czernia (Seiffert 2009: 69). Sadze, ze taka róznica wystepuje przy ekwiwalencji nazwy ciemny przez crn. Dosc szeroka jest dystrybucja przymiotnika jasen w przekla­dzie, który pojawia sie w miejscu rozmaitych formacji czasownikowych por. 3.4, a takze przymiotników rozpatrywanych wsród nazw z kregu swiatlocienia, jak swietlisty, por. zrenice byly swietliste SII126 – zenice so bile jasne.MIII95. Przy­miotnik jasny obecny w hiperbolizujacym polaczeniu jasny blondyn zastapiono w przekladzie leksemem ponosen z innego pola wyrazowego, por. twarza jasnego blondynaSI317 – z licem ponosnega blondina.MII198. Wybór translatorski pole-ga czasem na zastapieniu przymiotnika asocjacji barwnych z kregu swiatlocienia chmurny przez przymiotnik z innej klasy znaczeniowej otožen ‘smetny, smutny, zalosny’ (Ostromecka-Fraczak– Pretnar 1996: 291) a taki ekwiwalent jest seman­tycznie uzasadniony, por. podnosila na niego od czasu do czasu swoje chmur­ne oczy SI78 – je dvigala casih k njemu svoje otožne oci MI115. Zanotowano nieznaczne przesuniecie znaczeniowe polegajace na tym, ze zamiast oryginalnej nazwy pasowy z pola leksykalnego CZERWIENI do centrum tego pola (Ampel--Rudolf 1994: 86; Tokarski 2004: 153; Seiffert 2009: 270) przez wybór transla-...rdec, por. pasowy zas gwozdzik przy czarnej zakietce SI106 – rdec nageljcek na crni suknji MI157. Jezykoznawcze badania nad kolorami kwalifikuja pasowy. jako hiponim nazwy czerwony (Ampel-Rudolf 1994: 86). Leksem czerwony uzyty zostal przez pisarza wobec tozsamego denotatu swiata powiesciowego „Plawicki [...]...czerwonym gwozdzikiem” (Handke 2007: 328). Transformacje przekladowe moga polegac na zmianie formalnej przy zachowaniu tozsamosci lub znacznej bli­skosci znaczeniowej. Tego typu odmiennosci sa obecne np. przy przekladzie: Pani Aneta, spostrzeglszy zarumienione policzki panny Castelli SII 85 – Gospa Anica, ugledavši rdece lice MIII33, w którym oryginalnej formacji imieslowowej odpo­wiada przymiotnik, podobnie: owe zaczerwienioneczestokroc oczy SII104 – te oci tako pogostoma rdece.MIII61. Syntetycznemu czasownikowi w wersji Sienkie­wicza tlumacz przeciwstawil przenosna, choc konwencjonalna, konstrukcje ana­lityczna, por. ale sie przy tym.zaczerwienil.SII7 – pri tem pa ga.je........rdecica. MII246. Róznica semantyczna miedzy oryginalem a przekladem manifestuje sie równiez przez zmiane formalna, np. .........zimne oczy –.jeklenomrzle oci (por. 3.3). Zauwazono wyjatkowa dla przeprowadzonych badan transformacje antoni­miczna. Nazwa koloru czarny zostala blednie przelozona przez slowenski leksem rdeckast por. jakas dziewczynka z plowa czupryna, w rózowej sukience i w czar­nychponczoszkach SI77 – nekaka deklica z rumenimi lasmi v rdeckastem krilcu in ..rdeckastih nogavicah MI114. ... Róznice miedzy powiescia a jej przekladem uwidaczniaja sie przy kategorii in­tensywnosci modyfikujacej nazwy barw. Material poswiadcza tez podobienstwa i zachowanie zwiekszonej intensywnosci danej nazwy w przekladzie, por. z nie. zmiernie delikatnym, bielszym niz reszta twarzy czolem SII8 – in celo neizrec. no nežno, bolj belo nego drugo oblicje MII248; jej twarz [...] wygladala jeszcze czerwiensza, niz byla rzeczywiscie SI296 – še bolj rdece, nego je bilo res MII167. Oprócz wykladników morfologicznych zwiekszona intensywnosc koloru moze byc sygnalizowana przez inne komponenty leksykalne i przez porównania, por. cerze nadzwyczaj smaglej i czuprynie tak czarnej, jakby byl Wlochem SI308 – nenavadno zagorele polti in tako.crnih las, kakor bi bil Italijan.MII185. Nazwy kolorystyczne o zwiekszonej intensywnosci moga przyjmowac interesujaca forme w przekladzie, por. Oczy jej wydawaly sie blekitniejsze niz zwykle SII34 – Njene. oci so se mu zdele bolj višnjevkaste nego sicer, MII284. Analiza ukazuje neutra­lizacje wykladników zwiekszonej intensywnosci danego koloru. Moze jej towa­rzyszyc transformacja od nazwy zlozonej w oryginale do prostej w tlumaczeniu. Derywaty jak ciemnoniebieski..Przypomnial sobie [...]jej ciemnoniebieskie oczy. SI11-12 – Spominjal se je [...]njenih sinjih.oci MI12 moga w tlumaczeniu przyj­mowac postac bazowa, neutralna pod wzgledem intensywnosci por. sinji. Osla­biona intensywnosc jest w obu wersjach jezykowych odzwierciedlana przez wy-kladniki slowotwórcze przymiotników koloru, por. Przezroczysta jej twarz przy. bierala teraz czasem odcien blekitnawy.SII317 – Prozorno njeno lice je dobilo casih nekake modrikastepege MIII379, moze byc tez wnoszona przez wykladniki w postaci oddzielnych leksemów, por. z wargami prawie.czarnymi.SII269 – s skoro crnimi ustnicami MIII308. Morfologicznie zakodowana w budowie lekse-...zóltawy mniejsza intensywnosc zostaje oddana takze w wersji przelozonej por. troche zóltawa.SII130 – le nekoliko žoltastebarve MIII101. Wczesniejsze badania nad przekladempolskiej prozy (Ostromecka-Fraczak 1994: 84) wyeksponowaly mozliwe róznice miedzy jezykiem polskim i slowenskim w preferencjach w za­kresie wyrazania intensywnosci koloru. W danych z RPS wyraznie obecna jest neutralizacja zmniejszonej intensywnosci cechy przy przekladzie leksemu zlotawy. czesto przy pomocy formy przymiotnika w stopniu równym zlat, por. Panna Line. ta byla prawie zupelna pieknoscia, o [...].zlotawych wlosach SII28 – Gospodicna Lineta je bila skoro dovršena krasotica, [...]...zlatimi lasmi MII276; na zlotawych. wlosach i sennych powiekach.Castelki SII62 – na zlatih laseh in sanjavih oceh gospodicne Castellijeve MII327; tylko calowal jej zlotawe wlosy SII109 – nego je samo poljubljal njene zlate lase MIII69; podnoszac w góre swoje zlotawe brwi SII81 – dvigajoc svoje zlate.......MIII24; zlotawa glówke SII107 – zlato glavico MIII66. ... Oglad translacji nazw barwnych ujawnil znane w przekladoznawstwie pojecie opuszczenia, czyli braku w tekscie w jezyku docelowym odpowiednika danego fragmentu z tekstu zródlowego. Transformacje tego rodzaju polegajace na reduk­cji (Lewicki 2017: 204) obecne sa w badanym materiale incydentalnie, np. a przy rozczesywaniu jasnych bokobrodów palcami SI65 – razcesavajoc s prsti svoje brke MI94; Tymczasem w sali restauracyjnej ujrzal nagle jasny kraciasty pidzak Bukackiego SI95 – V tem ugleda v restavracijski dvorani zdajci vrhnjo suknjo Bukackega MI141. Odnotowano tez zjawisko odwrotne, czyli dodanie przez tlu­macza doprecyzowujacego elementu. Zmiana ta kwalifikowana jest jako jeden z rodzajów transformacji strukturalnej (Lewicki 2017: 200). Pisarz ukazal twarz Maszki w scenie pojedynku nastepujaco: Policzki jego cale byly w plamachSI233, gdy w przekladzie nieobecna w oryginale nazwa koloru zostala uzupelniona: Nje. govo lice so pokrivale rdece lise MII70. . ....... Zanalizowany material nazw barw wyekscerpowanych z RP i slowenskiej transla­cji RPS pozwolil na wyciagniecie wniosku o adekwatnym w wiekszosci przypad­ków przekladzie leksyki barwnej przez P. Miklavca. Zaznaczyc jednak nalezy, ze analizowany przeklad to tekst stary, dokumentujacy jezyk z poczatku ubieglego wieku i niektóre z rozwiazan wybranych przez tlumacza dokumentuja archaicz­ny stan jezyka slowenskiego wobec dzisiejszych norm. Badanie ma wartosc ze wzgledu na uchwycenie swiadectwa stylistycznego i gramatycznego jezyka slo-wenskiego z tamtego okresu. Odmiennosci przekladowe stanowia zwykle nie­wielkie przesuniecia o charakterze aproksymacji. Zaobserwowane nieliczne trans-formacje przekladowe, w wyniku których leksem z pola barw zastapiony zostal wyrazem z zupelnie innego pola wyrazowego. Wieksze róznice dotycza przekladu nazw z zaznaczona kategoria intensywnosci cechy. Jako rzadkie odnotowano zja­wisko usuniecia danego elementu w przekladzie. Bardzo rzadko ujawniono prze-klad antonimiczny. .......... ..................= Miroslawa Ampel-Rudolf, Kolory: z badan leksykalnych i skladniowo-se. mantycznych jezyka polskiego, Rzeszów: Wydawnictwo WSP w Rzeszowie, 1994. ...........= Gavin Evans, Historia kolorów: tajemniczy swiat barw, przel. W. Jezewski, Warsza­wa: Bellona, 2019. ............= Kwiryna Handke, Henryk Sienkiewicz i Stefan Zeromski jako kolorysci, [w:] Henryk Sienkiewicz w kulturze polskiej, red. K. Stepnik – T. Bujnicki, Lublin: Wydawnictwo UMCS, 2007 (Obrazy kultury polskiej), 319–336. ...............= Alina Kreisberg, Le storie colorate, Pescara:.Edizioni Tracce, 2001. Kržišnik 2018 = Erika Kržišnik, Crno-belo v slovenski frazeologiji, Zborník filozofickej fakulty Uni. verzity Komenského: philologica 77 (2018), 152–161. .............= Roman Lewicki, Zagadnienia lingwistyki przekladu, Lublin: Wydawnictwo Uniwer­sytetu Marii Curie-Sklodowskiej, 2017. ...= Henryk Sienkiewicz, Rodbina Polaneških I, po poljskem izvirniku poslovenil Podravski, Ljub­ljana: Kleinmayr & Bamberg, 1904. ... = Henryk Sienkiewicz, Rodbina Polaneških II, po poljskem izvirniku poslovenil Podravski, Ljub ljana: Kleinmayr & Bamberg, 1904. .... = Henryk Sienkiewicz, Rodbina Polaneških III, po poljskem izvirniku poslovenil Podravski, Ljubljana: Kleinmayr & Bamberg, 1904. ............= Leonarda Mariak, Funkcje barw w listach Henryka Sienkiewicza do czlonków rodziny, Studia jezykoznawcze: synchroniczne i diachroniczne aspekty badan polszczyzny 13 (2014), 127–155. Ostromecka-Fraczak 1994 = Bozena Ostromecka-Fraczak, Transformacje translatorskie polskich przydawek na jezyk slowenski (na podstawie przekladu Kroniki wypadków milosnych T. Kon­wickiego), Rozprawy Komisji Jezykowej LTN 39 (1994), 81–87. Ostromecka-Fraczak – Pretnar 1996 = Bozena Ostromecka-Fraczak – Tone Pretnar, Slovensko--poljski slovar . Slownik slowensko-polski, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1996. ............. = Magdalena Pietrzak, Jezykowe srodki kreowania postaci w twórczosci historycznej Henryka Sienkiewicza, Lódz: Wydawnictwo Uniwersytetu Lódzkiego, 2004. .. = Henryk Sienkiewicz, Rodzina Polanieckich 1, Kraków: Wydawnictwo Literackie, 2016. ... = Henryk Sienkiewicz, Rodzina Polanieckich 2, Kraków: Wydawnictwo Literackie, 2016. Seiffert 2009 = Irena Seiffert, Barwy Afryki w utworach Henryka Sienkiewicza, [w:] Jezyk pisarzy jako problem lingwistyki 2, red. Tomasz Korpysz – Anna Kozlowska, Warszawa: Wydawnic-two Uniwersytetu Kardynala Stefana Wyszynskiego, 2009, 265–285. ................ = Krystyna Siekierska, Nazwy barw w Trylogii Henryka Sienkiewicza, Poradnik Jezykowy 1988, z. 2, 106–119. ................ = Krystyna Siekierska, Kolorystyczna charakterystyka postaci Trylogii Henryka Sienkiewicza, Poradnik Jezykowy 1988, z. 3, 177–193. ................= Krystyna Siekierska, Barwy przyrody w Trylogii Henryka Sienkiewicza, Porad. nik Jezykowy 1988, z. 5, 324–331. ............ = Barbara Szargot, Wiek kleski. Studia o Rodzinie Polanieckich Henryka Sienkiewi. ..., Piotrków Trybunalski: Naukowe Wydawnictwo Piotrkowskie przy Filii Uniwersytetu Jana Kochanowskiego, 2013. .............= Agnieszka Szczaus, Pole barw w Listach z podrózy do Ameryki Henryka Sienkiewi­cza, Studia jezykoznawcze 2004, z. 3, 375–386. .............= Ryszard Tokarski, Semantyka barw we wspólczesnej polszczyznie, Lublin: Wydaw­nictwo UMCS, 22004. Toporišic 2000 = Jože Toporišic, Slovenska slovnica, Maribor: Založba Obzorja 2000. ............. = Agnieszka Zatorska, Polskie i slowenskie predykatory kauzatywne z parafraza przymiotnikowa, Lódz: Wydawnictwo Uniwersytetu Lódzkiego, 2013. ............. = Agnieszka Zatorska, Z lingwistycznych zagadnien slowenskiego przekladu Pana Wolodyjowskiego Henryka Sienkiewicza, [w:] Henryk Sienkiewicz: jezyk – semantyka, red. M. Pietrzak – A. Zalewska, Seria: Sienkiewicz — nowe odczytania 9, red. serii J. Axer – T. Buj­nicki, Warszawa: DiG, 2019, 315–338. ........ Obleka perunikove barve: poimenovanja barv v slovenskem prevodu .......Rodzina Polanieckich Henryka Sienkiewicza Prispevek obravnava poimenovanja barv v romanu Rodzina Polanieckich Henryka Sien­kiewicza v primerjavi z njihovimi ustrezniki v slovenskem prevodu Petra Miklavca (Pod­ravskega) iz leta 1904. Analiza se nanaša na pogosta poimenovanja, kot so bialy..czarny.. ciemny. jasny....czerwony, sl. bel..crn..temen..jasen..svetel....rdec ter tudi na izredna poimenovanja, kot je suknia.koloru irys sl. obleka.perunikove barve. Navedene so pomen­ske in formalne prevajalske transformacije obravnavanih poimenovanj barv. Opažamo pomensko homonimijo pri prevajanju poimenovanja barve v ime s sorodnim, a modifici­ranim pomenom, prim. ciemny je preveden kot crn (poleg temen). Ugotavljamo, da delno pomensko bližino lahko spremlja strukturna formalizacija, npr. wisniowych ustach prim. .. ustnicami,.rdecimi kakor crešnje. V obravnavanem prevodu smo opazili možnost nevtrali­zacije pomenske kategorije intenzivnosti lastnosti, v tem primeru nevtralizacijo oslabitve intenzivnosti, prim. zlotawy proti zlat. Poimenovanja iz pomenskega poljabarv, izvzeta iz romanaHenryka Sienkiewicza, predstavljajo dobro ponazarjalno gradivo prevajalskih modifikacij s podrocja pomensko in formalno raznolikega gradiva. ......Kompara LuKancic jezikovnekompetencevanglešcini. ........................................... ................... ............ .................................. V prispevku se usmerjamo na pomen znanja in poucevanja tujega jezika (anglešcine), in sicer pri študentih, univerzitetnih profesorjih in podpornih službah, ki so vpete v sektor terciarnega izobraževanja. Pregledno je predstavljen položaj poucevanja jezikov skozi cas, osredinjamo se na novodobne koncepte usvajanja jezika – tu mislimo na ucenje na daljavo (e-ucenje) in mobilno ali m-ucenje – ter predstavljamo orodje za e-ucenje angle-škega jezika LanGuide in v okviru slednjega resurse s podrocja korespondence in analizo potreb. Ta je bila izvedena v okviru sodelovanja med slovensko in romunsko univerzo. Kljucne besede:anglešcina, visokošolske ustanove, ucenje jezika, e-ucenje, korespondenca Language Competences in the English Language: the Case of Students, University Professors, and Administrative Support Staff This article focuses on the importance of mastering and teaching foreign languages (En­glish) among students, university professors, and support services involved in tertiary education. It provides a chronological overview of the status of foreign language teaching, focusing on modern concepts of language learning (especially e-learning and mobile or m-learning) and presenting the English e-learning tool LanGuide and, within its frame­work, correspondence resources and a needs analysis. This analysis was conducted as part of cooperation between universities in Slovenia and Romania. Keywords: English, higher education institutions, language learning, e-learning, corre­spondence . .... EU (Evropska unija 2019) svoje državljane spodbuja k mednarodni mobilnosti, na univerzitetni ravni tudi v okviru programov Erasmusovih izmenjav za ucite­lje, podporno osebje. in študente ter obenem usmerja k medkulturnemu dialogu in razumevanju. V okviru jezikovne politike EU igra pomembno vlogo skrb za poznavanje tujih jezikov, saj Evropa spodbuja znanje še dveh tujih jezikov po-leg materinšcine. To jezikovno politiko pozdravljajo številni avtorji (Romaine 2013; Standley 2015; Mezgec 2016; Nagode – Pižorn 2016; Jaekel idr. 2017; Schenk – Schmidt 2018). Skladno z jezikovno politiko EU in spodbujanjem uce­nja tujih jezikov (Evropska unija 2019) se jezikovno orodje LanGuide usmerja k internacionalizaciji izobraževanja in z uporabo sodobnih jezikovnih tehnologij omogoca jezikovno usvajanje. LanGuide spodbuja internacionalizacijo visoko- . ...................................................................................... . Podporno osebje zajema posameznike, zaposlene v okviru strokovnih služb univerze. šolskih programov, saj ob pomoci jezikovnih tehnologij in z odprtim dostopom do orodja za jezikovno usvajanje študentom, uciteljem in podpornemu osebju terciarnega sektorja omogoca jezikovno ucenje. . ucenjetujihjezikov – odpoSnemanjadom-ucenja Ko govorimo o usvajanju jezika, mislimo predvsem na proces pridobivanja jezi­kovne zmožnosti v okvirih tujega jezikovnega sistema (Vitez 2012). Vitez dodaja, da se otrok priuci maternega jezika na nacin, da ga usvaja po avtomatiziranem nacelu posnemanja. Proces usvajanja tujega jezika pa je treba lociti od usvaja­nja maternega jezika. Po Vitezu izhodišcni material pri šolskem usvajanju tujega jezika predstavljajo pisne predloge, iz katerih nato izhajajo govorne vsebine pri pouku tujega jezika. V tujem jeziku je govor pogosto nadgradnja komponent, kot sta branje in pisanje. Ker se jezikovno usvajanje tujega jezika odvija primarno z govorno komponento, govorimo o posnemanju ali mimeticni dejavnosti (Donald 2011; Moeller – Catalano 2015; Ledin – Samuelsson 2016), pri kateri gre za tra­dicionalno ucenje tujega jezika, ki sloni na ponavljanju ali posnemanju novih jezi­kovnih vsebin. Donald (2011) dodaja, da govorec pri posnemanju vsebin stremi k izboljšanju in ponovitvi ali posnemanju z namenom izboljšanja. Kljucna dejavnika pri ucenju tujega jezika sta tudi pripravljenost za doživljanje novih izkušenj in sposobnost za posnemanje, pri cemer mislimo predvsem na intonacijo, glasove in ritem (Cok idr. 1999; Brumen 2003; Pižorn 2009; Lešnik 2014). V smislu po­snemanja pri jezikovnem usvajanju je v petdesetih letih 20. stoletja za inovativno veljala slušnojezikovna metoda (ALM – Audio-lingual method) (Chastain 1970; Valdman 1970; Moeller – Catalano 2015; Ghofur 2016; Alemi – Tavaloki 2016; Yoo 2016). Gre za metodo, ki promovira posnemanje in vajo govorca, v sklopu poucevanja v razredu pa ima kljucno vlogo ucitelj, ki predstavlja osrednji lik stro­kovnjaka in avtoritete. Znotraj jezikovnega okvira slušatelji posnemajo in vadijo strukture, ki jih podaja ucitelj. Konceptu posnemanja, ki sloni na memoriranju, se je uprl Chomsky (1959), ki je zacel gledati na jezik kot na dejavnost, ki jo urejajo pravila, in ne kot na nabor pravil. Dodaja, da kreativni vidik pri jezikovnem ucenju zajema vkljucitev govorca v globoko procesiranje pomena in da ne gre zgolj za memoriranje vsebin. V skladu s tem vidi jezikovno usvajanje kot notranji proces, ki temelji na razmišljanju in ucenju, in dodaja, da so otroci biološko programirani za kateri koli jezik in da imajo zmožnost, da sami razišcejo pravila jezikovnega sistema. Jezik je tako postal kompleksna interakcija med prirojenimi jezikovnimi zmožnostmi in okoljem ucecih se. Bill VanPatten in Jessica Williams (2015) nava­jata devet teorij o ucenju jezika, in sicer od univerzalne slovnice do sociokulturne teorije. Moeller in Catalano (2015) pravita, da je prišlo pri poucevanju jezika do številnih novosti v kurikulu in da so tako slušatelji dobili možnost, da pridobijo in vadijo tuje jezike v okviru kontekstualiziranih in pomenskih komunikacijskih nalog, in sicer na vseh ravneh usvajanja tujega jezika. V zvezi s tem se je razvilo komunika­cijsko poucevanje jezika (CLT – Communicative language teaching), ki predstavlja ustrezno metodo v okviru teorije in prakse v številnih kontekstih in disciplinah, npr. lingvistiki, metodiki ipd. Jezikovne kompetence ne prinesejo samodejno tudi komu­nikativnih kompetenc (Canale – Swain 1980), ampak je za pridobitev slednjih treba jezik usvajati v pomensko avtenticnem kontekstu, zato v razredu pri ucenju tujega jezika pedagogi uporabljajo številne metode, npr. skupinsko delo, sodelovanje, av­tenticne materiale in interaktivne naloge. Razvoj v ucenju in usvajanju tujih jezikov je prinesel razvoj jezikovnih tehnologij in e-ucenja (Garrison 2011; Nunan 2014; Farr – Murray 2016; Brumen – Krušic – Zupancic 2017), ki ucecim se nudi številne možnosti za ucenje ne glede na jezik, ki se ga ucijo. V sklopu jezikovnih tehnologij se je v zadnjih tridesetih letih razvil koncept e-ucenja, ki zajema tudi ucenje jezikov (Garrison 2011; Farr – Murray 2016). Pojem multimedijskega poucevanja in z njim povezana raba informacijsko--komunikacijskih tehnologij (IKT) je v jezikovni teoriji in metodologiji pouceva­nja tujih jezikov v svetu predmet številnih raziskav (Anderson 2008; Erben idr. 2008; Ðordevic 2013). Raba racunalnika je nujna za aktualizacijo procesa ucenja, obenem pa racunalniki ne bodo nadomestili ucitelja, ampak bodo ucitelji, ki v pe­dagoški praksi uporabljajo racunalnike, nadomestili tiste, ki jih ne (Farr – Murray 2016). Fiona Farr in Liam Murray dodajata, da igra tehnologija kljucno vlogo pri poucevanju in ucenju jezika in da odlocilno vpliva na proces ucenja (Brodnik idr. 2011), pri cemer mislimo predvsem na to, kako hitro se ucimo in kako je ucenje za ucecega se preprosto in prijetno. Ko govorimo o e-ucenju, mislimo na proces ucenja, ki se odvija na lokaciji,ki se razlikuje od lokacije poucevanja (Stepien idr. 2013). E-ucenjeje oddaljeno ucenje in se od tradicionalnega ucenja v razredu loci po interaktivnosti, z njim pa se lahko tudi povezuje; v tem primeru gre za kombi­nirano ucenje, ki zajema kombinacijo ucenja v razredu in e-ucenja (Garrison 2011; Farooq – Javid 2012). Poleg transferja ucenja iz ucilnice k e-ucenju velja omeniti tudi vse bolj pogost in priljubljen transfer k telefonskemu prenosniku, tj. m-ucenju, ki je v zadnjih letih predmet raziskave številnih avtorjev (Montoya 2009; Viberg – Grönlund 2012; Stockwell – Hubbard 2013; Hwang – Fu 2018). Ko govorimo o mobilnem ucenju ali m-ucenju jezikov, govorimo o uporabi mobilnega telefona, ki nam omogoca dostop do spletnih virov in tako s fleksibilnim pristopom ucecim se veca in bogati ucno izkušnjo. Sharples (2005) pravi, da je mobilno ucenje proces, pri katerem ucenci sodelujejo s sošolci in ucitelji ter soustvarjajo znanje. . e-ucenjezoRodjem languide V današnjem konceptu ucenja jezikov igra e-ucenje kljucno vlogo, saj ucecim se ponuja inovativne jezikovne dejavnosti in številne spletne, prosto dostopne vire za ucenje jezikov (Stepien idr. 2013). Med uporabniki jezikovnih virov, ki so prosto dostopni na spletu, je zelo priljubljena aplikacija Duolingo, ki uporabnikom nudi obsežen nabor jezikov, med katerimi sicer ni slovenšcine, omeniti pa velja še ne­kaj drugih orodij za ucenje jezikov, ki jih ponuja splet, npr. Lingua.Ly, HelloTalk, Memrise ipd. (Munday 2016). Velikokrat so na spletu na voljo zgolj demonstra­cijske vsebine jezikovnega orodja, npr. pri jezikovnem orodju Babel in Rosetta Stone (Stepien idr. 2013). V raziskavi o uporabi teh dveh jezikovnih orodij je bilo ugotovljeno, da omogocata interaktivno in uporabniku prijazno ucenje jezika. Pri­merni sta za uporabo na racunalniku, tablici ali pametnem telefonu, usmerjeni pa sta v ucenje splošnega jezika in ne ponujata slovenšcine kot jezika ucenja; slednje velja tudi za jezikovno orodje Duolingo. Glede na konceptae-ucenja in m-uce­nja v nadaljevanju predstavljamo spletno orodje za ucenje jezika LanGuide, ki je uporabnikom na voljo v racunalniški in mobilni razlicici in ki poleg ucenja jezika omogoca tudi jezikovno preverjanje znanja ucecih se ter je osredinjeno na ucenje strokovnega jezika, npr. podrocja administracije, financ ipd. . oRiSoRodja languide Orodje LanGuide (Language Guidance Tool for Improving Language Knowledge.. je bilo razvito v okviru evropskega projekta, financiranega s sredstvi Erasmus plus. Projekt združuje šest projektnih partnerjev, in sicer Univerzo v Zadru, Tran-silvansko univerzo v Brasovu, Mälardalens Högskolo, tj. Univerzo v Västeråsu na Švedskem, Univerzo na Reki, Kastiljsko univerzo La Mancha in Univerzo na Primorskem. Štiri partnerice so specializirane za jezikovno usvajanje, dve pa za tehnološke rešitve. V sklopu projekta so partnerice pripravile enotno metodologijo za pripravo smernic oz. navodil, ki so usmerjena na tuji strokovni jezik. Razvita metodologija se nato udejanja pri pripravi jezikovnih virov, ki pokrivajo tri težav­nostne stopnje za predhodno izbrana podrocja v angleškem strokovnem jeziku. Pripravljeni jezikovni viri so nato vkljuceni v spletno orodje, ki je na voljo tudi v mobilni razlicici. V okviru projekta LanGuide spodbujamo internacionalizacijo in razvoj jezikovnih kompetenc pri posameznikih v vertikalnemokviru udeležencev visokošolskega prostora, in sicer se v okviru projekta osredinjamo na študente, ucitelje in podporno osebje. Zahvaljujoc analizi potreb, ki so jo pripravile vse partnerice projekta, je mogoce trditi, da v jezikovnem okviru manjka orodje, ki je usmerjeno k spodbujanju jezikovnih kompetenc, in sicer v tujem jeziku in po razlicnih podrocjih, in to v okviru visokega šolstva. Orodje LanGide se poleg tega, da je jezikovno orodje, ki pomaga pri izboljšavi jezikovnega znanja v okviru treh težavnostnih stopenj, usmerja tudi v specificna podrocja strokovnega jezika. Orodje je sprva usmerjeno v vsebine za angleški jezik, v manjšem obsegu pa so vanj vkljuceni tudi jeziki partnerskih držav, in sicer slo­venšcina, švedšcina, hrvašcina, španšcina in romunšcina. Orodje LanGuide poleg jezikovnega usvajanja angleškega jezika in jezikov partnerskih držav omogoca tudi jezikovno ocenjevanje ucecih se ter jim nudi pomoc in nasvete za izboljšanje njihovih jezikovnih kompetenc. V okviru implementacije projekta so kot delež­niki prisotni študenti, univerzitetni ucitelji in podporno osebje držav projektnih partneric; slednji so izbrani sorazmerno za vsako posamezno sodelujoco skupino in vsako državo, približno 20 predstavnikov podpornega osebja, 30 univerzitetnih uciteljev na razlicnih ravneh in 50 študentov na razlicnih ravneh (dodiplomskih in podiplomskih). Udeležence izberejo vodilne osebe šestih ustanov, vkljucenih v projekt, uceci se pa v testiranjuorodja sodelujejo dvakrat: prvic, ko so pripravljena gradiva za vse tri ravni jezikovnega znanja za strokovni jezik v anglešcini, in dru­gic, ko sodelujejo pri testiranju orodja za jezike projektnih partnerjev. . RaziSkavaopotRebahpopRipRavijezikovnegaoRodja languidezaucenjeanglešcine V raziskavi, ki je potekala od maja do avgusta 2019, sta sodelovali Univerza na Primorskem in Transilvanska univerza iz Brasova v Romuniji. V okviru razi­skave smo želeli preveriti mnenje deležnikov, in sicer študentov, univerzitetnih profesorjev in podpornega osebja, o uporabi, vrednotenju in izboljšanju jezikov­nih kompetenc. Deležniki so bili po e-pošti pozvani, da svoje mnenje izrazijo z reševanjem anketnega vprašalnika, ki je bil pripravljen v angleškem jeziku. V raziskavi je sodeloval 201 anketiranec. Vprašalnik je bil pripravljen na sple­tni platformi www.1.ka.si in ga je sestavljalo 17 vprašanj. Namen raziskave je bil predstaviti položaj jezikovnih kompetenc med tremi skupinami deležnikov, vkljucenih v projekt LanGuide pri dveh projektnih clanicah, in sicer med štu­denti, univerzitetnimi ucitelji in podpornim osebjem. Kljub nekajkratnemu ob-vešcanju deležnikov Univerze na Primorskem, naj se udeležijo anketiranja, je bil njihov odziv veliko skromnejši od kolegov iz Romunije, zato je njihov delež v raziskavi znašal 22 %, romunski pa 78 %. Ne glede na manjši slovenski delež želimo z izsledki raziskave pokazati stopnjo znanja angleškega jezika in upravi-citi izgradnjo jezikovnega orodja LanGuide. . ......... Med anketiranci je bilo najvec žensk (67 %); najvecjo skupino so predstavljali študenti, bilo jih je 57 %, sledili so univerzitetni profesorji, slednjih je bilo 30 %, in podporno osebje, ki jih je zaradi nizke udeležbe v anketiranju le slabih 13 %. Po zbiranju osnovnih podatkov o anketirancih, ki vkljucujejo spol, izobrazbo, starost ipd., je v vprašalniku sledilo 14 vprašanj, usmerjenih k vrednotenju jezi­kovnih kompetenc v anglešcini med deležniki. Na vprašanje »Kako pomembno je jezikovno znanje za vas?« je vecina vseh treh skupin deležnikov izrazila, da je zelo pomembno (82 %) ali pomembno (16 %). Samo 1 % vprašanih je jezikovno znanje oznacilo kot manj pomembno ali nepomembno. Podoben položaj ima tudi znanje angleškega jezika deležnikov v okviru njihovega osebnega življenja, saj je vecina deležnikov mnenja, da je zelo pomembno (51 %) ali pomembno (29 %). To je izrazilo 56 % univerzitetnih profesorjev, 52 % študentov in 35 % clanov podpornega osebja. Podobne rezultate beležimo tudi pri znanju angleške­ga jezika v okviru profesionalnega življenja, saj je kar 74 % deležnikov mnenja, da je zelo pomembno, in 20 %, da je pomembno. Najvecjo pomembnost mu pripisujejo univerzitetni profesorji s 87 %, sledijo študentje z 69 % in podporno osebje s 60 %. Tudi glede pomembnosti angleškega jezika v okviru osebnega razvoja in prihodnosti je vecina, in sicer 78 %, mnenja, da je pomembno. Takega mnenja je 85 % univerzitetnih profesorjev, 77 % študentov in 65 % pripadnikov podpornega osebja. Pricakovano je bilo, da bodo deležniki pozitivno naravnani do jezikovnih kompetenc. Tudi glede ocenjevanja in testiranja jezikovnih kom­petenc so kazali pozitivno naravnanost, ki je bila sicer nekoliko nižja, sa ga je 38 % ocenilo kot zelo pomembno. Ocenjevanje in testiranje je bilo najpo­membnejše za študente (44 %), sledita pa skupini podpornega osebja z 42 % in univerzitetnih profesorjev s 36 %. Zgolj 2 % univerzitetnih profesorjev in 5 % študentov je jezikovne kompetence ocenilo kot nepomembne ali popolnoma nepomembne. 57 % deležnikov, od slednjih je 66 % univerzitetnih profesorjev, 54 % študentov in 48 % podpornega osebja, je oznacilo jezikovne kompetence pri delu kot zelo pomembne. Deležniki v povprecju govorijo 3 tuje jezike, zgolj 6 % anketirancev govori 5 jezikov in vec, tudi 20 % podpornega osebja je povedalo, da govori 5 jezi­kov ali vec. Prav slednji rezultat je presenetljiv in bi ga bilo treba podrobneje preuciti. Ko govorimo o znanju jezika, se vprašamo, ali je aktivno ali pasivno. Deležniki so v povprecju govorili 2,1 jezika aktivno in 1,5 jezika pasivno. V na­daljevanju smo se v okviru raziskave osredinili na položaj angleškega jezika. V povprecju so se angleškega jezika najdlje ucili študentje, in sicer 10 let, sledijo univerzitetni profesorji, od 8 do 12 let, ter podporno osebje, od 8 do 11 let. Svo­je znanje angleškega jezika bi vecina, in sicer 51 %, ocenila z oceno prav dobro (4), 30 % z oceno dobro (3), 16 % z oceno odlicno (5) in zgolj 3 % z oceno zadostno (2). Tudi pri delu je vecina, in sicer 45 %, ocenila znanje angleškega jezika z oceno prav dobro (4), enako velja tudi za njihovo podrocje delovanja, saj je 47 % deležnikov svoje znanje ocenilo z oceno prav dobro (4). 85 % an-ketirancev je povedalo, da je bilo njihovo znanje anglešcine že ocenjeno, 75 % jih je mnenja, da jim je ocena pomenila povratno informacijo, toda samo 36 % deležnikov je po ocenjevanju dobilo navodila, kako izboljšati znanje angleške­ga jezika. 46 % deležnikov je bilo mnenja, da je za njih zelo pomembno, da so usmerjeni k metodam za izboljšanje jezikovnih kompetenc, in kar 89 % bi za ocenjevanje jezikovnih kompetenc in usmeritev k izboljšanju znanja uporablja-lo jezikovna orodja. Taka orodja bi vecina, in sicer 42 % vprašanih, uporabila obcasno. Iz izsledkov raziskave je jasno, da deležniki vidijo prednosti v rabi orodja, ki omogoca jezikovno vrednotenje in obenem nudi korake za jezikovno nadgradnjo. Na podlagi tega smo razvili skupno metodologijo, ki bo omogocila enotno zasnovo spletnih vsebin, ki jih pripravljamo za uporabnike orodja Lan-Guide. . enotnametodologijaoenotnizaSnoviSpletnih ...... Damjana Možic (2014) navaja, da je v današnjem globalnem svetu znanje tujega jezika vse pomembnejše; tu misli predvsem na manjše narode in med njimi vidi tudi slovenskega, saj ima v medkulturni komunikaciji prevladujoco vlogo angleški jezik (Podgoršek 2011). Uceci se vse pogosteje uporabljajo sodobne informacijsko -komunikacijske tehnologije, npr. mobilni telefon, racunalnik ali tablico (Podgoršek 2011), tudi pri ucenju jezika, saj frontalna oblika poucevanja mladim generacijam ne zadostuje vec (Možic 2014). Pri poucevanju tujega jezika stroke je v primerjavi s splošnim treba upoštevati specificnosti, zato mora biti poucevanje razgibano, inova­tivno in zanimivo (Možic 2014), v pedagoški proces morajo biti vkljucene e-vsebi­ne, video vsebine in spletna gradiva, ki imajo velik potencial za ucenje (Podgoršek 2011). Spletne jezikovne dejavnosti nedvomno predstavljajo priložnost za ucenje angleškega jezika (Jurkovic 2018). Saša Podgoršek (2011) dodaja, da tudi politi­ka EU s financiranjem projektov podpira vkljucitev IKT v pedagoško prakso, ter navaja, da so raziskave (Gerlic 2009; Lavric 2010) že pred desetletjem kazale na dobro in celo nadpovprecno umestitev IKT v pedagoško prakso. Ucitelji morajo uporabljati inovativne metode ter slušatelje pritegniti in navdušiti za ucenje tujega jezika. Damjana Možic (2014) dodaja, da je poleg tradicionalnih metod poucevanja treba uporabiti bolj aktualne pristope, npr. spletno ucilnico Moodle, ki se pogosto uporablja v visokošolskem prostoru, in elemente e-ucenja. Graham (2006) pripo­roca kombinacijo metod, ki segajo od tradicionalnega do e-ucenja, in promovira t. i. kombinirano ucenje (blended learning). Glede na obseg integracije e-ucenja v klasicno obliko pouka Schulmeister (2006) loci pouk v živo, spletno podprti pouk, kombinirano ucenje in virtualni pouk. Klasicni pouk v živo poteka ob istem casu na istem mestu in ob navzocnosti ucitelja; praviloma se IKT pri pouku ne uporablja­jo. Spletno podprti pouk poteka tudi klasicno, pri njem uceci se obcasno pri pouku uporabljajo IKT, npr. spletno okolje za dostop do gradiv. Omenja še kombinirano ucenje, ki se izvaja v okviru vodenega ucnega procesa; pri slednjem pomemben de­lež zajema klasicni pouk v živo, nekatere dejavnosti pa potekajo socasno na daljavo in ob podpori IKT. Virtualni pouk po uvodni predstavitvi v živo ali tudi na daljavo poteka izkljucno na daljavo. Ucni proces, ki ga vodi ucitelj, pa poteka tako sinhrono kot asinhrono. Nekaj spletnih aplikacij za ucenje tujih jezikov najdemo že ob prep-rostem vpisu niza »spletno ucenje« v spletni iskalnik, npr. Duolingo, opažamo pa tudi, da se mladi avtorji v svojih diplomskih in podiplomskih delih cedalje pogosteje ukvarjajo s pripravo aplikacij, ki omogocajo virtualno ucenje jezika (Jurkovic 2015; Pukšic 2015; Dražumeric 2017). Ana Jurkovic (2017) pravi, da se je treba pri pouce­vanju tujega strokovnega jezika zavedati kompleksnosti in vpetosti, ki jo od ucecih se zahteva strokovna terminologija. Scasoma se uceci se zavedajo kompleksnosti tujega strokovnega jezika in spoznajo, da igra pomembno vlogo na njihovi poklicni poti (Možic 2014). Pri pripravi spletnega jezikovnega orodja LanGuide se zavedamo, da bo ce-dalje vec uporabnikov uporabljalo orodje po mobilnem telefonu, to je t. i. m-uce­nje, ki je v slovenskem akademskem prostoru prisotno približno zadnjih deset let in je sorazmerno neraziskano, saj se s tem podrocjem ukvarja zgolj nekaj avtorjev (Kaucic – Ramšak – Krašna 2008; Brezovar 2011; Zalar 2012; Curk 2013; Pildek 2014; Pukšic 2015). Pukšic se v svoji doktorski disertaciji osredi­nja na m-ucenje in pravi, da je bilo to definirano pri Unescu leta 2014; dodaja, da imamo danes skoraj vsi pametni telefon in preko njega redno dostopamo tudi do ucnih gradiv, pripomockov, slovarjev, prevajalnikov ipd. V svojem delu se osredinja na ucenje slovenšcine kot tujega jezika ob podpori mobilne naprave in pravi, da je m-ucenje izobraževalni proces, katerega osrednji motiv je združitev ucenja in mobilne tehnologije (Crompton 2013), in sicer s prostorsko in casov-no neobremenjeno rabo elektronskih ucnih gradiv. Ceprav m-ucenje izhaja iz e-ucenja, se zaradi tipne revolucije mobilnih naprav od njega cedalje bolj razli­kuje (Driscoll – Barneveld 2015). To pomeni, da se e-gradiva, ki so oblikovana za namizni ali prenosni racunalnik, ne morejo uporabljati tudi pri m-ucenju, saj ne ustrezajo takemu nacinu ucenja jezika (Moore – Dickson-Deane – Galyen 2011). Pukšic pravi, da so razlike med klasicnim ucenjem in m-ucenjem ocitne ter da so razlike med e-ucenjem in m-ucenjem cedalje ocitnejše. Te razlike pov­zema v preglednici v svoji doktorski disertaciji. Razlike kategorizira po casu, prilagoditvah posamezniku, zasebnosti, prostoru, formalnosti oz. neformalnosti, družbeni povezljivosti in spontanosti. Zaradi pretežno novega podrocja se z metodologijo za pripravo e-vsebin in m-vsebin za e-ucenje tujega jezika ne ukvarja prav veliko avtorjev in tako imamo na voljo le omejeno število empiricnih primerov o rabi tehnologij in ucnih oblik, pa tudi s teoreticnega vidika naletimo na vrzel, ki zahteva še veliko raziskovalne­ga vložka, in sicer v smislu enotne metodologije za pripravo takih vsebin (Malek idr. 2019). Nekaj avtorjev, ki se lotevajo sorazmerno novega podrocja, se v svojih raziskavah osredinja na posamezne segmente, npr. Zaphiris in Zacharia (2001) v svoji raziskavi predstavljata jezikovni tecaj, ki je sestavljen iz 105 realnih zvoc­nih posnetkov, e-študentskih zapiskov, zbirke ucnih orodij, spletnega slovarja in pregledovalnika besedil. S pripravo metodologije se ukvarjata tudi Marie-Noëlle Lamy (2006), ki se v okviru raziskave osredinja na analizo zvocnih posnetkov, in Lina Lee (2016), ki se ukvarja z avtonomnim ucenjem, v katero so vkljucene štiri vešcinske naloge in digitalno orodje; tipe nalog tudi opiše in poda rezultate vpra­šalnika sodelujocih v raziskavi. Orodje je bilo pripravljeno za ucenje španskega jezika. Pravi, da osebni interesza ucenje in kognitivni angažma z ucnimi vsebi­nami prispevatak stopnji ucne avtonomnosti in k ravni socialne interakcije ter k povsem spletnemu nacinu ucenja jezika. Pukšic (2015) se je v slovenskem prosto­ru podrobneje ukvarjal s pripravo vsebin za m-ucenje slovenskega jezika (Pukšic – Krašna 2015; Pukšic – ZemljakJontes – Krašna 2015), pri katerih se osredinja na navedbe, da mora biti videz vsebin tak, da ne zahteva široke mentalne vpetosti ucecega (Kristoffersen – Ljungberg 1999; Tarasewich 2003), in po Hashim – Ah­mad – Rohiza 2010 sugerira, da naj bo preprost, uporabniku prijazen, vsebine ne smejo zahtevati pogostega premikanja po zaslonu, ucni proces pa vedno nadzoruje uceci se. Omenja tudi vsebine, vkljucene v spletni tecaj, med katerimi najdemo poznavanje abecede in številk, opis družin, razdelke Predstavi se, Kaj imaš oble-ceno ipd. Ob pregledu vsebin, ki so bile pripravljene v okviru specificnosti ucenja tujega jezika, velja omeniti raziskavo Bueno Alastuey 2018, ki se osredinja na specificnost ucenja angleškegajezika s podrocja kmetijstva, in Gimeno-Sanz 2002 za podrocje letalstva, na podrocju pomorstva pa Perea-Barberá – Bocanegra-Valle 2014. . oRiSmetodologije Izsledki raziskav avtorjev (Gimeno-Sanz 2002; Lamy 2006; Perea-Barberá – Bo­canegra-Valle 2014; Pukšic 2015; Lee 2016; Bueno Alastuey 2018; Malek idr. 2019) in dolgoletna pedagoška praksa projektnih partnerjev so nam omogocili uvid v potrebe posameznih strokovnih podrocij, ki jih v okviru jezikovnih virov želi-mo umestiti v spletno razlicico. Projektni sodelavci imajo dolgoletne izkušnje pri poucevanju angleškega jezika kot strokovnega jezika, in sicer na podrocju infor­macijskih tehnologij, matematike, zgodovine in ekonomije. Ob spremljanju kla­sicnih knjižnih referencnih gradiv in strokovnega jezika kot takega ter napredka in potreb slušateljev so pozdravili pripravo e-okolja za terciarno raven. Po pregledu literature in primerov dobre prakse je bila razvita skupna metodologija za pripravo jezikovnih virov. Skupna metodologija je bila razvita, da bi poenotila pripravo jezikovnih virov za posameznopodrocje ter omogocila nadaljnjo vkljucitev novih jezikov in razširjeno uporabo za druge avtorje. Zavedajoc se specifike e-virov ter e-ucenja in m-ucenja ter vkljucenosti treh vrst deležnikov, in sicer študentov, uni-verzitetnih profesorjev in administrativnega osebja, je bila metodologija razvita tako, da je omogocila cim boljšo prilagodljivost jezikovnih virov vsem trem skupi­nam. Odlocili smo se za tristopenjsko težavnostno lestvico, in sicer nižjo, srednjo in višjo. Ob zavedanju, da ne moremo enaciti e-vsebin in m-vsebin, smo jezikovne vire locili na tiste, ki se uporabljajo po racunalniku, in tiste, ki se uporabljajo po tablici ali telefonu. Razlika med njimi ni predmet obravnave tega prispevka. Ker smo želeli v sklopu strokovnega jezika cim širše zajeti vse tri skupi­ne deležnikov, samo se odlocili za pripravo jezikovnih virov, ki pokrivajo rabo administrativne anglešcine. Široko podrocje administrativne anglešcine smo nato razclenili na podpodrocja, in sicer na tajništvo, finance, mobilnost, metajezik, po­slovni menedžment in marketing ter na akademsko anglešcino. Strinjali smo se, da izbranih šest podpodrocij izraža potrebe vseh treh skupin deležnikov. Obenem smo mnenja, da se utegnejo podpodrocja med deležniki vsebinsko prepletati. V okviru šestih podpodrocij partnerji razvijajo jezikovne vire, ki so sestavljeni iz petih tipov, in sicer: . poslušanje (v okviru katerega razvijamo predvsem jezikovne vire intervjuja), . besedišce (v okviru katerega razvijamo na nižji ravni prepoznavanje bese­dišca in njegovo prevajanje, na srednji ravni iskanje ustreznic terminov in na višji rabo sinonimov in antonimov), . pisanje (v okviru katerega razvijamo pisanje e-pošte in pisem), . govorjenje (v okviru katerega se osredinjamo na reprodukcijo glasov) ter . branje (v okviru katerega se osredinjamo na strokovna besedila in na tri težav­ nostne stopnje, in sicer nižjo, srednjo in višjo). V okviru jezikovnih virov smo pripravili tudi preproste slovnicne in teoreticne razlage, ki bodo deležnikom dale jezikovni temelj in strukturo. Ker so deležniki razdeljeni v tri skupine (študenti, univerzitetni profesorji in podporne službe), smo predvideli jezikovne vire, ki so uporabni za vse tri skupine deležnikov, npr. na podpodrocju tajništva korespondenco (npr. pisanje poslovnega pisma). Korespondenca je nedvomno zelo široka tema, zato smo pripravili vsebine, ki bodo zadostile potrebam vseh treh skupin deležnikov, npr. prijava na poletno šolo ali tecaj za študente, priprava splošnega dopisa ali poizvedovanja za pod-porno osebje, prijava na konferenco ali izmenjavo za profesorje. V nadaljevanju se bomo osredinili na jezikovni vir korespondence in prikazali tipe vaj za vse tri vrste deležnikov. . pRimeRjezikovnegaviRazapodpodRocjetajništva – ............. V okviru podpodrocja tajništvav nadaljevanju predstavljamojezikovni vir za ko­respondenco za vse tri skupine deležnikov. Kot je razvidno s slike 1, se pod naslo­vom vira Correspondence nahaja okvircek How to write. Ko bo deležnik kliknil na okvircek, se bo odprl spustni meni, sestavljen iz vec komponent: Layout..Contents.. Address..Date..Courtesy title..Closing..Signature..Types of letters..Examples in Write your own letter. Osnovni koncept pri pripravi jezikovnih virov za korespon­denco je bil, da se v aplikacijo umesti kratka navodila, kako pisati poslovna pisma in na kaj morajobiti deležniki pozorni pri pisanju. Kot je razvidno s slike 1, si bodo deležniki izbrali vsebino Korespondenca (Correspondence), nato se bo ob kliku ...How to write odprl podmeni, ki bo vkljuceval deset enot, s pomocjo katerih se bodo deležniki seznanili z osnovnimi elementi ustrezne korespondence. S slike 1 je še razvidno, da sta dva elementa, in sicer Layout....Date, zapisana krepko, pod njima pa so navedene vsebine. Ce bodo uporabniki kliknili na Layout, se bo odprl podmeni Email vs letter, pri cemer si bodo lahko izbrali vsebine videza (layout.. glede na to, ali pišejo e-poštno sporocilo ali pismo. Pri elementu Date je s slike 1 razvidno, da je uporabniku na voljo primer rabe, in sicer britanski in ameriški zapis datuma. S klikom na What is the difference uporabniki dobijo kratko razlago. .........Primer jezikovnega vira za podrocje korespondence – padajoci meni V okviru jezikovnega vira za podrocje korespondence bodo elementi, npr. ad. dress..date..courtesy title....closing, pripravljeni tako, da bodo spodbujali interak­tivnost in inovativnost. V razdelku Courtesy title bodo imeliuporabniki na voljo interaktivne vaje sovpadanja (matching), kjer bodo izbirali pozdrave in zakljucne fraze korespondence, ki so razvidni s slike 2. x.x . ........ Primer jezikovnega vira za podrocje korespondence – Courtesy title Pri razdelku Types of letters .....imeli uporabniki na voljo vec razlicnih vrst pi-sem, npr. Cover letter..Letter of recommendation..Letter of enquiry....Invitation.. ter njihove glavne znacilnosti. Pri razdelku Examples pa bodo imeli na voljo zgle­de pisem. Na sliki 3 je vzorec pisma, in sicer Letter of recommendation. Deležniki bodo imeli na voljo razlicne tipe pisem, v okviru katerih bodo lahko izvajali interaktivne vaje, npr. popravljanje slovnicnih in pravopisnih napak ter izboljšanje sloga in besedišca, kar je razvidno iz zgornjega pisma, v katerem so napake, ki jih mora popraviti deležnik, zapisane krepko. S slike 3 je razvi-den vecstopenjski razpon napak, in sicer od nepravilnega zapisa (npr. ambitous.. universtiy..profesor) do neustrezne rabe glagolskih casov (npr. has been con. stantly awarded), slovnicnih napak (npr. on the request..English language..Uni. versity of Primorska) in slogovne neustreznosti (npr. strongly support..teaching assistant..best wishes). V razdelku Write your own letter bodo imeli deležniki na voljo vzorce pisem. Kot je razvidno s slike 4, bodo deležniki sestavili pismo ob pomoci namigov, zacenši s preprostimi koraki, kot je oblika pisma, pri cemer mora deležnik po vrstnem redu postaviti elemente pisma. ........ Primer jezikovnega vira za podrocje korespondence – Letter of recommendation ........ Primer jezikovnega vira za podrocje korespondence – Letter of recommendation – oblika Pri pisanju pisma bodo ucecim se na voljo deli povedi, ki bodo olajšali pisanje (slika 5). Ob pomoci shematskih tipskih pisem, npr. Letter of recommendation.. Cover letter..Letter of enquiry....Invitation, bodo uceci se v okviru treh težavnost­nih stopenj osvojili potrebna znanja, ki jim bodo omogocala funkcionalno rabo angleškega jezika. ........ Primer jezikovnega vira za podrocje korespondence – Letter of recommendation – vsebina . ..... Analiza potreb, ki je bila izvedena na dveh univerzah, jasno kaže pomen tujega jezika in jezikovnega usvajanja, in sicer pri študentih, profesorjih in podpornem osebju. Po pregledu rezultatov analize in na podlagi celostnega razumevanja novih oblik ucenja jezika, ki segajo onkraj ucilnice in spodbujajo interaktivnost, inova­tivnost in nasploh ucenje, ki ni omejeno na prostor in cas, se v prispevku osredi­njamo na e-ucenje in predstavljamo spletne jezikovne vire, ki jih nudi jezikovno orodje LanGuide. V prispevku opozarjamo, da LanGuide ni samo še eno orodje za e-ucenje, ampak nudi prilagojene interaktivne vaje. Prav vpogled v doslej razvita jezikovna orodja in dolgoletna pedagoška praksa projektnih sodelavcev ter analiza potreb so bili povod za pripravo jezikovnih virov, ki so drugacni od doslej razvitih. Tu mislimo predvsem na to, da so razviti viri usmerjeni v strokovni jezik in kot taki predstavljajo novost, saj so podobna jezikovna orodja pretežno usmerjena na usvajanje splošnega jezika. Pri pripravi virov smo pripravili gradiva z mislijo na tristopenjsko težavnostno lestvico in na tri skupine deležnikov. V prispevku pred­stavljamo podrocje korespondence, ki je kljucno pri komunikaciji vseh treh delež­nikov in se utegne prepletati med deležniki, in sicer na vsebinski ravni, saj vsak deležnik najde jezikovni vir, ki je zanj funkcionalno uporaben. Tako utegne biti Le. tter of recommendation primeren vir tako za študente kot za profesorje in podporno osebje. Jezikovno orodje LanGuide ponuja uporabniku tudi teoreticni po gled na obravnavano podrocje; v ta namen so pri viru korespondence na voljo namigi, kako pravilno pisati datum, naslov ipd. Osredinja se na celostno rabo jezika in pri ucecih se spodbuja pravilno rabo slovnicnih struktur, pravilen izbor besedišca in sloga ter preverja slovnicne in pravopisne napake ter poudarja pomen oblike. .......... Alemi – Tavakoli 2016 = Maedeh Alemi – Ehteramsadat Tavakoli, Audio Lingual Method, 3rd In. ternational Conference on Applied Research in Language.Studies 2016, 1–5, https://www.re­searchgate.net/profile/Maedeh_Alemi/publication/293731529_Audio_Lingual_Method/links/59c­643de458515548f3268ec/Audio-Lingual-Method.pdf, dostop 3. 11. 2019. ............. = Ronald Anderson, Implications of the information and knowledge society for educa­tion, v: International handbook of information technology in primary and secondary education, ur. J. Voogt – G. Knezek, New York: Springer, 2008. ...............Lenka Brezovar, Razvoj didakticne igre za platformo Android, diplomsko delo, Uni-verza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2011. ................. = Andrej Brodnik idr., Okolje za konstruktivisticno sodelovalno ucenje z rabo infrastrukture v oblaku, Splet: izobraževanje in raziskovanje za IKT: zbornik prispevkov.. Mednarodna konferenca Splet izobraževanja in raziskovanja z IKT.– SIRikt 2011, Kranjska Gora 13.–16. april 2011. ........... = Mihaela Brumen, Pridobivanje tujega jezika v otroštvu: prirocnik za ucitelje.. Ljubljana: DZS, 2003. Brumen – Krušic – Zupancic 2017 = Mihaela Brumen – Helena Krušic – Tomaž Zupancic, Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri poucevanju in ucenju anglešcine v otroštvu, Revija za elementarno izobraževanje 10.4 (2017), 427–444. ................... = Camino Bueno Alastuey, WebCT Design and Users Perceptions in En­glish for Agriculture, v: Handbook of Research on E-Learning Methodologies for Language Acquisition: Information Science reference, ur. Rita Cássia Veiga Marriott, Hershey – New York: Information Science reference, 2018, 480–496. Canale – Swain 1980 = Michael Canale – Merrill Swain, Theoretical bases of communicative approaches to second language teaching and testing, Applied Linguistics 1980, št. 1, 1–47. ............. = Kenneth D. Chastain, A methodological study comparing the audio-lingual habit theory and the cognitive code-learning theory – A continuation, The Modern Language Jo. urnal, 1970, National Federation of Modern Language Teachers Associations, https://www. jstor.org/stable/323100?seq=1#page_scan_tab_contents, dostop 3. 11. 2019. ............= Noam Chomsky, Review of Skinner’s Verbal Behavior..Language (1959), št. 35, 26–58. ............. = Helen Crompton, A historical overview of mobile learning: toward learner-cen. tered education: handbook of mobile learning 1 (2013), 3–14. Cok idr. 1999= Lucija Cok idr., Ucenje in poucevanje tujega jezika: smernice za ucitelje v drugem triletju osnovne šole (1999), Ljubljana: Pedagoška fakulteta – Koper: Znanstveno-raziskoval-no središce Republike Slovenije, 1999. Curk 2013 = Igor Curk, Razvoj elektronskega ucbenika.za platformo Android, diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2013. ........... = Merlin Donald, The mimetic origins of language, The Oxford Handbook of Lan. guage Evolution, ur. Kathleen R. Gibson – Maggie Tallerman, https://www.oxfordhandbo­oks.com/view/10.1093/oxfordhb/9780199541119.001.0001/oxfordhb-9780199541119-e-17.. dostop 3. 11. 2019. Ðordevic 2013 = Jasmina Ðordevic, Nastava engleskog jezika danas: digitalizovani prostor ili sajber-ucionica, Virtuelna interakcija i kolaboracija u nastavi engleskog jezika i književnosti: tematski zbornik radova..ur. Biljana Radic-Bojanic, Novi Sad: Filozofski fakultet, 2013, 53–67. Dražumeric 2017 = Borut Dražumeric, Razvoj mobilne aplikacije za sprotno ucenje tujih jezikov, diplomska naloga, Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu, 2017. Driscoll – van Barneveld 2015 = Margaret Driscoll – Angela van Barneveld, Applying Learning Theory to Mobile Learning, Learning Technologies 32 (2015), št. 1501. .......... = Tony Erben, CALLing all foreign language teachers: computer assisted language lear. ning in the classroom, NY: Eye on Education, 2008. ......................EU: Language Policy, http://www.europarl.europa.eu/factsheets/en/sheet/142/ language-policy, dostop 30. 10. 2019. Farooq – Javid 2012 = U. Farooq – C. Javid, Impact of E-Learning on English Language Learning at Undergraduate Level at Taif University (Ksa), Proceedings of the 4th International Conference on Education and New Learning Technologies, 2–4 July 2012,.Barcelona, Spain, 2012. Farr – Murray 2016= Fiona Farr – Liam Murray, The Routledge Handbook of Language Learning and Technology, New York: Routledge, 2016. ............. = D. Randy Garrison, E-Learning in the 21st Century, New York: Routledge, 2011. Gerlic 2005 = Ivan Gerlic, Stanje in trendi uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v slovenskih osnovnih šolah, porocilo o raziskovalni nalogi za leto 2005, http://www.pfmb.uni-mb. si/old/raziskave/os2005/, dostop 30. 10. 2019. ........... = Abd Ghofur, The Effect of Communicative Language Teaching Method and the Au-dio-Lingual Method for Students’ English Speaking Skill, Academic Research International 7.5 (2016), 103–111. ................ = Anna Gimeno-Sanz, E-language learning for the airline industry, ReCALL 14.1 (2002), 47–57. ........... = Charles R. Graham, Blended learning systems: definition, current trends, and future directions, v: The handbook of blended learning: global perspectives, local designs, ur. C. J. Bonk – C. R. Graham, San Francisco, CA: Pfeiffer Publishing, 2006, 3–21. Hashim – Ahmad – Rohiza 2010 = A. S. Hashim – W. F. W. Ahmad – A. Rohiza, A study of design principles and requirements for the m-learning application development, 2010 International Con. ference on User Science and Engineering (i-USEr), Shah Alam, Malaysia, 2010, 226–231. Hwang – Fu 2018 = Gwo-Jen Hwang – Qing-Ke Fu, Trends in the research design and application of mobile language learning: a review of 2007–2016 publications in selected SSCI journals, Inter­active learning environments 27 (2018), https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/10494820 .2018.1486861, dostop 21. 10. 2019. ................= Nils Jaekel – Michael Schurig – Merle Florian – Markus Ritter, From Early Starters to Late Finishers?: a Longitudinal Study of Early Foreign Language Learning in School, Langua. ge Learning 67.3 (2017), 631–664. Jurkovic 2015 = Ana Jurkovic, Slovenšcina za vsak žep: racunalniška aplikacija za zacetno ucenje slovenšcine kot drugega/tujega jezika, magistrsko delo, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanisticne študije, 2015. Jurkovic 2018 = Violeta Jurkovic, Spletne jezikovne dejavnosti in priložnostno ucenje anglešcine med slovenskimi študenti, Sodobna pedagogika 69.2 (2018), 26–40. Kaucic – Ramšak – Krašna 2008 = Branko Kaucic – Maja Ramšak – Marjan Krašna, Improving learning environment with mobile devices, v:.Proceedings: conference: savjetovanje, ur. Marina Cicin-Šain, Rijeka: MIPRO (2008), 248–252. Kristoffersen – Ljungberg 1999 = Steinar Kristoffersen – Fredrik Ljungberg, Making place.to make IT work: empirical explorations of HCI for mobile CSCW, Proceeding GROUP ’99 Proceedings of the international ACM SIGGROUP conference Supporting group work, 1999, 276–285. .........= Marie-Noëlle Lamy, Multimodality in Online Language Learning Environments: looking for a methodology, Third International Conference on Multimodality, May 25–26 2006, Pavia, Italy, 237–254, https://telearn.archives-ouvertes.fr/hal-00197411/document, dostop 22. 10. 2019. Lavric 2010 = Miran Lavric, Mladina: koncno porocilo o rezultatih raziskave, MŠŠ, 2010. Ledin – Samuelsson 2016 = Per Ledin – Robin Samuelsson, Play and Imitation: Multimodal Intera­ction and Second-Language Development in Preschool, Mind, Culture, and Activity 24.1 (2016), 18–31. ........= Lina Lee, Autonomous Learning through Task-based Instruction in Fully Online Language Courses, Language Learning & Technology 20.2 (2016), 81–97. ........... = Sabina Lešnik, Vloga socialno-kulturnega okolja pri ucenju tujih jezikov, doktorska di­sertacija, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, 2014. ...............= Jihene Malek idr., A methodology for designing mobile, pervasive, seamless and IoT-based learning scenarios: language, process and supporting tools, International Journal of Mobile Learning and Organisation 13.3 (2019), https://www.inderscienceonline.com/doi/pdf/10.1504/ IJMLO.2019.100402, dostop 21. 10. 2019. ........... = Maja Mezgec, Življenje z vec jeziki: razvoj vecjezicnih govorcev s perspektive vseživl­jenjskega ucenja, Andragoška spoznanja 22.3 (2016), 77–89. Moeller – Catalano 2015 = Aleidine Kramer Moeller – Theresa Catalano, Foreign Language Teaching and Learning, International Encyclopedia of the Social & Behavioral Sciences, ur. James Wright, Amsterdam: Elsevier, 22015, 327–333. ............ = Maria Soledad Montoya, Recursos tecnológicos para el aprendizaje móvil (mlearn­ing) y su relación con los ambientes de educación a distancia: implementaciones e investigaciones, RIED Revista iberoamericana de educación a distancia 12.2 (2009), 57–82. Moore – Dickson-Deane – Galyen 2011 = Joi L. Moore – Camille Dickson-Deane – Krista Galyen, e-Learning, online learning, and distance learning environments: are they the same?, The Internet and Higher Education, Elsevier 14.2 (2011), 129–135. Možic 2014 = Damjana Možic, Nekateri didakticni pristopi k aplikativnemu ucenju tujega jezika stroke, IBS Newsletter 4.4 (2014), http://porocevalec.ibs.si/sl/component/content/article/56-let­nik-4-t-4/199-damjana-moic-prof-nem-in-ang-jezika-nekateri-didaktini-pristopi-k-aplikativ­nemu-uenju-tujega-jezika-stroke, dostop 21. 10. 2019. ...........= Pilar Munday, The case for using DUOLINGO as part of the language classroom expe­rience, RIED.Revista iberoamericana de educación a distancia 19.1 (2016), 83–101. Nagode – Pižorn 2016= Gabrijela Petra Nagode – Karmen Pižorn, Miti o ucenju drugega tujega jezika, Vestnik za tuje jezike 8.1 (2016), 203–215. .......... = David Nunan, Beyond the classroom: a case for out-of-class language learning, 2014, https://nsjle.org.au/nsjle/media/2014-NSJLE-05-DAVID-NUNAN.pdf, dostop 3. 11. 2019. Perea-Barberá – Bocanegra-Valle 2014 = Dolores Perea-Barberá – Ana Bocanegra-Valle, Promoting Specialised Vocabulary Learning Through Computer-Assisted Instruction, v: Languages for Spe. cific Purposes in the Digital Era: educational Linguistics, ur. E. Bárcena – T. Read – J. Arús, Cham Springer International Publishing, 2014 (Educational Linguistics 19), 129–154. .............Matija Pildek, Pregled mobilnih rešitev za izobraževanje upravljanja informatike, dip-lomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, racunalništvo in informatiko, 2014. Pižorn 2009 = Karmen Pižorn, Dodatni tuji jezik v otroštvu: pregledna evalvacijska študija, 2009, http://www.zrss.si/projektiess/skladisce/sporazumevanje_v_tujih_jezikih/tuj%20jezik%20v%20 prvem%20triletju/Strokovni%20 clanki%20in%20prevodi/dodatni%20tuji%20jeziki%20v%20 otroštvu%20 (eval.studija)_%20pizorn.pdf, dostop 4. 11. 2019. .............. = Saša Podgoršek, Spletno podprto ucenje in poucevanje nemšcine na sekundarni ravni, Vestnik za tuje jezike 3.1–2 (2011), 167–177. Pukšic 2015 = Dejan Pukšic, Ucenje slovenšcine kot tujega jezika ob podpori mobilnih naprav s tipnim uporabniškim vmesnikom, doktorska disertacija, Univerza v Mariboru, 2015. Pukšic – Krašna 2015 = Dejan Pukšic – Marjan Krašna,.M-learning in practice: language learning mobile application, Central European Conference on Information and Intelligent Systems CECIIS.. 26th international conference [and] appendix 10th International Doctoral Seminar (IDS), Septem­ber 23rd–25th, 2015, Varaždin, Croatia, 105–114. Pukšic – Zemljak Jontes – Krašna 2015 = Dejan Pukšic – Melita Zemljak Jontes – Marjan Krašna,. Materials design for language m-learning = Nacrtovanje gradiv za mobilno ucenje jezikov, Revija za elementarno izobraževanje 8.4 (2015), 121–142. .............= Suzanne Romaine, Politics and policies of promoting multilingualism in the European .......Language Policy 12.2 (2013), 115–137. Schenk – Schmidt 2018 = Angelika Schenk – Susanne K. Schmidt, Failing on the social dimension: judicial law-making and student mobility in the EU, Journal on European Public Policy 25.10 (2018), 1522–1540. ................. = Rolf Schulmeister, ELearning: Einsichten und Aussichten, München – Wien: Oldenbourg Verlag, 2006. ............. = Mike Sharples, Learning As Conversation: Transforming Education in the Mobile Age, Proceedings of Conference on Seeing, Understanding, Learning in the Mobile Age, Budapest, 2005, 147–152. ............. = Henrietta J. Standley, International mobility placement enable students and staff in Higher Education to enhance transversal and employability-related skills, FEMS Microbiology Letters 363.19 (2015), https://academic.oup.com/femsle/article/362/19/fnv157/496364, dostop 30. 10. 2019. ................. = Tomasz Stepien idr., Spatialisation of Education: Migrating Languages – Cultural Encounters – Technological Turn, Frankfurt am Main: Peter Lang, 2013. Stockwell – Hubbard 2013 = Glenn Stockwell – Philip Hubbard, Some emerging principles for mo-bile-assisted language learning, The International Research Foundation for English Language Education.. http://www.tirfonline.org/wp-content/uploads/2013/11/TIRF_MALL_Papers_Stock-wellHubbard.pdf, dostop 21. 10. 2019. ............... = Peter Tarasewich, Designing mobile commerce applications, Communications of the ACM – Mobile computing opportunities and challenges 46.12 (2003), 57–60. .............= Albert Valdman, Toward a Better Implementation of the Audio-Lingual Approach, The Modern Language Journal 54.5 (1970), 309–319. VanPatten – Williams 2015 = Bill VanPatten – Jessica Williams,.Theories in second language acqui. sition, New York: Routledge, 22015 Viberg – Grönlund 2012 = Olga Viberg – Åke Grönlund, Mobile Assisted Language Learning: a Li­terature Review..11th World Conference on Mobile and Contextual Learning (mLearn), Helsinki, 2012, http://www.diva-portal.org/smash/record.jsf?pid=diva2%3A549644&dswid=-4797, dostop 21. 10. 2019. ..........= Primož Vitez, Med fonemsko, glasovno in graficno ucno zmožnostjo, Vestnik za tuje jezike 4.1–2 (2012), 141–147. ........ = Joseph Yoo, A Comparative Review of Audio-Lingual Methodology and Communicative Language Teaching in Second Language Instruction, Electronic International Journal of Educati. on, Arts, and Science 2.4 (2014), 1–15. .......... = Ksenija Zalar, Primeri uporabe in primernost.mobilnih naprav za izobraževanje, di­plomsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2012. Zaphiris – Zacharia 2001= Panayiotis Zaphiris – Giorgos Zacharia, Design Methodology of an Online Greek Language Course, Proceeding CHI EA ’01 CHI ’01 extended abstracts on Human factors in computing(2001), http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.28.7179&rep=rep1& type=pdf, dostop 22. 10. 2019. ....... Language Competences in the English Language: the Case of Students, University Professors, and Administrative Support Staff In society, language is no longer only a means of communication that allows people to exchange thoughts with others. Language is part of our culture, and we use it to tell others where we come from, what we do, and what we want. Language is our home, family, and value. This article focuses on the importance of mastering and teaching foreign languages (English) among students, university professors, and support services involved in tertiary education. It provides a chronological overview of the status of foreign language teaching, focusing on modern concepts of language learning, including the use of new technolo­gies, such as e-learning and mobile or m-learning, which have been increasingly popular over the past years, especially among young people. It presents the English e-learning tool LanGuide and, within its framework, correspondence resources and a needs analysis. This analysis was conducted as part of cooperation between universities in Slovenia and Romania, and it shows the status of English proficiency and teaching at the tertiary level. MISLAV Benic Bezlicnostisrodnepojave:osnovniproBlemi COBISS: 1.01 HTTPS://DOI.ORG/10.3986/JZ.27.1.08 Brezosebnost in sorodni pojavi: osnovni problemi Prispevek obravnava osnovne probleme pri konceptu brezosebnosti. Ta se v sodobnem jezikoslovju najpogosteje razlaga na dva nacina: strukturno in komunikativno-funkcijsko. Komunikativno-funkcijski pristop ni povsem neuporaben, ampak brezosebnost ni povsem ustrezen termin za pojave, ki jih ta pristop obravnava. Pomanjkljivost strukturnega pristo-pa pa je, da se osredotoca na osebek, ki ga v jeziku ni vedno lahko opredeliti, in obenem zanemarja sorodne pojave, povezane z drugimi stavcnimi argumenti. Rešitev se ponuja v integralnem pristopu, ki bi brezosebnost primerjal s sorodnimi pojavi pri udeleženski strukturi predikata. Kljucne besede:brezosebnost, labilnost, osebek, udeleženska struktura, hrvašcina Impersonality and Related Phenomena: The Basic Issues This article addresses basic issues related to the concept of impersonality. In modern lin­guistics, impersonality is understood in two ways: in a structural sense and a commu­nicative-functional one. The communicative-functional approach to impersonality is not without merit, but impersonality is not a particularly appropriate term for the phenomena with which this approach is concerned.The downside of the structural approach to imper­sonality, on the other hand, is its focus on the subject—a category that is not always easily definable in language, generally speaking—as well as its neglect of related phenomena associated with other arguments. This problem could be solved by a more integrated ap­proach to the study of argument structure. Keywords: impersonality, lability, subject, argument structure, Croatian 1 Uvod: entiteti, procesiispecifikacije Vecina lingvista bezlicnost u vecoj ili manjoj mjeri izjednacava s besubjektnošcu. Takvo shvacanje bezlicnosti nije jedino u lingvistici, ali je zasada dominantno i gotovo jedino u školskim gramatikama i manjim lingvistickim prirucnicima. Upravo je bezlicnost kao besubjektnost i tema ovoga rada. Shvacanje se bezlic­nosti kao besubjektnosti, za razliku od komunikativno-funkcionalnoga shvacanja bezlicnosti, o kojem ce se reci nekoliko rijeci u 2. poglavlju, može smatrati struk­turno utemeljenim jer se kao polazište uzima argumentna struktura predikata. Sama pak struktura jednostavne recenice, a prema tome i argumentna struk­tura predikata, kao i podjela rijeci u jezicima na vrste, proizlazi iz unutarjezicnoga Zahvalan sam Davidu Mandicu, Violeti Moretti, Teu Radicu i Mladenu Uhliku na tehnickoj pomoci oko ovoga rada. rašclanjivanja stvarnosti na entitete, procese i specifikacije. Naime, jedna je od bitnijih funkcija ljudskoga jezika odražavanje nekoga dijela stvarnosti, a jedan od osnovnih preduvjeta za ucinkovito odražavanje stvarnosti pomocu jezika njezino je rašclanjivanje. Jezik iz stvarnosti izdvaja odsjecke ogranicene vremenom, pro-storom, komunikacijskim potrebama i ljudskim mogucnostima. Medutim, u ovom nam slucaju nijetoliko bitno izdvajanje iz stvarnosti takvih odsjecaka, odnosno si­tuacija, koliko rašclanjivanje tih situacija na njihove osnovne sastavnice: entitete, procese i specifikacije. Naime, stvarnost sama po sebi zapravo nije rašclanjena na takve sastavnice. Tako se, na primjer, neki automobil u stvarnosti ne može apstra­hirati od mnogocega od cega se obicno apstrahira u ljudskom jeziku. Svaki stvaran automobil mora biti nekakav (velik, malen, dugacak, kratak, crn, bijel, težak, la-gan, topao, hladan, nov, star...), u svakom trenutku mora biti u nekom položaju (na kotacima, na boku, na krovu...), mora se negdje nalaziti (na cesti, pred kucom, u zraku...), a pri tom mora mirovati ili se kretati itd. Ako se krece, on se uvijek krece nekom brzinom(sporo, brzo, pri tom jednoliko, ubrzano...) i u nekom smjeru (na zapad, nizbrdo...) itd. Automobil koji nema nijednu od spomenutih »osobina«, u stvarnosti nije moguc, kao što nisu moguce ni osobine odvojene od objekta koje-mu se one pripisuju, kao što nije moguce ni kretanje bez, pojednostavnjeno receno, objekta koji se krece, i bez svojih osobina (brzine, smjera itd.). Premda objekti i dogadaji ne postoje ni odvojeni jedni od drugih ni izvan prostora i vremena, niti su moguci bez osobina, a ni osobine nisu moguce bez njih, moguca je varijacija spo­menutih parametara. Automobil se nekad krece, a nekad miruje; ako je bijel, može se obojati u crno; ako je u nekom trenutku nov, može postati star; može se proma­trati na razlicitimmjestima i u razlicitom vremenu. Isto tako i kretanje automobila može mijenjati brzinu, smjer i neke druge parametre. Konacno, može se usporediti i više automobila s obzirom na svoje osobine, s obzirom na svoje kretanje u nekom trenutku i sl. Ponajprije zahvaljujuci spomenutomu variranjuparametara ljudski se jezik pri opisivanju stvarnosti služi apstraktnim konceptima: entitetima, proce­sima i specifikacijama. Takva apstrakcija omogucava izražavanje raznih sadržaja kombiniranjem relativno malena broja znakova i izdvajanje iz odsjecka stvarnosti upravo onoga što je najvažnije priopciti. Opisano rašclanjivanje stvarnosti u jeziku vrlo je ocigledna pojava i nipošto nije nepoznanica, ali pri pokušajima njegova potpuna razumijevanja lingvisti se suocavaju s odredenim teškocama: usp. primjerice Lyons (1977: 438sqq.) i Wier-zbicka (1988: 465sqq.). Entitetima se u ovom radu nazivaju znacenja imenica, procesima znacenja glagola, a specifikacijama znacenja pridjeva i priloga. Pri­djevi u pravilu funkcioniraju kao specifikacije entiteta, a prilozi kao specifikacije procesa.1 Razlikovanje je spomenutih cetiriju vrsta rijeci u jezicima cesto, ali nije univerzalno. Tako izolacijski jezici opcenito slabo razlikuju vrste rijeci, a pridjevi 1 Doduše, pridjevi se upotrebljavaju i u sastavu predikata, a prilozi ne specificiraju svi glagole: mogu se dodavati pridjevima i drugim prilozima, a mogu funkcionirati i kao recenicni prilozi. su, na primjer, kao vrsta rijeci u mnogim jezicima rubni.2 Termini entiteti, procesi i specifikacije ovdje ne oznacavaju tip referenta ili oznacenika kao konkretno­ga izvanjezicnoga objekta, nego unutarjezicni koncept.3 Tako su entiteti najcešce konkretni, a specifikacije apstraktne, kao u sintagmi dobar otac, ali moguce je i donekle obratno, kao u sintagmi oceva dobrota. Kao entiteti se prototipno koncipi­raju predmeti, ali se tako izmedu ostaloga mogu koncipirati takoder dogadaji, od­vijanja i stanja, npr. ubojstvo, gorenje, ležanje. Prema tome, osnovno je obilježje specifikacija da se koncipiraju kao osobine: kao nešto što se dodaje entitetima ili procesima i precizira ih. Osnovno je obilježje entiteta da se koncipiraju kao poj­movi: kao svojevrsne samostalne pojave o kojima se može nešto reci. Osnovno je pak obilježje procesa cinjenica da se ponajprije s njima povezuje ilokucijska snaga iskaza.4 Drugim rijecima, proces je u pravilu jezgra tvrdnje, pitanja ili poticaja, tj. jezgra iskaza.5 S tim su u vezi upravo finitnomu glagolu više ili manje inherentne kategorije kao lice, vrijeme i nacin. Cinjenica da je upravo proces obicno jezgra iskaza, lako se objašnjava timešto se kao procesi prototipno koncipiraju najvari­jativniji dijelovi stvarnosti: entiteti su najkonkretniji i najstabilniji, procesi su ono što se obicno mijenja, a specifikacije preciziraju entitete i procese. Znacenje se glagola u literaturi obicno opisuje terminima radnja, situacija, proces i dogadaj, od kojih zapravo nijedan nije dobar. Termini su radnja, proces i dogadaj nepri­kladni ponajprije zato što ne oznacavaju svi glagoli ni radnju ni proces (odvijanje) ni dogadaj,6 a termin situacija jer on bolje odgovara cijelomu iskazu – u prvom redu tvrdnji – nego glagolu (znacenje glagola u infinitivu ili imperativu obicno teško možemo nazvati situacijom). Ovdje se ipak odlucujem za naziv proces kao najbliži smislu variranja, odnosno promjene. Rašclanjivanje je situacije na elemente u pojedinom jeziku i u pojedinom konkretnom iskazu u znatnoj mjeri proizvoljno. Tako ce se u njemackom upotri­jebiti složenica u nekom slucaju u kojem ce se u hrvatskom upotrijebiti imenica s pridjevom. Isto tako ce se u nekom inkorporacijskom jeziku nerijetko upotrijebiti glagol (s inkorporiranim objektom) gdje ce se u hrvatskom upotrijebiti glagol i objekt zasebno. Osim toga, i u hrvatskom se jeziku na primjer može reci sitna kiša, ali u slicnom znacenju i rosulja. I konacno, u hrvatskom se u slicnom znacenju može reci i pada kiša, kiši, pa cak i kiša!. Izdvajanje ili neizdvajanje specifikacija 2 Za pridjeve usp. Markovic 2012: 294sq. 3 U Lyons (1977) i Wierzbicka (1988) se pak u vecoj ili manjoj mjeri nastoji utvrditi odnos izme- du osnovnih vrsta rijeci i njihovih oznacenika. Zato se ondje i govori o osobinama ili svojstvima (eng. properties i qualities), a ne o specifikacijama kao u ovom radu. 4 Termin se ovdje shvaca slicno kao u van Valin i Lapolla 2016: 41. 5 Usp. hrv. sada prolazeci automobil i automobil prolazi. 6 O gruboj, ali prakticnoj, akcionalnoj klasifikaciji na procese (odvijanja), dogadaje i stanja v. primjerice Lyons 1977 (707sq.), de Swart 1998 (348sqq.) s ondje navedenom literaturom te Zaliznjak – Šmelëv 2000 (35sq.), a usp. i Plungjan (2016: 54). Za proces kao akcionalnu klasu preferiram naziv odvijanje da bih ga razlikovao od procesa kao naziva za oznacenik bilo kojega predikata. za temu kojom se ovdje bavimo, nije osobito bitno, ali je bitno rašclanjivanje na entitete i procese. U procesu može sudjelovati od nijednoga do nekoliko entiteta, koji se u jeziku razlicito kodiraju, ponajprije s obzirom na nacin na koji sudjeluju u procesu, tj. na znacenjsku ulogu, ali i na neke druge parametre, kao što su komu­nikativna uloga, ontološki i deikticki status, referentni status i stupanj empatije.7 Vjerojatno se najtipicnijom može smatrati recenica koja ima subjekt, predikat i objekt, tj. dva entiteta koja sudjeluju u jednom procesu kao (1). (1) hrv. Ivan jede juhu. Sasvim su obicne i recenice koje se sastoje samo od subjekta i predikata. U takvim recenicama ili dolazi glagol (predikat) koji u osnovi ne podrazumijeva objekt, tj. cijela se situacija koncipira kao da objekt (drugi entitet) ne postoji (2), ili dolazi glagol koji sam po sebi podrazumijeva objekt, ali je iz odredenih razloga upotrije­bljen u specificnoj konstrukciji koja ga ne podrazumijeva (3) ili dolazi glagol koji podrazumijeva objekt, ali se objekt izostavlja8 zato što se u slucaju konkretnoga iskaza smatra gotovo identicnim procesu, samorazumljivim,nevažnim ili nepo­znatim9 (4). (2) hrv. Hodam. (3) hrv. Jede se juha. (4a) hrv. Ivan jede. (4b) hrv. Ivan puši. (4c) hrv. Je li Ivan doruckovao? Rjede nego bez objekta, ali iz slicnih razloga, recenice mogu biti i bez subjekta. Tako glagol ne podrazumijevasubjekt u (5), konstrukcija ga ne podrazumijeva u (6), a moguci se subjekt izostavlja kao gotovo identican procesu, samorazumljiv, nevažan ili nepoznat u (7). (5a) hrv. Kiši. (5b) hrv. Sniježi. (6a) hrv. Hoda se. (6b) hrv. Place se. (7a) hrv. P.še.10 (7b) hrv. Zvonilo je. (7c) hrv. Kad te boli, onda nemaš volje ni za što. (7d) hrv. Ovdje baš smrdi. Jezgrom bezlicnosti možemo smatrati recenice koje se sastoje od glagola koji ne mogu podrazumijevati subjekt, tj. od (pravih) bezlicnih glagola. Obicno tipicnim bezlicnim glagolima smatramo glagole koji oznacavaju meteorološke pojave 7 V. Kibrik 2001. 8 O izostavljanju govorimo kad u strukturi nema necega cega bi teoretski moglo biti, a o neizricanju kad se neki element strukture može smatrati zastupljenim nulom ili licnim nastavkom. 9 Razlozi su cesto isprepleteni. 10 O vjetru. kao kiši, grmi. Rijec je o konstrukcijama u kojima se situacija prikazuje kao cisti proces, a entiteta nema. To nije neocekivano jer je takve situacije relativno teško razgraniciti na entitete i procese. Njih je vjerojatno u osnovi najprirodnije kon­cipirati kao proces bez entiteta, iako ih je, barem u nekim slucajevima, moguce koncipirati i kao entitet i proces (pada kiša) ili kao specifican entitet (kiša!).11 Pravi su bezlicni glagoli u hrvatskom standardnom jeziku bezaktantni glagoli12, tj. glagol koji ne može podrazumijevati nominativni subjekt, ne može podrazu­mijevati ni neki drugi aktant. To vrijedi za hrvatske bezlicne glagole (ne i za bezlicne glagole u drugim jezicima, npr. u latinskom), ali ne vrijedi za bezlicne predikate sa sponom i za bezlicnu upotrebu i specificne bezlicne konstrukcije punoznacnih licnih glagola (usp. takoder (7c)). Kad subjekta nema, glagol u hrvatskom i mnogim drugim jezicima i dalje ima lice, rod i broj (nastavak 3. lica jednine) jer su to gramaticke kategorije, koje su dosta rigidne. Trece je lice sa­svim ocekivano jer pojava iskljucuje i govornika i adresata, a ni srednji rod kao najmanje individualan nije neocekivan. Prema tome, naziv bezlicnost, stvoren pri proucavanju indoeuropskih jezika, izvorno oznacava svojstvo bezlicnih gla­gola da se ne mijenjaju po licu, po logici »ako nema promjene po licu, nema ni kategorije lica«. Ipak, u nekim jezicima postoje doslovno bezlicni glagoli. Takvi su, primjerice, aphaski bezlicni glagoli kao glagol sa znacenjem svanuti, koji se upotrebljavaju bez licnih afikasa, iako u aphaskom jeziku postoje licni afiksi za subjekt i objekt (Aristava 2011: 73). 2 pojamBezlicnost U lingvistici nisu rijetkost pojmovi za koje znaju vec djeca u osnovnoj školi, dok istodobno koliko-toliko »ozbiljni« lingvisti nisu sigurni što bi ti pojmovi treba­li znaciti i cemu služe. Jedan je od boljih primjera toga fenomena bezlicnost. U današnjoj su lingvistici, kao što je vec ukratko napomenuto, dominantna dva os­novna pristupa bezlicnosti: strukturni i komunikativno-funkcionalni, pri cem je strukturni pristup daleko uvrježeniji. Dva su osnovna pristupa bezlicnosti opisana u Siewierska 2008 te Malchukov – Siewierska 2011, a u sljedeca se dva odjeljka prema tim clancima navode njihove najosnovnije crte. U strukturnom se pristupu bezlicnošcu smatra nepostojanje kanonskoga su­bjekta. Subjekt koji je u nekom jeziku kanonski, ostvaren je kao argument glagola, potpuno je referentan i ima morfosintakticke osobine subjekta u doticnom jeziku. Prema tome, u strukturnom se pristupu bezlicnima smatraju konstrukcije: 11 Usp. i dvije moguce definicije kiše: 1. padanje vode u kapljicama iz oblaka; 2. kapljice vode koje padaju iz oblaka. 12 To se može smatrati tocnim ako konstrukcije s infinitivima i zavisnim recenicama koje sintak­ticki odgovaraju nominativnomu subjektu, smatramo licnima, a tako se, kao što ce se kasnije vidjeti, i cini u ovom radu. 1. sa subjektom koji nije potpuno referentan (njem. man, franc. on, neodredeno trece lice množine, opce drugo lice);13 2. sa subjektom koji nema kanonske morfosintakticke osobine (subjektni sla­venski genitiv (logicki subjekt: hrv. novaca nema) ili samo naznacen povrat­nom zamjenicom (hrv. radi se)); 3. sa subjektom koji nije argument glagola, nego samo ekspletiv, tj. semanticki prazna jedinica koja popunjava mjesto subjekta, (it u eng. it’s raining (pada kiša)); 4. bez ikakva subjekta. Zanimljivo je da u trecu kategoriju pripadaju i teticke recenice kao (8), u ko­jima se ekspletivom smatra there, dok nije sasvim jasno što bi bilo many linguists. (8) eng. There are many linguists in Europe. ‘U Europi je mnogo lingvista.’ U komunikativno-funkcionalnom se pristupu bezlicnošcu smatra defokusiranje aktora.14 Defokusiranjem se smatra smanjivanje normalne istaknutosti. Aktor se smatra defokusiranim, pojednostavnjeno receno, ako je izrecen u recenici, ali nije kanonski subjekt/tema, i ako nije izrecen u recenici, ali se može zami­sliti. Prema tome, u slucaju nominativno-akuzativnih jezika, strukturno bezlicne recenice svih cetiriju tipova bezlicne su i komunikativno-funkcionalno ako je u njima izrecen ili se može zamisliti aktor.15 Osim toga, komunikativno-funk­cionalno su bezlicne i recenice u tzv. licnom pasivu, tj. pasivu s nominativnim subjektom, bilo da je agens neizrecen, bilo da je izrecen kao tzv. kosi objekt (u hrv. obicno s prijedlogom od). Dva se pristupa bezlicnosti dodatno razlikuju u jezicima koji se mogu smatrati ergativnima. U slucaju recenica koje bi, da nisu bezlicne, imale i apsolutiv i ergativ (odnosno njihove ekvivalente), komunika­tivno-funkcionalno bezlicnima se, naravno, smatraju recenice s defokusiranim ergativom, dok se strukturno bezlicnima smatraju recenice bez kanonskoga (pa­cijentivnoga) subjekta u apsolutivu. Za takvu se strukturnu bezlicnost upotre­ bljava i termin antiimpersonal. 13 Usp. takoder primjerice van der Auwera – Gast – Vanderbiesen 2012. 14 Znacenjska makrouloga koja obuhvaca agensa i njemu slicne uloge. U ovom se kontekstu u istom znacenju upotrebljavaju i nazivi inicijator i instigator, a cesto se govori i o agensu, iako se misli na aktora. Suprotna je makrouloga podložnik. Pojmovi aktor i podložnik (eng. actor i undergoer) potjecu iz gramatike uloga i referencija (v. Foley – van Valin 1984: 29). Prilagodbe aktor i podložnik su moje, a u literaturi postoje i drugi hrvatski termini, npr. cinitelj i trpitelj u van Valin 2000: 78 (autor je hrvatskih naziva Ranko Matasovic) te (opci)vršitelj i (opci) trpitelj u Belaj 2004: 13. Za termine se aktor i podložnik odlucujem jer termine vršitelj, trpitelj, a done-kle i termin cinitelj, smatram opterecenima ranijim znacenjima. 15 Aktor nije izrecen i ne može se zamisliti u recenicama kao novaca nema. Doduše, izmedu aktora i neaktora te izmedu slucajeva kad se aktor može zamisliti i kad se ne može zamisliti, nema jasne granice, a uz to je i defokusiranje prilicno apstraktan pojam, pa širina shvacanja komunikativno-funkcionalne bezlicnosti uvelike ovisi o tom koje granice odgovaraju pojedi­ nomu autoru. Komunikativno-funkcionalno je shvacanje bezlicnosti vrlo daleko od tra­dicionalnoga. Ako je uopce iz nekoga razloga potrebno objediniti sve fenomene koje obuhvaca komunikativno-funkcionalna bezlicnost uzeta u ovim ili onim granicama, onda bi svakako bilo bolje da se za to ne upotrebljava termin bezlic­nost, nego neki drugi termin, npr. defokusiranje aktora. Medutim, i suvremeni je strukturni pristup relativno dalek od tradicije. Naime, od gore navedenih ka­tegorija strukturno bezlicnih konstrukcija tradicionalna koncepcija bezlicnosti obuhvaca drugu i cetvrtu, dok je treca sporna, a prva uopce ne pripada bezlic­nosti.16 Ta razlika izmedu tradicionalnoga i suvremenoga shvacanja upucuje na prvi osnovni problem povezan sa strukturnom bezlicnošcu: problem postavlja­nja granice izmedu subjekta i nesubjekta, odnosno izmedu kanonskoga i neka­nonskoga subjekta. Drugi je pak osnovni problem odnos strukturne bezlicnosti i srodnih pojava povezanih s argumentima koji nisu subjekt. Ta dva problema, ponajprije drugi, po mom mišljenju nije moguce riješiti bez radikalnoga pristu-pa koji dovodi u pitanje smisao postuliranja bezlicnosti kao fenomena. Upravo o mogucem rješenju dvaju naznacenih problema reci ce se nešto u iducim po­ glavljima. 3 BesUBjektnost Subjekt je pojam koji je nastao i uglavnom se razvijao pri proucavanju indoe­uropskih jezika. Zato je znatno lakše odrediti subjekt u pojedinim tipicnim in-doeuropskim jezicima od subjekta u vecem broju pojedinih tipološki raznoli­kih jezika i osobito od subjekta kao opcelingvisticke kategorije. Univerzalan se subjekt može shvatiti kao gotovo nepregledan niz parametara koji u raznim jezicima mogu biti zadovoljeni na vrlo razlicite nacine i u vrlo razlicitoj mjeri.17 Ovdje se subjektom kao univerzalnom kategorijom necemo baviti, nego cemo samo ukazati na neke probleme pri odredivanju subjekta i granica bezlicnosti, ponajprije u hrvatskom i samo donekle u nekim drugim europskim jezicima. Takvih je problema pri pokušaju odredivanja granica opcejezicne bezlicnosti, naravno, znatno više. Recenice sa subjektom koji nije u nominativu, nego u ko­som padežu,18 ako postuliramo takav (logicki) subjekt, u hrvatskom i slicnim jezicima uvijek se smatraju strukturno bezlicnima. Prema tome spornima ostaju neki slucajevi sa subjektom u nominativu i sa subjektom koji se može smatrati ekvivalentom nominativa. Prvi su takav slucaj konstrukcije koje pripadaju prvoj kategoriji strukturno bezlicnih recenica navedenoj u 2. poglavlju: tzv. konstrukcije sa subjektom koji nije potpuno referentan (njem. man, franc. on, neodredeno trece lice množine, 16 Usp. von Seefranz-Montag 1995: 1277. 17 O tom usp. znameniti rad Keenan 1987 i vec spomenuti enciklopedijski clanak Kibrik 2001. 18 Ovdje termin upotrebljavam tradicionalno, tj. njime obuhvacam i akuzativ. opce drugo lice: tzv. ljudska ili referencijska bezlicnost). Kao što je vec receno, takve se konstrukcije tradicionalno ne smatraju bezlicnima, a ne smatraju se be-zlicnima ni u mnogim suvremenim radovima posvecenim pojedinim jezicima.19 Iz bezlicnosti se doticne konstrukcije iskljucuju i u nekim suvremenim tipološ­kim studijama.20 Konacno, ima i radova u kojima se one smatraju rubnim tipom bezlicnosti, tj. kategorijom koja ulazi u bezlicnost u širem, ali ne i u užem smi­slu.21 Za smatranje referencijske bezlicnosti spornom postoji nekoliko razloga. Prvi je razlog sam kriterij na temelju kojega se ona izdvaja. Naime, referencijska se bezlicnost, kao što je receno, izdvaja na temelju definicije po kojoj kanonski subjekt mora biti potpuno referentan. Medutim, postoje i druge konstrukcije s nepotpuno referentnim subjektom koje se ipak ne smatraju bezlicnima. Takve su, na primjer, recenice s upitnim i nekim neodredenim zamjenicama kao su­bjektima, npr. (9) i (10). (9) hrv. Tko bi to mogao znati? (10) hrv. Ako me tko bude tražio, reci da me nema. Štoviše, nema velike razlike u referentnosti izmedu subjekta u (10) i (11). O tom govori i cinjenica da u obje recenice ne bi bio osobito umjestan objekt u dativu uz reci, naravno, ako 3.l. mn. u (11) ne smatramo deiktickim ili anaforickim. (11) hrv. Ako me budu tražili, reci da me nema. Ipak, recenice se (9) i (10) ne smatraju bezlicnima, što s jednestrane znaci da nije jasan kriterij na temelju kojegase postulira tzv. referencijska bezlicnost, a s druge strane, da potpuna odnosno nepotpuna referentnost nije dobar kriterij za odrediva­nje je li subjekt kanonski ili ne. Nadalje, istina je da je tzv. referencijska bezlicnost usporediva s dijelom bezlicnihupotreba u užem smislu, ali je isto tako tocno da se jedna i druga bezlicnost i dosta razlikuju (usp. neodredeno trece lice množine (11) ili opce drugo lice s jedne strane i meteorološke bezlicne glagole s druge). Sve što je medusobno slicno ima smisla usporedivati, ali terminološki i metodološki ima smisla objedinjavati upravo ono što je najslicnije. A upotrebama kao što je opce drugo lice subjekta u mnogim jezicima ili njemacko subjektno man, najslicnije su upotrebe opcega drugoga lica u kosim padežima, odnosno supletivni kosi padeži od man: eines, einem, einen. Na upotrebu opcega drugoga lica u svim padežima u ruskom upozorio je Jurij Pavlovic Knjazev (Knjazev 2014: 326), a ništa drukcije nije ni stanje u hrvatskom (12). (12) hrv. Nikad ne znaš što te ceka u životu. U opcem drugom licu može biti i posvojna zamjenica (13). (13) hrv. Tako to biva: muciš se, radiš, a onda drugi troši tvoj novac. 19 Usp. primjerice Letucij 2011 te Uhlik – Žele 2018: 99sq. 20 Usp. Creissels 2019: 5. 21 Usp. Kor Chahine – Guiraud-Weber 2020: § 5. Upotreba je opcega i neodredenoga trecega lica množine u kosim padežima znatno ogranicenija, ali i ona je moguca. U hrvatskom je ona nedvojbena u dijel­nom genitivu (14).22 (14) Cujem da je bio potres: navodno ih je puno nastradalo.23 Prema tome, umjesto što se zajedno promatraju strukture kao subjektno (nomina­tivno) opce drugo lice i meteorološki bezlicni glagoli, dok upotreba opcega drugo­ga lica u kosim padežima i slicnih pojava dio relevantnih lingvista nije ni svjestan, u prvom bi planu trebalo biti proucavanje svih upotreba karakteristicnih za jedan fenomen kao cjelinu (npr. svih padeža opcega drugoga lica). Medusobna je uspo­redba fenomena kao tzv. referencijska bezlicnost i bezlicnost u užem smislu sva­kako važna, ali ne smije štetiti razumijevanju tih fenomena uzetih zasebno. Stoga naziv bezlicnost nije prikladanza fenomene koje obuhvaca tzv. referencijskabe­zlicnost, osobito ako se uzme u obzir da oni sasvim ocito nisu karakteristicni samo za nominativ odnosno za sintakticke ekvivalente nominativa.Buduci da je rijec o nedeiktickim/neanaforickim upotrebama lica24 ili posebnim zamjenicama kojima se izražava na ovaj ili onaj nacin zamagljen ljudski entitet, možda bi prikladniji bio termin zamagljujuce upotrebe lica odnosno zamagljujuce zamjenice. Iz dosad re­cenoga slijedi i da kanonskost subjekta (barem ona definiranau 2. poglavlju) nije dobar kriterij za razgranicavanje licnosti i bezlicnosti. Ako u obzir uzimamo samo jezike poput hrvatskoga, znatnoje bolji osnovni kriterij nominativnost: recenica je licna ako uz glagol sadrži nominativ koji nije dio predikata ni sekundarni predikat (predikatni proširak), ili sintakticki ekvivalent takva nominativa. Što može, a što ne može biti subjektni nominativ odnosno njegov sintakticki ekvivalent u hrvat­skom i slicnim jezicima, pokušat cemo odrediti u nastavku ovoga poglavlja. Netom postavljeno pitanje ima dva dijela koji zahtijevaju zasebne odgovo-re: 1. »Što može biti subjektninominativ?« i 2. »Što je sintakticki ekvivalentno subjektnomu nominativu?« Prvo pitanje sadrži dva problema: 1. razgranicavanje nominativa u funkciji subjekta od nominativa s nekom drugom sintaktickom funk-cijom i 2. status ekspletiva. Tipicni je subjektni nominativ jednostavno razgraniciti od tipicnoga predikat­noga nominativa ((semi)kopulativa ili sekundarnoga predikata), pa se na tipicnim slucajevima ne treba zadržavati. Medutim, postoji jedan tip recenica koje svakako treba smatrati bezlicnima (ako bezlicnost izjednacavamo s besubjektnošcu), iako 22 Za eventualnoneodredeno 3. lice množine kao dativnu nulu u ruskom v. Zolotova, Onipenko, Sidorova 2004: 115sq. 23 Kao što napominje jedan od recenzenata, primjeri s nesubjektnim opcim drugim i neodredenim trecim licem poput (12-14) moguci su i u slovenskom, npr. nikoli ne veš, kaj te caka v življenju, veliko ih je umrlo. Takva je situacija, ponajprije u slucaju opcega drugoga lica, ocekivana ne samo za slovenski, nego i za mnoge druge jezike. 24 Rijec je u osnovi o svim licima,a ne samo o 2. l. jd. i 3. l. mn. Jedino je sporno treba li u kate­ goriju ukljucivati i 3. l. jd. ili ne. se na njih obicno ne pomišlja u vezi s bezlicnošcu, a preglediih bezlicnosti zane­maruju. Rijec je o konstrukcijama kao (15): (15a) hrv. Dan je. Bio je dan. (15b) hrv. Sparina je. Bila je sparina. Takve se recenice razlikuju od tipicnih hrvatskih bezlicnih recenica ponajprije po tom što predikat u njima nije u zadanom srednjem rodu, vec rod ovisi o predikat­nom imenu, pa može biti takoder muški i ženski. One su ipak besubjektne, a sa­mim tim i bezlicne. Naime, glagol se biti smatra punoznacnim kad se može shvatiti kao svojevrstan ekvivalent punoznacnih glagola kao postojati, živjeti, nalaziti se. Tako je u recenicama kao (16) i (17). (16) hrv. Bio jedan covjek. (17) hrv. Vino je u podrumu. U (15) se glagol biti ne može tako shvatiti, nego funkcionira kao glagolski dio pre­dikata, iako kongruira s imenickim kopulativom. Doduše, izmedu takvih primjera i nekih drugih bliskih primjera u kojima imenicu ne smatramo dijelom predikata, nego subjektom, nema oštre granice, vec izmedu subjekta i predikata postoji konti­nuum, koji se na nekom arbitrarnom mjestu mora umjetno prekinuti iskljucivo radi lakšega opisa grade.25 Tako je subjekt u komunikativno nerašclanjenim (tetickim/ prezentacijskim)26 hrvatskim recenicama kao (18) i (19) usko povezan s glagolom i u odredenom smislu blizak predikatnomu imenu ili objektu, ali imenice je u tim pri­mjerima prakticnije smatrati (»sintaktickim«) subjektima nego dijelovima predikata. (18) hrv. Pada kiša. (19) hrv. Ide tramvaj. Slicno vrijedi i za njemacke i engleske recenice s ekspletivima kao što su (20) i (21). (20) njem. Es waren einmal zwei Brüder. ‘Bila jednom dva brata.’ (21) eng. There is a wasp on your back. ‘Osa ti je na ledima.’27 Ekspletiv je u takvim primjerima najprakticnije smatrati jednostavno tragom po­maknutoga subjekta, koji je u nekim jezicima obavezan, a u nekima nije. Ipak, ko­lika je arbitrarnost takvih kao i bilo kojih drugih rješenja slicnih pitanja, pokazuju vec sljedeci primjeri iz francuskoga. 25 Rijec je o bitnom svojstvu jezika opcenito: o nediskretnosti jezika, tj. o nemogucnosti jasna razgranicavanja brojnih jezicnih fenomena (usp. rad Kibrik 2013). 26 O terminima i samoj temi v. Paduceva 2015 (§ 4), Haberland 2006 s ondje navedenom literatu­rom i Renzi – Salvi – Cardinaletti 1988: 36. 27 Komunikativna se nerašclanjenost obicno povezuje s inverzijom subjekta. Ipak, napominjem da subjekt u komunikativno nerašclanjenim (prezentacijskim) recenicama može biti i na pocetku recenice. Tako je doticni prijevod komunikativno nerašclanjena recenica ako se izgovori kao jedinstvena intonacijska cjelina sa silaznom recenicnom intonacijom. (22) franc. Deux femmes sont venues. ‘Dvije žene su došle.’ (23) franc. Il est venu deux femmes. ‘Došle su dvije žene.’28 U (22) glagol kongruira sa subjektom, a u (23) ne. Odsustvom se kongruencije (23) razlikuje i od primjera (18-21). Iako u slucaju francuskoga deux femmes u (22) i (23) nema smisla govoriti o razlicitim padežima ni morfološki, ali ni sin­takticki, konstrukciju u (23) vjerojatno ipak treba smatrati bezlicnom. Pokazuje se da strogi formalni kriteriji u odredenoj mjeri zakazuju vec kod malena broja relativno bliskih jezika, pa je lako pretpostaviti kakvi bi bili njihovi rezultati na reprezentativnom uzorku jezika svijeta. S druge strane, fleksibilniji su kriteriji prikladniji za tipološko proucavanje jezika, ali nisu uvijek prikladni za primjenu na pojedinim jezicima. Vec je pokazano da ekspletivi kao njemacko es i englesko therefunkcioniraju kao tragovi pomaknutoga subjekta, tj. da oni sami nisu subjekti, nego samo zauzi­maju mjesto subjekta koji je na nekom drugom mjestu u recenici. U skladu je s tim logicno da se ni ekspletivi u recenicama bez drugih argumenata kao u (24) ne sma­traju subjektima, nego samo strukturnim elementom koji zauzima mjesto predvi-deno za subjekt, odnosno da se recenice kao iz (24) i slicne smatraju bezlicnima. (24) eng. It’s raining. njem. Es regnet. franc. Il pleut. ‘Pada kiša.’ U hrvatskom standardnom jeziku, barem u strože normiranom pisanom jeziku, ne bi trebalo biti ekspletivnih zamjenica na mjestu subjekta. Medutim, moguce je da se takve zamjenice sporadicno i nesustavno pojavljuju u govorima. Ovdje cu navesti samo dva primjera iz govora mjesta Kukljica na otoku Ugljanu u kojima se s vecom ili manjom vjerojatnošcu može pretpostaviti takva ekspletivna zamjenica. (25) hrv. (kukljicki govor) Ko v. zat.pli, jed.n d.n na je na Veliv.h. ‘Ako zatopli, morat cemo jedan dan (otici) na Velivrh.’ (26) hrv. (kukljicki govor) Jer je s.noc k.ša p.dala, i kako je ost.lo m.kro, i .nda se zaled.lo. On. je t.nko zaled.lo i zn.š kako gâdno. Kao što se vidi, rijec je o zamjenicama (o)v. i (o)n.. Prva je zamjenica svakako pokazna (a ne licna), a pokazna je vjerojatno i druga, iako se to zbog homonimije s nominativom licne zamjenice ne može tvrditi sa sigurnošcu. Takve zamjeni­ ce barem donekle ukazuju i na vremenski odnos procesa prema trenutku govora. Ovakvu bi upotrebu zamjenica u govorima valjalo detaljnije istražiti. Pri traženju odgovora na pitanje koje jedinice valja smatrati sintakticki odgo­varajucima nominativnomu subjektu, problematicne su, naravno, jedinice kao za­visne recenice, infinitivi i kolicinske konstrukcije. U takvim slucajevima razliciti lingvisti nude razlicita rješenja: jedni potencijalnim nominativnim ekvivalentima priznaju vrijednost subjekta, a drugi ne.29 To nije ni cudno jer potpuno zadovo­ 28 Oba primjera iz Creissels 2019: 4. 29 Usp. primjerice Melvinger 1980 (7sq.), Belaj 2004 (15), Letucij 2011 (§ 0.2.) i Creissels 2019 (9). ljavajucega rješenja zapravo nema, nego je svako rješenje u vecoj ili manjoj mje­ri uvjetno. Prema ovdje odabranoj strategiji, ekvivalenti nominativnoga subjekta postoje. To su, uvjetno receno, rijeci koje bi, kad bi to bilo moguce, imale nomi­nativni nastavak. Osnovni je kriterij za odredivanje nominativnoga ekvivalenta zamjenjivost problematicne jedinice nedvojbenim funkcionalno ekvivalentnim nominativom imenice. Tako se recenice kao (27) ovdje smatraju licnima sa zavi­snom recenicom kao subjektom (usp. i (28)). (27) hrv. Ondje piše da je pušenje štetno. (28) hrv. Ondje piše neka glupost. Naime, razlika izmedu pišem da je pušenje štetno i piše (tj. napisano je) da je pušenje štetno nije u tom što se glagol jednom upotrebljava licno, a drugi put be­zlicno, nego je posrijedi sintakticka derivacija vrlo slicna onoj u (47) (za pojam v. ondje u 4. poglavlju). Problematicnije su recenice kao (29), ali takve je recenice prema odabranom pristupu bolje smatrati licnima (usp. i (30)). (29) hrv. Cini se da je dobro. (30a) hrv. Sve te stvari se tebi cine. (30b) hrv. **Sve te stvari se tebi cini. Licne su i recenice kao (31) (usp. (32)), ali vecina je recenica s infinitivom pro­blematicna. (31) hrv. Šutjeti je zlato. (32) hrv. Šutnja je zlato. Tako je u recenicama kao u (33) nominativ moguc, ali je pitanje koliko je funkci­onalno ekvivalentan infinitivu.30 (33a) hrv. Pušiti je štetno. (33b) hrv. Svida mi se ležati. Takve su recenice granicne. Granicne su i recenice kao (34). Naime, moguce su re­cenice kao (35), ali u ekvivalentnoj upotrebi nije moguc nedvojbeni i punovrijedni nominativ, tj. imenica (po mogucnosti e-vrste) u nominativu. (34) hrv. Treba krenuti. (35) hrv. Treba raditi, i što još treba? U nekim hrvatskim govorima (takvi su cakavski govori otoka Ugljana) postoji nacin debitiv,31 koji se tvori od 3. l. jednine glagola biti (obicno u prezentu ili per-fektu) i infinitiva, pri cem je logicki subjekt u dativu (usp. (36)). 30 U pušenje je štetno je štetno pridjev (kakvo), a u (27a) prilog (usp. hrv. griješiti je ljudski, a ne **ljudsko). Isto tako, svida mi se ležati nije isto što i svida mi se ležanje, nego prije odgovara recenici svida mi se kad ležim, što dovodi u pitanje subjektnost infinitiva. 31 O debitivu usp. i Plungjan 2016: 385sq. (36a) hrv. (kukljicki govor) P.jti mi je. ‘Trebam ici (dosl.: poci).’ (36b) hrv. (kukljicki govor) B.lo mi je p.jti. ‘Trebao sam ici (dosl.: poci).’ U slucaju takva debitiva, ako ga smatramo nacinom, infinitivvec po definiciji ne može biti subjekt jer je debitivtvoren od infinitiva i glagola biti kao nacin složen glagolski oblik, a osim toga, infinitiv se u debitivu zapravo ne može zamijeniti ni imenicom ni zamjenicom. Prema tome, recenice kao (36) uvijek su bezlicne. Konstrukcije su s kolicinskim zamjenicama i glavnim brojevima kao pet gra­nicne, usp. (37). (37a) hrv. Došlo ih je sto(tinu). (37b) hrv. Došla ih je stotina. Konstrukcije se pak sa subjektnim slavenskim genitivom i samostalnim dijelnim genitivom kao subjektom smatraju bezlicnima jer nominativ kojim se takvi geniti-vi u nekim slucajevima mogu zamijeniti, nije ekvivalent genitiva, tj. genitiv se ne može smatrati neostvarenim nominativom kao što se mogu smatrati neke zavisne recenice, neki infinitivi, nesklonjivi brojevi i sl. Kao što se vidi, ako se za razgranicavanje subjekta i nesubjekta koristimo relativno strogim sintaktickim kriterijima, možemo relativno uspješno razgraniciti licnost od bezlicnosti u nekom pojedinom konkretnom jeziku, osobito ako je taj jezik strukturno blizak jezicimana kojima se zasniva europska gramaticka tradici­ja: klasicnim jezicima. Ipak, što je uzorak jezika veci, to je teže definirati licnost i bezlicnost.32 Medutim, definicija subjekta, kao što je ranije spomenuto, nije jedini problem povezan sa strukturnom bezlicnošcu. Drugi veliki problem leži u odnosu strukturne bezlicnosti i srodnih pojava povezanih s argumentima koji nisu subjekt. 4 BezlicnostinekedrUgeosoBitostiargUmentne strUktUre Pri kraju uvodnoga poglavlja spomenuto je da pojam bezlicnost izvorno ozna-cava svojstvo bezlicnih glagola da se ne mijenjaju po licu. Pitanje je koje se sámo namece pri pomisli na takvu koncepciju bezlicnosti, što je s bezlicnošcu u jezicima s morfološkim licem drukcijim nego u tipicnim europskim jezicima i je li rijec o fenomenu koji treba povezivati iskljucivo sa subjektom. Naime, je­zici se razlikuju po tom kako izražavaju morfološko lice. Tipicni europski jezici morfološki izražavaju samo lice subjekta, ali brojni jezici svijeta morfološki, tj. uglavnom glagolskim afiksima, izražavaju ne samo lice subjekta, nego i lice izravnoga, a nekada i neizravnoga objekta (Plungjan 2016: 303). Osim toga, u nekim 32 Prema Creissels 2019 (4) u relativno strogo akuzativnim jezicima moguce je definirati bezlic­nost, a u relativno strogo ergativnim jezicima antiimpersonal (takoder svojevrsnu bezlicnost), ali u jezicima koji nisu strogo akuzativni ili strogo ergativni, pokušavanje definicije bezlicnosti nema osobita smisla. se jezicima lice uopce ne izražava na glagolu, dok rijetki jezici morfološki ne izražavaju lice subjekta, ali zato izražavaju lice argumenta koji se može smatrati objektom.33 S druge strane, ako promatramo sva sredstva kojima se izražava ka­tegorija lica, a ne samo sinteticka, situacija u jezicima postaje znatno usporedivi­ja. Isto tako, postaje jasno da i u slucaju bezlicnosti u užem smislu, slicno kao i u slucaju tzv. referencijske bezlicnosti, treba promatrati sve argumente glagola, a ne samo subjekt. Pri takvu pristupu primjecuje se da licnosti i bezlicnosti ponaj­prije odgovara prijelaznost i neprelaznost, a zatim slicne pojave s drugim aktan­tima i, u manjoj mjeri, cirkumstantima. Jasno je da se bezlicnost i neprelaznost u odredenoj mjeri razlikuju, ali je ipak rijec o analognim pojavama, a razlike medu njima uvjetovane su semantickim i sintaktickim specificnostima subjektaodnosno objekta. Štoviše, i s prijelaznošcu/neprelaznošcu postoje u tipološkom proucavanju jezika donekle slicni problemi kao i s licnošcu/bezlicnošcu. S tim u vezi neki lingvisti uz sintakticku postuliraju i semanticku prijelaznost.34 Kao što u slucaju subjekta postoje bezlicni predikati (koji mogu biti samo bezlicni) i bezlicna upotreba predikata (koji se mogu upotrebljavati i licno), tako i u slucaju izravnoga objekta postoje neprelazni predikati (koji su iskljucivo neprelazni) kao i predikati uz koje objekt može i ne mora doci. Razna se kolebanja u prije­laznosti oznacavaju terminom labilnost, dok se kolebanja u licnosti/bezlicnosti u pravilu nikako ne imenuju. Termin labilnost kod razlicitih lingvista ima razlicit opseg i razlicito znace­nje. Dva su osnovna fenomena koja se nazivaju labilnošcu: 1. kolebanje objekta kao u (38); 2. varijacija kao u (39). (38) hrv. Ivan jede janjetinu. > Ivan jede. (39) njem. Peter zerbricht das Glas. > Das Glas zerbricht. ‘Peter razbija cašu. > Caša se razbija.’ Prvi se tip naziva A-labilnošcu jer se pri detranzitivizaciji cuva agens, a drugi P-labilnošcu jer se pri detranzitivizaciji cuva pacijens. Neki lingvisti labilnošcu nazivaju samo drugi tip, i to samo u primjerima s kauzativnim i nekauzativnim glagolom kao što je navedeni. S druge strane, u literaturi se labilnošcu mogu na­zivati i gotovo sve varijacije u kojima u jednom slucaju postoji izravni objekt, a u drugom ne, primjerice kao u (40). (40) hrv. maknuti ruku : maknuti rukom I konacno, dio lingvista labilnošcu zove izmedu ostaloga i varijacije u kojima ne sudjeluje izravni objekt. Detaljnije o opsegu pojma labilnost u lingvistici v. Letu-cij 2006: 11sqq. i Letucij 2014: § 3.3. Vec se iz same raznolikosti shvacanja labilnosti daje naslutiti da s tim poj-mom postoje odredeni problemi. I doista, labilnost jest problematican pojam jer 33 Za oboje v. Keenan 1987: 101. 34 O tom v. Letucij 2006: 9. izbor kriterija koji se uzimaju kao osnova za njegovu definiciju, cesto nije osobito sretan. To je vrlo uocljivo u slucaju labilnosti kao fenomena koji obuhvaca dva prikazana tipa: A-labilnost i P-labilnost. Kao prvo, takva labilnost zapravo obuhvaca najmanje dva dosta razlicita fenomena. U slucaju se A-labilnosti jednostavno izostavlja35 objekt, ali znacenje predikata i ostalih argumenata u osnovi ostaje isto. Štoviše, u samoj se situaciji podrazumijeva neki objekt (Ivan jede nešto), pa možemo reci da je i situacija koja se prikazuje prijelaznom i neprelaznom varijantom u osnovi ista, iako je u slucaju neprelazne varijante slabije definirana.36 U slucaju P-labilnosti subjekt je u prijelaznoj varijanti bio agens, a u neprelaznoj je pacijens, tj. entitet koji je u prijelaznoj varijanti bio objekt i dalje ostaje izrecen, ali je postao subjekt, dok entiteta koji je u prijelaznoj varijanti bio subjekt, u neprelaznoj nema. Osim toga, ni situacija koju oznacavaju dvije varijante nije potpuno ista. Tako u neprelaznoj varijanti iz (39) može biti jednostavno rijec o osobini caše (npr. u interpretaciji: ako padne s visine od dva metra na beton, caša se razbija), a takva je interpreta­cija nemoguca u prijelaznoj varijanti. Prema tome, labilnost je kakvu opisujemo, doista spoj dvaju dosta razlicitih fenomena. Medutim, ako u A-labilnost uz pri­mjere poput (38) svrstamo i primjere poput (40), kao što se cini u Letucij 2014: § 3.3.1.2., onda dobivamo himeru sastavljenu od cak tri vrlo razlicite pojave. Kao drugo, naziv labilnost ne samo da obuhvaca prilicno razlicite fenomene, nego ih uz to obuhvaca samo djelomicno, a ne u cjelini, što osobito komplicira situaciju. Tako tzv. A-labilnosti u slucaju objekta odgovara slicno izostavljanje subjekta u primjerima kao (41), koje se u pravilu ne smatra labilnošcu.37 (41) hrv. P.še bura. > P.še. S druge strane, tzv. P-labilnosti kao u (39) odgovara odnos u primjerima kao (42) i, bez obzira na razlike u dijakronijskom razvoju, odnos u primjerima kao (43). (42) rus. .. ....... ... .. ...... > .. ...... .. ......38 ‘Poslali smo ga po pivo. > Otišao je po pivo.’39 35 Zapravo nije korektno jednu od varijanata (bilo prijelaznu bilo neprelaznu) opcenito uzimati kao ishodišnu, nego to ima smisla ciniti samo kad nam dijakronijsko proucavanje nedvojbeno dokazuje da je jedna varijanta starija. Ipak, u ovom se odjeljku to ponekad cini radi lakšega pre­docavanja odnosa medu varijantama, a cešce radi vjernosti izvorima (tako je »cuvanje« agensa odnosno pacijensa termin preuzet iz literature). Isto tako, nije sasvim korektno ni govoriti o kolebanjima, nego bi korektnije bilo govoriti o odnosima. 36 Doduše, u Letucij 2014: §3.3. se razlikuje izostavljanje izravnoga objekta, koji se podrazumijeva, kao u .......... ..... i neprelazna upotreba, kao na primjer u slucaju glagola ...., ...., ......, iako autor priznaje da takvo razlikovanje nije jednostavno. Svakako postoje odredene nijanse na temelju kojih se slucajevi mogu razvrstati u podskupine, ali, po mom mišljenju, razlike nisu dovoljno velike da bi se jedni glagoli smatrali nelabilnima, a drugi labilnima. 37 U Letucij 2006: 38 tvrdi se da su klasicni slucajevi A- i P-labilnosti medusobno asimetricni, te da A-labilnost ima više smisla usporedivati s defokusiranjem aktora nego s P-labilnošcu. 38 Neznatno modificirani primjeri iz Letucij 2006: 41. 39 Prijevod nije precizan, ali odražava promjene koje se dogadaju sa subjektom. (43) hrv. (kukljicki govor) S. san dit. na katr.du. > Dit. je s.lo na katr.du. ‘Posjeo sam dijete na stolicu. > Dijete je sjelo na stolicu.’ Medutim, takviprimjeri po definiciji ne pripadaju u P-labilnost jer se ne »cuva« pacijens, tj. onaj tko trci po pivo ili sjeda, nije pacijens.40 Navedenim bi se problemima moglo doskociti sljedecim terminološkim rješe­njem: razna kolebanja argumentne strukture41 pri kojima sam glagol ostaje nepro­mijenjen moguce je podijeliti na labilnost i varijativnost. Labilnost je kolebanje pri kojem se izrice ili »prešucuje« jedan od argumena­ta, ali se pri tom ne mijenjaju uloge drugih argumenata kao u (44). (44a) hrv. Jedem (janjetinu). (44b) hrv. P.še (bura). Ovamo pripadaju i primjeri kao (45), ali ne i primjeri kao (46) jer se zamagljujuce trece lice ovdje ipak smatra specificnim subjektom. (45) hrv. Policija me kaznila. > Kaznilo me.42 (46) hrv. Policija me kaznila. > Kaznili su me. Ovisno o tom koji se argument koleba, može se govoriti o labilnosti subjekta (44b), izravnoga objekta (44a) itd. U slucaju labilnosti suprotstavljene su upo­trebe kao subjektna i besubjektna, objektna i bezobjektna. Slucaj u kojem postoji aktant možemo opcenito zvati aktantnom, a u kojem aktanta nema, bezaktan­tnom upotrebom predikata. Nazivi bi se aktantna i bezaktantna upotreba radi jednostavnosti mogli primjenjivati i u slucajevima kad nije rijec o aktantu, nego o nekoj drugoj dopuni. Varijativnošcu se ovdje nazivaju odnosi pri kojima se padeži reinterpretiraju i/ ili mijenjaju. Reinterpretacija je promjena znacenja (znacenjske uloge), dok se pod mijenjanjem podrazumijeva da se u jednom slucaju upotrebljava jedan padež, a u drugom drugi.43 Reinterpretacija i mijenjanje se cesto kombiniraju. Varijativnost se može podijeliti na više tipova. Ovdje se necu baviti detaljnom klasifikacijom varijativnosti, nego cu samo izdvojiti njezina dva najistaknutija tipa. To su sin­takticka (aktantna) derivacija i sintakticko stanje. Sintaktickaaktantna derivacija i sintakticko stanje odgovarajuformalnoj aktantnoj derivacijii formalnomu (mor­fološkomu) stanju, s tom razlikom da se pri formalnim ekvivalentima ne mijenja samo argumentna struktura, nego i glagolski oblik. Aktantnu je derivaciju i stanje katkada teško razgraniciti. Aktantna se derivacija od stanja razlikuje time što se pri njoj mijenja broj aktanata i/ili participanata.44 Sintaktickom se derivacijom 40 Usp. i Letucij 2006: 24. 41 Nulta se anafora ne smatra kolebanjem argumentne strukture. 42 Supstandardno. 43 Što vrijedi za padeže bez prijedloga, vrijedi i za ostale nacine kodiranja znacenjskih uloga, ponajprije za prijedložne skupine. 44 Detaljnije v. Plungjan 2016: 271sqq. i Testelec 2001: 432sqq. svakako može smatrati varijativnost s promjenom broja argumenata pri kojoj se istodobno reinterpretira status/znacenje nekoga od preostalih argumenata. Primjeri su sintakticke derivacije (47a) i (47b). (47a) hrv. (kukljicki govor) Jeli sid.? :Jeli ga sid.? ‘Sjedi li (o malom djetetu)? : Stavljaju li ga da sjedi?’ (47b) hrv. Mici ga! : Mici!45 U slucaju sintaktickoga stanja broj argumenata i participanata ostaje isti (ista je u osnovi i sama situacija), ali se mijenja njihov sintakticki status (48). (48) bug. .. .. ......... : ... .. .. ........46 ‘Ne volim ga. : On mi se ne svida.’ Granican je primjer izmedu sintaktickoga stanja i nekoga drugoga tipa varijativ­nosti (49). (49) hrv. Punim vodu u cašu. : Punim cašu vodom. Naime, akuzativ se s jedne strane u oba slucaja može smatrati svojevrsnim paci­jensom, ali se pri detaljnijem razmatranju ipak uocava da uloga akuzativa u na­vedenim primjerima nije sasvim ista. Sigurno se ni sintaktickom derivacijom ni sintaktickim stanjem ne mogu smatrati primjeri varijativnosti poput (40) i (50) jer medu njima postoji semanticka razlika koja se ne može objasniti kao stanje ili aktantna derivacija. (50) hrv. Znam tu pjesmu. : Znam za tu pjesmu. Da bi se što bolje proucili fenomeni povezani s argumentnom strukturom, po­treban je integralan pristup u kojem se ne promatraju bezlicnost, neprelaznost itd. kao zasebne pojave koje imaju malo zajednickih osobina, nego se promatra bezaktantnost kao pojava koja ima svoje podvrste: besubjektnost, bezobjektnost itd., odnosno beznominativnost, bezakuzativnost itd. Doduše, termini kao subjekt, objekt, nominativ i akuzativ, koji su prikladni za tipicne europske jezike, nisu naj­ prikladniji ili barem nisu jedini prikladni za neku vrstu univerzalne gramatike. Pri usporedivanju velikoga broja raznolikih jezika prikladniji je veci broj podjela od kojih se svaka temelji na relativno malenu broju parametara. 5 zakljUcak U ovom sam radu nastojao ukazati na osnovne probleme povezane s koncep­cijom bezlicnosti i barem donekle se približiti njihovu rješenju. Bezlicnost je pojam nastao pri proucavanju indoeuropskih jezika, ponajprije klasicnih. S ra­zvojem lingvistike širila se njegova primjena, a on se mijenjao i obrástao novim 45 Supstandardno: = makni se. 46 Primjeri su iz Letucij 2006: 29. znacenjima. To je dovelo do dviju suvremenih koncepcija bezlicnosti: komuni­kativno-funkcionalne i strukturne. Prva je koncepcija daleka od tradicionalne, i premda sam fenomen koji se pod tom koncepcijom podrazumijeva, nije sasvim lišen smisla, termin bezlicnost ne cini se prikladnim za njegovo imenovanje. Suvremeno je pak shvacanje strukturne bezlicnosti relativno blisko tradicional­nomu, ali je i ono povezano s odredenim problemima. Kao prvo, nije jasan kri­terij po kojem se u strukturnu bezlicnost ukljucuju pojave kao opce drugo lice i zamjenice kao njemacko man. Osim toga, te se pojave ne bi smjele povezivati u prvom redu sa subjektom/bezlicnošcu, nego svaku od njih treba promatrati ponajprije kao cjelinu koja nije karakteristicna samo za mjesto nominativnoga subjekta, nego i za druge argumente (sve ili dio njih). Ostatak se strukturne bezlicnosti u zasebno uzetim jezicima, osobito tipicnim europskim, može bez vecih teškoca definirati kao besubjektnost i razgraniciti od drugih bliskih pojava. Medutim, opcejezicna definicija strukturne bezlicnosti vjerojatno nije moguca. Znatno se produktivnijim od zasebnoga proucavanja bezlicnosti, osobito u tipo­loškim studijama, cini proucavanje argumentne strukture u cjelini. Kao što je suvremena lingvistika napustila koncepciju recenice s dva središta (subjektom i predikatom) i prihvatila koncepciju s predikatom kao jedinim središtem uzima­juci u obzir razlicitu rangiranost argumenata oko toga središta, tako bi trebala i pri proucavanju raznih fenomena povezanih sa subjektom osvijestiti cinjenicu da su u osnovi isti fenomeni karakteristicni i za druge argumente. Time se gubi po­treba za pojmom bezlicnost (on se može zadržati radi cuvanja tradicije i iz prak­ticnih razloga, ali pri tom valja razumjeti da bezlicnost pripada u istu kategoriju kao neprelaznost i slicne pojave), a dobiva se bolji uvid u fenomene povezane s argumentnom strukturom predikata. literatUra Aristava 2011 = .... .. ........, ........ ........ ........... . ......... ....., ..­...: ......... ............... ........... ... .. .. ........, 2011. [Šota K. Aristava, Problema prostogo predloženija v abhazskom jazyke, Suhum: Abhazskij gosudarstvennyj universitet im. A. M. Gor’kogo, 2011.] Belaj 2004 = Branimir Belaj, Pasivna recenica, Osijek: Filozofski fakultet Sveucilišta Josipa Jurja Strossmayera, 2019. Creissels 2019 = Denis Creissels, Impersonal constructions in typological perspective, Sixteenth conference on typology and grammar for young scholars, Russian academi of sciences, Institute for linguistic studies (2019), https://www.youngconfspb.com/application/files/2615/7480/4139/ Creissels-Impers.Constr.pdf. De Swart 1998 = Henriette de Swart, Aspect shift and coercion, Natural language and linguistic theory 16.2 (1998), 347–385. Foley – van Valin 1984 = William Foley – Robert van Valin, Functional syntax and universal grammar, Cambridge: Cambridge University Press, 1984. Haberland 2006 = Hartmut Haberland, Thetic-categorical distinction, Encyclopedia of language and linguistics 12, ur. Keyth Brown, Amsterdam: Elsevier Science 2006, 676–677. Keenan 1987 = Edward Louis Keenan, Towards a universal definition of ‘subject’, u: Edward Louis Keenan, Universal grammar: 15 essays, Croom Helm, London i dr., 89–120. Kibrik 2001 = ......... .. ......, .........., ............ ......... (2001),www.kru­ gosvet.ru. [Aleksandr E. Kibrik, Podležašcee, Ènciklopedija Krugosvet (2001), www.krugosvet.ru.] Kibrik 2013 = ...... .. ......, .............. . ..... . ......... ........., ........­... .............: ..... ....... .............. ...... .. ............ ........­..... 1, .... ........ .. ........, ...... .. ....: ......-.......... ....... ..... ...... ..... – ..... ........... ..........., 2013: 15–18. [Andrej A. Kibrik, Nediskretnost’ v jazyke i fokal’naja struktura, Kognitivnoe modelirovanie: trudy pervogo meždunarodnogo foruma po kognitivnomu modelirovaniju 1, red. Svetlana I. Masalova, Rostov na Donu: Severo-kavkazskij naucnyj centr vysšej školy – Južnyj federal’nyj universitet, 2013.] Knjazev 2014 = .... .. ......, .........-...... ............ .... 2-.. .... . ....... ....., Acta linguistica Petropolitana: ..... ......... ............... ............ 10.3 (2014), 324–340. [Jurij P. Knjazev, Obobšcënno-licnye upotreblenija form 2-go lica v russkom jazyke, Acta lin­guistica Petropolitana: trudy Instituta lingvisticeskih issledovanij 10.3 (2014), 324–340.] Kor Chahine – Guiraud-Weber 2020 = Irina Kor Chahine – Marguerite Guiraud-Weber, Im­personal constructions in Slavic, Encyclopedia of Slavic languages online, ur. Marc Green­berg– Lenore Grenoble, Brill, https://www.academia.edu/44259862/Impersonal_constructi­ons_in_Slavic. Letucij 2006 = ......... .. ......., ......... ......... ........: ............. . ...­................ ......., magistarski rad, .......... ............... ............ ..........., ......, 2006. [Aleksandr B. Letucij, Tipologija labil’nyh glagolov: semanticeskie i morfosintaksiceskie aspekty, magistarski rad, Rossijskij gosudarstvennyj gumanitarnyj universitet, Moskva, 2006.] Letucij 2011 = ......... .. ......., ..........., ...... .......... ........ ....... ....­...... (2011), http://rusgram.ru/. [Aleksandr B. Letucij, Bezlicnost’, Proekt korpusnogo opisanija russkoj grammatiki (2011), http://rusgram.ru.] Letucij 2014 = ......... .. ......., ............, ...... .......... ........ ....... .......... (2014), http://rusgram.ru/. [Aleksandr B. Letucij, Perehodnost’, Proekt korpusnogo opisanija russkoj grammatiki (2014), http://rusgram.ru.] Lyons 1977 = John Lyons, Semantics 2, Cambridge: Cambridge University Press, 1977. Malchukov – Siewierska 2011 = Andrej L. Malchukov – Anna Siewierska, Introduction, Imperso­nal constructions: a cross-linguistic perspective, ur. Andrej L. Malchukov – Anna Siewierska, Amsterdam – Philadelphia: John Benjamins Publishing Company, 2011, 1–15. Markovic 2012 = Ivan Markovic, Uvod u jezicnu morfologiju, Zagreb: Disput, 2012. Melvinger 1980 = Jasna Melvinger, Sintaksa infinitiva u hrvatskom književnom jeziku, doktorska disertacija, Sveucilište u Osijeku, Osijek, 1980. Paduceva 2015 = ..... .. ........, ............... ......... ..........., ...... ...­....... ........ ....... .......... (2015), http://rusgram.ru/. [Elena V. Paduceva, Kommunikativnaja struktura predloženija, Proekt korpusnogo opisanija russkoj grammatiki (2015), http://rusgram.ru.] Plungjan 2016 = Vladimir A. Plungjan, Opca morfologija i gramaticka semantika: uvod u proble­matiku, Zagreb: Srednja Europa 2016. Renzi – Salvi – Cardinaletti 1988 = Lorenzo Renzi – Giampaolo Salvi – Anna Cardinaletti (ur.), Grande grammatica italiana di consultazione I:la frase; i sintagmi nominale e preposizionale, Bologna: Il Mulino, 1988. Siewierska 2008 = Anna Siewierska, Introduction: impersonalization from a subject-centred vs. agent-centred perspective, Transactions of the philological society 106.2 (2008), 115–137. Testelec 2001 = .... .. ........, ........ . ..... ........., ......: .......... .......­ ........ ............ ..........., 2001. [Jakov G. Testelec, Vvedenie v obšcij sintaksis, Moskva: Rossijskij gosudarstvennyj gumanitar­nyj universitet, 2001.] Uhlik – Žele 2018 = Mladen Uhlik – Andreja Žele, Brezosebne zgradbe v slovenšcini: kontrastiva z drugimi južnoslovanskimi jeziki in rušcino, Jezikoslovni zapiski 24.2 (2018), 99–112. van der Auwera – Gast – Vanderbiesen 2012 = Johan van der Auwera – Volker Gast – Jeroen Vanderbiesen, Human impersonal pronoun uses in English, Dutch and German, Leuvense bij­dragen 98 (2012), 27–64. van Valin 2000 = Robert van Valin, A concise introduction to role and reference grammar, Flumi­nensia 12.1–2 (2000), 47–78. van Valin – Lapolla 2016 = Robert van Valin – Randy Lapolla, Syntax: structure, meaning and function, Cambridge: Cambridge University Press, 2016. von Seefranz-Montag 1995 = Ariane von Seefranz-Montag, Impersonalien, u: Syntax: ein interna­tionales Handbuch zeitgenössischer Forschung 2, ur. Joachim Jacobs i dr., Berlin – New York: Walter de Gruyter, 1995, 1277–1287. Wierzbicka 1988 = Anna Wierzbicka, The semantics of grammar, Amsterdam – Philadelphia: John Benjamins Publishing Company, 1988. Zaliznjak – Šmelëv 2000 = .... .. ........ – ....... .. ......, ........ . ....... .....­......., ......: ..... ....... ........, 2000. [Anna A. Zaliznjak – Aleksej D. Šmelëv, Vvedenie v russkuju aspektologiju, Moskva: Jazyki slavjanskoj kul’tury, 2000.] Zolotova – Onipenko – Sidorova 2004 = ...... .. ........ – ....... .. ........ – ..­.... .. ........, ............... .......... ........ ....., ......: ....., 2004. [Galina A. Zolotova – Nadežda K. Onipenko – Marina Ju. Sidorova, Kommunikativnaja gram-matika russkogo jazyka, Moskva: Nauka, 2004.] povzetek Brezosebnost in sorodni pojavi: osnovni problemi Prispevek obravnava osnovne probleme, povezane z razlago in razumevanjem brezoseb­ nosti. V prvem delu povezujemo tradicionalni pristop obravnave brezosebnosti z udele­žensko strukturo in uvajamo termine entiteta, proces in specifikacija, na katere se na­vezuje struktura povedi in s tem tudi udeleženska struktura povedka. V drugem delu sta obravnavana in sopostavljena dva nacina opredeljevanja brezosebnosti v sodobnem jezi­koslovju – strukturni in komunikativno-funkcijski, oba glede na tradicionalno koncipira­ nje brezosebnosti. Komunikativno-funkcijska brezosebnost je kot pojav, pri katerem se raba termina brezosebnost ne zdi ustrezna, iz nadaljnje obravnave izkljucena. Tretji in cetrti del obrav­nava osnovna problema pri strukturnem pojmovanju brezosebnosti: opredelitev osebka in problem odnosa med brezosebnostjo in podobnimi pojavi v udeleženski strukturi povedka. Poleg zgledov iz hrvašcine in tudi drugih evropskih jezikov so dodani podatki iz tipološke literature. V zakljucnem delu so na kratko predstavljeni razlogi, zaradi katerih bi bilo treba obravnavo brezosebnosti zamenjati z integralnim preucevanjem udeleženske strukture. S tem se ukinja potreba po posebnem pojmovanju brezosebnosti in obenem omogoca boljši uvid v delovanje udeleženske strukture povedka. ......Spahic mikRotoponimijajugoiStocnogdijelaopcine .... ............ .................................. Mikrotoponimija jugovzhodnega dela obcine Plav v Crni gori V prispevku so analizirani mikrotoponimi jugovzhodnega dela obcine Plav (Crna gora). Na osnovi intervjuja z informatorjem so zapisani naglasi in narecne oblike toponimov, zatem pa so toponimi analizirani z uporabo klasifikacije, ki upošteva njihovo formalno in semanticno ravnino. Izkazana je dosežena stopnja razvoja mikrotoponimov, najbolj zastopane oblike toponimov in nakazana smer njihovega nadaljnjega razvoja. Kljucne besede:.Plav, Crna gora, mikrotoponimija, klasifikacija Microtoponymy in the Southeastern Part of the Municipality. ................... This article analyzes a collection of microtoponyms in the southeastern part of the Municipality of Plav, Montenegro. Based on an interview with an informant, the accents and dialect forms of toponyms were recorded, and then the toponyms were analyzed by applying a classification that takes into account their formal and semantic features. The level that the microtoponym collection has attained and the most common forms of toponyms are described, as well as directions for further development. Keywords: Plav, Montenegro, microtoponym collection, classification . .... Buduci da je, u okviru toponomastike, preporucljivo da se prije iscrpno popisuje grada s podrucja manjih geografskih cjelina (npr. zaseoci) nego da se obuhvate vece geografske cjeline bez sistematske iscrpnosti (Hadžimejlic 1987: 2), u radu se obraduje mikrotoponimija jugoistocnog dijela opcine Plav. Istraživano podrucje obuhvata urbano jezgro i jugoistocni dio plavske opcine, do granice sa Albanijom, gdje je lokalnostanovništvo tokom 50-ih i 60-ih godina 20. stoljeca izlazilo na katune ispod planine Bogicevice. Tokom ovih aktivnosti izgraden je vrlo živopisan mikrotoponomastikon, dijelom na starom, predslavenskom toponomastikonu, zatim slavenskom sred­njovjekovnom toponomastikonu na koji se naslonio toponomastikon iz perioda osmanlijske uprave. Kao kontaktna zona sa Albanijom ovo podrucje sadrži i toponime porijeklom iz albanskog jezika. Buduci da ovom mikrotoponomasti­konu, odnosno njegovom vecem dijelu, prijeti nestanak zbog prestanka privred­nih aktivnosti koje su ga, vecim dijelom, i obrazovale, koristimo priliku da ga zabilježimo. Takoder se nastoji ukazati na potrebu imenovanja toponima onako kako ih izgovara stanovništvo tog kraja da bi dobili svoju potpunu lingvisticku i upotrebnu vrijednost jer su toponimi uvijek gradeni od dijalekatske materije, odakle uzimaju fonetske, morfološke i sintaksicke elemente (Hadžimejlic 1987: 5). U ovom radu se takoder nastojidati doprinos poznavanju i ocuvanju narodnih govora koji, nažalost, izumiru pod pritiskom standardnog jezika. ....Lingvisticka interpretacija mikrotoponomastikona Govor Plava je, u okviru štokavskog narjecja, uvršten u zetsko-sjenicki dijalekt (Ivic 2001: 209), u novije vrijeme, u stare štokavske zetsko-južnosandžacke go-vore (Jahic – Halilovic – Palic 2000: 31). Osobenosti govora Plava u odnosu na susjedne gornjovasojevicke govore naglašava i Džogovic (2009). Govor Plava uvršten je i u jugoistocnu skupinu crnogorskih govora (Cirgic 2011: 71). Vokalni sistem.Pored standardnog vokalnog sistema, u ovom govoru, što je zabilježeno i u mikrotoponomastikonu, postoji poluglasnik a.....). Praslavenski glas e je dvosložan. Konsonantski sistem. Pojavljuje se desonorizacija suglasnika u medijalnoj poziciji, njihov slab izgovor i gubljenje. Desonorizacija je prisutna i u finalnoj poziciji kao i uprošcavanje grupe -st > s u finalnoj poziciji. Cesta je pojava sekun­darnog h u inicijalnoj poziciji gdje je i inace ovaj glas stabilan. Suglasnik h.....­dijalnoj pozicijije podložan slabljenju i gubljenju, ali se nikad ne mijenja drugim suglasnicima. U finalnoj poziciji je ovaj suglasnik u toponomastikonu uglavnom stabilan. Sonant l je vrlo nestabilan ispred vokala prednjeg reda u ovom govoru, pa i u toponomastikonu, i uglavnom alternira na dva nacina, l ~ l i l ~ l. Smatra se da su alternacije l ~ l i l ~ l posljedica jezika u kontaktu (Džogovic 2009: 10). Ispred drugih samoglasnika sonant je uglavnom stabilan, ali može alternirati u l (kao u toponimu L.ca). Sonant j je takoder nestabilan. Pojavljuje se u intervokalnoj poziciji u toponimu D.jo, da popuni hijat, a gubi se u toponimu P..si v.h. U topo­nimu Sem.nske l.ke njegovo gubljenje otežava prozirnost prvog clana toponima (Sem.nske < sèjmenin). Pojavljuje se i metateza (M.šnica, V.no S.lo / V.jno S.lo, Sem.nske.l.ke, Šark.novica L.te.k). Jekavsko jotovanje je gotovo dosljed-no. Primjecuje se izostajanje sibilarizacije u toponimu Temn.ki, a u govoru se može cuti i Karad.ki. Alternacija p ~ f u toponimu Kofil.ca je takoder indikativna (postoji i toponim Firišta sa alternacijom v ~ f koji nije uvršten u mikrotoponoma­stikon jer ga informator nije prepoznao). Akcenatski sistem. U toponomastikonu Plava zastupljen je cetveroakce­natski sistem. Zabilježeno je i staro prenošenje akcenta na proklitike (.za Dijela, .z Dijelo, . Dijo). Pojavljuju se predakcenatske i postakcenatske dužine. Silazni akcenti nisu vezani za prvi slog, naprotiv, cesto su na posljednjem slogu ako je zatvoren. Prezimena kao clanovi sintagme uglavnom zadržavaju akcent samog prezimena. U pojedinim toponimima izgubila se druga genitivna dužina ili ih uopce nema. Morfološke osobine. Toponime konstituiraju imenice i pridjevi, pa, u tom okviru, uocene su sljedece morfološke osobine. Broj kao gramaticka kategorija kod nekih toponima ima razlikovnu funkciju, Glav.ca (u Dreškovica Mahali) i Glav.ce (naselje na ulazu u Plav). Cesto ojkonim izveden od patronima u nomi­nativu ima akuzativni nastavak -e kao i toponimi formirani od apelativa u pluralu. Toponimi u akuzativu su cesto indeklinabilni (P.dove, Strùgova). Imenice koje oznacavaju prezimena u genitivu plurala diferenciraju toponim. Antroponimski elementi u vidu prisvojnih pridjeva u toponimima komponirane forme se javljaju cešce sa sufiksom -ov nego -in. . metodologijaiStRaživanjaipRimijenjenipodaci Toponomastikon je ekscerpiran sa geografskih karata list Priština (Konrad – Erben 1916) i list Novi Pazar (Novi Pazar 1916) i sa karte istraživanog podrucja (Cvijic 1914). Popis je provjeren traženjem dijalekatskih oblika u razgovoru sa informato­rom (Zada Dreškovic, rod. Bakovic, u Plavu 1938. godine). Razgovor je realiziran u periodu 11. 5. do 1. 11. 2019. god. u ukupnom trajanju od oko 350 minuta (oko 6 sati). U toponomastikon su uvršteni samo toponimi poznati informatoru i koje je posjecivao i posjecuje tokom života. Informatoru je procitan toponim, koji je potom on izgovorio i objasnio. Etimološka istraživanja toponima su prilagodena metodologiji kojom se slu­žio Vujicic (a koju je preuzeo od Tolstoja 1969): „od savremenog dijalekatskog geografskog termina ka historijskom, od geografskog terminaka toponimu“ (Vu­jicic 1982: 195) uglavnom prema Etimologijskom rjecniku hrvatskoga ili srpskoga jezika Petra Skoka (1971–1974). U radu su korišteni samo rezultati ovog opsežnog istraživanja. Toponimi su klasificirani prema klasifikaciji koju je predložila J. Hadžimejlic (1987: 92–128) kroz koju se pregledno može pratiti razvoj toponima i odrediti dostignuti nivo razvoja ovog mikrotoponomastikona. Interpretacija je osnovana na formuli T = I + d, gdje T predstavlja toponim, a I i d predstavljaju njegove formante, I identifikatora, topoosnovu, a d diferenci­jatora, topoformante odnosno clana toponomasticke sintagme. Toponomastikon se dijeliu grupe na osnovu osam formula, cetiri koje se odnose na formalni plan toponima i cetiri koje se odnose na unutrašnji, semanticki plan toponima. U odnosu na formalni plan, toponomastikon se dijeli na slobodne i komponi­rane forme po organizaciji topoformacije. Slobodna forma ima formulu S = O + a, gdje S oznacavaslobodnu formu toponima, O njegovu topoosnovu, a oznaka a su topoformanti, ovdje opceleksicki afiksi. Po karakteru topoformacije koja se osniva na razvojnim fazama toponima, slobodne forme se dijele na primarne likove (for­mula S1 = O + .) i sekundarne likove (formula S2 = O + a). Komponirana forma ima formulu K = z + A, gdje K oznacava komponiranu formu, A oznacava apelativ, a oznaka z ukazuje na atribut ili imenicu u padežu. Oznaka z možeukazivati i na sintagme, ali u istraživanom toponomastikonu nema takvih toponima. Po karakteru topoformacije koja se osniva na razvojnim fazama toponima, komponirane forme se dijele na primarne likove (formula K1 = A + z) i sekundarne likove (formula K2 = z + A). Na semantickom planu toponima razlikuje se direktna i indirektna nominaci­ja. Indirektna nominacija zahtijeva prisustvo posrednika koji pomjera ili mijenja leksicko znacenje: metafora (asocijacija po slicnosti), metonimija (asocijacija po susjedstvu) i gubljenje prvobitnog znacenja apelativa. Na semantickom planu to-ponima na osnovu motiva nominacije razlikuju se motivi koji proizilaze iz same prirode denotata(identifikacijai kvalifikacija) ili su to motivikoji se nalaze izvan denotata (lokalizacija i relacija). Treci kriterij za semanticki plan toponima je do­toponomasticki sadržaj, dakle, može se razmatrati jedno ili više semantickih polja toponima, ovisno o potrebi. . ..................... Navedenom naucnoistraživackom metodologijom analizirani toponimi su, primje­nom adekvatnihformula, klasificirani prema formi i znacenju, odnosno izvršena je toponomasticka interpretacija mikrotoponomastikona sa ova dva aspekta. Slobodne forme. Primarni direktni tip. Ova vrsta toponima se smatra pola­znim tipom u procesu nastanka toponima. Postoji samo topoosnova, ali ne i topofor­mant. Topoosnova je termin, geografski, poljoprivredni ili administrativni. Samo direktna toponimizacija može imati termin u svom sastavu u njegovom osnovnom znacenju. Iako se predvida gubljenje vecine ovih toponima zbog njihove homoni­mije sa terminima (Hadžimejlic 1987: 40), u ovom toponomastikonu oronim Hr.t / Hr.d. kojim se oznacava planina iznad Plava je vrlo stabilan. Stabilan je i ojkonim Met.h kojim se ovo selo naziva još od 13. st. a kao termin oznacava crkveni po­sjed ili oronim Zábel koji kao termin znaci zabran u korist manastira. Oblik ovih toponima se bilježi formulom S1A = O + . kojom su obuhvaceni toponimi nastali od geografskih termina (Cul.ntra.D.jo.Glav.ca.Hr.t / Hr.d..H.t.Krcev.na.L.m / L.m.Os.je.Pr.slapa.Studéna.c), poljoprivrednih termina (Bac.ja.Prek.tnica.... administrativnih termina (B.gle...Carš.ja.Ekon.mija.Met.h.Meter.s.Kar.ula.. Prnávor. Spl.f. Šeh.r. Zábel. Slobodne forme. Primarni indirektni tip. Ova grupa toponima se razli­kuje od prethodne na semantickom planu, odnosno kod ovih toponima postoji posrednik izmedu apelativa i toponima. U kvalifikacijskom tipu ovih toponima posredništvo se bazira na metafori, a u relacijskom tipu na metonimiji, a obu­hvaceni su formulom S1B = O + ., dakle, dijele se na kvalifikacijski tip (Ð.la.. L.ca.M.slo.Pl.v. / Pl.f.St.ra.c.St.mec.Vis.tor i relacijski tip: J.buka.Jóša.. Karad.k. Kl.ca. Sk.c. Slobodne forme. Sekundarni direktni tip.Ova grupa toponima je razvi­jenija na formalnom planu što se vidi u formi diferencijatora iz njihove formule. S2C = O + a. U ovoj podjeli u obzir su uzeti samo sufiksi, dok prefiksi i prefik­salno-sufiksalni toponimi spadaju u indirektnu toponimizaciju. Sufiksi se sma­traju praznim u semantickom smislu, iako i u ovom toponomastikonu pojedini sufiksi dopunjuju znacenje topoosnove. Ipak, semanticko znacenje nosi identi­fikator. U semantickom smislu, oni su identicni primarnom direktnom tipu, sa razlikom u tome da i apelativi, osim termina, mogu biti u topoosnovi. Ovdje su dati u opozicijama prema primarnom direktnom tipu, pa cine skupine tvrobenog i morfološkog opozita. Toponimi koji cine tvorbeni opozit dati su pregledno po vrsti sufiksa: -ica: Glav.ce.Jesen.ca.Livad.ca.Orn.ce; -ina: R.cina.Tršl.vine; -ište: Jag.. carište. J.cmišta; -aca: Mrkov.ca; -ze: B.beze; -je: Jav.rje. Toponimi koji cine morfološki opozit su samo u pluralu: B.re.B.rice.B.ro. ... C.te. Grad.ne. Hr.pe. J.ra. K.movi. L.kve. L.movi. L.ke. Pj.skovi. Pláne.. Póla / P.la. Toc.la. V.la. Slobodne forme. Sekundarni indirektni tip. Ovaj tip toponima razlikuje se od prethodnog ne po morfološkom obliku koji je isti što je vidljivo iz formule, vec po nacinu toponimizacije i vrijednosti clanova. On obuhvata nazive prefiksalnog, sufiksalnog i prefiksalno-sufiksalnog tipa i odreden je formulom S2D = O + a. Prefiksalni tip. U ovom tipu toponima semanticko obilježje nosi prefiks, pa je izvedena formula.S2D1 = p + O. U istraživanom mikrotoponomastikonu su eviden­tirana dva prefiksa, pod- i za-, kojima su formirani toponimi P.dbare .Závrš / Z.vrš. Sufiksalni tip. U ovoj grupi toponima identifikator su toponimske osnove op­cih imenica, osnove dobijene poimenicenjem pridjeva ili glagola i antroponimske osnove koji su, zapravo, posrednici u znacenju, a obuhvaceni su formulom S2D2 = O + s. Dalje se dijele prema vrsti posrednika na kvalifikacijski i relacijski tip. Kvalifikacijski tipmože ukazivati na vizuelna obilježja: Bjel.je.J.sla.Kor.ta.. M.šnica.Osr.tke.Pl.cice.P.dove.R.vništa.Samári.Stubl.vi.Šiljkáci.Temnáki.. Tepsij.ca; kvalitativno svojstvo: Pal.vine.Sol.la.Strug.va.Ž.žnice; indikativno svojstvo: Grootl.vica.Horol....K.tuništa.Kofil.ca.Kopil.n.Kriv.ce.Pazar.šte.. Proklet.je. P.skalo. Tr.skavice. Relacijski tip se dijeli, ovisno o posredniku, na toponime sa antropoelemen-tom, zanimanjem kao elementom, zookomponentom ili drugim objektom kao to-poosnovom. U odnosu na Hadžimejlic (1987) koja u istraživanom toponomasti­konu nije imalaojkonime izvedene od patronima, pa ih nije ni razmatrala, u ovom radu takvi toponimi postoje i stavljeni su u ovu grupu jer u sebi sadrže antropoe­lement sa sufiksom: . toponimi sa antropoelementom u topoosnovi: Bog.cevica.Br.zovice.B.dovice.B.retaš.C.kor.. Ðurd.vica.K.manice.Mehov.ca.M.le.Romov.ca..Bog.jice.Ð.rice.H.kane.H.te.Hr.nko­ vice. Mart.novici..N.kšice. P.pice. S.vici; . toponimi sa zanimanjem kao elementom u topoosnovi: R.barka. R.bare; . toponimi sa zookomponentom u topoosnovi: B.volak. Komor.ca. Koš.tica. Vuckáci; . toponimi sa drugim objektom kao komponentom u topoosnovi: M.rina.V.rdište.Z.voje.Z.vo. jica. Komponirane forme. U ovoj formi, identifikator više nema presudni seman­ ticki znacaj jer diferencijator preuzima tu funkciju što je opisano formulom K = z + A. Komponirane forme. Primarni direktni tip. U ovom tipu toponima dife­rencijator je u postpoziciji.što je vidljivo iz formule K1 = A + z. Takoder, on nosi znacenje jer je identifikator zapravo termin. U ovom istraživanju ne postoje prijed­ložni diferencijatori, samo toponimi sa adjektivnim difrencijatorom cija formula je K1A2 = A + a: Gr.pa Mem.na. St.je Dr.škove kao i toponimi sa imenicom u padežu kao difrencijatorom formule K1A3 = A + i2..C.sma Zajeb.je.St.novi Mulah.kovica.St.novi P.povica.Va.k..vi Bak.vicae.Z.vojica M.lkovica.. Iako Hadžimejlic (1987) navodi zapažanje da ova i prethodna formula nisu produktivne u gradenju toponima u slucajutoponomastikona koji je ona istraživala kao ni u drugim toponomastikonima, u ovom toponomastikonu se formula K1A3 = A + i2. pokazala kao produktivna. Komponirane forme. Primarni indirektni tip. U ovu skupinu toponima spada samo jedan toponim istraživanog toponomastikona: Kor.mani h.tski gdje je znacenje identifikatora postignuto indirektnim putem, dok je diferencijator rela­cijskog tipa. Može se opisati formulom K1B3 = A + a. Komponirane forme. Sekundarni direktni tip. U ovaj tip toponima ula­ze svi toponimi koji imaju diferencijator na prvom mjestu po formuli K2 = z + A. Ovdje je diferencijator onaj koji nosi znacenje, ali sa ulogom posrednika. Identifikatoru je znacenje potpuno suženo, odnosno, svedeno na termin. Dalje je primarna formula razvijena ovisno o obliku identifikatora. Ovdje je zastupljena formula K2C1 = a + A na osnovu koje se zakljucuje da u ovaj tip toponima ulaze toponimi sa adjektivom na mjestu identifikatora. Ovisno o posrednickoj ulozi diferencijatora toponime ove grupe dijelimo na kvalifikacijski i relacijski tip. Kvalifikacijski tip.Adjektivi u ovom tipu toponima ukazuju na.vizuelno obi-lježje: B.jeli k.š. C.ni k.š. Crv.ni k.š. L.jepa l.ka. R.vna n.va. R.vni k.š; kva­litativno svojstvo: Kamen.ta liv.da.L.dni izv.ri..štri k.š.St.ra džam.ja.S.ha gòra; dimenziono obilježje: D.ge.cki l.s. Kr.tki l.s. M.lo S.lo. Velíka gr.pa. Relacijski tip.Adjektivi u ovom tipu toponima ukazuju na odnos toponima sa okolinom, pa mogu: . sadržavati antropokomponentu kao diferencijator: D.nova k.sa. Ðurd.v d..Grg.vl.s.Halímin l.s. Hus.v l.s. Mahm.tova liv.da. M.mina pl.nina. P.šov k.š. P.lkov v.h. Ramázova l.ga.. R.džin k.š.Redž.v d..Redž.va c.sma.Ruv.na c.sma.S.vino kam.ne.Selímina c.sma.Sm.lov l.s.Šab.va gl.va.Šar.vski kat.n.Šec.va c.sma.V.no S.lo / V.jno S.lo.Vujk.v k.š / V.jkov k.š. Zámov l.s; . diferencijatorom ukazivati na društveno-historijske faktore: B.bin pot.k.B.bina gòra.B.bino p.le.D.zdarev pot.k.D.dina b.ra.Ðev.jacki k.men.Ðev.jacki k.š.Ðev.jacki pot.k.Dž.nova v.da. H.džin r.ve.n. Muslim.nsko gr.blje. Sem.nske l.ke. S..sko gr.blje / S.psko gr.blje.. Zadr.žne liv.de; . biti zoonimski motivirani: M.ckina hr.pa. P..si...h. Pc.lin k.š; . imati drugi objekt kao komponentu diferencijatora: Babinop.lska r.jeka / rijèka.Br.zovicko p.le.C.korski pot.k.Ð.reski Kat.n.Ð.ricka r.jeka / rijèka.H.tska r.jeka / rijèka.Hr.tska r.jeka / rijèka.Hr.tsko j.zero.J.rska r.jeka / rijèka.Komor.cka r.jeka / rijèka.L.mski m.s. Met.ška r.jeka / rijèka.P.cka put.ca.P.picka r.jeka / rijèka.Pl.vsko / Pl.fsko j.zero.St.r­cev pot.k. Vonos.lski kat.n. Vragon.ški pot.k. Sekundarni direktni tip relacijskog podtipa može imati imenicu u padežu na prvom mjestu sintagme što je opisano formulom K2C2 = i2 +.A: Bajr.vicae c.ke.. Bajr.vicae Kat.n. Bak.vicae Kat.n. Dr.škovica Mah.la. Fer.tovica Kat.n / Fehr.tovica Kat.n. H.kmica l.ze. .brica r.ve.n. Jaes.vica kúla. Jélica Kat.n.. Jélica liv.de.K..ndica Mah.la.Luk.vica Mah.la.M.ckica l.s.Mark.šica pot.k.. M.lkovica. voden.ca. M.sica liv.de. Redžem.tovica Kat.n. Redž.pagica k.la.. Srd.novica Mah.la. T.rkovica. Grad.ne. Z.kica r.ve.n. Komponirane forme. Sekundarni indirektni tip. U ovu grupu toponima spadaju najsloženije semanticke strukture, toponomasticke metafore jer u seman-tickom oblikovanju ucestvuju i identifikator i diferencijator preko posrednika. Takoder u ovom toponomastikonu su se pojavili toponimi Bjeluha, Mišolovci i Vragonos koji se takoder mogu smatrati toponomastickim metaforama ciji je oblik prvobitno bio sintagma, a znacenjski odgovaraju ovoj grupi toponima. Ovi toponi-mi se mogu, bez narušavanja sistema, uvrstiti u klasifikaciju. Toponimi su obuhva-ceni formulom K2D1 = a + A. U ovisnosti o posredniku dijelese na kvalifikacijski tip:.Džehen.mska vráta.P.sta vráta.R.do P.lje .Stud.na b.ra ...relacijski tip: K.nski ob.r . Vragon.s. Još jedna podgrupa sekundarnog indirektnog tipa je kvalifikacijsko-relacijski tip.gdje toponim ima identifikator koji ima posrednika metonimijskog karaktera ili je vec oformljen proprij prenesen na ovu funkciju. Ova podgrupa je takoder obuhvacena formulom K2CD1 = a + A. U ovoj podgrupi kvalifikacijsko-relacij­skog tipa.toponima je naznaceno da su svi toponimi u paru i u prostornom odnosu prema toponimu koji im je u osnovi. Dakle, u ovu podgrupu spadaju toponimi: D.sni Met.h . Lijévi Met.h. Toponimi Górna .ženica. Has.va Bog.cevica . Fer.tovica Horol..c / Fe. hr.tovica Horol..., imaju vec oformljen proprij na mjestu identifikatora, pa pre-ma tome, spadaju u ovu grupu toponima. Medutim, u ovom toponomastikonu ne postoji naselje Donja Rženica, a u popisu iz 1485. godine navodi se Rženica što je ubicirano kao današnja Gornja Rženica (Loma 2013: 190). Dakle, identifikator orijentacionog tipa je izgubio prvobitno, orijentaciono znacenje, pa je ovaj topo­nim toponomasticka metafora. Toponim Has.va.Bog.cevica na mjestu identifi­katora ima adjektiv sa antroponimom u topoosnovi što ipak ukazuje na relacijski tip toponima, ali formalno je obuhvacen formulom K2CD1 = a + A. Toponim Fer.tovica Horol..c / Fehr.tovica Horol..c na mjestu identifikatora ima imenicu (patronim u genitivu) u topoosnovi što takoder ukazuje na relacijski tip toponima i formalno je obuhvacen formulom K2D2 = i2 + A. U drugoj podgrupi kvalifikacijsko-relacijskog tipa.toponima je naznaceno da su toponimi ove podgrupe oformljeni sa dvije imenice u nominativu za koje se ne možeutvrditi koja je od njih identifikator, a koja diferencijator. Iako se u radu J. Hadžimejlic predlaže i formula K1A3 = A + i., ona bi, u slucaju toponima nade­nom u ovom mikrotoponomastikonu M.šolovci, bila neadekvatna jer, u odnosu na svoj semantickiplan, toponim nikako ne bi mogao biti uvršten u primarni direktni tip, vec u sekundarni indirektni tip, dakle, K2D2 = i..+ A. U sekundarnom indirektnom tipu formulom K2D2 = i2+ A za relacijsko-kva­lifikacijski tip obuhvacen je toponim Šark.novica L.te.k. Formulom K2D3 = a + . koja obuhvata toponime sa elizijomgdje identifika-tor odsustvuje, a diferencijatorpreuzima semanticku funkciju su obuhvaceni to-ponimi: Bjel.ha.Dub.ki.VeÍ.ka.V.š.nevo (ovi toponimi su kvalifikacijskog tipa) i Bonc.va. Šeh.vica. Š.škica (toponimi su relacijskog tipa). Istraživani korpus je izabran po kriterijima datim u tabeli 1. ..........Prijegled toponima po prozirnosti Prozirnost toponima Broj toponima Prozirni toponimi 241 Neprozirni toponimi 2 Ukupno ... Od 243 toponima dva su neprozirna (Kl.ntaš / Klent.š.Ž.oci / .žioci) i nisu uvr­štena u klasifikaciju. Preostalih 241 su uvršteni u tabelu 2, ovisno o formuli kojoj podliježu. ..........Prijegled toponima po formulama Formula toponima Broj toponima Zastupljenost toponima . S1A = O + . 22 9 % . S1B = O + . 12 5 % . S2C = O + a 27 11 % . S2D1 = p + O 2 1 % . S2D2 = O + s 56 23 % . K1A2 = A + a 2 1 % . K1A3 = A + i2 5 2 % . K1B3 = A + a . 0, 5 % . K2C1 = a + A 73 30 % .. K2C2 = i2 + A 21 9 % .. K2D1 = a + A 10 4 % .. K2D2 = i. + A . 1, 5 % K2D2 = i2 + A 2 .. K2D3 = a + . 7 3 % Ukupno ... ..... Slobodne i komponirane forme su gotovo podjednako zastupljene u istraži­vanom toponomastikonu. Visok procenat komponiranih formi može ukazivati na dalji razvoj toponomastikona, buduci da komponirane forme nisu najekonomicniji oblik toponima. Iz tabelarnog i grafickog prikaza zakljucuje se da je najproduktivnija formula K2C1 = a + A, koja pripada komponiranim formama, sekundarnom direktnom tipu koji obuhvata kvalifikacijski i relacijski tip. U ovaj tip toponima ulaze toponimi sa adjektivom na mjestu diferencijatora, dakle, o adjektivu ovisi individualizacija denotata kojeg oznacava A. Denotacija osnovnog apelativa je potpuno sužena i identifikaciju možemo smatrati neobilježenim elementom, a funkcija odredivanja posebnog svojstva denotata postaje najvažnija. Posebno svojstvo denotata se istice njegovim opisom (vizuelna, kvalitativna, orijentaciona, dimenziona, kvantitativna svojstva) ili njegovim odnosom prema ljudima, društveno-historijskim faktorima, životinjskom i biljnom svijetu.Produktivnost ove formule pokazuju i istraživanja u radu J. Hadžimejlic (1987). Takoder je produktivna formula S2D2 = O + s, koja pripada sekundarnom indirektnom sufiksalnom tipu gdje je diferencijator sufiks, a identifikatori su opce imenice, poimeniceni pridjevi i glagolske osnove kao i antroponimski elementi, jedino moguci u ovoj grupi toponima kada je u pitanju slobodna forma toponima. U ovom tipu toponima sufiks odmice toponim od proprija. Kvalifikacijski tip daje vizuelne, kvalitativne i indikativne osobine, a relacijski tip sadrži antroponimsku komponentu, zanimanje kao komponentu, zoonimsku i fitonimsku komponentu i drugi objekt kao komponentu (deapelativni i deproprijativni). Dvije navedene formule obuhvataju i najviše toponima zbog njihovih antro­ponimskih komponenti što ukazuje na važnost tog aspekta života za ovu zajednicu. Tome doprinosi i produktivna formula K1A3 = A + i2..koja kao diferencijator ima upravo antroponimsku komponentu. Velik broj toponima sekundarnih likova, ali direktnog tipa ukazuje na mikro­toponomastikon koji se upravo stabilizirao i poceo graditi toponomasticke me-tafore. Na to ukazuju i cinjenice da ne postoje toponimi formule K1A1 = A + p (komponirane forme, primarni direktni tip), gdje je p prijedložni diferencijator, što je osobina nerazvijenih mikrotoponomastikona, odnosno onih u razvoju; kao ni toponimi koji spadaju u komponirane forme, primarni indirektni tip, sa formulama K1B1 = . + p (koji spadaju u najstarije tvorbene obrasce) i K1B2 = A + p. Visoka procentualna zastupljenost sekundarnih likova ukazuje na razvijenost istraživa­nog toponomastikona na formalnom, a posebno na semantickom planu. Visoka zastupljenost direktnih tipova može ukazati na dalji razvoj toponomastikona: ape-lativi koji, u direktnom tipu, bez posrednika ucestvuju u formiranju toponima bi se mogli dalje razvijati, odnosno, usložnjavati. . zakljucci Na osnovu rezultata provedenih istraživanja u ovom radu može se zakljuciti sli­jedece: Od 22 toponima primarnog direktnog tipa slobodne forme, dakle, od toponima kojima su u topoosnovi termini, 10 se navodi u srednjovjekovnim manastirskim hrisovuljama: D.jo, Glav.ca, Hr.t / Hr.d., H.t, L.m / L.m, Pr.slapa, Studéna.c, Met.h, Prnávor i Zábel, što pokazuje njihovu stabilnost uprkos motivaciji. Najviše su zastupljeni toponimi formule K2C1 = a + A, sa 30 % upravo zbog visoke zastupljenosti antropokomponente u topoosnovama ove grupe toponima. Može se potvrditi konstatacija iznesena u radu J. Hadžimejlic da su toponimi formule S1B = O + . najmanje zastupljeni buduci da su i u ovom istraživanju medu manje zastupljenim sa 5 %, kao i toponimi formule S2D1 = p + O, u ovom istraživanju medu manje zastupljenim sa 1 %, te konstatacijada su toponimi for-mule S2D2 = O + s visoko zastupljeni, kao ekonomski najpogodniji oblik, u ovom istraživanju na drugom mjestu po zastupljenosti (23 %). Za toponime koji se svrstavaju u kombinirane forme, primarni direktni tip, nazivi sa adjektivnim diferencijatorom, formula K1A2 = A + a, i imenicom u padežu kao diferencijatorom K1A3 = A + i2..u prvom slucaju može se potvrditi neproduktivnost (1 %), ali vec u drugom slucaju se bilježi pet toponima (2 %) zbog ucešca antropokomponente u topoosnovama ove grupe toponima. U okviru formule S2D2 = O + s u podgrupi relacijskog tipa, dodati su ojko­nimi izvedeni sufiksima -i i -e iz patronima jer u topoosnovi nose antropoelement kao posrednika. Takvih toponima nije bilo u istraživanju J. Hadžimejlic (1987). U okviru grupe toponima kombiniranih formi sekundarnog direktnog tipa obuhvacenih formulom K2C1 = a + A, u okviru relacijskog tipa dodan je i drugi objekt kao komponenta, u ovom slucaju su to deproprijativni nazivi. Takvih topo­nima nije bilo u istraživanju J. Hadžimejlic (1987). Visok procentualni udio antropokomponente u topoosnovama toponima istra­živanog mikrotoponomastikona ukazuje na važnost ovog aspekta života za druš­tvenu zajednicu koja ga je izgradila. Velik broj toponima sekundarnih formi, ali direktnog tipa ukazuje na mikro­toponomastikon koji se upravo stabilizirao i poceo graditi toponomasticke me-tafore kojih ima osam. U prilog usložnjavanju toponomastikona istice se i broj elipsastih toponima kojih je sedam, te gubljenje genitivnih dužina u toponimima kombiniranih formi sa patronimima u topoosnovi. Takoder se izdvaja toponim Grg.vl.s (uporedi Vragon.s) koji ukazuje na jedan od mogucih pravaca daljeg usložnjavanja toponomastikona. Cinjenice da ne postoje toponimi formule K1A1 = A + p, gdje je p prijedložni diferencijator, što je osobina nerazvijenih mikrotoponomastikona, odnosno onih u razvoju, kao ni toponimi formule K1C1 = . + p koji spadaju u najstarije tvorbene obrasce, i toponimi formule K1C2 = A + p, takoder govore u prilog stabilnog mi-krotoponomastikona. Visoka zastupljenost komponiranih formi i direktnih tipova u mikrotopono­mastikonu bi takoder mogla ukazivati na jedan od mogucih pravaca daljeg razvoja mikrotoponomastikona, ali, nažalost, može se ocekivati prekid razvoja ovog mi-krotoponomastikona i nestanak znacajnog broja toponima zbog prestanka privred­ne aktivnosti koja ga je obrazovala. .......... Cvijic 1914 = Jovan Cvijic, Eiszeitliche Vergletscherung der Gebirgsgruppen von Prokletije bis Durmitor, Maßstab 1 : 200.000, Wien: K. u. k. Militärgeographisches Institut, 1914. Cirgic 2011 = Adnan Cirgic, Crnogorski jezik u prošlosti i sadašnjosti, Podgorica: Institut za crno­gorski jezik i književnost – Matica crnogorska, 2011. Džogovic 2009 = Alija Džogovic, Onomastika plavsko-gusinjske dijalekatske oblasti, Podgorica: Almanah, 2009. Hadžimejlic 1987 = Jasna Hadžimejlic, Toponimija trebinjske Lastve, Onomatološki prilozi... (1987), 63–218. Ivic 2001 = Pavle Ivic, Dijalektologija srpskohrvatskog jezika: uvod i štokavsko narecje, Sremski Karlovci – Novi Sad: Izdavacka knjižarnica Zorana Stojanovica, 2001. Jahic – Halilovic – Palic 2000 = Dževad Jahic – Senahid Halilovic – Ismail Palic, Gramatika bo. sanskog jezika, Zenica: Dom štampe, 2000. Konrad – Erben 1916 = A. Konrad – Fr. Erben, Priština (Kosovo), razmjer 1 : 750.000, Wien: K. u. k. Militärgeographisches Institut, 1916. ......... = Aleksandar Loma, Toponimija Banjske hrisovulje: ka osmišljenju starosrpskog topo. nomastickog recnika i boljem poznavanju opšteslovenskih imenoslovnih obrazaca, Beograd: Srpska akademija nauka i umetnosti, 2013. ..................Novi Pazar (Srbsko), razmjer 1 : 200.000, Kartografska radionica, 1916. Skok 1–4 = Petar Skok, Etimologijski rjecnik hrvatskoga ili srpskoga jezika 1–4, Zagreb: Jugosla­venska akademija znanosti i umjetnosti, 1971–1974. ............ = N. I. Tolstoj, Slavjanskaja geograficeskaja terminologija, Moskva: Nauka, 1969. Vujicic 1982 = Dragomir Vujicic, Hidronimi (imena voda) u lijevom slivu Drine, Sarajevo: Akade­ mija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, 1982. ........ Mikrotoponimija jugovzhodnega dela obcine Plav v Crni gori Ker se v imenoslovju teži k analizi toponimov cim manjšega geografskega prostora, je v prispevku analizirana mikrotoponimija jugovzrodnega dela obcine Plav (Crna gora). Na osnovi intervjuja z informatorjem so zapisani naglasi in narecne oblike toponimov, zatem pa so analizirani z uporabo klasifikacija, ki upošteva njihovo formalno in seman-ticno ravnino. Toponimi so razdeljenina svobodne in komponirane oblike, v okviru teh pa na primarne in sekundarne oblike ter na direktne in indirektne tipe. Pri pogledu na toponime kot sistem je ociten velik delež imenovanja toponimov po cloveškem, kar kaže na pomembnost tega vidika življenja za družbeno skupnost, ki ga je izoblikovala. Skleniti je mogoce, da mikrotoponomatika stabilna, izpostavljeni so pokazatelji njegove tvorno­sti (toponomasticnemetafore, elipticni toponimi, izgubljanje dolžin v rodilniku množine, nastanek sestavljenk/zloženk). Kaže se nadaljnja smer njegovega razvoja, saj je v teh mi-krotoponimih velik delež direktnih tipov, in tudi na možno prekinitev razvoja mikrotopo­nimov zaradi prekinitve gospodarske dejavnosti, ki jih je oblikovala. ....... ......... ......... ........ ..................................... ................................... ............: ...................... ............ .................................. Sosedi in sosedstvo v vzhodnoslovanski paremiologiji: primerjalna ....... V prispevku je predstavljena analiza ruskih, ukrajinskih in beloruskih paremij, v katerih se kaže enotnost nasprotujocih si pomenov s skoraj uravnoteženimi pozitivnimi in negativnimi znacilnostmi soseske. Kljucne besede: vzhodnoslovanski jeziki, paremiologija, pregovori in reki, koncept SOSED, koncept SOSESKA Neighbors and Neighborhood in East Slavic Paremiology: . A Comparative Analysis This article analyzes Russian, Ukrainian, and Belarusian proverbs, which reflect the uni­ty of opposite meanings with nearly balanced positive and negative characteristics of a neighborhood. Keywords:.East Slavic languages, paremiology, proverbs and sayings, the concept of neighbor, the concept of neighborhood . ........ ..... ....... . ....... . ............. ............ ........... ...­........, . ..... ......., ............. ......., ....... .......... ... ............. . .............. ...... ......... . ............ ......., . . ...... – .............. .........., ...... ............. . .......... ..... ............, .. ........... ............... ....­... ....... ....., ......, ..... ...... .... ................... ............. ........, .. .... ...­........... .................. ......... .. ....... ........... .... .. ..... ..........., ....... ...... . .......... ........... ...... . ....... ....., ... . ....., .... ............ . «....-.......» (. ...... . ...... – «..............»), . «.....-.......». . ....., . ..... – ... ......, . ........ ........... ......... ......., ..., ...., ..... ..­....... ......... ..... ...... ...., ...... ............ ......... . ......... ........... ............ ..... ....... .....­..... ...... .. .. ....... .. .... ....... ...... ........... ........ ....., ...... . 20-68-46003 ......... ........ . ...... . ....... ....... . ...........: ......­..-........ ...... . ........ ....... ......... ......... .. ........... ......... ........ ....­.......... .... ............ ...........: ......., .........., ......­..., ............, ............., .........., ..............., ......­.............. ...... ......... «.....» .......... ........: ... . ...... ...., .............. .....; . ...... ....... .......; . ............. ...... .............., ....... . ... .. .......... ......; . .......­...., .......... . ....... ....... «.....» ............ .. .... ............. ..........., ..­..... ..... ......... ......: .... .......... ........ .... ........ .......... ..... ....., ...... ....... .. ..... ............ ......., ..­......... ... ............. ......., ...... – ... ............ ....... ... .............. . ......... «.....». ...... ... ......, ......... .. ..... .......... ......... ........, ..... ............, .... . ...­... ........... . ................. ..... ...... ..... ..... . ....... ........ ............ ........... ........­.., ... ......... . ............... ........ ................ ......­..: 1. ..., ... ..... ......, ..... . ...-.. 2. ..., ... ........ ......... . ....-.. ...... 3. ..........., ........., .......... . ...... .......­....., ..........; ......... .. | . .....-.. .........., ..........., ........ ....., ....... . .. .., ............. .....; . ......., .....­..... . .. .. .. (BTS 1998: 1259). ..... ............... ............., ..-........, ...... ............... ............. ...... .. ......­.. ....... . ........ ........ ....... ........ ..... . ...........­.... ..... ... ..... ..... ...... ........... ............... ......., ............ ...-.... ...h.. .. ..... ........... (....... . ...... (*soshd.. . ............. ................ ........... – ... consili. um < considium < *con-sed- .. con-sido, -ere ‘........, ..........’ (TSRJa 2007: 921).............. ........... .......... ..... ............. *soshd. ... ........ ......... ..- . ...... (Fasmer 3: 726) . .......... ‘..... ..... .....’ (ESUM 5: 482) ........... ........... ..... ...­........ ............ .. ...... ......, «....... .....» ............. .. ............ ..­...-.... ...... ...., ... ......... ... «.............. ........». .. ... .. ..... .... ........... ...... .... . .... ............. .........., ..­..... . .......... ........ ..... ........... .... ............., .... ............. ............ ........ ..... ............ ............... ............... ........... .................. .. ........ ......... ............ ........ ..... .. .. ........ (Balashova 2017), ......... ..­...... ........ ........ «.....» ... ..... ......... «....» – «.....». . ........ ............ . ................ .........., ........... . ........ .. ............. ....... ........ ..... (NKRJa), ........... ............ ....... ..... ..... ................ ......... ...... ...., .......... ............ . ........ .............. ....... .....­.. ..... . .. .................... .......... .. ..........., ......... .. ...... ............ . .............­........ ........., ..... ........ . .... ........ ..... ......... ...­......, . ... ..... . .............., ....... ............. ... ......... ..... ......... ............ . ................ ........ ......, .. .......... ............. (............) ........ ........ ..... ......­... ............ ... ‘....... ............ (.............) .........’, ... ............ ............. ........... ............ .......... ..­... .............. ........., ......... . ........... .............. .... ‘........’ ... ‘........’. . ..... ......., ................ ........ . ....... ..... ....... . ......... ..... ......... «.........» ......­.. .... ....., .. .... .......... ...... ......, ........, ......... .... ..... . .. .., ... ......... .... ‘........’ . ...... .... ‘........’. . ...­... ......., .......... ...... ......, ........, ......... ....... ...­........, .... .......... .......... . ........ .... .. ..... ......... ‘...... .......’, .. .... .......... ...... ..... ....... ... ....-.. .....­.., ........., .......... ......... . ..... ....... ..... .... ... «.....­...», ............. .............. . ......, ... . «..........», ......­... ........ ............ . .............. . .... .... ...... . ...... ...... ............... .... .......... ‘........’, .. ...... – .......... ‘........’. ... ..... ............... .......... ........ ..... ..... . ........ .......... .......... .. ........... .. ........... ......­......., ...... ... .......... (‘..................’, ‘..............’, ‘......’), ... . .......... (‘.........’, ‘......’, ‘........ ........’, ‘..­.....’ . .. ..). «. ...... ...... ............ . ......... ......... ..... ........... .............. ......... ‘........’, ....... ... ........­..., .......... ............ ......... ..... ........ (. ........) ..............», – ........ .. .. ........ (Balashova 2017: 133). .. ........ ............... ......... ......... .............. ..........., ......... .......... ...... ......., .............. . ...­........ ............. ....... ............. .......... ... ....... ....... ..... ......... .. ............. ............., ........... .......... .. .... .. ........... . .................... ....... (..­........... .. .. .........) ..... ......... .......... . ..........., .. .. ................ . ................. ....... ... ............ ............., ................. . .. ......... . .... ................ .. ... ....... ........ .. .. ....... . ..... «....... ....... ...­.........»: «......... – ......... .. ..... .........., ............ .. ....... .........., .. .............. ........ .. ....... ......­..... ... .......... . ....... ....... .... . .... . ........, ... ........ ...... ..... («....... ..... ..... ....... .....»); ...... . ... ......... ........ ...... .. ......(«. ....... ......., . .. ..... .......»). ...... ..­....... ........ . ............. ............ («..... ..... .. ....: ...... .....»), .. ..... – . . ................(«...... ...... ...... ........ .......»). . ...-.... ‘........... ......... ...........’ (XVI ..), ‘.......... ......., ....... . ..... ....’ (1646), ‘......... ..........’ (1661) .. ..... ‘..... .......’ (XII ..); ... .......... ‘..... .. .........’ (1560)» (Kolesov et al. 2014, 2: 303). ... ....., ..... ............... .......... ..... ..... ... ‘..... .......», .............. . XII ...., ............. .. ............ . ..................... .........., . .... . ....... ......., .........­...... .. ............... .... ... ......, ... ......., ... ...........­..... . ................. ....... ........ ....., ......... ....­............. ........ ..... .............. ........: .... .. ........ ... ........... ... .......... . ........ ......... ... .... .......... ............... ......... ........ . «....­..» .......... ... ... ........, ... . ... ........... . ............ ....... .. ........ . ........... . 3-.. .... ...... ................ .................. ........ .. .. ..... ..... ........ ...... ...­.... «.........», ........... ... ......... ...............: «....­.. ........ . ...... ..... .......... ... ....., ........... ........ ........ ......, ......... . . .......’.. .. ........., ... .......... ..... ..... ........... .........: «...... ..... – ......... ......», «.. .. ....... ...... ..., .. . ..... . ..... .....». ....... ........ .......... ... ...... .........: «..... ...... . ...., .. . ... . ...... ...», «.... ....... .... ... .... ......». ..... ....... .. .......... ..­....: «. ...... ... .... .. ....., ... ..... .. ...., .. ...... .......» (Pazjak 3: 4). .......... ............. .........., ............ ....... «..­...», ....... ..... ......... . .......... .......... .......... ....: .........., .......... (resp. ..............), ........ . .... ........, ........... . ............ ....... . ...................... ‘........ .................................’ .. .... .......... ........., ............. ...., ............ . ........ ........ .. ... ......, .......... ...... ..... (......., ......, ......., ......), . ............ ............... ...... ...... .... .. .... (....­... – ......., ...... – ......, ....... – .......; ...... – ......), ......... ... ..... ....... .. .... .. ..... ......., ............ ....... ........­.... ...... «.....». ............. ...., ... .... ........... ....... .......... .... ....... ........., – ....... .......... ........., ............ ..­......., . ..........-............. ...... ....... .......... ..... ............... .... ......... .. ........... .......... .........­... ...... «..... ....... ......... ...... .... + ....... . ... . + ..... ....... ......... ....... ....», .. ....... .......... ........­... . .................. ......... ‘....., ......’: .... ..... . ...... ‘....., ....., .. ......... (....)’ (SDGVO: 133), .... .... . .... (.... . ......) ‘....., ....., .. ......... (....)’ (SDGVO: 133), .... ....... . ....... ‘....., ....., .. .........’ (....... . ....... .... . ...., ...... ....., ... . .....;...... ...... .......... ....... – .... .... . ....... ..... .... ....... – ............ ........ – .. ...­....... .... . .....) (SDGVO: 141), ...., .... .... . ..... ‘....., ...­.., .. ......... (....)’ (SDGVO: 607; SOG: 124); ...., ....... [.] ...... ‘......, .. ........., .....’.(SRDG, 3: 101; SPP: 68). ......... .....­.... ......... ....., ............ ....., ...., ....., ...., ... .....; ...... ..... ... – .... .......... .. ...... ..... ‘......, ......’: .... .... . .... (.....).[. ...] ‘......... .. ......... . ...-.., . ..... ....’ (AOS, 14: 186). ............ .... ....... ............ ......... .............. ........ ......... (........, .. ....... ........ ....­..): ..... ........ ......./ .... ......./ .. ...... .... (........ .....) (Sadovnikov 1995: 114). ..... ......., ...... ......– ...... .......... .......... ........ .. .... ............ .......... ......... .....­..... ... ........, ........... (.... ...... ........). . ...................... ‘........., .......’ ................. .............. ........... ..................... .......... ..... (.......... .... ... ....., .... ..... ....., ....­.. ..., ... ..... .....) .... ........... ........ (....... ......... ....., .. ....) ............... ....., ... ......... ........... .......­... ........ ......... ........ ..... ........... ....... ... .... ..­...... ............ ..... .............. ....., ....... ...... .... .. .....: ...... . ......... ...... ‘...... . ....... .. ......., ..... «........», ...... ......., .. .. ..........., . .. ...... ........ ... .......’ (...... ........... ......, .. ......., . ...... .........;.... ...., ......., . . ........., ......... ........KSGRS), ...... .....é... (.....é...), .......é.... (.......é..., .....é...) .... (...., ......... ..) ‘....... ......... ..... ........., ........’ (..... ......... ..... ..... .....;.. ..., ... ............ ...... .....) (JaOS, 2:.38), ...... ...é... ‘...... ......... . ........ ....... .........’ (... . ....... ....., ... . ....... ......) (JaOS, 4: 100). ... .... . ........ ..­......... ........ ......... ....... .......... .. ...... ......-«­.........». ......... – ... .... ..... ........... ............, .. .... ..... ........, ......, ......., .... .......... ........ ....., ......... .......... . ...... .......... ......., ..., ........, ... ...... . .............. ......-................. ......., ......­... . ....... ........ ........ ... ....... .... . ........ ....... ....... . .... ..... ...... ........., ......... . ........., .....­.............. . .......... ......... ...... ....... ... ......, ... ......., .... .. ..... ...............: ... ..... ........, ........., ...... .........., . .... .. ...... ........ . ....... .. ........­.., ....... ..............., ......... ........ ..................: ........ ......ó..... ‘. ......., ....... ...... .. ......’ (... ............ ....., .... . ..... .........LK.TE). ... .. .......... ......., . ......., ....... ..... .. ............. .. ...... ........, .. ..... . ........... . ... (........ . ......... ......., . ......... .. . ....... ... .. .....). .......... .... .. ...... ....... ....... ......, ... ....... ......... ......... ....... ........ .......: ..­...... .......... ...... .. ......., .......... ...... ......, . .... . ..... .... – ... ... ......, ... .. .. ........ ... .........LK.TE). .. .... ..... .. .. ........., ....... ......... ....... ........... . .......... «..........» ......., ......... . ....... ........ ....­.. .... ..... ........., .. .......... ..... ........ ..... ........... ............ .. «...... ....» . «...... .......»: «“..........” ...­........ ............ .... .......... ........... ... ....... ...... ........, .... ... .. ........ .............. ......., .. .... “...... .....” . .. .., .. ........ .. ..... ........ ....... . ........ ..... ....... ..... .. ........... ........ ............ ........ [...] ...­......... . ..... ..... ..... ............ ... ............. ..... ......., .......... . .............., ........ . ...... . ........» .Berezovich 2007: 46–47). ........ ................. ............ ........ ... ........ ....... ......... . ......... ....... ....... ......... .........., . ....... ............... ......... «..... ......... – .. ....... (.. ...........)»: ..... ..... ......../ ..... ... .....,./ ......... .. .......? (....) (Sadovnikov 1995: 18), ..... ... ..... ......... ... ..., ...../ ..... .. ..... (.....) (Sadovnikov 1995:.370). ... ........... ......., .......... .. ......... ......... .... ........., ........ ..... ........ .......... ....... .............. ...... ............ ........, ..........., ............ ......, ....... ........ ........ ................. ....– .. ......... ........ ....... ......... ......­........ ............. ........... .......... ...... ... .........­.... ............. .... ........ ... ......... . ...... ...... .....­.... ... .............: ....., ....., .. ....... (.. ..... .... .....). .. ...... ...... .... ........... ..... ........., ... ....... .....­.... ..... «...... ..... .....», . .. ............ ......... ..... ...­....... ..... ..... ......... ............ ........ .....: ..... ‘..., ... ..... .........., ..... .....-....’ . ‘..., ... ........ ......... ......-.... .....’ (SSRLJa,.14: 346). ......... ....... «.. ..... .... .....» ........ ......... .......... ........ .. ......... ........­..... ...... («........ .., ... ......, ...... .. .......»), ........, ... .. .... .. ........ ........ .. ........., ............ ....... ....... ............. ....., ... ...... «...... .......». ... ........­.... ...... ....... ..... .............. ........, ......... .......­........ ............. ......... .. ...... ....... .............­... ......... ............ ..... ....., ... ...... ........... .......­...... ........, ........ ......... ......... ....... .............. ..... ........, ....... ..... ........ (.......–.. .... .... ......– ... ......) ... ....... .... ..... .. ........... (... ...... ...., .. ...... ........). ..... ......... ... ........... ............ ....­... ............. ...... ....... ....... ................. ........­....... ......., ........: ..... ..... ..... ............. ......... ..... ........ ... ... ........, .......: .. ........ ...... .... .. ....., ... ............ ....... .......... – ...... ......, ........ ...... ....... ...... ... ........, ..... ..... ........,.– ........ ........ ...... ........... ..... ....... (...............-.....­..... .. ....., 1875–1881) (NKRJa); ..... .......... .....;....... . ....... ........ (............... ............ ............, 1882) (NKRJa); .. ........... ....... ....... .... .... .. ...... ..... ..... .. ......, ... ... ......... ...... .. ....... ...... .. ..... ..... (............... ........... .. ........ ....... ...... . .. .......... ...., 1841) (NKRJa); ....... . .. ....... ...... ......... (............. ......., 1851); .......... ..... .... . ....... ...... ...... ...... (.............. .........., 1917) (NKRJa) . ... (..... . ..... ......... .......... . .......... ..........). ......... .......... .... «........» ... ................ ....­.... ......... .......... ........ ....: .... ...... ...... ........., ...... ......... ‘...... ............ .... ........ . .........’ (..... .. .......... ..... ...... ....... .. ......., ... ..... ...... ... .... ....) (SDGVO:.216). ... ..... ........, ......... ..... ......... ..... ........., ....... ............ .. .......... . ..., ... «...... ..........., .......», . .. .............. «....... .......» . «.....­... ..........». . ...................... ‘.................’ ......... ......... ..... ................... ......... ‘........ ............ ........ ..............’, ... ........., ....... . ...... ............. ...... ........., .............. ..... ........... .. ........... ......... ................ ........ ....... ............, .... ............ .. ........ ........... .........: .......:........ (.......) ..... ..... ....... ..... (Mokienko ...... 2010: 859; TPP: 37); ....... ..... ..... ....... ..... (....., ... ....... .....): . ... ...., . ... [.] .........Sokolova: 294, 529); ..... ...... ....., ... ....... .......Sokolova: 521); ..... ...... ......, ... ....... ..... (Mokienko ...... 2010: 860); ..... ..... ......, ...... .... ...... (Swierczynscy 2001.230); ..... ..... ....... ..... (FSRGP: 173); ..... ... ..... ..... .......Sokolova: 521); .. ..... ........ ...... .. ..... ... ..... (Mokienko ...... 2010: 860;.Sokolova: 521); ... .. ...., ..... ....... . . ....... ....... (Mokienko ...... 2010: 860). ..........: ........ ..... ...... ... ........ .....; ....... ..... ....., .. ...... ....; ... ..... ........, . ... ...... – ....Pazjak3: 27); ...... ..... – ......... ......;...... ..... ........ ... ......(Pazjak 3: 28);...... ........ ......, .... ....... .......Pazjak 2: 134) ...........: ...... ..... .... ....... .....; .... ...... ....., ... ...... ......;... ..... ........, . ... ...... .. ....;He ..... ........ ...... .. ........ ....... .....: . ..... ........ .. ......., .... .... ... ....., . . ........ ...... (Grynblat 1976, 1: 386). ......... ....... . ............. . ...... ...... ............ ..­..... ........ ......... ........, ...... ........... .. ..... «....­..... ........» .. ....... .. ............. . ............... .. .....: «....... ..... > ....... ..... > ....... ............. .........: ....­... .............. / ....... / ............... . .... > ............ ....». ...... ........ ........ ......... .. ........ .............­.... ......... ........, .. .... ....., . ........ .. ............... ........., ..........., . ... .............. .......... ..... ......... ... ........ ....... . ............ ............ ........ .... ......., ....... ............. ... ........ .............. .........., ....­...... ... ...... ..... . ....... ........... ...... ......... ........ ..... ..... ........ ......... ..........: .... ........ ...... ....... . ............ ......., .............. ........., .......... ...... ... ........ ...... ............ ....... ............. . ........... ........., ....... – . ....... ....: .......: .. ..... ......, .... .. .......; .. ..... ......, .... .. ........ (Mokienko et al. 2010: 859); .. ..... ......, ........ .. ...... .Sokolova: 521); .. ....... ........ – ....... .......(Mokienko et al. 2010: 675); .. .... ...., .... ...... (Mokienko ...... 2010: 778); .. ....... ...., . ....... ...... (Mokienko et al. 2010: 947). ..........: .. .... ...., .. .... ......;... ..... .... ..., ... ..... .., ... ....., ... ...... .. ......;... ..... .... ..., . .... ......: .... ....., . ...... .. .......;.. ..... ...., ...... ....... ......; .. ..... ...., ... ....... .......(Pazjak 3: 28). ...........: He .... ....., . .... ......; ....., .. ..... ...... . ....... .....; . ......... .... – ..... ....... .......; ..... ....., .. ..... ....; I ......, . ...... – ......... ......; ........ ...... ....... ...... .... (Grynblat 1976, 1: 386). .......... . ........ ........ . ........ ......... ....... ... ...... .... (..... ..........) .......... .. ......... ........... «........ .........», ....... ............ .. .... .............: ....­...... . ......... .. .... ...... ....., ......... ...... ......­........... ........ ......... ... ............. . ......... ......... . ...................... ‘.............. .........’ ......... .............., ............... . ................. ....... ............. ...... ....... .... ........, ....... ...... ..... ....­...... ........: ............, ........... .........., ... . ........, .......... ....... ....... ........ ............. ........... ................ . ..­..... .... ........ ......, . ............ ............ ........ ...­............ ...... ..... ...... ......... ............. ........ ....­........... ...... ..... ....... .......... «.....», .. .... ......... ......, .. ....... ........ ......... ........., ... .......... .....­......., .............. ............. ..... ..... ........... .....­.., ....... ......... ...... ......á. .... ‘........ ........– ......... .... ........... ........ ....... . ....... ..........’ (JaOS,....11); .... ...... .......– . .... ..... (SDGVO:.271). ............ ....... ......... .......... ........... ............ .......– .........Leon­tyeva 2011 . ... ...). ... ..... ....... ....., ... ........ . ...... .... ......– .......... ........ . ..... ........... .... ..... ........ ... ............. ............ ............ ...... ..., ............, ....... .............. ........., ......... ........... ........ ..­........ ........, ........ ............ ....... ......... ........ ......... .........-......; ..........., ........: «........ .......­.... ............. ........... ............... ....., ... .......... (....... ......), ............, ............. .....» (Belova 2018:.28). . ............ ........ ......... ............ .. ........ .........­... .........., .. ... .........: . ....... ....... . .... ....... ....... (Mokienko et al. 2010: 859). ........... ..... ...... ........, ............. ......, .......... . ........ .............. ............ ..­................ .......... ........ ..... ......... ......., ... ....­...... . ........ . «.................» .......... ..... ..........­.. (resp. .............. . ........), .... .... – ............. ......:. ..... .. ......: ..... .... ......., . ...... ........., .. .... .... ....... (Mokienko et al. 2010: 950); ....... .. ...: . ..... ..... ....!.. ......... – ‘.....’ (Mokienko et al. 2010: 998); ... ........ . ...... ..... .., ... ... ......... ..... (Mokienko et al. 2010: 716). . ...... ..... .............. ........ ......, ........ . .. .., .... .......... ..... ......: .... ...... .. ..... ......Sokolova: 318). . ....... ........ ....... ............. ......... ......... ..... . ...... ............. ........ ................., ..........., ... ..... ...... ...... ....: ..... ...é..... (...é.....) .é.. ‘. ...-.., ... ...... ........... ... ............... ..... ........’ (.... ... ... .... .... ....... .... .. .. – ......... .......AS.....231). . ......... .. ......... ......... .......... ..... ......... .....: ......... ... ........ .......Pazjak 3: 28). . ....... .......... .............. ...... «...... / ....... ..­...» . «....... .....»: ...... ..... ... ..... .......Sokolova: 521); ... .... ..... (.....) – [...] ..... ..... (Mokienko et al. 2010: 859), ... ..... – ‘.....’, . ..... – ‘......’; .. .... . ..... ....., . ... .. ....... ...... (Mokienko et al. 2010: 859); ...... . . ......... . ...... .............. (Mokienko et al. 2010: 716). . .......... .......... ........ .. .. ......... ...... ......, ......., ...... ....... ........, ..... .... ........, ......, . .... ..... .......... . .... ....... ....... . ........., ........... .....­.........: .... ....., .. ..., .. ..... .... .. ....; .... ....., .. ...., .... ..... .... .. ....; .... ..........., .... ..... ...... (Pazjak 3: 28);..... ..... ......, .. ...... ....... (Pazjak 2: 135) . ........... ..... ........., ... .... ......... .... (.... ... ... ....., .... ...... .......Grynblat 1976, 1: 388)), ....... . ......... ....... .. ......... . ......... ............, ....... ....... . .. ........... . ..., ... ..... ..... .. ...., . .. ......... ............ ......... ........ ..... ...... . .......:......... .. . .., ........, ....; He ....... . ......... ......, .... .. .....;. ......... ......, .. ....... ...., ... ....... ......;...... ......, ...... .. .... .. .......;. . ...... ...... .. ....... (Grynblat 1976, 1: 388); ...... ...... – .... ...........Grynblat 1976, 1: 387); He ......– .. ....., . ......– .... ...; He ... – .. ....., ... – .... .....Grynblat 1976, 1: 386). ..... ......... ....... ...... ....... . . ....... .........: ... ......... ......, .. ...... . ...... (Mokienko et al. 2010: 792). ...... ........... ......... ....... ........... .. ............ . .......­.........., . ....... ........ . ......... ............ ............. .. ........ ......... ..., . ........., ........, ......... . ..... .. ............ .... ......... ........., ...... ..........­.. . ............. ............ ........... ........., ............... ........, .. .......... ...... .. . ... .........., ...... .... ......:. Hi . ....... ......, .. . ...... ......., .. . ........ ..... (Grynblat 1976, 1: 387). ....... ...... . ............ .......... .......... .....­..... (... ......) . ...... ....... ......... ............... .... ..., ........... .................... ......... ‘........ .. ...., ......­... .. .......... .........’, .......... ..... ........., ........­.... ... .............. ...... ... ....., .......... ......: .... ..... ....... ‘. ..... .......’ (..... . ........ ........, ..... . ..... ....... ......Zubova 2016, 1: 229). ... ........... ............. .... ..... ......... .. ........ ..... ........ ... ........., ...... ... ... ........ .. ...... ..............., .. . .........., .........­...... ....... ... ........ ...... . ....... ., ... ........., ....­....... ........ ...... ... ... ......... ......, ........ ........ ....., ...... ........... ......... ...... ........ ............ ..... .......­.... ................. ...... .......... ......: ....:..... ...... – [.] ........, . ..... (....) ........ (......) – ........ (Mokienko et al. 2010: 896); ...... ...... – . ........, .... ...... – . ........ (Mokienko et al. 2010: 297);.. ....... ....... . ...... .... ...... ...... (Mokienko et al. 2010: 860); ....:.. ...... ..... ..., .. . .... ....;. ...... ...... ... .. . . .... ...., . .... ...., .. . ... .... (Pazjak 2: 134). . ....... .......... ...... ...... .. ..., ... ... ...... ........ ..... ...... .... . .......... ........., ........., ...... ... . ..., ... ..... ....., ... ........, . ..... ........., ... .... ....... . ....... ...... . .......... .. .......... ........ ..... .... – ......... .... . ....... ......... ...... ............... . ......... .... . ........ . ........ ........ .... . ............ . ..... .. ........... ........ ......, . ....... ... .... ....: .... ..... ........ .... .... – ..... .. ...... ........Sokolova: 81); . ....... . .... – ... .. .......Sokolova.. 307); ... .. ...., ..... ....... . . ....... ....... (Mokienko et al. 2010: 860). ... .. ..... ..... .. ........, .. ..... ...... .. ......... .SRNG 42.116., ........ - ‘....., ......, ......’; ........... ....... . ....... ... .. .... ......... (Pazjak 2: 98). . .......... .......... .... .......... ........ .......... . ... .......... ........ ........ . ......... ..... ........: .... ......, .... . ...... (Pazjak 3: 28); .. ....... ..... .. ..., .. . ..... . ..... ... ...; .. ....... ..... .. ..., .. ...... .... ....... (Pazjak 2: 203); .. .. ....... ...... ..., .. . ..... ..... (Pazjak 3: 28). . ... .......... ..... ....... ......... .........: . ....... ..... .......... ..., ... .. .... ............ ....... ... .... .... ....... ............... ....... – .......­... ............. .... .......... . ..., ... .......... .. .... ......, .......... . ....., . ....... ........ ........ .. ......., ...... . ..­...... ........... ......... ........ – .... ... ....... ......... ...­..., .... ... ........... .......: ...... .... – ... ...., ....... ..... . ......, ...... ..... ......, . ....... ......., ...... ........... .. ......., . .. . ........, . .. ....... (Mokienko et al. 2010: 978); ...... ...... – ...... (........) [..] . .. (Mokienko et al. 2010: 860). . ...................... ‘.............. ......., .........’ .........., ....... ........ . .......... .......... ........ ....., .... ...... ............. ............. ..... ..... ..... . ........ ....... . ........ ..­........... ......... ............ ... ... ........ .......: ... ...­... ....., ..... .... . ....., . ... ...... ..... ........., .............. . .... ......., ......... . ....... ........ .., ... ........ .. ......: ....: ..... ..... – ...... .... ......Sokolova: 79, 551); ....... .. ....., .. ..... . ...... (Mokienko et al. 2010: 859); ...... .. ......, ... . ..... .. ........Sokolova: 535);.......... .. .... .. ...... . ...... ... ... ... ...........(Mokienko et al. 2010: 992); ....: ...... ...... .... .....; ....., .. ..... ........ . ....... .......; .. ........ .. ......, .... . .... .... ....;.... ...... ........ ......, .. .. ......?(Pazjak 3: 28); .. ..... .... ...., .. ...... . ........Pazjak 2: 121); ........: ..... ....., .. ... .... ....... (Grynblat 1976, 1: 388). ...... ...... . ... ............ . .......... ........­.. ............ .......... ... .......... ...... ..... ..... . .......­.....: ... ..... .. ..... ......... ......, ....... ... . ..., ..... ...­.... ... .. ....... ...., .......... ..........: .. ..... ...... . ...., ....... .. ... ..... ......: ...’.. .... .. ....., .. .. ... .... ......; .. .... ...... ......., .. . ..... ...... ......; ..... ...... ...... .. . ... ........ ...;...... ...... . .... .. . ... ..... .. ......;...... ....... .. ...., .. ... ..... ......... (Pazjak 3: 28). ...........: .... ....... . .... .........., .. .... ...... .. ... ..... ......;... ... ....... . .... ......., .. ..... ..... ....... .. ... ..... .........;..... ...... . ...., .. ... ......... . ....; ..... ......... . ...., . ... . ....; ........ .. ....., . ... .. .....;He ....... . .... .........;......... . ..... .. .......;......... .. .......;......... . ..... .. ........ (Grynblat 1976, 1: 387). ........, ... ......... ........ ...... ..... ........ ..... .... ............... ........ . ................ ......... ..... – ....., ... ..................... ..... .......... ..... ........., ... ...... . ....... .. .... .. ....... ......... . ........ ........ ........... ...... ..... ... ....., .. ...., ....., ....... .......... ........., ....... .....: .... . ...... ... .... .. ....., ... ..... .. ...., .. ..............; . ...... ... ..... .. ...., ... .... .. ....., .. ...... ....... .. ....... ......Pazjak 3: 28); ..... ....... ...... .... .. . ..... ............; ..... ..... ...... .. ...., .... .. ..... .. . ..... ...... ......(Pazjak 3: 27). ..... ..... ........ ............ ........ .....­.... ........... ........... ........, .... ..... ........, ... ..... ....... . ..., ... ... ..-....... ..... ......... ., ........ .........., ...... .... ....., ........ ........... . ............: .... ........ .... ...... – ....... ...... .........Sokolova: 82); .... ..... ..... .. ... – ..... ....; .... ....... .... ... .... .......(Pazjak 3: 28); ....­....: He ..... ...., ...., ....., .... ....... . ...... .....;. ......... ......, ..... .........; ......... ...... – .......... . .......... (Grynblat 1976, 1: 387); ... ....., ... . ...... (Grynblat 1976, 1: 388). . .... . ........ .......... ......... ..... «....... ......», .......... ..­.......-«.........», .. ....., ........ ......... ....... . ........ ... ....... ..... ......... ......... .......... ... . ............... . .......­......... ........... ..... ....., . ...... – . ............ ......­......... . ...., ... «.....» (... «.......») .....: .... ... ....... .. ....... – ... ..... .......Sokolova: 344); .. ......... .. ......, ... ......... – ‘.....’ (Mokienko et al. 2010: 727); ....:.. ..... ....... ..... ...., ... ..... – . .. .. ......(Pazjak 2: 367); .... – .. ....., .. .. ....... .Pazjak 2: 254). . ..... . ..... ........ ..... ...... ....... ......... ........ ......... (....). .............. .. ...... ............ ....., ......­.... ........ .. .......... ...., ....... (......, ....., ........, ...., ...... . ...): .... ......... ‘.. .........’ (..... ......... .... .... ........) (SDGVO:.560), ... ... ....... ...... ......... .. .......!. (....... ........... ....... ....... // «.....», 2006) (NKRJa), ..... ..... . .... .......... – ..... ............ ........: .... ......... ...., ... ....... ........., . .... ....... ......... ... (.... ....­....... ............ ...... ....... ......... . ..... ...... ....... ..... ............ 30.... ......// «........», 2002.05.19) (NKRJa) . ... ... ............, ... ............... ...... .........., .............., .......... ........ ..... ......... ......, .. .......... ..... ...­....., ., ... ......., .. .......... ........., ...-.. .........., .. .... ............. ........... .......... ..... ......., ........... ....... .......... ........... «..... ......... + ..... / .... + ‘..­....... ....... .......... ... ........... .......’» ........... ...­..... . .......... ............... ....... . ............... . .....­....... . ......... . ......... ..., ... ......... .......... .......... ............. .. ..... – ..... ............ . ............ . .......... ......... .............. ................. .... . ........... ..... / ... ... / ..... / ...... .... ...... . ....... .. .......... ........ . ......... ............ ........ ....., ....., .. ...... ......, ......... ... ....­........ ......... ....... ......, ........ .... ............ ........­....., ........ ........., ... ............... ........., .. ............. .........., .. ...... ............. ... ......... ........... ........ .. ...... .. ........ ............ ................. ........: .... . ...... ........ – ..... . ...; .... Když u souseda horí, odstav svého;Sousedská pohroma, tobe výstraha; ..... .... .. .. ........ ......, ..... .. ..... ......; .... Wenn des Nachbars Haus brennt, so trägt man Wasser zum eigenen; ..... Look to thyself when thy neighbour’s house is on fire; ... II s’agit de toi, si la maison de ton voisin brüle;Quand la maison voisine brüle, on doit bien craindre pour la sienne;Qui ardre voit l’hotel de son voisin, du propre sien doit avoir souci; .... (Nam) Tua res agitur, paries cum proximus ardet....­chmannová – Suksov 2007: 75); .... ....... ..... ....., ... ....... ...........;.. .... ....., .... ......; .... Dobrý soused nad zlato;Soused je nejbližší prítel;Od dobrého sou. seda hraditi se netreba; Dobrý soused – drahý klenot; Dobrý soused je lepší (je víc) než rodina;Dobrý soused – pul živnosti;Musí soused se sousedem kyselá jablka i plané hrušky jisti, a za dobré prijití; ..... .. ....... ...., . ......;.. ..... ... ...., .... ......; .... Ein guter Nachbar ist die beste Wache;Ehe du Haus kaufst, frag’ nach dem Nachbar; ..... A near neighbour is better than a fardwelling kinsman;We can live without our friends, not without our neighbours; ... N’achete pas la maison, mais achete le voisin (Bachmannová – Suksov 2007: 164); p... . ....... ......., . ..... ......; .... Dobré ploty delají dobré prátele; (...........:) Od dobrého souseda hraditi se není treba; ..... . .. .... ..... ......, ... ..... ..... ....;..... Zwischen Nachbars Garten ist ein Zaun gut;Liebe deinen Nachbar, reiß aber den Zaun nicht ein; ..... Good fences make good neighbours;Love your neighbour, yet pull not down your hedge; ... La borne sied tres bien entre les champs de deux voisins (Bachmannová – Suksov 2007: 164). ... ....., ............... ......... ........ «.....» ......­....... .. ........ .. ..... ..... ..... . ......, ...... . ...... .. ......... ...... ..... .......... «.......» . ......... . ........ ........ ..... (.... 5:14) . ....... ........... ...... ....... ..... ............, .. ...... ...... ......, ...... ...: «... .... ..... . ..­... ..... ...........: .... ........ ......, ... ...... ....». . ..­........ .. ............ ........ .... ..... ......... ...... . ..­....: «For the whole law is fulfilled in one word, (even) in this: Thou shalt love thy neighbor as thyself». . ... .. ........, ... ..... ..... ......... ............... «............» ..... neighbour, ......., ... . .... ... chbar, ......... ...... «...... .......» (HW 1963: 460), .. .... – . «.......», . «.....». .. ... ... ........., .... . ...... .........­.. . ..... ...... .......... ............... ...... ........ .....: .... ............ .......... ....... .. ........... .... ....... .. .............. ............. ... ....... . ..... ........ ..... o ...­.... .... . ........... ............ .......... .. ..... (Mieder 2020: 18, 221) ...... ............ . ..... ........ ......... . ....... ...... ............ ... . ......... ....... ........ ............ ............: «Love thy neighbor, budt don’t get saught…», .. ....: «...­.... ...... ........ [......], ..… – .. .........…» ......., ..... ..... ............. ......... .......... .... ... ............, .... ... ........... ............ «....». .. ... .. .. ............... ... ....... ...... ...... . .. ........... .........., ... ... ........ ............. .......... . ........... ............. ...... . ...... ............... ........ ., .... ....., . .. ...... ................ .......... ... = ............. ......... ......., ......: ...-.. ..., 1980–. . [Arhangel’skij oblastnoj slovar’, Moskva: Izd-vo MGU, 1980–.. .. = ....... ...... ....... ..... ................ ...... ........ ......., ....., 1984–2011. . [Slovar’ govora derevni Akcim Krasnovišerskogo rajona Permskoj oblasti, Perm’, 1984–2011.. Bachmannová – Suksov 2007= Jarmila Bachmannová – Valentin Suksov, Jak se to rekne jinde. ceská prísloví a jejich jinojazycné protejšky, Praha: EUROMEDIA – Knižní klub, 2008. ......... .... = ...... .. ........, ..... ........ . ............. ......... (.. ......... ........ «.....»), .: ........ ............ ................ ............ ..... .. .. .............. .... .... .... .......... ............ 17.2 (2017), 131–136. . [Ljubov’ V. Balašova, Mesto metafory v reprezentacii konceptov (na materiale koncepta «sosed»), v: Izvestija Saratovskogo gosudarstvennogo universiteta imeni N. G. Cernyševskogo. Nov. ser. Ser. Filologija. Žurnalistika 17.2 (2017), 131–136.. ............= ..... .. ......, .............. ......... . ........... ..........,..: ..... ....... 3.99 (2018), 28–31. . [Ol’ga V. Belova, Ètnokul’turnoe sosedstvo v fol’klornyh narrativah, v: Živaja starina 3.99 (2018), 28–31.. ....................... .. .........,.... . ............ ........: ................... ............, ......: ......, 2007. . [Elena L. Berezovic, Jazyk i tradicionnaja kul’tura: ètnolingvisticeskie issledovanija, Moskva: Indrik, 2007.. .........= ...... .. ........ (....), ....... ........ ....... ........ ....., .....­.........: ......, 1998. . [Sergej A. Kuznecov (red.), Bol’šoj tolkovyj slovar’ russkogo jazyka, Sankt-Peterburg: Norint, 1998.. ..... = ......... .. ......... (....), ............. ....... ........... ...., ....: ....... ....., 1982–2012. . [Oleksandr S. Mel”nycuk (red.), Etymologicnyj slovnyk ukrajins”koji movy, Kyjiv: Naukova dumka, 1982–2012.. .......= .... ......, ............... ....... ........ ..... 1–4, ......: ........, 1964–1973. . [Maks Fasmer, Ètimologiceskij slovar’ russkogo jazyka 1–4, Moskva: Progress, 1964–1973.. ........................ ....... ....... ....... ..........., .......: ...... .... ..-., 2006. . [Frazeologiceskij slovar’ russkih govorov Pribajkal’ja, Irkutsk: Irkut. gos. un-t, 2006.. ........................ . ........ . ..... ......: ........., .............. ......., ....... ....... . .......... .. .. ........., .....: ...... . ......., 1976. . [Prykazki i prymauki u dzvjuh knigah: skladanne, sistèmatyzacija tèkstau, ustupny artykul i kamentaryi M. Ja. Grynblata, Minsk: Navuka i tèhnika, 1976.. ..........Etymologie: Herkunftswörterbuch der deutschen Sprache, Mannheim – Wien – Zürich: Dudenverlag, 1963. .................. ......... ......., ........., 1981–1991. . [Jaroslavskij oblastnoj slovar’, Jaroslavl’, 1981–1991.. ....................= ........ .. ....... et al., ....... ....... ............, .....­.........: ........, 2014. . [Vladimir V. Kolesov et al., Slovar’ russkoj mental’nosti, Sankt-Peterburg: Zlatoust, 2014.. ......................... ....... ........ ...... (........ .. ....... ........ ....., ...... ........... . ....... ............ .......... ............ ............ ..... ....... .......... ...... .. .. .......). [Kartoteka Slovarja govorov Russkogo Severa (hranitsja na kafedre russkogo jazyka, obšcego jazykoznanija i recevoj kommunikacii Ural’skogo federal’nogo universiteta imeni pervogo Prezidenta Rossii B. N. El’cina).. ...............= ....... .. ........., ........ ............ ...... ....... . ....... .......: ............. ......, .: ....... ............. ................ ............... ............ ... .. .. ......... 2.3 (2011), 82–88. . [Tat’jana V. Leont’eva, Nazvanija kollektivnoj pomošci sosedjam v russkoj derevne: motivacionnyj analiz, v: Vestnik Krasnojarskogo gosudarstvennogo pedagogiceskogo universiteta im. V. P. Astaf’eva 2.3 (2011), 82–88.. ............................. .............. .......... .... (........ .. ....... ........ ....., ...... ........... . ....... ............ .......... ............ ............ ..... ....... .......... ...... .. .. ......., ............). . [Leksiceskajakartoteka toponimiceskoj èkspedicii UrFU (hranitsja na kafedre russkogo jazyka, obšcego jazykoznanija i recevoj kommunikacii Ural’skogo federal’nogo universiteta imeni pervogo Prezidenta Rossii B. N. El’cina, Ekaterinburg).. ........... = Wolfgang Mieder, The Worldview of Modern American Proverbs, New York – Bern et al.: PETER LANG, 2020. .....................= ....... .. ........ et al., ....... ....... ....... .......... ......: .... ..... ....., 2010. . [Valerij M. Mokienko et al., Bol’šoj slovar’ russkih poslovic, Moskva: OLMA Media Grupp, 2010.. ....... ............ ...... ........ .......URL: www.ruscorpora.ru. . [Nacionalnyj korpus russkogo jazyka, URL: www.ruscorpora.ru.. .......= ....... .. ..... (....), .......’. .. ........, ....: ....... ....., 2001. . [Myhajlo M. Pazjak (red.), Prysliv”ja ta prykazky, Kyjiv: Naukova dumka, 2001.. ................ = ....... .. .........., ....... ........ ......: ....... ......., ........, ..... . ....., ......: ........... ........, 1995. . [Dmitrij N. Sadovnikov, Zagadki russkogo naroda: sbornik zagadok, voprosov, pritc i zadac.. Moskva: Sovremennyj pisatel’, 1995.. ....................... ....... ............. ......., .........: ........, 2011. . [Slovar’ donskih govorov Volgogradskoj oblasti, Volgograd: Izdatel’, 2011.. ............. ......... ......., ....: ... ... «......... .... ..-.», 1989–2008. . [Slovar’ orlovskih govorov, Orël: GOU VPO «Orlovskij gos. un-t», 1989–2008.. .........= ..... .. ........, ........ ........: ......... . ........., ...........: ....., 2009. . [Marija I. Sokolova, Narodnaja mudrost’: poslovicy i pogovorki, Novosibirsk: Ofset, 2009.. ....= ....... .. ........ – ....... .. ........,....... ......... ........ . ........... .....-.........: ......, 2001. . [Valerij M. Mokienko – Tatjana G. Nikitina, Slovar’ pskovskih poslovic i pogovorok, Sankt-Peterburg: Norint, 2001.. .............. ....... ....... ......., ......-..-...., 1976. . [Slovar’ russkih donskih govorov, Rostov-na-Donu, 1976.. .............. ....... ........ ......., .....-.........: 1965–. . [Slovar’ russkih narodnyh govorov, Sankt-Peterburg: 1965–.. ...... = ...... .. .......... (....),....... ............ ........ ............. ....... ......: ....... ...., 2004–2007. . [Kirill S. Gorbacevic (red.), Slovar’ sovremennogo russkogo literaturnogo jazyka, Moskva: Russkij jazyk, 2004–2007.. Swierczynscy 2001 = Dobroslawa i Andrzej Swierczynscy, Slownik przyslów w osmiu jezykach.. Warszawa: wyd. Naukowe PWN, 2001. .............. ......... . ........., .....: ........ ......... .... ... ......... .........., 1993. . [Tverskie poslovicy i pogovorki, Tver’: Tverskoj oblastnoj gos. Dom narodnogo tvorcestva, 1993.. ..................... ....... ........ ..... . .......... ........ . ............. ...... ......: .........., 2007. . [Tolkovyj slovar’ russkogo jazyka s vkljuceniem svedenij o proishoždenii slov, Moskva: Azbukovnik, 2007.. ............= ..... .. ......, ....... .......... ......... ......... ......., ....: ..... .. «......... ............... ........... ..... .. .. .........», 2016. . [Žanna A. Zubova, Slovar’ ustojcivyh socetanij orlovskih govorov, Orel: FGBOU VO «Orlovskij gosudarstvennyj universitet imeni I. S. Turgeneva», 2016.. ........ Sosedi in sosedstvo v vzhodnoslovanski paremiologiji: primerjalna ....... Za podobo sosedov v slovanski paremiologiji je znacilna kombinacija odobravanja pomenov, ki odraža nujnost in pragmaticne koristi skupnega obstoja v tradicionalni družbi, po drugi strani pa omalovažujocih konotacij, trdno zasidranih v negativni izkušnji neuspešnega, a neizogibnega sobivanja prebivalcev bližnjih hiš, dvorišc, ulic ... Ta enotnost nasprotujocih si pomenov se kaže v slovanskih pregovorih, v katerih so pozitivne in negativne znacilnosti soseske skoraj uravnotežene. V clanku je podana analiza takšnih ruskih, ukrajinskih in beloruskih paremij. ....... ....... [................. ....................... .................................. ............ .................................. Proteticna soglasnika na lingvisticni karti in v etimologiji Clanek predstavlja poskus uporabe kartografskih podatkov Slovanskega lingvisticnega atlasa v etimologiji. Analizira se namrec izvor slovanskih korenov *os-/*vos- ‘brk’ in ...-, hík-.‘jecljati’. Lokalizacija korenov se primerja z razširjenostjo korenov in afiksov, ki vsebujejo proteticna soglasnika .....g, kar navaja na možnost, da se slednja nahajata tudi v danih korenih. Kljucne besede:.slovanska etimologija, lingvisticna geografija, arealna lingvistika, lingvisticni atlas Prothetic Consonants on the Linguistic Map and in Etymology This article describes the use of cartographic data from the Slavic Linguistic Atlas.... etymology. Specifically, the origin of the Slavic roots *os-/*vos- ‘moustache’ and ...-, hík-.‘to stammer’ are analyzed. Their localization is compared with the area of roots and affixes that include the prothetic consonants ......g. Based on this, these consonants are presumed to be the part of the roots discussed. Keywords: Slavic etymology, linguistic geography, areal linguistics, linguistic atlas . ... ........... ............. ..... ........... . ........ ........­.... ........ ........, ................ . ............ (.......... . ............). ...... ............... ............... ....... ..... ......... ........... . .........., .. ... .............., ...........­... ............. ......, .... ...... ............ .... ...... .....: .... .. ...... ........, .. ......... ............. ............ ..... ..... . ..... ........ ........ ............ . ............ .........­........... ...... . .......... ... .. ......... ............, ..... .. ...... ....... .... .......... .......... . ............... ........ . ........., ........... ...... ............ ............. «.......­....... ............... .....», ..... . ..... . ................. .. ... ...... ......... ...... ............. .. .............. . ..... .. ..... ....... ........ ............. ...... *os- ‘..’ . ... ....­........ ........ *vos-, *fos-, *gos-, *jos-............... *gos- . *jos- ... . .......... ....... .......... . .......... ......, ........ . «.............. . ............... ......» ... ............. ...... ......... .. ............. .......... ............. ......... .. ........ ........ (.... 40: 66; ... 12: 174–176; Bezlaj I: 163). ....... *fos- ....... .......... . ......­.... *vos- ´*os- *vos- (Kralik: 174). .. ...... .. ....... . .. ... ... ....­.... ........ ........ ................ ...... ........ .. . ...-....... wanso ‘...... .............. .. ....’, ...-.... fés (.. *fans) ‘......’, ...­..-.... wintbrâwa ‘.......’, ..... ...... ‘......... .......’, .........­.. . ..-.. *.endh-/*.ondh- ‘......; ......’, ., ............., ....... ..­.... *vos- ... ........ ............... ....., . *os- – ... ... .......... .......... ....... (...... 4: 169–170; .... 2: 230; .... 1: 440; ... 1: 214–215; Snoj: 853; BezlajIV: 345; Kra´´682; lik: 174; Machek: 697; Borys: Pokorny: 1148; Derksen: 386; .... 40: 69–74). ...... ............ ........ ......... ............. ...... *os-/*vos- . ...-.... á.sa-, ..... .µ.., .... umeros ‘.....’, ........... . ..-.. *omso-, . .............. ... .... ............. ........ ‘...... .. ....’ . ..... ‘...... . ... .. ....’. ......... ........ ............. ......... ...­.... ........... ..... ........ ... ........ .......... ......... ....... ....... .. ..... ....... – ........ ........... ..... – ............. ....­.. .. ............... ......... .. ..... ......, ........ .......... ...... ‘............’. .... ...., ..-........, ....... . ..............­........ ....... ..... ..... . .. . .......... .......... ............­... ........ ................ ..... .. ......... ‘.....’ (........ 2004: 229–230; ....... 1969: 16–17; .... 40: 69–74; .... 1: 440). ..... ......., ......... .......... ..... *os-, . *vos- – .. ............ . ........ .. ........... .... .... ......... ..... ............ .. .....-..... . 1,. ... ..... ......, ... .. ........... ............ ... .........­........ .............. ..... .......- . ................... ......­... ... ........., . .... ......., ..... ................: ........­... *os- ........... ............... .................. ......... . ........ ........ . ....... ...... ..... ...., *os- ....... .......­.... . ........ . .......... ....... . .. ..... ... ........ *vos- (. ......... ......... *fos-) .......... . ........ ... ........ ......, ............, ........... ......, . ..... ......... ....... ........, ........... . ............ . ...... ..... ...... ............ .. ........... ........ .. ............. .......... . . ...... ........... .....-....., ........... .. ...... .... «............... ................ ......». .....-..... . 1 .......... .. ................... ....: . 28 .. ....... Sl 1929 ‘......, . ........ .....’ (...... – .. .. ......, .. .....­......) (... 12: 174–176), . 29 .. ....... Sl 1930 ‘....... . ........ .....’ (...... .. ..) (... 12: 177–182), . 24 .. ....... L 1318 ‘...’ (...... – .. ......, .. ....­....) (... 9: 80–81), . 1 .. ....... F 1382 */o/s. (..... – .. .. ......) (... 2.: 26­27), . 46 (. 3) .. ....... SIF 114 osenica//gosenica//gosenica (...... – .. .........., .. ......... (. 46), .. .. ....... (. 3)) (... 1: 117; ... 2.: 30–31). ......., ...... ................ ............. ......... *os-/*vos- ..... .... ....... ... ........... .. .............. . ........., .... ..... ...... .. .. ......... .. .. ....... . ..-.. *omso- ‘.....’, .. .....­........ . ...... ... ......... . *os- .. ... .. ......., ... . . ...... ......, . *vos- ...... ..... ..... . .... ............ ........, ... ....... ...w...) .......... ..... .......... ........ ...u..e... ......­.... ............. (..... .... 2005: 137, 195, 205, 232, 273, 455, 549; Dittmann 2019: 281–283).. ............ ......... ............... .....­.., .............., ... ..... «............... ................ ......» ......... .................. .. ........ ....., ...., ......., .. ...­....... .. ............. ........... .. .. ...... .... .......... .....-..... . 2,. ... ...... ........... .............. (............... ... ....... ........) ...w...) . ............ . ........... ......, . ..­..... .. ........ . ... ......... ......... ..... (... .......... .. ........): *aj- (... ......, ....... vajce ‘....’), *ajgir- (... .... ..... ..´. ... ‘................ ..... ......’), *ašcer- (... ....... ..... vješc.r.ca.. vješcorka ‘.......’), *oc.t- (... .... ..... ..´... ‘.....’), *ogn- (... .... ....´.. ‘.....’), *ogor-/*ogur- (... .... ..... ...i..´. ‘......’), *oj- (... .... .i..´ ‘....... .....’), *..-/*oc- (... .... ..... .í.i ‘.....’), *olen- (... .... ..... ..´.... ‘.....’), *....- (... .... ..´.... ‘.....’), *ol.x- (... .... .í..... ‘.....’), *on- (... .... .i. ‘..’), *..- (... ..-.... worac ‘......’), *orex- (... .... ..... ...í. ‘....’), *os- (... .... ..... ....´.. ‘.....’), *osen- (... .... ..... ..´.i.. ‘.....’), *osm- (... ...... ..´....), *osp- (... .... .í... ‘....’), *ostr- (... ...... ..... ..´..... ‘......’), *ot..c)- (... .... ..... ....´.. ‘....’), *..- (... .... .i...´ ‘....’), *ov.s- (... .... ....´. ‘....’), *ozer- (... .... ..... ..´.... ‘.....’), *ož- (... .... ..´... ‘..’, .... ....´.. ‘........ .......’), *og- (... ....... wegiel ‘....’), *ogl- (... .... ...i...´ ‘.....’), *ox- (... ....... wech ‘... . ......’), *(pa.ok- (... .... ....´. ‘....’), *ot- (... .... ..... ..´... ‘....’), *otr- (... ....... watroba ‘......, ............’), *oz- (... .... ..´..... ‘.....’), *ož- (... ....... ..... v.ž ‘.......’, .... ..... ....... ..... vóž ‘.... .., Natrix natrix’), *uc- (... .... ....´.. ‘.....’), *ud- (... .... ..... ..´.. ‘.....’), *ux-/*uš- (... .... ..´.. ‘...’), *um- (... .... .... . . ...... ...... .. ........... .......... ..... ......., .. .... .. ........... .....­ .., ... ............. .... ...... . ............. ..... (........, *vož- ‘.......... ......’, ‘.... .., Natrix natrix’ .. *ož- . ........... .. ... .... ..... ......... (.... 2000: 67–68; .... 7: 94–94; .... 40: 122–124; Dittmann 2019: 280–281)), . ...... ..­ .... ....... ......... ...... (... ...... ..´........´.........´..... ..., ........, ....... .................) . . ..... ....... ..... (... ...... ..... ..´......´........´..... ... ........ .´.....´.......´....) (....... 2000: 184, 205). . ... ........... .....-..... . 2 .... ............ ......... ......... ..... «............... ................ ......»: ... 2., ... 1–6., ... 62, ... 8–10, ... 12. ‘..’), *ust- (... .... .....´ ‘..., ....’), *už- (... .... ..... ..´... ‘....’), . ..... ........ *..-/*.-, *ot- . *u-. .....-..... . 2 .........., ... .......... .......... ...... . ...­.......... ...w...) ................. . ........, ........, ......., .........., ........... . .......... ......, . ..... . ......... ....... ..........., ..........., .......... . ......... .... ........ .. . ...­..., ........... ...... *os-/*vos-, .. ..... ........, ... ......... ...... *vos- ............ . ....... ............... ....... .. ......... ... ................. ....., ..........., .........., .........., ........ ...... ........ . ......... ...... ............ ......... .......... ....... .............. ........... ., ......., ..... .... ............................ ............. .......... .. . ........ *vos- . ........... .. ......... . .... ..... *os-. ......., .......... .... .... ...... ......... . ...... ....... .. ........... ............... ............ . ............ .......... ...........­.... ......, ......, ..-........, . ...... ...... ...... ............ ........ .......... ............... ..., .. ....... ...., .... ......­........ ............... .......... ........... *vos-, ..... ......... .......... ... ......... . ......... .............. .. . ...... ........ ........... .................... .......... ... .............. ....... ...... .......... ..... .. ......... ‘.......­..’. ..´ ..... ..... .. ... .......... ........... ................... ...... *j.k- (........, ...... .....´....) . *ek- (... ....... jakac sie) (... 12: 225–230). .. ........... . ......... .......... ......... ..... . ....... ..... ........ *..., *yk-, *ek-, *... . *.... ... . .. ...... ...... . ......... ......., . ... ........... ....... ... ........, .... ....... ....... . ....... .. ....., ........, ...-. .... ..... . .... ....... ..­....... ......... j: ... ........ *ek- – ....... jakac sie, ....... zajakat’ sa.. ..... ..´..., ..... jecati, ....... j.cati; ........ *j.k- – ...... jíkati.. ...... ..... ......´...., .... ..... ......´..., .... ..ï..´.... (... ..; .... 1: 506; Machek: 179; .... 8: 215–216; Skok I: 765–766; ... I: 516; Bezlaj I: 223). ..... ...., ....... .. ......... ‘.........’ ......... .......... .. ...... . ......... *g: ........, .... ..´..´......´............´.......... ...... zahíkati se, ....... zahíkavat’ sa (... 12: 225–230). .. ........­........... ....... .. ........ ........, ...... ............. ..­........ *g ..... ............ ......, ... ...... .. ..... ........... . .......... ..... ...... ..., .... g..h) ..... ......... ....... .........­.... . ....... ..... *j.k- (.... 1: 506; Machek: 179; ... 12: 228; .... . ...... jíkati ..... .......... ... ........... .............. ..... *ek- (Slawski I: 538; Brückner: 203; ... 12: 255–230). 8: 215–216). . ...... ......., .. ..... .... ........ ...... ....., ..­............... ... *gyk- (.... 7: 221; SP 8: 336–337; .... 1: 505; ... 12: 227).. .............., ... ............ .......... . ....... ..... ..­..... ..... ....... ...... ........... ...... . ......... *g . .....­... ‘.........’ . .. ............. . ....... .............. g .h, .). ...­..-..... . 3. ............. ............... ...... ...-, hík- .. ...... .........., . ............. ......., .. ...-....... ..... . .. ...... ......... ... ........ .............. g .h, .), .. .... ..... .. ........... . ...­..... . .......... ........ ...u.....y..e ..(..... .... 2005: 273, 543–544). . .......... «............... ................ ......» .. ........... . ......... ...... (... .......... .. ........): *alkagol- (... .... ..... .......´.i.), *ašcer- (... ...... ..... hišcera ‘.......’), *j.kr- (... .... ..... .....´ ‘....’), *j.m- (... .... ..... .í... ‘...’), *j.skr- (... .... ..... ..´..... ‘.....’), *oc.t- (... .... ..... ..´...‘.....’), *ogn- (... ..-.... hohen‘.....’), *ogor-/*ogur- (... .... ..... ..ï..´. ‘......’),. *..-/*oc- (... .... ..... ..´... ‘.....’), *olen- (... .... ..... ..´.... ‘.....’), *....- (... .... ..... ....´.... ‘........’), *ol.x- (... .... ..... .í.... ‘.....’), *..- (... .... ..... ......´.. ‘......’), *orex- (... .... ..... ....´. ‘....’), *os- (... .... ..... ....´.. ‘...­..’), *osen- (... .... ..... ..´.i.. ‘.....’), *ostr- (... .... ..´..... ‘......’), *ot..c)- (... .... ..... ....´. ‘....’), *..- (... .... ..... ....´.. .....´. ‘..­...’), *ov.s- (... .... ....´. ‘....’), *ozer- (... .... ..... ..´.... ‘.....’), *ož- (... .... ..... ....´.. ‘........ .......’), *og- (... ...... ..... hohél ‘....’), *ogl- (... ...... ..... hohel ‘.....’), *(pa.ok- (... .... ..... ....´.. ‘....’), *os- (... ...., .... ..... ... ‘..’), *otr- (... ... ..... .....´.. ‘......, ............’), *oz- (... .... ..... ..´..... ‘.....’), *ož- (... ....... g.ž ‘..­....., ....... .... .... ............. . ........’ . ..., g.žva ‘......... .....’, .... ..., ....... g.ž ‘.... .., Natrix natrix’), *uc- (... .... ..... ....´.... ‘.......’), *ux-/*uš- (... .... ..... ..´.. ‘...’), *um- (... .... ..... ......´.... ‘......’), . ..... ........ *..-/*.- . *u-. . . ......... ......... ............. ....... zahakavat’ sa (... 12: 225–230), hakat’ ‘.........’ (SSN 1: 539), ... ...... ......... ................ . ...*ek- . ........ g. .h), . ... *gak-. ...... .. .............. .. ...... . ...... ........ ...... .. ...­...... .......... ............. .......... . .....-...... 3 .......... .. .......... ..... . 38 .. ....... L 1974 ‘.........’ (...... – .. ......, .. ..........., .. ........) (... 12: 225–230). . ......... ......... . .... ..... ..ï..´. ‘......’ .......... ... ............. .. ..­.... ......... . .......... ....... ..... .ï..´. (... 4: 64–65), ..........., ..­......, .. ..i..´. (... ..; .... 4: 153). .... .. ......... ........... . .......... ............. ........, ... ....... ....... .....i..´. . ...i..´. . ...i..´. . ..ï..´.. (... ..). ....... .ï..´., . ..... ......, .... .......... .. ..ï..´. .......... ....... .......... .......... . ... ........ ............... ........ .... ............ .. .....-..... . 4,.. ... ..... ......, ... .......... .. .......... ................ . ...­...., ........, .........., .......... ......, .. ...... .........., . ..... . ......... ....... ..........., ......... . ........ ....... .. .... ... .........., .......... ..... .... .... .... ..´..´.. . ...... zahíkati se, . ...... ........ ..... ........... . .......... ......... . ....... ..... .......... .......... ........., . ....... ....... ...... zahíkavat’ sa ‘.........’, .., .. ...... «............... ................ ..­....», ....... g .h) ............ . ................ ....... . ...... ... ............. ...... . .......... .. .... .......... ...... .....­.. *gosenica ‘........’ . .. ..................... .......... . . ..... hoblicka ‘....., ............. .....’ (... 1: 117; ... 9: 148–149). ....­.. .................. ......... ......... ...... ........: ... húžva. ‘....’ .. ........ *ož- ´ (Kralik: 215), ..... hizba ‘..... ......... . ....’ ... .... (SSN 1: 708), hovat ‘....’ ... ovad, . ..... ...., .............. ....... .............. ....... – ..... hárešt ‘.....’ ... ........ árešt.. Hanna ... Anna . ... (Stanislav 1967: 571)... ............., .. ...... .................... ...... ....... ..­........ ....... ....... zahíkavat’ sa, ...... zahíkati se, .... ..´..´.. ...­......... ..... *j.k- . ............. g .h, .). .... ..... ............. . .. ........... ..... ......: . ......... ...... ........ ........... ..... . ............. (..............) j . ... ...., ... ...... zajíkati se..zaíkati se, .... ..ï..´.... ‘.........’, ..... ...´... ‘...........’ (... 12: 225–230). .. .. ............ .................. – ... ......., . j . . g..h) – ........ ........ ...... ...... . ......... ............... ........­.. *j.: ... ........... ........ *j.skra – ...... ..... iskra..jiskra..hiskra. (... 4.: 88–89), .... ..... 'iskra..'yskra...'jiskra..'hyskra (... ..); ........­... ........ *j.st.ba – ......, ....... ...., ...... ..... jizba, ....... ..... hizba (... 4.: 96–97; SSN 1: 708); ........... ........ *j.kra – .... ..... ikr'a..'ykra...jikr'a..hykr'a (... 4.: 94–95); ........... ........ *j.me – .... ..... 'imn’a..'jimn’a..'himn’a (... 4.: 98–99). ..... ......., ............... ..... ........ ............. ......­......... . ........... ........ ......... . .. ..... . ............. ........., ... .. ...... ....... ........... ............ . ...........­.... .............. . ... ........... .....-..... . 4 .... ............ ......... ......... ..... «............... ................ ......»: ... 2., ... 4., ... 1–6., ... 62, ... 8–10, ... 12. .. ....... ............. .. ....... .. ............ .. .......... .......... .................... ............... ............ ...... I–VII, .....: ........... .. ........... ........ .. ......., 1971–2017. [Balgarski etimologicen recnik I–VII, Sofija: Izdatelstvo na balgarskata akademija na naukite, 1971–2017.. ....... 2000 = ....... .. ......., ......... ...... .. ....... ........ ....... ......: .. ..., 2000. [Nikolaj N. Durnovo, Izbrannye raboty po istorii russkogo jazyka, Moskva: ID JaSK, 2000.. ...............i.... ....... ....ï.....ï .... 1–6, ...... .... .. .. ........., ..ï.: ....... ....., 1982–2012. [Etymologicnyj slovnyk ukraïns”koï movy 1–6, golov. red. O. S. Mel”nycuk, Kyïv: Naukova dumka, 1982–2012.. .... 2000= ...... ...., .............. ...., ....... . .......... ..... .. .. ........., ... .... .. .. .........., ......: ........, 22000. [Antuan Meje, Obšceslavjanskijjazyk, perevod i primecanija prof. P. S. Kuznecova, pod red. S. B. Bernštejna, Moskva: Progress, 22000.. ... 1................. ............... .....: ..... .......-.................... ... ........ ..., ... .... .. .. ........, ......: ....., 1988. [Obšceslavjanskij lingvisticeskij atlas: serija leksiko-slovoobrazovatel’naja....životnyj mir, gl. red. R. I. Avanesov, Moskva: Nauka, 1988.. ... 2................. ............... .....: ..... .......-.................... 2:. .............., ..... .... .. ........., ......., 2000. [Obšceslavjanskij lingvisticeskij atlas: serija leksiko-slovoobrazovatel’naja 2: životnovodstvo.. nauc. red. B. Falin’ska, Varšava, 2000.. ... 2.................. ............... .....: ..... ........-.............. 2.:. ........ *o, ..... .... .. ......, Wroclaw – Warszawa – Krako´ w, 1990. [Obšceslavjanskij lingvisticeskij atlas: serija fonetiko-grammaticeskaja 2b: refleksy *o, nauc. red. Ja. Basara, Wroclaw – Warszawa – Krako´w, 1990.. ... 3................. ............... .....: ..... .......-.................... 3: ............ ..., ... .... .. .. ........., ....., 2000. [Obšceslavjanskij lingvisticeskij atlas: serija leksiko-slovoobrazovatel’naja 3: rastitel’nyj mir.. gl. red. A. I. Podlužnyj, Minsk, 2000.. ... 4................. ............... .....: ..... .......-.................... ... ........ ........., .... .... .. ..........., .........., 2012. [Obšceslavjanskij lingvisticeskij atlas: serija leksiko-slovoobrazovatel’naja. ... sel’skoe hozjajstvo, otv. red. A. Ferencikova, Bratislava, 2012.. ... 4.................. ............... .....: ..... ........-.............. 4.: ........ *., *., .... .... .. ........, Zagreb, 2006. [Obšceslavjanskij lingvisticeskij atlas: serija fonetiko-grammaticeskaja.....refleksy.*., *., otv. red. D. Brozovic, Zagreb, 2006.. ... 5... .............. ............... .....: ..... ........-.............. 5:. ........ *o, .... .... .. .. ......., .. .. ......., ......, 2008. [Obšceslavjanskij lingvisticeskijatlas: serija fonetiko-grammaticeskaja 5: refleksy *o, otv. red. T. I. Vendina, L. È. Kalnyn’, Moskva, 2008.. ... 6.................. ............... .....: ..... .......-.................... 6:. ........ ......... . ............. ...., .... .... .. .. ......., ......, 2007. [Obšceslavjanskij lingvisticeskij atlas: serija leksiko-slovoobrazovatel’naja 6: domašnee hozjajstvo i prigotovlenie pišci, otv. red. T. I. Vendina, Moskva, 2007.. ... 6.................. ............... .....: ..... ........-.............. 6:. ........ *e, .... .... .. .. ......., .. .. ......., ......, 2011. [Obšceslavjanskij lingvisticeskij atlas: serija fonetiko-grammaticeskaja 6: refleksy *e, otv. red. T. I. Vendina, L. È. Kalnyn’, Moskva, 2011.. ... 8................. ............... .....: ..... .......-.................... ... ......... . ............ ....., ... .... .. ......, .. ..........., Warszawa, 2003. [Obšceslavjanskij lingvisticeskij atlas: serija leksiko-slovoobrazovatel’naja ... professii i obšcestvennaja žizn’, pod red. Ja. Basary, Ja. Sjatkovskogo, Warszawa, 2003.. ... 9................. ............... .....: ..... .......-.................... 9:. ......., ... .... .. ..........., .. ........., Warszawa, 2009. [Obšceslavjanskij lingvisticeskij atlas: serija leksiko-slovoobrazovatel’naja 9: celovek, pod red. Ja. Sjatkovskogo, Ja. Vanjakovoj, Warszawa, 2009.. ... 10................. ............... .....: ..... .......-.................... 10:. ........ ......, .... .... .. .. ......., ...... – .....-........., 2015. [Obšceslavjanskij lingvisticeskij atlas: serija leksiko-slovoobrazovatel’naja 10: narodnye obycai, otv. red. T. I. Vendina, Moskva – Sankt-Peterburg, 2015.. ... 12................. ............... .....: ..... .......-.................... 12:. ...... ..... ........, .... .... .. .. ......., ...... – .....-........., 2020. [Obšceslavjanskij lingvisticeskij atlas: serija leksiko-slovoobrazovatel’naja 12: licnye certy celoveka, otv. red. T. I. Vendina, Moskva – Sankt-Peterburg, 2020.. ....... 1969= ........ .. ......., .. .......... ... ........... .... ............... ........., .: .......... 1967, .... .... .. .. ........, ......: ....., 1969, 11–21. [Vladimir N. Toporov, Iz nabljudenij nad ètimologiej slov mifologiceskogo haraktera, v: Ètimologija 1967, otv. red. O. N. Trubacev, Moskva: Nauka, 1969, 11–21.. ........ 2004 = .... .. ........, ....... .. .......... . ............. .......... .2... .: .... .. ........, ..... .. ..........: ....., ......., ........ 2, ......: ..... .......... ........, 2004, 219–236. [Oleg N. Trubacev, Zametki po ètimologii i sravnitel’noj grammatike .2., v: Oleg N. Trubacev, Trudy po ètimologii: slovo, istorija, kul’tura 2, Moskva: Jazyki slavjanskoj kul’tury, 2004, 219– 236.. ...... = .... ......, ............... ....... ........ ..... I–IV, ....... . ......... . .......... .. .. ........., ......: .......-..., .2003. [Maks Fasmer, Ètimologiceskij slovar’ russkogo jazyka I–IV, perevod s nemeckogo i dopolnenija O. N. Trubaceva, Moskva: Astrel’-AST, .2003.. ...............i... .....i. .......... .... 1–14–, ...... .. .. ..... i i..., .i..., 1978–2017–. [Ètymalagicny slounik belaruskaj movy 1–14–, uklad. G. A. Cyhun i inš., Minsk, 1978–2017–.. ...................... ....... .......... ......: ............. ........... .... 1–41–, ... .... .. .. ........., .. .. ........., .. .. ......, ......: ....., 1974–2018–. [Ètimologiceskij slovar’ slavjanskih jazykov: praslavjanskij leksiceskij fond 1–41–, pod red. O. N. Trubaceva, A. F. Žuravleva, Ž. Ž. Varbot, Moskva: Nauka, 1974–2018–.. ..... .... 2005........ ....: .......... ....., ... .... .. .. ........., .. .. ........ . ..., ......: Akademia, 2005. [Jazyki mira: slavjanskie jazyki, pod red. A. M. Moldovana, S. S. Skorvida i dr., Moskva: Akademia, 2005.. .......= Franc Bezlaj, Eimološki slovar slovenskega jezika 1–5, Ljubljana: Mladinska knjiga – Založba ZRC, 1976–2007. Borys´= Wieslaw Borys´, Slownik etymologiczny jezyka polskiego, Kraków: Wydawnictwo Literackie, 2008. ........ = Aleksander Brückner, Slownik etymologiczny jezyka polskiego, Warszawa: Wiedza Powszechna, 1970. ....... = Rick Derksen, Etymological Dictionary of Slavic Inherited Lexicon, Leiden – Boston: Brill, 2008. ............. = Robert Dittmann, Staroceské.protetické.., .: ...... 89.3 (2019), 280–291. Králik = Lubor Králik, Strucný etymologický slovník slovenciny, Bratislava: VEDA, 2015. ...... = Václav Machek, Etymologický slovník jazyka ceského a slovenského, Praha, 1957. ....... = Julius Pokorny, Indogermanisches etymologisches Wörterbuch, Bern – München, 1959. .... = Petar Skok, Etimologijski rjecnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I–IV, Zagreb, 1971–1974. Slawski = Franciszek Slawski, Slownik etymologiczny jezyka polskiego 1–5–, Kraków, 1952–1956–. .... = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana, 32016. ..= Franciszek Slawski, Slownik praslowianski1–8–, Wroclaw – Warszawa – Kraków, 1972–2001–. ......Slovník slovenských nárecí I–II–, red. A. Ferenci´ ková, I. Ripka, Bratislava: VEDA, 1998– 2006–. .................Ján Stanislav, Dejiny slovenského jazyka I:úvod a hláskovie, Bratislava: VEDA, 31967. ........ Proteticna soglasnika na lingvisticni karti in v etimologiji Clanek predstavlja poskus uporabe kartografskih podatkov Slovanskega lingvisticnega atlasa v etimologiji. Analizira se namrec izvor slovanskih korenov *os-/*vos- ‘brk’ in ...-, hík- ‘jecljati’(ukr. ..´..´......´............´........, ceš. zahíkati se, slš. zahíka. vat’ sa). Derivati korenov so bili vneseni na posamezne posplošujoce karte, sestavljene po kartah Slovanskega lingvisticnega atlasa z rekartiranjem. Lokalizacija se nadalje primerja z razširjenostjo afiksov (korenov in predpon), ki vsebujejo proteticna (epenteticna) so-glasnika ...w........g..h, .), in ki so prav tako predstavljeni na shematicnih kartah, ki so bile pripravljene s posplošitvijo gradiva objavljenih zvezkov atlasa. To navaja na možnost ustreznih protez ...w........g..h, .) v korenih *vos- in ...-, hík-. .....-..... . 1. . os­. //os- // > v, w, .. . .................................. ... .....-..... . 2 ....... (........) v, w, . . 3 . ..... ........ . 1–2 ....... .....-..... .... ... ...-, hík- ‘.........’. .....-..... . 4 ....... (........) g, h, . . 2 . ...... ........ . 1 ....... ...... ..... [MIHAIL OSLON] .............................. ................................. COBISS: 1.01 HTTPS://DOI.ORG/10.3986/JZ.27.1.12 Še en argument v prid rastoce intonacije praslovanskega starega akuta Prispevek analizira, kako lahko prozodicno oznacevanje naglasov Juraja Križanica prispeva k razumevanju refleksa praslovanskega starega akuta v njegovem kajkavsko­­cakavskem narecju 17. stoletja. Narecje Juraja Križanica namrec izstopa po tem, da v enozložnih besedah pred pavzo ohranja razlikovanje med dvema izrazitima tonoma: sta­rim akutom in kratkim neoakutom. Na podlagi kompleksnih premen dveh kratkih nagla­sov in posebnega obnašanja rastocega naglasa pri vprašalnicah ter s primerjavo s sloven­šcino sklepamo, da se je stari akut v Križanicevem narecju odražal kot kratki rastoci ton. Zelo verjetno je, da je bil stari akut tudi pred krajšanjem rastoc. Kljucne besede:praslovanšcina, slovenšcina, srbohrvašcina, hrvašcina, Križanic, akcen­tologija, akut Another Piece of Evidence in Favor of the Rising Contour of the Proto-Slavic Old Acute This article discusses what can be inferred based on Juraj Križanic's use of prosodic marks about the phonetic nature of the reflex of the Proto­Slavic old acutein his seven­teenth­century Kajkavian­Cakavian dialect, which is unique in that it preserves the old acute and short neoacute as two distinct tonemes in monosyllables in pre­pausal position. Based on the complex alternation of his two short accents, as well as on the peculiar be­havior of question words with a rising intonation, which are exempt from this alternation and have a close parallel in Slovenian, it is concluded that old acute was reflected as a short rising tone in Križanic's dialect, which makes it plausible that the pre­shortening old acute was indeed a rising tone. Keywords: Proto­Slavic, Slovenian, Serbo­Croatian, Croatian, Križanic, accentology, acute ...... .... ........... ................ ... ...... .......... ......­... ..... ... ............ ......... (*korva > .... ......), . ..... ...­........ ........ . ............, ... ..... kráva. ...... .......... ....., ...... ....., ............., .. .. ... ............... ........ .......­..... .......... ......... ......... . ........... ....., . .... . ......­.... .. ...... ...... ........ ...... ....., ... *nòsiš. > ..... n.siš, .... . .......... . ...... ...., . ....... ..... .... .... . .......... .........­....... ........., ... *br.t(r). > ..... br.t (.... bráta), *bòb. > ..... b.b ......... ..... ........., .... ........, ...... ....... . ......... ........... .. .......... . ......... (.... *bob. > bóba). ... ........., ..­........, ...... ............ ..­..... . . ..... ......... .. ........ ........ . ..... ....., ... . ........ .......... ......... bába, .. bàbica – . ................ (Rigler 1976: 88, 91; Kapovic 2015: 84, 224). ...., . .......... ...... ........ ....bàbica ..... ....... ....... . ...... ............ ....... ....., ...... ..... .. ........ (. .. .......). ....., .. ...... ......, ............ .......... ................ ....... ....... ..... (kr.va, br.t, b.bica), ... ......... ...........: «...... .......... ......... . ...... ... ........... ......... ... ......... ............ ........... ...... ............ ...... ....., ... .... .........­.......... ......... . ......., .. ...... .......... ...... . . ..... .......... .......... ........ .. ... ... ..... .....­.... .. ............... ....... (.......... .........: .), ............ ............ .. ................ ......... .............. ...... ...­....... .......... ...... ........ (´) ........, ..........., ........... ......... ........, ......... ................ (. ........ ......... .......... ....... ......), . ......, ..... .. ....... ... .... .......­.. .......... ........» (.... – ........ – ........ 1990: 11). ...... ..... ..... ........... (. ..........), ......., ........... . ....... .... ..... ..... bàbica, . ...... (. ...............) ...... ............. .... .. ......... ............: ...... ................. ........ ...­....., ........ . ....... ..... .. .................. .... .......... (. .... ...............) ................ ........ – ......... ....... .. ....... .... .... ...... ............. ........: ....... ..... (*kor­va > ..... kr.va, *br.t(r). > ..... br.t), ........ ...... ..... (*nòsiš. > ..... n.siš, *kòža > ..... k.ža, *bòb. > ..... b.b), ........ ............ ........ (.... *v.do > ..... v.du),1 . ..... ............ . ......... ..­....... ........ (*vod. > .......... vod.); ......, .......... ........­...... – ............ ......., ... ..................2 – ........ ...... ......... ............... ........ ..... ......., ... . .......... ... ....... .... ....... . ...... ............ ........, ... ............ .......... («.. .........») .. . ... .. ....... . ...... ....... .. ..­... ............ «.. ................ ......... .............. .....». ...... ........ .... ..... .......... ....., ... ... ... ...... ........ .. .......: . ...... ........... .. ....... ....... ........­... ........ ........ ................: v.du, . ......... ... – ...­... ................ (........ .. .......... ...............) – ...­ 1 .... .. ....... ................. ............ ........ . ............ ......: *pra.seta > ..... pr.seta. 2 .............. ................ ........ .... vòda < .......... vod. – .. . ...., .... ... ........ ...... . ..... ................... ............. .......... . ..­..... ........ ........ ....... ..... ............ ... .... ba.ba, ....... ..... ....: ko.ža (........ ..........: ....... 2004; Kapovic 2015: 219). ... . ..... .. .... (. .. ......... ....... ...­......, ... .. ...., ... ....) ..............­.......... ......, ..... ...... .... ...... . ....... ..... ......,3 .. .. . .......... .....­..., . . ........... .......... .. ..... ... ........ . .............. ....... (............) ....... ..... . ..................... (.....­.........­..........)? ........, ..., .. .. ......... ...... ......., .. ....... ...... ....... ....., ... «[s] obzirom na sln. dijalektalno ` u tipu bàbica [...] i na kladanjsko . [...], ZJslav. pokraceni odraz *. je zacijelo bio nekakav kratki uzlazni naglasak» (Kapovic 2015: 625), ............. . ............ ....... (.. ........ ........... ........ ... Ramovš 1950: 16, 21). .............. ..........., ... ........ ............. .......­...... ....., ... ..... ....... . ............ ... ........... . .... ....... ........... ... ........ ........... .... (Greenberg 2007), ......, ... .... ......., . .......... ........ ....... ..... .... .. ..... ........... ........ ......., . ............... ....... ...­.... .............. ....... ......... – . ........... ....... – .. ......... ....... . ......., ... .............. ......... .... bóba ‘....' (..........) . .... bãba ‘...' (..........), .. ... ..... .......... ...... ............. .......... ...... .. ...., ... .. .... ..................... ...... .... ........4 (. ..... ...­... ......., ... ..... bába), ... ........... ...­...., ...... ....., ....... ...... ... ......... ........ .......... .. ... ........... ...... ........ ..... ....., ... .... .. . ..... ....... ...... .... .... .... ........... ......., .. ......... .. . ..... ....... ............ ......... ..... ..... – ........­.......... ..... XVII .., .......... . ....... .... .......... ... ............. ....... ........ ....... . ...... Oslon 2012 (. .......... – . ..... 2012), ..... .. ..... ....... ....... ............. ...... ......... . ................. ........... (. ............ ......... ..... . . `, .. .... . .... ....... ............ ........, . .... .... .......... ..­.... . ...., ............. . ......... . ............... .............; ......... . ........... .. ...... ..... – ....... 2019): 3 ...... ........ ............ ..... ......... ..... (. .... *vòla, *osnòva, ........ ..... *m.nojo . ...), . ....... .. ..... ........ ...... ..... . .......... (. ........ . ..........) ....... .. (..........) ..... ...., . (.. ........... ......) ..... ........... (..... vo.la, osno.va, me.nom, ..... z ma.no), .. ......, ..... ......... ... ..... . ........ ....... ........ ...... ..... (...... ....., ........; . ...... ....­ .. ..... ..... ............. ... Kapovic 2015: 396–399). 4 .. ...... ........ ....... ..... (. .... ... ..........) . ........ ........ ..... ... Kapovic 2015: 526–550 (... ......... ...... ... .......). ........ ................. ............. ´ ...´. ./br.t/ ...´.. /kr.va/ ..´... /m.že/ ......´ /zeml./ ...¯..´ /glav./ .ò. /zàl/ ` ....`. /jez.k/ .....à /zeml./ ˆ ..â. ./gr.d/ ..â.. /kr.l/ ....â. /h.rv.t/ ..â. /kr.v/ ¯ ..¯..´. ¯/nar.d/ ..¯..´.. /zab.va/ ..¯..¯ . /duš./ ....... ....... ..... (.......) ....... ........ (.............) ...... ..... . ............ ........ ....... ........ .. ..... ...... (..... ...... ...... .....à, ...¯..) ...... ....... ........ ...... ..... . .......... ..... ...... (..... .ó.) ...... .... . ........ ....... ........ . ............ ..... ......; .... ..... .......... ..... ....... (.. ..... ...... ...... ....´., ...¯..´; .. ...... ...´., . .. **..à.) ............ ...... ........ – ....... ...... ....... ............,...... ....., ...... ............ ........... ....... ........ ....... ....... ...... ..... ¯ (..... ...ê) ...., ...... .... .... ........ ...... ........ <ˆ>, . ...... <¯>, ..... .......... ......., ........ ......... ... ............ ........... . ......... ...... ....... (... ..... Oslon 2012: 76–77; ..... – ....... 2019: 284); ..... ..... <¯> ..... ....... ....... (.. ..... ......) ..... .......... .... ......... ........ (... ....). ... ........ .... ....... ........ .........: <.> . <`>, .. ... ....­..... . ....... ......... ............ .. ........... ...... ......­.. ...... <.>: ...´.., ..´.., ..´.. (...... ............., ... . ........... ...........); .. ......... ..... ............ <.> ...... ......... ..... ....... .......: ... je..´. ... ...... [. 4](...... ....); ...ó. ....ê..­....... [. 110] (....... ..... ....), . ..... ...... (. ....... . . ..... ...........) .......... .. <`> – ...... .... .............: ... ..´.... ...ê. j..ù..|| [. 171], .. . ... ...´... ..´.. ......... j....|| [. 111]; ..... .... ..... ......:........´... ...ò..|| [. 67] (......... ... Oslon2012: 71–72). ...... ..... ...... ..... ........... . .. ........ ........ .....: .....´ . .......´ .....´. ....... [. 16] ...: ......´.. ....à,|| ... ..´. ...¯....[.186]. ..... ......., . ............ ...... .... . ....... ..­... .... ........ ............... ......... .. ..... .... ......: ...... .... ...... .......... . .... <´>.... ..... ......: ... j... .â. j.... ...´..|| [. 133]; .......û..... .ó... ..´..|| [.3] (Oslon2012: 72), ..... ... ....... ..... .... .......­.... .... .. ......., ... ...........: ........´. ......, .ó., . .. ....´.. [. 173]; .. ..... ......: .ò.:|| ...., . .ó.. [. 64]. .... ..... ... .....­...... . .......: ........ ........ ...... ...´., ...´., ..´., ..´., ...´., ...´., ..´. . ... (...... ....), .. ...... .à. (..), ..., .., ..., ...., .. . ..., . ..... ..... .., ..5 (....... ..... ....; ... ..; ... ..... Kapovic 2015: 218). ..... ......., ........... ..... <.> . <`> ............. ....... .. .........., ...... .. ..­........ ...... ........... .. ..... .. .. ............ ........... ...... .. ..... ..........., . ...... ......­........ ......... . ........ ........., ...... ........ ...... (.. ....... ...., . ..... .......) ..... ....... (..........) ....... ...., . ..... ...... – .......... ... .......... .... ..., .. .... <.> (....... ............ . ....... ....... ..... . ...´. . ....) ... ............... . ......... ................. ........, . <`> – ......­.. ....... (... ....). ... ..... .......... .............. .... je..´. . je..`. ..... ...... ... .......... «......... .......» .......... .... ..., ......, «...­.....» .......... ....... .. ... ......6 ..., ..........., .......... . .........., ... ..., ........, ...´. .. ..... ............... . **..à.. ... .... .à., .ò. /zàl/ . .... ....... ..... ...... ........ (.. ...... ........... ..............), ........... ............. ...., ... .....­.... . ............... ......... ..... .... .... je..`.||. ........., ... ... ........ .......... ..........., ......., .. ..­..... . ..... ... .. ............. ..... ..., .. ............. .....­... ............ ........ ........ ..... ........ (........ ...... ... ......., .......... .. ..ô... . ....â...): ´ ..ô... ....û.... .. .....ó: ... .......â... .. .ó...; .á...‚ ..´.., ....´.., ..á....; ` J...â... .... ....û...., .... .....â.... ...û. . ..´ .. ......´..... ....´...... .... ..â...; .... .á.. ..â... ...û.j. ...´. ........ ....ô.: . ..â..., .. ... ..., ... ...j. ó. j... ...û..., .û.... ..´j...... ..â..: . .. ...´ ...´. ...á.. j...a.u. . ..´ .a...´.... .......ê.j.. ...j.. ..´. ........; .á..., ......à, .....è, ...à, ...à. [.: 57] .. ..... .......... ...... ...... ...... . ........ ........, .. ...­...... . ....., ... ... ......... <`>, ......., ......... ..... .. ....... 5 ..... .... .. ........, ... .......... <.> . <`> . ......... ....... . .......... ..... . .........: ........, ... .. ..... .ò.., .... . .... ........ ........ . .... ....à. .. .............. ........... ... .............: ..., .............. ...... *nòv., .. *nova. (....b) . ......... ........ ....... . .... A, .... ........ ........ .......... ........, ......., ......, . ..... ..... .......... ...... <`>: .ò., no´wa, ... ..´.. (......... ... Kapovic 2011: 107, 122; Oslon 2012: 73). 6 ......, .. .. ..... .............. ........... . ........ .......... ..... ..­....... ........ ........ ..... .......... ......., ... ....a..´ ...ê...., .. (..... ......, . ......): ... ....á.., ....a.., ..´...... (Oslon 2012: 70), ...... ......... ..­....... ............ .. .............. **....a..`, .... ........ ...... ...... <`> .. ..... ....., ...... .... ... ... ............ . ..... .... (......, . ....a.. ..... ...... ......... ......... ......., ...... ........... ............... – .. ..... ......... – . ...... ...... ........., ... Oslon 2012: 79). .... (... .. ... .. ....... ....), . ........... ............. .... (...­....?) .. ..... ..... (... ........ ... ....., .... .......). ... ...... ........... .. ......... .... . «........» .......... ........ ......­...., .... .. ........... ......... .à., .ò. /zàl/ . ...., ...... ...... . ..... .......... ......... . ... ..... ........... ........... ...... .... ...., .. .......... . ......... ......... ........., . ..... .. ..... . ............... ........... ..... ........ ...­..... ......­....... ............. . ............ ........ ... ....... ........, .. ...... .............. .......... ...... ....... . .... ......, ...... .. .......... (....... .. ....... .. ... . ....... ........ ...... ..­... – ....... 2019: 243 ... 13), . ......: .............. .............. ........... . ......... ...... ........ .... <.>: ..´ (...´, ...´7) ‘...', ....´ (.....´8, ...´9) ‘.....', ....´ (...´10) ‘...'. ....... ..... .... .. ............ .....: *c. >..´– .......... .... ... . ....... [. 76] (.... ... .. Ò., ..ò, ...), ... .......... . <`> .....: .ò, ..` ‘....' (?) [. 122]. ......... .. . ......... .... ........ . [.] ....­.... ..., ........ ...... ..................... .......... (...... ..­... ......11) – . ................ .......: ..´.. .., ..´.. ...ò, ..´.. .....|| [. 191]; ....´...... ........., ....´.. .... ..ò.|| (.... ‘...­....') [. 69]. . .............. ....... ... ........... .......... ...... ..... ....... ....... (......´ ....? [. 9]) ... .......... ........ (. .......: ...´, ..´, ...´ [. 76]). . .... ..... ......... ... ..... ........: ........ ...´. . ......´........ [. 68]. ........... ........ ........ . ............. ......... *k.d.,12 *k.(g)d. . .............. ....... – ...... . <.> (.......... ...... ... . ........ . .......). ............. . ..... ....... .............. ..­.......... ............. ............ ....... ........... ...... ....... ... ............, ... ... ..... . ....´, ....´ : ...à, ...à (..... ......), ...: ..... ..´... ....´.......´...... [. 5], .. ..´.., ...à.|| [. 160]; ...... ....´.... ............. [. 30], .. ...à,.[....¯....]: ...´,|| .......: ...à;|| 7 .......... («........») . ....... ..... .............. (...... .. ......... ...­ ..... . ......... ....); ...... ..... ..´ .. ........ .... ... . ......., ...... ... ........ ....., ......, ...... ....... ......... ........ ... ....... ..´. ......., ... . .... ..o^ ........ . ......... .... ........ ....... ..o^ – .. .. ..... .....­ .... (!), . . ....... ........ . .......... ..... ..o^ [.: 76], .... .. ....., . .. .......... ......... (... ..... tk.). 8 ....... .....; . ......., – ...... ....., . ......... ....... ....´. 9 ...... ....., ...... ......... ..... (. .......... ..... gd. ...). 10 ......... ..... (.......?). 11 .. ..... ...... ......... ...´, ... . .......... . [.] ......... ........./...... ...´, .. ...... .......... ... .... 12 ..... ..... ... ...... ..... ..... ... gdj. (d.), ... gd., ... gd.. ....à,|| ..:13... [.: 182]. ..... .... ..... ...... ..... . ...... ........, ... ...... . ................: ...u^... ....´.. ..´... .....´... .....´.... ..´... .. .... ..y...., ..´... .. ....´.. ....à.|| ‘.... ...... .. .... .....' [. 185]. .... .... ... ........ ...... . .......... ...´ ‘......' (..... s.da). ........ .. .............. ........., ........ .. ... ........ <.>. .... .. ....... .... ... . ........ ..... (...´, ...´, ...´) .... .........­.. . . ......... ..... ......... ..... .............. «........ ....­...» ........ .. ........ ....., .........., .... ... ... ...... ...., ....... ........... (..... .. ........ ............ ...... .), . ...­...... ..... ..... ..... .... ... ............. (.... ... ...´. . ....), ..., ........, ......, ... «........ .......» ........ . ... ...... ....... .. ...... ......, . .. . ....... ..... .......14 ... .. ..... ....... .. ...... ........... .............. .....­...... . ........., .......... ..... ....... ......... ........ ..­.... ..... . «......... ........» ........ (. ............), .... ......­.... «........»? ........, ... ..... ..... ..... ....... ........ ..­....... ............ ....... (.. .............. .....). ... ........., ...... .. ......... ........... ...... (.... ........) – ...... .....­........ .......... (... .... .....? – ... ... ...... .......), ....... ..... .......... .......... .......... ..... ......... . .......... ...... ..... ..... ....... –......, .. ...... ...... – ..... . ....­........ .......... ....., ... .............. ..........., . .... kd. (...... . kd.) ‘...', kdáj (kd.j) ‘.....', káj (k.j) ‘...', kj. (kj.) ‘...' – ..... (... .......) ........... .............. ............... .... .... ......... ... ........, .. ......... ......... ...... ...........­... ........ (Ramovš 1921: 236–237; Greenberg2000: 99). ... ........ .. ......, ..., ............., . ......... ...... .............. ..­......... ..... ........ (... .........) ............, .. . ... . ..­......... ...... – ...... ....15 .. .......... . ...... ...... ........ . ...... ...... ......... ....... ...... ..... . ....... ............ ........, .... «..........­..» (. ..... ...... ............), ........, .... .. *gd., . ....., .....­... ............... ..... kd.. ...... . ......... ..., ..., ... ...­ 13 ... ......, ... ..... ...´ ........ ........ (.......) ... .............. (......­ ....? – . ................ ......... ... ..... – ....... 2019: 288–290), . ..... ....à – ... ........ 14 ... ....... ........ .......... .......... 15 ... ..... ..... ......... ..... što´? ‘......?’, .. ..... ..... .... ........ (........­ ........) ..... ......... ...... . ....... .......... ... ........... (........­ ....) ........ ........., ... ............. .. ............ ..... ...... ........ .. ..... ..... . .......... .. ... ...... .............. ........ (... ..... gra^d, .. kra´lj). ...... . ...... ......, . . .......... ... ......... . ....... (. ..., . ... .... .... . .......... ..........). ....... ...... ........ ......... ............ ....... .. .............. ...... .. ..... . .......... ...... .. ......, . . ......... – ...... .. ......., .... . .., . .., ...­....., – .... ........ .... ..., .. ...... .. ............ ........ ..... ..´, ....´, ....´ – ...... ........... . .... ..... ... .. .... <´>......... .. ..... ....... ..... . ........ .... ...´., ...... ... .. ......., . .....­..... ....... ....., ... ...... .... . ......... .......... . .... ................. ......... ......, ...... ..... .... ..... ............ ...... (.. ..­...., ........, ...... – .. ......... ..... ...... – . .........), ... . ........................ ........... ...... .... ... ...........­....., ., ............., ... ...... – ............. ...... .... (.. ....­... .... . .............. ........) – ... ................16 ......... . = .......´... ...â..... .. ..´.... j...´.. ....´ J.´... .....´...., ...... ..........., ......, 1859 (....... ..........; . ........) ˜ Gramaticno izkazanje ob ruskom jeziku, priredio i uvodnu raspravu napisao Josip Hamm, Zagreb, 1984 (....... .........; ..... ..­........) – .... ...... ....... .. ....... ........... . = Juraj Križanic, Objasn.enje vivodno, priredio i uvodnu raspravu napisao J. Hamm, Zagreb, 1983 = ........ ........ .... ........., ..... .. .. ........., .. .. ........, ....., 2008 (.............. .......). .......... .... – ........ – ........ 1990 = ........ – ............ – ............, ...... .......... ............, ......: ....., 1990. [V. A. Dybo – G. I. Zamjatina – S. L. Nikolaev, Osnovy slavjanskoj akcentologii, Moskva: Nauka, 1990.] ..... 2012 = .. ......., .......... . ........ .... ........., .: Slovene .1 (2012), 244–263. [M. V. Oslon, Orfografija i fonetika Jurija Križanica, v: Slovene no. 1 (2012), 244–263.] ..... 2016 = .. .. ....., ........ ......... ......... .......: ..... .. ......... ... ........... ..........?, .: .....-.......... ............: ......... VII .............. ........ = referati VII medunarodnog skupa = Proceedings of the 7th International Workshop, .... .... ....., ......: ..., 2016, 109–125. [M. V. Oslon, Slogovye intonacii posavskih govorov: možno li zastavit’ ÈVM rasstavljat’ diakritiki?, v: Balto-slavjanskaja akcentologija: materialy VII meždunarodnogo seminara = 16 ... ........ ......... ........ ...... ....., .. ... ..... ............... .. ... .......... (....... ........: «Uzlaznost bi kladanjskoga ' < *` u rijecima kao sno.p onda ukazivala i na izvornu fonetsku uzlaznost psl. kratkog neoakuta», Kapovic 2015: 72, fn. 191) ..... ......... .... ., ........, ...... .... ........ ...... ..... . .......... ...... ...... ... ........ ...... ..... ........ .. ... ....... .. ........... ...­.. ... .. ...... ...... (. .... . .......), ... . . ....... ........... (.....). ..... ...., ...... ..... .... . ........... ..... ....... ............ ..... ... ...... ...... ..., ... «.....» (... ................ .......... ... ..... 2016: 115), ... ... . ....... ..... ...., ...... ........, ... ....... referati VII medunarodnog skupa = Proceedings of the 7th International Workshop, red. M. V. Oslon, Moskva: JaSK, 2016, 109–125.] ..... – ....... 2019 = .. .. ..... – .. ......., ......... ....... . ...... .... ......... . ............. . .......... . ........... ......., .: .......... . .......... ...........: .........; ..........; ................: ....... . 64-..... .. .. ........., ......: ........ .............. ..., 2019, 239–295. [M. V. Oslon – M. Kapovic, Udlinenie glasnyh v govore Jurija Križanica v sopostavlenii s cakavskimi i kajkavskimi dannymi, v: Slavjanskoe i balkanskoe jazykoznanie: rusistika; slavistika; komparativistika: sbornik k 64-letiju S. L. Nikolaeva, Moskva: Institut slavjanovedenija RAN, 2019, 239–295.] .......2004 = .. ......., . ........... ............ ....... . ...... ...... . ......., .: ..... . .... ......... ..... ....., ........ – .... ... – .......: ...... ......... ..... . ........., 2004, 651–659. [S. Remetic, O šestoclanom prozodijskom sistemu u govoru Kladnja i okoline, v: Život i delo akademika Pavla Ivica, Subotica – Novi Sad – Beograd: Srpska akademija nauka i umetnosti, 2004, 651–659.] Greenberg 2000 = Marc L. Greenberg, A historical phonology of the Slovene language, Heidelberg: Winter, 2000. Greenberg 2007 = Marc L. Greenberg, Phonetic evidence for the development of the “Acute” Tone in Slavic, .: Tones and Theories: Proceedings of the International Workshop on Balto-Slavic Accentology, Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 2007, 75–87. Kapovic 2011= Mate Kapovic, Historical Development of Adjective Accentuation in Croatian (suffixless, *-.n. and *-.k. adjectives), .: V.Rinkevicius (ed.), Baltistica VII priedas 2011: proceedings of the 6th International Workshop on Balto-Slavic Accentology = Akten der 6. internationalen Arbeitstagung zur balto-slavischen Akzentologie = ....... VI .............. ........ .. .....-.......... ............= VI Tarptautinio baltu ir slavu kalbu akcentologijos seminaro straipsniu rinkinys, Vilnius, 2011, 103-128, 339-448. Kapovic2015= Mate Kapovic, Povijest hrvatske akcentuacije: fonetika, Zagreb: Matica hrvatska, 2015. Oslon2012 = Michail Oslon, Über den Silbenakzent in Juraj Križanics Dialekt, .: Slovene .2 (2012), 66–80. Ramovš1921= Fran Ramovš, . slovenskem novoakutiranem .>., ., ., .: .............. ....... 2.3–4 (1921), 227–239. Ramovš 1950 = Fran Ramovš, Relativna kronologija slovenskih akcentskih pojavov, .: Slavisticna revija 3 (1950), 16–23. Rigler 1977 = Jakob Rigler, K problematiki daljšanja starega akuta, .: Slavisticna revija 25 (1977), 83–99. POVZETEK Še en argument v prid rastoce intonacije praslovanskega starega akuta Tradicionalno se stari akut rekonstruira kot dolga rastoca intonacija, kar se povezuje z re­fleksoma vzhodnoslovansko ...ó.., slvn. kráva. Vendar v sodobni slovenšcini za razvoj starega akuta ni dovolj dobrih zgledov: o rastoci intonaciji refleksov starega akuta lahko sodimo zgolj na podlagi narecnega tipa bàbica. Ta refleks je na prvi pogled drugacen od kratkega padajocega starega akuta v štokavskem b.ba, vendar se v štokavšcini opozicija med naglasi ne ohranja v kratkih zlogih. Razlikovanje med starim akutom in kratkim novim akutom je znacilno za dva govora na srbohrvaškem podrocju: v današnjem govoru mesteca Kladenj in v starem kajkavsko­cakavskem narecju Juraja Križanica. V Križa­nicevem govoru je za stari akut znacilen poseben refleks, ki se v enozložnih besedah v položajih pred pavzo razlikuje od kratkega novega akuta. Zanimivo je, da premen ni pri vprašalnih zaimkih. Prispevek dokazuje, da se je pri Križanicu stari akut odražal kot kratki rastoci naglas, kar podpira tezo o rastocem tipu praslovanskega starega akuta. ...... ..... [............. ..........-........................ ........................... ................................. ....., ................ ....................... ............ .................................. Kognitivno­evolucijska raziskava vzrokov za podobnosti . in razlike med geneticnim in lingvisticnim kodom ter posameznimi semioticnimi sistemi Prispevek je posvecen kognitivni in evolucijski raziskavi vzrokov za izomorfizem genetic­nega in lingvisticnega koda, podzavestnemu razvoju semioticnih sistemov pri posameznikih po modelu geneticnega koda ter bolj razvitemu orodju v lingvisticnem kodu. Kljucne besede:.kognitivni in evolucijski pristop, dojemanje, geneticni kod, lingvisticni kod, posnemanje, zrcalni nevroni, foneticna struktura jezika A Cognitive­Evolutionary Study of Reasons for Similarities . and Differences between the Genetic and Linguistic Code . and Individual Semiotic Systems This article focuses on the cognitive and evolutionary study of reasons for the isomor­phism of the genetic and linguistic code, the subconscious development of semiotic sys­tems in individuals following the model of a genetic code, and a more developed tool in the linguistic code. Keywords: cognitive and evolutionary approach, perception, genetic code, linguistic code, imitation, mirror neurons, phonetic language structure . ........ ... ........, . 1950-. .... . ............ ........ .......... ........, .......... ......... ........ ......... ................ . .........­... .......... ..... ....... ............... ............. .... . ... .......... ......... ..... ................ .... ........, ... .....­........ ................ ........... ........ ........., ........... ..... ........ ........... ............. ........... ........, .......­.. «.......» ........ ........ ...... .......... ......... .........­... .... . ...... . ........ ................... ........... ......, ... ......... «.......... .....» ............ ........... «....... ...., ... ..... ........ ......... ............. ......... ......, ............. . ....... ........ .................. .......... ..... ........ ...­....... ...... – .... ... ....., – ... ......... ... ............. ....­......... ........ . ....... .... ........... ......, .............. ..... ...... ........ .......... ......... ....... ...., ... . ......­......... .... ........ ....... (......) .... .. .... ...... ......, .. ...... ... ........... . ....... ............ .......... ........... .. ..................., .......... ... ............ .......... . .....­... ...... ......., ..... ... .. . ............ .... ............ .. ..­....... ....... ......., .. ......... .......... ......., . ...... ...­....... .... ........ ....... ........... .. ... ........, ......... ... .......... «........». ......... ..... ......... ..... 64 .......... .. ....... ........ ......... .. ..., ............ «.......» ....... .. 64 «....», .. .... ... ........ ............ ..... «..... ..........», .....­...... . ....... .................. ........... ...... ...... . ..... «.....», . ......... ........... . ..... .. 20 ...........». ........... ...... ........... ........... ..... .......... .. ....... .....­... ......... .......... (........ ...........) . 20-. .............. . ....... .... ......... . ........... .................. ........... ............ ..... «.........., ... ............., .............. ..­........, ............ . ............ ...., ....... ...., ... ........., .............. «....... .....», ........... ... ........ ... .. .....-..­.. ..... ... .... .......... ........., ... ... ..... ........ «.......» ............. .... . ... ......, ... ... ........ ......... ......... ..­.......... «.....», ............ .......... ............ .........., . ............. . ............ . .... ........... ................... . .... ......... ............ ... ..........., ... ...... ........ ... ..... .. ...... ..... ......., ........... ............ ..... ...... ........ . ..­...... ..... . .......... ............ «..........», ............ .. ...... ........ ........ ............. ......... ............. ...., ........... ............ ....... ............ ........ . ..... ......­.......... . .. ........, ... . ...... ....... ........... ............. .... ............ ........ ..... ............ ............... ....... . ............... ............ ... .......... ........ ......... ..­..............» (........... 1988: 5–6). . ............. ...., ... . . .... ..............., ........... ..... ......., ... ......... ........... ....... . .. .......... ... ...... ......... ..... . ...., ............. . ............, ............... ..........., .............., ......... . ..­..........., ............ ........ ..... ..... .......... (........., ... ....... ...........) . .......... (.............) (..... 2018). .........., ........ ..... .......... . ........ ........... ...­...... . ............. ....., ... ..... ........ ......... ....... ..... ........... ........ . ......... .... ......... ...... ........ . .. ..­... ......... . ..... ....... ......... ....... .......: .. ..... .... ............. ..... ........... .. ......... (Jacob 1973; 1977), . .. ..... ... .. ......., .... .. ..... (... ....) ..... ..........., ........., ... .... .......... .. ......., . ........ .......... ............... – .. ...­............ ...... – ......... ..... .......... ................ .... .. ............ ..... ............ . . ....... ............. ..... .. ..... .... ................ ... ............ (Jakobson 1970: 438). .. ...... .. .. ..........., .............. ...... .. ........ ...­........... ........... ............ ....... ................ ....­......... ...... ............. ...... . «.......... ..... ......... .......... .........» ...... «.. ...... ............. .... ... ...­.......... ...... ......... ..........» (........... 1988: 6–7). . ...­.......... ....... .. ........ .. .. ........... ........ ........ .. ............... ., . ....... ..... ......, .......... . ............. ........... ..... .. ......... ............. .... .. .. ...... (....... . .... ... ........ .......... ......... ... .... ...... 4 ..... – .....­..... ........... ............. .... ........ ........................ . .. ... ........... ..... ................ .........., ....... «.....­.... ..... «. ....» («Chinese Book I Ching: The Book of Transformations») . ........... ...... ....... ............. ....... ........ ........., ............ .. «........ ........» .. (yang) . «........ ........» ... (yin) . ................. ..., ... .... ..... 64 ........ .........­........., ........... ............ «.........». . ....... ......... ........ «.....» . ........... . .... ............... ............. ....... ............ ..... ...... . ............... ........... ..... ..... . .... ......... ..... ....... ..... ....... . ..............­.... .... . .......... ........, . .................. ............. .... . .......... . ...» (........... 1988: 7). .. .. ........... ........ ..... ........ .. ... ...... ...., ..., ........ .. .......... ............. . ................ ....., ...... . ....... .. ........, ......... .. .... .......: «...... ........... ...­... ................ ...., ........ . ...... ............ ......, ....... ........ ... .. .... ............., ........ ........... ......., ... ..­...., ..... ......... ...... – ....., .......... ....... . .......... ........... ........ ........ ......... ...... ... ....... . ........ ....... ............, . ........ ....... .......... ......... .......... ... ............... ......... . .........., ........... . .......... ..­....... ... ........ ....... ........ ............. ............. ................... ........ ....... ..... ......... ............ ... . ....... ........, ... ......... . ........... ...... ...... .... .. ......... ..­...... ......... «.........», ... ........... . ...... ........... ..... ...... ..... .......... ........ ..........., .... . .... ........ ..... .. ......., ... ....... .......... (...... .. ..... ....... ........ ....... . .. .. ...., .....­........ ..... ............... 4 ........ ...... – .... .... .... ... – . ........ ............ ........). .. ........, . ..... .......... ... .......... ......... ......... . ..­...... .................. ........... ........ ......... . ......... ............. .......... ............ ..........» (........... 1988: 6). ...... ..........., ..... ........, .. ............. ............­... ......... ................ .... .. ... ............, .. ........ ..­.... . ....... ...... ........., ... . . ....... ........ .......... . ..­........... ...... .......... .......... ... .... ..... ........, ... .......... ....-.... .... ... .............. .. ..... ..............­.. ........ ........... ........ .......... ........ ............ ..... ..... ............... ..... ...., ...... ........... .. ........ ...... . ....... ............ ................ .... . ............. . .... ...­.......... ........, ... ......, .......... . ...... ............ ...­... – ...... ..... ... ... . 1982 .... .. .. ......, .......... .......­.. ..... ... .... ....... ............... ........., . ....... ...... ..................., . ..... ...... ..........., ....... . ........ ... .............., .. ...... ... ..... ............... ............. ....­..... ...... ........... ........ .......: «....... ........... ......... ........ ......... .... ....... .... «...?» . ........ ........ «....­..?», .. ...... ........ ...... ........ ....... ..........: ..... ....­.. ...... .. ....... .... «......?», ......... ...... ... ..... ...-.... .........» (...... 1992: 25)... 1986 .... .. .. ..... . ......, ........... ............. . ............... ..... ..........., ........... ......­...., ... . ........ ...... ........ ....... .. ..... .. ...... .......... ........... ........, . ......... ........ ........... ........ . .... ...... ..... .. ..... .... ........... (..... 1986). ..... ......... ...... ........ ..........-............ .......­..... ...... ........... ............. . ................ ....., .....­........... ............. .......... .......... ............. ...... .. ...... ............. .... . ....... .......... ............. .....­.... . .... ................ . ..........-........................... ................................... .... ............... .... ..........-............ ...... ....... . .......... .........., ........ ........ ........ ........ ........­....., ............. ........ ...... ... ..... ........, . ..........­... ......... .......... ........ ...... . .... ....... ............. .. ... .... .......... ........ ......... .......... ..... ... .......: (1) ............... ............ .........., ... ....... ........... . ... .......... .......: «....., ... ...., . ....., ...... ...., – ... ......... ...­......» (.......... 1978: 280). ........ .............. ........, .. ...... .. .......... . ......... .. ........; (2) ............... ............. .........., ... ....­... . ........... ........ ........... .... ........ ........ .. ..­... . ........, ............. .. ....... ..... ........... ............; (3).............. .............. .........., ... ....... . ........... ........ ........... ... ........... .. ..... . ........, ... .......­...... ............ .. .............. ..... ......., ........ ...... ... ..... ........, ............... ............... .......... ........ ........, ....... .. ........ .........., . ...... .. ...., ...... ..... .. .... ... ........ .......... ...... .......... (......... . ........ .......... ........ . ..... 2013: 5–105; ..... ...., .. .... ......... . ..... 2017: 231–235; 2019: 163–167; 2020: 189). ..........-............ ...... . ........... ..... .... ........ . .... ........: ................, ............ .. ......... ......... ......... ........... . ........ ......., . .............., .........­... .. .......... ............. ........... . ........ .......... . ......, ................, ....... .. ............. ....... ...­.... ....... ........... ............. . ................ ....., . ...­.. ................ ............. .......... .......... ............. ...... .. ...... ............. ...., ... .... ......... . ....... ....­..... . .......... – .......... .. ......, .............., ....... .. ........ ....... ....... .......... ............. ......... . ............... .... . ......... . .......... .... .............. . ................ ......... .......... – ...................................... ........................................ ....................., ................ ....................... . ......... ...... .. .. ........ ..... ... ......... ............­...... .. ............... ........ ... ........ ........ ............ .. .. ......... ....... ......... ......... ... ..... ..... ....... . ..... ..... ............... ......... .. ......... . ........ .......­....... .. .. ........ ......... ........ . ........... ......... . ......... . .... ........ ...........: «...., . ...... ...... ................. ........., ... ......., ...... ... «......» (... ......, ... ............ ....... .. ...... ...­ . ..........-............ ............. .... ............ ............. .........­.. ...... ........... .... . ...... ..... 2020. ...), .......... .. ................ ........ – .... «.. .......», .. ........ ........... . ........ ........., ...... «.. ..........», .. ........ .......... .... – ..... ..........., ...... – ..... ...­........ .... ...... ........... . ........., . .....-.... ........ ........., ...... ...... .. ..........., ....., ......., ... ... .. ...­... ............ . .... ............... ..........., ... ........­.., .............. [...] .. .... .... ............... ....... ......... ..... ......, ..... ......., ........... ..... ......., ..........­... ..... ....... ........ ......... .......... ........ ........... (....... ........... ......... ......) ... .. .... ........ ..... . ... .. .. ..... ...... ....... ........ . .. ...... ....... ....... .......­..... ......-.... ............... .......... ... ........... ......, .......... ............ ......... .........., ........... ........ – .............. ... ........... ......... ......... ... .. ....., ...­.... ................. ..... – ........, ... .......,............ ... ........ . ..... ......... ..., ... ..... ......, . ... ....... ... ...­.......... ........, ........, .............» (....... 2006: 234–235). ..... ..... .......... .. ....... ....... ..... ......, ........ ... . ....... .. .......... ........ ...... ................ . ........ .... . .. ... ... ...... ................ . . ..... ........ ... «...­........-............... ............ ........, ............ . ........­... ............ . ......... .........», .......... ........... ........ ........ . ........... ........ ........... .... ........, . ......... ..­....... ... .. ....... ............ . ......... ........ ....., . ....... ............ ..... ........... .. ...... .... ..... . ...... ......­... ......... . ........, ............. . ..., ... ......... .......­.., ............... «............. ...., ............. .. ........... ................. ......... . ........ ..................... .........», ..... ............. «.............. ......... . ....... .........», .. .... ........ .. ..... ......... (....... 2006: 271–299). .. .. ....... ........ . ........ ..... .......... . .... . ....... . ....... ........ ........ .. ... ............. . ............ . ......... ...... ....... ........, ......... ............ ......... .......... .............­....... ..........: «...... ........ ....... ............. ........ . ..., ....., ... ....... ..... ..... ......., ... ......., ...............­... . .... ....... ......... .......... ...... ........ . ..... [...] .., . ........, ... ........ ............. ............. ......., .........­ . . ....... ....... ..... ..... ....... ...... ........: «.. ........ ...... ...., .. ....... . .... .........., ....... ..... ........, ... ...... ....... ........ ............. ...... ..., ..... ........... ..... .... ..... ........ ......... [...] . ...... ....., ... .. ........... . ....... ...... .. ........ [...] ........ ....... ...... . ......, ..... ...... ...... ......» (...... 2001: 33). ... ....... ...... ......... ..... ............. ........... ....... . ....... ........., ... ..... ........ .... ....... . ........ ..... ..­......... .............. .. . ........ .... «..............» .........­...... ... ............», ....... ... «............. ..... .......... ........ ........., .. ...... ........ ........ ....... .. ...... .......­... ....... (........... . ........ ........) .. ...... – . ............ ..... ...... .... .. .... ........... ... .. ........... .. ...... ...­....... ........ [...] ... ........ ........... ....... . ........ ...... .......... ........ .. ..... .... ......... .. ..... ........, . ...... ....... .. ......., .. .......... ....... ..... . ........ ....... ..... ............ ....» (....... 2006: 299–301). . ....... «......... ......... + ........ = ........... ... ....­........... ........ ......... .....» ... ...... .......... .... .....­..., ......... .. ....... – ........ ...... ............... .... ........ ..... .......... .............. .... . ....... .......... ....... ....... ............ ........, .....­.... . ........ ... .... .. .... .......... . ............ .............­........... ........ ...... . ..... ....... ........ .........., .... ......... .... .. .. .......... . ........ .......... . .........., ....­... . ......... ........... ....... .............. . ........... ......., ........... . ....... ....... – ................... – .... (....... 2008: 52). ...... .......... ........ .............. ..... ........ .. ...... . ........, ........ . ........ ......... ....... ........., ..... ......... ... ........ ......... ........ ... ......, ... ...., ... ....­... ........ ......, .. . . ........... ....., . . ........... .......­....., ............ .. .... .......... ........ ...... ... ....., ......, ........, ..... ......, ............... ...., ... ........ ......... . ......... ....., ........ .., .... .. .. ....... . .... ..... .... ...... ....... ..... .. ..........: . 1990-. .... . .....­... ..... ........, ........ . .... ......... ..... .... ........... ......... ............ ....... .......... . ......... .... ....... «.......... .......», ....... ........ ...... .. ........, ... ...­......., ... .... ....... ....... .......... . ......... ....... .......... . .. .......... .......... (.......... – ......... 2012: 109–148).. . ...... ........, ... . ....... ....... . ....... .......... (........ . ......) .... ........ ..... .............., . . .... ..... ............ .. ... ... .......... ............ .. ..... .... ............ ........, ...... .... ................. . .........., ....... .......... ...... ... ........., ..... .....-.... ........... .. ...... .... (... ........) ............. . ....... ........, ... .. 30 ... .. ........ .......... ........ ......... . .....­ ....... ........ ....... ....... ..... ............. .......... ...... ........, . ....... ....... ............ .......... . 1930-. .... ............ ....... ...... ....... ..... ....... .. ........ .......... ........ ....... ........... ........ . .. .... . ........ ........ ....... ........­.... ........... ........ ......., ..... ........... ........... .... .................... «..» . «......», ...... .......... ........ . ..­...., ... «....... .......... ........ .. ..... .... ...... ......... .... . ......... .........., ........... ........... ........ . .....­....... .... . ... ..... ..... ... ........... .. .........» (.....­..... – ......... 2012: 129). ....., ... ..... ........., .. .......... . .. ......... ......... . ........ .......... .......... .. ..... ..... ............... ............. ......, ...... ......., ... ...­.. .... ..... .......... ........, ....... ... ...... ........ ........ ... ... ........ ....... ........ . ..... ........ .......... ....... ...... .............. ... .., ... ... .......... .......... ...... ..­.... ......... ...., ... ..... ......, .......... ....... ........ .. ........ «.......... ..........» (.......... – ......... 2012: 132), .. ........, ..., . ..... ......., ......... .............. . .... ..­...., . .......... ......, . ...... ......., . ..... ...... .........­......., ... ............... ........ ..... .......... ............, ........... ......... . ............ (. ....., ....... ...... . .....­...... ......, .........). ....... ............., ... .. .......... . .. ......... ....... ........ ........ . .. .... ...... ............ .......... ....... ....., ........., ... «.............. ........ .....­.. .......... ........ ....... ........ .... . ......... . ........ ........... ........ . ............, ....... . .............. ......, . ..... . ...... ....», . ... «...... ................. ............ ..... ...... .. ...... . ............ ..........., .. . . .......... ....­...... .........., ...... ., .. . ......... ......., ......... ......, .... ..... ............ ............. ............... .......... ..­..... [...] ...... ........, ... .... ................ ......, ...... 20 ......... ... ....., ........ ... .......... ......... ........, .....­...... .. ......... . ............ ....... ........ ...., ..... ... ...­....., ......... . ... ....., . ... .... ..... ...... . ........ ..... 5–6 ......... ... ..... ..... ..... .......... ......., .............. .......... ..... ...........» (.......... – ......... 2012: 140–142). . .. ..... . ........ .. ......, . ..... .... ....... . ..... ........ . ....... .. . 1986 .... ........ .........-........... ....... (Bandura 1986). . ...... ......... ............., ........ ......... ...... .......... ........ ..­ ...... ........... .... ........ .. «........., ....... .......... ...........» (........... 2014: 139–160). ......., .... .. ............ .. ........, ... . ...... .......... ........, ... . ...... ............. ........., ....... ........... ..­ ......... .........., .......... ........ .. .. ......... ................ .....­ .. (... .. .... ..... – ....... 2018: 61–63). ......, ..-......, ........... ...... ..­ . .......... ........, ... ......... .. .......... . .. .......... ....... .... .........., ... ........, . ............ ......... ..­....... . .......... . .... ........, ... .........., . ... .. ...­..... .. .. ........, .. ......... .. ........ .......... ....... ..... ........ ... ..........., .. ........ ............. .. .. ....­.......... ........ ........ . ....... .......... ....... .......: .. .. ....... ...... . ... ...... ...... ...... ........ – .. .....­..... . .. ......... ........ .............. .. ......... ........... . .... ........ .............. ........ ............ ...... .......­... ......... .. ......... ............ ........ .......... ........ ......., ... .. ........ ........ ........... . .... ......... ..... ......., ... ......., ... .. ..... .... ............, ......... ...........­.. . ...... ....... .. ........, ............ .. ....., ... ...... ...­........ – ......... ....... ......... ... ....... .. .... .......... ........., ........ ........ . ............ ........., ..........­... ...., .............. ... .............. ......... ... ........, . ....... ............ ............ ... ............ ........ ....., ... ....... ........ .......... ......., ............... ... ......... ........ ........., ... ... ..... ......... ........ ....... .....­... . ............ ..... ........., ......., ..... . ........... ..­......... ........ ........... . ........ . ........ .......... ...­..., .. .... . ........ ....., . .... ........ ........... ......., ...­........... . ............ ....., ........ ........ . ..... . ...... ........... ......... ....., ....... .......... .. ......... ......­....... ..... ......., ... ........... ... ........... ....... ....­..... ........ ........ ....-.. ............. ......, .... ... ..... ....... .., ... ... ........ ..... ...... ..... ............. .....­... ......... ....-.. ...... . ...... .. ...... ...... ......, ......­........, .......... ...... ..........., ........ .. ...... ...... ... ........... ........, .... .. ............ ....... ........... . . .......... ............. ........ ........, ...... . .. ............ ....... ...... .. ......... ........, ..... .......... ........ ...­........, ... ............ ....... ........ .... ........ ......., . ....... ..... ......... . .............. «.........» .......... . .... ........... ......, ... .. ..........., . ..-......, ... ...... ........, ....... ..... ...... ........ ........ ........ ... ........, ........... .. ......... . ......... ............. ........, ... .. ........ ........ .. ...... .......... ......., ......... «.. ..... ........ ..... ............ ...... . ........ ....­ ..., ....... ...... .. ....... . ............ .......... .......» (..... – ....... 2018: 69). ...... .. ..... .... . .., ... ..... ........... ... ...... ..... .......... ............ ....... .... ..... ........ . .............. .... ......, ... .....­ .... ........ ....... .... .......... ........ . ........... ......... .... .......... .......: ..... .... ........... «............», .. . ......... .......... ....... ....... .... .......................+ ......... ... .... ... . .... .......... ....... ........ ... ... ........ .. (... ..... – .................. – .......): .... .....­.. .. .. ..... .... .......... ......., .. .... .............. ..... ....... ............ ....., ... ......., ..... ... ........ .... ...­.... ........, .... .......... ..... ........, .......... ....... ................ ... ..... .., .......... ........ ....... .....­.. ........... ........, .. ..... .. ......... ......... ........­.... ..... ......... .......... . .......... ....: ... ............. ......... . .... ............. ..... ........., .... .. ........... ..... ......... .......: ............ ..., ....... ..... ........... (= ............). ............ ......... ........... . ........ ..... ....... ...­........... . ................, ....... .........., ... .... . ...­..... ........ ..... ...... ............. ............. ...., .. . ..­...... ......... .... . ............ ..... ...... ....., . .. ..... ... ....... ..... . ........ . ......... . ........ ..... . ........ ........ ..... ....... ..... ............ ...... ............. ....­.. ............. ..... ...... ... ............. ......, ... ......... ... ...... ......... ..... ....... . ......... ..... ...... (Gómez-Roblesa et al. 2015). ..... ......... . .., ... ....... ....... ........­.... ................ .. ....... ............. ....., .............. ... .............. ........, ........... . ....... .............­.... ..... ............. ..... . ......... . ................. .....­... ..... ........, . ... ................ ..... ............. ..... ............., . ........., . .......... ........ ....-.... (Sousa et al. 2017). ..... ......., ...... ........, ... ...... ................ . ........ .... . ... .... ............. . ..... ... . ....-, ... . . .......... ........ ........ .........., ............ ............. .......... ........ ............... .........., ......., ... ......­.... .... .. ..... .......... .. .. ....... . .. .......... . .. ....­......, ...... ............ ..... . ........... ...... ............., ........ – ... .............. . .......... ............... .......­.., ....... ...... ....... . ..... ........... . ......... ........­......, .. .... .......... .. .... . ........ ......... . .. ......... .... ....... ....... ...... . .........., ... ........, ....... ..­..... ....... ...., ...... ..... ... .... ........ ........... ......­...... ..., .. ........ ...., ... ....... ...... ........, . ........... ........... ...... ....... ........... ............. . .........­....... .... .........., ......... .............. ......., ... ..... ........... (. .. ... .........., .. ... ... ........ ............. ......... .......... ......) ...... ..........., . . ..... .......­........ . ........... ............ ......... . ........ ...... .. ..... .... ...... ............... ........., ....... ..... .. ...-.. .............. ..... ....... .......... . ........... ......., ... ....... .......... ........... – . ..........., .. . .... .. .... ..­............. ............... . .................... ............., ....... .......... .... . ...... ....... ............... ..... ............... ........ ..... ......... . ......., .............. ......... .. .. ...........«........... ..­.... ......... .......... .........» (........... 1988: 7), ....... .. ...... ......, .. ..... ..... ....... ............ .........., . ....­..... ............ .......... .. .. ..... . ............... ......­.... ....., .......... .. ........., ...... ..........., ... . ..... ........ ..... ......... .. ............ .. ........ .. ...........­.... .. ..... .. ....... ...... ............. ...., .. . .... .. ..... ..... ......., ..... ....... .. .. ......... ......, .. ........, ... ....... .......... ......... ........ .... .. ....., . .......... .... ........ ......... ........, ... ...... ........, ..... .. .......... ...... .. .... .. ........... ................... .... ........ ....­......... .... .... ........ ... ........ ..... ........ ......, .. .. ........ ........ ........., ... .... .. ...... ..... ........ ..... .... ........ . . ........... ......... ......... ...... ....., . ... ..... ............ ..........., ...... ....., ......., ........, ... . ............ .... ... ...... ... ...., ....... ..... .. .... ............ ... ........... ........, ....... ......., ... ........ . ......... .......... ....... ......... .. .. ..... .... .... .. ........, .... .............. ......... ..... ... ......... ...... . ...... ...... ......... . .. ............. .. .. .........., ....... .... ............... ...... .. .....­ .... «......» .......... ..... ........ «....... .. .......... ....., ......... ........ . ...» ... «....... . ........... .....», .. ....... ...... ...... . ...­ ...... ................ ........ (......... 1992: 153). .. .. ...... ......., ... ............. .. ..... .... .......... . ............. ...­ ..... ..... ............... ........., ... ........, ...... ........... ......­ ............ ......... . ......... .. .. ........., ..... ......... ... ..... ........ .......... ....... ....... ......, ... . .. ........... ............. ................ .... .. .... .............. ........, ........ ..... ........ ... ..... .......... .. ........ .......... ........ ...... ..... .. ....... ... . ......... . ..........-............................. ........................................ ......................................... ................. ...... ..... .......... ........, ... .... . ........ ... ...........­.... ....., ........ .... ............., .......... ...... . ......... ...... . «......» ........ ..... ....... ..... ........: . ........ ....... .. ........... . ....... ........ . ..... .... ........ ....., . .......... ....... ............, .............. ..... ........, ............ ...... ......... ... ..... ........ .. .. ......, .. ....­........ .. ............ . ............ ...... .......... ........ ............ ........, . ... ..... ..... ..... ........ . ........­... ......... ........, ... ........, ............ .... .......... ..­.............. (...... 2011: 373), ....... ....... ........ ...., ... ........, ....... ........... .... .. .............. ....... ....... ........ ........... .... . .... ........ ... ......... ............ ............ . ........ ....... . ....... ..........-............ ..­...., ............ .......... ...... ............ ............ ..... .... .......... ........... ... ........, .. .... .......... ...........­..., ...... ....... ........... .........., ...... ..... .... .. ....., ...... ......... .........­.. ........ ..... .. .... ..... ............. . ... ... ......... ....­........ . .......... ............. .... . .............. ........., .. .... ............. .. ... ......... ............ ..... ...... ........ ......, ... ... ........... .. .. ..... .. ............ ...... . ......­... .......... ...... ...... ...... .......... ... .... .. ... ......., ... .......... ... ..... .... .............., . .... .... ............ .. ......... ........ .......... ........... .. ...... .......... .... ..... . .. ...... . ..., ... .. ..... .......... ...... .... ......., .. ........ ......... ... ......... (.........), ... .. ..... ......... . ...... ...... . . ............ ...... ..... (.........). ...... . ....... ..........-............. ....... ...... ........ .., ..., . ....... .. .... ............., ............... ... ........ ...... . ........., . ...... . ........ ... ...... – ......., ........ ....... ....... ............... .. ........ .........., . ......, . ....­..... ...... . .......... ........... . ............. .........-.....­....... ...... ................ .... – ............ ..... ...... .......... ....... ............. ...... ......... ...... . ..., ..-......, .........., ......... ...... ............, ......... . ............. ., ..-......, ......... ........ ........ ....... ... ......., ... .... ............... ........... ..... ...... ... .....­..... .................... ........... ......, .......... ....... ...­......... ......... ........ ......... .......... ................, .... .. ........... ... ....... .. ...... ...... ...... ... .. ......... ...... ............ ............., ...... ..... ........, .. ......... ...... ... .................... ........... ....... . ..... .. ...­...... .... ....... ... ......... ............., .. ............... ...­....... ............ ........ ./... .......... .................... ........... ......, ., . ....... .. .... ............., ....... ... .....­..... ................, . ............... ...... .......... ........ ........ .......... ........ ... .... ................, ....... . .... ........ ....... .. .........., ..... ..... ......... ... ...........­..... .......... ................., ......., .........., .. ...... ....­.. ......... ........., ... .. ........ ...., ........... ......... .........., ............ ............. . ........... ......... .... ............., ........ ....., .......... ....... ................. .......... .. ............ ......... (. ........ ........ .....). ...... . .......... .. .. ....... ... ............. ....... ....­... ......: «....... ....., .. ....... .... ..............., ..... ....­.. ... ........ ....... (.....) . ... ............ ...... ............ .. .......... ... ............ ..... ....... ....., ..... ......... .. ...... ..... ....... ... ....... .. .. ............. ......... ...... .......... ... ....., . .. ...., ... ... .. .........., .... . ..... ......­.. ........... . ......» (....... 2007: 67). ........, ... ..... «.. ....­......» ..... ........... . ..... ........... .........., ... .......­..., ....... . ......... ...... .............. ........ ........... ...... ......... . ......... ............. ......,........... .. .. ................ . ....... ..... ....... ........ ....... ..... .... .....-........ ...... ...... ........., ... ..... .............. ........ ....... . .......... .......... . ........: ..... ........ .......... ...... ..... ........... ............. ........... . ....­... ................. ....... ..... ........... ..... ........ ..­........ .....: . ... ...... 12 ....., 5 ....... . 7 ........., ....... . .... ..... ........ ..... ......., .. ........... ......... ....., ..., . ......., ............ («.....»). . .... ..... ...... 3 ........ ......... [.].[.]..[.] . ... ....... [.] . [.], .... .. ....... – [.] – ..­......... .... ..., .. . ....... ............. ...... (... .. .......... «............ ........» ............. ........ ....... ............. ..........: ............). ............ ..... ........ ...... ... ....­..., ... .............. ............ ........... .........: .. 70 .. 80 (............. 1988: 117–119). ..... ....... ........, ... ........ .............. ..... .... ........... .............. ......... ..... ....... .............. ......... ................ ......... .....­........, .. .. ... ..........., ... ... ....... ........ ............ ...... ...... ......, ... ........ .............. ........ ...... ... ................. ... ........... ........ ..... ([.] . [.]), .. .....­.... ....., . .. ..., ... .......... ......... . ...... ............. . ......... .............. .... .............. ........... ..........­... ..... ..........., ........ ......... ......, ... . ......., ... ......... ..... ......., . ....... ....... ...... ......... ...., ...­......... ....... e . u, ... .. ..........., .. ........ ........ ..... .. ........, ...... ... .. ............ . ..... ...... .. ....... ....­......... .......... . ... . .. ..... ............... ............. ... ............ .......... ...... .... ........... .............. ...... .... .......: ......... .......... ......... .. .... .......... .. .. ......... ........-......... . .........-......... .., ... ....., ......., .......... . ....... ... .. ..... ......­...... .......... ........., ..... .......... ... .......... ........­....... ........... .. ......... ... ...., ... .... . .. .. ........ ..­........ ......... ..... ...... ........ ......, ....... – ........ ......, . .......... . ....... – .............. ............ . ......­...... ......... ........... ............. ........., ..... ...... ........-............. ........... ............... ...........: .....-.. .... .......... ........ – ......... ... ......... ........­...... ............ – ......... ............ ........... – . ... ...­.................. ..... .......... ..... (..., .........., ......... ...... .. ......). ............. .......... ........... . ...... . ......... .....­... ............ ........ ......... ..., .......... ........ ..... .. .... .......... ........... ........ ....... ........ ......... [.].. ... ... ........., ........, . .........., . ........ ........ ......... [.'], ... ... ........., ........, . ......... .. ...... ........ .. ................ .......... ......... .....­..... ...... ........ (........ 2002: 248–266). ........, ... ......... ............... ...... . .............. . ...... .... .............. ........... . ......... ..... ..... . ......... .......: ... (.. ....) – ......... (.. ....) – .... .. .. ......., .. ........... ........ . .... ..­...... ......... ........ ..... ........... . . ......, ... .... ....... .. .. .. ....... ..... ........ «.............. .............. ........» «.........­ ...» (....... 1986: 7). .. ...... .. ........... . .. .. ......... . ..., ... ..... ........ ......... «...­ ...... . ........ . .... ........, . ..... ... ........... ... ........... ........ ............ ..... ... ...... ..... .. ..... ... ...... ........ ... .........., . .... ... .... ... ...» (....... 2016: 7). .. ... ........... ........ .. .. ......, «.. .......... ....., . ....... ........ ..­ ....... ... .. ....... .......... ..........» (...... 2011: 61). ... .......... ......: ... (.. ....) – ........ (.. ....) – .... (...... 1962: 112; ...... 1983: 182–183). .. .. ........ ....., ... . ........ «........... .......... ...... ............. ........, ........... ....... ........ ...........[.. – .. ..] ......... ........ ........ ........ ...... . .... .. ..........» (.......... – ........ 1965: 179). ...... ..... «.......... ...... ............. ........», . ..... ...­...... ... ............. ........, ............ ................. .......... ........... . ..........., ..... ........... ............ ............ ......... .. ....... .... . ....... ..... ........... .............. .....­.. .......... ............ ..., . ............. ..... ............ [.'].[.'].[.'] .. ..... ....­...... . ....... ......... .... [.] ... . ............. ......, ....... ..... ... .. ..... ... .... . .. ..... ....... [.'].[.'].[.'] (....... 1924: 125–126; ...... 1962: 142–144; .......... – ........ 1965: 129; ...... 1983: 211–212; ........ – ......... 1981: 76–77), ... ........... ....­......... ........... ................ ........ ... ......... . .. ...­.., .... ....... ...... .... .. ..... ..... ........... ............ ......... . ....... ......... ..... .. . XII–XIII ... ........... ....­..........-............ (.............. .......... ....... ....... ..... ....... ..............) ........: ........ .......... ......... [.'.].[.'.].[.'.] ...... ......, . [..].[..].[..] ........... .. .. ....... ........... .......... ........... ..... [.] ............... .. ....­........ ........... . ......... ........ ..... ................ ...­.......: .......... ........... ........ .......... «........» .. ..... .... ........ ............. .............. ....... .......... ..... ...... .... . ........... ..... ........ ....... ................ ..­... ......... – ... .. ............... ..... ....... – ........ .....­........ ..... ...... .............. ....... ..... – ... ........ ... . ........, ............... ..... ....... . .......... ...... ......­.., – ..... ........... . ....... ..... [.]..[.. .]..... – [.-.]......[...] ..... – [.-.]...... . ........ ......... (.. .........-.............) ....... . ....... ........ ...... ........... ............ ........... .[.’.]......[.’.].....). ...... ..... . ..... ......... ..... .........­.. ........ ......., .. .... ........... .............: .. ..........­.... ......... .... .......... ..... ....... ......... ...., . .....­...... [.] ............ ............ .. .... ....., ............. . [.], ..... ........ ..........: [..]...... [..]...... .......... ..... ....... . .......... .. ............ .........., . ....... ..... ...­.......... ........... ........(...... 1962: 114; .......... – ........ 1965: 128–129; ...... 1983: 209–211; ........ – ......... 1981: 81–83), .. .. ........... .. .......... .............. ...... .. .. ......, .. ............... ......... ........ . .... ....... «....... ........: .. ..... ..... .... ..... ....» (..... 2002: 125). .........., .. .. «...­.......» . .... ......... ....... ........ . . ......... ....... ....­.... . .............. ........... .. ... ........ .. ...... . ..... ......... ... ............ ...... ......... .. ........ .. ... ..... «........... ..........» ...............: .. ..... [.], .. ..... [.], .. ..... [j]. ..... ...., .. .............. ........... .............., . ........... ....... ......... ............ ........... . ..... .....­..... ...... .. ...: ..... ....... .......... .......... .... .. ....­......, ... .... ..... ....... [..’...’.], . .. [.’.’..’.’.]. ............ ..... ....... ...... .. .. ..... ........ ................ .. .....­...-......... . ........ ........ .. .., ... «... ........ .........­...... ......» ........ ........... .... . ..... XIX .... (..... 2002: 443). .. .. ........, ............... ... ......... .......... ....... ......., .......... ....... ... ........ «.......... ........... ....­.......... ....... – ......... . ........ ........ ............, ..... ...... ...... ......... ........ ........., .............. ......./ ...... .........., ... ................... ... ....... ....... ....­... . .......... . ........ .......... ........ ... .......... .... ....­... ...... – ........ .. ..............» (........... ....... ....... 2008: 276; ... ..... 274–374). . ....... ..........-............ ......, ...... ..... ............ «......... . ........ ........ .........» ......... . .......... .. ...... ......, ..... ......... ..... ....­..... ... ........... ... ..... ...... ........ ............ ........, ......... ................ (......., ..............) ........ ... ...­.......... ..... ...... – ... ............ ............. ....... .. ... – ........... . .... ....... ............. ........ ..... .... .......... ...... ................. ........... .. ....... ........, ..., ............. ........... ............ ....... ........ ....., ........... ... ........ .. ..... .. ............ ............ ..... ...... ............. . «.......», ... ............ ........... .....­..., .......... .......... ..... ..... ...... ........., ... . ........ . ............. ..... ....... .......... ... ........... ............., ... . ....... ..... «. ..... ..... .......... .. ......... ~ ........ ... .. ......... .... ..........., ......... ..­... ........., ........ ..... ....... ....... . ........ ..... ...... .......» (........ – ......... 1981: 119). ......, .... .. ....., ...­ .. ... .................... ..... .......... . ............. .............. ....­..., .. ... .. ..........., ..-........, ......, ... . ..... ............. ......­.........., . ............ . «....... .......», ...... ....... .. ........., ..-.. .... .............. ....... .. ........ ........... ........... ..... ....... .......... ..... .............. . ... ........... «... ..»: ....... ........ ......... . ............ ...... ... ........ ..... ........... .......... ..... [.] . [...'.'..'] . [......']..[.'..] . [...]. ...... ............ . ..... ........... ................ .......... . ......... ......... . ........... . ............ ................. .......... ............. ......... . .............. ........., ....­..., .........., .. ...... .........., ......... . ..... ............ ....... ....... ........... ........... ......., .. .............. .......... . ......... (...... 1970: 72–73), ........ .......... .... ....... ........ .. .........-........ [.'] . [.]. .. ................ .......... ............... ..... ...... ....­..... .. ..... ........ . ......, ........ ......... . ..... ........ (............ 2004: 215) . ....... ........ . ..... ...... .......... .. .... ... .......... ....... ., . .............. .............. ....... [.] ..... ........., ....... ......... . .......... ..... . .......... ..... ............, ... ....... ......... ....... ............ . ......... ..... ......... ............. ................. .......... ....... . . ...... ......... ........ .... ...... ........... ... .. ......... . .......... (. ....... ..... .. ...), ........... ........ ...... ........... .. .............. .. ...... . ......... (. ........... ........... ......). ........ ..... ... ............ ... .. .... ........... ..., .. .. ........ ............. . .. ..... .......... ....... ......... . .......... . .. ...... ......­.... .......... ...................... ...... ........ ........ .... ..... ...) (........ 1970: 542). ............. ................. .........., .............. ....­...... .......... ............... ........, ............ ......... .......... . . ..... ........ ......... ..., . .. .... ........ ................ . . .. .. ..... ......­..... ..... .......... ..... ........... ........... ......... ..... ....., ... «..... .. ........ ........ .. .......», ..... ....... – .....­......, ........ ...... ..... .´. ......´. .... ... .... ........... ... ... .. .é..... .ó.. (........... ....... ....... 2008: 376–379), ..., ...­......., ....... ...., ... ......., . .......... ......... . ............­.... ........ ........ .. ........., . ........ .. ......... ........... . ............ ......, ..... . ............. ......... ..... ....... . ............... ........... .......... .... – . ...... ...... ......­...... – ...... .......... – .. .......... ... ................ ........ . ....­........ – .......... ........ ........ . ............... .......... ........ . ......... ......... . ......... .. ......: .. .....´, . .á.. .., .. .......´, . ....´... (........... ....... ....... 2008: 381–383), ... .... ........... ........... ........... ... ............ .......... ..... ................. . ...... ...... .. ..... ........ .... ......... ............ ....... ............ ....... .............. .......... . ..... .....­.. ............... .......... ............ ............ .......... .. ............, ........, .........., ..... ........... ............­... .... ...., . ..... ........ ....... ............. .. .......... . .. ......... . ..., ... «............ ............. . ............ ..... ....... .... ............ ........... ........ ...........­.............. ................... ........ .. ............., ....­... ..... .. ...... ............. ............ ............. ......, .. ..... . ............. ........ ......... ............. (.. ..... ...., ........... ...........) ............ ......... .......... ......, ....... ....... . ..... . ......... ....... ......... ............ .. ........» (.......... – ......... 2012: 146). ................ ..... ................ .... . ....... . ......­..... ............. .......... ............. ................ .... . ....... ........, .......... ........ ............. ........... . ..­.......... ................ ...., ....... ........ ... ........., .... ...... .............. ... .... .............. ..... ............, .. ... .. ............... ........... .............. ............ ......... ......... ................ ...... ... ........... ................ . .... .......... ........ ........ . ........ ............... ......... ......... ................ .... .. ......... .... .............: . ....­... .. ................ ...., ............ ... .. ............ . ......­.. ........,.. ....... . .... ........... ........... ......... ....... ............ . ........ .......... . .... ........ ......... ..... ......., . ......, . ....... ..........-............ ......, ........, ... ...... ......... ........ ........... ............. . ................ ....., ..... ... . ........ ................ .....­........ .......... .......... ............. ...... .. ...... ....­......... ...., ........ ................ ..... ............ .......­...... .......... ........ .............. . .......... .........­...... ........., ... ........, . .ó..... .......... ............. – ............. – ......... . .... ............... . ......... . ..... ............ ........... ............. ................. .......... ............ . ............ ............ ...... . ........ ........, .. ......., . ............ . ............. ................ ........ ... ........... .......... .. ....... ... ............ ...... (... ......... ............ ....., ..­ ......... ... ...... ......... . ............. ....., . .......... ......). .. .. ....... ...., .. ......... . ... ......., ., ......, ...... ..... ........... ....­ ...... ... ....... .. ......... ..... . ........ ............. ....... . ....... ............... ..., . ....... .. .... ............., .....­....... ...... ........ .......... ..... 1986 = .. .. ....., Parerga 2: ........... ............ . ..............: . ......­....... ...., .: ....... ..........., ......, 1986, . 2, 27–39. [V. I. Abaev, Parerga 2: jazykoznanie opisatel’noe i ob”jasnitel’noe: o klassifikacii nauk, v: Voprosy jazykoznanija, Moskva, 1986, no. 2, 27–39.. .......... 1978 = .........., ...... ........., .: .........., ......... . ....... ... ... 2, ... .... .. .. ........., ......: ...-.. .........-............. .......... «.....», 1978, 255–346. [Aristotel’, Vtoraja analitika, v: Aristotel’, Socinenija v cetyreh tomah 2, pod red. Z. N. Mike-ladze, Moskva: Izd-vo social’no-èkonomiceskoj literatury «Mysl’», 1978, 255–346.. ....... 2008 = .. .. ......., . ............ .........., .: ........ ......... . ........ ............... ....... ........ . .... ........; ........ ............. .... .., ..... .. .. ....... – .. .. ............, ......: ..... .......... ......., 2008, 41–58. [A. N. Barulin, K argumentacii poligeneza, v: Razumnoe povedenie i jazyk....kommunikativnye sistemy životnyh i jazyk celoveka; problema proishoždenija jazyka, sost. A. D. Košelev – T. V. Cernigovskaja, Moskva: Jazyki slavjanskih kul’tur, 2008, 41–58.. ............ 2004 = .. .. ............, ......... ............ ...... . ....... ....., .: .. .. ............, ...... .. ............ . ........ ....., ......: ......... ...., 52004, 210–218. [V. A. Bogorodickij, Sintaksis roditel’nogo padeža v russkom jazyke, v: V. A. Bogorodickij, Ocerki po jazykovedeniju i russkomu jazyku, Moskva: Editorial URSS, 52004, 210–218.. .......... – ........ 1965.... .. .......... – .. .. ........, ............ ....... .... ........ ....., ......: ....., 21965. [V. I. Borkovskij – P. S. Kuznecov, Istoriceskaja grammatika russkogo jazyka, Moskva: Nauka, 21965.. ...... 2011 = .. ......, ............. .....: ....., ............, ........, ......: ....... CORPUS, 2011. [S. Burlak, Proishoždenie jazyka: fakty, issledovanija, gipotezy, Moskva: Astrel’ CORPUS, 2011.. ..... – ....... 2018 = .. .. ..... – .. .. ......., .......... ....... . .. .......: ..... ......., .....: ............ ... ........ ................ ............, 2018. [Ju. V. Bušov – M. V. Svetlik, Zerkal’nye nejrony i ih funkcii: uceb. posobie, Tomsk: Izda­tel’skij Dom Tomskogo gosudarstvennogo universiteta, 2018.. ........... 1988 = .. .. ..........., .. .. ....... . ........ ........... ..... ..­.......... ..... . .............. ........., .: ....... ..........., ......, 1988, . 3, 5–8. [T. V. Gamkrelidze, R. O. Jakobson i problema izomorfizma meždu geneticeskim kodom i semioticeskimi sistemami, v: Voprosy jazykoznanija, Moskva, 1988, no. 3, 5–8.. ........ – ......... 1981 = .. .. ........ – .. .. ........., ............ ......... .. ........ .....: ..... ....... ... ..-..., ......: ...... ....., 1981. [K. V. Gorškova – G. A. Haburgaev, Istoriceskaja grammatika russkogo jazyka: uceb. posobie dlja un-tov, Moskva: Vysšaja škola, 1981.. ...... 2001 = ...... ......, . ......... ...... . ........ . ........, .....-.....­....: ....., 2001. [Carl’z Darvin, O vyraženii èmocij u celoveka i životnyh, Sankt-Peterburg: Piter, 2001.. ....... 1924 = .. ......., ..... ....... ........ ....., ...... – .........: ........, 1924. [N. Durnovo, Ocerk istorii russkogo jazyka, Moskva – Leningrad: Gosizdat, 1924.. ..... 2018 = .. .. ....., ............ ...: .........., ........., ........, .: .....: .......... ......... ...... .. ................. .........: ....... ....... .... ..., ..., ....., ..... ............. ........... .......... . ............ ..­.........., ......, 2018 (...... 8: ..... . ........... .. ........... ......... .. ........... .. .............), 130–184. [S. T. Zoljan, Geneticeskij kod: grammatika, semantika, èvoljucija, v: METOD: moskovskij ežegodnik trudov iz obšcestvovedceskih disciplin: sbornik naucnyh trudov, RAN, INION, Centr perspektivnyh metodologij social’nyhi gumanitarnyh issledovanij, Moskva, 2018 (vypusk 8: Obraz i obraznost’. ot obrazovanija Vselennoj do obrazovanija ee issledovatelja), 130–184.. ...... 1983 = .. .. ......, ............ .......... ........ .....: ..... ... ....... ... ...... ..... .... ..-... . .... ..-..., ......: ..........., 21983. [V. V. Ivanov, Istoriceskaja grammatika russkogo jazyka: uceb. dlja studentov filol. spec. fak. un-tov i ped. in-tov, Moskva: Prosvešcenie, 21983.. ...... 1992 = .. .. ......, ...... .. ..... . .......... ........ ........... (....... ......., ....... . ........... . .....), ......: ...-.. ..., 1992. [A. E. Kibrik, Ocerki po obšcim i prikladnym voprosam jazykoznanija (universal’noe, tipovoe i specificnoe v jazyke), Moskva: Izd-vo MGU, 1992.. ....... 1986 = .. .. ......., ... ........ . ..... ....... ...., .........: ...-.. .....­... ..-.., 1986. [V. V. Kolesov, Mir celoveka v slove Drevnej Rusi, Leningrad: Izd-vo Leningr. un-ta, 1986.. ......... 1992 = .. .. ........., ............... ........: ........ .......... .... .. . ............... ......, ......: ....., ....... ........ ......... .........., 1992. [M. M. Makovskij, Lingvisticeskaja genetika: problemy ontogeneza slova v indoevropejskih jazykah, Moskva: Nauka, Glavnaja redakcija vostocnoj literatury, 1992.. ..... 2002 = .. .. ....., ....... ........ ............. ............ XVIII–XX ..... ......: ......... ...., 22002. [M. V. Panov, Istorija russkogo literaturnogo proiznošenija XVIII–XX vv., Moskva: Editorial URSS, 22002.. ..... 2013 = .. .. ....., ........... ......... ........ .... ........ .............. .. ............: .........., .......: ...., 2013. [S. L. Popov, Kognitivnye osnovanija èvoljucii form russkogo sintaksiceskogo soglasovanija: monografija, Har’kov: NTMT, 2013.. ..... 2017 = ...... ....., ..........-............ ............ ......... .........­.... . ............... ........, .: Jezikoslovni zapiski 23.1, Ljubljana, 2017, 225–240. [Sergej Popov, Kognitivno-èvoljucionnoe issledovanie pojavlenija opredelennogo i neoprede­lennogo artiklej, v: Jezikoslovni zapiski 23.1, Ljubljana, 2017, 225–240.. ..... 2019= ...... ....., .. ........... ............ ........ . ............ ...­......... ...... .... ............. ............ ......: ..........., .: Jezikoslovni zapiski 25.2, Ljubljana, 2019, 161–178. [Sergej Popov, Ob ob”jasnjajušcej mež”jazykovye razlicija i ob”edinjajušcej raznoobrazie jazykov mira universal’noj perceptivnoj modeli: detalizacija, v: Jezikoslovni zapiski 25.2, Lju­bljana, 2019, 161–178.. ..... 2020 = ...... ....., ..........-............ ............. ......... .. .. ........ . ............... ............ ......... ....., .: Jezikoslovni zapiski. 26.1, Ljubljana, 2020, 187–204. [Sergej Popov, Kognitivno-èvoljucionnaja interpretacija koncepcii B. F. Poršneva o fiziologice­skih predposylkah pojavlenija jazyka, v: Jezikoslovni zapiski 26.1, Ljubljana, 2020, 187–204.. ....... 2006= .. .. ......., . ...... ............ .......: ........ ................. ... .... .. .. ......., ......: «....-.», 2006. [B. F. Poršnev, O nacale celoveceskoj istorii: problemy paleopsihologii, pod red. B. A. Diden­ko, Moskva: «FÈRI-V», 2006.. ....... 2007 = .. .. ......., ..... . ...., ......: ........, 2007. [A. A. Potebnja, Mysl’ i jazyk, Moskva: Labirint, 2007.. ........... 2014 = .. ..........., .... ............: ... ...... ... ......, .... . ..... ..... ......, ... ....... ......... .. ....... .. ...... ........, ......: ....... ....., 2014. [V. Ramacandran, Mozg rasskazyvaet: cto delaet nas ljud’mi, per. s angl. Eleny Cepel’, pod naucnoj redakciej k. psihol. N. Karinè Šipkovoj, Moskva: Kar’era Press, 2014.. .......... – ......... 2012 = ... .......... – .. ........., ....... . .....: . ..... ...... ........... ........ . ............., .... . ..... .. .. ......... – .. .. ..­......, ......: ..... .......... ......., 2012. [Dž. Riccolatti – K. Sinigal’ja, Zerkala v mozge: o mehanizmah sovmestnogo dejstvija i sopereži. vanija, per. s angl. O. A. Kurakovoj – M. V. Falikman, Moskva: Jazyki slavjanskih kul’tur, 2012.. ............. 1988 = .. .. ............., .... ............. ....... . .....: .... . ........, ......: ....., 1988. [B. A. Serebrennikov, Rol’ celoveceskogo faktora v jazyke: jazyk i myšlenie, Moskva: Nauka, 1988.. ........... ....... ....... 2008 ............. ....... ....: ........ ........ .. ...... XX–XXI ....., ........ ........ ..... ..... .. .. ........... ..., .... .... .. .. ......, ......: ..... .......... ......., 2008. [Sovremennyj russkij jazyk: Aktivnye processy na rubeže XX–XXI vekov, Institut russkogo jazyka imeni V. V. Vinogradova RAN, otv. red. L. P. Krysin, Moskva: Jazyki slavjanskih kul’tur, 2008.. ...... 1970 = .. .. ......, ........ ........ ..........., .: ..... . ........... 5, ......: ........... .........., 1970, 45–76. [C. F. Hokket, Problema jazykovyh universalij, v: Novoe v lingvistike 5, Moskva: Inostrannaja literatura, 1970, 45–76.. ...... 1962 = .. .. ......, ............ .......... ........ ....., ......: ........, 31962. [P. Ja. Cernyh, Istoriceskaja grammatika russkogo jazyka, Moskva: Ucpedgiz, 31962.. ........ 1970 = .. .. ........, ............ . ....... ....... ....: .... ....... .............. .........., .: .. .. ........, ......... ....... 2-. .. 1, ..... .. .. .......... – .. .. .......... – .. .. ........., ........ ...... ......... .. .. ..........., ......: ..........., 1970, 443–641. [V. I. Cernyšev, Pravil’nost’ i cistota russkoj reci: opyt russkoj stilisticeskoj grammatiki, v: V. I. Cernyšev, Izbrannye trudy v 2-h t. 1, sost. A. M. Iordanskij – V. G. Kostomarov – I. F. Protcenko, vstupit. stat’ja akademika V. V. Vinogradova, Moskva: Prosvešcenie, 1970, 443–641.. ........ 2002 = .. .. ........, ..... ........... ....... ....... ........ ....... ......: ......, 2002. [A. A. Šahmatov, Ocerk drevnejšego perioda istorii russkogo jazyka, Moskva: Indrik, 2002.. ....... 2016 = .. .. ......., .. ...... – . ..........: ... ............ ..... ..... ........ ..., ...... – .....-.........: ..... ............ ........., 2016. [M. N. Èpštejn, Ot znanija – k tvorcestvu: kak gumanitarnye nauki mogut izmenjat’ mir....­skva – Sankt-Peterburg: Centr gumanitarnyh iniciativ, 2016.. .............= .. Bandura, Social foundations of thought and action: a social cognitive theory.. Englewood Cliffs – New Jersey: Prentice-Hall, 1986. ..........................= Aida Gómez-Roblesa et al., Relaxed genetic control of cortical organization in human brains compared with chimpanzees, in: PNAS, 2015, vol. 112, no. 48, 14799–14804, https://www.pnas.org/content/pnas/112/48/14799.full.pdf. ...........= François Jacob, The logic of life: a history of heredity, New York: Pantheon Books, 1973. ...........= François Jacob, The linguistic model in biology, in: Roman Jakobson, Echoes of his scholarship, ed. by D. Armstrong – .. .. van Schooneveld, Lisse, 1977. ..............= Roman Jakobson, Linguistics: main trends of research in the social and human sciences I, Paris – The Hague, 1970. ..................= André M. M. Sousa et al., Molecular and cellularreorganization of neural circuits in the human lineage, in: Science, 2017, 358, 1027–1032, https://science.sciencemag. org/content/sci/358/6366/1027.full.pdf. ........ Kognitivno­evolucijska raziskava vzrokov za podobnosti . in razlike med geneticnim in lingvisticnim kodom ter posameznimi semioticnimi sistemi S kognitivnim in evolucijskim pristopom, predpostavko rastoce pozornosti do dojemanja in logike, se v prispevku dokazuje, da je vzrok za izomorfizem geneticnega in lingvi­sticnega koda ter podzavestni razvoj semioticnih sistemov pri posameznikih po modelu geneticnega koda delovanje take predmiselne in predgovorne fiziološke strukture, kakor je z dejavnostjo zrcalnih nevronov podprto posnemanje. Bolj razvita gradnja in foneticna orodja v lingvisticnem kakor v geneticnem kodu pa se razlaga s potrebo po boljšanju foneticnih sistemov v kognitivnem procesu, v katerem se lingvisticni kod uporablja bolj intenzivno kakor geneticni kod. oceneinpoRocila ........... naRecjezljudSkoglaSbo inpleSnimizRocilom dekanov ............ .................................. ...... Todorovic – ................Narecje ter ljudsko glasbeno in plesno izrocilo v Dekanih . z okolico nekoc in danes, Koper: Libris, 2020 Velika dvorana Zadružnega doma v Dekanih je bila 3. oktobra 2020 polna: vsi sedeži so bili zasedeni, na odru pa so sedeli trije glasbeniki, godci, pripravljeni na nastop. V okviru krajevnega praznika so predstavili znanstveno monografi­jo Narecje ter ljudsko glasbeno in plesno izrocilo v Dekanih z okolico nekoc in danes z gradivom, zbranim leta 1949 in dopolnjenim v letih 2016–2020. K uvodni besedi so povabili tudi oba recenzenta knjige – dr. Svanibora Pettana in dr. Tjašo Jakop –, ki sta predstavila knjigo vsak s svojega stališca. Kulturno obar­vanega dogodka se je v imenu Mestne obcine Koper z nagovorom udeležila tudi podžupanja Jasna Softic in krajanom cestitala ob njihovem prazniku ter dodala, kako pomembno je, da se vedno znova s ponosom spominjamo pokoncnosti in požrtvovalnosti posameznikov, ki so ljubili svoj jezik, kulturo in domaco Istro. Proslavo je snemal kolektiv radia Ognjišce. Avtorja dr. Suzana Todorovic in Marino Kranjac sta s skupnimi mocmi do-polnila zapise, jih interpretirala, razclenila, uredila in povezala v zakljuceno celoto glasbeno-plesnega in narecjeslovnega gradiva iz Dekanov in okolice od konca 19. stoletja do danes. V knjigi se na 387 straneh zvrstijo zgodbe, note in obicaji s po­sebnim poudarkom na razvojudekanskega narecnega govora, narecno besedje pa je pojasnjeno tudi v slovarcku narecnih in strokovnih izrazov. V knjigi najdemo zapisanih 73 pesmi s pripadajocimi melodijami, 14 plesnih melodij ali viž in tri inštrumentalne zapise. Recenzentka Tjaša Jakop je za platnice monografije zapisala: »V pricujoci znanstveni monografiji sta uspešno združila znanje dr. Suzana Todorovic, ena najprodornejših dialektologinj mlajše generacije in sistematicna raziskovalka istr­skih narecij, in Marino Kranjac, primorski glasbenik, eden od pionirjev preporo­da in popularizacije istrske ljudske glasbe. Zapiske o istrskih ljudskih obicajih, glasbi in plesih, ki jih je leta 1949 v Dekanih in okolici zbral Radoslav Hrovatin s sodelavci, sta smiselno uredila, analizirala in komentirala ter dopolnila z izsled­ki lastnih terenskih raziskav. Gradivo in njegova interpretacija zajemata skupni istrski kulturni prostor, ki obsega tako hrvaško Istro kot tudi romanske kulturne in jezikovne elemente, kar daje monografiji mednarodno razsežnost. Delo je drago­ceno zlasti zaradi interdisciplinarnega pristopa, ki ne pušca ob strani kljucnih zgo­dovinskih dogodkov in temeljnih dialektoloških spoznanj, temvec ljudsko izrocilo severozahodne Istre sinhrono in diahrono obravnava in nas skozi besedo, glasbo in ples seznanja z identiteto tamkajšnjih ljudi.« Tudi recenzent Svanibor Pettan ni skrival navdušenja nad objavo: »Znanstve­na monografija je dragocen in edinstven dokument o terenskih raziskavah, ki so jih na širšem obmocju Dekanov po drugi svetovni vojni izvedle tako imenovane Orlove ekipe Slovenskega etnografskega muzeja. [...] Monografija prvic predsta­vlja omenjena gradiva v celoti in jih nadgrajuje z znanstveno-kriticnim pristopom, v katerem se odraža sinergija glasbenika-raziskovalca s temeljitim poznavanjem istrskega glasbeno-plesnega izrocila in znanstvenice-dialektologinje.« Kot dialektologinja cenim zlasti narecjeslovne zapise Suzane Todorovic (to je že njena13. znanstvena monografija), ki je s svojim terenskimdelom že zbranemu dodala najnovejše narecno gradivo. Poglavje terenski zapiski – 1. zvezek vsebuje tudi obsežen del o dekanskem govoru, ki omenja dialektologa Tineta Logarja; slednji je zbiraldekansko narecno gradivo na terenu že davnega leta 1955. Suzana Todorovic je popisala vse samoglasnike in soglasnike: foneticno natancno in pri­merjalno-razlikovalno s starejšimi Logarjevimi zapisi. Zapisi dr. Radovana Hrovatina, ki seveda ni bil dialektolog (bil je zadolžen za dokumentiranje tradicionalne glasbe in plesa), so poenostavljeni, nefoneticni in marsikdaj poknjiženi – namesto dvoglasnikov i. in u. je npr. zapisoval enoglasnik .e......), reduciran .-jevski polglasnik je zapisoval s samoglasnikom . ipd. Logar (1955) diftonga zapisuje .e.....o..m.es.c....sr.eda; m.oš....šk.oda), Suzana Todo­rovic (2016) pa z i.....u...'mi.s.c....s'ri.da; 'mu.š....š'ku.da). Sklepamo lahko tudi, da Hrovatin ni vedno poznal pomena narecnih besed; napacno je npr. sklepal, da je izraz trapa povezan s knjižnim trapast, domacini pa vejo, da trapa pomeni ‘žga­nje’. Dodan je del z ledinskimi imeni, kjer izvemo, da si Dekancani pravijo Pisjani. (porogljiv, ceprav etimološko napacen slovenski prevod Pasja vas za Dekane se je ohranil do danes), najdemo pa tudi narecne zapise imen zaselkov, hišnih imen ipd. Uvodnim besedam na predstavitvi knjige oktobra 2020 v Dekanih je sledil pogovor (vodila ga je Ingrid Celestina iz založbe Libris) z avtorjema, ki sta po­jasnila, na kakšen nacin sta združila znanja iz svojih podrocij in jih vkljucila v monografijo. »Monografija se posveca ljudskemu, jezikovnemu, glasbenemu in plesnemu izrocilu Dekanov z okolico skozi cas in je zaradi podrocja raziskovanja na stiku slovenske kulture s hrvaško in italijansko zanimiva ne le za slovenske, ampak tudi za hrvaške in italijanske raziskovalce in poznavalce Istre,« je povedala Suzana Todorovic, ob tem pa dodala, da gre za pomembno in pionirsko delo (na kar sta opozorila že recenzenta), saj je to prva monografska objava terenskih razi­skav, ki so jih kmalu po drugi svetovni vojni izvedle t. i. Orlove ekipe, sestavljene iz sodelavcev Slovenskega etnografskega muzeja; ime so dobile po ravnatelju mu­zeja dr. Borisu Orlu. (Vse druge raziskave na ozemlju slovenske kulture in jezika teh ekip še cakajo na morebitne objave in obravnave.) V Dekanih in okolici je taka raziskava potekala od 5. septembra do 25. okto-bra 1949, avtorja monografije pa sta se po 70 letih odpravila na teren, med doma-cine, ki ohranjajo svoje narecje, glasbo, plese, ljudske obicaje. Marino Kranjac si je že pred desetimi leti skupaj z Dariom Marušicem prizadeval, da bi to dragoceno gradivo, ki je do danes ostalo neurejeno in neobjavljeno v integralni obliki, spravil v knjižno objavo. Zamisel mu je naposled uspelo udejanjiti v sodelovanju z dia­lektologinjo Suzano Todorovic, ki je leta 2016 že raziskovala dekanski (pisjanski.. narecni govor in je lahko delo nadgradila tudi z dialektološko analizo dekanske govorice nekoc in danes. Pri aktualnosti monografije je zanimivo prepletanje preteklih in sedanjih se­gmentov izrocila, saj nekateri že tonejo v pozabo. Ravno zato so pri raziskavi so-delovali predvsem starejši vašcani, ki še pomnijo nekatere zapisane pesmi, plese in šege. Kot je ob tem povedal Kranjac: »Dekancani danes ne plešejo ravno pogosto tradicionalnega plesa mafrine, le nekateri starejši vašcani poznajo pesem Vse de. kanske devojcice in druge ljudske pesmi, ki jih je zapisal Hrovatin leta 1949, opus-tili so tudi nekatere šege in izraze, vezane na tipicno vaško življenje.«.Medtem ko starejši vašcani še pomnijo stare plese, pesmi in navade, se mlajši vecinoma iden­tificirajo s splošno istrsko kulturo, za katero je znacilno stapljanje navad razlicnih istrskih krajev in njihovih šeg. Zanimivi so komentarji k svatbenim pesmim, predvsem o tem, kdaj so jih peli. Do današnjih dni se je vecinoma pozabil namen petja pesmi Dajte, dajte ubogajme; to je bila daritvena pesem, ki so jo svatje (ohcetàrji) peli ob dolocenem casu na poroki, ko so metali denar (ófer) na porocni kolac za pomoc oz. lažji za-cetek skupnega življenja novega para. Marino Kranjac je na predstavitvi razložil: »Danes redkokdo še ve, o cemgovori sicer zelo priljubljenapesem Dajte, dajte. Govori o obicaju, ko so na porokah v nekem trenutku rekli: homo hitat na kolac. Kolac je bil okrogel, na sredini z luknjo, v katero so metali denar za pomoc mladi družini.« V knjigi pa lahko preberemo: »Po manfrini (tj. istrski ljudski ples severnoita­lijanskega izvora) so peli svatbeno pesem, ki je bila del svatbenega praznovanja: ko je kuharica prinesla porocni kolac, so svatje priceli prepevati pesem in v odpr­tino kolaca metati denar (ofer) za novoporocenca (zapis 1949).« Številni komentarji pojasnjujejo okolišcine danega zapisa, podajajo ustrezne zapise narecnih besed in domacih imen ter vsebinske razlage in kriticne opazke, ki sta jih avtorja dopisala na podlagi lastnih terenskih raziskav, kot npr. razlago narecnih besed novica....rampin. Pesmim je dodana notografija, za katero je poskrbela tehnicna urednica Urša Šivic (nekatere pesmi in notni zapisi so tudi korigirani s pomocjo najnovejših te­renskih posnetkov oz. gradiva). Monografija je izšla v sozaložništvu Krajevne skupnosti Dekani, Glasbeno­narodopisnega inštituta ZRC SAZU in založbe Libris, oblikoval pa jo je Peter Florjancic. Od 650 izvodov je vsako gospodinjstvo (oz. vsaka hišna številka) v Dekanih dobilo v dar po enega, kar je bila odlocitev predsednice KS Dekani In­grid Kocjancic. Knjiga je namenjena strokovnemu in laicnemu bralcu; z veseljem jo bodo uporabljali ljubitelji in izvajalce istrske glasbe (tako solisti kot pevski zbori in ostale glasbene zasedbe), dodani komentarji pa so odlicni za morebitno odrsko postavitev folklornih skupin. Monografija lahko služi kot model obravnave ustnega, glasbenega in plesnega izrocila, zato bo koristila tako etnomuzikologom in etnokoreologom, etnologomin kulturnim antropologom, folkloristom, dialekto­logom, zgodovinarjem in predstavnikom drugih humanisticnih smeri. Oba avtorja sta si bila enotna, da z beleženjem razlicnih segmentov nesnovne kulturne dedišcine skozi cas ter z njihovim ustreznim ohranjanjem in vrednote­njem domacini in strokovnjaki – raziskovalci gradijo kulturne spomenike, brez katerih prihajajoce generacije ne bodo mogle graditi svojih. Napovedala sta tudi novo monografijo, ki bo plod že preverjenega uspešnega sodelovanja: cez kako leto nameravata na podoben nacin urediti gradivo iz raziskave, ki jo je Orlova ekipa leta 1950 opravila v Marezigah. ........ Foto .............. .......................... (1948–2020) ............ .................................. Izmed nas in od nas je odšel dvakrat, obakrat zelo neopazno in tiho - kot je živel. Najprej iz našega delovnega kolektiva, inštituta za slovenski jezik, katerega del je bil vso svojo delovno dobo, v pokoj, drugic pa po bolezni, ki ga je iztrgala iz življenja. Ljudi, kot je bil Tine, si lahko zapomnimo po za nas morda obstranskih in za­nje velikih ljubeznih (pri njem je bila to sploh ne samo v oklepaju klasicna glasba), nasploh pa po njihovem prispevku, ki je v konkretnem primeru kot da utopljen v kolektivno napisane knjige in v to, kar iz njih nastaja v digitalni dobi, ko smo dobili slovarje na disketah in cedejih: soustvaril jih je slovaropisec Martin Ahlin. Zdaj ima-mo do teh, ki so nastali na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in že prej na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, dostop na internetu. Slovar slovenskega knjižnega jezika 3-5 (1979-1991, bil je soavtor in je v slovarju zapisan kot urednik), pravila Slovenskega pravopisa (1990) in Sinonimni slovar slovenske­ga jezika (2016) skrivajo neopredeljene in neopredeljive dele Ahlinovega znanja in truda, z nenavadno izjemo v slovarskem delu Slovenskega pravopisa (2001), kjer so njegova gesla podpisana z glagolom kot besedno vrsto. Vecina teh slovarjev je bila veckrat ponatisnjena in izdana. Rodil se je 12. decembra 1948 v Ljubljani, kjer je leta 1967 maturiral in leta 1973 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomiral iz slovenskega in angleške­ga jezika s književnostma. Za A-diplomsko nalogo »Tehnika širjenja v Pahorjevih romanih Vila ob jezeru in Parnik trobi nji« je prejel Prešernovo nagrado za študente. Pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti oz. Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti je delal od 1. aprila 1974, ko je bil izvoljen najprej za asistenta v leksikološki sekciji inštituta za slovenski jezik, potem aprila 1984 za strokovnega sodelavca, novembra 1985 za višjega strokov­nega sodelavca, novembra 1997 pa je dobil naziv specialist leksikolog.oz..samo­stojni strokovni sodelavec specialist v humanistiki. Upokojil se je 5. aprila 2015, umrl pa veliko prezgodaj, 23. oktobra 2020, v Ljubljani. Leta 1979 se je udeležil enomesecnega seminarja slovaškega jezika, literature in kulture v Bratislavi. Leta 1983 je bil imenovan za clana Jezikovnega razsodi-šca sekcije Slovenšcina v javnosti pri Republiški konferenciSocialisticne zveze delovnega ljudstva, leta 1984 pa za clana revizijske komisije SAZU – SZDL za obravnavo Nacrta pravil za novi slovenski pravopis, ki je takrat ravno izšel. Iz njegove diplomske naloge izhaja literarnovedni prispevek Tehnika širjenja v Pahorjevem romanu Vila ob jezeru (Slavisticna revija 22.3 (1974), 263–281). Vse druge Ahlinove objave so jezikoslovne. Velikokrat je navajan Ahlinov zgodnejši pregledni prispevek Povojna slovenska leksikografija (v: Leksikografija i leksikologija, ur. Drago Cupic, Beograd – Novi Sad, 1982, 3–9). Z Branko Lazar, Zvonko Praznik in Jerico Snoj kot sodelavkami je leta 2016 objavil obsežni Sinonimni slovar slovenskega jezika (z Jerico Snoj kot urednico). Ta utecena delovna cetverica je objavila še vec prispevkov na temo sinonimije. Prvi od njih ima naslov Prislovi v sinonimnem slovarju (Jezik in slovstvo 50.2 (2005), 21-33). Prispevek »Slovaropisna strukturiranost leksikalne sinonimi­je v SSSJ« je izšel v publikaciji Jerice Snoj Leksikalna sinonimija v Sinonim­nem slovarju slovenskega jezika (Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2019, 163-194). - Z istimi tremi soavtoricami je objavil predstavitev in kritiko druge izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika iz leta 2014 (Jezik in slovstvo 59.4 (2014), 121-127). Naslovi Ahlinovih krajših prispevkov, ki so v osemdesetih letih 20. stoletja izhajali v dnevniku Delo kot ugodno sprejete in zelo vplivne jezikovne izjave Jezikovnega razsodišca, so prepoznavna in takrat zelo aktualna jezikovnosvetovalna gesla, ki jih je oblikoval naš sodelavec: 1983:Ustopek; Poslovneži in malopridneži; »Artiljerija« za dekleta in žene; Polog ali depozit; Povedati in reci; Narocitelj in narocnik; 1984: Tujski turizem; Poslovalni jezik v Sloveniji; Hlacke plenicke; Otvoriti; Konj ali konjev?; Obdobje in razdobje; Uvoz in izvoz na avtocesti; 1985: Bolezen kruha; Prometna organizacija; 1986: Prodaja znanja in razprodaja slovenšcine; Skrivnostni angiroidi; 1987: Kje Katzendorf bei Hoflein?; Kam z resursi? Tocnejša mesta teh objav so navedena v bibliografskem sistemu Cobiss in v publikaciji Biografije in bibliografije raziskovalcev Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, in sicer v drugi in tretji knjigi, ki sta izšli v letih 1988 in 1998. Delo za slovar Slovenskega pravopisa, ki je potekalo od pomladi 1990 do izi­da pravil in slovarja v eni knjigi leta 2001, je bilo slovaropisno razdeljeno na redaktorje po besednih vrstah (in z lastnimi imeni, ki jih v SSKJ-ju tako rekoc ni bilo), kot so jih slovaropisci prevzeli, in tako je Martin predstavil glagole, ki so za koga na videz pusti in nezanimivi. (SP 2001 je v slovarskem delu prevec oprt na SSKJ, v katerem je bila pravopisna problematika ob zadevno nihajocem ponazarjalnem primeru z oznacevalnikom neustaljeno le nakazana.) Leta 1994 je Jože Toporišic v Slavisticni reviji objavil teoreticno podstavo slovarja nove­ga Slovenskega pravopisa, ki je nakazovala izdatnost predstavitve slovnicnih in drugih podatkov, pri glagolu predvsem vezljivostnih. Primerjava napotkov iz zasnove z dejansko objavo v slovarskem delu SP 2001 kaže napredek pri slovaropisni izvedbi, kateri so botrovale leksikografske izkušnje z mislijo na uporabnika. Na tisoce glagolskih gesel je bilo tako pretvorjenih v slovnicno in vezljivostno obvestilen slovarski sistem, ki še ni bil raziskovalno ovrednoten in ki z nazornostjo omogoca tudi strojno podprto obdelavo podatkov. To v slovar­skih sestavkih skrito delo preminulega soavtorja slovarskega dela SP 2001 Mar­tina Ahlina torej še caka na strokovno dovolj radovedne naslednike. Tudi glede na SSKJ je glagol kot besedna vrsta v pravopisnem slovarju doživel izboljšano in bolj nazorno predstavitev: v SSKJ-ju so bile glagolske slovnicne oblike veci­noma skrite v uvodu, v pravopisnem slovarju pa so prešle v sama gesla, kjer jih najdemo in lahko beremo, in to v papirni ali elektronski obliki. Izvedba teh slovaropisnih izboljšav pri glagolu v slovarskem delu SP 2001 je prispevek sodelavca Martina Ahlina - in predvsem po njej se ga bomo spominjali. ........... Foto Tomaž Primožic/FPA ......... pRof. dR. goRan filipi (1954–2021) ............ .................................. Kot nekdaj Izolana sva se poznala dolgo. Vidim ga, še lasatega v poznih najstniških letih, ko še ni poznal svoje Stelle, kako se pred Ekremom ob izolski obali pogovarja s svojim prijateljem. Cez vec let, sva se, ne vedoc za nadaljnjo pot drug drugega, kot mlada jezikoslovca zacudena srecala leta 1987 na prvih Skokovih etimološko-o­nomasticnih srecanjih v Zagrebu in se nato srecevala na vseh nadaljnjih razen tistega v Pulju, ko me je na Ljubljano privezalo materinstvo, vse do devetih v Cakovcu leta 2018. Stalnico je vcasih pretrgalo snidenje tudi na katerem drugem simpoziju ali pa korespondenca, ko je bilo treba vprašati glede kake besede, literature in cesa drugega jezikoslovnega. V desetletjih stkano vez se je zato toliko globlje in bolece zarezala vest, da se je nenadoma, na petek zvecer, 8. 1. 2021, v njegovem domu v Medulinu Goranovo življenje ustavilo sredi dela in nacrtov, ki jih je imel kot pred kratkim upokojeni profesor Filozofske fakultete Univerze Jurja Dobrile v Pulju. Goran Filipi se je rodil 18. 1. 1954 v Zadru, osnovno šolo je obiskoval v Izoli, srednjo pa v Kopru. Leta 1979 je diplomiral iz italijanskega in angleškega jezika na Filozofski fakulteti v Zadru, leta 1985 magistriral v Dubrovniku, doktoriral pa na Filozofski fakulteti v Zagrebu leta 1991 s temo Ornitonimija Istre. Na Oddelku za italijanistiko Filozofske fakultete v Pulju je predaval od leta 1985, od leta 1998 do upokojitve 31. 9. 2019 kot redni profesor. Ob pedagoškem delu (leksikologija, eti­mologija, zgodovina italijanskega jezika, dialektologija) je bil aktiven tudi pri drugih fakultetnih dejavnostih in bil dva mandata tudi njen dekan. V letih 1994–2000 je kot gostujoci profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani predaval zgodovino italijanskega jezika, historicno slovnico italijanskega jezika ter italijansko dialek­tologijo in etimologijo. V letih 2002–2012 je na Fakulteti za humanisticne študije Univerze na Primorskem v Kopru izvajal vec italijanisticnih in jezikoslovno širše zasnovanih predmetov, npr. Dialektologija Slovenije in sosednjih pokrajin, Evropski jeziki v stiku. Gostoval je tudi na drugih tujih univerzitetnih središcih (Videm, Rim, Padova, Bologna, Celovec, Gradec, Dunaj). Za rednega clana Hrvaške akademije znanosti in umetnosti je bil izvoljen leta 2012, potem ko je bil od leta 2008 njen dopisni clan. Od leta 2019 je bil namestnik tajnika razreda za filološke znanosti in vodja akademijinega Zavoda za jezikoslovne raziskave in akademijinega projekta Jezikoslovna geografija Hrvaške v evropskem kontekstu. Po družinskih vezeh je bil Goran Filipi razpet med Zadrom, Izolo in Puljem ozi­roma Medulinom, lahkotno je preklapljal med hrvaškim, italijanskim in slovenskim jezikom, zato je bilo verjetno kar samoumevno, da se je po ožji usmeritvi v italijani­stiko in ob spodbudi globoko spoštovanega mentorja akad. prof. dr. Vojmirja Vinje kot romanist s srcem in dušo zapisal predvsem raziskovanju Istre, temu zanimivemu, a raziskovalno zelo zahtevnemu jezikovnemu in kulturnemu konglomeratu. Prvi njegov znanstveni prispevek Etimološki prikaz izbranih pojmov iz ri. biškega izrazja na slovenski obali je izšel leta 1984 v slovenski reviji Slovensko morje in zaledje(v Kopru). Bolj kot tega pa poznejšega, iz leta 1986, z naslovom Di alcune parole romanze prevenete del dialetto sloveno di Decani ‘O nekaterih predbeneških romanizmih slovenskega narecja kraja Dekani’ (Radovi (Pedagoški fakultet u Rijeci. OOUR Znanstveno-nastavne djelatnosti Pula) 6, 134–138) danes lahko razumemo kot vsebinsko napoved težišca njegovega raziskovalnega opusa, v katerem se je posvecal dialektološkim, etimološkim in leksikološkim tematikam v okviru sodobnih in preteklih interferenc v Istri, s težišcem na njenem hrvaškem delu. Zagovarjal je tezo, da je nastanek istriotšcine v okviru romanskih jezikov na obmocju današnje Furlanije, Istre in Dalmacije povezan s prihodom Slovanov, ki se je kot dva klina (prvi južno od Trsta in Milj, drugi v okolici Senja oziroma Vinodola) zarezal med romanske staroselce, jih razdelil na tri dele, ki so se zato v nadaljevanju razvijali po specificno svojih jezikovnih razvojih in jih danes identi­ficiramo kot dalmatoromanski, istriotski in furlanski jezikovni sistem. Zapušca zelo obsežen opus, a bo na popolno jezikoslovno bibliografijo treba pocakati, da bodo vanjo vkljucene tudi posthumne izdaje, saj so po upokojitvi iz njega kar vreli novi in novi clanki, je slišati. Tudi v tej številki Jezikoslovnih zapi­skov objavljamo prispevek, ki ga je v uredništvo revije poslal pred kratkim. Naj za sedaj zadostuje podatek iz hrvaškega sistema crosbi, da je januarja 2021 njegov opus obsegal 137 bibliografskih enot, od tega 104 clankev, objavljene v revijah, mono-grafijah ali zbornikih, 32 monografij in l uredništvo monografije. Goran Filipi je bil pesnik, obcasno tudi prevajalec, in te številke zajemajo tudi ta njegov opus. Ce se osredotocim le na njegove jezikoslovne monografije, ki so, izvzem­ši delo Betinska brodogradnja: etimologijski rjecnik puckog nazivlja (Šibenik, 1997), vse posvecene prikazovanju predvsem leksikalnega stanja romanskih idi­omov v Istri in njihovega medsebojnega prepletanja ter vsrkavanja v hrvaška in slovenska narecja tega obmocja, bi jih bilo mogoce razdelitina tri vecje sklope, in sicer na ornitonimskega, istroromunskega (morda kar romunskega) in istrsko romanskega. In vendar, kot je zapisal v predgovoru Betinskebrodogradnje, »[o] va ce mi knjiga vjerojatno ostati najdražom koju sam napisao«. Goran Filipi je bil namrec potomec betinske ladjedelniške družine Filipi, potomec Paška Filipija, ki se je leta 1745 s svojima sinovoma izselil iz Korcule in v Betini na otoku Murterju položil temelje prvi ladjedelnici na tem delu Jadrana. Kot preucevalec romanskih govorov v Istri se je Goran Filipi še kako dobro zavedal minljivosti jezika, saj ji je bil v Istri lahko prica, zato je dobršen del svojega delovanja posvetil terenskemu delu, da še zajame tisto, cesar jutri mor­da ne bo vec. Njegova doktorska disertacija Ornitonimija Istre je bila rezultat terenskega in etimološkega dela, ki je bilo za hrvaški del Istre objavljeno kot Istarska ornitonimja: etimologijski rjecnik puckog nazivlja (Reka, 1994), za slo­venskega pa kot Lexicon ornitologicum Histriae Slovenicae (Koper, 1993). Ob ornitonimskem delu je postal izvrsten poznavalec poimenovalnih tipologij za posamezne ptice, zato ga je na primer že dolgo mucila v slovanski etimologiji konsenzualno sprejeta razlaga, da je slavec svoje ime dobil po barvi perja, ki da ni posebej izstopajoca, v razmerju do drugih pticev ni razlikovalna in zato tudi neprepricljiva, je veckrat opozarjal. Ob akad. prof. dr. Augustu Kovaccu je bil edini preucevalec istroromunskega narecja, ki se govori na dveh manjših locenih obmocjih, v Žejanah in Brgudu v Cicariji in južneje na Cepiškem polju, v preteklosti pa ga je bilo slišati na širšem istr­skem obmocju, kamor so ga proti koncu 15. in na zacetku 16. stoletja prinesli vlaški priseljenci iz Dalmacije. Plod tega dela je Istrorumunjski lingvisticki atlas = Atlasul Lingvistic Istroromân = Atlante linguistico istrorumeno (Pulj, 2002) s .......(Pulj, 2004) in serija 6 od 10 nacrtovanih knjig s skupnim naslovom Istrorumunjske etimo. logije (Pulj, 2017, 2011; Pulj – Koper, 2009, 2008, 2007, 2006). V njih je na 1256 straneh istroromunska leksika z izredno mocnim cakavskim odtisom etimološko analizirana po pomenskih poljih, in sicer sorodstvene oznake; ornitonimi; zoonimi: poljske in gozdne živali, mikonimi, sodarska terminologija; entomonimi, kromoni-mi; dendronimi; eleonimi ‘izrazi v zvezi z oljkami’, ampelonimi ‘izrazi v zvezi z vinsko trto’. Za slovenšcino je gotovo zanimiv Goranov podatek, da je v Šušnjevici zabeležil pešt.rne ‘dojilja’, kar da je v istroromunšcino najverjetneje prišlo s po­sredovanjem tržaško italijanskega pèsterna ‘pestunja, varuška’ kot izposojenke iz slovenskega p.strna ‘pestunja’ (Goran Filipi, ustno). Pomemben stranski rezultat ukvarjanja z istroromunskim vprašanjem so bile po študiju romunskega jezika izdaje Hrvatsko-rumunjskega rjecnika (Zagreb, 2001) in Rumunjsko-hrvatskega razgovor. nega prirucnika (Zagreb, 2000; Zagreb – Pulj, 2000) ter Ghid de conversate roman­-croat (Bukarešta, 2003), katerih soavtor je Florin Ionila. Z najtesnejšo sodelavko prof. dr. Barbaro Buršic Giudici je uresniceval projekt Lingvisticni atlas Istre (kasneje z naslovom Lingvisticki atlas Istre i Kvarnera... katerega pobudnik je bil že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pokojni prof. dr. Pavao Tekavcic. Izpod njunih peres so nastajali posamezni lingvisticni atlasi Istre, na podlagi gradiva diplomskih, magistrskih in doktorskih del njegovih štu­dentov, ki ga je dopolnil z lastnim terenskim delom. Leta 1998 sta izdala Istriotski lingvisticki atlas = Atlante linguistico istrioto (Pulj), katerega druga, popravljena in dopolnjena izdaja je izšla leta 2017 v Pulju in prinaša gradivo istriotskih narec­nih tock Rovinj, Svetvincenat, Bale, Vodnjan, Galižana, Fažana in Šišan, ki so bile dopolnjene še s kontrolnimi, s tremi hrvaškimi (Cabrunici, Valtura, Ližnjan) in eno istrobeneško (Pulj). Sledil je Istromletacki lingvisticki atlas = Atlante linguistico istroveneto = Istrobeneški lingvisticni atlas (Zagreb – Pulj, 2012) s .......(Pulj, 2016) z istrobeneškimi narecnimi tockami Momjan, Buje, Brtonigla, Reka, No-vigrad, Motovun, Brkac, Tar, Višnjan, Porec, Vrsar, Kanfaranr in Mali Lošinj ter s tremi kontrolnimi, od katerih sta dve cakavski (Funtana, Labin), ena pa slovenska (Nova vas nad Dragonjo). Lingvisticki atlas pomorske terminologije istarskih go. vora = Atlante linguistico dellaterminologia marinaresca delle parlate istriane = Lingvisticni atlas pomorske terminologije istrskih govorov (Zagreb – Pulj, 2013) prinaša pomorsko terminologijo 22 narecnih tock, ki združujeo hrvaške cakavske in cakavske govore, istrobeneške (tudi izolskega), istriotski tocki in tocko Peroj kot predstavnico crnogorskega infiltrata v Istri. Atlas torej podaja gradivo vseh v Istri še danes potrjenih idiomov. Zadnji v vrsti, ki zakljucuje ta dolgorocni projekt, je Lingvisticki atlas istarskih cakavskih govora = Atlante linguistico delle parlate ciacave istriane = Lingvisticni atlas istrskih cakavskih govorov (Pulj, 2019) s kar 50 narecnimi tockami, od katerih so 4 kontrolne. Ta skrbno nacrtovani kolosalni opus ob istroromunskem atlasu– razen štokavskega infiltrata – prek arealne distri­bucije leksike predstavlja Istro v vsej njeni jezikovni raznolikosti in prepletenosti, od ostankov istriotske plasti, ki se je že dodobra izgubila v istrobenešcini, do caka­vskih govorov, ki ob romanizmih razlicnih starosti ohranjajo pomembne jezikovne podatke slovanskega izvora. Objavljeno gradivo je in bo ostal nespregledljiv cvrst temelj pri nadaljnjem preucevanju tega zanimivega mikroareala. Plod zadane na-loge – Istro prikazati v njenem raznolikem jezikovnem bogastvu – je tudi priredba narecnega gradiva Slavka Kalcica (1954–2012) z naslovom Rjecnik roverskih i okolnih govora (Pazin – Zagreb – Pulj, 2014), ki jo je Goran Filipi pripravil v sodelovanju s svojim bivšim študentom Valterjem Milovanom. Goran Filipi je bil pomemben soustvarjalec sodobne kroatistike, romanistike in slovenistike.Leta 2009 mu je Univerza na Primorskem (Koper) s podelitvijo nagrade glasnik znanosti izkazala cast in hvaležnost za njegov prispevek pri nasta­janju in utrjevanju poti te primorske ustanove, tudi njenega nekdanjega Znanstve­no-raziskovalnega središca, v okviru katerega je v Inštitutu za jezikoslovne študije nastajal pomemben slovenisticni projekt Narecni atlas slovenske Istre in Krasa, ki žal nikoli ni zagledal luci sveta. Bil je pomembna gonilna sila pri realizaciji med-narodnih znanstvenih sestankov Slovenski dialekti v stiku v organizaciji Znanstve­no-raziskovalnega središca v Kopru. Romunska Asociatia Rasaritul Românesc Chisinau mu je leta 2017 podelila diplomo odlicnosti (diplom de excelenta). S priznanjem za življenjsko delo, posveceno etimologiji in romansko-slovanskemu jezikovnemu prepletanju v Istri se mu je leta 2018 zahvalila njegova maticna Uni-verza Jurja Dobrile v Pulju. Globoko predan svojemu znanstvenemu poslanstvu je Goran Filipi ostajal oseba s posluhom za socloveka. To je dandanes že izjemno redka vrlina, ki so je bili v veliki meri deležni tudi njegovi bivši študenti, ki jih je že kar z ocetovsko skrbjo in ponosom uvajal in spremljal na njihovi jezikoslovni poti. ............ Seznam Sodelujocih .......Benic ............ ........... ..... Kompara Lukancic ................. ....... ......... ...................... ........... ............ ................. ....... ........ Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje Ulica Republike Austrije 16, HR-10000 Zagreb, Hrvaška mbenic@ihjj.hr Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana metka.furlan@zrc­sazu.si Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana tjasa.jakop@zrc­sazu.si Univerza v Mariboru Fakulteta za varnostne vede Kotnikova 8, SI-1000 Ljubljana in Fakulteta za turizem Cesta prvih borcev 36, SI-8250 Brežice mojca.kompara@um.si ......... ........... ........... ..... ....... .......... ...... .. .. ....... RU-620002, ......, ............, ... ...., 19, Rusija leotany@mail.ru Univerza na Primorskem Fakulteta za humanisticne študije Koper Titov trg 5, SI-6000 Koper irina.mt@fhs.upr.si Zapoge 39, SI-1217 Vodice majda.merse@guest.arnes.si Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana matej.meterc@zrc­sazu.si .....-............. ............... ........... RU-199034, ......, .....-........., ............... ...., .. 7–9, Rusija in ......... ........... ........... ..... ....... .......... ...... .. .. ....... RU-620002, ......, ............, ... ...., 19, Rusija mokienko40@mail.ru ... SeznamSodelujocih ............. ...... ..... Instytut Jezyka Polskiego PAN al. Mickiewicza 31, PL-31-120 Kraków, Poljska neoakut@gmail.com ............ ........... ............ ........... ...... ..... ..... .. .. ........ ....... ........ ..... UA-61022, ....... ......., 4, ..... ......., Ukrajina sl.popov@yahoo.com ......Spahic Univerzitet u Sarajevu Prirodno-matematicki fakultet Zmaja od Bosne 33–35, BH-71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina edita.spahic@yahoo.com ................ ........ .............. ... ....... ....... RU-119991 ......, ......, ......... ........, 32-., Rusija koulkuk@gmail.com ........... Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana peter.weiss@zrc­sazu.si ................ Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Aškerceva cesta 2, SI-1000 Ljubljana mariazofia.wtorkowska@ff.uni­lj.si .................. Uniwersytet Lódzki ul. Pomorska 171/173, PL-91-404 Lódz, Poljska agnieszka.zatorska@uni.lodz.pl Jezikoslovni zapiski 27 .2021 .1 Navodila avtorjem Jezikoslovni zapiskiso revija Inštituta za slovenski jezik Fra­na Ramovša ZRC SAZU, slovenska znanstvena jezikoslovna revija, ki izhaja dvakrat na leto, na zacetku pomladi in na za-cetku jeseni. Poleg delavcev inštituta so k sodelovanju vabljeni tudi drugi domaci in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slo­vanskih jezikov. Uredništvo k pisanju posebej spodbuja mlade raziskovalce in raziskovalke. Najvecji obseg clankov je ena avtorska pola, tj. 16 strani s po 30 vrsticami, za razprave po dogovoru z uredništvom tudi vec. Porocila naj bi obsegala do 5, recenzije, predstavitve ali kritike jezikoslovnih del pa do 10 strani. Izvirna besedila je treba oddati uredništvu v programu Word in v pisavi Times New Roman ali 00 ZRCola (velikost 10 pik); ta je priporocena za posebne jezikoslovne znake, dobiti pa jo je mogoce v okvi­ru za stonjskega vnašalnega sistema ZRCola na spletni strani http://ZRCola.zrc-sazu.si ali na urednikovem e-naslovu peter. weiss@zrc-sazu.si. Besedila naj bodo oddana v elektronski ob liki po e-pošti, tistim s posebnimi jezikoslovnimi znaki pa naj bo priložena tudi datoteka v obliki PDF. Vsi prispevki imajo na zacetku slovenski in angleški izvle-cek s po do 5 vrsticami in do 5 kljucnimi besedami. Po vzetek pri razpravah in clankih v obsegu do 15 vrstic je pri slovenskih prispevkih objavljen v anglešcini, pri neslovenskih prispevkih pa v slovenšcini; oddate ga lahko v jeziku prispevka. Pri na­vajanju objav v literaturi naj se avtorji po možnosti ravnajo po prejšnjih objavah v Jezikoslovnih zapiskih. Prispevke preberejo clani uredniškega odbora, ki clanke in razprave praviloma tudi recenzirajo. Pri dvojnem slepem recenziranju sodelujejo tudi zunanji recenzenti. Priporocila in popravki clanov uredniškega odbora oziroma recenzentov so posredovani avtorjem, da jih upoštevajo. Uredniški odbor Jezikoslovnih zapiskov si pri pripravlja­nju reviježeli cim širšega sodelovanja. Zato poziva sodelavce in bralce revije ter vse zainteresirane, da pošiljajo svoje pre­dloge in mnenja v zvezi z obliko in vsebino revije ter z delom uredniškega odbora. Objavljeni bodo v rubriki Odmevi. Nekaj besedil je bilo pripravljenih z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. Goran Filipi Majda Merše Matej Meterc Irina Makarova Tominec Maria Wtorkowska Agnieszka Zatorska Mojca Kompara Lukancic Mislav Benic Edita Spahic ....... ......... – ....... ........ ....... ....... ...... ..... ...... ..... Tjaša Jakop Peter Weiss Metka Furlan Jezikoslovni zapiski 27 . 2021 . 1 ISSN 0354-0448 Razprave in clanki Ornitonimi u Habdelicevu Dikcionaru: divlje (šumske) ptice Enostavcne povedi v Katekizmu in Abecedniku (1550) Primoža Trubarja Aktualna raba in pomenska dolocljivost 200 pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov Težave pri usvajanju ruskega besedja in novi rusko-slovenski slovar za zacetnike Tvorjenje poimenovanj za ženske nosilke poklicev, nazivov in funkcij v poljšcini in slovenšcini Obleka perunikove barve: nazwy kolorów w slowenskim przekladzie powiesci „Rodzina Polanieckich” Henryka Sienkiewicza Jezikovne kompetence v anglešcini pri študentih, univerzitetnih profesorjih in podpornem osebju Bezlicnost i srodne pojave: osnovni problemi Mikrotoponimija jugoistocnog dijela opcine Plav ...... . ......... . .................. ............: ................ ...... ............. ......... .. ............... ..... . . .......... ... .... ..... . ...... ........... ....... .............. ....... ..... ..........-............ ............ ...... ....... . ........ ..... ............ ..... . ............... ....., . ..... .......... .............. ......... Ocene in porocila Narecje z ljudsko glasbo in plesnim izrocilom Dekanov V spomin Slovaropisec Martin Ahlin (1948–2020) Akademik prof. dr. Goran Filipi (1954–2021) ISSN 0354-0448