Listek.
319
moč«, »Smrti«, »Izgubljena«, »Utopljenik« i. t. d. pričajo o lepi nadarjenosti, ki se bode izvestuo še spopolnila in razvila. Knjiga bodi toplo priporočena. Kdor si jo hoče omisliti, obrni se do uredništva  »Narodnega Lista«   v  Zadru.
Nove hrvaške skladbe. Naš rojak F. S, Vilhar je izdal pri firmi Breitkopf in Hartel v Lipskem štiri hrvaške plese za klavir po motivih prostonarodne hrvaške glasbe; v Hartmannovi zalogi v Zagrebu je izšel zagrebški album plesov s 14 kompozicijami raznih hrvaških glasbenikov, skladatelj V. G. Broz pa je izdal najnovejše svoje skladbe za tamburaške zbore.
Gledališke novice. Našim čitateljem je pač še živo v spominu, kako sijajen uspeh je dosegla lani češka opera na Dunaji, zlasti Smetanova »Prodana nevesta«. Prav takd uspešno se igra letos to delo v »Theater an der Wien«, in sicer v nemškem jeziku. Dunajsko občinstvo se kar ne more prečuditi proizvodu češko-slovanskega genija. — Hrvaška umetnica gospti Marija Ruiička-Strozzi je dne" 11. m. m. slavila petindvajset-letnico svoje dramatiške delavnosti. Zagrebško občinstvo jo je pri tej priliki obsulo s krasnimi darovi in odlikovalo z viharnimi ovacijami. Naše čitatelje utegne zauimiti, da je gospa Ružička-Strozzi dne" 23. kimovca 1888. leta gostovala tudi na slovenskem gledališči, in sicer v »Debori«. — Naše slovensko gledališče je priredilo minulega meseca dve predstavi; prva (»Materin blagoslov«) je bila na korist peuzijskemu in podpornemu zakladu za igralno osebje,-druga (»Cavalleria rusticana«) pa na  korist   kapelniku g. Fr. Gerbiču.
Odlikovana pesnika. Občinski svet v Pragi je podelil Jaroslavu Vrchlickemu o priliki njega 40. rojstveuega dne" in Svatopluku Cechu o petindvajsetletnici njega književnega delovanja častno darilo po tisoč kron v zlatu
•j- Dr. Fr. V. Jefabek. Dne" 31. sušca je umrl v Kraljevih Vinogradih češki pisatelj prof. dr. Fr. V. Jefabek v 57. letu dobe svoje. Poleg drugih spisov je izdal več dramatiških del, izmed katerih imenujemo drame »Oče in sin«, »Hana«, »Svatopluk«. igrokaz »Pota javnega mnenja«, sosebno pa socijalno dramo v petih dejanjih »Služabnik svojega gospoda«. Ta drama se je leta   1889.  v prevodu Fr. Gestrina igrala tudi pri  nas.
Stoletnica Kollarjeva. Akademiška češko-slovaška društva na Dunaji se pripravljajo, da poslave" spomin velikega Slovana Kollarja ter bodo izdala posebno spomenico, za katero so pisatelji raznih slovanskih plemen obetali prigodue doneske Tudi hrvaško vseučiliško literarno društvo »Zastava« izdd spomenico z životopisom Kollarjevim in prevodom izbranih sonetov iz dela   »Slavy dcera«.
»La geografia per tutti« se imenuje znanstven časopis, ki izhaja tretje leto v Milanu. Pod naslovom »Gli studii geografici in mezzo agli Sloveni« je priobčil v svoji 6. letošnji številki članek o našem slovenskem zemljepisji iz peresa prof. F. Musonija v Palermu. Pisatelj priznalno razpravlja delovanje naše »Matice Slovenske« in naš napredek sploh, potem pa nadrobneje poroča o Rutarjevi knjigi »Slovenska zemlja«, katero sodi jako pohvalno.
Popravki k »Baladam in Romancam«. V ,,Kazalu" samem mora stati Napoleonom večer (ne : Napoleon večer). Na str. 7. mora v 3 strofi stati .«¦ saboj (ne v saboj) — sdm s saboj govori. Na str. 8. naj stoji na konci 2. verza vejica. Na str. 28. mora stati v 1. verzu veselo (ne veseb>). Na str. 45. je na konci ir. verza izpuščen pomožni glagol je (,,Prijetno tu pri vas je"). Na str. 52. naj stojita imperativa bodi v zadnje strofe zadnjem verzu brez akcenta. Na str. 59. je v 2. strofe 2. verzu za glagolom leskeče izpuščen refleksivni pronomen se (,,Od bajjiih leskeče se lučij"). Na str. 61. mora na konci 2 verza od zgoraj (pordga) stati ; (ne ?). Na str. 75. mora na konci 3. strofe (čase) stati pika (ne P). Na str. 83 govori 3. strofo tudi Martin sam, torej mora  pred strofoj  stati znak  «.  Na str. 88.  mora na konci 15. verza za   besedoj   učenosti