Knji`na poro~ila in ocene
V knjigi Kro`ere zdravja in bolezni gre za predstavitev rezultatov medicinskoantropolo{ke raziskave tradicionalnih in komplementarnih zdravilcev v Istri. Zelo ob{iren in pregleden je teoreti~ni del knjige, nekoliko manj sistemati~en pa se zdi “terenski” del, kjer ne gre za reprezentativno {tudijo tradicionalne in komplementarne medicine, saj se je avtorica znotraj obeh sistemov zdravljenja usmerila predvsem v “tradicionalno” gledanja za uroke in “komplementarno” bioenergetsko zdravljenje. Nekoliko ozek se morda zdi tudi prostor, ki ga je namenila uporabnikom obeh medicin. Sicer pa knjiga vsebuje {e stvarno kazalo in angle{ki povzetek.
Nena @idov
323
Bo{tjan Kravanja: Sveti svet: topografja religioznega prostora na primeru Breginjskega kota. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, 2007, 277 str. (Zbirka Zupani~eva knji`nica; 23)
Knjiga, ki v naslovu obljublja topografske analize poganskih in kr{~anskih struktur v krajini, bralcu ponuja veliko ve~. Ozna~iti jo je mogo~e kot temeljito kriti~no refeksijo o konceptih religioznega, svetega in simbolnega v odnosu do prostora. Tvorjenje slednjih konceptov je avtor opazoval v Breginjskem kotu v zahodni Sloveniji.
Tematsko je monografja razdeljena na tri kategorije: uvodno teoretsko, empiri~no analizo mitolo{ke pokrajine Breginjskega kota in fenomenologijo kr{~anskega simbolizma v prostoru. Uvodni del sestavlja pregled teorij, pri ~emer avtor predstavi koherenten pregled zgodovine antropolo{kega preu~evanja religije in svetega. Pri fenomenologiji religije Kravanja svari pred preve~ poenostavljenim razumevanjem religije kot zaprtega sistema. Na enak na~in ovr`e tudi strogo lo~evanje med svetim in profanim, v prid fuidnega prehoda med obema kategorijama. Med razli~nimi antropolo{kimi defnicijami religije, od dolo~anja vrednostnih te`i{~ do simbolnih sistemov, se empiri~na raziskava usmeri na simbolne sisteme, z vpra{anjem menjavanja njihovih poimenovanj v zgodovinskem pogledu. V okviru Eliadejeve ideje svetega mesta kot sredi{~a sveta avtor poka`e – na simbolu labirinta – prepletanje med poganskimi in kr{~anskimi idejami.
Na osnovi analize kr{~anske zapu{~ine, folklore, arheolo{kega, zgodovinskega in toponomasti~nega materiala Breginjskega kota posku{a Kravanja prepoznati svete kraje in njihov prehod od poganske h kr{~anski simboliki. V delu je zbrano raznoliko folklorno izro~ilo, od prvotnega jezera do velikanov Gejdov, krive pete, vedomca, ka~e, klicanja de`ja z ognjem na vodi itd., ki ka`e na ostanek poganskih predstav. Korak naprej od etnografskega in ob{irnega zgodovinskega gradiva je v razpravi narejen z razre{itvijo pomena posameznih svetih to~k, skozi analizo odnosov in soodvisnosti posameznih prostorskih struktur. V tem kontekstu pride do izraza osnovna slovanska mitska shema kozmi~nega dvoboja med gromovnikom Perunom in Velesom s sredi{~no
Knji`na poro~ila in ocene
fguro `enskega lika Moko{i, pri ~emer je mitolo{ke like potrebno razumeti ambivalentno. Med raznolikim folklornim gradivom se zdi zanimiva pripovedka o desetem bratu, ki razkrije ljudem zgradbo treh klju~nih masivov Breginjskega kota, kjer Stol nastopa kot svetovna gora.
Za razliko od poganske mitolo{ke strukture, ki bazira na prostorski shemi, Kravanja argumentira, da je v izvornem kr{~anstvu prostor irelevanten. [ele s kasnej{o politi~no ekspanzijsko zgodovino prostor pridobi na pomenu, kar avtor odli~no prika`e tudi s prikazom zgodovinskega razvoja kr{~anske simbolike, od oltarja, templja, relikvij itd. Pokristjanjevanje, ki mu kronolo{ko sledi v zahodni Sloveniji, je tako sledilo navodilu pape`a, naj se ne ru{i poganskih sveti{~, temve~ naj se jih nadomesti s kr{~anskimi. Avtor na ve~ {tudijskih primerih doka`e, da se v fzi~nem prostoru spreminjajo le
324
oznake, v idejnem pojmi ter imena in v dru`benem polja mo~i. Vendar prostor v kr{~anstvu ni svet sam po sebi, temve~ to postane {ele skozi uvedbo svetega dejanja. Tvorjenje svetega prostora, ki se odvije skozi kr{~ansko liturgijo in ikonografjo, avtor izkusi z opazovanjem velikono~nih kr{~anskih obredov in ob drugih prilo`nostih vzpostavitve religioznega prostora. Religioznega prostora tako ni mogo~e razumeti kot strukturo, temve~ kot proces, ki stalno privzema in odlaga pomene. Religiozni prostor se po defniciji Kravanje giblje med sakralnim, kot nasprotjem profanega, in svetim v smislu posve~enega. Razumeti ga je mogo~e kot proces, ki ima za na~elno izhodi{~e sakralnost, zavestno mu je dodan pomen, ki v dru`benih kontekstih obredja spreminja svojo podobo.
Do`ivljanju sakralnega je v knjigi posve~enega precej prostora. Izpostaviti gre razdelke o do`ivljanju kr{~anskih svetih simbolov in njihovih pomenov. Kravanja poka`e, da je kr{~anstvo sestavljeno kot idejni sistem, v katerem je mogo~e prepoznati me{anico predkr{~anskih predstav in lastne legendarne zgodovine. Stara je `e osnova simbolizma, ki deli ~loveka na telo in du{o. Avtor v analizi kr{~anske simbolike, recimo sve~e kot simbola svetlobe, kri`a kot okle{~enega simbola poganskega svetega drevesa, vode v poganski obredni funkciji prehoda, gore kot svetovne osi, evharistije kot `rtvovanja na oltarju itd., prepoznava razli~ne predkr{~anske ideje o zgradbi sveta in univerzuma. Kr{~ansko romanje ali “bo`ja pot” temelji na simbolizmu linearne `ivljenjske poti, ki pripelje do kon~ne odre{itve. Sodobno romanje, ki je pre`eto s procesi sekularizacije in sakralizacije, avtor ovrednoti na primeru romanja k sv. Marjeti, kjer se znova potrdi ideja “za~asnosti” koncepta religioznega prostora in sekularnosti v funkciji zbirali{~a ljudi in novo obujenih identitetnih procesov po katastrofalnem potresu na breginjskem obmo~ju.
Skozi ritualnost in simbolizacije prostora v kr{~anstvu avtor argumentira, da je razumevanje prostorskosti v kr{~anstvu razumevanje njegove teritorialnosti v smislu politi~ne ekspanzije v znamenju religije. Tovrstno nelo~ljivo prepletenost dokazuje `e simbolika postavitve kri`a ali drugih oblik ljudske religioznosti na dolo~eno ozemlje, s ~imer je prostor simbolno osvojen. Kr{~anski sakralni prostor je organiziran na osnovi hierarhij, medtem ko se poganski sveti prostor naslanja na dvojno ali tripartitno strukturo opozicij. Kr{~anska simbolna organizacija kraja se nana{a predvsem na romarske centre, medtem ko je prostorska matrica organizirana po politi~nem in administrativnem klju~u.
Knji`na poro~ila in ocene
Kr{~anstvo je s tovrstnim razumevanjem postavilo pe~at zahodni civilizaciji, s ~imer je ta prevzela hierarhi~no in zgodovinsko orientiranost ter teritorialno razumevanje prostora.
Interdisciplinarno in holisti~no zastavljena {tudija Sveti svet Bo{tjana Kravanje dale~ presega zgornjih nekaj izpostavljenih misli iz knjige. Ta je gotovo ena najbolj temeljitih in iz~rpnih razprav v slovenskem prostoru in {ir{e o konceptu svetega v odnosu do prostora. Refektirana analiza prepletanja dveh razli~nih, vendar v osnovi podobnih simbolnih sistemov v teoriji in na konkretnem primeru Breginjskega kota ponuja bogato zakladnico znanj najrazli~nej{im bralcem, od strokovnjakov antropologije religije, antropologije prostora, simbolne antropologije, folkloristike, primerjalne mitologije, zgodovine, arheologije itd. vse do bralca iz {iroke strokovne javnosti.
325 Katja Hrobat
Vera Kr`i{nik Buki}: Slovenci v Bosni in Hercegovini skozi pri~evanja, spomine in literarne podobe 1831–2007. Ljubljana: In{titut za narodnostna vpra{anja, 2007, 648 str.
Zgodovinarka, sociologinja in politologinja dr. Vera Kr`i{nik Buki} kot znanstvena svetnica na In{titutu za narodnostna vpra{anja dolgoro~no raziskuje tematiko Slovencev na obmo~ju biv{e Jugoslavije, izven Slovenije. Prodorna raziskovalka izhaja v veliki meri tudi iz svojih osebnih izku{enj, saj je ~etrt stoletja `ivela in delala v Banjaluki, ki jo je morala iz dobro znanih razlogov v za~etku devedesetih let prej{njega stoletja z dru`ino zapustiti. Prvi knjigi Slovenci v Hrva{ki, iz tematskega sklopa Slovenci na obmo~ju biv{e Jugoslavije dr. Vere Kr`i{nik Buki}, je sledila pri~ujo~a: Slovenci v Bosni in Hercegovini skozi pri~evanja, spomine in literarne podobe 1831–2007. Knjiga, ki je zanimiva tako za strokovne kroge kakor tudi za {ir{o javnost, vsebuje obilje pisnih virov in ve~ kot sto osebnih pri~evanj.
Poleg predgovora, uvoda in zaklju~kov se v delu metodolo{ko-strukturalno prepletata dve ravni. Ena je pojasnjevalno in vezno besedilo, ki vodi bralca skozi devet kronolo{ko in tematsko urejenih poglavij. Druga raven, kot je razvidno `e iz naslova knjige, zajema predvsem izbrane `ivljenjske zgodbe posameznikov in dru`in, ki so skozi celotno obdobje prisotnosti Slovencev v BiH soustvarjali tudi zgodovino te de`ele in so v manj{em {tevilu tam {e danes. Subjektivne pripovedi je avtorica v ve~ini primerov predstavila v prvi osebi, ker so v najve~jem delu tako dejansko tudi nastale. Slednje je eden od recenzentov knjige, zgodovinar dr. Andrej Vovko, ozna~il takole: “Ne gre le za prvo knjigo o Slovencih v Bosni in Hercegovini, temve~ tudi za avtori~in inovativni raziskovalni metodolo{ki pristop, ki ob stalnem kronolo{kem kriteriju nelo~ljivo povezuje ~love{ke subjektivne usode z dru`beno objektivnimi razvojnimi nitmi v zaokro`eno zgodovinsko in sodobno sliko slovenstva v BiH.”