-PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
o	-	[
Official Organ Yugoslav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
gl asilo -
PROSVETNE MATICE J. S. Z.
jT.— NO. 1505.
«atara* M •er»a*-rla«a mmttmr. itnrMbrr «. IMV, at tka »••• affiaa
al l ktrag«, III.. aad»r tka Ari al ( «««'»• »f Marrb IN, (»ra.
CHICAGO, ILL., 15. JULIJA (July 15), 1936.

l'HM|«hril nrrhlf at JCMlt M. I.a vvndale Are.
LETO — VOL. XXXI.
AMERIŠKE UNIJE V TEŽKI MEDSEBOJNI
NAD 30,000,000 DELAVCEV BREZ SVOJE ORGANIZACIJE
W. Green in J. Lewis glavna predstavnika
dveh načelno nasprotujočih si struj
_i
Strokovna oblika unij zelo zastarana stvar. — Korporacije pozdravljajo neslogo v A. F. of L.
JOHN L. Lewis je pričel zares z bojem prpti večini vodstva A. F. of L., ko je izjavil, da se je naveličal biti član njene eksekutive, ker mora na sejah le gledati skozi okno. Kadi tega je odstopil in organiziral odbor za industrialno organizacijo (Committee of Industrial Organization), kateremu se je na c'Le*risovo iniciativo takoj pridružila danes Spet mogočna unija premogarjev — UMVV, dalje vse velike unije oblačilne indu-ftrije, unija tkalniških delavcev, unija tiskarjev, unija rudarjev in topilničarjev, in nekaj drugih, skupaj dvanajst unij, katere
imajo vsega skupaj nekaj nadi-
milijon članov. Vse so včlanje-ne v American Federation of Lsbor, v kateri je, vključivsi s
Vprašanje odnosajev JSZ s soc. stranko
Podatki o slabšanju življenskih razmer ameriških delavcev
Suša povzročila farmarjem ogromno škodo
tc«ni, kakih tri in pol milijona ilariov .
Lewisov odbor za organiziranje delavcev po industrijah se jena svojo pest lotil kampanje za pridobitev delavcev v skupno unijo najprvo v jeklar-
štiri milijone organiziranih de-, lrveev, ostala ogromna masa, ki šteje okrog 35 milijonov delavcev, pa je neorganizirana. Resničnega delavskega gibanja bodisi na industrialnem ali političnem polju pa v tej deželi ne bo dokler se pretežni del te mase ne združi v unijah — namreč v industrialnih unijah,
Iz statističnega pregleda, ki ga je izdala A. F. of L., je razvidno, da je raz vel javi jen je NRA delovne razmere občutno poslabšalo 4,576,500 delavcem. 4,073,900 delavcem je bil podaljšan delavnik 35,247,-473 ur tedensko preko ur, ki jih je določala NRA. Skupno znaša to podaljšanje 1,762,-373,650 ur na leto. 839,123 delavcev je ob delo vsled tega, računano na podlagi maksimalnega delavnika, ki ga je določala NRA.
Poleg podaljšanja delovnih ur so bile posebno v malih o-bratih plače drastično znižane. V mnogih podvzetjih, kot v hotelih, restavracijah itd., kjer so v običajih napitnine, so bile celo odpravljene.
Delavci se iz tega lahko uče, da jim je potrebna za zboljšanje razmer ne le unija, ampak
iki industriji. Eksekutiva A. F. kajti v strokovnih zanj ni in ne delčka politična akcija in pa
of L je prvotno sama obljubila podvzeti organizacijsko kampanjo za zgraditev unij v masnih industrijah. Toda ostalo je samo pri obljubi. "Naveličali smo se čakati," je odgovoril nedsvno Lewis predsedniku Greeno, "ka}ti če nočete vršiti naloge vi, jo bomo mi."
Doslej je bil še redno le Green v defenzivi." Kljub svoji frtmi, ki jo ima v eksekutivi A. F. of L. je Lewis vendarle jačji. Kajti Lewis se bori za organizacijo sedanjosti — za obliko unije, ki v dobi masne produkcije kaj pomeni, nc pa u zastarele forme, kakršne, so ▼ ospredju Ameriške delavske
bo mesta.
Ko je odbor za industriatno organizacijo podvzel kampanjo za organiziranje jeklarskih delavcev, je naletel na dva sovražnika. Jeklarski trust se je zaeno z ostalimi jeklarskimi družbami podal v kampanjo proti uniji s plačano propagando v časopisju, v radiu, v cerkvah, na filmih in v tovarnah. V slednjih so nabili na oznanilne deske vsak dan nove lepake, polne svaril delavcem, da se naj ogibajo zunanjih a-gitatorjev in zunanje unije, ako nočejo nesreče sebi in svojim družinam.
Posebne skebske agenture so
sprememba ustave, ki bi vzela vrhovnemu sodišču moč razve Ijavljati socialne zakone.
ENAJSTI REDNI ZBOR STORIL KONEC NEGOTOVOSTI ZVEZINE TAKTIKE
Social-demokratska federacija v New Yorku pripravljena v kompromise za Roosevelta
federacije. Slednje se brigajo j Poslale v jeklarne špijone in le za organiziranje gotovih! **ente provokatorje, ki sode-itrok poklicnih delavcev — za luJ6J° ® Spijoni. A tudi odbor
za industrialno organizacijo se
«tale jim ni mar! To je vzrok, čemu je v tej deželi samo do
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Rusija dežela sprememb
V Rusiji se gode venomer nove spremembe: v zakonu (bra-ku), v negovanju otrok, v porodni kontroli itd. Rusija je živa dežela, ki pod pritiskom razmer kreta z leve proti desni in ojb enem skuša utrditi svoj režhn na diplomatični in mili-taristični fronti toliko, da bo lahko posegla v vojno z zavestjo zmagovalke in tudi zmagala s to zavestjo.
Suša, ki je nastala to poiet;e, je povzročila ogromno akodo farmarjem poiebno ▼ Nebratki. r Dakotama, r Kanaaau, v Illinoiau in več ali manj akoro ▼ raeh drugih državah. Na »liki ja koruzno polje blizu VVichite ▼ Kan-aaau. Kolikor ni aiiciU auaa, ao pokončale kobilice.	i
Coughlin in Lemke le za fašistični 'radikalizem9

Srečne (?) družine!
V državi Illinois je 160,000 družin odvisnih za »svoje preživljanje od javne podpore.
ftorman Thomas analiziral letošnji volilni boj
Ameriška socialrstična stranka nima denarja, da bi mogla najemati radio ure v času ko jih posluša največ ljudi. To je ^rok, čemu je Norman Thomas govoril prošli petek po radio omrežju National Broad-casting šele ob 11. zvečer. Vzlic pozni uri ga je poslušalo ti-ljudi, eni doma, drugi pa na posebno aranžiranih shodih in seAtankih.
bolj v kompromise. Svoj volilni boj vodi proti ,Landonu, v namenu, da se njega porazi in da Roosevelt zmaga. I>emkejevo-Coughlinovo stranko je analiziral za radikalno v nekaterih točkah, za polovičarsko v drugih, v splošnem pa je njen program kooifuzna negotovost in sltčen programom fašističnih strank v Evropi, ki so se istotako pnčele z navidezno radikal
VOLILNA ZMAGA SOCIALISTOV NA FINSKEM
Vsega skupaj je govoril bli-jnimi programi. Republikansko ^ pol ure. Nekatere radio po-|strank^ je le na kratko omenil, rtaje so oddajale njegov goyor poznamo jo vsi delavsko zavedo 15 minut, kajti pol ure dni, in poznajo jo vsi res pro-J*> vsi Ameriki bi stalo preveč, kljtfb dvetretinjski nižji ceni, jo je soc. stranka plačala ^•od pozno najete ure. Postaje Po vzhodu, kjer je prelbival-gostejše naseljeno, pa so oddale ves njegov govor, in po-teh nekatere na osrednjem 2*Padu, med njimi VVCFL.
0 komunistični stranki je "homas dejal, da še vedno verjame v revolucijo, ampak ne-v bodočnosti, za zdaj pa se Jikvarja z oportunistično poli* m s to taktiko gazi bolj in
gresivni ljudje, "" kaj da je in koga zastopa.
Glavni del svojega govora je Thomas posvetil demokratski stranki. In to upravičeno, kajti pretežni del unijskih vodij, ki so včasi izrekali svoje simpatije soc. stranki in nekateri bili celo agitatorji za socialistične kandidate, so zdaj za Roosevelta.
Socialistična kampanja je že v polnem zamahu in dobiva pozornost vzlic težjim oviram, kot pa jih je imela kdaj prej od leta 1924 naprej.
Socialist George Nelson na agitacijski turi. — Labor Party v lllinoisu ni nominirala kandidatov
George Nelson, socialistični , te toke. Izgleda, da se bodo v kandidat za podpredsednika, nji že v tej kampanji združili je ta mesec na dalj&i govorni- razni <sS'*t:čni elementi.
ški turi. Za govornika na shodu v^Waukeganu je določen 27. julija, na pikniku na Star-ved Ročk pri La Sallu pa bo govoril 2. avgusta. Poleg v teh krajih bo govoril v tem mesecu v raznih drugih mestih v lllinoisu, meseca avgusta in septembra pa bo na govorniški turi v ostalih krajih Zed. držav.
Odborniki soc. organizacije v illionisu menijo, da bo socialistična stranka v tej državi prejkone edina "tretja" stranka, ki pride na glasovnico. Precej možnosti ima tudi nova Union stranka, ki sta jo ustanovila katoliški radio pridigar Coughlin rn kongresnik I/cm-ke. Ta dva sta se v lllinoisu združila s takozvaho 'tretjo" stranko, ki jo vodi Kswton Jenkins, bivši republikanski politik. Program ima napol fašističen in tudi CoughlinLem-kejeva stranka se je obrnila v
Prizadeva si pridobiti na svojo stran farmarje in srednje sloje. Jeivkinsova stranka je odprto antisemitska in nedvomno bo na proti židovske note igrala vsaj s sušljanjem tudi Coughlinova-Lcmkejeva stranka.
Delavska stranka (Labor Party) v lllinoisu je na svoji krtnvenciji dne 4. in 5. julija v Springfieldu sklenila, da ne bo nominirsls svojih kandidatov. Pripadajo ji. samo unije, ki so poslale na konvencijo blizo 200 delegatov, med njimi precej socialistov in nekaj komunistov.
Konvencija je zavrgla predlog za podpiranje Coughlin-Lemkejeve stranke in predlog /.a indorsiran je Roosevetts. Komunisti"so S pnrlamenlani -mi manevri trikrat poskušali, spraviti skozi resolucijo, s ka-
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Pri volitvah v finski parlament je dobila socialistična stranka izmed vseh največ mandatov, namreč 83, ali pet več kot jih je imela v prejšnji zJbornici. Kmečka stranka je dobila 54 poslancev, švedska 22, konservativna 19, progresivna 8 in patriotična ljudska

('LANI IN \ \IUK \IKI!
•	e
Izrazite svoja mnenja o prošlem zboru JSZ ln Prosvetne matice, ter o vprašanjih, ki se tičejo delavskega razreda, v Proletarcu tako, kakor niilite in čutite.
|^MMT|M#|99###|9999#t#0#99tMC''|tM«t«tt7MMMm
stranka (fašistična) 13, ali štiri manj kot jih je imela v prejšnji zbornici. Vseh poslancev je 200.
Istočasno so se vršile občinske volitve. Socialdemokratska stranka je zmagala med drugim v obrežnem mestu Viipuri, tako da so zdaj tri važna mesta pod njeno upravo. Poleg v teh je zmagala v mnogih manjših občinah."
Pri volitvah v parlament jc drobila soc.tdemokratska stranka 450,000 glasov. Ker ima Finska samo 3,700,000 prebivalcev, je omenjeno število glasov zelo visok odstotek. Ako bi jih dobila socialistična stranka v Zed. državah v enaki meri, bi število socialističnih glasov znašalo štirinajst milijo-
nov. Kar je mogoče na Finskem, čemu bi v Zed. državah ne bilo mhgoče?
Finska je imela močno delavsko gibanje še ko je bila pod csriemom. Po padcu cari-zma marca 1917 je postala samostojna. Prve volitve v parlament nove republike so se vršile oktobra isto leto. Socialisti so dobili 95 mandatov in vse druge stranke 105. Socialistični voditelj Oskar Tokoy je sestavil novo vlado. Po boljševi-ški revoluciji novembra 1917 je nastal razkol v delavskem giihanju tudi,, na Finskem. Kljub temu so dobili socialisti pri volitvah 1. 1919, torej dve
Komunisti so poskušali 1. 1918 z revolucijo, ki ni uspela. Kaj-zerjeva Nemčija je poslala tedaj na Finsko v pomoč reakciji svojo armado. Nastala je civilna,vojna, v kateri je padlo 50,-000 delavcev.
Tudi fašistična revolucija se jc ponesrečila. Komunistična stranka na Finskem ni dovoljena. Vsled težkih posledic civilne vojen je bil namreč sprejet zakon, ki določa, da so stranke, ki so proti demokraciji in propagirajo revolucijo ter diktaturo, prepovedane.
Socialisti na Finskem imajo dobro razvito časopisje, velike knjigarne, domove, delavske
Pise FRANK ZAITZ
NA protslem zboru JSZ smo se morali odločiti bodisi za, ali proti socialistični stranki., če bi ostali napram nji mlačni, bi bilo to kvarno nam in stranki, če bi bile naše simpatije s staro gardo, ob enem pa bi vzlic temu ostali v stranki, bi bilo to od has nepošteno, ker si ne bi upa.i odkrito priznati, s kom smo in proti komu smo.
Ker je med našimi delavci New Leader prilično razširjen, je naravno, da je bil in je še marsikateri član JSZ naklonjen stari gardi in njenim nazorom. Precej je med nami takih članov, ki gledajo na razvoj socialistične stranke zgolj s kritičnimi očmi. Drugi jo motre s stališča razumevanja razmer ter okolščin, kakršne so bile in kakršne so danes in kritizirajo le s tega vidika.
JSZ bi na svojem prošlem zboru lahko sklenila, da postane samostojna in o»b enem bi indorsirala socialistične kandidate u r^odelovala v kampanji s socialistično stranko, kakor je leta ^920, ko še ni bila pridružena stranki. M^d našim delavstvom bi lahko storila za socialistično giban je več, kakor pa je v stanju storiti danes, ker so mnogi člani klubov JSZ delovni v raznih strankinih akcijah med Amerikanci in med delavci drugih narodov, pa je naravno, da za aktivnosti med svojim narodom nimajo časa. Toda vsak tak predlog bi izzval med delegati ne le odpor, ampak bi ustvaril tudi dvom v iskrenost "tistih, ki bi predlagali odstop. Kajti mislili bi, da je to le zvijača, da se JSZ polagoma privede v tabor stare garde.
Druga alternativa, ki je imela največ pristašev, je bila, da se JSZ izreče za nadaljevanjevčlanjenja v socialistični stranki, za samostojnost federacije pa edino v slučaju, ako jih bi stran-, ka razpustila.
Resolucija, sprejeta na z;boru z veliko večino, določa:, .
Jugoslovanska socialistična zveza na svojem enajstem rednem zboru julija 1936 izjavlja, da je za nadaljevanje svojega včlanjen ja v socialistični stranki in jo bo podpirala z vsemi svojimi močmi,ori njenem političnem in prosvetnem delu in v boju za njen program na podlagi demokratičnih načel in taktike."
To je vse. Ostalo besedilo resolucije določa proceduro, po kateri se mora eksekutiva ravnati v slučaju, da stranka sklene federacije odpraviti. Zbor JSZ torej ni odobril "dveh taktik" (Nadaljevanje na 2. strani.)
MLADINA PROTESTANTSKIH SEKT ZA SOCIALISTIČNO STRANKO
V Lakeside, Ohio, se je vršila nedavno konvencija protestantske mladine, na kateri je bilo zastopanih 16 protestantskih cerkva, Udeležilo se je je 500 delegatov, ki so zastopali 5,000,000 mladih ljudi. Delegatom je bila dana prilika, da izrazijo svojo politično pripadnost, ozifpma simpatije do tistega predsedniškega kandidata. ki jim je najljubši. Največ delegatov je glasovalo za socialiste, namreč 166. Za repu-
blikansko stranko je glasovalo 62 delegatov, za demokratsko 29, . za farmarsko-delavsko stranko 45, trije za komunistično, 89 delegatov pa je izjavilo, da se še niso odločili.
Znitfilno je, da se je na tem zborova>Kij/rekla tako velika skupina za socialistično stranko. Vsi dosedanji pojavi med radikalno mislečo mladino dokazujejo, da je med njo izmed vseh delavskih strank in struj socialistična stranka naj popularne j ša.-
leti pozneje, 80 mandatov in "šole, ljudska gledišča, zadruge komunisti 27. Potem pa sta ne-;in razne druge gospodareketer kaj let obe stranki nazadovali. : kulturne ustanove.
NALOGE, KATERIM SE NE SMEMO OGNITI!
Volilna bitka je tu! Nase mesto v tej borbi je v socialistični stranki Delavec, ki pravif da je zaveden, a je v tej borbi kljub temu pasiven, ni svojemu razredu v nikako korist.
V boju za organiziranje delavcev v unije so nase simpatije na strani odbora za industrialni unionizem. Razredna zavest nam veleva, da v akcijah za organiziranje delavcev v masnih industrijah sodelujemo,.in sicer, da sodelujemo kot socialisti.
Poleg teh splošnih nalog imamo dolžnosti v pokretu med našim narodom. Klubi JSZ morajo postati jačji, kajti doba mlačnosti v naših vrstah je dobila na prošlem zboru JSZ slovo. Agitaciji za razširjenje Proletarca moramo dati zamah, kakršnega glasilo naše zveze zasluži.
Pri vseh teh dolžnostih ne smemo nikjer in noben-krat prezreti nalog, ki jih imamo v Prosvetni matici. Le če se naseli v naše vrste volja za agresivne agitacijske akcije in potrebno navdušenje, bomo zgradili med našim ljudstvom socialistični pokret, ki bo resnično vreden te označbe!
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
—
IZHAJA VSAKO SREDO.
Jugoslovanska Delavska Tiskovna Dvuiba, Chicago, lil.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAJ10CNINA t Ztdinjenlh drtavsh ta tt!q leto $3.00; sa nu! lat Is.Io; ta
četrt leta $1.00. laossmatvo: aa celo leto $3.50; za pol leta $2.00.
Dthal pod vbdstvomfanatičnega duhovnika pretepla "nezaželjene
Vai rokoptal in oglati morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev v itevilki tekočega tt*lns.
PROLETAREC
Fubtlshed avti? Wedneadsy by the Yufroaiav Workmen's Publlshlnc Co., Inc.
Estafelishcd 11*06.
Editor................................Frank Zaits.
Buameas Manager................^Charles Pogorelec.
Assistant Buainesa Manager.............John Hal: Jr.
Si HS( RlPTfbk RATES f"
United States: On« Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Forsign Countries, One Year $3.50; SU Months $2.00..
PROLETAREC
2301 S. L*wndale Ave.	CHICAGO. ILL.
T«Upk«m ROCKWELL 2*64.
Potreba enotnosti za skupne interese
Anton Sular ima v tej Številki kratek dopis, v katerem apelira na vse, ki so se udeležili prošlega zbora JSZ, da naj delujejo kakor doslej, enako ^ožno tudi v bojloče. Ni Ka med nami bolj iskrenega sodruga, kakor je Anton Sular. Glasoval je na zboru za resolucijo manjšine in bil poiažen. Tak je parlamentarni sistem. Ampak nihče ni bil na proAlem zboru JSZ načelno poražen, kar Sularjev dopis še posebno poudarja.
V tej številki se je oglasil tudi sodrug Joseph Snoy, ki je istotako, kakor Tone Sular, glasoval na zboru za resolucijo manjšine.
Kakšne manjšine?
Manjšine v resnici sploh ni bilo. šlo se je le glede besedila, ki določa, pod kakšnimi pogoji naj v bodoče sodelujemo s socialistično stranko. Glede tega besedila so nastale razlike, ki so bile pojasnjene v poročilu na 1. strani v prejšnji številki. Tako-zvana večina, kakor takozvana manjšina je bila za nadaljevanje sodelovanja in včlanjenja v socialistični stranki. Večina je bila za elastično tolmačenje določbe "na podlagi demokratičnih načel in taktike", manjšina pa je predlagala, da naj s socialistično stranko sodelujemo "samo v mejah demokracije". *
O pomenu teh dveh predlogov se v tem članku ne bomo prerekali.
Vprašanje, kar se smernic JSZ in urejevanja Proletarca tiče, je za enkrat rešeno. Smo in moramo biti s socialistično
stranko! Karkoli nam ne bo v nji všeč, smemo kritizirati, predlagati spremembe, in v okoldčinah, ki jih označuje sprejeta resolucija, tudi odstopiti. Ampak JSZ mora V VSAKEM SLUČAJU OSTATI SOCIALISTIČNA ORGANIZACIJA! Danes ni nikakega razloga, čemu se bi morali Udajati malčnosti. Posebno zdaj je potrebno, da smo v prvih vrstah za program stranke, ki je naša in ki edina zasluži oporo vseh naprednih delavcev.
XI. REDNI ZBOR STORIL KONEC NEGOTOVOSTI ZVEZINE TAKTIKE
(Nadaljevanje s 1. strani.)
>c. stranke, pač pa sklenil, da bo JSZ sodelovala z njo z vaemi ojimi mol m i "na |>odlayi demokratičnih načel in taktike". To
svojimi motmi na | je jasno in kdor hoče, razume.
m
Neki fanatični duhovnik ▼ okraju Wilmin#ton »
North Carolini je organiairal krdelo "eigllantov" in "nočnih jezdecev", ki na|»adajo dninarje, ako se organizirajo v unij« druge "n«sai«ljence". Na t«j sliki so
dakleta, ki jih je duhovnikova drhal pretepla in ostrigla lasa, da se bodo anali bogabojeei varovati njihovega "bol.ujlanja". Vsi ti "poboljievalci" se proglašajo aa "kriitjan«" in branit«lj« "ameriške svobode".
NAŠE KULTURNO VPRAŠANJE
Poročal na Xt. zboru JSZ Ivan Molek
(Nadaljevanje In konec.)
Težave agitatorjev za unije
Povabiti delavca v jeklarski ali v katerikoli drugi industriji v unijo ni tako enostavna reč, kot se glasi na papirju. To so izprevideli tudi agenti takozvanih neodvisnih kapitalističnih dnevnikov, ki so poslali med jeklarske delavce posebno trenirane reporterje, da poizvedujejo, kako in kaj. Ženske delavcev so baje vse zoper unijo. Saj so njih možje komaj pričeli delati! Zda pa, da bi spet pričeli stavkati — nikakor ne!
Pa bodo vseeno pričeli, ko hitro pride čas, in baš te ženske bodo njim v najboljšo pomoč.
Socialisti bi morali biti dosledni in morali bi pobijati vsako izkoriščanje, ne samo ekonomskega, temveč tudi versko izkoriščanje, katero krade nevednim delavcem ne samo Čas, energijo in denar, temveč u-stvarja Iz njih poniine hlapce, da so naposled nesposobni za vsako agresivno delavsko gibanje. Odkrito vam povem, da mi je svobodomiselni buržuj veliko bližji kakor pa zabiti verski delavec; s prvim imam vsaj nekaj skupnega, dočim nimam z drugim nič in vrh tega me še
Ce jih nismo mogli organizirati sicer \ veliko večji meri v zadnjih 25 letih, ko nas je smo doslej poskusili.
kot
bilo vrč, jih ne bomo tudi v bodočnosti, ko nas bo zmerom manj.
Smo pa poklicani, da zainteresiramo Jugoslovane za ideje demokratičnega socializma in za znanstveni svetovni nazor ter jih s tem posredno pripravimo za godnost politične borbe; to posredno akcijo lahko izvrSlmo z dobrim kulturnim delom In — da pritegnemo zraven našo mladino—z zdravim športom. V tej akciji smo lahko samostojni, dočim v po-
ao vraži bolj kakor kapitalista, litini akciji nUmo in ne mo-
Banditi, Japonci in Italijani
Imperialistični leksikon ima svoja tolmačenja. Ko je Japonska vpadla v Mandžurijo, se ji je vse prebivalstvo lojalno podvrglo. Vse, razen "banditi".
Banditov pa je bilo v Mandžuriji toliko, da je Japonska poslala nadnje par sto tisoč mož močno armado. Podjarmila je vse "dvesto" prebivalstvo, bandite pa je poklala, kakor določajo starodavna imperialistična pravila.
Isto počne (Italija v Etiopiji. "Osvobodila" jih je, in ker niso zadovoljni, oziroma ker se nočejo veseliti svobode, jih uničuje kakor podgane. Vsi dobri Etiopci so namreč postali kar čez noč lojalni novemu rimskemu imperiju. Kdor izmed njih pa je toliko nespameten, da še vedno sanja o svobodi svoje dežele, je "bandit" in oblast obnovljenega rimskega cesarstva ima nalogo, da ga ubije kakor steklega psa.
Unije za Roosevelta
Čezdalje več unijskih Voditeljev se izreka za ponovno izvolitev Roosevelta, ob enem pa se hudujejo nad demokratskimi oblasti, ker zrušijo vsako stavko s pomočjo brutalne sile: to je, s /pomočjo šerifov, milice, sodišč in vigilantov.
Kaj je Rooseveit Že storil, da bi pripravil svoje demokratske veljake k "prijateljstvu" za delavce? Par govorov po radiu — to je vse, kar jim je dal. Tudi če bi še tako želel, stranka, katero zastopa, bi mu tega ne dovolila.
Dvojna mera
Jeklarske korporacije sebi dovoljujejo pravico združevanja in so združene v varovanje svojih koristi. Delavcem v svojih tovarnah pa pravijo: Vi se ne smete združiti z delavci drugih tovaren v skupno unijo. Lahko volite zastopnike izmeni sebe v vsaki tovarni posebej za kolektivna pogajanja, toda zunanje unije ne bomo trpeli in z zunanjimi unijsktm odborniki se ne bomo nikdar pogajali.
Jeklarski magnati se bodo premislili čim store njihovi delavci isto kar so sami storili.
Nesoglasja, vere m socialisti
Socialisti niso kakor Člani kake verske sekte, ki morajo absolutno verovati, kar jim je zapovedano. Socialisti so ifvo gibanje, ki stremi v bodočnost., fcato so med njimi kritične razprave, nesoglasja in tudi medsebojni boji naraven pojav. Vere pa so stvar prošlosti in njih članom je zapovedano misliti le na prošlost in pa na posmrtno življenje.
ki ga ekonomsko izkorišča, dočim mu jaz hočem dobro.
Ameriški socialistični stran-; ki pa ni toliko zameriti, ker se sploh ne peča z nobeno kulturno aktivnostjo, zameriti je pa nam, ki živimo v drugačnih razmerah v naših naselbinah. Mi imamo danes propagatorje praznoverja fckoro V vsaki kempi in ti nas vsak dan izzivajo in nam mečejo polena pod noge ne glede na to, če smo agresivni ali pasivni napram njim. Cemu smo torej pasivni? Mi smo še edina organizirana j sita, ki lahko še zajezi val pra-jznoverja in poreže kremplje klerikalni propagandi. Tiste tretje stranke, ki je nekoč vodila ta boj, ni več, torej smo samo še mi. Mi smo še edina svobod no misel na sila, katera drži naše napredne podporne organizacije proč od klerikalnega tabora. Situacija je jasna, sodrugi: ali bodo te organizacije naše ali pa pridejo pod kontrolo klerikalizma. Tretje, nevtralne poti ni!
Na podlagi teh dejstev je nujno potrebno, da posvetimo naši Prosvetni matici veliko več pažnje kakor smo doslej. Prosvetna matica mora biti v bodoče nabito skladišče naše municije za propagando sto-procentne proletarske. kulture in svobodne misli. . Naša Prosvetna matica ne sme več biti samo agentura za razpečavanje skromnih brošur in knjig, iger — med katerimi je velika kopa neslanih komedij, ki so pod vsako kritiko in narodnjaških ter napol narodnjaških dram — in napevov, pač pa mora biti pravo žarišče proletarske kulture in izhodišče svobodomiselne, poljudnoznanstvene izobrazbe v slovenskem in angleškem jeziku.
. Naša Prosvetna matica pa ne bo mogla biti to, ako ne izvršimo radikalne revizije našega dela; naše vodilne moči, naši vodilni talenti se morajo v prvi vrsti posvetiti naši kulturni misiji in šele v drugi vrsti, če jim preostane kaj Časa in energije, naj sodelujejo v politiki. Prepustimo politiko ameriškim sodrugom! Oni so poklicani, ^da organizirajo fn vodijo politične shode in volilne kampanje, ne mi. Mi nismo poklicani, da organiziramo ameriške delavce. Izkušnje iz preteklosti nam to potrjujejo.
remo biti samostojni.
Edino na ta način lahko po-
Sport je fizična kultura, kti-tera tudi spada v naše področje. Potrebno je torej, da se naša Prosvetna matica v bodoče ozira tudi na to področje in da je v bodočem prosvetnem odseku tudi zastopnik atletike.
Novost na našem kulturnem polju od zadnjega zbora so Rdeči sokoliči ali treniranje šolske dece za razne kulturne nastope. To gibanje je sicer še zelo borno — v območju JSZ sta še samo dve skupini: ena-v Chicagu in druga v VVaukega-nu — ampak začetek je le in naloga te vrste je silno hvaležna in potrebna. Socialiste, ka-
pravimo vsaj deloma zamudo kor katolike, je treba vzgajati iz zadnjih desetih let na našem že v zibeli in naša zelo resna kulturnem polju in zgradimo skrb mora biti, da otrokom da-
nove postojanke za bodoče boje.
Rekel sem, da mi nismo poklicani, niti nismo nikdar bili, da bi organizirali ameriške delavce. Smo pa bili od vsega začetka poklicani, da si rekruti-ramo pristaše iz lastnih vrst, to je izmed slovenskih, srbskih in hrvatskih delavcev, in da
mo ono, česar ne dobe v ameriški javni šoli: podlago za svobodno misel, živo zanimanje za znanost in razumevanje delavske strani socialnega vprašanja.
Naj sumiram glavne pointe te svoje razprave:
V zadnjih letih se v naših tem delavcem vcepimo svojo klubih JSŽ udejstvujemo bolj miselnost, svojo ideologijo, politično kakor kulturno, dasi Kako smo to delali? Korako- bi morala biti naša naloga a-ma. Najprej
smo jih pridobili1 priorno kulturna in izobraže-za svobodno misel in potem še- valna, če hočemo obdržati zve-le so se začeli interesirati za ze z našimi naseljenci. Posledi-socialistične ideje.Skozi ta pro- ca tega je, da naše kulturno ces sem šel jaz in šlo je 95% udejstvovanje trpi na kvaliteti, vseh jugoslovanskih priseljen- čeprav imamo danes več kul-cev, ki so danes socialisti. Na turnega kapitala na razpolago ta način smo vzgojili najtrd- kakor kdaj prej; druga slaba nejše socialiste. Jaz ne poznam posledica je, da je oslabela na-trdnega socialista, ki ne bi bil ša odporna sila v domačem
obenem brezverec. In največ tega uspešnega dela smo izvršili s poljudno izobrazbo in kulturno aktivnostjo: z našim Časopisjem in literaturo ter z dramskimi predstavami in predavanji.
Pa recimo, da je to naše delo že dovršeno med jugoslovanskimi emigranti v Ameriki. Jaz ne verjamem tega, ali argumentu na ljubo recimo, da je tako. Recimo, da smo že dosegli vse, kar se je dalo doseči in ostali naši naseljenci že starine' iz naše generacije, so za nas nedosegljivi, kajti svojega mišljenja ne morejo več spremeniti. Kaj potem? Ali bomo držali to, kar imamo in bomo gledali, kako počasi umiramo?
Smešno. Kaj pa naša mladina? Mar bomo našo mladino prepustili kar tako meni nič te--bi nič, da utone v kapitalističnih in religioznih nazorih?
To bi bil naravnost zločin. In baš na mladinskem polju smo silno dosti zamudili. Kako naj pa zainteresiramo mladino? Na naš starokrajski način že ne. Mladina, vzgojena ameriško, se malo ali nič ne zanima za politfko; v glavnem se zanima za šport. Mladino moramo torej pridobiti s pomočjo zdravih športnih tekem—prav tako kakor gojimo šport v na-Šfh podpornih organizacijah— in paralelno s športom moramo uvajati naše mlade fante in dekleta v kulturne aktivnosti, in
kulturnem boju, kar izpričuje več slučajev bolečega umika in splošno defetistično razpoloženje.
Edino sredstvo, da te defekte odpravimo in vzpostavimo svojo staro in uspešno bojevU tost je, da klubi JSZ prepuste politično aktivnost ameriškim socialistom, oziroma postavijo svojo kulturno aktivnost pred politično. Bodimo to, za kar smo sposobni! To se pravi: držimo se dela, ki je samo naše in katerega ne more izvršiti nihče drugi namesto nas! Ne bodimo to, za kar nismo poklicani !
K našim kulturnim aktivnostim moramo na vsak način pritegniti tudi našo mladino \ večji masi in to se more doseč najpre j, ako se delovanje Pho svetne matice raztegne tudi m fizično kulturo, to je na zdra vo atletiko.
To so po mojem mnenju najvažnejše nujnosti in naloge dandanes na našem kulturnem polju.
Prepričan sem, da se bodo vsi člani ravnali po tem sklepu agitlrali za JSZ In soc. stranko bolj kakor doslej. Kajti k*, kor je nojtranji boj v newyorški socialistični stranki kvarno vplival na vse druge strankine postojanke, tako je več ali manj zanašal demoralizacijo tudi v JSZ. Prošle tedne pa se je situacija precej izčlstila. Trditev Norman Thomasa, da so mnoji Člani stare garde odstopili od soc. stranke zato, ker se priprav-Ijajo na agitacijo Jrti Roosevelta, se je uresničila.
Louis Waldman, glavni voditelj stare garde, je na prošli konvenciji social- demokratske federacije v Nevv Vorku propa-giral ustanovitev delavske stranke, ako to unrje zato. Izvoljen je bil odbor, ki se bo z unijskimi voditelji pogajal za ustanovitev take stranke. \Valdman je šel v .svojem pretogu še veliko dalj. Dejal je v bistvu: Ako bodo unijski voditelji v ustanovitev delavske stranke v Nevv Yorku pristali, bodo nedvomno zahtevali od nas koncesije, in sicer to, da mora biti na listi te nove r.tranke označen za predsedniškega kandidata Rooseveit in za governerskega kandidata dtemokrat Lehman. Ako delavsko .stranko ustanove, tedaj taka koncesija od naše strani ni previsoka cena . . ,
Nekateri starog^rdisti VValdmanovega predloga niso mogli prebaviti. Nasprotoval mu je posebno.G. August Gerber, ampak je bil poražen.	. ~
Nevv Leader že tedne in tedne ljuto napada Thomasa, n«. pa Roosevelta, dočim v izdaji z dne 11. julija v poročilu o konvenciji social-demokratske federacije neposredno že agitira zanj. Znan len je Onealov članek v isti številki na zadnji strani, kjer pravi med drugim, dn nihče izmed delegatov socialdemokratske federacije ni bil za podpiranje Roosevelta ali Lehmana na demokratskem tiketu. Ampak če bi ju vzela za svoja kandidata "delavska" stranka, potem seveda bi ju morali podpirati.
Pomnite, da so se take razprave vršile na konvenciji to-cial-demokratske federacije, torej na zborovanju struje, kise smatra za socialistično, in ki je bila leta in leta na čelu socialistične stranke v Nevv Yorku.
Oneal v istem članku čitatelje pripravlja na agitacijo S. D. F. za Roosevelta in pravi: "Imeti moramo v uvidu, da če se unije odločijo za delavsko stranko, bodo tudi one plačale 'ceno', kajti odpovedala S* 1><><I<> svoji nestrankarski taktiki."
• Ampak kaj je razlika, <če agitiram za demokratske kandidate pod firmo "delavske" stranke, ali pa direktno v demokratski stranki?	*
Tisti socialisti v JSZ, ki so doslej simpatizirali s staro gardo, naj prečitajo omenjeni Nevv Leader, pa bodo zlahka izprevideli, da v taki družbi nimajo ničesar iskati.
Kakor boj komunistov v dobi po razkolu, tako je tudi boj social-demokralske federacije naperjen le proti socialistični .stranki.
Militanti delajo napake. Postopanje eksekutive soc. stranke napram stari gardi v Nevv Yorku je bilo v marsičem nepravilno. Ni pa bilo brez vzroka. Dokaz je Forvvard, ki že agitira za demokrate, in dokaz je prošla konvencija S. D. F. v New Yorku.
"Socialni demokrati", ki flirtajo z demokratskimi politiki in mešetarijo za mandate, ob enem pa napadajo Thomasa, ki je zaposlen zdaj dan in noč v volilni kampanji, niso bojevalo za socializem! S. I). F. je vabila našo zvezo k nji, ampak za naše klube v taki social-demokratski stranki ni in ne morebiti mesta.
Iz vseh teh pojavov se učimo, da je naša dolžnost ostati v socialistični stranki in delati v nji z vso iskrenostjo. Le v tem duhu bo JSZ postala spet vitalna sila.
Kdor je prepričan socialist, bo delal v smislu sprejete resolucije. Komur pa se je na zboru kaj zamerilo in bo odstopil, bi to vseeno storil, če ne pod to, pa pod kako dru-go pretvezo. Odstopali so prej in bodo v bodoče. A o sodrugih, ki so agitiraii za JSZ in Proletarca doslej, sem prepričan, da bodo ostali zvesti temu delu, čeprav so imeli o sedanjem vodstvu stranke zgolj kritično mnenje. Ampak venomer ne moremo kritizirati. Trebi se je bilo odločiti in odločili smo se za iskreno sodelovanje s socialistično stranko, ker smo socialisti, če ne bi bili, bi se tudi mi pridružili onim, ki rujejo zoper njo in v nji ter jo napadajo, da bi jo uničili.
Prošli zbor je platonične odnošaje JSZ do socialistične stranke odpravil. Obljubili smo ji sodelovanje v boju za njen program — sodelovanje na podlagi demokratičnih načel in taktike. Kot član JSZ. kot iskren socialist in kot urednik Proletarca se bom ravnal po tem sklepu. Sodrugi in sodružice, v vrsto za ojačanje klubov, za delavnejšo JSZ in za razširjenje Proletarca! Ne nazaj v stare tradicije prošlosti, ampak naprej gre naša pot!
"Veselite se življenja"
Plač delavcem v Nemčiji zdaj ni mogoče zvišati, pravi minister za delavske zadeve. Uradnikom fašistične "delavske fronte" pa je naročil, da naj med delavci to poletje delujejo z geslom, "veselite se življenja!"
Komentarji k slikam Brotokfield .zool.°Kgf
r	vrt ena največjih a-
Tu in tam se pripeti, da se kaskih zanimivosti
kak naročnik ali čitatelj hudu-ie, ako priobčimo poleg drugih /časi tudi sliko Hitlerja, Mus-olinija, italijanskega kralja itd.
Nedavni je nam neki naroč-lik izrezal dve in zraven prt-»omnil, da zdaJ"o^Vtenjene dik-atorje "ljubimo*, a ko pridejo aki ljudje na vrh, jih ne bomo eč.
Vsem takim smo enkrat že lojasnlli, da je potrebno preči ati tudi naslove in komentarje k slikam. Ce bi to storili, bi veleli, da nimajo za kritiziranje ilik itikakega vzroka. '
Hoover, Coolidge in Du Pont podpirajo socialiste
Med ljudmi, ki so prispevali v soc. kampanjski sklad so tudi Hoovor, Coolidge in DuPont, namreč S. L. Hoover iz Smiths-burga, Md., Albert Sprague CooKdge iz Cambridge, Mass., ter Zara DuPont iz Bostona, Mass.
Vaše prijatelje, ki prihajajo na posete v Chicago, bo veseli; lo, ako jim pokažete znamertiti Brookfield zoologični park, 0 katerem pravijo, da je eden n-med največjih in najlepših na svetu. Obsega v notrajosti 13« aikrov in izven pa 60 *kfl>v' kjer ie prostor za avte. V ptf* ku. vidite okrog 500 rasm" zveri, 1000 ptičev vseh vrstit vseh krajev sveta, razne morske živali, 700 kač, otok opic itd. Tigri in levi, medvedi rti-nih pasmi in druge zven *> predelih, ki človeka spominj«' jo na kraje v Afriki, v A«Ji drugo«, v katerih so bile Uene.	^
Vstop je prost ob nedelj^, četrtkih, sobotah in praznil«", vstopninaMlruge dneve p» JJ
25č za odraščene. (}iroeiZ prosti vstopnine vse dni v dnu. Zveza s poulično karo j po 22. cesti. Iz čikflške kare * presedete blizu 4*. ceste n®^ Grange karo, ki vozi dirss^j pred park.
FARMARJE DOLETAVA ENA NADLOBA VRH DRUGE
I^imo^ŽELEZNA REKA
ROMAN IZ CIVILNE VOJNE V SOVJETSKI RUSIJI
Prevel is ruičine za "Proletarca" ANGELO CERKVENIK
(Nadaljevanje.) n a kakšnim častnikom? Saj je naš člo-rtk! ^ 8e raz^uje oc* mene oc* toke?"
"Zakaj pa "am »ovjetska vlada ne poma-ni Tam v Moskvi sedijo, dobro jim gre, mi £ ne vemo, kaj bomo jutri žrli*"
V daljavi, tam nekje pri utrinjajočih se .tabornih ognji h, so se oglašali glasovi, ki so se gftdi daljave slišal; kot pridušeno govorje-^ Trušč in krik. Mornarji »o rogovilili, ho-iili so od ognja do ognja, od čete do čete.
je zagospodovala nad vsem in nad vs^mi. Ognji so se — zdaj tu, zdaj tam —< gtfinjali. Naposled se je vsa zlata veriga po-uttnila v temo. Čez vso pokrajino je ležala ttina, ki je bila mehka kakor žamet. Nikjer geni slišal noben glas. Samo nekaj je motilo temo. samo prežvekovanje konj.
Neka temna*"postavaf si mimo črnih, negi))-sib voz naglo krči pet, skače čez speče ali pa se izogiba večjim oviram. Za prvo se podi druga, prav tako temna in nepozfiata postali ki vleče eno nogo za seboj.
Na tem ali drugem vozu se kdo zbudi, dvigne flavo ter pogleda za jadrno vihrajočima
postavama.
"Kaj, hudiča, iščeta tod? Kakšni ljudje so |i? Ali nista nemara špiona?"
človek bi se moral dvigniti, jih prijeti... <f Sen pa je močnejši. Zaspana glava se kmalu lopet zlekne ha podzglavnik.
Tista dva pa vihrata, skačeta, odstranjujeta vse ovire, se jim izogibata, konji dvigujejo glave, prisluhnejo, nehajo žvečiti seno.... Nemir, ki polni temo, jih moti.
Nekje daleč, bržkone pod črnikastimi gorami, se je zaslišal strel. Kako samotno in neskladno učinkuje v tem miru — spričo krotkega prežvekovanja konj — strel! Zopet je ne utihnilo, toda sled tega edinega strela se ie vedno čuti! Tista dvojica jo še hitreje shira. Eden, dva, tri... Trije streli, drug za drugim, vsi trije tam na desni pod gorami. Celo v tej skoraj neprodimi temi se v temnih obrisih očituje odpirajoče se gorsko žrelo. Zdajfi zaslišijo strojnico, ki se kar prehiteva: Ta-ta-ta____ Kakor da hoče povedati
dokonča, kar je bila prej zanemarila!
Nekdo ae dvigne. Za prvim se dvigne dru-fi, pa tretji... Nekdo skoči z voza ter začne titti/ svojo puško, lej, Gricko, ali ne slišiš?" "Daj mi mir!"
"Poslušaj vendar, Kozaki!" "Daj mi mir! Ce ne ti bom, bog mi je priča, eao prisolil!"
Kaj je hotel? Zmajal je z glavo, se je mal-« po križu podrgnil. stopil je k razprostrte-, au plašču ter se vlegel in premišljeval, kako ti čim udobneje ležal. Ta-ta-ta-ta-ta ... Eden, dva, tri...
Drobni plamenčki, podobni bucikam, so toigaH iz odprtega gorskega žrela.
"Vražji psi, ne en trenutek miru ti ne privoščijo ! Komaj se vležeš, pati že začnejo la-jati! Vse skuipaj je brezmiselno! Saj vse sku-paj nič ne pomeni! Patrone kar takole tratijo, samo da spravijo človeka ob spanje!"
Nekoliko trenutkov pozneje se je krotke-■u prežvekovanju konj pridružilo še dihale utrujenih ljudi.
XVI.
Tisti, ki je drvel naprej, je, ves zasopel Bpal: "Kje pa je?"
"Tukaj, kjer raste drevo!" ji "Ej, mati Gorpinka!" je poklical. h teme se je oglasil ženski glas: "Kaj pa je?", "Ali »te tukaj?" "Seveda, tukaj!" 'Kje je vendar vaš voz?" "Tukaj stoji, taim desno ob jarku." Po kratkem premoru se je zaslišal iz teme ttuleč, v solzah dušeč se glas: "Štefan, Štefan, deček ne živi več." Tako mu je potožila ter krotko izročila za-Štefan je vzel mrzlo, negibno grudico, ® je razširjala neprijeten vonj, v roke. Mlati* mati je položila svojo glavo na prsi svojca moža. Nato so pretresle temo glasne, v *** segajoče solze: "Štefan, deček ne živi več!" Zdajci so že tu. Ne spanec ne utrujenost moreta premagati njihove žalosti. Njihove Jtožne postave se gnetejo okrog voza. Kritje ae, vzdihujejo in dajejo dobre nasvete. "No, naposled vendarle joče!"
ji bo boljše!" 'Izaenati ji moramo mleko, drugače ji bo darilo v glavo!"
Ženske ji zopet, kakor za stavo, tipajo toKo napete grudi. Kprav kakor kamen!"
Kriiajo ae m moleč pritiskajo svoje ustni-** n* njene prsi, ji sesajo mleko, pljujejo iz-mleko na tri strani in delajo nad iz-kriie,
kJ!^	Knničevjem ao izkopali maj-
J1 grob, položili vanj v cunje zavito tru-pe,c« ter ga zagrebli.
v	t
li

. "Štefan, Štefan, ni ga več!"
Temna moška postava se je z obema rokama prijela za glavo in je pridušeno, skoraj neslišno zastokala. Ona mu je ovila roke okrog vratu:
"Štefan, Štefan, Štefan ..." * Zopet so pretresale temo glasne solze: "Dečkani več, Štefan! Odšel je..."
XVII.
Noč je vendarle najmočnejša. Nobenega ognja ni več, noben glas se ne sliši več. Samo konji polglasno prežvekujejo seno. Pa tudi ti drug za drugim umolknejo.Nekateri se celo vležejo. Bliža se zora.
Ob negibnih, črnih gorah se nemo razprostira taborna reka.
Samo na nekem mestu ni mogla meč noči premagati človeka. Skozi drevje spavajočega vrta se leskeče krotak plamenček. Tu je nekdo, ki bedi za vse.
V ogromni jedilnici, z veliko hrastovo mizo na sredi, z razrezanimi dragocenimi podobami na stenah, se morejo ob slaibotnem svitu drobne sveče razpoznati kupi sedel, puške, vojaki, ki kakor mrtvi, čudno zveriženi, ležijo križem kraženi na težkih, dragocenih zavesah, potrganih z oken in z vrat.
Ob vratih mrko in nemo straži velika strojnica.
„ . <• »
Na prekrasni, izrezljani hrastovi mizi, ki zavzema dobršen del prostorne jedilnice, sloni Kožuh in zasleduje z bodečimi, ostrimi očmi, ki jim ne moreš uiti, linije na zemljevidu, ki je razgrnjen na mizi.~
Ostanek drobne svečice brli, tekoči vosek kaplja na mizo, bežeče sence se podijo po mizi, po stenah in po obrazih spečih vojakov.
čez sinje morje na zemljevidu, čez gorske grebene, ki so podobni fcisočnogam, se pazljivo sklanja adjutant.	.
Ordonanca s puško, preveseno čez hrbet in s prepasano sabljo stoji j>oleg njiju in čaka. Smukajoče sence oživljajo drugače negibno postavo.
Ogorek sveče je za bežen hip zamrl. Vse je postalo negibno.
Adjutant je s prstom dregnil v neko tisoč-nogo na zemljevidu ter zinil:
"Tukaj... Tale globel. .. Tukaj bi nas utegnili še napasti!"
"Tukaj čez ne morejo. Gorski gpeben je prestrm in neprehoden. Ne bodo mogli čez."
Adjutantu je kapnila na roko kaplja vo-, ska.
"Samo če bi mogel dospeti do tega ovink-a! Potem bi bili rešeni! Korakati moramo naprej, korakati, dokler bo sploh mogoče ..." "Ljudje nimajo hrane." "Je prav vseeno, če ostanemo tukaj, nam ne bo nihče dal kruha. Edino rešitev vidim v naglem pohodu. Ali so poveljniki že poklicani?"
"Takoj bodo prišli!" je odgovoril ordonanca.
Skozi okno je zrla v sobo nočna tema. Ta-ta-ta-ta .. . odmeva tam nekje med skalami. Vsa noč je preprežena z zloveščo napetostjo.
S stopnic se zaslišijo težki koraki vojakov, ki prihajajo čez verando v jedilnico. Kakor da prinašajo zloveščo napetost, ki polni zunaj temo. Celo v svitu brlečega ostanka nekakšne sveče je mogoče videti utrujenost in upadle obraze poveljnikov.
"No, torej?" je vprašal Kožuh. "Pregnali smo jih."
V prostorni, komaj za silo razsvetljeni sobi, je nad vsemi lebdela neka megla, preprežena z otožnostjo.
Nekdo je hripavo dodal: '"Saj niso mogli nič napraviti. Eno samo strojnico so imeli."
Kožuhov obraz je okamenel. Ravne obrvi so se mu povesile. Vsi so vedeli, da je ta kozaški napad docela postranskega pomena, da gre tu za nekaj drugega.
Vsi so gnetli okrog mize. Ta je kadil, drugi je grizel trdo skorjico kruha, tretji je utrujeno zrl na zemljevid, ki se je v otožni poltemi čudno, črnikasto, sinje, zeleno belil na mizi. -	-h
Kožuh je zarenčal: _	^
"Vi ne izpolnjujete mojih povlej!" " Tedaj so se začeli utrujeni obrazi in zaprašeni vratovi pregibati. Po sobi ho zadoneli ostri, poveljevanju vajeni glasovi: ".Vojaki so izmučeni do smrti!" "Jaz svojih ljudi kratko in malo ne morem več držati na uzdi.'*
"Moja stotnija ni niti ognja zakurila." "S takšnimi dolgimi pohodi utegneš vso armado spraviti v krtovo deželo!" "Seveda, kajpak!"
Kožuhov železni obraz je bil podoben obrazu kipa. Drobni očki, nad katerim i se je bočilo čelo, nista zrli, marveč sta čakali, poslušali. V okviru velikih, odprtih oken je čepela nepremična črnina, za okni zunaj pa noč, prenapojena z utrujenostjo in nemirno napetostjo, čutit^j si moral, da je tema postajala če zda I je gostejša.
(Dalje prihodnjič.)
Navajajo, da je bil Morris Hill-qu»t, ki je bil glavni voditelj socialistične stranke mnogo let, odvetnik. Victor L. Berger je bil učitelj po poklicu. Wald-man, Panken, Solomon, Karlin in mnogi drugi, ki so načelje-vali socialistični stranki v Nevv Yorku in zdaj socialno demokratični federaciji, so odvetniki.
Maurer pravi, da je bil korak izstopa, za katerega se je od Točil po dolgem preudarja-nju, ob koncu ' svojih življen-skih dni, najtežji v vsi njegovi politični karijeri. Storil ga je v prepričanju, da v stranki, v kateri je deloval toliko let, ni več mesta zanj, zato se je poslovil od nje, a ni se poslovil popolnoma, kajti obljubil je, da dobe njegov glas socialistični kandidati tudi v bodoče.
Amriske farmarje je teplo *pom:aai deževje in po-vodnji, v poletju jih je sadela tuša in ponekod roji kobilic, v nekaterih krajih pa to te nedavno obnovili prasni viharji, ki odnašajo rahlo suho semljo milje na*
o rog. Gornja »lika takega viharja je iz Tesaia. Mnogim farmarjem je veter odnesel v »o plast rodovitne semlje. — Poleg teh nadlog jih tepejo "odreseniki", sdaj na primer "Father" Coughlinova Union Partjr.
JAMES H. MAURER IN NJEGOV ODSTOP IZ SOC. STRANKE
ru povzročil nekoliko kravala z obdolžitvijo, da Maurer s svojimi slavospevi potvarja dejstva in resnico o Rusiji. "Kar je v nji za silo dobrega, pretirano poveličuje, kar pa je v nji slabega, opravičuje, namesto kritizira."
Maurerja so mnogi člani soc. stranke tedaj zelo grajali, češ, Njegova izjava o odstopu iz da s svojimi govori služi komu-socia listič ne stranke, ki je bila nistični propagandi in komuni-
enot-
Sloviti ameriški socialistični pionir James II. Maurer je s sedanjo eksekutivo socialistične stranke že dlje časa nezadovoljen. Posebno poslednje mesece se je večkrat oghisil v Nevv Leadru, kjer je izražal svoje simpatije stari gardi v Nevv Yorku in kritiziral mili-tante in njihove deklaracije.
dana na razj>olago časopisju dne 7. julija, torej ni prišla nepričakovano.
V Readingu, Pa., kjer je Maurer vsa svoja leta v grajenju socialistične organizacije največ deloval, so se dolgo u-pirali poseči v strankin frak-cijski boj. Ampak kakor v vsa-
stičnemu slepomišenju z no fronto.
Maurer je bil socialistični kandidat za podpredsednika Zed. držav dvakrat, zadnjič 1. 1932. To je bila tudi zadnja volilna kampanja, v kateri je sodelovaL 2e v času volilnega boja je <bil večkrat toliko slab, da so mu zdravniki -svetovali, n,h nazorov, naj se vrne s ture domov in od- Na drugi poči je. Star je nad 60 let. V delavskem gibanju je postal aktiven pred 40. leti.
Po volilni kampanji 1. 1932 je zdravnik Maurerju zabičil, da naj neha z agitacijskim delom in da naj ne čita ali piše ničesar takega^ kar bi ga razburjalo. Njegovi ženi pa je naročil, naj skrbi, da se bo James ravnal po zdravnikovem navodilu. L
Marca 1935 je urednik Proletarca sodrugu Maurerju pisal, da izda Proletarec k svojemu jubileju 30letnice posebno slavnostno revijo in ga povabil na sodelovanje. Odgovorila je Maurerjeva žena, da pi-
vreden in ker si ga je zaslužil," je bila Maurerjeva zaključna izjava v njegovem govoru. Zmagal je Hillquit.
Po detr^itski konvenciji leta 1934 je Maurer apeliral" na članstvo, da naj -glasuje proti novi načelni deklaraciji.
Na prošli zbor JSZ je bil poslan njegov mimeografiran letak, v katerem je apeliral na delegate, da naj se varujejo komunističnih zvijač in manevrov ter branijo demokracijo v in izven stranke.
Maurerja je razveljavljenje čarterja stranki v Nevv Yorku, kateri je načeljevala stara garda, jako bolelo in še bolj pa, ker delegacija iz vrst newyor-ške stare garde na prošli konvenciji v Clevelandu ni bila priznana. O Normanu Thomasu se Maurer grajalno izraža in ga dolži, da je orodje komunistov, ker propagira načelo, da v socialistični stranki lahko skupno delujejo pristaši raz-
strani Norman Thomas trdi, da starogardisti izrabljajo Maurerja v napadanju na socialistično stranko,
JAMSS H. MAURER
ki strankini postojanki, imata	sma Jamesu ni dala citati, ker
tudi v socialističnem lokalu v	n<^e« da se bl ze ob ltak sla"
Readtngu pristaše obe struji.	bem zdravju še bolj razburjal. Pravih militantov je v tem me-! Urednik Proletarca ji je odgo-
stu malo, več pa je takih čla-	vori1' (ia ni v P^u ničesar kar
nov, ki sc jih lahko prišteva k	bi m°K1() kogarkoli razburiti,
pristašem stare garde, toda so proti izstopu iz socialistične stranke.
Maurer se je odločil za odstop, a ob enem izjavil, da bo tudi v bodoče glasoval le za socialistične kandidate. James Oneal, urednik Nevv Leadra, pa je pred nekaj tedni izjavil, da letos ne bo glasoval za nobenega predsedniškega kandidata in s tem je dal članom in pristašem stare garde migljaj, da naj store isto.
Za glavni vzrok odstopa je Maurer navedel nagibanje socialistične stranke v komunizem. Pred več leti je bil isti James H. Maurer s posebno delavsko komisijo na potovanju po sovjetski Rusiji. Ko se je vrnila, so napisali brošuro, polno slavospevov USSR in oden njenih avtorjev je bil tudi Maurer. Šel je na govorniško turo in udeležencem na shodih predaval, kaj je v Rusiji videl in slišal, govoril je skoro s slič-nega stališča, kakor zdaj Meta Berger. (*ikaški čitatelji Proletarca, ki so bili ttfkrat na shrt-du, se morda še spominjajo, kako je pokojni dr. Green po
pač pa je prepričan, da bi Jamesa vzradostilo, kajti razveselil bi se ob sporočilu, da je tu socialistični list, ki že tri desetletja kljubuje vsem težkočam in viharjem. Mrs. Maurer ni več pisala. Kmalu potem pa je bil v Nevv Leadru polemičen članek take vsebine, ob kakršni se človek lahko vzrujava. Podpisan je bil Maurer. Z James Onoalom sta ne le sodruga ampak tudi osebna prijatelja. Delala sta skupaj leta in leta, pa je naravno, da sta navezana drug na drugega.
Na konvenciji socialistične stranke 1. 1932 v Milvvaukeeju je Maurer apeliral na obe frakciji, naj skleneta spravo. Ko se mu to ni posrečilo in je videl, da župan Hoan vztraja pri svoji kandidaturi za predsednika stranke proti Morrisu Hillquitu, je Maurer v dramatičnem govoru pojasnil, koliko si je prizadeval, da nc bi prišlo do tekme med strujama za prvenstvo v stranki. "Ampak dogodilo se je vzlic našim pomirjevalnim naporom in zdaj se mora vsak delegat odločiti za enega ali drugega," je dejal Maurer. "Glasoval bom za
John Jurečič o prošlem zboru JSZ
Chicago. III. — Enajsti redni tfbor JSZ in Prosvetne matice dne 3., 4. im 5. julija mi bo o-stal^še dolgo v spominu. Zborovanje je Ibilo interesantno in čuli smo zanimiva sporočila." Zastopane sta bili v glavnem dve strani. Kajpada je vsakdo smatral, da je on ali ona v pravem — kdor je pač že argumentiral, ostali pa smo na koncu vsake razprave presojali, čegavi argumenti so boljši.
Na dnevnem redu smo imeli tudi delo in probleme Prosvetne matice. Poudarjalo se je, da bi morala imeti več dohodkov za uspešnejše izvrševanje svojega dela. Nekateri so priporočali, da naj bi včlanjena društva plačevala več nego doslej, moje mnenje pa je, da naj bi manj plačevala, v nadomestilo pa se naj bi dobilo v Prosvetno matico še ostala napredna društva. Vsa bi lahko plačeval-a potem le nekaj malega, a dohodki bi bil kljuib temu višji. Prosvetna matica je namenjena delu za izobraževanje delavcev, zato je potrebno, da bi bila v nji vsa napredna društva.
Ob premišljevanju o razpravah na XI. rednem zboru JSZ in Prosvetne matice sem se spomnil nekega hrvatskega govornika, ki sem ga čul pred leti. Njegovega imena se več ne spominjam. Njegove prispodobe ne bom nikoli pozabil. Podal je nam sliko dveh konj: vojaški je .bil treniran, n obeli strel ga ni oplašil. Ničesar se
dasi vedo, kako slabo je njegovo zdravstveno stanje. Militan- ni bal. Stal je trdno na mestu,
končanem Maurerjevem govo-J Hilhjuita, ker je tega mesta
ti pa dolže James Oneala avtorstva raznih člankov in mi-meografiranih cirkularjev, na katerih je podpisan stari socialistični veteran Maurer.
Toliko v boljše razumevanje nesoglasij med starimi in novimi člani, med pionirji, ki se o-slanjajo na tradicije socialistične stranke v prošlosti, in med novimi elementi, ki zro le v bodočnost.
V* svoji izjavi o odstopu Maurer izvaja, da so v socialistični stranki na delu zlobne sile, da jo zrušijo, oziroma se je polaste za komunizem." Iztrgali so jo iz pristana demokracije in jo izročile avtokra-ciji, ki je poosebljena v sedanji eksekutivi. Nato Maurer našteva, da jo tvorijo štirje odvetniki, trije duhovniki, trije profesorji in samo eden delavec.
Odvetniki so ^milvvauški župan Daniel W. Hoan, poslanec Darlington Hoopes iz Maurer-jevega mesta, Max Raskin, bivši mestni pravnik v Milvvaukeeju, in Max Delson v Nevv Yorku. Med duhovnike šteje Maurer Norman Thomasa, ki je bil pridigar do 1. 1916, De-vere Allena in Franz Danielsa. Devere Allen se udejstvuje večinoma v časnikarstvu in v propagandi za mir ter proti fašizmu. Franz Daniels je bil unijski organizator v Pennsylva-niji in zdaj vrši isti posel v južnih državah. Za profesorje so označeni Maynard C. Krueger, Albert • Sprague Coolidge in Povvers Hapgood. I^e prva dva vršita profesorsko službo. Slednji ima res visokošolsko izobrazbo, toda deluje največ v unijah in zdaj je uposlen kot unijski organizator. Edini član eksekutive, ki ga Maurer označuje za delavca, je George M. Rhodes, predsednik (felavske federacije v Readingu.
Ljudje, ki jih Maurer kritizira, niso v stiski za odgovore.
kamor ga je posadil jezdec.
Drugi je bil kmečki konj, prav tako dobro treniran za poljska dela. Vlekel je plug ali brano, vozil seno, žito itd. Ampak ,ko hitro je ta kmečki konj sliišaN^l^f, ali kak drug oster šum, se je splašil. Ob tej primeri mi je prišel na misel naš domači konj. Še celo ko je srečal Ribničana z rešeti na hrbtu, je dvignil glavo in noge visoko v zrak, nato pa v dir. Ko hitro smo ugledali, da se po cesti bliža konju kaj sumljivega, smo ga okrenili na stransko pot.
Nauk tega je, da sc mora u čiti konj in učiti se mora človek, da se ne bo zbal vsakega šuma in vsake malenkosti, ki jo sreča na poti.
-Kar se pa tiče prerekanja, kdo je kdo, pravim tole: za delavce bo zmerom slaibo, dokler bodo razdruženi. šele kadar bomo skupno delovali, bo boljše za nas. Zavedajmo sc/, da smo delavci vsi razmeroma revni — in to pomeni 95%.. Bogatih, ki kontrolirajo to deželo, pa je le 5%. če bi revni tako držali skupaj kakor bogati, ne bi bilo nikdar stradanja.
John Jurečič, delegat Slavijo št. 1 SNPJ na zboru Prosvetne matice in JSZ.
SLIKE XI. REDNEGA ZBORA JSZ
. Slike XI. rednega zbora JSZ bodo v kratkem gotove in razposlane vsem, ki so jih naročili. Oni, ki jih še niso naročili, to še lahko store. Pišite fotografu Math. Arbanasu, 1149 VV. 18th St., Chicago, 111., in pismu priložite $1.00 v gotovini ali poštno nakaznico ter mu omenite, da želite sliko XL rednega zbora JSZ. Navedite svoj natančen naslov. Slike lahko naročite tudi potom tajništva JSZ.
m


:■■ T
ANTON GARDEN:
ALI IMA SOGIAL1STIGNA STRANKA
"DVOJNO TAKTIKO?"
VREDEN POTOMEC STAREGA K.U KLUXA
_____________________■• — — • jrmMt-j ■
To vprašanje je bilo dvijr- boriti se proti fašizmu — in njeno na pro.Mem zboru JSZ celo proti kapitalizmu .buržuj-po sodrutfu Ivanu Moleku, ki ske sorte— ako ie na»i£eno z je zagovarjal stalile, naj JSZ (icleolonijo, da se mora boriti pove fcodaltot čni stranki, da jo "samo \ mejah demokracije" 7
bo podpirala, namreč njen pro-
Za svojo osebo sem tfotovr
Kram, "samo v mejah demo-j da je kodočnotft ce|u buržujske krači je". Sprejeta resolucijademokracije /Ho temna, ako
pravi, da bomo stranko podpirali "na podlagi demokratičnih načel in taktike." s Kje in kaj je meja med tema dvema stališčema? Mnogi sodrugi n no videli nobene razlike. Mislili s (i, da so vse skupaj le kaprice, da sp "prepiramo" /a prazen nič. * Drugi so •bilynnenja, ako je kakšna razlika! da ni važna za nas in logična tudi ne za socialiste. Razlika med zgornjima frazama mogoče res ni velika. Drugi frazi dodajte spredaj samo besedico "le" — da bi se glasila 4le na podlagi" — in razlika v pomenu popolnoma izgine. — Toliko razlike napravi mala besedica "le" ali "samo" v tem spornem vprašanju! — razliko, za katero se je treba boriti, ker predstavlja dva nasprotujoča taktična in tudi načelna nazora.
Za vsakega socialista je, o-ziroma bi moralo biti velike važnosti vprašanje, ali se naj delavstvo bori proti kapitali-
se naj delavstvo oprime nazora, da se bo borilo "samo v mejah demokracije", Vsakdo lahko ve, da se te meje v današnjem Stadiju kapitalizma krčijo povsod, tudi v Ameriki, kjer drhalska in vladna nasilja vedno bolj naraščajo in iz katerih razmer se lahko razvije a-meričke sorte fas:«em. In čimveč j a in daljša bo gospodarska kriza, ki pretresa temelje kapitalistične civilizacije, toliko bo)j bo tesna predla tudi bur-žujski demokraciji. Kapitalizem se je namreč poslužuje le toliko časa,' dokler mu lahko služi pri izkoriščanju delavstva. Kakor hitro pa v razrednem boju, ki je največja karakteristika m osnovni del kapitalizma, nastanejo razmere, v katerih je kapitalistično gospodarstvo in sploh *es njegov ustroj resno ugrožan, tedaj je kapitalizem pripravljen poslu-žiti se tudi odprte diktature — fašizma. In proti resni fašistični nevarnostfse ne morete us-
zmu "samo v mejah dem >kra- peino yM)riti Mmo z giasoVT1jco.
cije,' kar po mojem razume vanju pomeni samo z glasovnico. Ta nazor absolutno odklanja vsako revolucionarno akcijo, in to ne glede, kakšne so razmere, ne glede na državo in ne glede na vpraAanje, da-li se more delavstvo boriti "samo v mejah demokracije" vselej in povsod.
Sigurno je, da se v fašističnih državah ne more boriti "v mejah demokracije", ker ni nobene, čelo niti najmanjšega sluha o buržujski demokraciji, ki je bolj ali manj omejeni v različnih kapitalističnih državah. Mar naj se delavstvo v Nemčiji bori proti nacizmu "samo v mejah demokracije", ali v Avstriji ali Italiji?! Mar se na i delavstvo v Franciji in Španiji, kjer je nevarnost fašizma največja, oprime nazora, da se bomo borili "samo v mejah demokracije", to je z glasovnico, in s tem v kritičnem momentu zgodovine intelektualno paralizira ves borbeni duh delavstva kakor se je na primer zgodilo v Nemčiji? Kje, v kateri deželi je delavstvo, ki bi bilo zmožno uspešno
Povojni dogodki v raznih deželah nam to jasno pričajo. -
Jr
Borba "samo v mejah demokracije" je potrebna in priporočljiva le toliko časa, dokler je mogoča. Taki borbi, glasovnici, se delavstvo ne more in ne sme odpovedati, toda postavljati to borbeno sredstvo v oltar in iz njega napraviti fetiš je — slepota. Kakor hitro nastanejo drugačne razmere, to je nevarnost za uničenje vseh delavskih pridobitev in samega delavskega gibanja, tedaj je delavstvo prisiljeno posluži-ti se tudi nedemokratičnih: revolucionarnih metod proti svojemu razrednemu sovražniku. Ako ni pripravljeno poslu žiti se te svoje zgodovinske ali revolucionarne pravice, tedaj neobhodno sledi novo zasužnje-nje delavskega razreda. V fašističnem zasužnjenju se delavstvo znajde še veliko^ bolj brezpravno kakor je bilo ob pričetku kapitalizma, ker so mu s silo zaprta vsa pota in onemogočen vsak boj za izboljšanje svojega položaja.
To so v jedru načela sociali-
stične stranke v Ameriki kakor tudi vseh bolj realistično ali levičarsko orientiranih aociali-atov po vseh deželah, V svoji bolj namenoma kakor pa iskreno napačno tolmačeni de-troitski deklaraciji, ki je bila v Clevelandu v nekoliko drugačnem jeziku sprejeta bre« v»a-ke opozicije, stranka "ponovno izreka svojo vero v ekonomsko in politično demokracijo... Socialistična stranka trdno veruje v ojačenje in ohranitev obstoječih demokratičnih institucij ... Toda, ako nam bo<Jo zanikane demokratične prilike in sredstva za miren (orderly) napredek, bodisi s strani fašizma, ali radi katastrofalnega poraza v vojni, ali pa vsled pa-ralizne krize kot posledica popolnega kapitalističnega skra-hiranja, tedaj bo socialistična stranka s pomočjo ekonomskih organizacij produkcijskih mas strnila vse sile za organiziranje in vzdrževanje vlade, ki bo od delavskega in za delavski razred."
Nekateri socialisti pravijo temu—"dvojna taktika", "komunistična in socialistična", če je enotirna ali dvotirna, o tem se ni vredno prerekati. S^ur-no je, da Kari Marx i*n drugi marksistični učitelji niso nikjer zapisali, da se mora delavstvo boriti "samo v mejah demokracije". In marksistični nauki niso bili še nikdar na močnejših nogah kakor so danes.
če hoče delavstvo kdaj priti v socializem, to je v popolno svobodo in pravo demokracijo, ki bo mogoča le v nerazredni družbi, ne bo doseglo tega cilja z enotirno taktiko, marveč s stalnim, neprenehnim in odprtim bojem proti kapitalizmu. Bedasto bi bilo za delavstvo katerekoli države* ako bi se a priori, to je v naprej izreklo le za taktiko odprte revolucije ali pa le za taktiko boja "samo v mejah demokracije". V splošnem pravilu razrednega boja se ne sme odpovedati ne prvi ne drugi taktiki. Možno je, da bo prehod iz kapitalizma v socializem v nekaterih deželah mogoč z bojem "na podlagi demokratičnih načel in taktike;" toda dvomim, da bo ta preobrat v kateri deželi, vsaj ne v močnih kapitalističnih deželah, mogoč "samo v mejah demokracije".
Izgledi za miren preobrat so trenutno še najboljši v skandinavskih deželah, kjer je privi-
legirani razred relativno Aibek v primeri s Francijo, Anglijo, Ameriko itd. Toda prepr.tfan sem, da bo moralo delavstvo interpretirati besedo "demokracija" na svoj način tudi v Ameriki, kakor hitro dobi v roke vlado. To je, podpreti jo bo moralo na ekstralegalen način, z delavsko milico aH kakor že hočet.e, ako bo hotelo ostati na krmilu in potlačiti kontrarevolucijo.
Za Hearste in njemu podobne izkoriščevalce bo morala veljati prav taka 'demokracija", ko fritro pride na krmilo social.stična vlada, kakor danes na primer velja za rudarje v Harlemu, Ky.^ za najemninske farmarje na jugu ali pa za jeklarske in druge delavce, katerim podjetniki odrekajo vsako pravico. Z drugo besedo: Hearst in drugi reakcionarji bodo deležni le take "demokracije", kakršno jim bo delavska vlada od kazala, če tega ne bo hotela, se bodo pa kotalile delavske gUve po pesku kakor v Nemčij\ To je eno pravilo razrednega boja v prehodih dobi, kateremu se delavstvo ne bo moglo izogniti, vsaj ne v vseh državah, če bo hotelo priti v socializem. "Ampak to je komunizem," slišim ugovore celo med sodrugi. V resnici ni to noben komunizem, marveč le boj za samoohrano v najbolj kritični točki. Ta boj se stalno in neprenehoma vrši v vsem oruranskem svetu že milijone in milijone let. Temu zakonu evolucije se ne more izogniti niti človeška družba, posebno pa ne taka, ki sloni na razredih.
*
Vse to seveda niso naši aktualni problemi. Prvo, kar v A-meriki potrebujemo, je močno delavsko gibanje — politično, strokovno in zadružno. V Illinoisu in nekaterih drugih državah je trenutno naš največji pmblem, kako priti na glasovnico; obiranje podpisov na peticijo in sredstev za kampanjo. Toda za socialiste so važna tudi teoretična vprašanja, ker le s poglobitvijo v nje moremo pravilno razumevati ustroj kapital i>ti£nč~clržave, formulirati najboljšo taktiko za prihodnjo dobo in graditi gibanje, ki bo porazilo kapitalizem in ga nadomestilo z nerazredno družbo, na zdravi podlagi.
Piknik kluba it. 5 JSZ v Johnstownu bo 19. jujj. ja v Lorain Boro parki
Johnstovvn, Pa. — Klub it
5 JSZ priredi piknik v nedeljo 19. julija v Lorain Boro parku Govornik bo dr. Van Kt»en.
Obč natvo v Johnstownu ja okolici Je vabljeno, da si ta datum rezervira za poset naAega piknika. Klub se bo potrudil da boste vsi de>žni (prijetne zabave in dobre poatrežl* « prebitek pa — kakor veste g*l mi— gre vedno le. za skupno delavsko stvar. — J. L,
Nekdaj je v južnih državah divjala terori«ti£na organizacija Ku Klas Klan. V Michiganu posluj« po istih metodah Črna legija, r Alabami takozvani "nočni jezdeci" in tudi drugod se teroristi naseraljajo v halje in napadajo posebno unijske organizatorje. Gornji risbi je dal kartonist Cargill v originalu naslov "A Chip Off the Old Block>4ead!"
Nov židovski aocialitti. čni klub v Chicagu
Ker so. klubi židovske socia. listične federacije v Chica/u
odstopili iz stranke, oziroma bj bili izključeni vsled nesodelo. vanja in nasprotovanja akti?, nostim stranke, so tisti ž«Jov. ski socialisti, ki hočejo biti i stranki, ustanovili nov klub, nekateri pa so pristopili v aa-gleško poslujoče klube. . .
Tiskovni fond Proletarca
lale vse pridno in zaslužijo pri-, znan je.-
V kratkem bo sklicana seja članov in člainc pripravljalnega odbora in potem bo tajnik kluba št. 1 John Rak podal celotno poročilo in izrekel v ipie-nu kluba priznanje vsem, ki so na kakršenkoJi način pomagali.
Za pripravljalni odbor,
Angela Zaitz. .
O akciji za ustanovitev napredne revije v Clevelandu
Ko sem pred tedni poročal o delovanju in načrtih Konference za počastitev Cankarjevega spomina, ki je pred dvemi leti ustanovljena organizacija zastopnikov slovenskih naprednih društev v Clevelandu, sem omenil, da smo se odločili pod-vzeti samostojno akcijo za počastitev spomina velikega pisatelja in borca za resnico in pravico; dalje sem omenil v tej zvezi sugestijo, da bi se v ta namen zbralo potrebno vsoto za financiranje Cankarjeve biografije in pristavil, da najbrž sprejeta. I)a bi konferenca sprejela idejo ustanovitve napredne delavske kulturne revije, ki sem jo slučajno sprožil jaz, se mi ni videlo skraja verjetno. Pa sem se urezal! Ko je bila ideja podrobno raz-tolmačena, jo je seja dne 30. junija navdušeno osvojila ter soglasno sprejela predloženo zadevno resolucijo, ki je že bila poslana v objavo našim časopisom v Ameriki. Nato je bilo naročeno našemu odboru, naj stvar temeljito ^preštudira ter pripravi podroben na kako bomo stvar organizijjrii. Odbor je nalogo izvršil, ko se je sestal dne 6. julija ter napravil načrt, ki med drugim določa sledeče:	!
Ustanovi naj se organizacijo naprednih društev in po same-
te organizacije bo izdajati mesečno napredno delavsko kulturno revijo, ki se bo obenem pečala tudi s socialnimi in gospodarskimi vprašanji; in če bodo sredstva dopuščala, bo od j časa *do časa izdajala tudi knjige leposlovne, socialne ali gospodarske vsebine. Sedež organizacije bo v Clevelandu, kjer bo revija tudi izhajala. V organizacijo se povabi vsa slovenska napredna kulturna in druga društva in posameznike v drugih naselbinah, da čim prej stopijo v stik z nami, da se bo lahko organiziralo obširno kampanjo, ki bo odjeknila v sleherni slovenski naselbini v Ameriki.
Cankarjeva ustanova bo kulturna organizacija slovenskih delavcev v Ameriki, zato je soglasno mnenje odbora, da mora biti organizirana na podlagi splošno priznanih naprednih delavskih načel, iz. česar logično sledi, da bo revija ure-jevana v duhu naprednih delavskih idej, kajti njen namen bo pomagati razširjati delavsko kulturno izobrazbo med slovenskimi delavci v Ameriki.
Predno bo revijo mogoče začeti izdajati, bo treba zbrati zadosten začetni fond in dobiti določeno število plačanih enoletnih naročnikov, najmanj tisoč. Začetni fond se bo zbralo s pomočjo pristopnine in prostovoljnih prispevkov.* Revija bo začela izhajati, Čim bodo Jornji pogoji izpolnjeni.
znikov, katera se bo imenovala/ Ker Cankarjeva ustanova ne Cankarjeva ustanova. Namcfn bo poslovala za dobiček, bodo
njeni člani in naročniki revije dobivali knjige, ki jih bo izdala, po nabavni ceni.
Revija bo ilustrjrana in bo imela mesečno umetniško prilogo in tudi posebno žensko prilogo. Naročnina bo znašala tri dolarje na leto (12 številk).
To so glavna prrpoTočila, ki jih bo odbor predložil prihodnji seji Konference v razmotri-vanje in sprejem. Podrobnosti bomo objavili po seji, ki se bo vršila 30. julija, v posebnem proglasu na našo napredno javnost, ki bo poslan vsem našim naprednim listom. Odboro-va priporočila bodo nedvomno v bistvu sprejeta.
Prihodnjič bom podrobnejše utemeljil potrebo, ki nas je pripravila do te akcije, v daljšem članku. Napredne rojake v slovenskih naselbinah po A-meriki, ki so pripravljeni sodelovati, pa že zdaj vabim-/ da medtem stopijo v stik z nami, pri čemer naj se obrnejo na moj naslov. Stvar kliče po strnjeni akciji vsega našega naprednega življa v Ameriki, po — združeni fronti! In za tako stvar se ne morete priglasiti prekmalu!	/
Ivan Jontez, tajnik, 446 E. 156th St., Clevsland, O.
Stroški Nemčije za oboroževanje
V zadnjih treh letih je Nemčija potrošila za oboroževanje približno sedem milijard dolarjev.
Vsa dela ob priliki prostega zbora JŠZ vzorno izvršena
Chicago. — člani in članice kluba št. 1 JSZ, ki so ob priliki prošlega rednega zbora JSZ prevzeli razna odgovorna dela, bodisi za spored, in posebno še za dobavo stanovanj in postrežbo udeležencem zbora, so v polni meri izvršili svojo dolžnost.
Dela so imeli obilno in izvršili so ga. Stanovanj je bilo zadosti za vse, četudi je prišlo poleg delegatov v Chicago več gostov nego smo jih pričakovali. Stanovanjski odbor je vse prijavljence porazdelil na obljubljene nam prostore, ampak nekateri so si dobili stan pri prijateljih ne da nam bi to v naprej sporočili. Tako se je primerilo, da so nekateri, ki so nam sobe za naše goste obljubili, iste pripravili, ne da bi bil kdo k nJim poslan, dočim se je na drugi strani dogodilo, da je par družin dobilo preveč gostov. Take neprilike se pripete, ampak uverjena sem, da jih je bilo v tem slučaju manj kot o-bičajno. Vse, katerim ni bilo to ali ono všeč, prosim, da naj nam oproste, kajti člani in članice v odborih so si prizadevali stori najboljše.
Naše sodružice, i<i so delale v kuhinji, so skrbele, da so bili obedi okusni in poceni. Posrečilo se jim je, kar se ne primeri na vsaki konvenciji, kajti naloga ni lahka. Drugi njih uspeh je, da ni izgube. Dekleta, ki so servirale na mize, so de-
Pot z nadulično skozi človeško mravljišče
r
West Allis, Wi». — Ko smo
si po prošlem zboru JSZ s skupino wisconsinskih delegatov ogledali še Slovenski delavski center in se poslovili od čika-ških sodrugov, smo šli, kar nas j je bilo rz VVisconsin a, na nadulično železnico, ki vozi blizu Centra. Z vagona sem zrl med-potoma na človeško mravljišče in na hiše proletarskih družin, ki se tišče druga k drugi kakor zagozde. Strmel sem skozi okno in si predstavljal goščo človeških bitij, ki se razteza na obeh straneh proge. Sto in stotisoči so primorani živeti v teh zatohlih, starinskih stanovanjih. Nekje na drugi strani mesta, ob jezerskem obrežju, so elegantni predeli, kjer živi plutokracija. Vidiš palače in krasne vrtove, vse tako zračno, prostorno in čisto, da je veselje!' Pač neenaka slika! -*"" Delegati prošlega zbora JSZ so se zavedali resnosti sedanjega časa ter odprto izražali-svoja mnenja, da si mora JSZ najti v sedanjih okončinah jasno pot ter iti po nji v smislu povečanih aktivnosti s podvojeno silo.
Videli smo, da so sodrugi pionirji, kakor tudi sodrugi iz mlajše generacije pripravljeni žrtvovati se za socialistične ideje in za boj, ki ima za svoj cilj brezrazredno človeško družbo. — Frank Matkovich.
V korist Proletarca
Pueblo, Colo.—Kadar je kje
večja družba, se gotovo lahko zbere vsoto v korist listu, kakor je Proletarec. V prvi vrsti je potrebno, da se v ta namen kdo potrudi, pa je uspeh zagotovljen. V ožjem krožku prijateljev in prijateljic je bilo dogovorjeno, da poskusimo-s tem delom dne 4. julija v R.ve, Co-lorado, kjer je druš. Srebrna Gora št. 299 SNPJ iz Walsen-burga obhajalo 20-letnico. Vedel sem, da so v tem društvu zavedni delavci, ki so vsak čas pripravljeni pomagati v naprednih akcijah in prispevati v korist lista, kot je naš delavski borec Proletarec.
Prispevali so sledeči: (Op. ur. — Imena prispevateljev so v tej številki pod naslovom Tiskovni fond Proletarca.)
Skupna vsota je bila $7.56. Hvala, v imenu lista vsem, ki I die prepevali. Pri nabiranju (prispevkov sta pomagali Frances Pogorelec, ki za napredno stvar )*)Vsod rada pomaga,
ravno tako Frances Boltezar. Razume se, da tudi Frank Pogorelec ne zaostaja za drugimi.
Ako je pomotoma kako im6 izpuščeno, sem pripravljen napako popraviti 6im se me nanjo opozori. Bili smo pač vsi veseli v prijateljski družbi, pa se lahko primeri, da človek kaj pozabi. Moj naslov je 303 Spring St., Pueblo, Colo.
Ko to pišem, je pri nas silovita vročina. V gorah, v gozdovih pa je hladno, in eden takih krajev je bližnji Rye, kjer smo se na praznik neodvisnosti na slavju omenjenega društva res fino zabavali.
' Frank Boltezar.
Piknik kluba št. 27 JSZ
Cleveland, O. — Poletje naglo beži mimo nas; še nekaj tednov, pa nas bo pozdravilo jesensko vreme. Zato semora-mo po.žuriti in izkoristiti vsako priliko za »izlete, dokler je poletje še tukaj. Na njih smo deležni svežega zraka v prosti naravi, sonca, ki je koristno zdravju, in zabave.
Tukajšnje občinstvo se s tem obvešča, da priredita tak zlet ali piknik klub št. 27 JSZ in pevski zbor "Zarja" v nedeljo 2. avgusta na Močilnikarjevi farmi. Ta prostor je dobro znan vsem Slovencem tu in v okolici, zato bi bilo podrobno opisovanje o njemu nepotrebno.
Tudi ni potrebno, da bi na dolgo razkladal, v kak namen prirejajo organizacije piknike. Vsak socialistični klub ima svoje posebne naloge, ki jih ne m$re z uspehom vršiti, če mu manjka gmotnih sredstev. Socialistične organizacije so pred^traža delavskega gibanja. Delavcem so ravno tako potrebni kot kapitalistom republikanska in demokratska stranka. Dolžnost nas vseh, ki smo odvisni od dela svojih rok, je, da tako stranko podpiramo, ker se bori za odpravo sistema, v katerem so delavci obsojeni na brezposelnost, pomanjkanje, v vsestransko izkoriščanje in v druge nadloge.
Kakšen • bo spored našega skupnega piknika, povemo pozneje. Glavno sedaj je, da si datum 2. avgusta rezervirate za udeležitev našega izleta, članstvo ostalih klubov JSZ v Clevelandu vabimo na sodru-žno sodelovanje s tem, da se piknika udeleže in da ga oglašajo med rojaki, čimveč nas bo toliko bolje za naše gibanje.
Odbor.
IX. IZKAZ
Chicago, 111. Michael Chavich $15;
po $10: Frank Udovich in G«or|« Maslach; »kupuj $:i5.00.
Salem, O. Klub «t. 24 JSZ od pr* bitka piknika $10.00.
VVest AIIU, Wis. — John Ltnb $1.50; ~po $1: Louis Suban, Praak Zaje, L. Bolskar, Frank Erm*nc, Vi«, tor Puncar, FranR Bcrjfant in Lovil Robsel (Keno»<ha); Mr«. UchiMi 50c; po 25c: Frank Perko, Jos. Jančar in Tony L?nko, skupaj $9.7&, (Nabral Joseph Radel.)
Pueblo, Colo. Po $1: I*nae Urbn in Paul Rus. Po 50c: Edvard Tom« in Frank Tomšič; Frank Pečnik 2te; po 25c: Blaž Strovas, Fr. Brayda, Fr. Smarajc, John Germ, Fr. Žel«, St**« šajn, Ludvik Jakše, Pet« Muhicto; Mike Persieh. Martin Miklich, Frtnk Pogorelec, Mike Po*orelec, Ft*h«i Pojrorelec, Frances Boltezar, Josepii Stijrlič in Filip Ferkovič; po lOc: fi. Radosavich, Mike Gabrijan in Johu Klaneher; skupaj $7.56. (Poslal Fr. Boltezar.)
Cleveland, Ohio. Louis Zorko ?2; Theresa Gorjanc $1; skupaj $3.00.
Clarendon Hills, III. Jo*ko Oven #5.
Detroit, Mich. Po $1: Peter Benedict in Martin M<?nton; skupaj $2.00.
Ljrons, III. Martin Potokar $1.00.
Arma, Kans. Anton Šular $1.00.
Bar ton. O. Joseph Skoff. $1.00.
Johnstown, Pa. John Langerhok $1.00.
Springfield, IH. Jos. Ovca $1.00.
Parkhill, Pa. Jacob Gabrenja
Crafton, Pa. Michael Jerala 70c.
Canon sburg, Pa. Frank Samsa 50t
Bon Air, Pa. Math Pristave*
Point Marion, Pa. Po 25c: ITOI Pečjak in Tony Zupančič;.sku^ 50c.
Superior, Wyo. John Porenta.
Milwaukee, Wis. Neimenovan 86e.
Skupaj v t«m iakatu $79.21. Pm-snji izkaz $148.35, skupaj $227.18.
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JE&NOTI
NAROČITE SI DNEVNII
Stan« mm calo leto $6.00, pol leta /3.00
Ustanavljajte nova drultta. Deset članov(ic) je treb» * novo druAtvo. Naslov za lia* i" za tajništvo j«?
2657 S. Lawndale An. CHICAGO, ILL.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON -
OFFICE HOURS: At 3724 W. 26th Str«#t
1:30—3:30; 6:30—3:30 Daily Tel. Crawford 221S
Al 1858 W. Cermak RA
4:30—6:00 p. m. Dalfr Tel. Canal 1100 Wedncsday and Sundaj appointments only Resldence Tel.i Crawford M« If ao answer — Cal» Austin 5700
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
183« N. IIALSTED STREET, CHICAGO, IIX.
Tet. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NA*
Jurij Čičerin, prvi diplomat USSR, ki je pridobival kapitalistične dežele za mirne odnošaje z zvezo sovjetskih republik
Ime Jurij čičerin je bilo do leta 1W0 v svetovni javnosti telo znano. Nasledil je Leona Trockija. kateri je pustil koml-sarijat za vnanje zadeve v času mirovnih pogajanj sovjetske Rusije s kajzerjevo Nemčijo v Br*«t Litovska. Oičerin je imel silno težavno delo, ker so bile razmere v sovjetski Rusiji popolnoma neurejene, kapitali--rt'Čne vlade pa so ji bile brez izjeme sovražne. V nekaj letih je prebil led, ker so se notranje razmere v USSR zelo stabi-liilrnle. In ker je bil pritisk delavskega razreda v kapitalističnih državah tolikšen, in od-
JURIJ CICER1N
por USSR jačji kot so kapitalistični državniki pričakovali, da so vlade pričele druga za drugo 'priznavati", da je na svetu dežela, ki se imenuje U. S. S. R. in poslale svoje zastopnike v Moskvo. I):»ties imajo poslanike v Moskvi vse važnejše dežele na svetu.
Dasi radikalec, vendar ni bil v zameri z nobeno deželo, kakor stit bila vsled svojih aktivnosti Lenin in Trocki. Vrhtega mu je bilo v prilog, da je bil rojen in vzgojen v takozvani boljši družbi, ne pa v proletar-akih plasteh, katere so bile med diplomati aristokratskih titelnov skrajno zaničevane.
Revolucionarjem se je čičerin pridružil 1. 181)7. Pred tem je bil v carjevi diplomatični j/uŽbi. Omenjenega leta se je odpovedal svojemu posestvu in odšel v Nemčijo študirati nem-Sko socialno demokratično gibanje.
L. 1905 se je hotel udeležiti ruske revolucije, a načrt mu je prekrižala bolezen. Po porazu upora 1905 je pričel delovati med ruskimi in drugimi revolu-
cionarji v Londonu, Parizu in Berlinu. Po ruski revoluciji I. 1917 so ga v Angliji zaprli in leto pozneje ga je angleška vlada zamenjala za svojega diplomata Huchanana, ki je bil zaprt v Rusiji, čičerin po prihodu i Rusijo ni bil v zadregi za službo. Bil je vešč diplomat z dolgoletno prakso in ob enem razumel ustroj in razvoj ruske revolucije. Ker ji je diplomati-čno izvežbanih ljudi primanjkovalo, ao morali sovjetski komisarji najti nekoga, ki ne bi bil zgolj propagandist, ampak diplomat, ki bo kos drugim diplomatom. Tako je bil za to mesto določ.en čičerin.
Poznanje raznih dežel (Anglije, Francije in Nemčije), s katerimi je imel največ opravka je veliko pomagalo pri njegovem delu. V oviro pa mu je bila težka kronična bolezen in včasi se je vsled toge udajal pijači. Zelo rad je igral na har-po. Načeljeval je delegaciji, ki je v Lokarnu sklenila zvezo med USSR in republikansko Nemčijo, kar so mu posebno v Franciji zelo zamerili. Na razorožitve »ni konferenci 1. t927 je zahteval razpustitev armad in uničenje orožja. Dosegel ni ničesar. Rinija je medtem sama zgradila veliko armado, dasi je še vedno pripravljena na razorožitev, če jo izvrše tudi druge velesile, česar pa posebno zdaj niti%z daleč ne nameravajo.
čičerinovo stanje se je do 1. 1930 toliko poslabšalo, da mu je sovjetska vlada dala dopust. Nekaj časa so ga nado-mestovali podtajniki v oddelku za vnanje zadeve, potem pa je čičerinovo mesto dobil Maksim Litvinov. čičerin je potem pohajkoval in bolehal. Ko je a-meriška časniška agentura A. P. poročala iz Moskve o njegovi smrti, je med drugim omenila, da je policija v Moskvi-decembra 1931 našla v obcestnem kanalu pijanega berača. Bil je Jurij čičerin. Sovjetska oblast ga je nato poslala v sa-natorij, kjer bil do svoje smrti. Dasi pozabljen skoro takoj ko je bil ob diplomatično službo, ga ima zgodovina U. S. S. R. v svojih poglavjih trajno zapisanega v vrsti najboljših graditeljev nove države.
Po zboru JSZ
Arma, Kan*.—Spor v stranki je povzročil, da je tudi na zi>cru JSZ bilo toliko nesoglasja, kot že ne ml povojne dobe. Največ nesoglasja je pač bilo zadnji dan zborovanja, ko je resolucijski odbor predlo&il resolucije, ki določajo smernice J>'Z za v bodoče. Predloženo je bilo poročilo večine in manjšine. Z znatno večino je bilo sprejeto Sporočilo večine odseka.
Zbor se je zaključil v nekaki napetosti, razočaranju in re-signaciji. Sodrugi; jaz ne vidim vzroka za to. Saj zadostnega vzroka v resnici ni. S stranko lahko sodelujemo naprej, in če se bo situacija poslabšala, pa imamo še vedno priliko določati drugačne smernice.
Razume se, da je padlo več izivalnih besed, zabavljic in nekakšnih groženj, češ, če bo! to sprejeto, pa odstopim! Vae take besede niso vredne iskre- j nih sodrugov. V JSŽ je še vedno dovolj prostora za vse. In! upam, da bomo tudi v bodoče j lahko skupno delali, pod okri-, Ijem federacije, za naše cilje.
Tistim, ki so glasovali za predlog večine odseka, ki je bil »prejet, moramo priznati, dfi so glasovali iz svojega naj-bbljšega prepričanja in s tem koristiti našemu pokretu. In i ravno tako poštena mora biti večina, d^. pri z na tistim, ki so glasovali ža predlog sodr. Mo-leka, da sb glasovali iz ravno istega prepričanja.
Mi zunanji člani upravičeno pričakujemo, da boste vi, vo-| dilni sodrugi, med katerimi je, nesoglasje, delovali složno tudi v bodoče. Da boste nam zu-j nanjim članom dajali inspiracije, navdušenje in energijo za nadaljnje delo. A. Sular.
Proletarec, July 19, 1936.
Farmarji se vsled suše iznebujejo živine
V Dakotamt, v Montani in v lowi j« nastala letoa tolikšna auaa, da jr zmanjkalo vode za sivino, č«lrd tega so jo morali farmarji poslati bodisi v klavnice, ali pa z vladno podporo v kraje, kjer voda ne primanjkuje. Škodo v tek državah cenijo samo na pšenici nad $250,000,000. V No. Dakoti so te posušile akoro vse reke in potoki, med njimi celo rek« Missouri.
J9
Revija "Arbitrator se izrekla za socialistično stranko
Znana napredna revija The1 Arbitrator, ki jo urejuje VVil-liam Floyd, se je v julijski številki izrekla za podpiranje socialistične stranke in priporoča čitateljem, da naj glasujejo novembra t. 1. za celotno socialistično listo, ker je to najizrazitejši način za odobritev načela produkcije za potrebo namesto za profit.
a
SIJAJEN USPEH DETROITČANOV Z UPRIZORITVIJO "KAMNOLOMA"
\T •	» •	• • ti
Največja unija
"Ncm:ka delavska fronta", kateri so vsi delavci v Nemčiji prisiljeni plačevati članarino, ima 25 milijonov "članov".
RAZNOTEROSTI
Bridgeport, O. — Dne 8. julija je preminul L. Hočevar za posledicami mrtvouda. Pr zadel ga je pri delu v rovu teden prej. Bil je član druš. št. 13 SNPJ. V življenju je imel mno" go težkih neprilik, kakor pač vsi proletarci. Bil je reden naročnik Am. druž. koledarja in
Majskega glasa.
*
Naše kraje je te dni obiskal organizator u>c. stranke s. Mo-narch. Vozi se z zvočnim tru-kom, ki služi agitaciji za stranko. Naš in angleški klub sta prevzela odgovornost za vso njegovo agitacijsko turo v tem okraju.
• *
V nedeljo 19- julija dopoldne se vrši seja! kluba št. 11 JSZ. Dolžnost vseh članov in članic je, da se je udeleže. Ena rzme<l izredno važnih točk bo poročilo delegata o XI. rednem zboru JSZ in Prosvetne matice. r Dalje bomo morali ukrepati, kako čimprej sklicati konferenco klubov JSZ in društev Prosvetne matice, ki se bo vr-* la v Povver Pointu. Poleg teh dveh bo na dnevnem fedu več
drugih važnih zadev.
#
Enajsti redni zbor JSZ je za nami in delo pred nami. Ako smo res to, za kar smo se na zboru pokazali, bomo dane si naloge tudi vršili. Torej vsi na delo za pokret.—Joseph Snoy.
S seje slovenskega kluba brezposelnih
Chicago. — Seja slovenskega kluba brezposelnih, št. 61, včlanjen v Illinois W>rkers AllianVe, se bo vršila v Četrtek Iti. julija ob 8. zvečer na 22nd in Damen Ave. Udeležite se je polnoštevilno, ker je zelo važna. Razpravljali bomo posebno o vprašanju relifa, kateri je bil poslednje- tedne bodisi ukinjen ali pa zelo prikrajšan. Dalje bomo razpravljali o re-strikcijah v \VPA in sploh o vsem, kar se tiče problemov brezposelnih delavcev in njihovih družin.
čuli boste tudi o demonstraciji brezposelnih pred mestno hišo (( ity Hali), ki se je vršila zadnjo sredo. Govornica na tej seji bo mati Kune, ki je vodila omenjeno demonstracijo. Torej, dne 1& julija vsi na sejo.
Dva dni po tej seji — v soboto 18. julija, priredi ta organizacija brezposelnih veliko demonstracijo pred mestno palačo (City Hali) in pred relif-nim uradom. Zbirališče bo v Union parku ob 10. dopoldne, >d kjer odkorakamo do mestne hiše. Vršila se bo proti drastičnim omejitvam relifne akcije, katero so v začetku tega meseca skrčili 30 odstotkov. Torej v soboto 18. julija vsi na plan. — Joseph Oblak.
COUGHLIN IN LEMKE LE ZA FAŠISTIČNI "RADIKALIZEM"
(Nadaljevanje s 1. strani) tero bi delavska stranka Roosevelta indirektno indorsiral a. Delavska stranka bi se z njo Izrekla, da je Hearstova-Lan-donova repuMikanska kombinacija v letošnji kampanji {lavna in najopasnejša sovražnica delavstvu in glavna nosilka fašizma« vsled tega mora lelavstvo uporabiti vse sile, da jo porazi.
Nasprotniki resolucije so argumentirali proti z dokazi, da <o Rooseveltovi osebni prijatelji in voditelji demokratske stranke,, Jcot so governer Mc-Nutt v Indiani in zvezni senator Joe Robinson v Arkam.asu prav taki reakcionarji in nosilci fašističnih metod, kakor
Hearst in Landon. Ker pa so komunisti* le insistirali v spre- u jem svoje resolucije, jim je neki delegat premogarjev .dejal, i da naj se demokrati vseaejo ns^ leno stran dvorane in delegati,! ki hočejo graditi delavsko stranko, pa na drugo., Demo-! krati riaj potem indornra^jo | Roosevelta kolikor jim drago, delegati, ki jim je za delavsko | stranko, pa bodo nadaljevali z | dano si nalogo.
Soc. stranka v Illinoisu je na delu, da dobi po zakonu predpisano število podpisov, kate-r h je treba nad 25,000 v vseh okrajih države. V čikaške m o-! kraju je stranka določila kvo-I to 18,000 podpisov.
Konvencija soc. stranke
v Pa. bo 8. in 9. avgusta
. Vso postojanke soc. stranke v Pennsylvaniji so dobile obvestilo, da so volitve za delegate razpisane in da se bo konvencija državne organizacije vr"i-la 8. in 9.. avgusta v Pitts-burghu. I
Volitve de1egato\>se končajo 31. julija. Dobro bi bilo, da izvolijo delegate vsi naši klubi, ker imajo iste pravice, kakor angleški.
Notranji spor bo prišel na dnevni red in konvencija bo sklepala o njemu. Za naše klube je potrebno, da čujejo oba zvona. Bodimo razsodni, stvarni in pogumni, pa bodo sklepi takšni, da gibanje ne bo imelo /kode, pač pa korist.
Možno je, da bo konvencija državne organizacije premeščena v Harrisburg, in v tem slučaju se bo vršila 15. in 16. avgusta. Ampak kar se volitve delegatov tiče, to ne dela raz-like.
Izid volitev mora biti naznanjen uradu na naslov Socialist Party of Pa., 507 Columbia Bldg., Pittsburgh, Pa.
Anton Zornik.
Swedish Cooperatives Challenge Profiteering
(Continued from page 6.)
tW sfory of the Lunia electric bulb Tactory wich smashed the povver of th.» vvorld electric lamp cartel.
Fighting Profiteering
Prior to the i ntry of the coopera-« tive* Irto the field of electric lamp manufaoture, a 25-watt lamp cošt 1.35 krona—at least f if ty per cent mor« than it should have cost. The mere announc m -nt of the decision to eriet a cooperative factory suf-liced to feteh the priče dovvn to 1.26. On the coinpletion of the factory the cartel priče vvas dropptd to 1.10. A fevv months later, vvhen the fir^t co-operative lamps appeared on the market, the ptice vvas once more cut —to 0.05. Novv one can buy a 26-watt lom p any vvhere in Sweden for 0.85 and the manufacturer stili makes a profit.
A further development in the utrug^l • ajrain^t the vvorld monopoly in lamp manufacture i* contained in | the annopneement made by the | ScottMi fraternal delegate to the I conference of the construction of a jcooperative tactory in Gla.^govv vvhich vvill make an. onslaught on the ex-! to rt i ona te prices of lamps in Great Hiilain. At the same time the move is an" ilustration of the cooperative movement, a*.the faotory vvill be se-t up vvith Svvtdif-h assistance and on the lines of the Luma factory, vvhich, in turn? is ovvned joint!y by the co-operatrive societics of the Northern countries—Svveden, Denmark, Nor-way and Finland.
Drama "Kamnolom", ki jo I je spisal Tone Seliškar, je ena femed najizrazitejših socialnih iger, kar jih je bilo izdanih vi slovanski literaturi. Vsak igralec ali.igralka ima v nji priliko pokazati'izrazit tip. kakršni se krešejo več ali manj v vseh proletarskih predelih in v delavskih bojih. "Kamnolom" sicer ne predstavlja trpljenja in bojev delavcev v kaki veliki industriji. amnak v malem pode-, želskem obratu, kajti napisan je bil za razmere na Slovenskem. Kljub temu prikazuje delavca v položaju kakršen je bodisi na Slovenskem ali pa v kamnolomih pri Chicagu, v industrialnih obratih na ameriškem jugu, na Japonskem in kjerkoli.
Režiser Frank česen je nekaj dialogov spremenil, da so času in ameriškemu odru primernejši. Najvažnejša sprememba v tej drami pa so muzi-kalni nastopi, ki jih je priredil zborovodja detroitske "Svobode" John Berlisg.
Prv.č je bila ta igra v tej ob-Nkl vpr »zor jena v Deti^u. V Chicagu so jo isti igraltnSp >no-vili v soboto 4. julija v dvorani Sokol Havliček ob priliki XI. fMnega zbora JSZ 1n Prosvetne matice.
Igralci so svoje vloge jako dobro predvajali. Minerja- Milana je rgral Jack Gorup in njegovo ženo Lizo Ivanka Urban. Vlogo Milanovega očeta je imel Ciril Stular, obratovo-djo Alfreda je igral Avgust P'at in paznika Joseph Kor-•ich. Vsi ti so se v svoje vloge
prepričevalno vživeli in na av-dijenco napravili močan vtis. V petju in predvajanju svoje vloge se je še posebno odlikovala Ivanka Urban. Oorupu, Stular ju rn P lat tu gre istotako priznanje, da so svoje težke, dokaj velike vloge dobro izvršili.
Za čimboljši efekt celotne predstave so se potrudili vsi drugi igralci, če so krajše, podrejene vloge >dabo predvajane, so z njimi vred tudi velike pokvarjene. V krajših vlogah so nastopili Joseph .Kor-sich, ki ga omenjam prej, dalje Mike Glad, Frank česen ml., Janko Zornik, Urška Sem-ro, Ančka Plazar, Lovro Sluga, Albert Naprudnik, Leo Junko in Anton Jurca. Ostali delavci in delavke v lej igri so bili J. Spendal, K. Junko, M. Glad. A. Travnik, - A. Klarich, M. Jurca, R. Potočnik, J. Grum, L. Sluga in M. Potočnik.
Igralci so svoje vloge znali dobro na izust, poleg tega pa so bili [zborno priučeni potrebnim kretnjam, da ni bilo ničesar pretirano in nihče v zadregi. Bilo je očividno, da ima šc-petalec v tem zboru lahko delo. Brez spretnega režiserja, kakor je Frank česen, bi.taka harmonija ne bila mogoča.
Pevski nastopi v zboru so bi-. Ii vrt dobri, ne pa toliko vsi so-' lcspevi in duet i. Orkester je svojo nalogo pod vodstvom J. B^rlisga častno izvršil.
Ako bi človek hotel iskati hiibe v predstavi,bi se jih dobilo, kakor na vseh predstavah diletantskih zborov. Saj niti
predstave poklicnih igralcev n'so brez njih. Ako pa človek upošteva, da so bili igralci na poti iz Detroita v Chicago v avtih skoro vso noč in "da so se več ali manj utrudili, dalje njihovo skušnjo popoldne, zvečer pa predstava v. vročini, mora pravično priznati, da so nam predvajaji igro, kateri smo lahko z zanimanjem sledili od začetka do konca^ Režiser Fr. česen, dirigent John Berlisg, in igralci ter igralke so lahko upravičeno zadovoljni nad svojim uspehom. Masker je bil Filip godina, sufler Rudolf Potočnik. za lučne efekte pa sta skrbela Estok Menton in Jim Kadlec.
Med dejanjrma je zapela par pesmi Mrs. Plazar iz Detroita, ki je glasbeno nadarjena moč. Otvoritveni govornik je bil Joško Oven, ki se je pred leti v detroitski naselbini veliko udejstvoval, v imenu kluba št. 1 pa je pozdravil goste in čikažane John Rak.
Udeležba je bila obilna. Kakih 250 ljudi je bilo iz drugih naselb n, ostali pa so bili čika-žani. Sploh je prišlo precej več ljudi, kot pa jih bi človek na vroč julijski dan mogel pričakovati.
Po igri se je razvila pri-jetna prosta irT plesna zabava. Plesalcem je igral J. Kochevarjev orkester.,
^ Klub št. 1 ni storil napake, ker je povabil zbor klubov št. 114 in 115 JSZ v Chicago. Izmenjavanje, oziroma 'gostovanje "naših dramskih zborov na odrih ..v drugih naselbinah 1k> dramski umetnosti med našim narodom v veliko korist. — X.
Unije za Roosevelta
Med unijami, ki so se letos izrekle podpirati Roosevelta, je Cap and Millinery VVorkers International Union, v kateri je veliko Slovencev, posebno v Nevv Vorku in v Chicagu. Do letošnje kampanjUe so bili voditelji te unije večinoma člani ali vsaj simpatičarji socialistične stranke. Pretežni del v nji tvorijo Židi.
Demonstracija brezposelnih v Chicagu
Illinois Workers Alliance sklicuje brezposelne v protest-| no demonstracijo prtfti ukinje-Inju, oziroma zmanjšanju relifne akcije. Vršila se bo v soboto 118. julija. Državna konferenca jI. W. A. bo v nedeljo 19. julija v Stauntonu, na kateri sodelujejo tudi socialistične organizacije.
Čitajte "Proletarca" in priporočite, da to store tudi drugi.
Prednost fašistične unije
Nemški delavci so primorani plačevati fašistični "delavski fronti" vsako leto 400 milijonov dolarjev članarine.
NAD 30.000.000 DELAVCEV BREZ SVOJE ORGANIZACIJE
DR. F. PAULICH
ZOBOZDRAVNIK
Ordinira vsak dan ra*e nsrede od 9. zjutraj do p. svečer.
V nedeljo po dogovoru. PHONE: CICERO 610
2125 SO. 52ND STREET
CICERO, ILL.
FEX(LS
(Nadaljevanje s 1. strani)
ni podal v kampanjo nepripravljen.
John L. Lewis se je postavil na čelo akciji za organiziranje delavcev po industrijah in zdaj pravi, da ne odneha, pa naj stori A. F. of L. karkoli. Predsednik slednje že .vse prošle tedne preti z izključenjem. .
Ampak odbor za industri-alno organizacijo gre dalje ne-oziraje se na pretnje. če bo koncem konca v stanju podreti obzidje nasprotstva. ki ga ovira s strani reakcionarnih vodij strokovnih unij, in hkrati mogočni jeklarski trust, je zaenkrat ?e vprašanje. Republikanska stranka se po svoje trudi, da zase je čimveč zmešnjave v| unije. Posamezni kapitalistični dnevniki'v krajih, kjer je napor za organiziranje delavcev najhujši, store kolikor morejo,( da bi odvrnili delavce od "zu-| nanjih vsiljivcev" (unijskih organizatorjev).
Boj je resen. Socialisti smo
na strani odbora za industrial-no organizacijo. Le malokdo izmed socialistov, ali bivših socialistov, se ogreva za taktiko večine eksekutive A. F. of L. Se celo reakcionarni Matthevv VVoll se je izrekel proti izključevanju unij, katere podpirajo odbor za industrialno organizacij <T.
Le\vis ima tiapake. V unijah je storil že veliko, kar mu ni odobraval noben zaveden delavec. Ampak v tem slučaju je stopil na čelo akcije, brez kakršne ameriško delavstvo ne pride \ unije! Norman Thomas je v radiu prošli petek izjavil, da je socialistična stranka bila vsikdar za industrialno obliko unij in zato to gibanje od nekdaj podpira. Obesem jc na naslov vodij odbora za industrialno organizacijo izjavil, da sama industriaina unija ne zadostuje, kajti če hoče ameriško delavstvo biti kdaj svobodno, se mora organizirati tudi politično, ne pa lomiti kopja za Roosevelta in demokratsko stranko.
RESTAVR/CIJA IN KAVARNA
2609 SovLawndale Ave. Oiicago, III.
Tel. Crawford 138J J Pristna In okaina domača jedila <
SEARCHLIGHT
(Continued from Paj?e 6) than manv expected. This vvas due solely to jjovernment help. The capitalist« are becominp arropant again and vvant to eru <h their beneficient jrovernment ally' vvhich resuscitated them. They are troin? right back to their old tricks of deadly cutthroat com pet i t on. To do that they vvill have to redoce vvaires. Yo«», stock up and then, back to laying off help and another cycJe of the system of depres-rions. Juet hovv soon, one can't say, but that it'* on the way, you can see it plready. Keep your eyes open. VVatch the events during the next year.
Milvvaukee Leader
Največji ameriški socialistični dnevnik. — Naročnina: $«.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece.
Naaloe: 540 W. Janeau A**.
MILWAUKEE, WIS.
.........."HI
•ki i ■ ■ m M< »..mut
l BARETINCIC & SON
I
„	Tel 147S
a POGREBNI ZAVOD
3 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
:w'>wwm-<w-vmmmm\\\m\mwm
PREČITAJTE in
TAKOJ SPOROČITE
svoje ime, naslov, poklic in tel. štev.
DA TUDI VASE IME UVRSTI KLAJ FICIRANI
IACKJO >■ POVEajEHCt ■a nabhani* poHMkov v v«aki koloniji, bottoj*« *a»lulek ob malrm trudu ta *an*. »Ijivd.Inteligentno in poznano u„.bo PIŠITE!
#

M> FiftK Av.
V/ATOV I/LOV ENCft/.
|VAN mAPlNtO
Urednik

lik..
A Yugoslav Weekly Devoted
to the Interest of the Workers
OFFICIAL ORGAN OF Yugoslav Federation S. P.
PROLETAREC
EDUCATION,
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COM MONWEALTH

NO. 1505.
PubMshed weekly at 2301 S. Lawndale avt.
CHICAGO, ILL., July 15, 1936.
VOL. XXXI.
AT THE CROSSROADS
» ■ *
Workers Not Sharing In The Recovery.—Buying Power Handicapped By Low VVages And The Army Of 12 Million Unemployed
"THE HUNGRV SHALL NOT STARVE
»f
An Assurance That Holds Good For The Rich, But Is Only A Promise To The Poor
"Recovery" is now at the cross-roads; vvhether it take« a turn into an era of "unprecedent prOsperity" or U headed back into another and even more serious v depression de-pends u|>on Ihe intelligence of business.
The choice is stated in The Month-ly Survey of Business of the American Federation of I^bor. which insist« that if larger profits are cx-pected, employers must substantially •increase the vvorkers' purehasing povver.
This conclusion is backed up by sound business authority,-.The Sur-vey points out. It quotes Fortune'as* saying that "the capitalist system has become increasingly dependent for further development, if not for its very survival, on the purchasing power of the masses." A similar view was voiced by Standard Statisti?«, which said that "rising vvage pay-ments mean rising public purchasing .povver, which is needed to sustain recovery."
"VVorkers," the A. F. of L. Survey declares, "must insist on these vvage inereases, for industry has 1jow reached the danger point. From now forward/larger profits will be ma le, but vvorkers' buying povver will lag behinfl industry's producjng capacity unless vvages are inereased propor-tionally."
The business pick-up has proceed-ed at a more rapid pace than had been anticij»ated, The Survey con-tends. Corporation income for the first quarter is estimated by Standard Statistics at 50 per cent above the same period last year, while the same authority prediets a 75 per cent gain for the second quarter.
"If this high level continues throughout the year—and there are many factors to warrant the con-vietion that it vili," The Survey declares, "1936 profits will be close to the 1926 average. That vvould bring them within 24 points of the abnor-mal levels of 1929."
The worker, however, is not sharing in the recovery, The Survey em-phasizec. While wages have advanced since 1933, the gain has been largc-ly canceled by higher living cosis, "real" vvages being less than 2 per cent above 1933, the pit of the depression.
Meanvvhile, vvorkers are shovvn to have inereased their produetion, while labor cost per unit produced is down 3.7 per cent.
If this inequalitiy is not promptly corrected, The Survey declares, the country might as vvell get ready for another erash. It recalls what hap-
pened in 1929 to illustrate ita con-tention that industry is treading dan-geroui ground. In that year the total income of vvorkers was 10 billion dollar* less than was needed to meet their minimum needs, while the in-dications are that this year the "real' income of vvorkers vvill fall 18 billion dollars short of the amount required to provide a decent living.
"American business," The Survey ad Is, "has been a succesšton of booms and depression«. f Prosptrity has never lasted more thaji a fevv years and for every year and a half of pro«perity we have had one year of depression.
"VVorkers cannot get enough buy-ing povver to make their need an 'effective demand' on industry, while industry cannot operate to capacity because vvorkers need more buying
power. \Vorkers vvith their labor can create buying povver, but over 11,-500,000 of them are denied a chance to do so."
Lifting buying povver and produetion to the level of need, The Survey says, is "the economic frontier we have yet to conquer." Under a "dog-eat-dog" the economic sy»tem, it sug-gest«, there is little hope that the individual can boosfc general income levels or lift the general buying povver. -
But, The Survey emphasize«, organized labor can and should raise vvages for work»rs in general. And it can arvd should insist that the "dog-eat-dog" economic system be chang"d to one in vvhich produetion vvill natura1ly balaitce consumption and depressions vvill go out of style.
The Milvvaukee Leader.
SWEDISH COOPERATIVES CHALLENGE PROFITEERING
By Reginald Spink
Vigorous grovrth in membership, together vvith a corresponding increase in turnover and a steadily ex-panding produetive activity,are the chief features of the report to the 37th annual convention of Svvedish Consumers' Cooperatives, held in Stockholm.
The report to the convention, vvhich vvas held on May 22-23, shovvs £hat at the end of 1935 there were 740 societies, covering the entire country from the extreme South to vvell vvithin the Arctic Circle and ovvning over 4,000 fully equipped and modem stores. Membership of the societies inereased during the ycar from 550,615 to 568,161.. If each member be taken as represent-ing-on the average a family of three, it vvill be seen that about one and three-fourth* of a million people, or between one-fourth and one-third of the total population of Sweden, are »erved by cooperatives.
Scientific Research
During the past year the aggregate turnover of the retail stores topped the record high figure of 410 million kronor, as compared vvith 376 million the previous year. The turnover of the vvhote&aie society inereased from 165 to 177 million, vvhile the value of the products of cooperative factories likevvise vvent up from 92
T II A T iS N E \YS
A Dutch manufacturer suffering heavily under the depression, dis-covered the formula for a terribly destruetive incendiary bomb. One government offered him $180,000 for the patent and prosperity vvas definitely just around the corner for him. But the Dutchman declared that he had "received guidance from God to drop the entire transaction." He destroyed the formula for the bomb and kept his hands clean of blood money.
Listen further to Thomas J. Wat« son, prominent American business man, speaking at a meeting of the
Council of the International Cham-ber of Commeice in Pariš. He declared :
"VVorld peare is the most important thing- of ali in connection vvith future prosperity. The collapse of vvorld trade vvas brought about by the last war, the so-called vietors suffering materially and morally along with the losers. The fact that we have not been able to vvork it out up to now is no reason for giving up."
VVhen business leariers speak out for peace—that is news.
VVorld Events.
to 102 kronor. The profit of the vvholesale society was nearly 7 million kronor.
The conference discussed a pro-posal to set aside for scientific re-search in the rayon industry eighty per cent of the annual net profits of the cooperative cellulose mills at Norrkoeping. It was explained by Director Albin Johansson that the relativen high prices of Svvedish ar-tificial silk were due in large mea-sure to closely guarded trade secrets. Difficulty vvas experienced in ob-taining properly qualified techni-cians, vvho vvere generally engaged under long contract, vvhile the private factories were closed to people desirous of studying the industry.
July i* the vaeation month and right after the glorious Fourth is ce-lebrated to help Du Pont and a lot of Chinese merchants keep the vvolves away from their doors, little Gloria Vanderbilf is going on her annual outing. Gloria is heir to about I million dollars vvorth of New York Central railroad profits.
VVhen an ordinary labor stiff gets ready to take a vaeation he piles everything into a second-hand car and hits for the lake vvhere fi.*hing is good and rents are lovv. That'« about ali he ran hope for.
But vvhen little Gloria takes a vaeation her Guardian has to go to court and get some judge to okay her expense account. So- last month a small anny of attorneys vvalked into court and had the stamp of ap-proval placed on her outing. The court said she could spend $4,250 on her July vaeation and not a cent more. Gloria i« only 12 years of age and that accounts for the small al-lovvance. She was given the kid rate.
Rent is going to cost her a flat $1,000. For those little inckientals like buying a tooth brush to replace the one left behind she is allowed $150 per vreek. Coal will cost $65 for the month and in order to permit her to keep abreast of the news vvhile she i« away from her Nevv York mansion, the court set aside $15.17 for' nevvs-papers. This item alone is tvvice the cost of a one-month subseription to every nevivspaper and tabloid published in Nevv York.
It vvas Hoover vvho said "The hun-grv shall not starve." Or vvas it-Con-fucius* Or Coolidge? Anyway, the court saw to it that Gloria vvill be
armored against starvation. He al-lovved her $700 for food, and if ice cream cones are tabooed as foo I she'11 just have to get along vvithout them.
Happily, she's getting the fresh air, «u'i and mosquito bites for noth ing-r-the. same as any ordinary labor pkate.—Minnesota Union Advocate.
BRANCH PICNIC IN J0HNST0WN SUNDAV
Johmtown, Pa. ~ Branch No. 5 JSF vvill hold a picnic Sur>day, July 19, at the Ix>rain Boro Park. A spe-cial feature at this picnic" vvill be the speech given by comrade Dr. Van Ksaen of Pittsburgh. A cordial invi-tation is extende<l to aH friends, and »ym|>athizers to attend. There vvill be plenty of entertainment and a good time assured. Reserve the date novv and join our comrades aftd friends for a pleasant afternoon Sunday, July 19, at Lorain Boro Park. — Committee.
the role of our english sectionsjn jhe jsf
A Report Submitted To The XI. Regular J. S. F. Convention By John Rak
PROGRESS
tAl i ■
Don't say the world isn't getting better! In the old days vvhen grand-daddv l>ecame too feeble to hunt hi* ovvn grub, tbe youngsters of the tribe pensioned him vvith a stone axe. Novv the young ones use the ftone axe on each other and le< the old ones starve.
Kven the conservative might believe in a human and fair system if it <lidn*t cost him anything. •
LET S GO FORVVARD!
Novv that our convention is over vve should launch an effective cam-The results of the re?^arch un ler- i paigrf to increase our Socialist aetiv-taken in the cooperative factory ities. Every decision or blue print vvould be available to ali produeers f(>r Socialist vvork adopted at con-in the general interest of the con- ventions or branch meetings are sumers, vvho vvould benefit by the MEANINGLESS unless they are
lo vve red prices. The leadership vvas authorized to reserve the amount proposed for a period of 25 years.
The determination of the cooperatives to bring dovvn the priče of rayon recalls similar activities in industries, including
various
other
(Continued on page 5.)
Turned Radical
A man named Christ Popoff vvas refused natural iiation because he didn't knovv enough to be a citizen.
VVhen he came back the secon 1 time he knevv the Declaration of In-dependr^nce by heart an-d the speech-es of Jefferson and Lincoln.
"Trn sorry," the judge said. "Novv you knovv too much to be a citizen."
CARRIED OUT as far as possible.
At our convention just past vve decided to do a good many things. Our publications are of first importance to us. They need every effort that our comrades can give them to increase their circulation. Our branches come next. VVe.must get a larger number of comrades to share the responsibility of making the meeting« ATTRACTIVE and inter-esting hW the branch ACTIVt.
VVhat about our youth sections and Red Falcon groups? VVe need more of them. Those existing must be spurred on for more activity.
Above ali vve should not only plan but get a larger number of comrades to respond for Socialist 'vvork this year. There is always a lot of things to b« don« vvithin our branches.
There are campaign funds to be raised, subseriptions for our publications to be šolicited, nevv members to reeruit, signatures on party pet i t ion« to be šolicited and numerous other duties fo perform. A fevv comrades ean do but little, An army of vvorkers makes the job easier and can accomplish better results.
In addition to our regular branch vvork vve have this year the* job of soliciting signatures to put the Socialist Party candidates for president and vice-president on the* ballM.^ fyanch No. 1 JSF is already at work on this field. The Social Study Club members are engaged in a campaign for funds. Let's hear from others of vvhat they are Joing. Let's have every comrade respond for duty. VVith a špirit of determination and the vvholehcartcd support of every member in this campaign for inereased aetivity, vve vvill accomplish those aims and de«ires expres»ed at the XI. regular JSF convention in Chicago. Let's go forvvard comrades!
VVhat is the purpose of our Knglish Sections as organized units of our various JSF branehe« vvould be a question a*ked more direct and •ve&ds, as it seems to me, more clari-fication. There' is only one ansvver. None other than to promote and serve the cause of Socialism. The question of vvhere they can do the mošt good for our movement is de-batable. As units of our branches they are a nucleus organized to carry on Socialist education, propaganda, and cultural activities among the Jugoslav A^nerican Youth and they can best serve these aims as sections of our branches. Why? Because the Jugoslav Socialist Federation has as large a field to vvork for Socialism as it ever had. There are stili thousands of Jugoslavs that muat be reached for our cause. This ia a job that falls upon our branches and they must be equipped vvith strong youth. sections to assist them in their vvork.
There have been and stili are some comrades in our midst that are of the opinion that our younger generation can better serve it* purpose by being directly affiliated vvith the Socialist Party. I disagree vvith this point of vievv, because sueh affilia-tion vvould only hamper the vvork of our Federation for the Socialist Pa r-/ ty. It vvould be taking away forces that are needed by the Federation to combai the reactionary elements vvhich are rapidly emerging among Jugoslav vvorkers. The Socialist Par-ty in this sense, -vvould not gain but, actually lose if Federations vvere crippled of their aourcea to get nev% reeruits.
VVhat little prc»gress our Federation has made to enlist the services of the young^r generation came thru the efforts made by our senior comrades. The Slovene youth is not vvilling and ready to join the Sotialist Party of its ovvn accord. Those that did join belong to the English Sections of our 'branches. It vvas our senior comrades that enthused them to do so and they are novv part of our Federation vvhich they help to carry on its vvork for the Socialist Party. Probably the best ansvver that can be applied to those erities that feel that our youth sections can better serve the Socialist movement by being directly affiliated vvith the Socialist Party, is that if the Democrats and Republicans find it profitable to organize youth groups by national-ities for their propaganda, surely our English Sections can -serve our branches and the JSF for ita vvork — Socialism.
If vve revievv the progress of our youth groups it must be rightfully admitted that vve cannot boost of
any great increase of membership. The task of converting young people for Socialism is not eaNy and it will continue to be a tedious job until s mass labor movement once gets under way. Hovvever, vve must continue our primary job of Socialist agita-tion, improve our plans and set-up-and ca.ry on vvith more aggresaivneM atul determination to become a force-ful ^routh group. What vve hsv« greatly lacked is a national direetor, one vvhpi,, vvould concentrate most o t his time tovvard« our youth move-ment. Eut in order to have activitjr and vvork done by our youth groups in Ir.rger proportions than hereto* fote. wf vvill have to establish sueh s t. The vvork among youth must not be neglected.
At tnis time it vvould be no more than right to report some of the activities that our youth groups are engaged vvith. Speaking for the Social Study Club of branch No. 1 JSF I must say that vve have perfoitned a good deal of vvork. More could have been accomplished but our comrades are often overburdened vvith other responsible dutie«. VVe are also aetive in fraternal lodges. Under these circumstances and the small membership that we have, vve nevertheless held some mighty fine debates, symposiums, educational meetings, soclals and other entertainment. In addition our youth group has been aetive in the distribution and sellmg of literature. A revolvin^ fund vvas established for this purpose thru Vhich it vvas possible to plače our sales of literature on s self-sustaining basis and dispose of hundreds of pamphlets. Thru various socials and entertainments, enough funds v*ere raised to purchase three shares in the Slovene Labor Center.* Our novelty concession sponsored st a picnic brougtit us a substantial sum of money vvhich vvas contributed to the sustaining fund ofr Proletarec. At pre<«?nt the comradep -are engaged vvith another drive for funds for the same purpose. A number of our girl comrades perform good vvork for the Red Falcon group of our branch. Be-tvveen the senior branch and our 8o-cial Study Club there exist« the b««t o( harmony and cooperation snd niany of our young comrades take sa aetive part in its cultural programs.
The vvork I have just deseribed has been our role and purpose as s youth group vvithin branch No. 1 JSF. It is a contribution of prscticsl vvork to the JSF and its forces. We must interest and assist more of our youth groups for sueh activity. Their deeds and action vvill give our movement that assurance that its vvork for Socialiim vvill be carried on among the Jugoslav masses.
the meaning of liberty
"The world has never had a good definition of the word 4liberty\ and the American people just novv are much in want of one. We ali declare for liberty; but in using the same word, we do not ali mean the same thing. VVith some, the word 4liberty' may mean for each man to do as he pleases with himself and the product of his labor; while with others, the same word may mean for some men to do h s they please with other men and the product of other men's labor. Here are tvvo, not onljr different, but incompatible things, called by the same name—liberty. And it follows that each of the things is, by the respeetive parties, called by two different and incompatible names, — liberty and tyranny.
"The shepherd drives the woIf from the sheepvs throat, for which the sheep thanks the shepherd as his liberator, vvhile the vvolf denounces him for the same act as the destroyer of !iberty, especially as the sheep vvas a black one. Plainly, the wolf and the sheep are not agreed upon the definition of the word *liberty'; "and precisely the same difference prevails t^>-
among us human creatures, even in the North, and ali pro-fessing to love liberty."
The above word«. might have been written ye«terday, but »Key were not. Thejr were »polten by Abraham Lincoln at a fair in Baltimore on April 18. 1864. He wat an.werinV thote who contended that the abolition of chat-tel alarerj would destrojr liberty.
Toda jr the problem i* not chattel ilsvtrjr but wa«e *lavery. Both Re-publica
ni and Democrats contend that the abolition of wage »lavery would destrojr liberty. Let'« get the meaning ctrarght.
VVhen capitalist« and capitalist politicianr speak of liberty they mean libertjr "for some men to do as thejr please with other men and the product of other men's labor." Thejr mean the right of capitalists to eaploit labor.
VVhen Socialists speak of libertjr thejr mean the right of labor to be free from capitalist eaploitation.	M«ynard C. Krueger.
iHniliiHiiH"1"........................"ii
searchlicht
Mm...
.......»till
Donald
. J-
Lotrich
Iimm^ojj
Norman Thomas' radio address last Friday night was one of the best he has ever made. There vvas no quib-bling of vvhat Socialists vvant in his speech. He told his audience vvhere vve stood and why and laid emphasis and placed fire into his speech as seldom before. The occasion vvas the quarterly meeting of the National Executive Committee in Nevv York City. Socialists and the Socialist Par-ty must become more aggressive and much bolder. I don't mean daring. I mean that vve must knovv vvhat vve vvant and than mako sure vve go after it. Si^ms, as if the tempo in the Party is taking on that nevv air of aggressiveness. But it must come dovvn from the Executive, first, before the rank and file can grasp it. Wc vvant more radio addresses like the last one. Yes, and even firmer and more definitely aggressive ones.
Novv that our Federation has taken a definite stand to remain affiliatel vvith the Socialist Pari.v of the USA, as long as they vvork thru democratic ends to aehieve Socialism, our leadership should become more d eter-mined and more resolved to increase the povver and prestige of our Federation. Though vve are primarily an educational ihstitution vve can help vvage an intensive political campaign this fall and thereby rt»cruit nevv wqrkers for our ides and gather them into our fold. The contacts made should serve as stopping points for our routed speakers and organizers. One of our main problems stili is hovv to gain and keep the young element in our organization. Though this vvas talked about* somevvhat, at the Convention it wasn't settled by a long shot. VVhile the general procedure is to organize a unit and than let them vvork out their own salvation wc sorely Isck travehng repre-
• P
sentatives and organizers vvho could visit, instruct and inspire our younf
units to keep them going.
*
VVhenever a branch goes down or does not funetion jt is due primarilj to lack of knovvledge and leadership. And it takes long years of self-teaefc-ing to grasp the ideal so that you knovv vvhere you stand and why. It »s advisable for our folks, therefore. to attend any of the sumrner sehoolf direeted by the party. The«e .can be of great help to you and can help you teach other young fellovv comrades and keep your units together. You can also gain a great Heal o' valuable knovvledge by reading the different socialist publications. If you have the knovvledge it vvill bf easy enough to lead.
* ' • 1 *
• Pioneer lodge members are work-ing energetically for their July 26th annual picnic. We ask our many frien<ls to reserve the dste snd pls« on attonding. Nevv features sre em-bodied in this year's lineup.
e
The depre«sion seems to he liftinf-Big business is making big profw again aml a greafer number of work-ers are novv earning some money. Ali time record sales are recorded by fome of the firms and many are com|»aring favorably with 1929, their previous best year. VVhieh makes m« pause nnd ask, are we nearl.v back to 1929, and if vve are. shall vve see a nevv spending era soon and thfMV sn-other big erash? There is no qu<*-tion but that the capitalist sy«te« has rccovered exceedingly better
' (Continued on Page 5)
NOTE
More English reports and Articles on Page 5.