GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE AGIS - PTUJ
— 'i \w ST 'ii m' 'm m ~ S 5
V
ŠTEV. 3	MAREC 1982	LETO VI.
Volitve so za nami
V četrtek 11.3. 1982. so bile v DO AGIS izvedene volitve delegatov v delegacije družbeno politične skupnosti. (Zbor združenega dela SO Ptuj) in delegacije za Samoupravne interesne skupnosti občine Ptuj. Visoka udeležba na volišču priča, da smo se lotili izvedbe volitev z vso odgovornostjo s čemer smo dokončno potrdili zaupanje izbranim kandidatom na kandidacijskih konferencah, ki so bile zelo dobro pripravljene.
Skupno je bilo po volilnih imenikih 2070 glasovalcev od tega je glasovalo 1890 ali 91.30 %. Manjkajoči so bili na bolniški ali na dopustu in niso bili dosegljivi.
Skupno je bilo izvoljenih 418 delegatov od tega 110 delegatov za zbor združenega dela in 308 delegatov za Samoupravne interesne skupnosti občine Ptuj.
Izvedli smo tudi konstituiranje delegacij, kjer smo imenovali vodje delegacij in njih namestnike. Najpomembnejše pa bo vsekakor delo delegacij (bilo je pov-darjeno ob priliki konstituiranja), ki jih čaka v naslednjem štiriletnem obdobju, ter bo pred delegate postavljenih veliko pomembnih odločitev na gospodarskem področju za uresničevanje stabilizacije.
Končni izidi volitev po TOZD.
Avfooprema vpisanih v volilni imenik 625 volilo 552 ali 88,32 %.
Orodjarna vpisanih v volilni imenik 121 volilo 117 ali 96,69%.
Precizno mehaniko vpisanih v volilni imenik 98 volilo 87 ali 88,77 %.
Vzdrževanje vpisanih v volilni imenik 140 volilo 135 ali 96,42%.
Kovinska obdelava vpisanih v volilni imenik 128 volilo 114 ali 89,06 %.
Gumama vpisanih v volilni imenik 314 volilo 391 ali 92,67%.
Servisi motornih vozil vpisanih v volilni imenik 119 volilo 103 ali 86,55 %.
Komerciala vpisano v volilni imenik 91 volilo 81 ali 89,01 %.
Velika oprema vpisano v volilni imenik 103 volilo 96 ali 93,20 %.
Vzmetarna vpisano v volilni imenik 63 volilo 60 ali 95,23 %.
DSSS vpisanih v volilni imenik 270 volilo 239 ali 88,51 %.
Volitve v celotni delavni organizaciji so uspele z 91,30%.
F. V.
SAMOUPRAVLJANJE
OBLAST DELOVNIH LJUDI
91 KONGRES ZKS
OSMUIHIM UTIM POTA SA2V0IA
TEMELJNA USMERITEV DELOVANJA SDK V LETU 1981
15. III. 82 je bila organizirana 1. tiskovna konferenca s ciljem seznaniti novinarje in dopisnike v OZD o uspehih in programu dela SDK. Vsi prisotni smo ugotovili, da je takšna oblika obveščanja dobra in, da bi kazalo začeto delo nadaljevati.
Prepričan sem, da vsakega izmed nas zanima delo in uspehi pri delu SDK.
Funkcija službe družbenega knjigovodstva je opredeljena z določili 77. čl. Ustave SFRJ in 94. čl. določila Utave SRS, posebej še z določili čl. 143/2 Zakona o združenem delu, ki določa način ugotavljanja kazalcev za presojo uspešnolsti delovanja organizacij združenega dela, določili 144/3 čl. cit. zakona, ki določa obveznost predlaganja podatkov o rezultatih poslovanja organizacij združenega dela, čl. 151/4 cit. zakona, ki nalaga službi v presojo rezultate periodičnih in zaključnih računov in končno 623. čl. zakona, ki določa ukrepanje službe. Vsa ta določila pa so podrobneje opredeljena v zakonu o službi družbenega knjigovodstva.
Na osnovi prej navedenih določil je služba dolžna v začetku leta sprejeti svoj program dela in ga dati v verifikacijo skupščini.
V Okviru tako sprejetega programa dela in na osnovi sklepa sveta službe, sestavijo poslovne enote svoje programe dela za področje, ki ga pokrivajo.
Služba družbenega knjigovodstva podružnica Ptuj je v svojem programu dela predvidela predvsem naslednje naloge:
—- sprotno informiranje DPO in organizacij združenega dela o doseženih poslovnih rezultatih na osnovi periodičnih obračunov in zaključnih računov;
—	informiranje o izpolnjevanju družbenih dogovorov s področja delitve in investicijske porabe:
—	informiranje o skupni in splošni porabi;
—	informiranje o likvidnosti organizacij združenega dela;
—	pregled zaključnih in periodičnih obračunov ter statistično obdelavo predloženih obračunov;
—	kontrolo poslovanja uporabnikov, ki poslujejo z izgubo in na meji rentabilnosti;
—- kontrolo izvajanja sistemskih zakonov s katerimi se preprečuje nesmotrna poraba sredstev in zakon o medsebojnem plačevanju;
—	opravljanje poslov plačilnega prometa z modernizacijo istega in prehod na računalniško obdelavo podatkov;
—	izvajanja predpisanih ukrepov in sodelovanje z organi za pregon;
—	sodelovanje s samoupravno delavsko kontrolo v organizacijah združenega dela.
To so bile glavne usmeritve pri delu v letu 1981.
Program dela je bil v celoti izvršen.
OSNOVNE UGOTOVITVE
S programom postavljene naloge za leto 1981 so bile v celoti opravljene, med letom pa so bile naložene službi še nove naloge na osnovi sprejetih intervencijskih zakonov {omejitev investicij, uvedba pompenzacij za živila).
Program službe za leto 1981 je bil v celoti presežen, tako da znaša indeks izvršitve programiranih nalog za podružnico 129 točk. To pa predvsem zaradi povečane kontrole za investicijsko
porabo, povečanem številu pregledov za organizacije združenega dela, ki poslujejo z izgubo (povečano število), poostrena kontrola glede izvajanja zakona o zavarovanju plačil, povečanem številu zahtevkov s strani organov za pregon in organov samoupravne delavske kontrole. Obseg dela v plačilnem prometu in LBT se je povečal za 9 indeksnih točk, pri pregledih pri uporabnikih je vrednost presežena za 44 točk (povečano število delavcev eksterne kontrole zaradi potrebe dela), na področju informativne dejavnosti in analiz ter statistike je program presežen za 11 indeksnih točk. Povečano je tudi število ovadb (v letu 1980 9 ovadb, v letu 1981 20 ovadb).
Smatramo, da je navseh področjih delovanja službe, podružnica opravila zastavljene naloge uspešno, čeprav je bilo pri izvajanju teh nalog precej težav, kot je bil to primer ob priliki restrikcije investicij v sredi leta 1981 in primer pri zaostreni kontroli opravljanja medsebojnih plačil med uporabniki. Poprečen izkoristek delovnega časa delavcev eksterne kontrole pri pregledih uporabnikov znaša 80 %, kar je že skrajna meja, če se upošteva, da je potrebno za vsak pregled opraviti priprave in še zaključna opravila. Število zaposlenih delavcev v podružnici se ni povečalo, saj je manjše kot v letu 1980 (indeks 96,6). Težave so povzročale spremembe predpisov (investicije), sočasnost nalog (potrebne so bile časovne spremembe programov pregledov) kratki roki (izdelava informacij o gospodarjenju), ozko grlo pri obdelavi podatkov (kapacitete printerja pri računalniku), prilagajanje računalniški obdelavi in s tem preverjanje računalniških programov. Vendar pa je zaradi povečanega sodelovanja z uporabniki in sprotnega obveščanja uporabnikov o ugotovljenih nepravilnostih uspelo podružnici doseči ustrezno kvaliteto dela.
Kadrovska zasedba v podružnici je bila dobra predvsem na področju kontrole, analiz, blagajne in likvidature. Težave so nastaja-
le le v AOP predvsem zaradi števila odsotnosti zaradi porodniških dopustov. Podružnica je bila v teh primerih prisiljena ta izpad nadomestiti delno z začasnim zaposlovanjem.
Notranja disciplina je bila v letu 1981 dobra, odnosi urejeni. Na področju zaščite je bila opravljena povečana odgovornost posameznikov in tudi povečan nadzor nad uporabniki posebno pri prenosu gotovine v nočni trezor, ker je podružnica občasno tudi s stanjem seznanjala o tem organe za pregon.
Podrobnejše navedbe o izpolnjevanju nalog, problematike pri opravljanju nalog In ukrepov sprejetih za izboljšanje dela so razvidne iz poročil po posameznih področjih dela podružnice.
SAMOUPRAVLJANJE
Svet delovne skupnosti je imel v letu 1981 19 rednih in 1 izredno sejo na katerih je obravnaval spremembe in sprejem samoupravnih aktov v skladu s potrebami in zakonskimi predpisi, v okviru pristojnosti, ki jih ima po statutu delovne skupnosti podružnice. Sestav sveta je zasnovan na delegatski osnovi, tako da ima vsak organizacijski del v svetu svojega delegata. Posebno pozornost je usmerjal v spremljanje ukrepov o samozaščiti, družbeni zaščiti in nalogah SLO. Nadalje je svet reševal vprašanja s področja stanovanjske problematike, delitvi sredstev čistega dohodka itd.
V predhodnem postopku se vse zadeve, ki se obravnavajo na svetu, obravnavajo v okviru družbeno političnih organizacij v podrožnici in po sindikalnih skupinah, tako da so delavci sproti seznanjeni s problematiko, ki se rešuje preko sveta delovne skupnosti.
EVIDENCA IN STATISTIKA
Delo je potekalo v okviru zakona o službi družbenega knjigovodstva, zakona o statističnih raziskavah in zakona združenem delu. Na osnovi tega je bilo v letu 1981 obdelanih (statistično) 856 zaključnih računov s področja občine Ptuj in 195 s področja občine Ormož, 80 obračunov davka na dohodek (za leto 1980) za občino Ormož.
Skupno je bilo obdelanih 605 periodičnih obračunov za občino Ptuj in 167 za področje občine Ormož, nadalje 317 začasnih obračunov davka na dohodek za področje občine Ptuj in 142 za področje občine Ormož.
Pravočasno so bile opravljene tudi vse tekoče naloge, kot so:
—	poročila o spremembah na žiro računih — mesečno,
—	poročila o kreditih za obratna sredstva,
—	poročila o porabljenih sredstvih za investicije v mesecu maju in novembru,
—- mesečno je bil izdelan statistični bilten za občino Ptuj in Ormož.
Skupno je bilo v letu 1981 odprtih pri podrožnici 3.151 računov za potrebe uporabnikov ali za 8 % več kot v preteklem letu (povečanje pri žiro računih in prehodnih računih).
INFORMATIVNO ANALITIČNA OPRAVILA
V	okviru nalog s področja informativno - analitičnih opravil smo poskrbeli za sprotno in pravočasno informiranje organov družbenopolitičnih skupnosti, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, SIS ter vseh ostalih uporabnikov. Pri opravljanju svoje informativno-analitske funkcije je podružnica spremljala tako uresničevanje družbenih ciljev, zastavljenih z resolucijo o uresničevanju družbenega plana razvoja v letu 1981, kakor tudi uresničevanju družbenega plana razvoja v letu 1981, kakor tudi uresničevanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. Vsebino in obliko svojih izdelkov je podružnica v največji možni meri prilagajala potrebam organov in organizacij, ki so jim bili namenjeni, pri čemer je intenzivno skrbela za kvaliteto in pravočasnost.
Na podlagi zbranih podatkov iz ZR organizacij združenega dela in drugih uporabnikov družbenih sredstev v občini Ptuj in Ormož za leto 1980 in 1981 je informa-tivno-analitski odsek informiral o oblikovanju in razporejanju celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka ter o razpolaganju z drugimi sredstvi. Hkrati je bilo v okviru te naloge poskrbljeno za informiranje o gibanju prihodkov in odhodkov SIS in organov DPS ter o gibanju skupne in splošne porabe.
V	skladu z določili dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981 je informativno-analitski odsek na osnovi mehanografsko obdelanihguticnovz.edob-obdelanih podatkov in ročnih obdelav obveščal IS SO Ptuj in Ormož o gibanju sredstev za osebne dohodke.
Dvakrat letno smo informirali in investicijah v teku s posebnim povdarkom na obsegu investicijskih vlaganj, strukturi virov financiranja ter zagotovitvi sredstev in zavarovanju plačil, s pov darkom na usmerjenost investicij. V rednih mesečnih statističnih biltenih pa je podružnica spremljala in informirala o tekočih izplačilih za investicije.
Da bi z našimi uporabniki vzopostavili čim bolj neposreden stih, smo izdelali tudi informacijo na osnovi primerjalnih kazalnikov za Gradbeno podjetje Drava. Postopek v zvezi s to informacijo je potekal tako, kot je bil zamišljen, saj je bila linforma-cija lepo in realno sprejeta tako
pri 00 ZK Drava, kakor pri njenem delavskem svetu. Glede takšnega načina informiranja so se Dravini delavci izrazili pozitivno.
Medtem, ko smo v letu 1980 izdelali 41 publikacij, je število izdelkov v letu 1981 naraslo na 46. Vrednostno smo naš redni delovni program presegli za 10,5 indeksnih točk.
OPRAVILA KONTROLE PODATKI ZA PTUJ IN ORMOŽ
Pri uporabnikih je bilo opravljenih skupaj 108 pregledov in to:
—	39 pregledov ZR
—	3 pregledi periodičnih obračunov
—	13 pregledov inventur
—	10 pregledov investicijske porabe
—	7 pregledov je bilo opravljenih na zahtevo DPS in DPO
—	17 pregledov je bilo opravljenih na zahtevo uporabnikov (DK)
—	11 pregledov upniško-dolžni-ških razmerij
—	9 pregledov obračuna in plačila prometnega davka
—	14 pregledov blagajniškega poslovanja
Obseg pregledov je bil večji od števila pregledov v preteklem letu za 31,7 %, normalni obseg pa je bil presežen z 43,9%. Na osnovi pregledov je bilo vloženih 21 prijav za gospodarske prestopke. Glavne nepravilnosti, ki so bile ugotovljene pri teh pregledih so predvsem naslednje:
—	komisije za letni popis niso bile ifmenovane v skladu z zakonskimi predpisi in samoupravnimi akti:
—	pri popisu niso bile zajete vse materialne vrednosti;
■— odprte postavke niso bile vsklajene s poslovnimi partnerji;
—	amortizacija je bila nepravočasno in nepravilno obračunana;
—	davek na dohodek ni bil prav obračunan;
—	nepravilno so bili bremenje-ni oosamezni stroški (investicijsko vzdrževanje);
—	knjigovodstvo ni bilo ažurno;
—- blagajniški maksimumi niso bili določeni s strani samoupravnih organov;
—	sredstva za plačilo investicij niso bila pravočasno in v ustrezni višini in ne pravočasno deponirane garancije;
—	dokumenti o zavarovanju plačil po upniško-dolžmiških razmerjih niso bili pravočasno vročeni in plačila opravljena z zamudo;
—	pri uporabnikih s področja družbenih dejavnosti (šole, KS itd.) se ugotavlja nestrokovno vodenje knjigovodskih evidenc in evidenc osnovnih sredstev;
—	prihodki delovnih skupnosti se določajo v pretežni meri po %;
—	organi samoupravne delavske kontrole so prepuščeni predvsem samoiniciativi, ki je pa nezadostna.
Ob vseh pregledih so bili sestavljeni zapisniki in po potrebi še posebna poročila za organe samoupravne delavske kontrole, s temi organi so delavci kontrole tudi obravnavali vse ugotovljene nepravilnosti.
V	predhodnem postopku je kontrola opravljala svoje nalge po sprejetem programu in zakonu o službi družbenega knjigovodstva tako je kontrola skupno prevzela in kontrolirala:
—	985 tisoč nalogov (za 12 % manj kot v preteklem letu);
—	12.678 nalogov za dvig sredstev za osebne dohodke in osebne prejemke in pri tem opravila ustrezne kontrole obračuna dajatev iz naslova teh izplačil;
—	prevzela iin kontrolirala 667 zaključnih računov za leto 1980;
—	p-revzela in kontrolirala 724 periodičnih obračunov za leto 1981;
—	1944 obračunov prometnega davka;
—	81 obračunov sredstev za kreditiranje manj razvitih področij.
Pri tem pa je bilo ugotovljeno, da so bili v:
—	4859 primerih nepravilni nalogi za koriščenje sredstev v skupnem znesku 80 mio din (porast za 52 % zavrnjenih nalogov),
—	549 primerih ugotovljene 1.487 nepravilnosti v obrazcih ZR iin periodičnih obračunov,
—	davek iz dohodka je bil nepravilno obračunan v 64 primerih v skupnem znesku 1.984 tisoč din,
—	v 41 primerih ugotovljenih 141 nepravilnosti pri poravnavi obveznosti iz naslova upniško dolžniških razmerij v skupnem znesku 12.636 tisoč din.
Predhodna kontrola je sproti opozarjala uporabnike na zapadlost posameznih obveznosti do skupne in splošne porabe in s poskrbela za pravočasno poravnavo teh obveznosti s strani samih uporabnikov. V letu 1981 je kontrola vnovčila 7.680 menic v vrednosti 3.146 mio din ali povečano število menic za 20 %, vrednost vnovčenih pa za 92 %. Kontrola je tudi svoje ugotovitve posredovala delavcem eksterne kontrole, ker so se tudi na osnovi podatkov predhodne kontrole določali pregledi pri uporabnikih, posebno glede zakona o zagotavljanju plačil, investicijske porabe ■in blagajniškega poslovanja.
UKREPANJE V LETU 1981
V	letu 1981 je tukajšnja podružnica SDK vložila pri Temeljnem javnem tožilstvu v Mariboru, Enoti v Mariboru 20 UVADB ZOPER UPORABNIKE DRUŽBENIH SREDSTEV, ki so storili dejanja, ki imajo znake gospodarskih prestopkov. Tožilstvu je bil poslan tudi seznam 92-ih uporabnikov družbenih sredstev, ki so storili dejanja, ki imajo sicer znake gospodarskih prestopkov, so pa po svoji naravi manj nevarna oz. neznatna in se pristojnemu tožilstvu sporočajo preko seznama v pristojno reševanje (morebitne naknadne zahteve za vložitev ovadb).
V	enem primeru je bila poslana ovadba direktno tožilstvu v Beograd, eden zahtevek za uved-
bo postopka o prekršku pa je bil poslan Občinskemu sodniku za prekrške v Ptuju.
Zadeva pred občinskim sodnikom za prekrške je v teku, ovadbo, ki smo jo pa poslali v Beograd pa je Tožilstvo zavrglo. Zaradi tega smo se pritožili na višjega tožilca ,ki je našemu ugovoru ugodil ter zadevo z navodili vrnil Okrožnemu tožilstvu.
Zakon o knjigovodstvu je bil kršen v osmih primerih, zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev v dvanajstih primerih, zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega dohodka in prihodka v štirih primerih, zakon o SDK v treh primerih, zakon o amortizaciji osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe v sedmih primerih.
Eno ovadbo je Tožilstvo v Mariboru poslalo v pristojno reševanje Tožilstvu v Koper (tako je bilo vnaprej s tožilstvom v Mariboru dogovorjeno) v enem primeru, ko pa je dejansko šlo za gospodarski prestopek pa se je sodišče izreklo za nepristojno, o zadevi smo pa obvestili podružnico Celje, ki je pristojna za reševanje te zadeve.
Sedem primerov je bilo pred sodiščem rešenih z obsodilno sodbo, skupna izrečena kazen pravnim osebam znaša 228.000,00 din, ena odgovorna oseba je bila oproščena, ostalim šestim pa je bila izrečena kazen v skupnem seštevku 15.800,00 din..
Prava tako so v sedmih primerih na naše ovadbe vloženi obtožni predlogi, v treh primerih pa tožilstvo obtožnih predlogov še ni vložilo.
V	enem primeru pa je bil postopek pred sodiščem po členu 286 ZKP ustavljen.
Na podlagi štirih zapisnikov iz leta 1981 ovadbe še niso vložene, ker je v januar 1982 tekel še rok za pripombe, bodo pa te ovadbe vložene v januarju leta 1982.
V	lanskem letu je podružnica prejela od ostalih podružnic SDK v Jugoslaviji devet predlogov za pregled poslovanja UDS, ki imajo sedež v občini Ormož in Ptuj zaradi suma, da so storili dejanja, ki imajo znake gospodarskih prestopkov, odposlala pa je dvanajst zaprosil, da se pregleda poslovanje UDS, ki imajo sedež v pristojnosti drugih podružnic.
Porast vloženih ovadb je precejšen z oziromnale to 1980, ko je bilo vloženih devet ovadb, do porasta pa je prišlo zaradi tega, ker je podrožnica povečala število inšpektorjev za dva delavca, zaradi večjega števila opravljenih pregledov, pa tudi morda zaradi nekoliko manjše discipline ori UDS.
OPRAVILA PLAČILNEGA PROMETA
Pni opravljanju funkcije plačilnega prometa je služba ažurno in točno izvrševala naloge uporabnikov družbenih sredstev. Prava tako je sproti obveščala banke o stanju sredstev na žiro računih in o spremembah o stanju depozitov.
Vrednostno se je pretok sredstev plačilnega prometa povečal napram letu 1980 za 48 %, kar je že nekazani trend iz preteklih
let, le da je bil ta trend v preteklih letih v večji meni odvisen od povečane gospodarske aktivnosti, medtem ko je bil v preteklem letu predvsem kot posledica inflacijskih gibanj.
Skupno je bilo obdelanih v plačilnem prometu v letu 1981 2.675 tisoč nalogov ali za 9 % več kot v preteklem letu, poprečno dnevno pa je bito obdelanih 8.722 nalogov.
Od obdelanih nalogov je odpadlo na naloge v okviru podružnice 61,4 % vseh nalogov, v letu 1980 pa je ta % znašal 58,5 %.
Brez zadrževanja, to je še isti dan, kot so bili predloženi so prispela sredstva na žiro račune uporabnikov 76,4 % sredstev, v letu 1980 pa je bilo to 72,33 %, kar pomeni hitrejše obračanje sredstev (teleks in telefonski nalogi). Med posameznimi sedeži SDK so bili nalogi oziroma sredstva v kanalih plačilnega prometa poprečno 2,83 dni, kot POSLEDICA POŠTNEGA PROMETA. BLAGAJNA IN LIKVIDATURA
Odsek blagajne in likvidature je v letu 1981 opravljal dela in naloge s področja blagajniškega poslovanja. Delo je potekalo po predpisih in navodili, ki določajo in urejajo blagajniško poslovanje.
Delo v blagajni poteka tekoče in brez večjih težav. Tehnična opremljenost dela v odseku je dobra, saj smo dobili v letu 1981 novi stroj za štetje kovancev.
AVTOMATIZACIJA
Z nabavo tehničnih sredstev z avtomatsko obdelavo podatkov so bili ustvarjeni potrebni pogoji za razvoj, modernizacijo in učinkovitejše delovanje službe v skladu s cilji splošnega družbenega in ekonomskega razvoja.
Kljub dejstvu, da proces avtomatizacije v službi še n,i v celoti zaključen, se že kažejo določeni rezultati in sicer:
—	izboljšala se je kvaliteta dela v obdelavi podatkov v pogledu njihove popolnosti in točnosti, uveden je sistem računske kontrole v vseh fazah procesa dela;
__— dosežena je večja stopnja ažurnosti in učinkovitosti (pospešeno cirkuliranje sredstev v plačilnem prometu, skrajšani roki v obdelavi statističnih raziskovanj);
—	zmanjšalo se je ročno delo ter povečala produktivnost dela pri opravljanju poslov plačilnega prometa, evidence in statistike'
—	produktivnost dela je bila v stalnem porastu. Obseg plačilnega prometa (po številu nlogov) se je povečal v primerjavi z letom 1980 za 9 %, hkrati se je število zaposlenih v AOR znižalo za 7 %.
KADRI
Na dan 31. 12. 1981 je bilo zaposlenih v podružnici 82 delavcev, v ekspozituri Ormož pa 8. Od skupnega števila 90 je bilo zaposlenih za nedoločen čas 85 delavcev, medtem ko jih je bilo pet za določen delovni čas, zaradi nadomeščanja delavk na porodniškem dopustu. Iz prikazanih
(Nadaljevanje s 3. strani)
podatkov je razvidno, da smo na-pram letu 1980 dejansko število zaposlenih zmanjšali za tri delavce.
Podružnica je imela na dan 31. 12. 1981 glede na kvalifikacijsko sestavo:
—	1 delavca s končnim magisterijem,
—	3 delavce z visoko strokovno izobrazbo,
—	11 delavcev z višjo strokovno izobrazbo,
—	44 delavcev s srednjo strokovno izobrazbo in
—■ 31 delavcev znižjo izobrazbo (poklicna, osemletka).
Kolektiv je razmeroma mlad, v veliki meri ga sestavljajo ženske, saj je zaposlenih kar 84,45 % žensk.
Delavci podružnice tudi študirajo ob delu. Z enajstimi ima podružnica sklenjene pogodbe o pomoči pri izrednem študiju, nekaj pa jih uspešno študira samoiniciativno.
V	podrožnici se zavedamo, da štipendiranje pomemben vir pridobivanja kadrov, zato smo v lanskem letu štipendirali pet študentov na visoki šoli.
Lansko leto je tako podružnica imela že 2 pripravnika z visoko izobrazbo in 1 s srednjo.
Sicer pa se delavci podružnice strokovno in družbeno-politično izobražujejo po dogovorjenem programu izobraževanja, v okviru podružnice, na ravni Službe ter v Službe ter v organizaciji Društva računovodskih in finančnih delavcev iz Ptuja.
LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
V	lanskem letu je bilo delovanje na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite aktivno.
Poleg nenehnega izpopolnjevanja obrambnega načrta smo ponovno izpopolnili enote civilne zaščite in enoto narodne zaščite.
Posamezne ekipe smo dodatno opremili še z manjkajočo opremo, kadrovska sestava ekip pa je dobra.
Sklicana je bila narodna zaščita, njeno delo in. delo kurirske mreže je dobro.
Varnostna ocena za lansko leto je izdelana, varnostne razmere v podružnici pa ocenjujemo kot dobre.
Varnost v podružnici se je povečala s sprejetjem hišnega reda, ki ga podružnica do sedaj ni imela in v veliki meri urejuje področje družbene samozaščite v podružnici.
ZAKLJUČEK
Opravljeno delo v podružnici in ekspozituri je potekalo v letu 1981 nemoteno ob splošni prizadevnosti vseh zaposlenih. V veliki meri je bilo delo predvsem kontrole usmerjeno v preventivno delovanje, saj je bilo v letu 1981 opravljenih z uporabniki 5 neposrednibrazg ovorov in je tak način dela pokazal tudi svoje efekte v večji finančni disciplini uporabnikov.
Povečano je bilo tudi sodelovanje z vsemi organi za pregon, ni pa še zadostnega sodelovanja z ostalimi inšpekcijskimi službami (tržno in gradbeno inšpekcijo), poglobiti bo potrebno še tudi sodelovanje z organi samoupravne delavske kontrole bodisi preko posebnih informacij bodisi z neposrednimi obravnavami v samih delovnih organizacijah.
Tudi še ni pravega sodelovanja s samoupravnimi organi v DO, ker le-ti ne čutijo potrebe, da bi delavci kontrole sodelovali na nijihovih sejah, ko obravnavalo zapisnike o opravljenih pregledih, čeprav prejmejo po vsakem takem pregledu zgoščen pregled ugotovljenih nepravilnosti v obliki posebne informacije.
Sodelovanje z obema občinama je bilo dobro posebno na področju informativno-analitske dejavnosti, kjer so se določali obsegi in potrebnost informacij sporazumno.
Zato bo potrebno s tako prakso v bodoče še nadaljevati.
Glede tehnične opremljenosti službe velja ugotovitev, da je ta odgovarjajoča postavljenim nalogam in pomeni velik napredek v primerjavi s preteklimi leti.
Kadrovska zasedba tako v podružnici kot ekspozituri je dobra, bo pa še izboljšana z nastopom dela novih kadrov (štipendistov) z visoko šolsko izobrazbo. Tako bo služba v prihodnje lahko svoje delovanje usmerila ne samo v kontrolno funkcijo, temveč tu di povečala preventivno dejavnost.
Priporočamo zanimivo branje
DRUŽBOSLOVNA ZBIRKA DELAVSKE ENOTNOSTI Dr. Stevan Bezdanov:
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V MISLI IN DELU EDVARDA KARDEUA
Delo dr. Stevana Bezdanova je nolv, pomemben prispevek k širšemu spoznavanju misli in dela Edvarda Kardelja, revolucionarja in znanstvenika, teoretika in praktika graditve naše socialistične samoupravne skupnosti, saj je njegova vloga tudi kot pobudnika korenitih sprememb na področju vzgoje in izobraževanja velika in dragocena.
Knjiga ima dva dela: v prvem je pregleden in sistematično obdelan uvod ter razporeditev celotnega gradiva iz Kardeljevih doslej objavljenih del o idejnopolitičnih in družbenoekonomskih osnctvah samoupravnega sistema socialistične vzgoje in izobraževalne politike samoupravne družbe ter o družbenoekonomskih možnostih za njihovo uresničevanje.
Drugi del knjige vsebuje študijo dr. Bezdanova, ki razlaga Kardeljeve misli in ideje ter analizira njegov prispevek k reševanju (aktualnih) ključnih vprašanj sedanjih reformnih procesov.
Avtor je upravičeno poudaril pomen razumevanja marksistične ideje, ki jo je dbdelal Kardelj, da delavci v družbenih dejavnostih prispevajo k novi vrednosti v materialni proizvodnji. Na tem pa temelji graditev neposrednih družbenoekonomskih in političnih odnosov vseh delov združenega dela in njihova medsebojna odvisnost v celotni družbeni reprodukciji in tudi odvisnot razvoja sleherne dejavnosti in posameznika od napredka na vseh področjih.
Delo nas usmerja še na druga zelo potmembna vprašanja, ki so neposredno povezana v vzgojo in izobraževanjem in postavlja to področje v središče interesov graditeljev socialističnega samoupravljanja.
Prav zato knjiga nepogrešljiva pri reševanju aktualnih vprašanj naše družbe v procesu celotne reorganizacije vzgoje in izobraževanja.
Knjigo lahko po ceni 650,00 din za izvod naročite pri DELAVSKI ENOTNOSTI, LJUBLJANA, CELOVŠKOVA 43, kupite pa jo lahko v KNJIGARNI DE NA TAVČERJEVI 5 V LJUBUANI in v vseh knjigarnah po Sloveniji.
Prijatelja
wv-


O
&
MLADI, NJIHOVA ORGANIZACIJA, OBVEŠČANJE V OZD IN SODELOVANJE S SINDIKATI
Iz prispevkov, objavljenih v glasilih in biltenih organizacij združenega dela, je mogoče razbrati, da se kot dopisniki javljajo tudi mladi, kot posamezniki in 'kot člani vodstev mladinskih organizacij v ozdih. Nekatera glasila imajo posamezne strani namenjene mladim, in njihovi problematiki, druga pa cele rubrike s posebnimi naslovi in s pestro vsebino. Ponekod pa ob teh glasilih mladinske organizacije izdajajo svoja glasila ali biltene. Zapisi, ki jih posredujejo mladinci, v glavnem zadevajo lastno organizacijo in njene probleme, manj pa je v prispevkih vključevanja mladih oziroma njihovega dela v drugih organizacijah in samoupravnih organih v tozdih.
S centrom za obveščanje in propagando pri republiški konferenci ZSMS smo se dogovorili, da ne bomo podpirali posebnih glasil mladih, kjer ozdi že imajo glasila. V takih primerih je gotovo bolje, da mladi pišejo v glasilo ozda oziroma v njem predstavijo svoje delo in probleme. Praviloma tudi nismo za posebne strani in rubrike mladih oziroma njihovih organizacij v glasilih ozdov, seveda pa gre povsod za konkretno oceno, koliko take rubrike in strani spodbujajo dopisovanje in povečujejo iteres bralcev.	Matjaž Kek
11. SEJA SKUPŠČINE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI OBČINE PTUJ
Raziskovalna skupnost Občine Ptuj je na 11. seji Skupščine, dne 23. 3. 1982, sprejela v program skupnosti za leto 1982 razvojno-raziskovalno nalogo RAZVOJNO PROGRAMSKA USMERITEV DELOVNE ORGANIZACIJE AGIS. S tem sklepom je potrjeno tudi sofinanciranje RS Občina Ptuj za leto 1982 v višini 750.000 din. Predlog naloge je pripravil Razvojno tehnični sektor. Več v vsebini in poteku nasoge bomo poročali v naslednjih izdajah našega glasila.
Alič Peter
Fotozapis naših »poti in prehodov«
DANAŠNJA MLADINA
— Hčerka moje sosede je stara 12 let in se preoblači trikrat na dan.
— Hčerka moje znanke je pa stara šele dva meseca, a jo preoblačijo že desetkrat na dan.
V KINU
Tema. Nenadoma vzklikne mlada deklica:
-Nesramnež, takoj izpustite moje koleno!«
Nekaj trenutkov pozneje:
-Ne vi, ampak vi!"
NNNP '82: PREPREČITI VELIKO MATERIALNO ŠKODO IN ZMANJŠATI ŠTEVILO ŽRTEV
Letos bomo v Sloveniji izvedli akcijo NNNP še tretjič zapored. Samozaščitne in obrambne akcije, ki naj s politično mobilizacijo ljudi krepijo zavest, pripravljenost in sposobnost članov družb« za uresničevanje pravic in dolžnosti na tem pomembnem področju, so v preteklih letih veliko prispevale k podružbljanju ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Tokrat bo pretežni del samozaščitnih priprav namenjen usposabljanju in osveščanju delavcev in drugih občanov na področju prometa, požarne varnosti ter organiziranja narodne in civilne zaščite. Preprečevanje iz leta v leto naraščajoče materialne škode, nastale zaradi požarov, avtomobilskih in drugih nesreč pri delu ter naravnih nesreč, uspešnejše odpravljanje posledic nesreč pa zmanjšanje števila človeških žrtev so samo neposredni cilji letošnje akcije. Spodbujanje Varnostne kulture oziroma pripravljenosti za spoštovanje predpisov in pravil ter varnostnih ukrepov oziroma zaostrovanje odgovornosti zaradi neupoštevanja pravil pa so dolgoročnejši cilji akcije, ki bo trajala celo leto.
Strokovni nosilci akcije za posamezna področja so sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, skupnosti protipožarnega varstva, inšpektorati, milica, civilne zaščite in upravni organi za SLO.Politično pa akcijo vodi in povezuje vse dejavnike socialistična zveza oziroma njeni koordinacijski odbori v občinah, ki so morali svoje načrte za akcijo izdelati do konca februarja.
Tudi organizacije zveze sindikatov se bodo aktivno vključevale v vse priprave. Tako se bodo zavzemale za krepitev samozaščite v ozdih, za boljšo organiziranost in kadrovsko krepitev narodne in civilne zaščite ter za boljše varovanje in zaščito premoženja in upoštevanje predpisov s področja požarne in pro-
metne varnosti.
Ocene požarne in prometne ogroženosti v ozdih so še redke, kjer pa jih imajo, zaposleni o njih premalo vedo. Zato bodo organizacije zveze sindikatov do-slednje zahtevale, da take ocene sprejmejo povsod in o njih obvestijo delavce. V to pa naj se Vključijo tudi glasila in bilteni oziroma službe za obveščanje v ozdih s spodbujanjem, poročanjem o aktivnostih v svojem o-kolju in ne nazadnje s posredovanjem podatkov in informacij, ki bodo prispevali tudi k večji usposobljenosti delavcev za hitro in učinkovito ukrepanje v primeru nesreč, požarov ipd.
Neposredni nosilci nalog v ozdih so deafvski sveti in drugi organi ukravljanja. Ti morajo s pomočjo strokovnih organov in služb izdelati ali izpolniti ocene požarne ogroženosti in načrte požarnega varstva. Samoupravni organi bodo sodelovali tudi pri organizacijski krepitvi narodne zaščite in pri ustanavljanju splošnih in posebnih enot civilne zaščite, kjer teh še nimajo. Oceniti bodo morali tudi možnosti (za nastanek nesreč ter možne posledice teh nesreč in o tem obvestiti zaposlene.
Akcijo bo potekala tud)i na drugih področjih in ne samo v ozdih, ampak tudi v krajevnih skupnostih in stanovanjskih zgradbah. V drugi polovici leta bo dosegla svoj »višek«, ko bodo v vseh okoljih ocenili doseženo In zgoščeno prikazali celotno aktivnost.
Matjaž Kek
Primer lepo urejenega volilnega mesta v TOZD Vzmetarna
Kaj drugi pišejo o nas
V reviji MLADINA št. 6./81 je bil objavljen pad naslovom »REŽIJA NAM POJE NEIZMERNO KRUHA« obširen razgovor z delavci naše DO. Točneje s tov. Kekcem, Petkom in Vodo-škom iz TOZD Kovinska obdelava. Načeta je bila problematika Agisa. V uredništvu smo bili mnenja, da se z vsem objavljenim ne moremo strinjati. Za to pozivamo vse k razmišljanju in odgovoru v našem glasilu.
DELAVČEV JUTRI
Ni dovolj ,da smo sprejeli zakon o združenem delu. Tudi ni bilo dovolj, da smo zaletavo formirali delovne organizacije po tozdih, ki so v mnogih primerili prpeljali do nesmotrnega povečevanja tako imenovane režije. Tudi ni prav, da ne mislimo gospodarno in predvsem trgovsko, da bi dosegali čim boljše delovne rezultate. Še manj pa je prav, da pozabljamo, kako je proizvodnja odvisna od delavca, ki stoji osem ur za strojem, in ki za svoje delo še zdaleč ni dovolj in pravilno plačan, saj mu osebni dohodek razgrizejo ti in oni, ki bi radi svoje delo opravičili že s tem, da so. Pa smo res mislili v preteklosti na prihodnost ali pa smo poskusili reševati vprašanje zaposlovanja samo z ekstenzivnim zaposlovanjem, da bi ohranili družbeno ravnotežje?
MLADI V PTUJSKEM AGISU, TOZD KOVINSKA OBDELAVA, MISLIJO NAPREJ
Smo mar v preteklosti govorili o domačih surovinah, o domačem trgu in ekonomskem povezovanju, smo mar res razmišljali o lastni tehnologiji? Smo mar razmišljali, da potrebujemo osveščenega delavca, ki bo izobražen, in ko svoji samouprav-Ijalski in proizvajalčevi vlogi ali pasmo dovolili, da nekdo drug samoupravlja in misli v njegovem imenu, medtem ko je njegova vloga omejena zgolj na biološki podaljšek delovnega stroja? Smo razmišljali, da vendarle nihče ne dela iz čistega veselja do dela, ampak zato, kar si lahko le preko dela zagotavlja svojo eksistenco in zadovoljuje svoje interese? Smo pomislili, da imajo tudi delavci v tako imenovani neposredni proizvodnji potrebo po stvareh z družbene nadstavbe, zmed katerih naj omenimo samo izobraževanje, šport in kulturo? O vsem tem nas preppričujejo različna kulturna in športna društva in razne izobraževalne oblike. Delavski razred si je z revolucijo osvojil oblast, toda na njegovo mesto se v njegovem imenu postavlja toliko takih, ki mu to neposredno vlogo odločanja in upravljanja z lastno usodo kratijo, da vse skupaj neposredno zavira razvoj samoupravljanja in delegatskega sistema. Konec dvajsetega stoletja bi ne smel biti čudež, če bi za zapleteno stružnico zagledali inženirja strojništva ali pa če bi diplomirani kemik stal pr stroju, ki izdeluje gume. Toda za nas je to še vedno nekaj, kar je rezervimano za tiste, ki iz kakršnegakoli razloga niso uspeli v družbeni tekmi za položaje, da bi si priborili pot do višje izobrazbe. Družbeni položaji se še vedno reproducirajo tako, kot je bilo zamišljeno v preteklosti in miselnost še vedno zaostaja za hotenji. Razkorak med teorijo in prakso je velik, tako velik, da nas pogostoobide prava in celo upravičena melanholija.
Nekateri so ta hip trdno prepričani, da našega delavca zanimajo mednacionalni odnosi in vprašanja nacionalnih jezikov toda če bi kateri izmed govornikov pogledal preko govorniškega pulta, bi opazil, da delavca zelo zanimajo vprašanja njegove eksistence, da bi zelo rad delal in bil za svoje delo pošteno plačan, in da prav gotovo misli na svojo in skupno prihodnost, pa čeprav po svoje. Najbrž bi tudi hitro razumel, da so družbenoekonomski odnosi in nacionalni odnosi (vmes celo vprašanje jezika) v medsebojni dialektični povezavi, in da brez urejenih družbenoekonomskih odnosov ni urejenega družbenopolitičnega sistema in obratno, saj sta si tudi tadva v dialektičnem odnosu. Zdaj afirmirati, zdaj kritizirati ni dovolj, potrebna je neprestana analiza, potrebne so hipoteze, potrebni so poskusi in upravičeno lahko računanmo tudi na zgrešene korake: govorimo o marksizmu kot teoretičnem orožju, toda dokler bo to akademski teren, dokler ne bo to orožje množic za spreminjanje že spremenjene družbe, toliko časa ne moremo pričakovati, da bi delavci mislili drugače in dlje od svojega mesečnega osebnega dohodka. Živeti samo od tega, kar sta nam zapustila na primer tovariš Tito in tvoriš Kardelj tudi ne bo mogoče v nedogled, še manj pa je dovolj, da našo lastno analizo nadomesti sklicevanje na njune besede. Odnosi se spreminjajo z našo pomočjo ali bre nje. Proletarska taktika pa je bila v tem, da je poskusila odnose prehitevati in jih prilagajati svojim potrebam, zahtevam revolucionarnega spreminjanja, ukinjanju razredne družbe in sebe kot razreda. Da, tudi sebe.
O delovni organizaciji AGIS smo se pogovarjali s tremi njenimi delavci, ki poskušajo razmišljati tvorno in predvsem iz svojh neposrednih izkušenj. To so: Miro Kekec, predsednik
ZSMS na nivoju delovne organizacije, zaposlen kot tehnolog v tozdu kovinska obdelava, Milan Petek, predsednik OO ZSMS tozda kovinska obdelava, statistični kontrolor, po poklicu orodjar in Jože Vodušek, ključavničar, zaposlen kot rezkalec. Kakšna je pravzaprav njihova delovna organizacija?
KEKEC: »Delovna organizacija, kakršno imamo danes, je nastala leta 1976 z združitvijo Sigme in Tapa. Vsaka od njiju je imela svoj program izdelkov, s tem da je bila Sigma usmerjena v gumarsko industrijo in avtomobilsko opremo. Reorganizacija oziroma združitev je pripeljala do oblikovanja tozdov kot zaključenih tehnoloških enot.
Po izobrazbi delavci ne ustrezajo takšni delovni organizaciji, saj so večinoma polkvalificirani in kvalificirani delavci, primanjkujejo pa nam predvsem v prozvodnji. V razvoju delovne organizacije pa se kaže tudi pomanjkanje strokovnega kadra. Struktura zaposlenih v tozdu, v katerem sem zaposlen, to je TOZD Kovinska obdelava, je na nivoju celotne delovne organizacije.«
Problem, ki ga velja izpostaviti je torej izobrazba kadrov, ki bi ustrezali razvojni usmeritvi delovne organizacije, njenim tehnološkim potrebam. Predvsem gre za delavce za stroji, ki bi znali dosegati najboljše možne delovne rezultate, ti pa niso odvisni samo od šolskega znanja ali priučene spretnosti. Odvisni so od priprave dela in zavesti delavca, da je tudi od njegovega dela odvisen rezultat delovne organizacije. Tega so se mladi v AGISU očitno začeli zavedati.
PETEK: »Naša delovna organizacija posluje na robu rentabilnosti, kar dokazujejo tudi izredno nizki osebni dohodki, zato pripravljamo sanacijske programe. Imeli smo problemsko konferenco, na kateri so tako mladinska organizacija kot tudi druge družbenopolitične organizacije dali nezaupnico poslovodnim organom, ki svojih nalog niso izpolnili do roka.«
Da so osebni dohodki res nizki, nam lahko pove že podatek, da je v tozdu kovinska obdelava povprečni osebni dohodek 7400 dinarjev, kar je pod republiškim, panožnim in povprečjem delovne organizacije. Predvsem pa je normirano in slabo organizirano delo nespodbudno za delavce.
Vodušek: »Kvalificirani in nekvalificirani delavec za strojem imata enako plačo in zato kvalificirani delavci odhajajo v druge delovne organizacije na boljša delovna mesta. Tudi če jaz kot kvalificirani delavec naredim več in bolje kot nekvalificiran, sva na koncu meseca oba enako plačana. Nihče ne gleda na kvaliteto. Moj povprečni osebni dohodek je 8500 dinarjev, kar je 14. plačilni razred. Če bi bili kvalificirani delavci bolje plačani, bi gotovo ne zapuščali delovne organizacije.«
Nagrajevanje po delu je za zdaj samo lepa misel, ki se začne in konča pri osebnem dohodku. To je torej drugi problem te delovne organizacije, na katerega se navezuje slaba organizacija dela in velika odvisnost od uvoza surovin in tuje tehnologije. Niti enega izdelka, ki bi bilplod njhovega dela, kar je razumljivo, saj trije pač ne morejo opraviti dela, za katerega je potrebno celo moštvo strokovnjakov, laboratoriji in sredstva. Kljub temu pa so imeli številne inovacije in izboljšave, vendar jih je bilo v zadnjem letu manj, saj jih delavci raje obdržijo zase, da lažje dosegajo normo. Pravijo, da tudi ta del delovnega procesa ni pravilno ovrednoten, pa četudi gre za malenkostne izboljšave. Glede surovin pa sta zanimiva dva podatka: le nekaj kilometrov stran stoji tovarna glinice in aluminija Boris Kidrič,
(Nadaljevanje na 8. strani)
Naši upokojenci
Dež, ki je ta dan rahlo padal je dajal zraku prijetno svežino. Povsod je bilo čutiti prihajajočo pomlad. Če ne bi bil tu že kdaj poprej bi težko našel hišo saj se sramežljivo skriva med gozdno drevje nekaj deset metrov v hrib ob cesti Ptuj—Orešje. Ko prideš do hiše in se ozreš okrog ne moreš verjeti očem. Pred seboj imaš Dravska polje kot na dlani od haloških gričev pa vse do Pohorja. Tej sliki pa daje še poseben čar šumenje Drave, ki nekje onstran ceste žubori svoji usodi nasproti. In tu v tem prelepem kotičku domuje naša upokojenka Marija Novak.
Z možem, ki je tudi že upokojen sta izkoristila nekaj sončnih dni za spomladansko »inventuro« okrog hiše. Vse je že na svojem mestu.
Marija v kuhinji
Marija je bila zaposlena v naši DO polnih 19 let v obratov-nem knjigovodstvu. Kljub bolezni, ki jo je pestila zadnjih deset let dela je rada hodila delat. Srečno se je počutila med sodelavkami. Bile so dobre sodelavke radi so si med seboj pomagali. Bolezen jo je 1978 leta prisilila, da je šla v invalidski pokoj. Pravi, da je bil to težek dan, ko se zaveš, da ne moreš več delati. Toda človek se vsega navadi. V veliko veselje ji je delo na vrtu in sploh okrog hiše. Kadar pa se dobro počuti in ima čas rada za hip obišče svoje bivše sodelavke, kjer malo osvežijo spomine na dni kar so še skupaj delili težke in lepe trenutke. Se-
veda pa je Marija vesela vsakega obiska na domu. Saj pravi, da imajo ljudje vse manj časa za klepet. Vsi nekam hitijo.
Z zanimanjem spremlja razvoj in uspehe Agisa. Kajti v vse današnje zmage je utkan del njih, ki so pred nami ustvarjali in ustvarili to kar imamo danes.
Ob koncu je zaželela vsem delavcem Agisa posebej pa bivšim sodelavkam veliko delovnih uspehov in dobre volje kajti tudi to je eden od pogojev za uspešno delo.
Jaz pa sem ji v imenu vseh nas zaželel še veliko srečnih in zdravih let v tem lepem kotičku, ki ga ima tudi sama tako rada.
M. M.
In na srečanju upokojencev
Stabilizacijska in sodlidarnostna scbota v TOZD Vzmetarna
Kot je znano TOZD Vzmetarna v lanskem letu rui opravila dela stabilizacijske sobote. Takratne ugotovitve panodzvodnega plana namreč niso zahtevale pojačanih aktivnosti na področju dodatno vloženega dela v tej TOZD. Že takratni prodajni plan za letošnjo leto pa je prikazoval, da bo potrebno v mesecu marcu povečati število proizvodnih ur. Zato so se delavci na zboru delavnih ljudi 'dogovorili, da sprejmejo sklep, da se opravi stabilizacijska sobota, vendar le takrat ko bodo prodajni plani iz vidika potrebe prodaje največji. Iz gomjega vzroka so delavci v TOZD Vzmetarna dne 13. 3. opravili delovno soboto za prvo izmeno, in dne 20. 3. še za drugo izmeno.
Delavci radi izkoristijo prisotnost direktorja za nasvet
Glede na potrebe prodajnega plana pa je DS dne 22. 3. na svoji redni seji sprejel sklep, da bomo dne 27. marca na prosto soboto opravili solidarnostno soboto, katera je predvidena za 29. maja tega leta. S tem ukrepom bomo namreč na neki način uspeli zadovoljiti sedanje potrebe tržišču, katere so večje kot bodo v mesecu maju oz. juniju glede na prodajni plan.
O finančnih rezultatih in gibanju prodajnega plana iz proizvodnih kapacitet ter opravljeni solidarnostni sobot pa bomo obvestili v naslednji številki tega časopisa.
J. P.
RAZPIS AKCIJE »MLADI NOVINAR 82«
Pogoji
V akciji »Mladi novinar 1982« lahko sodelujejo vsi člani ZSMS, ki jih predlagajo:
1.	žirije OK ZSMS,
2.	00 ZSMS v vseh okoljih,
3.	uredništva glasil, občinskih, lokalnih in osrednjih sredstev javnega obveščanja,
če izpolnjujejo naslednje pogoje:
1.	da je njihovo delo pripomoglo k razvoju samoupravnih odnosov v njihovem okolju, boljši organiziranosti in delovanju informativnega sistema ZSMS,
2.	da delajo na področju informiranja kot:
—	dopisniki,
—	mentorji,
—	organizatorji,
—	novinarji,
3.	da na področju informiranja kontinuirano delajo vsa| dve leti,
4.	da imajo v sredstvih javnega obveščanja od septembra 1981 do aprila 1982 objavljenih pet prispevkov.
Obveznosti
Predlagatelj mora centru za obveščanje in propagando pri republiški konferenci ZSMS do 30. aprila 1982 posredovati v predlogu za republiško priznanje naslednje podatke:
1.	priimek in ime pandidata ter njegove osebne podatke (rojstni podatki, naslov...), obrazložitev predloga,
3.	izrezke prispevkov (objavljenih) ali opise radijskih odda| z navedenim časom predvajanja,
4.	opis kandidatovega dela na področju informiranja.
(»Mladina«, št. 3/82)
(Nadaljevanje)
pa se z njo ne morejo dogovoriti o trdnih vezeh, ki bi AGISU omogočile nemoteno proizvodnjo oljnih hladilnikov za težka vozila. Drug primer pa je povezava z nesmotrnim gospodarjenjem v delovni organizaciji: za kilogram pločevine plačajo 40 dinarjev, izdelek, oplemeniten z delom pa stane 20 dinarjev. Rezultat poslovanja je jasen: proizvajajo izgubo. Veliko pripomb je bilo povedanih na račun tako imenovane komerciale, torej tistih, ki skrbijo za nabavo in prodajo. Pravijo, da komerciala zaostaja s polletno zamudo celo za resolucijskimi zahtevami, kaj šele, da bi pravočasno usklajevale cene materiala in izdelka.
Stalen, lahko pridobljen OD krni prizadevnost
Če se zamislimo, kaj in kaka vpliva stalen, lahko pridobljen osebni dohodek na prizadevnost pri delu, kaj kmalu pridemo do zaključka, da nevarnost uravnilovke ni v strahu po odpravi razlik, marveč v spoznanju nevarnosti delitve, ki ne upošteva večjih ali manjših prizadevanj in ne spodbuje iskanja boljših rešitev.
Naslednja njihova slabost je v tem, da so kooperanti Tama iz Maribora, in da so njihovi odnosi najbrž premalo natančno izoblikovani. Predvsem se zatika pri devizah, saj AGIS svoje zdelke izvaža v Tamovih vozilih, le del njih gre v Avstrijo, pa tudi to v sodelovanju s Tamom. Problem, ki ni osamljen: namreč, komu pripadajo devize — ali vsem po vloženem delu in deležu ali samo končnemu izvozniku. Zato pa potem nastajajo zastoji v reprodukcijski verigi, ko se posamezni členi ne morejo dogovoriti, kako deliti dohodek, da bi omogočili normalno proizvodnjo. V tem splošnem razgovoru gluhih sodeluje cela vrsta naših delonih organizacij, vmes administrativni ukrepi in splošna zmeda je tu. Vsakdo potem gleda le sebe in ne vidi svojih interesov v skupnosti vseh delnih interesov.
Zaslužek delavca za strojem v veliki meri pojejo različne službe, ki naj bi delale v njegovo korist, pa se po Parkinsonovem zakonu množijo tako, da morajo biti v končni točki popolnoma neproduktivne. In to je po tem zakonu tudi smisel raznih takšnih služb, ki niso nujno potrebne za razvoj neke delovne organizacije, ampak so prej posledica preteklih zgrešenih razmišljanj in velikega ekstenzivnega zaposlovanja, ki ga je pospeševalo (in ga še) nagrajevanje. To pa je v neproizvodnih dejavnostih še vedno boljše kot v neposredni proizvodnji.
Kekec: »Odnosi v delovni organizaciji pa so stvar zase. Opazili smo, da smo takšnim oblikovanjem tozdov stvar nekoliko zgrešili, kajti tozde smo oblikovali po tehnoloških celotah, ne pa na osnovi ekonomskih zakonitosti. S ponovno integracijo bi lahko zmanjšali režiji za polovico, saj je danes razmerje med režijskimi in proizvodnimi delavci 50:50.«
Jasno je, da takšno razmerje poje velik del razpoložljivih sredstev za osebne dohodke, ki bi jih lahko vlagali v nagrajevanje dleavcev v proizvodnji, za njihovo izobraževanje in za njihov standard, ki upošteva tudi šport, kulturo in tako dalje. Ko bi na osnovi vsega tega spregovorili o samoupravljanju, potem lahko rečemo z besedami Milana Petka, da je še vedno na nuli, čeprav so biiistorjeni skromni koraki. Predvsem so mladi že razpravljali o delu svojih delegatov v samoupravnih organih in razmišljajo, da jih bo treba zamenjati. Njihovo delo so ocenili kot slabo. Toda to ne pomeni, da mislijo, kako je samoupravljanje slabo, verjetno bi se strinjali z mislijo, da je slabo, ker smo slabo pripravljeni zanj, ker delavci nimajo primerne izobrazbe, ker namesto njih odloča nekdo drug, medtem ko je on določen, da dviga roko in je potem kolektivno odgovoren. To kolektivno odgovornost pa pogosto občuti kot tanjšo mesečno kuverto, kar potem vpliva na njegovo družbeno vlogo.
Vprašanje tehnokracije in birokracije ob takšnem primeru dobiva svoje konkretne obrise, saj se iz povedanih besed da razbrati, da delavci razmišljajo o svoji in skupni usodi, da ju povezujejo v soodvisna elementa, da pa so za nami zamujena desetletja, ko je teorija hodila daleč pred prakso, in to predvsem na račun neobveščenosti delavcev. Informacija in znanje sta moč in moč delavskega razreda se meri po znanju, ki ga imajo njegovi člani, po njihovi zavesti. Ta zavest pa si tudi ta hip želi boljše življenje in je zanj pripravljena zastaviti ne samo svojo besedo, ampak svoje delo. V tako imenovanem letu kongresov, ko ponekod razmišljamo o tem, kje bodo dobili čimvečja sredstva za kar najbolj bohotno manifestacijo, se je treba ustaviti predvsem ob eksistenčnih vprašanjih delovnih ljudi in pokazati neko jasno perspektivo, ki se ne bo skrivala v frazah med »bi« in »bomo«. Ta vprašanja pa so povezana tako z napakami iz naše preteklosti kot s perspektivo razvoja. In še enkrat na koncu: družbenoekonomski odnosi in družbenopolitični sistem sta si v medsebojnemdialektičnem odnosu. Na to se navezuje tudi vprašanje jezika in nacionalnih odnosov. Nič na tem svetu ne stoji samo zase, pa naj bo še tak subjekt.
Srečo ZAJC
MED POSTARANIMI LJUBIMCI NEPOTREBNO OPOZORILO
Tone in Francka hodita skupaj že 25 let. Ob tem jubileju pravi Tone: »Zdaj bi bil pa res že čas, da se poročiva.«
Francka pa:	»Že, že, samo
kdo naju bo vzel!?«
Zdravnik je bolniku proti izpuščanju predpisa! neki sirup in ga opozoril, naj ne bo presenečen, če bo zjutraj v službi zaspan, to je samo stranski učinek zdravila.
»Nič hudega,« je dejal bolnik, »saj pri nas v službi tako vsi spimo.«
Prej ko slej bomo morali spoznati, da je delitev po delu tudi neke vrste prisila, ki bo spodbudila slabe in manj uspešne, da v pogojih samoupravljanja ne bodo pričakovali solidarnosti, ki je lažna. Iz tega sledi, da odpravljanje uravnilovke prav nič ne pomeni poudarjanje socialnih razlik.
Cilj torej niso razlike v socialnem smislu, marveč prizadevanja k boljšim uspehom, spodbujanja k boljšemu in priznanja za večji prispevek v združenem delu.
To hkrati tudi ne pomeni zavestno akcijo in krepitev spoznanja, da se moramo v bodočnosti čimbolj poravnati z osebnimi dohodki, da si prizadevamo za čimbolj enake osebne dohodke, marveč moramo krepiti spoznanje, da je naš temeljni problem da našo produktivnost, poslovnost nenehno povečujemo. Iz tega torej sledi načelo: ZA VEČJA PRIZADEVANJA, USPEHE — VEČJI OSEBNI DOHODKI.
V bodoče bo nujno razčistiti s propagando teorije popolne enakosti, enakih želodcev — usmeriti se bo potrebno v teorijo upravičenosti, ki Izvira iz nagrajevanja po delu.
Kako absurdna so samo dokazovanja posameznikom iz skupin, ko opravičujejo svoje zahteve po višjih osebnih dohodkih. Naj naštejem nekaj primerov: imamo enako izobrazbo, če jim seveda to koristi, imamo dolgoletno prakso namesto izobrazbe, če jim to koristi. So na zahtevnejšem delovnem mestu, kot ga predvideva njihova izobrazba, toda ga enako dobro opravljajo, ker jim seveda to koristi, itd.
Vsak torej poudarja tisto, za kar meni, da je njegova prednost. Zakaj ne kažemo na najboljšega po uspehu dela v skupini, marveč vedno na najbolje nagrajenega?
Jasno je, da ima fraza o ena-
kosti, pravičnosti, nedvomno mezdno vsebino, saj je v tem bistvena plača in ne rezultat dela.
Vse do takrat, ko bo naše prepričanje, da smo le proizvajalci na delovnem mestu in si skušamo z najrazličnimi metodami ugotavljati, meriti, spodbujati svoj delovni učinek, se še vedno postavljamo v položaj, da si priza-
devamo to, kar od nas zahteva delovno mesto. Naša pozornost je torej usmerjena v to, kolikšen osebni dohodek si bomo pridobili na delovnem mestu, to pa se ne razlikuje bistveno od mezdnega delavca v kapitalizmu.
Zavedajmo se že enkrat, da se naša družbena bit začenja spreminjati takrat, ko se bomo začeli zavedati, da se naš osebni dohodek oblikuje v združenem delu, da je od našega dela, gospodarjenja in upravljanja v družbi odvisen naš osebni dohodek in družbeni standard.
Ali je smotrno spreminjanje samoupravnih aktov o delitvi o-sebnih dohodkov ločeno od reorganizacije delovnega procesa? Mislim, da ni!
Strokovni činitelji jasno nakazujejo, da je smotrno preoblikovati merila za delitev osebnih dohodkov le v neposredni povezavi z organizacijo delovnega procesa z ekonomskimi izračuni. Merila za delitev OD in sodobna organizacija dela mora poiskati najbolj gospodarne in racionalne možnosti za prozivodnjo in prodajo.
Izkušnje preteklosti jasno kažejo, da je nesmotrno spreminjati samoupravne akte o delitvi OD, če s tem sreminjamo odnose, da bi tako prerazporedili predviden dohodek. Spodbudno oblikovanje osebnih dohodkov v pogojih samoupravljanja je, da pridobimo višji dohodek vsi, ne pa le nekatere skupine, ker bi brez skupnega povečanja dohodka, dohodek le prerazporedili.
Franc Krabonja
le kaj je zopet narobe?
fz sodišč združenega dela
Nočno delo
V tej številki našega glasila vam posredujemo odločbo sodišča združenega dela SR Slovenije o delu v nočni izmeni delavca, ki je pred tem delal v popoldanski izmeni. Menimo, da je opravičeno prikazati ta primer, ker se podobno lahko dogodi v vsaki OZD spričo slabe gospodarske situacije.
Proizvodnno delo v usmerjenem izobraževanju
V mesecu marcu smo med nami opazili veliko mladih obrazov. To so bili učenci usmerjenega izobraževanja. K razgovoru sem povabil najmanjše med njimi in povedali so mi:
DELO V NOČNI IZMENI
Če delavec po opravljenem obsegu dela v popoldanski izmeni noče nadaljevati delo neposredno v nočni izmeni, ni odgovoren za kršitev delovne dolžnosti, čeprav je tak razpored dela bil sprejet na zboru delavcev.
Odločba Sodišča združenega dela SR Slovenije Sp 73/82-5
z dne 21. J. 1982.
TOZD zaradi pomanjkanja repnod uik cijskega	materiala
nekaj dni ni delala. Sklep zbora delavcev je bil, da bodo izgubljene delovne dneve nadomestili z delom v prostih sobotah. Ker delavec ni hotel delati v nočni Izmeni od 22. ure v petek do 6. ure v dveh sobotah, je bil uveden disciplinski postopek zoper njega in mu izrečen disciplinski ukrep, ki ga ie potrdil delavski svet TOZD.
Delavec je sprožil postopek pri sodišču združenega dela, ki pa je njegov zahtevek v tem pogledu zavrnilo.
Na pritožbo je Sodišče združenega dela SR Slovenije v sporni zadevi zavzelo sledeče stališče:
Predvsem smatra pritožbeno sodišče, da je prvostopno sodišče sicer pravilno ugotovilo dejansko stanje, vendar
pa je nepravilno uporabilo materialno pravo na škodo predlagatelja glede izostankov z dela na dan 17. 4. In 16. 5. 1981. V obeh primerih namreč disciplinska komisija ugotavlja, da je predlagatelj delal v popoldanski izmeni in da ob 22. uri ni hotel nadaljevati delo v nočni izmeni. Talka zahteva, da po opravljenem dnevnem obsegu dela naj bi delavec takoj nadaljeval delo za naslednji dan, je v nasprotju z določilom čl. 87 zakona o delovnih razmerjih, po katerem ima delavec med dvema zaporednima dnevoma pravico do nepretrganega dnevnega počitka najmanj 12 ur. Ko je torej delavec uveljavljal to svojo zakonito pravico s tem, da ni hotel ob 22. uri nadaljevati dela takoj v nočni izmeni, ni s tem storil nobenega protipravnega dejanja in tudi ne kršitve delovne dolžnosti, ker ne gre za neopravičen izostanek z dela, temveč za uporabo zakonite pravice delavca do 12-umega počitka po opravljenem delu dne 17. 4. oziroma 16. 5. 1981. Zaradi tega v tem pogledu ni kršitve delovne dolžnosti ter je prvostopno sodišče napačno uporabilo materialno pravo.
Pravna služba
LJUDSKA TEHNIKA IN IZOBRAŽEVANJE
Ljudska tehnika DO AGIS ima v svojih programih dela tudi program izobraževanja zaposlenih v naši DO. Svoj program izobraževanja je ljudska tehnika razdelila na več zaporednih programov katerega je en ciklus končala v letu 1981/82. Prvi ciklus je zajemal izobraževanje na splošnem pregledu problematike vzmeti, vzmetnih elementov in vzmetnih materialov. V februarju mesecu lanskega leta je bilo organizirano prvo predavanje v sejni sobi naše DO. Predavanju je prisostvovalo okrog 30 naših zaposlenih delavcev, kateri se na neki način dnevno srečujejo s problematiko vzmeti ali vzmetnih elementov. Predavanje je bilo splošno, ta splošnost pa je nudila vsem prisotnim možnosti vprašanj in odpiranja problemov kateri obremnjujejo pri svojem delu. Predavanja so bila delno teoretična s praktičnimi demonstracijami in na koncu izdelanimi številčnimi primer. Posamezniki kateri se srečujejo s specifičnimi problemi pa so na tem prvem predavanju želeli, da bi se naj predavanja orgamzirala specifično glede na posamezna zaokrožena področja. Ljudska tehnika in center kakovosti DO AGIS-a so se glede na prejšnjo željo dogovorili, da se v mesecu decembru organizira predavanje na temo »MEHANSKE LASTNOSTI VZMETNIH MATERIALOV«. Proti koncu meseca decembra je bilo organizirano to predavanje iz teoretičnega stališča vendar vedno podkrepljeno s praktičnimi izhodišči s katerimi se srečujejo predvsem v sektorju kontrole ob sprejemu materiala in kontrole istega. Da bi lahko teoretične izsledke tudi praktično dokazali, smo se na tem predavanju dogovorili, da bomo pristopli k laboratorijskim preizkusom mehanskih lastnosti vzmetnih materialov. Že v mesecu januarju je ta ista skupina obiskala mehanski laboratorij Visoke tehnične šole v Mariboru in z demonstracijami, katere je vršil profesor Janko Legat dokazala da so teoretični in praktični izsledki s pravilnimi predstavkami med sabo ekvivalentni. Ob teh demonstracijah so bili izvršeni preizkusi mehanskih lastnosti trdnosti, razteskov, elestičneta modula, vpliva časov [»puščanja vzmetnih jekel na poboljšanje kvalitete vzmetnih jekel in vzmeti. Zgornja predavanja so vodili delavci TOZD-a Vzme-tarne.
LJUDSKA TEHNIKA DO AGIS
Muhič Franc doma iz Runeča pri Ormožu. Obiskuje prvi razred kovinarske šole v CSUI v Ptuju. Sedaj v prvem letniku spoznavamo delo kovinarja na splošno.
Vi?
a ***
mm
'• .. ■'Vo
i ^
i, "
Kasneje pa se bom usmeril za strugarja. Poglejte, kako močnega se čuti človek, ko obdeluje velik kos kovine. Kljub trdoti kovine in moji majhni postavi je vse skupaj igrača. Vse urejaš z vzvodi. Delal sem tudi v montaži TOZD Avtooprema, kjer sem si po mojem mnenju pridobil tudi največ praktičnega znanja. Precej težko delo pa je v skladišču, kjer je potrebno tudi dvigovati. Sicer pa smatram, da je prav, da v času praktičnega pouka menjaš delovna mesta, da dobiš čim bolj celovito predstavo o delu, za katerega se usposabljaš. Danes je zadnji dan mojega dela v Agisu in lahko trdim, da sem zadovoljen z vsem, z delom in z odnosi starejših do nas mladih. Motilo me je le to, da sem vse moral gledati »gor« in da sem v jedilnici komaj dosegel jedilni pult. Sicer pa počakajte, ko bom zra-stel, se je nasmejal in že se je izgubil med regali v skladišču.
Res je, tudi jaz sem bolj pri »malih«, pa mi za to ni nič hudo, mi je zaupal drugi sogovornik
Novak Franci iz Psarovec pri Ptuju. Tudi jaz obiskujem prvi letnik
kovinarske šole. Odločil se bom za strugarja. Za kovinarski poklic sem se odločil iz čiste ljubezni do kovine. Ne vem zakaj se mladi tako neradi odločajo za poklic kovinarja. Danes, ko je tehnologija dosegla že tako visoko razvojno stopnjo, je pravi užitek gledati kovino, kako nemočna je proti stroju. Res pa je tudi, da je zato, da postaneš dober kovinar, potrebno veliko truda. Saj stroj sam po sebi ne pomeni veliko. Potreben je človek, ki ta stroj vodi.
Delal sem v več TOZD v Agisu. Najbolj všeč mi je delo v TOZD KO kjer sem delal nazadnje. Delal sem na vrtalnem stroju. Tri tedne je prekratek čas, da bi lahko bolj podrobno spoznal DO. Dovolj časa pa je bilo, da sem ugotovil, da je to dober kolekliv, kjer so delavci vedno pripravljeni pomagati.
Ozmec Zvonko iz Placarovec pri Gorišnici.
Že v rani mladosti sem rad »šraufal«. Vedno me je privlačila kovina in želja, da postanem strugar ni več daleč. Sedaj obiskujem prvi letnik kovinarske šole, kjer si pridobivam teoretično znanje. Po praktično znanje pa smo prišli k vam. Samo prepričan sem, da je čas prebit pri vas prekratek, da bi bolje spoznal delo.
Delal sem v več oddelkih v Agisu in sem prepričan, da sem si največ prakse pridobil v TOZD Kovinska obdelava.
Ja, samoupravljanje, v šoli se ga učimo, zdi pa se mi, da se ponekod praksa in teorija razhajata. Menim, da je usmerjeno izobraževanje prava pot usposabljanja mladih za poklice, ki jih združeno delo potrebuje.
Čeprav sem prepričan, da nebom več pri vas na praksi, kajti štipendijo dobivam od Olge Meglič, lahko trdim, da povsod, kjer sem delal, vlada pravo tovariško vzdušje. Vsi so vedno pripravljeni pomagati in to ni malo.
M. Menoni
Etika in etiketa
Zamislimo si »normalnega« bolnika. Njegova edina želja je, čimprej ozdraveti. Normalno. Zato poišče pomoč pri zdravniku. Tudi to je normalno. Človek čaka v čakalnici in končno pride na vrsto. Zato, ker je za vrati ordinacije zdravnik, ki mu bo pomagal do zdravja.
Kaj pa, če človek čaka in za vrati sploh ni zdravnika? To, seveda, ni normalno.
Ste mogoče slišali vic? Človek pride v ambulanto po zdravniško pomoč. Čaka, čaka, poljubi vrata in odide. Naslednji dan ta isti spet pride v ambulanto. Čaka, čaka, čaka in odide. — Kaj je to?
Imate prav. Natanko tako! 4To je bolnik v Agisovi obratni ambulanti dne, 8. in 9. marca 1982.
Videti je, da ubožec ni samo bolan, temveč tudi prismuknjen. Če hodi bolnik dva dni v ambulanto, v kateri ni nobenega zdravnika, ne da bi poskušal poiskati zdravniško pomoč v Zdravstvenem centru, potem je revež 'gotovo malo premaknjen. Ali pa mora zaključiti bolniški stalež pri svojem zdravniku, kot to zakon narekuje.
Za kaj pa sploh gre, boste vprašali? Za humoresko, bi rekel, pa ne čisto pravo.
8.	in 9. marca 1982 naj bi dr. Mileta zamenjal dr. Brgleza, ki je sedaj redno zaposlen kot zdravnik v naši obratni ambulanti. Dr. Mileta je upokojen Agisov zdravnik. Po upokojitvi pa občasno in po potrebi (kadar je zadržan naš novi zdravnik) pogodbeno opravlja zdravniške storitve za svoje bivše sodelavce, katere naj bi on, kot njihov dolgoletni Zdravnik najbolj poznal.
Dne 8. 3. 1982 pride dr. Mileta ob 7. uri zjutraj na dogovorjeno suplenco — nadomeščanje. Z avtomobilom se ustavi pred »kapijo« na TAP-ovi strani in želi parkirati v tovarniškem krogu, kjer parkiranje ni dovoljeno. To je znano, kot vratarju, tako tudi dr. Miletu. Vratar pravilno ukrepa in mu ne dovoli parkirati na prepovedanem mestu. Dr. Mileto to dejstvo zelo razjezi. Zato izjavi, da naj kar vratar opravlja njegovo delo (zdravnika), on pa, da gre domov. Nato se odpelje in ga dva dni ni v ambulanto.
Tako so 8. in 9. marca pacienti zaman čakali zdravniško pomoč v svoji ambulanti, namesto da bi jo poiskali pri vratarju. Po receptu dr. Mi-lete.
V Agisovo ambulanto pride dnevno okrog 50 do 60 pacientov. Bi se šli zdaj malo matematike ?Ali pa jo tokrat zanemarimo? Naša življenja bi bila vse preveč oštevilčena, če bi vse prepuščali matematiki. Matematika ne pozna ljudi, občutkov, obvez. Matematika ne pozna razlik med bolnim, malo manj bolnim in zabu-šantom. Matematika je gluha. Matematika je slepa.
Medicina ni. Medicina ne bi smela biti. Zdravniki pa nasploh ne bi smeli biti gluhi in slepi. Zdravniki namreč zapri-sežejo, da nikoli in nikdar ne bodo pustili bolnike brez pomoči. To je temelj zdravniške etikete (celotnost načel o moralnih dolžnostih zdravnika
do bolnika kot sočloveka, ki nujno potrebuje zdravnikovo pomoč). Svoje pomoči ne sme zdravnik, torej, nikoli odkloniti. Zdravniški poklic zahteva od zdravnika odrekanje; Osebno jezo pa pacienti ne bi smeli občutiti. »Navaden« človek se lahko razjezi in zapusti delavno mesto. Nič posebnega se ne bo zgodilo. »Navadni« bo samo disciplinsko odgovarjal, ker je pač oviral normalno proizvodnjo. Ko pa zdravnik prestopi prag zdravniške etike, ne trpi samo proizvodnja, ampak predvsem ljudje. Človeško trpljenje pa nima cene. Posebno takrat, ko trpimo zaradi nejevolj, ki jih prinaša bolezen. Kadar smo bolni, ne vprašamo za ceno. Takrat postane zdravnik v naših, od bolečine ali strahu izobličenih možganih, »čarovnik«, ki vrača izgubljeno zdravje. Upravičeno mislimo, da je zdravniški poklic posvečen. Zelo nerodno pa se je zameriti posvečeni osebi. Lahko bi z nami slabo ravnala? Lahko nas ne bi ozdravila tako hitro, kot bi mogla? Lahko pa nas sploh ne ozdravi?! Morijo nas sumi, negotovost, strah.
Zdravniki so tudi ljudje. Podzavestno (izjemno tudi zavestno) izkoriščajo včasih ta naš strah. To so pač njihove človeške slabosti, ki odlično prilegajo slabostim nas, navadnih smrtnikov. Z znano politiko »stisnjenih zadnjic«, smo od zdravnikov, namesto svetnike, naredili svete krave. Svete-krave pa so nedotakljive. Ne dotikajte se svetih krav, ker imajo rogove!
Priznati si moramo,' da je krivda na eni in na drugi strani. Družba nasploh premalo ukrepa, da izobrazi in vzgoji takšnega zdravnika, kakršnega si želi in potrebuje. Nekateri zdravniki s pretirano na-glašenimi človeškimi slabostmi to na veliko izkoriščajo. Pri tem pozabljajo, kako rado se dogaja, da se njihova osebna nelepa etiketa zalepi na celotno zdravstvo. Posploševa-
nje je pač še ena človeška slabost. In tako postane etika etiketa (nalepka, naziv, družbeni status). Zato ljudje pogosto izenačujejo moralo vseh zdravstvenih delavcev z moralo tistih, ki najbolj odstopajo s sivojimi ravnanji.
Dr. Mileta je naredil napako. Takrat ne bi dokazovali, koliko delovnih ur smo izgubili, ker so bli nekateri delavci dva dni dlje na bolniški.
Mojo pozornost je pravzaprav pritegnila izjava, DA NAJ VRATAR OPRAVLJA ZDRAVNIŠKA DELA. Ta hvalevredna ideja ima svoje dobre dn slabe strani, vsekakor pa je vredna razčlembe.
1.	DOBRE STRANI:
a)	Če vratar lahko opravlja
zdravniška dela, dobi AGIS takoj 27 zdravnikov, ki delajo na sedmih vratarnicah. Od tega pa jih 5 obratuje 24 ur (torej:	nan-stap). Delavci
AGIŠA bi tako dobili izredno priložnost, da se po potrebi oglasijo kar na naj bližji »kaplji« po zdravniško pomoč.
b)	Vratar — zdravnik bi lahko pisal recepte za znane bolezni (glavobol, driska ...), lahko bi dal in zaključil bolniški stalež. Vse nejasne probleme pa bi itak pošiljal k specialistom.
c)	Vsi zamudniki bi se lahko oglasili pri vratarjih kar kot bolniki in in zahtevali zdravniško pomoč. Na ta način bi se izognili zamujanju in s tem preobremenjenosti disciplinske komisije.
d)	Z realizacijo te ideje bi dobili »Zdravstveni center AGIS«. Sedanjo ambulanto bi lahko preuredili v laboratorij in razširili zobozdravniško dejavnost (mogoče bi lahko preusmerili enega vratarja — zdravnika za vratarja — zobozdravnika). Vratarji bi bili, torej, zdravniki, vodja družbene samozaščite primarij us, vodja spslošnega sektorja pa direktor zdravstvenega centra. DO bi postala SOZD. Vodjo DSSS in direktorja DO (SOZD) bi morali seveda tudi primemo preimenovati. Prepričan sem, da bi tudi to uspešno opravili.
2.	SLABA STRAN:
a, b, c) Nimamo denarja (ooslujemo na robu rentabilnosti). Zadeva bi se najverjetneje zataknila že pri ustrezem ovrednotenju novih del in nalog. In kdo bi plačal vse vratarje — zdravnike, primarij u-sa in direktorja novega zdravstvenega centra? Zdravstvena skupnost zaenkrat verjetno ne namerava kriti razliko v osebnih dohodkih, ki bi se z novo specifikacijo delovnih mest izkazala.
Tako moramo pred samim pričetkom dela »Zdravstvenega centra AGIS« to lepo idejo opustiti. Žal bo ostal »viseti v zraku« še en samoupravljal-ski predlog. Izrečen, sicer, v jezi, vendar izredno zanimiv in izviren.
B. Mdočinovič
Samoupravljanje Sklepi DS DO
Sklep 126:
1.	Delavski svet DO sklene, da se prenesejo naloge »likvidiranje dohodkovnih faktur« za TOZD iz DSSS v TOZD Komerciala — nabavni sektor, s tem, da se zadeva prostorsko in rokovno reši do
1.	4. 1982.
Navedeni prenos se upošteva pri sestavi predlogov letnega plana poslovanja za DSSS in TOZD Komerciala.
ZA 23	PROTI 1
2.	Računovodski sektor se zadolži, da poda odgovor na vprašanje: Kaj je z interno likvidaturo?
Sklep 127:
Delavski svet delovne organizacije sklene, da direktor DO podpiše aneks k SaS Smederevo.
Sklep 128:
Delavski svet DO sklene, da DO AGIS podpiše samoupravne sporazume Tehno-lmpex in sicer:
1.	SaS o združevanju dela in sredstfev
2.	SaS o osnovah skupnega plana
3.	SaS o izvrševanju osnov skupnega plana za leto 1982.
Za podpisnika imenujejo direktorja DO tov. Martina Učakarja.
Sklep 129;
Delavski svet delovne organizacije potrdi zapisnik inventurne komisije o opravljeni inventuri združenih sredstev na ravni DO.
Delavski svet DO sklene, da se odpišejo sredstva v višini 3.076,80 din ter se knjižijo v dobro izrednih dohodkov TOZD.
Direktorja DO se zadolži, da uredi zadevo glede zaklonišča, oz. da se oprema v zaklonišču prestavi, da ne bo propadala.
Sklep 130:
1.	Delavski svet delovne organizacije potrdi zapisnik inventurne komisije za popis gasilskih sredstev in požarno varnostne opreme.
2.	Delavski svet DO sklene, da se višek v višini 20.716,26 din in manjko v višini 13.081, 61 din razknjiži.
3.	Delavski svet DO sklene, da se sredstva v višini 14.630,46 din odpišejo.
Sklep 131:
1.	Delavski svet DO potrdi zapisnik inventurne komisije za popis SLO in DSZ.
2.	Delavski svet DO sklene, da se viški in manjki razknjižijo ter da se predlagana sredstva za odpis odpišejo, zaradi tega, ker so kompleti stari in neuporabni in ker je inventurna komisija že v letu 1980 predlagala za odpis, vendar se do letos to ni izvedlo.
Sklep 132:
Delavski svet DO vzame poročilo komisije za popis transportne embalaže na znanje ter zadolži direktorja DO, da uredi manipulacijo in evidenco za embalažo.
Sklep 133:
Delavski svet DO je obravnaval osnutka SaS o povezovanju
(Nadaljevanje na 14. strani)
s E■ I	■■ j*
Volilne konference — občni zbori sindikata so za nami. Zvrstili so se drug za drugim. Na vseh zborih posamič, je bilo pregledano delo OO sindikata. Ugotovljenih je bilo mnogo dobrih, kakor tudi nekaj nedorečenih stvari, katere pa bodo vodilo, oziroma program nadaljnega dela. Razprave sicer niso bile načeloma številčne in bogate, da pa je bilo izrečenih nekaj konkretnih ugotovitev o posameznem delu, stanju v naši delovni organizaciji, kakor tudi o gledanju in pričakovanju bodočnosti. Ravno to leto je tudi potekel dvoletni mandat vsem posameznikom, ki so kakorkoli predstavljali svoje sredine v sindikatu.
Pomeni, da je ta najširša razredna družbenopolitična organizacija v naši delovni organizaciji, TOZD in DSSS, dobila nove predstavnike za organizirano pot pri utrjevanju DP življenja. Smatram, da smo posamezniki prisegli, da bomo upravičili zaupanje, ki nam je bilo izkazano. Kaj smelo smo privolili za sprejem funkcij. Namreč vloga in delo sindikata je danes ena izmed zahtevnejših vlog delavskega gibanja. Naloge, ki nam jih nalaga ustava, zakon o združenem delu, 9. kongres zveze sindikatov pa posebej, so takšne narave, da je za delo v tej organizaciji potrebna predvsem delavnost, zmoglost, ter konkretnost.
3.	S svojo dejavnostjo in stališči moramo sindikati prispevati k utrjevanju družbenoekonomskega položaja delavcev, kakor tudi k večji odgovornosti za smotrno gospodarjenje in upravljanje z družbenimi sredstvi.
4.	Z svojim delom in aktivnostjo bomo morali zagotavljati, da bo čutiti in občutiti neposredno oporo pri uresničevanj vseh naših problemov in interesov.
5.	Znotraj TOZD bomo zagotavljali in še spodbujali neodtu-Ijivo pravico in dolžnost odločanja o svojem delu in sadovih tega. Razprave pri sprejemanju zaključnih računov, kot pri periodičnih, morajo postati temeljite, konkretne, istočasno pa za-
Zgovoren dokaz naše (ne) kulture
pa to isto upoštevati pri naslednjem evidentiranju.
7.	Mislim, da nam bo uspelo realizirati že podan predlog po priključevanju posameznih del in nalog »v režiji« od izvajalcev, ki so, oziroma bodo zapustili delovno organizacijo, obstoječim kadrovskim zasedbam. Iz tega predloga se pričakuje zmanjšanje izvajalcev »v režiji« vsaj za toliko, kolikor je fluktuacija delovne sile v teh službah.
8.	V svojem programu bomo tudi zapisali eno izmed osnovnih nalog sindikata, da bomo vspod-bujali odgovorno uresničevanje vseh samoupravnih pravic delavcev. K temu programu spada tudi pomoč delavcem v primerih ko je iz kakršnega koli vzroka kršena njegova pravica in interes. Zagotovili bomo feastopa-nje delavcev v postopkih uveljavljanju njihovih pravic, če bo to zaželjeno.
9.	Kot podpisniki samoupravnega splošnega akta o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke bomo dosledno zahtevali uresničevanje načela delitve po delu.
10.	Na podlagi obstoječega pristojnega bo podana zahteva po ureditvi in zboljšanja medto-
zdovskih odnosov. Obstoja namreč kritika, da so le ti vse prej kot dobri. Iz enotnega naslova imena delovna organizacija izhaja, da takšni kot so, niso zaželje-ni in vzdržni. Vse preveč je prisotno gledanje posameznih interesov pred interesi delovne organizacije kot celote.
11.	V programu smo tudi zapisali o kulturnem delovanju. Kajti očitno je da telesno kulturna dejavnost v naši DO zaostaja za ostalimi aktivnostmi. Organizirali smo tamboraški orkester ter s tem zaorali ledino pri oživljanju kulturne dejavnosti v OD.
12.	V programu so tudi zajeta skrb za počitek delavca na težjih delovnih pogojih.
Mislim, da s prikazom dela OOS nisem vsega v celoti zajel. Težko je napisati vse aktivnosti sindikata. Mnogo jih je. Prikazal sem le prioritetne, da pa bo naše delo dejavno. Biti nam mora jasno, da sindikat v naši DO ne bo mogel dosegati rezultatov, če ga bomo gledali kot nujno zlo in če ne bodo dane vse možnosti za vključevanje vseh dejavnikov na vseh ravneh — vse pa iz naslova VSI SMO SINDIKAT.
Mertelj Franc
Utrinek s konstituirane seje 10 sindikata DO AGIS
V kolikor pa bomo splošno izrazili dejstvo, da smo vsi »sindikat«, nam pa to delo ne bo delalo težav, saj iz tega sledi, da je posamezna stvar, lahko že rešena po samem predlogu, oziroma nastanku. Kot sem navedel so posamezne OO sindikata po TOZD in DSSS ter v DO dobile nove nosilce dela v tej organizaciji, zatorej nebi bilo odveč, da prikažem program dela za naslednje dvo letno obdobje dela sindikata v naši delovni organizaciji. Pri samem pregledu programa bom izhajal iz sklepov 9. kongresa zveze sindikatov Slovenije kot dopolnilu k že ustaljenem delu te organizacije.
1.	Delavci, organizirani v zvezi sindikatov Slovenije bomo spre-iemali stališča in sklepe kongresov zveze komunistov Slovenije, kot idejno podlago za delovanje.
2.	Zagotoviti bomo morali krepitev vloge delavcev ter v sklopu z drugimi družbenopolitični-tni organizacijami skrbeli za vsesplošno dobro.
četi s spodbujanjem za boljše gospodarjenje vodilnih stroktur, kot tudi stroktur z posebnimi pooblastili, z dano zaupnico, oziroma nezaupnico. Uvesti bo treba tudi način, da strokovne službe v svojih strokovnih predlogih o-pozorijo na vse možne variante odločitve, ter nam podajati celovito sliko o možnih posledicah, ko se odloča, potrjuje o sredstvih, investicijah in delitvi dohodka. Zbori delavcev se bodo morali organizirati tako, da bo predvsem vsebina razprav možna ter pristopna vsem.
6. Ena izmed naslednjih sej I0 konference sindikata bo tudi posvečena ugotavljanju kvalitete delegatske aktivnosti v vseh organizacijah, delavskih svetih, komisijah ter odborih. Vse več pa je namreč ugotovitev, da le posamezne delegacije in delegati v njih aktivno sodelujejo pri upravljanju, da pa se ostale ter ostali, le redkokdaj oglašajo.
Tu bo potrebno ukreniti nekaj pri obstoječem stanju, obvezno
PONOVNA AKCIJA OOS IN ZSMS V TOZD VZMETARNA
V svojih delavnih programih sta si zapisala OOS im mladima TOZD-a Vzmetarme, da bosta nadaljevala s svojimi akcijama na področju ureditve okolja TOZD-a Vzmetame v letu 1982. Lansko jesen pričeto delo na ureditvi transportnih poti je dalo pobudo in veselje, da bi se čimprej uredila tudi okolica Vzmetame im to, da bi se takoj spomladi pristopilo k zasaditvi Okrasnega grmičevja na površinah katere niso predvidene za pozidavo.
Že dne 23. 3. 1982 so se zbrali mladinci in tudi starejši člani tega kolektiva in v popoldanskem času s široko akcijo nasada okrasnega grmičevja, borov in brez. Delo je potekalo v delovnem vzdušju z željo, da bi se vsaka sadika katera je bila ta dan zasajena v zemljo tudi »prijela«.
Naslednjo akcijo predvidevamo da bomo vršili v zadnjem tednu meseca marca. Takrat bomo s čiščenjem okolice želeli, da bi jo uredili in da bi pri tem odstranili vso nepotrebno navlako iin še del gradbenega materiala.
S tem delom želimo v sindikatu in mladini, da zraven akcije ureditve okolja s katero želimo prispevati k lepšemu videzu tega našega objekta želimo še po drugi strani s čim cenejšimi sredstvi ali pa v tem primeru brez stroškov urediti okolje. Na ta način se neposredno vključujemo v stabilizacijo v našem TOZD-u.
marec 1982
AGIS ■ STRAN 11
CENE
V dnevnem časopisju vedno znova zasledujemo nove članke ter razprave o problematiki cen. Najbolj nas seveda razburijo obvestila o podražitvah, ki neposredno udarijo na naš žep, manj pa se poglabljamo v zroke in pogoje, ki so privedli do sprememb cen.
Poglejmo najprej kaj sploh je cena. Iz cele množice najrazličnejših definicij bi potegnil kar tisto »srednješolsko:«
Cena je denarni izraz vrednosti nekega blaga.
Vsaka OZD je ciljno usmerjen sistem, Od teži k temu, da proizvaja določene dobrine in z njimi zadovoljuje družbene potrebe. Iz tega izhaja, da tudi vsak posameznik, delovni človek v OZD prispeva h končnemu cilju — produkciji končnega proizvoda in njegovi realizaciji na tržišču. To pa pomeni, da posameznik ustvari del vrednosti končnega proizvoda, ki se da izraziti preko cene. Logični sklep iz vsega tega je, da obstoji povezava med delom vsakega posameznika in ceno končnega proizvoda; še več — posameznik lahko aktivno vphvana ceno. To pa je dejstvo, ki se ga vse-premalo zavedamo.
Novi zakon o temeljih sistema in družbeni kontroli cen, ki prav-zaprav že ni več tako nov (veljati je začel 12. 1. 1980) nalaga delvcem odgovornost, da oblikujejo cene za svoje proizvode samostojno v odnosih medsebojne odvisnosti in odgovornosti OZD. Seveda pa pri tem morajo upoštevati tudi merila za oblikovanje cen, idoločeno politiko cen ter ukrepe ekonomske politike.
Cilji ekonomske politike v letu 1982 so znani, prav tako pa tudi limitiran 15 % dvig cen v celem letu. Mnogo manj jasno pa je, kaj nam ta procent dejansko pomeni, sa se neprestano oblikujejo nova stališča, ki jih prejemajo skupnosti za cene, gospodarske zbornice in drugi o tem, kako uresničiti resolucijske cilje.
Oblikovanje cen v odnosih medsebojne povezanosti in odgovornosti OZD je dejansko novost zakona, ki želi kratkoročne in stihijske rešitve v menjavi proizvodov in storitev nadomestiti s trajnejšimi odnosi v gibanju cen na trgu. Pri tem mislimo na celotno sfero družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja na področju cen.
Na podlagi teh uvodnih razmišljanj sta zanimivi dve vprašanji:
1.	Kako pridobiti veljavno ceno za nek proizvod oz. kakšen je postopek za prijavo ter
2.	Kako posamezniki sodelujejo pri oblikovanju cen.
Že od junija 1981 je podpisan režim potrjevanja vseh cen s strani pristojne skupnosti za cene, decembra 1981 pa je v odloku o odločitvi naj-višjih cen za vse proizvode in usluge še oosebej povdarjeno, da je potrebno pred poveča-
njem cen v letu 1982 poslati cenike v potrditev.
Postopek za pridobitev veljavne cene se razlikuje glede na to:
a)	Kdo je pristojen za potrditev cen (zvezna, republiška ali občinska skupnost za cene)
b)	Za kakšno vrsto cene gre
—	povečanje cene v skladu z okvirnim programom premika cen
—	vskladitev cen dveh proizvajalcev, ki proizvajata istoveten proizvod (čl. 62. Zakona o oblikovanju cen)
—	cena novega proizvoda
c)	Vrsta cene iz vidika prodajnih pogojev
—	proizvajalčeva cena
—	veleprodajna cena
—	maloprodajna cena.
Kljub temu, da so možne
najrazličnejše kombinacije in speoifičhi primeri prijave cen, da je podzakonski predpis c pošiljanju cenikov v potrditev ne popolen, pa je dosedanja praksa pokazala, da mora vloga pri pristojni skuknosti za cene vsebovati naslednje dokumente:
—	cenik
—	razčlenitev oz. konkretno uporabo meril (kriterijev) za obbkoivanje cen
—	samoupravni akt o razčlenitvi in uporabi meril za oblikovanje cen,
—	izvleček iz zapisnika samoupravnega organa o oblikovanju cen v skladu z zakonom (sklep DS TOZD)
—	bilanco uspeha in posebne podatke za zadnji dve leti,
—	kobčnski in vrednostni plan proizvodnje izdelkov za katere se predlaga povečanje cen z opredelitvijo deleža teh izdelkov v celotnem prihodku.
PBED SODISCEM
— Lahko izbirate med obešenjem in streljanjem ...
— O, streljam pa rad, tovariš sodnik, sem bil tri leta član strelske družine v našem kraju!
Dodatno pa še:
—	potrdilo neodvisne institucije za nov proizvod,
—	potrdila proizjvajalcev istovetnih proizvodov oz. primerjava s sorodnimi proizvodi.
Razen tega pa katerakob

| ! : f
(Ne) red
skupnost za cene lahko zahte va od OZD še dodatne podatke in dokumente.
K tako oblikovani vlogi za prijavo cene v postopku potrditve daje soglasje grupacija proizvajalcev s katero smo povezani, delegacija za cene v Gospodarski zbornici in šele potem pristojna skupnost za cene izda odločbo. Ves postopek traja 60 dni.
Kakršna kob prijava cene pa bodisi, da gre za nov proizvod, vsklajevanje oz. povečanje cen na sploh, zahteva razčlenitev kriterijev za oblikovanje cen:
—	razmerje med ponudbo in povpraševanjem na domačem trgu,
—	vpliv svetovnih cen,
—	gibanje povprečne produktivnosti,
—	delitev celotnega dohodka družbene med dejavnostjo v sorazmerju z njihovo produktivnostjo dela itd.
—	spodbujanje razvoja proizvajalnih sil družbe,
—	vpliv cen na gibanje življenjskih stroškov.
Kriteriji so podrobneje obdelani v Pravilniku o oblikovanju cen, ki smo ga sprejeli na nivoju DO AGIS.
Še vedno se v gospodarstvu na sploh pojavljajo tendence, da se kriteriji za oblikovanje cen abstrahirajo, ker še vedno nd izdano navodilo Zvezne skupnosti za cene za njihovo konkretno uporabo (je pa v pripravi).
Kljub temu je že znano, da bo še posebej pomembna,
morda celo odločujoča primerjava s cenami na svetovnem tržišču, prav tako pa tudi s cenami sorodnih oz. enakih proizvodov drugih proizvajalcev na domačem tržišču. Že na prvi pogled je jasno, da gre za množico podatkov, ki jih bo težko zbrati, zato je dolžnost vsakogar, ki so mu dostopne te informacije, da jih posreduje v sektor Marketing.
K vlogi za pridobitev veljavne cene je potrebno priložiti tudi izvleček dz zapisnika sa-mouipriavnega organa o oblikovanju cen v skladu z zakonom. Ta zahteva morda zveni formalistično, vendar pa v bistvu izraža interes zakonodajalca (12. čl. Zakona), da so delavci v TOZD, kar najbolj vključeni v proces oblikovanja cen, da kritično analizirajo, če so zahteve za povečanje cen realne, če so izvedeni vsi drugi ukrepi, ki zavirajo tendenco rasti cen (povečana produktivnost, smotema izkoriščenost proizvodnih sredstev) itd.
V našem pravilniku o oblikovanju cen v DO AGIS so konkretno opredeljene naloge posameznih organizacijskih enot, če pa nastajajo še kakšna sporna vprašanja, pa naj bo to nedorečenost pravilnika, uvid v trenutno ekonomsko politiko, tolmačenje morebitnih novih podzakonskih predpisov s področja cen itd., pa jih bomo sproti razčiščevali.
Bojan RUS, oec.
Reši nas samo avtomatizacija
Interviu z našim sodelavcem tov. Krajnc Vincencem, delavcem iz TOZD Kovinska obdelava, ki je 9 let delal v Nemčiji. Bil je zaposlen od leta 1969—1978 v tovarni žarnic Radin, mestu VVulpperfiirth. Od začetka je delal za strojem, pozneje pa je napredoval in postal nastavljalec. Do tega je prišel sicer brez potrebne izobrazbe samo s svojim pridnim delom. Njegove izkušnje v zvezi z njegovim življenjem in delom v tujini so zelo zanimive. Enako so zanimiva in koristna opažanja in pripombe v zvezi z njegovim sedanjim delom v Kovinski obdelavi.
Pomenek
Zakaj ste se odločili za delo v tujini?
Končal sem poklicno šolo za soboslikarja in sem po končani šoli delal 9 mesecev pri Pleskarju. Potem sem šel k vojakom od kod sem se vrnil 1969. leta. Po odslužitvi vojaškega roka sem se ponovno zaposlil pri Pleskarju, ampak so mi rekli, da bi moral delati na terenu v Bosni in drugih krajih. Osebni dohodki niso bili zadovoljivi in bi bil poleg tega ločen od družine. Zato sva se z ženo odločila za delo v Nemčiji. Skupnost za zaposlovanje je takrat organizirano pošiljala delavce v tujino. Tako so tudi nas, skupino delavcev poslali v mesto Wiilpper-fiirth. Tam smo dobili delo in zadovoljive plače.
Kako ste se počutili v Nemčiji?
V Nemčiji sem bil zelo zadovoljen. Kot Jugoslovana, tujega delavca so me zelo cenili. Pravice smo imeli enake kot njihovi delavci. Tam smo bili sindikalno organizirani po lastni volji, kdo je pač hotel. Ko smo prišli iz Ptuja v Nemčijo z vlakom, so nas tam pričakali na ipostaji in so nas z avti odpeljali v mesto Wiilp-perfurth. Potem so nam razkazali tovarno kje bomo delali. Pozneje so nas spremili v mesto in so nas tam pogostili. Nato .so nas odpeljali v stanovanja. Dobili smo stonovanje v gostilni. Tovarna je imela pogodbo z gostilničarjem, da je priskrbel stanovanja. Plačevali smo jih sami. Pozneje smo stanovali bliže tovarne. Takrat smo imeli pet minut do tovarne. Stanovali smo samo tuji delavci (Jugoslovani Italijani) v zgradbi bivše bolnice.
Kakšen je bil odnos Nemcev do vas Jugoslovanov?
Nemci so imeli zelo pristen odnos do nas kot Jugoslovanov. Kot delavce so nas zelo cenili in smo bili zelo iskana delovna sila v Nemčiji.
Vaše delovne izkušnje so vsekakor zelo zanimive tudi za nas in bi bilo dobro, da nam poveste kaj več o tem?
Organizacija dela, koliko jaz lahko povem, v našem obratu je bila zelo preprosto organizirano, enostavna razumljiva. Delovni proces je potekal brez zastojev. Norme so tam v Radinu bile celo nižje kot pri nas v Kovinski. Ko
smo prišli smo normo presegali za 180—200 °/o. Po opozorilih obratovodje smo preseg zmanjšali na 150 % ter povečali kvaliteto. Pozneje je prišlo do korekcije norm, pa smo vendarle normo tudi takrat presegali 30—50 %. Od 1600 zaposlenih je bilo okrog 30 % režije. V našem obratu je bilo samo 5 režijcev. V našem obratu, če si rabil kakšen dopust, si se lahko zmenil z mojstrom, on ti je odobril dopust. Včasih ko smo šli na dopust ti je odobril še kakšnih par dni. To se pravi, dobri delavci so dobili, slabi pa ne. S temi dopusti nismo imeli problemov. Moral si biti pač disciplinirani delavec. Ne da bi predčasno odhajal z dela in podobno.
Kaj pomeni v Nemčiji biti dober delavec?
Dober delavec v Nemčiji pomeni, da predčasno ne odhaj-jaš z dela. Da se tistega držiš kaj si se z mojstrom dogovoril. Da kvalitetno delaš. To je verjetno .povsod. Tako je tudi pri nas.
Kako je delo potekalo tehnološko — proizvodni proces? Kakšna je bila izkoriščenost delovnega časa?
Posebnega tehnologa nismo imeli. Držali smo se pač tehnoloških risb. Delo je v našem obratu potekalo zelo poenostavljeno. Material so sprejemali obratovodji v sodelovanju z dvema delavcema v pisarni. To so bili polizdelki, ki smo jih naprej predelovali v žarnice. To je bila finabzacija pro-izvodov. Žarnice smo od tam pošiljali kupcem. Lahko povem tudi to, da smo delali žarnice za olimpiado v Miinchnu 1972. Imeb smo za napraviti 600.000 žarometnih žarnic za stadione in za vse dvorane. Kompletno olimpiado smo opremili z žarnicami.
Tja ste šli predvsem zaradi finančnih koristi? Sta imela stanovanje preden sta odšla v Nemčijo?
To je bilo zelo pomembno, ker zaradi hiše sva ravno šla v Nemčijo. Tu bi morala za stanovanje zelo dolgo delati in verjetno še 'danes nebi imela hiše. To je bil glavni razlog.
Kakšni so bili osebni dohodki?
Jaz sem zaslužil okrog 1200 mark mesečno, žena pa okrog 900—1000 mark. Od tega sva pošiljala za hišo 'in otroke okrog 1000 mark. Polovica,
ena plača nama je ostala. Varčevati sva morala. Za zabavo prav dosti ni bilo. Zadostovalo je za hrano in stanovanje. V prostem času sva z drugimi družinami šla na vikende, sprehode v naravo, obiskovali živalske vrte. V lokale smo zelo redko zahajali. Često sva šla v klub Jugoslovanov. Tam so bili organizirani razni tečaji. Tam je bilo poskrbljeno za otroke. Rekreacija je bila zagotovljena.
Ko ste prišli nazaj v Ptuj, ste se takoj zaposlili v AGIS-u, ali ste nekaj časa bili brez dela?
Ro sem prišel sem bil 3 mesece brez dela. Potem pa sem si pač moral poiskat službo. Skupnost za zaposlovanje ni bila preveč zainteresirana, ampak sem sam hodil od tovarne do tovarne in sem imel srečo, da sem dobil službo v AGIS-u.
Kako so vas tu sprejeli. So vam upoštevali vaše z delom pridobljene delovne zmožnosti?
Izkušenj, ki sem si jih pridobil v Nemčiji, mi tu niso priznah, ker jih pač ni bilo v samoupravnih splošnih aktih.
Ali vam priznano delo v tujini v leta službe?
Delo v tujini mi je priznano samo za pokojnino preko Skupnosti za zaposlovanje. Minulo delo mi AGIS ne priznava. Sedaj delam v AGIS-u 4 leta. Z ostalimi devetimi meseci pred odhodom v Nemčijo je to okrog 5 let. Še vedno imam 18 dni dopusta. Imam 2 % na minulo delo, ne pa 6 %, kar bi jih dobil, da mi se štejejo leta v Nemčiji. To se pozna iz meseca v mesec.
Kakšen je bil osebni dohodek ko ste začeli delati v AGIS-u?
Bil je okrog 5000 din. Sedaj pa je okrog 8000 din.
Vi ste prišli nazaj delat iz enega čisto drugačnega družbeno - ekonomskega sistema. Kako ste se prilagodili nazaj na samoupravljanje? Kako ste se počutili?
Od začetka, ko sem se tu zaposlil sem pričakoval mogoče več prijaznosti. Od začetka sem se težko navadil na delo v treh izmenah, ker sem v Nemčiji delal samo v eni izmeni. Delavci so me sprejeli dobro. Navadil sem se zelo hitro. Poskusna doba je bila 1 mesec. Normo smo začeli dosegati tretji — četrti dan. Pozneje sem prišel na drugi stroj, kjer pa je norme dosti težje dosegati. Moraš delati, če delaš enakomerno, imaš točno 8 ur dela. Zato, ker moraš stati celi dan pri stroju, te bolijo noge. Sesti ne smeš, ker pač potem nimaš ur. Pri nas so norme večje kot v Nemčiji, čeravno se tu povdar-ja, da delavci ne izkoriščamo polnega delovnega časa. Mislim, da je to tostikrat preti-rano. Ker nekateri prej končajo svoje delo, so hitrejši, si misli, da ne izkoriščajo polnega delavnega časa.
Kaj ste pričakovali od samoupravnega sistema? Kaj pa ste dobili? Ali imate občutek, da lahko vplivate na vašo poslovno politiko v TOZD?
Kot posameznik ne morem imeti vpliva. Kot skupina bi lahko imeli vpliv preko delegatov v delavskem svetu. Mislim, da preko sindikata nimamo toliko možnosti. Možnosti so dane, samo v večini premerov vodilni prepričajo naše delegate v 10 OOS, drugače. Mislim, da tu nimajo dosti vpliva.
So se mogoče po vašem mnenju sindikati v Nemčiji zavzemali za delavce? Kako so razredno nastopali?
Zavzemali so se za delavce. Tudi za delovne pogoje na samem delovnem mestu. Imeli so več možnosti da kaj dosežejo kot pa tukaj.
Ste stavkali v Nemčiji?
Ni bilo potrebno. Bile pa so stavke po 'drugih tovarnah, ki so bile dosti večje od naših. Tam se je stavkalo po par ur. To niso bile prave stavke, ampak protestne prekinitve dela.
(Nadaljevanja na 14. strani)
REŠI NAS SAMO AVTOMATIZACIJA
(Nadaljevanje s 13. strani)
Razgovor o splošni ljudski obrambi in DSZ
V ponedeljek 22. marca 1982 je bila organizirana razprava o SPLOSNI LJUDSKI OBRAMBI iN DRUŽBENI SAMOZAŠČITE V razpravi so sodelovali člani komisije za SLO in DS pri OK ZKS Ptuj, člani svetaza LO, varnost in DSZ občine Ptuj, Občinski komite za SLO inDSZ, Koordinacijski Odbor za SLO in DSZ pri predsedstvu OK SZDL Ptuj, sekretarji 00 ZKS AGIS ter člani OO ZKS TOZD Avtomobilska oprema.
Kako velik pomen ima delo SLO in DS nam pove dejstvo, da nas prav to 'dvoje spremlja kot rdeča nit ob vseh izrednih trenutkih. Jasno je, da ob tem ne smemo zanemariti JLA in NZ. Kdo je JLA, NZ in vse ostale strukture obrambnega sistema? To smo mi vsi. Vsak posameznik, kot kamenček sestavlja mozaik SLO in DS. To je naša zavest in pripravljenost hraniti in varovati družbeng premoženje in socialistične samoupravne pridobitve.
Večina razpravljalcev je ugotavljala, da je bil po vprašanju SLO in DS storjen ogromen korak naprej. Da so delavci in občani pripravljeni izpolnjevati konkretne naloge. Kljub temu pa si ne smemo zatiskati oči pred stanjem discipline v DO. Eden od razpravljalcev je zagotavljal, da se občani ne čudijo likvidnostnim težavam naše DO kajti veliko naših delavcev preživi dobršen del delavnega dne v gostilnah v bližnji in daljni Okolici DO. To se bo moralo končati pa naj bo konec še kako boleč. Kajti le disciplina in dobro delo nas bosta rešila likvidnostnih težav. Vse prevečkrat se sklicujemo da je za slabo stanje krivo pomanjkanje irepromateriala, orodja i. p. d.
Vzroke bomo morali začeti iskati v nas samih v naši zavesti. Kajti če se sami ne bomo zavedali Odgovornosti do delovne organizacije in družbe nasploh nam disciplina ne bo rešila še tako visoka ograja. Niti tista iz »Dachavva« ne je dejal nek raz-pravljalec.
Maks MENONI
P. P.
^Čeprav bi želeli gostom iz Občine prikriti stanje discipline v na6i delovni organizaciji nam to ne bi uspelo.
Za to so poskrbeli delavci II. izmene, ki so se kot manekeni sprehajali na relaciji AGIS—KONZUM in to pred velikimi okni jedilnice. Kot na filmskem platnu! Ob pravem času. Mar ne?
Kot član disciplinske komisije imate vpogled v disciplino v naši DO. Kot delavec v neposredni proizvodnji tudi čutite negativen vpliv nediscipline. Kaj mislite, kje so tu največji problemi in kaj bi se tu lahko naredilo, da se disciplina popravi?
Mislim, da dosti vlivajo pri discinlim slabi OD. Mnogi od delavcev pač rečejo: »službo imamo, delati moramo dosti, če je kakšno delo prenormira-no moramo delati več ali narediti, a zaslužimo isto ali pa še manj kot prej.« Politika nagrajevanja je vsekakor vzrok za slabo disciplino. Koliko jaz lahko rečem, vodilni imajo dosti večje plače. Zahtevajo pa disciplino, ki se je mogoče tudi sami ne držijo. To vsekakor vpliva na delavca.
Kakšni so vaši nasveti, kaj bi se pozitivnega dalo prenesti iz nemškega v naš sistem? Tam ste imeli slabe in dobre izkušnje. Kaj bi se lahko dobrega tu pri nas izkoristilo, da bi dosegli večji dohodek?
Nekatere službe bi bilo potrebno poenostaviti, predvsem kontrolo. Mojstri hi morali bolje sodelovati s kontrolo, imeti več odgovornosti za kvalitetno delo, ker sedaj nimajo veliko odgovornosti. Napri-mer, niti dopusta ti ne morejo dati. Delavec mora za vsako malenkost iti po dovolilnico k obratovodji. Režije je dosti preveč, ki je v Nemčiji ni bilo toliko. Tukaj je režija skoraj 1:1 na proizvodnega delavca. Tam je bilo okrog 1:3 za proizvodne delavce:
Ali je DO AGIS preveč razdrobljen in nas to ovira v razvoju?
Tudi to. Vsaki TOZD ima tiste svoje službe, ki bi mogle biti Skupne z manj zaposlenimi. Naptiimer, mi smo imeli prej režijo združeno skupaj z Vzmetamo. Bili smo en TOZD. Zdaj ismio se ločili. Sedaj so tam spet novi ljudje, novi vodilni organi in službe. To spet več stane. To je ta razdrobljenost, ki požira čisti dohodek.
Kako so obrati med sabo sodelovali?
Tam so obrati imeli skupno tehnologija. Vse -risbe je izdelovala ena tehnologija. Tudi druge službe so bile tako organizirane, razen tistih obračunskih pisarn, ki smo jih imeli v obratih in pa tistih nekaj vodilnih ljudi.
Režija je bila sodobno organizirana? Ste imeli računalnike?
Od začetka nismo imeli računalnikov. Tokrat je bilo v plačilnem biroju zaposlenih veliko ljudi. Pozneje so kupili računalnik in pisarne -so se izpraznile za 3/4. Veliko jih je ostalo v podjetju, nekateri pa so odšli. Pri nas pa je ravno obratno. Pride računalnik in morajo se zaposliti na novo, novi ljudje, da lahko delajo z računalnikom, -s tem pa <se povečuje režija. Ko so planirali, da se bo kupil računalnik, bi morali poslati ljufdi nekam na izobraževanje. Pri nas se je poleg računalnika zaposlilo še veliko novih ljudi.
Kaj mislite o naši kadrovski politiki?
Tam v Nemčiji je veliko manj šolanih ljudi, samo znajo do maksimuma izkoristiti njihove -delovne sposobnosti. Režije je v vadnjdh letih, ko sem bil jaz tam veliko odpuščeno -in razporejeno v proizvodnjo. Pri nas kadrovska struktura zaposlenih ni tako slaba, ampak je slaba -poslovna politika.
Na koncu lahko povem samo eno, reši nas lahko samo avtomatizacija, ne pa preveč živega dela. Povedal sem resnico.
— Natakar, pa je ta led res svež?
— Seveda je, mar mislite, da pri nas pogrevamo led od prejšnjega dne?!
XXX
Prometnik ustavi avto in zahteva vozniško. Ona mu ponudi torbico:
— Poiščite jo sami, jaz brez očal nič ne vidim...
SAMOUPRAVLJANJE
(Nadaljevanje z 10. strani)
v skupnost združenega dela za trajno medsebojno plansko in poslovno sodelovanje avtomobilske industrije in SaS o usklajevanju plana za obdobje 1981—1985 ter na besedilo nima pripomb.
Nadalje se delavski svet DO strinja s postopkom sprejemanja samoupravnih sporazumov.
Sklep 134:
1.	Delavski svet delovne organizacije odobri sklenitev delovnega razmerja za naslednja dela oz. naloge:
TOZD GUMARNA
—	vulkanizerje — 4 izvajalci — nedoločen čas
—	vodenje proizvodnje — 1 izvajalec — nedoločen čas
—	analitik dela in časa — 1 izvajalec — nedoločen čas
TOZD KOMERCIALA
—	fakturiranje — 1 izvajalec — določen čas
(do vrnitve tov. Milke Železnik s porodnega dopusta)
DSSS
—	vodenje analitične evidence osnovnih sredstev — 1 izvajalec
—	nedoločen čas
ZA 23	PROTI 1
2.	Istočasno delavski svet DO sklene, da se tudi v primeru, ko gre za zaposlitev nekvalificiranih delavcev objavi interni razpis.
Sklep 135:
1.	Delavski svet DO sklene, da se pri srednješolskem centru usmerjenega izobraževanja najame kredit v višini 15 mio din za o-bratne namene.
2.	Delavski svet DO sklene, da se preko Zavarovalniškega depozita najame kredit v višini 5 mio din za obratne namene.
Delavski svet DO zadolži naše delegate Zbora združenega dela, da sprožijo razpravo o odgovornosti vseh, ki so dosegli to, da izgradnja srednješolskega centra zgubiva dnevno okrog en stari milijon.
Sklep 137:
Delavski svet DO potrdi dokončen predlog Pravilnika o dodeljevanju kadrovskih stanovanj.
Samostojna kadrovska služba je podala na delavski svet DO dopis naslednje vsebine:
»Delavskemu svetu DO predlagamo, da na svoji seji ugotovi naslednje:
Z razrešitvijo tov. Borisa Horvata dela vodenja DSSS ni več določene osebe za nadomeščanje direktorja DO, v smislu 12. in 13. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo AGIS.
Po sklepu delavskega sveta DO opravlja dela vodenje DSSS ob svojem delu vodenje delovne organizacije tov. Martin Učakar. Za namestnika vodje DSSS je delavski svet DSSS imenoval tov. Petra Aliča.«
Upokojenci med seboj
V spomin sodelavcu
Kruta in neizprosna je bila vest, da je prenehalo biti mlado im plemenito srce našemu sodelavcu Zmagotu.
ZMAGO se je pred tremi leti zaposlil v TOZD-u Vzdrževanje kot monter centralne kurjave. Že po enem letu mu je bila zaupana funkcija predsednika sindikata. Piri izvrševanju svojega predsednikovanja je bil najbolj delaven in predvsem human. Iz njega je povsod vel pristan, neskaljen duh tovarištva, prijateljstva, ki je bila nekoč edinstvena gonilna sila vseh delavcev. To je bilo že davno, takrat, ko so se delavci borili in si le s složnostjo priborili svoje pravice. Zmago je bil tudi eden izmed tistih, ki je imel vedno sočutje do svojega bližnjega, do sočloveka in kar je kot vodstveni sindikalist z dejanji dokazoval. Saj je bil po svojih dejanjih in prepričanju komunist v pravem pomenu te be-
sede. Trošil je svoje mlade sile tudi po delovnem času za dobrobit svoje male družinice in obenem pomagal isvojim prijateljem in znancem. Bil je neumoren delavec, za lepši jutrišnji dan.
Že precej časa smo vedeli, da je Zmago hudo bolan. Lani v mesecu novembru je zbolel in je moral v bolnico. Najprej je bil v Mariboru, kjer so ga tudi najbližji sodelavci obiskali. Kmalu nato so ga premestili v bolnico v Ljubljano. Imeli smo nenehno povezavo z njim. Saj smo se z Zmagom večkrat pogovarjali po telefonu, tudi po trikrat tedensko. Tudi z zdravnikom »mo se posvetovali o njegovem zdravstvenem stanju. Toda v začetku marca tega meseca, se je Zmago vrnil iz bolnice. Prišel je v tovarno in se z nami pozdravljal in prisrčno pogovarjal. To je bilo naše zadnje snidenje z njim in obenem njegovo slovo od nas sodelavcev, ki smo ves čas njegove bolezni z njim vred upali v ozdravitev. Vsi naši upi so bili razblinjeni, ko je v četrtek zjutraj med nami Odjeknila bridka resnica — Zmago se ne bo nikoli več vrnil. In tako smo stali nemočni in skrušeni pred njegovim poslednjim domom, vendar trdino odločeni, da bomo storili vse, da pomagamo njegovi družini premostiti bolečine.
Naj počiva v miru, v tej naši prelepi slovenski zemlji, ki ga je vzgojila v nepozabnega človeka in delavca, kateremu sodelavci za vse, kar si storil, kličemo poslednjič: »Iskrena hvala!«
Delavci TOZD Vzdrževanje
Jožici Srok v spomin
Prišla je pomlad simbol mladosti in življenja. Veselili smo se pomladi in gotovo se je je
tudi Jožica Šrok. Usoda pa je hotela drugače. V prvem pomladnem dnevu ji je prenehalo biti mlado srce.
Jožica je bila zaposlena v naši DO od 1969 leta kot telefonistka. Gotovo ga ni med nami, ki je kdaj nebi poklical in od nje želel, da ga veže. Čeprav je bilo delo v centrali zelo težavno že zaradi tega, ker je bila telefonska centrala preobremenjena pa tudi njen vid je bil že hudo prizadet. Kljub vsemu je bila vedno prijazna in prizadevna. Jožica se je rodila 13. 3. 1945 in je mati
4.	otrok v starosti od 4 do do 18 let. Bila je skrbna mati in marljiva delavka. Od nas se je poslovila 1981 ko je odšla v invalidski pokoj. Ni ji bilo usojeno, da bi uživala pokojnino v krogu svojih, ki jo bodo boleče pogrešali.
Ohranili jo bomo v trajnem spominu lahka ji naj bo Slovenska zemlja.	, ,
Sodelavci.
Branku Duhu v spomin
Črna zastava kot simbol minljivosti in kraja nekega življenja je v ponedeljek 8. 3. 1982 zjutraj počasi plapolala v rahlem vetru in nam v srca vnašala nemir. Zopet je bilo premagano življenje. Zmagala je smrt. Med nas je prišla bridka resnica, da mu je za ve dno onemel srčni utrip. Vsi smo ga poznali. Bil je naš.
Vest, da smo izgubili dobrega sodelavca in tovariša, se nam je zdela na prvi pogled neverjetna, kajti njegov tovariški odnos do sodelavcev bomo pogrešali. Branko se je rodil 21. 7. 1957 v lepih haloških gričih, ki jih je neizmerno ljubil in jim ostal zvest vse do mnogo prezgodnje smrti. V naši delov ni organizaciji se je zaposlil 1. 4. 1981. leta. Kratek čas bi pomislil človek. Pa vendar dovolj, da smo spoznali njegove vrline. Bil je pošten in vesten delavec in vsak dan je med nas prinašal vedrino. Njegovo delovno mesto je ostalo prazno in to praznino čutimo mi vsi, Id smo ga poznali in ga imeli radi.
Končala se je njegova življenjska pot zato naj bodo te skromne besede zahvala za vse, kar je dal in ustvaril za nas. Obljubljamo mu, da ga bomo ohranili v trajnem spominu.
Lahka mu naj bo slovenska zemlja.
Sodelavci
Samoupravljanje
(Nadaljevanje s 14. strani)
Sklep 138:
Delavski svet delovne organizacije je vzel dopis Samostojne kadrovske službe na znanje.
Sklep 139:
Delavski svet DO zadolži odbor z afinančne posle, da v bodoče na delavski svet DO ne dostavlja več zapisnikov, temveč pripravljene predloge.
ZAPISNIK
Nerealizirani so ostali naslednji sklepi
Sklep 115:
S tem sklepom je delavski svet DO potrdil predlog oblikovanja internih cen ter določil rok za izdelavo cenika in sicer ? ? ?
Odgovor na sklep je podal direktor DO, kateri je seznanil de-laski svet DO, da so navodila za izvedbo dana, ter, da se bodo cene obračunavale s 1. 2. 1982.
Sklep 129:
S tem sklepom je delavski svet DO zadolžil direktorja DO, da uredi zadevo glede zaklonišča oz. da se oprema v zaklonišču
Odgovor bo podal direktor DO prestavi, da ne bo propadala, na naslednji seji.
Sklep 130:
S tem sklepom je delavski DO zadolžil direktorja delovne organizacije, da uredi manipulacijo in evidenco za embalažo.
Odgovor je podal direktor DO, ter dejal, da je imenovana delovna skupina, katera pa je med delom obupala.
Po zaključnem računu se bo računovodski sektor angažiral na tem področju ter izdelal interni predpis, kateri bo urejal predvsem poslovanje z embalažo navzven.
Sklep 113:
S tem sklepom je delavski svet DO zadolžil direstorja DO, da iz točke 1. IS SO Ptuj pripravi do prve seje DS DO enotni predlog v zvezi s tem predlogom.
Odgovor je podal direktor DO, in seznanil delegate delavskega sveta DO, da se je posvetoval s predsednikom IS SO Ptuj, kateri mu je dejal, da predloga ni potrebno pripraviti, ker so seznanjeni s sklepi naše problemske konference.
Pismene odgovore je delavski svet prejel na sklep št. 126 in 127 katere je vzel na znanje. Sklep 140:
Delavski svet DO Agis sklene, da DO Agis Ptuj podpiše samo-upravnis porazum o poslovno tehničnem sodelovanju med DO Agis in Tehnounion Ljubljana.
Za podpisnika samoupravnega sporazuma se imenuje tov. Eme-rika VVeigla.
Sklep 141:
Delavski svet DO vzame poročilo o delu komisije za inovacije za leto 1981 ter analizo inventivnih predlogov na znanje ter zadolžuje tov. Žnidariča, da pripravi za temeljne organizacije predlog planiranja inovacij.
Sklep 142:
Delavski svet DO potrdi novo imenovani koordinacijski odbor za SLO in DSZ v naslednji sestavi :
Predsedniki komitejev:
1.	Jančič Jože —predsednik KO
2.	Vidovič Stanko — namestnik
3.	Maks Menoni — član
4.	Franc Šnajder — član
5.	Alojz Ličen — član
6.	Alojz Nadižar — član
7.	Slavko Mahorič — član
8.	Meško Anton — član
9.	Krajnc Viktor — član
10.	Pulko Franc — član
(Nadaljevanje na 16. strani)
Simbol modrosti v dimniku
11.	Forstnarič Ivan — član
12.	Martin Učakar — vodja o-brambnih priprav
13.	Aiojz Šalamun — namestnik vodje obrambnih priprav
14.	Marko Potočnik — predsednik DS DO
15	......pred mlad. DO
16	...... pred. sindikata DO
17.	Ivan Šebela — poveljnik CZ DO
18.	Jože Jančič — načelnik NZ DO
Sklep 143:
Delavski svet delovne organizacije je potrdil obveznike CZ DO Agis in sicer:
1.	Silak Angela — TOZD TARI
2.	Rižnar Albina — TOZD TAP rež.
3.	Učakar Ljuba — TOZD TAP rež.
4.	Žitnik Ema — TOZD TAP I
5.	Biškup Franc — TOZD VO
6.	Pintarič Branko — DSSS
7.	Kaisersberger Franc — TOZD Gumama
8.	Belca Edvard — TOZD VO
9.	Zelenik Branko — TOZD Gumama
10.	Vučkovič Radovan — DSSS
11.	Šmigoc Miloš — TOZD Gum.
12.	Simonič Janez — TOZD Gum.
13.	Sišek Anton — TOZD Gum.
14.	Talaber Janez — TOZD Gum.
15.	Alič Peter — DSSS.
Sklep 144:
Delavski svet delovne organizacije imenuje v štab CZ DO AGIS naslednje kandidate:
1.	Ivan Šebela — poveljnik
2.	Janez Pičerko — načelnik
3.	Miran Čuček — vodja enote za vzdrževanje in uporabo zaklonišč.
Sklep 145:
Delavski svet DO sklene, da se referendum o sprejemu samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka ..ki je bil razpisan, za dne 25. 2. 1982 preloži ter da se, v kolikor bo mogoče, sprejema na referendumu, ki bo razpisan za SaS o združitvi v DO Agis.
Sklep 146:
Delavski svet delovne organizacije odobri izdelavo projektne naloge PROIZVODNA USMERI TEV DO AGIS z naslednjimi nosilci:
—	nosilec plana projekta: Martin Učakar
—	vodja plana projekta: Peter Alič
Koordinatorji podprojektov:
—• ekonomsko področje: Zlatko Špoljar
Uspešne priprave
(Nadaljevanje iz prejšnje štev. glasila)
O tem so letos zelo temeljito razpravljali v pripravah pa tudi na samem zasedanju 3. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije. Njegova stališča in resolucija so nam če naprej pomembno vodilo v boju za krepitev samoupravljanja. Jugoslovanska družba, slovenski narod, slovenski delavski razred nimajo nobene drugačne možnosti kot uspešen razvoj socialističnega samoupravljanja. Nimamo nobene možnosti, še manj pa potrebe, da bi se vračali v meščansko, kapitalistično ureditev, čeprav ta še ni do kraja preživela. Prav tako nimamo nobene možnosti, da bi se vračali v pogoje državnega socializma, ki smo ga v svojem razvoju sicer izkoristili kot potreben in uspešen prehod od zrušene kapitalistične ureditve v socialistično. Vendale bi krepitev države, dr-žavnolastninskih odnosov in takšnega položaja delavca za jugoslovansko družbo predstavljala veliko nazadovanje. To ne bi bila nikakršna rešitev za naša gospodarska in socialna nasprotja, nasprotno, morda samo trenuten videz reševanja, nato pa še večje zaostritve. To, kar danes doživlja Poljska, je zelo nazoren dokaz, da je ta model socializma zašel v resno krizo. Toda čim bolj je neka družba ekonomsko in kulturno razvica, tem bolj prihaja tak model socializma in položaj človeka v njem v nasprotje z doseženim razvojem. Poljski dogodki kažejo na to. Zato je boj za krepitev samoupravljanja hkrati tudi najbolj ploden način boja zoper sedanje gospodarske težave in za doseganje večje politične in gospodarske stabilnosti; tudi za utrjevanje naše družbene var-
nosti, nacionalne in državne suverenosti cele Jugoslavije in vsakega naroda posebej, saj mrhovinarji različnih vrst v svetu gledajo, kaj se pri nas dogaja, kako bi nam lahko škodovali in dokazali, da samoupravni socializem ni pot k osvobajanju delavca in človeka, da ni tisto, kar skušamo mi in napredne sile v svetu predstaviti svojim družbam in svojim delavcem.
Poudaril bi, da je sindikat odgovoren predvsem za krepitev samoupravljanja in samoupravnega položaja delavcev.
Delitev po delu in rezultatih dela
Delitev po delu in rezultatih dela je tudi v samoupravni socialistični družbi ena najbolj pomembnih podlag za spodbujanje delavca za dobro delo, večjo produktivnost in za uspešno gospodarjenje z družbenimi sredstvi. Sindikat se je s to zahtevo v svojih nalogah ukvarjal že od nekdaj, to izhaja že iz tradicionalne funkcije sindikata v tako imenovani mezdni politiki v meščanski družbi in v pogojih državnega socializma. Pri nas je ta funkcija sindikata v delitvi po delu. S tem imamo že veliko izkušenj, sprejetih družbenih stališč, uveljavljenih samoupravnih aktov v vsaki organizaciji združenega dela. O tem smo obsežno razpravljali na lanski 2. konferenci Zveze sindikatov Slovenije, ko smo hkrati s sprejemanjem stališč in sklepov sprejeli tudi družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke. Danes ugotavljamo, da z nagrajevanjem po delu kljub velikim družbenim naporom za njegovo
krepitev zaostajamo. Sedanje ekonomske razmere, posebej še padec realnih osebnih dohodkov, vsem družbenim dejavnikom otežujejo uveljavljanje bolj merljive, bolj učinkovite oblike nagrajevanja po delu. V položaju, ko se realna masa dohodka za delitev manjša, je težko komu, ki manj dela, dati nazaj, zato da bi drugemu, ki dela bolje, dali več. Vsaka prerazdelitev je težavna in zahteva veliko dokazovanja, delo z ljudmi, boj za uveljavitev sprememb v sistemu nagrajevanja, ki bi bolj ustrezale uresničenemu prispevku posameznega delavca, proizvodnega in strokovnega. Zato se danes dogaja, da so mnoge organizacije združenega dela že sprejele nove samoupravne sporazume, pa jih ne uresničujejo, ali pa so pred pripravo referendumov, pa od njih odstopajo, ker se bojijo, da v tem položaju z njimi ne bodo prodrli, da jih ne bodo mogli uveljaviti. Zato so glasila zelo pomemben dejavnik za razlaganje, kaj pomeni delitev po delu, za predstavljanje dobrih rešitev, za celo vrsto stvari, ki bi omogočile tudi boljše gospodarjenje, večjo produktivnost dela.
Socialna politika in socialna varnost delavcev
Že celo leto, še bolj pa od maja letos, pripravljamo 3. konferenco Zveze sindikatov Slovenije o vlogi in nalogah sindikatov pri uveljavljanju delavca kot nosilca socialne politike in zagotavljanja socialne varnosti.
Kaj je konferenca Zveze sindikatov Slovenije? Je neke vrste mali kongres. Med dvema kongresoma, ki sta na štiri leta, je konferenca najvišji organ Zveze sindikatov Slovenije, ki je pristojen za sprejemanje pomembnih odločitev, za spreminjanje statuta itd. Po 9. kongresu smo imeli dve konferen-
—	marketinško področje: Eme-rik Weigl
—	tehnično področje:	Peter
Alič.
Tim za izdelavo plana projekta mora v roku 3 mesecev oz. do 1. 6. 1982 predložiti plan projekta v skladu s prejetim po s lovni ko m o zivajanju projektov.
Sklep 147:
1.	Delavske svet delovne organizacije zadolžuje temeljne organizacije, da vodijo embalažo po vrsti embalaže.
2.	Delavski svet delovne organizacije zadolžuje OPD TOZD, da do 1. aprila 1982 popišejo emba-
in-
venturno stanje in sicer:
—	stvarno stanje 978.764,85 din
—	knjižno stanje 956.990,65 din
—	višek	916.988,00	din
—	manjko	895.155,08	din
—	odpis	109.889,12	din
Sklep 148:
a)	Predlog ovrednotenja novih del in nalog za TOZD Gumama se na predlog delegatov TOZD Gumama zavrne oz. vrne v ponovno obravnavo.
b)	Predlog ovrednotenja kreativnih del se umakne z dnevnega reda.
lažo pri kooperantih.
3. Delavski svet DO potrdi
cj Delavski svet delovne organizacije potrdi ovrednotenje del in nalog »skladiščenje, nabavljanje in razvažanje malic« s 16,5 razredi.
d)	Delavski svet delovne organizacije potrdi ovrednotenje novih del in nalog v TOZD Kovinska obdelava in sicer:
—	izdelava zahtevne konstrukcijske dokumentacije — 20 razredov
—	vodenje izmene v obratu PE AKC — 17,5 razredov
—	planiranje montaže in AKG — 18 razredov
—	vodenje statist, in prevzemne kontrole zavornih valjev in oljnih hladilnikov— 18 razredov.
Sklep 149:
Delavski svet DO odobri sprejem novih delavcev za naslednja dela in naloge oz. podaljašanje delovnih razmerij, ki so že bila sklenjena za določen čas in si-cer-
l! TOZD KOVINSKA OBDELAVA
—	vrtanje mladilnikov, 1 izvajalec, določen čas (nadomeščanje v času porodnega dopusta)
—	statistično kontroliranje zahtevnih proizvodov zavornih valjev in oljnih hladilnikov, 1 izvajalec, nedoločen čas
—	struženje srednje zahtevnih odlitkov, 1 izvajalec, nedoločen čas
—	struženje izdelkov in polizdelkov, 1 izvajalec, določen čas
20 ZA	3 PROTI
Zahvale
Ob boleči izgubi moje drage matere Matilde PETEK, se iskreno zahvaljujem sodelovcem TOZD Precizna mehanika za izrečena sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti. Jože Petek
Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža in ateka KMETEC ZMAGA se iskreno zahvaljujem delavcem AGISA posebej TOZD Vzdrževanje za vso pomoč in spremstvo na njegovi mnogo prerani zadnji poti.
Žena MAJDA in Hčerka TEA
Ob boleči izgubi drage mame Elizabete Obran se zahvaljujem sodelavcem TOZD Avtooprema za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti.	Bela Otilija
Del proizvodnega programa TOZD VZMETARNA
(Nadaljevanje s 16. strani)
ci — eno o vlogi sindikatov v uveljavljanju družbenega planiranja, tudi o pripravi novih srednjeročnih planov, druga pa je obravnavala uveljavljanje delitve po delu in rezultatih dela. S tremi konferencami bomo nekako zaokrožili najbolj pomembna področja družbenoekonomskega položaja delavcev, s tem pa tudi aktivnosti sindikatov.
Danes je tema o socialni varnosti in socialni politiki izredno pomembna zaradi gospodarskega stanja. Že tretje leto imamo opravka s stagnacijo oziroma padcem življenjskega standarda delavcev, zlasti pa lani in letos, velike težave so tudi s tekoči reprodukciji, kar zmanjšuje občutek socialne varnosti delavcev. Obravnavanje te teme v današnjem položaju je aktualno in tudi zelo kočljivo. Aktualno zato, ker lahko zaupanje ljudi v njihov položaj in v razvoj socialističnega samouprav Ijanja dolgoročno krepi tudi njihovo socialno varnost in pokaže izhode iz sedanjih socialnih in ekonomskih težav. Po drugi strani pa kočljivo, ker če bi jemali za merilo samo trenutni položaj, bi delavcem na neki način zaprli perspektivo k ugodnejšemu, boljšemu reševanju sedanjih socialnih nasprotij in socialne gotovosti.
Zato bodo konferenca in njena stališča zelo odgovorno dejanje. V pripravi konference izhajamo iz nekaterih zelo pomembnih izhodišč. Temeljno izhodišče je, da je predvsem delavec sam pravi nosilec socialne politike in zagotavljanja lastne socialne varnosti, da na podlagi svojega dela, gospodarjenja z družbenimi sredstvi in samoupravljanja predvsem sam skrbi zase. Sindikati nismo nekakšni zaščitniki delavcev proti nekakšni drugi sili, državi, upravljal-skim sestavam ali kapitalistu v kapitalizmu, ampak smo sami del delavskega razreda, njihova organizacija, da bi jih družbeno osvestili in organizirali, da bodo kot samoupravljale! vodili uspešno socialno politiko in si z njo zagotavljati socialno varnost. To je bistvo naše konference.
Ob tem pa vemo, da mora sindikat tudi ščititi posamezne-
ga delavca pred možnim izkoriščanjem, pred samovoljo posameznikov in organov, tako glede njegovih samoupravnih pravic kot socialne varnosti, pravic iz njegovih delovnih razmerij in drugo. S konferenco bomo skušali opredeliti vlogo sindikata pri krepitvi samoupravnega položaja delavca in pri njegovem osveščanju kot samo-upravljalca, ter klasično social-no-zaščitno vlogo sindikata, ki se mora do neke mere uveljaviti tudi v naših pogojih.
Poleg tega moramo upoštevati tudi sedanje ekonomske razmere. Načelno smo si postavili izhodišče, da v tem srednjeročnem obdobju ne bi povečevali nobenih socialnih pravic, ker novoustvarjena vrednost in njena poraba tega ne dovoljujeta. V tridesetih letih smo dosegli velikanski napredek v socialni varnosti delavca, napredek pri razvoju njegovega gmotnega položaja, njegove kulture, vendar smo tudi na tem področju trošili več, kot bi smeli, bolj smo se razdajali s pravicami, kot smo jih mogli z delom pokriti. In zdaj je delavec sam žrtev naše skupne in svoje politike. Zato mora konferenca izhajati iz tega, da ta trenutek ne moremo zahtevati nobenih novih pravic. Celo nekatere že uveljavljene so v presoji, koliko jih lahko uveljavljamo. Zato si moramo prizadevati, da bi bili vsi socialni korektivi, vse oblike socialnih dajatev, zagotavljanje socialne varnosti podrejene zahtevam gospodarske stabilizacije in doseganju načrtovanih ekonomskih rezultatov, da bi se izvlekli iz sedanje stagnacije in nestabilnosti in si spet zagotovili možnost za krepitev socialnih pravic. Ta trenutek je gospodarska stabilizacija bistvo socialne varnosti, vse drugo je drugotnega pomena. Ko bomo to dosegli, si bomo omogočili tudi širitev obsega solidarnosti in socialnih pravic. Zato mora biti naše celotno prizadevanje na [področju socialne politike prirejeno tudi delitvi po delu.
Imamo namreč precej socialnih pomoči in socialnih korektivov, ki do neke mere zmanjšujejo interes delavca, da bi si z delom in večjo produktiv-
nostjo pridobili ustrezen osebni dohodek in s tem tudi podlago ekonomske in socialne varnosti. V mnogočem je za delavca bolj pomembno, da je na delovnem mestu, čeprav malo dela, ne pa da bi se s trdim delom boril za večjo delovno učinkovitost. Temeljito moramo preveriti, koliko je naša socialna politika v funkciji delitve po delu, ali spodbuja delavca k boljšemu delu; vendar ne zato, da bi zmanjšali obseg solidarnosti, še manj pa zaradi rahljanja socialne varnosti delavcev. Zato bodo tudi naša stališča o nekaterih pomembnih področjih socialne varnosti delavcev težko sprejeta, o njih bodo delavci še veliko razpravljali.
Na 3. konferenci bomo sprejeli tudi stališča o konkretnih vidikih socialne politike, npr. c politiki zaposlovanja in izobraževanja kot osnovi za socialno varnost in obstoj človeka, saj sta zaposlitev in izobrazba te-velj za uveljavljanje ekonomskega in družbenega položaja delavca. Marsikaj je treba bolj jasno opredeliti. Postavljamo zahtevo, da se bomo borili za polno in hkrati produktivno zaposlenost slovenskega prebivalstva, za tako zaposlovanje, da bodo delavci s svojim produktivnim, ustvarjalnim delom tako v materialni proizvodnji kot v družbenih dejavnostih, tudi v novinarstvu, opravljali družbeno koristno delo in prispevali k povečanju produktivnosti dela in k ustvarjanju večje vrednosti kot podlage za napredek. Temu mora biti prirejeno tudi izobraževanje.
Ne moremo izobraževati za katerikoli poklic, izobražujemo lahko samo za tisto, kar združeno delo potrebuje, tako na področju gospodarskih in tehničnih znanosti kot na področju družbenih znanosti in dejavnosti. Danes je v Sloveniji svojevrsten položaj. Imamo približno 14 tisoč nezaposlenih, za približno 20 in več tisoč odprtih delovnih mest na različnih .področjih proizvodnega dela pa ni delavcev. Imamo tudi preveč strokovnjakov s področja družbenih ved in gospodarskih de. javnosti v večjih gospodarskih središčih, v tovarnah in manjših krajih jih pa manjka, ipd. Ta nesorazmerja se kažejo tako krajevno, v porazdelitve delovne sile v Sloveniji, in strokovno. To je osnovni problem. Zato naj bi konferenca postavila nekatera izhodišča, pomembna za uveljavljanje socialne varnosti vsakega človeka.
Konferenca bo obnavnavala tudi celotno področje zdravstva, invalidskega varstva in humanizacije dela. Zavzemamo se za to, da se ta dejavnost bolj približa potrebam združenega dela. V naši tehnologiji je še veliko stvari, katerih naši strokovnjaki, samoupravni organi in delavci sami ne razmišljajo dovolj: kako bi skozi vseh 30 ali 40 delovnih let kar najbolj ohranili fizično in intelektualno delovno sposobnost delavca. Zato moramo organizacijo dela, tehnologijo, sistem nagrajevanja prirediti tako, da bomo ohranili
zdravje in delovno sposobnost delavca skozi celo delovno do bo. Tu je treba še veliko storiti!
Naslednje področje, ki ga bomo obravnavali na konferenci, je pokojninsko zavarovanje, socialna varnost kmetov in socialna varnost starih občanov. Tudi v pokojninskem zavarovanju so danes velike dileme. Prva je, kako pokojninski sistem in pokojnine prirediti tako, da bi bila pokojnina čimbolj odsev delavčevega aktivnega dela in prispevka k družbenemu napredku, kako bi odsevala njegovo tekoče in minulo delo. V sistemu nagrajevanja je treba veliko izpopolniti že v aktivni dobi, pa tudi pri oblikovanju pokojninskega sistema. Nekaj vprašanj je tudi o delovni in pokojninski dobi, o bonificiranem stažu, predčasnem upokojevanju, zahtevah po vključevanju izobraževanja, usmerjenega in visokošolskega, ter vojaškega roka v delovno oziroma pokojninsko dobo, ipd.
Pred približno petnajstimi leti smo uveljavili sedanjo delovno dobo, 40 let za moške in 35 let za ženske, in starostno dobo kot mejo upokojitve — 60 let za moške in 55 let za ženske (prej je bila pet let nižja). Kakšnih deset let nazaj o tem ni bilo veliko razprav, vsaj v Sloveniji ne. Danes, ko se je začelo zaostrovati vprašanje zaposlovanja mladih, pa se vse bolj pogosto pojavljajo predlogi za skrajšanje delovne in pokojninske dobe. Starejše ljudi, ki so manj sposobni za delo, naj bi upokojili, da bi lahko zaposlili mlade delavce, za katere nimamo delovnih mest. Ta pritisk ni množičen, pojavlja pa se v mnogih okoljih. Imamo tudi konkretne predloge iz posameznih organizacij združenega dela in sindikalnih organizacij. Delavcu pa moramo povedati, da to ni pameten izhod. Ne samo da se je življenjska doba ljudi zelo podaljšala — 68 let za moške in 72 let za ženske, podaljšujeta se tudi delovna in umska sposobnost. Če bi v tem položaju skrajšali delovno in pokojninsko dobo bi sicer zaposlili nove delavce na teh delovnih mestih, hkrati pa bi ljudr, ki so še sposobni za delo ,in tudi* želijo še delati, 'upokojili in tpko ustvarili novo čudno obliko nezaposlenosti.
V Sloveniji imamo praktično polno zaposlenost in že danes toliko upokojencev, da pride na tri delavce en upokojenec. Za potrebe pokojninskega zavarovanja odvajamo že skoraj 12 odstotkov bruto osebnega dohodka ali približno 17 odstotkov neto osebnega dohodka. Če bi delovno in pokojninsko dobo še skrajšali in tako povečali število upokojencev, bi to pomenilo, da bi še bolj obremenili združeno delo in aktivnega zavarovanca z večjim prispevkom za zavarovanje, ki bi se moral precej povečati, ali pa bi morali znižati pokojnine in invalidnine. Druge rešitve ni. Zato bi bilo zniževanje pokojninske in delovne dobe zelo slaba usluga delavcem in našemu napredku!
(Nadaljevanje prihodnjič)
STRAN ZA RAZVEDRILO
Uredništvo
—	Halo, tu urednik športne rubrike »Jutranjika«! Je tam stadion?
—	Da, pravkar smo zaključili nogometno tekmo!
—	Sijajno! S kakšnim rezultatom?
—	0:0;
— Hvala! Kaj pa polčas?
V Švici sem bil na smučanju, na morju smo bili tri tedne, novi avto sem si kupil, kje pa naj še sedaj denar za davek najdem . . . ?
TOLAŽBA
»Tako majhna klobasa za 100 dinarjev, povrh pa še smrdi!« »Ne razburjajte se vendar. Če bi bila večja bi še bolj smrdela.«
UBOŽCI
Mestna punčka pride na deželo in zagleda ptičke na drevesu. »Joj, mama, poglej jih revčke!« vzklikne.
»Niti svoje kletke nimajo!«
NI RAZUMEL
»Ali bi lahko govoril s tovarišem direktorjem?«
»Ne morete, je zaseden.« »Šmentana, kdo pa sedi na njem?«
RAZPIS
Slišal sem, da si se prijavil na prosta dela in naloge. Kaj nisi bil sprejet?
Nel! Preveč šol imam...
V AGISU — glasilo delovnega kolektiva AGIS Ptuj. Izdaja Izdajateljski svet. Ureja uredniški odbor: Marinka Zorec, Albin Rojs, Dušan Prlgl, Anton Meško, Anica Auer, Maks Potočnik, Oto Mesarič, Majda Gabrovec, Anton Zagoranskl, Miroslav Simonovič, Anica Klemenčič. Odgovorni urednik Maks Menonl, tehnični urednik Franc Simonič. Naklada 2300 Izvodov. Tiska: Ptujska tiskarna, Ptuj. Uredništvo: 62250 Ptuj, Rajšpova 12. Rokopisov ne vračamo. Glasilo Je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja sekretariata za Informacije pri IS FR Slovenije št. 321/1-72 z dne 30. maja 1977.