DELAVSKO KMEČKA ENOTNOST Vsebina . KMEČKI FUNTI — PBVOVODSKI TfJCAJ V PORTOROŽU — PR VOMAJSKO TEKMOVANJE V ISTRI KAJ V3E JIH SKRBI IN TARE V DOLINI — POGOZDOVANJE S r-"fVIJO — KAKO SADIMO KROMPIR — VALJENJE PISCET — PITANJE GOVEDI — NEKAJ SLIK % II. KONGRESA BOLGARSKIH SINDIKATOV — KORIST! VEZANIH CEN — M AJSKO TEKMOVANJE IN ZADRUGE NALOGE NAPROZ V ISTRSKEM OKROŽJU — DOPISI MLADINCEV Z ZADR U ZN EGA TEČAJA V PORTOROŽU HttcaLffLciarrzvJcrzL-TJsaac.v. iz- ac 3 -*10 *'7. 6- Uredništvo ul. Monfort 3 — Trst Trst 17. marca 1948. Spedizioni in «bbon jioatalc 11»gruppo Cena. 15 ML. 10 IL 4 die TEKOČI RAČUN ZA CONO A TRŽAŠKEGA OZEMLJA: ZALOŽNIŠTVO »PRIMORSKI DNEVNIK«. TRST 11-337«; ZA JUGOSLAVIJO PA: »PRIMORSKI DNEVNIK« - UPRAVA. LJUBU «-*• Mt-tft. Sindikati -steber miru Sindikati so v svetu luijveija sila ^ oliranribo mini, v borbi za demo-»r!»eijo proti vsem imperla Lstičniih ^'lertotn ir, cplntkmn. Za to pa ni ^Ucl». če sc v zadnjem času Via 'Vetovna reakcija za'etavu vonje ■ir* r° Rri tem podpirajo lažni so-l*Hsti. večni izdajalci delavskega t*?.reda, Niso tn kar tjavdan vržene trdit* ..*> dogodki v zadnjem času nam ttu povsod potrjujejn. V Ameriki preganjalo in izločajo i< sindika!* ^>n urgnnlzacij vse one suvi kalistc. I* sa nočejo upoaniti Tuit-Hur'e-tevemu zakonu in ki vztrajno bra* RiJo resnične razredne interese de-J^vstva. Seveda jih tdk:>j progla-‘‘■’0 za ukamunisten, jilr izločajo Iz ^rganizucij ah ce'o izganjajo iz dr* ave. Pri tem jim gre na roke reak-c'onarn<> vodstvo teh sindikalnih ^■ganizacij. Toda vse to iim nič ® Pomaeu. de avstvo vedne bolj rdi>iru (jii V Franciji Je propadel poskus J**bijar,_ia sindikalne euotnoiti, pro* Padel poskus J luhuura, kuto'Hka 'kce Ouvričre predstavlja le ne' batno manjšino francoskega de'nv-* Vu. Franco.-ki sindikati pa imajo "to vlago v borbi proti franco* ,kim reakcionarnim -si'am ter so ■“r* v ve’iko zapreko, d-u Cešktiaiovaškem so ravno sin* »ati bil- g avna GjKjra nar,rednih (! v borbi proti proti'judski zutir ^ kl“}e tako berfno propad'a. Italiji je večina delavstvo, vč a-j**hega v rol ošini zvezi de’a, naj-. * imrbk, da reakciji ne bodo ;i. njeni nak’epl in vsi posku- t razbijati sind'ka'no enotnost, so , evrno propad'i. V Angliji krepiti«. k^uunisU svoje po'ožuie v Tra* Unionu in zaman so bili vsi po . "d. da bi jih Iz njih izriniU. ker ' *e delavstvo teinu odločno uprlo. v '*ri)a reakcije proti sindikatom Radona nem merilu torej ni u-r * Zato so sku?o'i minirati enot-r-indikatov v mednarodnem me* m j Ker sp italijanski in fraiieo* s' delavci, ki so B'avna de'avska ha tako imenovanem zapadu VlJ^ho nastopili proti Marshallo-r.tuJ načrtu, so hlapci ini|>eria iz* ,l “, fazni lažni siftdikahsti sklenili. 'Irr v hiednarodnem merilu rušili ^'kaln° enotnost. Namerili so tli> ^ strelice proti Svetovmi sin* zvezi, pri čemer je postal u , 0 Marsha^ov načrt preizkusni ki naj pokaže, kdo je res-t--I zagovornik delavskega raz* uk »je svoj 11» amer id k ih go* iz War-Strecta so unglc* 'V n' ■ 'fhov sklicali nekak sestanek Ij-. hazadnjaJki vod le ji Tradc* ^■hiov sklicali nekak sestanek tlgj^ili. sindikalnih organizacij, Šgju, razpravljale o Marshallovem ik*! in ° kako ta načrt dic^U. Odgovor naprednih sin* kj,], r:ltl organizacij je bil jasen. Iiiit."r tudi odgovotr Svetovne »in-iicH r'f zveze. Evrop^i de’avci si ne *'<>dr ^thi sebi kopali jame in ne Mgr . dopustili, da se s pretvezo 'hdri. lovega načria uniči sindi* k(i|ra ehotno.st in Svetovna sindi* ijlc tvega, ki je tako ve’.m bra* ' nf‘fti, ^Ut# Pa sn ostali v Lond«ui sindikalni Voditelji ge--"tVnii,1**2 ynl'ade. Peščica predrt 1,uc°v francoske Korce Ouvrič* 'ripj4i Itahjanska demdrrSčanska ’ kl *ta Sli v London sim mfep, ^ da bodo vsi poskusi raz-^Spil ^S^dikalne enotnosti vedno 7 a,,' 1 h« neuspeh. Pri tem nai je se je konference rklikaj0.'1^* zastopstvo i»yvjttskili u od .°v’’ ie Sovjetska zveza ik» zbornica spada'u v italijansko zvezo dela, Je še enkrat pokazala svoje nacionalistično lice, ki nima nič skupnega z interesi tielavcev, kot tukih v borbi profci izkoriščanju delodajalcev. Ce bi' pa ih rsdi 5e ršsdaijs odločati o tej industriji, les ker bi hoteli, R8 glede na to, da zveni smešno, da' daje posojila De Gasperijeva Italija, ki se sama preživlja le z ameriškimi posojili. Nevarnosti Marshallovega plana in politike, ki jo pri naa vodi v skladu s tem planom okupacijska tblas* v Trstu, so se v zadnjem času zavedli tudi mali in srednji trgovci, inail ia-dustrljcl in obrtniki, ko so začutili n« svojih ramenih posledice načrta, to je, ko jih je začel pritiskati davčni vijak. Začeli pa so se tudi zavedati, tla lahko preprečijo svojo propast le, če se navežejo na delavce «n kmete večja davčna bremena ravno nanje in ter ae z njimi skupno borijo proti Položaj okoliških kmetov in najemnikov postaja vodno bolj nežno-ren. Zato so Enotni sindikati predložili okupacijski .vojaški upravi memorandum o tem nevzdržnem polo* žaju naših kmetovalcev, ztastt v zvezi z ukazom št. ičl, ŽH krat povišane zakupnine najemnikov za leto 1947 in zahteva po plačilu zaostankov polovinarjev, ki sa v letih borbe dajali laStnikutn sama 2 odsl. pridelka, sta za naše kmete •nesprejemljiva. Ustanovitev tako rrne- !A’nšna ?.veza dels je seveda pred’ofl Daiavske zbornice gladko odbila, ker ena ni nacionalistična ustanova kot De'cvik v zbornica, temveč je vedno na črti odločnega razrednemu boja. Vsi poskusi svetovne reakcije, da bi uničili močne sindlka’ne organizacije v nacionalnem meri’« in enotnoti Svetovne sindikalne orjia* nizacije y svetovnem merPu so klavrno propadli in sindikati bodo ost«'i od’očcn branik m tu, jn jam*/ tvtvo. da vidne pustolovščine ne bodo uspele. naklepom imperialistov. To pa te« bolj, ko sa videli, du so padla največja davčna bremena nanje in da se js začel uvajati nekak sistem progresivnega obdavčenja navzdol namesto navzgor. Namesto da bi namreč plečat sorazmerno, več oni, ki ima več dohodkov, sp povišali davke malim trgovcem za 70. srednjim za 40, veletrgovcem pa samo za 20 odstotkov, kar se pač ujema s tako imenovano za-padho uamokracijo. V zvezi s tem težkim položajem, iii preti upropasiiii male trgovce, sa ge v nedeljo 7. t. m. sestali tudi slovenski tržaški gospodarstveniki, pri-si»5i Osvobodilne fronte, in zavzeli do tega položaja odločno stališče. Obenem so skleniti, d» je treba iz do- novanlh agrarnih komisij je pravi zasmeh, saj te komisije rte znajo drugega kot obsojati polovinarje na izplačilo zaostalih obrokov, ko Je vendarle dobro znano, da So polov ioarj) za časa vojne mnogo manj pridelati ne glede na to, da jc taka zahteva ž* sama po sebi neupravičena In v nasprotju z današnjo družbeno stvarnostjo. V memorandumu so Enotni sindikati zahtevali, da se ukaz 141 prekliče, ali vsaj spremeni, sicer bo kmetijstvo ogromno trpelo. Letos bi morali namreč plačati zakupniki čelo 4-! krat več najemnine, ker je žito v Italiji 43 krat dražje kot pred vojno. Knotnl sindikati so tudi zahtevali, da se začnejo pogajanja za novo polo-vinarsko pogodbo, ki so jo piedložiti zvezi poljedelcev (lastnikov) in vojaški upravi že leta 1940., na katero pa tedaj sploh niso prejeli odgovora. Po tem predlogu naj bi dobili lastnt-k» 23 odst. pridelka. Memorandum se je dotaknil tudi vprašanja škode zaradi gradnje nove ceste Trst-Sšesljan. Najbolj brezvestno med vsemi podjetji, ki so gradila to cesto, je vsekakor iiodjetje SICELP, največja Skoda pa je blia povzročena med Rocolom in Lonjerjem. Memorandumu se morajo tudi zahvaliti kUKtl-je. in to zlasti iz Trebč, ki so biti obsojeni na denarne kazni, ker niso dali bivšemu fašističnemu uradu UPSEA sedanjih gospodarskih organizacij usta noviti nov organ, ki bo sposoben bra, niti interese teh gospodarstvenikov. Na sestanku so izglasovati tudi 1J. točk, v katerih postavljajo vojaSitf upravi svoje zahteve, po katerih se mora tržaško gospodarstvo odcepiti od' italijanskega, mora oblast skrbeti zr« procvit gospodarstva, se morajo po» večati promet v pristanišču, poiiviH; industrija, navezati stiki z zaledjem,, uvesti progresivno obdavčenje, zmanji Sati upravni aparat, omejiti nepros dulctivna javna dela in uporabljati denar raje za obnovo in modernizacijo, industrijskih naprav. Zahteve slovenskih tržaških gospm darstvenlkov so zahteve vsega tržaškega delovnega ljudstva, R| mu 'pretit vedno večja beda in brezposelnosl-Gospodarstvenikl pa dobro vedo, da je-propast delovnega ljudstva tudi njN liova propast. To propast pa bodo,-lahko preprečili le. če se v borbi gg' svoje Interes« in svoj obstoj povešajo z borbo vsega delovnega ljudstva. podatkov o svojih posevkih, da so bile te U»znl preklicane. . Druga stvar, ki je zet« prizadela naše kmete, je povišanje davkov. Pravijo, da se bodo zvišali od 400 do iioii. odst. Govore pa celo, da bodo uvedli nov dodatni davek (complemcntace), ki ga doslej sploh ni bilo. Tudi o pomanjkanju poljskih čuvajev je že bito večkrat govora, tonu doslej ni oblast za to poskrbsla. Poskrbela pa je. da sc Je zvišal na 3500 lir davek na ps« čuvaje. Pomanjkanje sena, krmil, semen gnojil je 2e stara nadloga. Včasih navrže ofnenjenu ustanova UPSKA kmetom smešno majhne količine semen in podobnega na csnovi nakazil kar pa js, kot nam je neki kmet de-ja), le »prati v oči«. Spričo vseli ten dajatev in težkoč, ki tarejo' naše okoliške kmete, ni nič Čudnega, te mla, dlna noče več obdelovati zemlje in jr« zapušča, saj so cene kmečkih pridelkov v primeri s tem. kar kmetje po trebu je Jo. zelo nizke. To pa gre seveda le v račun imperialistom, ki ■ hočejo na vsak način up ropaš J ti nas« gospodarstvo. A kmetje ne bodo več tega dopuščali. Odločno bojo nastopili proli ysern I®m krivicam tn zlorabam, ker je obramba kmečkega gospodarstva, obramba njih obstoja in živijonja sa-fhega. V njihovi borbi pa iih bo poA-Pilo vse delavstvo, ki ima enake In tftrese. Z davki uničujejo kmete Poljskih čuvajev ni, na pse čuvaje pa so naložili 2500 lir davka sass: ržr v. -- : ij^rzaaE&i^jtfvr^-szzTtr: Zmaga delavcev v konopljarni Po 16 dneh odločne borhe proti delodajalcem, ki so hoteli odpustiti 31 delavcev, so si delavci v konopljarni priborili zmago. Ta zmaga bi bila še večja, če ne bi predstavniki Delavske zbornice po svoji stari navadi slepomišili in tako konec koncev podpirali delodajalce. Stavka delavcev v konopljarni ob podpori vsega tržaškega delovnega ljudstva je še enkrat pokazala, da delavcev ni mogoče ukloniti, če nastopajo složni in strnjeni, ter jim je v bodrilo za borbe, ki jih še čakajo, kajti delodajalci in okupacijska VU se s svojim porazom v tem vprašanju pač ne bodo kar tako lahko sprijaznili. Ta zmaga je šele prvi korak na poti proti popolni zapori nad odpusti z dela, ki jo Enotni sindikati v imenu svojih članov tako odločno zahtevajo. Stavka se Je končala 9. marca opolnoči, potem ko so se sindikalni zastopniki sestali z delodajalci na uradu za delo. Odpust 31 delavcev, ki ga je ravnateljstvo že določilo, je bil preklican, ftavnateljstvo se jc obvezalo, da ne bo mesec dni uvedlo nobene spremembe v razmestitvi delavstva pri strojih. Po tem roku bo moralo vsako nameravano spremembo predložiti v pretres enotnemu tovarniškemu odboru. Ravnateljstvo se je tudi obvezalo, da bo nudilo delavcem možnost, da nadomestijo ure, ki so Jih izgubili v stavki, delavci pa, ki bi jih suspendirali, bodo uživali vse pravice, ki jih določata zakon in delovna pogodba, 1. Z ustanovitvijo tečaja za otroške vrtnarice namerava oddelek za prosveto zvišati število učnega osebja in s tem pospešiti razvoj otroških vrtcev v istrskem okrožju. 2. Tečaj bo v Portorožu, in sicer od 10. aprila do 10. julija t. 1. 3. Pravico do udeležbe na tečaju imajo vse kandidatke, ki so dopolnile 18. leto In ki se obvežejo, da bodo po položenem izpitu vsaj dve leti poučevale v enem izmed otroških vrtcev istrskega okrožja. 4. Prošnjo za sprejem v tečaj je treba vložiti na istrski ljudski okrožni odbor — oddelek za prosveto najkasneje do 25. marca t. I. Prošnji je treba priložiti: a) rojstni list, b) zadnje šolsko spričevalo, c) zdravniško spričevalo, d) kazenski list. 5. Tečaj Je brezplačen. Tečajnice si morajo same preskrbeti posteljno perilo ir odejo. Aretacija našega odgovornega urednika Dne 15. t. n. zvečer Je civilna policija aretirala v Ricmaojlh našega odgovornega urednika tov. Boštjana Žagarja, ki se je udeležil sestanka SIAU. Policija je ž njim surovo postopala in naperila orožje proti tovarišem, ki so se zanj postavili. Na plat zvona se je zbralo ljudstvo, ki je glasno in Jasno protestiralo proti takemu postopanju policije. V torek dopoldue so tov. Žagarja vendar izpustili. Ljudstvo se ue da strahovati in zna braniti one, ki so ž njim. Tržaški pomorščaki zahtevajo vrnitev trgovskih ladij Deiavci, kmetje, dopisujte v voš listi Na naslov: v Trstu * ul. Montfort 3 v Kopru - ul. C. Battisti 301 Ustanovitev strokovne zveze ES novinarjev Podjetje Pecas odpustilo vse delavce Lastnik mizarskega podjetja Pečaš, je odpustil vse svoje delavce. Pri tem je prekršil vse sporazume, ki so jih sklenile sindikalne organizacije z okupacijsko vojaško upravo. Ko Je odpustil delavec je celo predrzno izjavil, da hoče očistiti delavnico, tako da bo lahko zaposlil, kogar bo hotel. Enotni sindikat lesne stroke pa ni tega mnenja in Je že podvzel pri oddelku za delo potrebne korake proti tem samovoljnim odpustom. V nedeljo je bila v tiskarskem krožku v ulici Trento ustanovna skupščina novinarske strokovne zveze Enotnih sindikatov za Tržaško ozemlje, ki se Je je udeležilo veliko število novinarjev in nameščencev uprav raznih listov. Tov. Gašperini, k) je vodli skupščino, Je poudaril njeno važnost in dejal, da se morajo novinarji vedno globoko zavedati, kako silno orožje je lisk in da jc treba to orožje vestno uporabljati, ker tisk lahko ogromno koristi, lahko pa tudi mnogo škoduje. Demokratični novinarji morajo odločno braniti interese' delavskega razreda, morajo pa tudi s svojim delom vedno tesneje povezovati umske in ročne delavce, saj Imajo vsi skupne interese. Po izvolitvi volivne komisije je tov. Bercich, dosedanji tajnik sindikata, podal sindikalno in organizacijsko poročilo, nakar se je razvila živahna diskusija. Nato so se vrstile na odru razne delegacije drugih strokovnih zvez, kakor kovinarjev, zavarovalnih nameščencev Itd., ki so pozdravile skupščino, izrazil« prepričanje, da bo tisk vedno podpiral njihovo borbo za boljše življenjske pogoje ter želeli udeležencem uspešno delo. Končno je bil izvoljen 15 članski izvršilni odbor nove strokovne zveze. Vprašanje tržaške trgovinske mornarice In zaposlitev ogromnega števila brezposelnih pomorščakov ja za tržaško ljudstvo življenjske važnosti. O tem vprašanju so pomorščaki na raznili skupščinah že mnogo razpravljali in postavili svoje zahteve, ki so pa vedno naletele na gluha ušesa. Tudi v nedeljo so se v kinodvorani Massimo zzbrali pomorščaki na skupščini, na kateri so pretresali mnoga svoja Vprašanja, Ugotovili so, da ni res, da so bile zaradi vojne Izgubljene skoraj vse ladje, saj ima italijanska mornarica dva milijona in pol ton ladjevja. Od teh ladij jih pripada Trstu 100.000 ton, toda nočejo jih vrniti, čeprav so vpisane v tržaški pomorski register. Rri tem se izgovarjajo, da so ladje zasebna lastnina, to je italijanska. Pozabljajo pa. da je fašistična vlada koncentrirala vse paroplovne družbe v svojih rokah. Zato so vsi pomorščaki še enktat odločno ponovili svojo zahtevo, da se vrnejo tržaške ladje Trstu. Drugo vprašanje Je vprašanje vkr-cavanja brezposelnih pomorščakov. Na račun pomorščakov, ki čakajo na vkrcanje, se vrše razne goljufije in marsikdaj odgovorijo pomorščakom, ki pridejo na vrsto, da ni mesta zanje, ker so prestari ali samo nato, ker niso pri srcu kapitanu. Ta zloraba se mora končati. Med pomorščaki kroži namreč tudi glas, da vkrcajo le one, ki za to podkupijo ljudi, ki odločajo o zaposlit vali. Pomorščaki so obravnavali tudi vprašanje nagrade za brezposelne, ki so jo lastniki ladij hoteli znižati na manj kot 3°® lir, kar pa se jim spričo odločnega nastopa vseh pomorščakov ni posrečilo. Tudi vprašanje zadruge »Garibaldi«! ki so io ustanovili pomorščaki P° prvi sv-tovnl vojni, ko Jim jc Italijanska vlada dala nekaj ladij, katere so bile vojni plen, še ni rešeno. V tej zadrugi jc bila tretjina članov Tržačanov, toda od tega niso imeli nobene koristi. Sedaj, ko Trst ne spada več pod Italijo, zahtevajo tržaški pomorščaki, da sc prenese v Trst tretjina premoženja zadruge »Garibaldi«, in to v obliki ladij. Seveda se tudi tem zahtevam nekateri ljudje a raznimi »patriotskimi« izgovori odločno upirajo. Vsa ta vprašanja bo mogoče rešiti le. Če bodo pomorščaki enotno nastfl' pali. drugače pa bodo vedno 1« ’2' koriščant. Prireditev ES Jutri, četrtek cb 20. uri P>'i' redijo ES v ulici Conti 11’ ^ bnvni večer. Pri «urt smeh®11 sodelujejo dlani Slovenskcpj1 narodnega gledališča. Vabijo*1’’ Loterija Pretekli teden so imele naše žene v Kopru kulturno prireditev. Po kratkih referatih v slovenščini in italijanščini so se vrstile pesmi, recitacije in igre. Po kulturni prireditvi je bilo žrebanje loterije gospodinj. Številka 3289 je dobila štedilnik, številka 3756 kuhinjsko posodo, št, 2437 pa žensko torbico. ČEBELE POJDEJO poleti na pašo v Slovenijo Ko so začrtali mejo tam pri Bazovici, so biii tržaški čebelarji v skrbeh za svoje čebele. Kam na pašo? Ze’o bogati postojnski .smrekovi gozdovi, Trnovski gozd, ajdovo cvetje, vse j? ostalo onkraj, predaleč, da bi jih lahko dosegle naše čebele, čeprav jih ne more ustaviti na bloku nobena policija. Tudi zaradi drugih težkoč so st naši čebe!arji združili, da laže dosežejo svoje ciije. Zato so pod okri- Važno Za Ovoiaslnikfi! ES za delavko Udarniška nedelja v Istri Okrajni gospodarski odsek v Kopru je izdal odlok o prometu s produkti dvolastnikov, ki bivajo v anglo-amcri-ški coni Tržaškega ozemlja. V poštev pride območje krajevnih odborov Škofije, Osp, Dekani in Brtoki. Dvolastniki morajo vložiti prijavo na krajevni odbor, kjer imajo zemljo. Označiti morajo priimek, ime in točen naslov, število družinskih članov in površino zemljišča. Navesti morajo tudi s čim je zemljišče posejano in koliko pričakujejo pridelka. Izjaviti je treba tudi, da dvolastnik sam obdeluje zemljo. Overovljene prijave od KLO je treba poslati na vojno upravo JA v Kopru. Kdor ima gozd, mora vložiti pismeno prošnjo pri okrajnem odboru in navesti, koliko misli poseči. Na podlagi dovolilnice bodo lastniki lahko izvažali pridelke in drva. Vergan Pierina jc služila nekaj let pri Kmetu Jožefu v Ankaranu, ki ji ni dovolj plačeval za težko delo, ki ga je opravljala v hiši in na polju. Obrnila se je na sindikate, ki so dosegli, da bo gospodar moral plačati vso razliko od 1. marca 1945. do 31. januarja 1947., nekaj več kot 90.000 lir. Tečaj za otroške vrtnarice Istrski okrožni ljudski odbor — oddelek za prosveto ustanavlja trimesečni tečaj za otroške vrtnarice. Kmsiijslč odsek v Kopru ražp suje t kmovanje Kmetijski odsek pri odboru ES v Kopru jc napovedal prvomajsko tekmovanje med podružnicami. Tekmovalne točke so: Katera poružnica bo dosegla, da bo vsa zapuščena zemlja obdelana, da bo včlanila čim večji odstotek novih članov v ES, imela najlepše urejeno administracijo, da bo nabrala največ naročnikov na DK Enotnost ali Unit-J operaia, redno pobirala članarino, podpirala priprave za 1. maj in pri agitaciji za prostovoljno delo dosegla večje uspehe. Sindikalne podružnice morajo 'redno poročati o poteku tekmovanja in o doseženih uspehih o vsaki označeni točki tekmovanja. V nedeljo je bilo v koprskem okraju prostovoljno delo prvomajskega tekmovanja. Za Dijaški dom v Semedeli so kopali temelje in vozili kamenje uradniki, dijaki in semedelski kmetje. Za namakanje posušenega zemljišča pri Ankaranu pa je delalo več kot 130 prostovoljcev iz Kopra, Cežarjev, Ankarana in Brtokov. Izkopali so 250 kub. m zemlje. Opravljeno delo je vredno 150.000 lir. Prihodnjo nedeljo bo pri delu verjetno še več prostovoljcev. Skupine prostovoljcev so delale tudi v Šmarjah in drugod. V prvomajskem tekmovanju smo, in nihče noče zaostajati. dajo zemljo, ki jc tistim kmetom odveč, v najem potrebnejšim s pogodbo za 5 let. Tako bo vsak košček zemlje skrbno obdelan- Istrsko ljudstvo za 1. mcij Da bo prvomajska proslava bolje uspela v vseh pogledih, tudi glede prehrane, božo po vseh istrskih vaseh in mestecih nabirali živila, vino, moko, krompir, maščobo in jajca. Ijem Enotnih sindikatov ustanovi! odsek zu čebelarje. Dotlej so ^! čebelarji sami S:ovenci, včlan.'«111 že iz fašistične dobe v »Confca® razione piecoli coltivatori diret11«. v kateri veje še vedno stari stični duh in gospodarijo fašist'1 J®' prav smo v letu 1948. Sedaj ic ' ES organiziranih že 40 čebe^r.'?® nujbf-ižje tržaške okolice, štev*)® Pa se bo še znatno povečalo. ^ bodo pristopili še drugi, po ebh oni iz Istre. Čebelarji pa imajo 0^ men, da okrepijo svojo oraaniza®' jo in ustanovijo čebelarsko zaaf go, ka- bo naibolj Ustreza'o nji'1 vim potrebam. Odsek je le dni dosegel le? speh. Pred tavnlki čebelarjev Ljubljani dobili pri Zvez.i »'ov*’ skih čebelarjev nakazilo 5°® sladkorja za pitanje čebel do ! Poleti na bodo lahko naši č® larjl peljali na našo svoje v Slovenijo. Sedaj je odvisna 'U, !e od okupacijske oblasti, s , razpravlja jugoshivansko darska de'egacija tudi o ten*- Vsi čebelarji so pri reš tvi vprašanja ze'o zainteresirani in, .n čakujejo, da bodo tukajšnje ob 8 ruzutnele njihove potrebe. Ustanovni kongres Dijaške mafic* v Kopru Kaj bodo napraviti v Materadi V Materadi so izvolili komisijo za prvomajsko tekmovanje in napravili« načrt. V dveh mesecih tekmovanja bodo popravili cesto iz Maternde v Mateliče in cesto Djuričeni-Matcličl, za kar bo potrebnih 5000 delovnih ur. Ob cesti Iz Karšet v Djuričene bodo nasadili 500 sadnih dreves. Pametna misel. Tekmovalna komisija bo tudi skrbela, da bo vsa zemlja obdelana. SEMEDELSKI MOST JE BIL OB IEREDNI PLIMI VES POD VODO Vsa zemlja mora biti obdelana Nekateri kmetje v Dekanih Imajo toliko zemlje, da je zaradi pomanjkanja delovne sile ne morejo sami obdelovati. Zato so najemali siromašnejše kmete za 300—400 lir dnevno, ali pa so zanemarjali in niso obdelovali njiv. Zato so v Dekanih sklenili, naj V nedeljo je bil v Kopru ustanovni kongres Dijaške matice za istrsko okrožje. Prisotni so bili delegati iz vseli vasi. Pi poročilu raznih odborov so razdelili diplome 16 ustanovnim članom, ki so darovali za Dijaško matico po 10.000 lir ali več. Nato so obravnavali in sprejeli nova pravila. Za predsednika Dijaške matice je bil iz.voljen tov. Lušin iz Kopra. Za tajnika bo tov. Arko Boris. Dijaška matica vzdržuje v istrskem okrožju pet dijaških domov in 510 gojencev, od katerih jih ima 130 brezplačno oskrbo, ker so sirote ali revnih staršev. Popoldne je bila v gledališču kulturna prireditev vseh srednjih šol. Občinstvu, ki je popolnoma napolnilo gledališče, so zelo ugajale vse točke, posebno pa balet dijakinj slovenskega učiteljišča v Portorožu, petje koprskih gimnazijcev in nastop pomorske akademije. Marsikdo je iz razil željo, da bi bile bolj pogostoma take prireditve, ki bi prav gotovo bile vedno bolj popolne. Potrebno pa bi bilo pravočasno seznaniti tudi vasi najbližje okolice Kopra, ki bi prav rade slišale naše dijake. Vzbudilo bi nij*' se tako še večje zanimanje z» ^ ško matico in bi ji tudi gmoto® rlstilo. Traktorska postaja v Brtokih • ^ Kmetje koprske okeltee so se^aJ ^ zadovoljni, ker je bila pred ^^iJl tednom postavljena v Brtokih v ^ veleposestnika Nobila IraktorS**3 ^ ■ staja. Oranje s traktorjem sl8,1< .[j-uro 500 lir, pripravljene so tud' ^ tllnlce In sejalnice. Tako bo ^ laže in bo vse prej obdelano. Obdelali bodo zapuščeno zem J> Pri Kampelu pod Srn: arjaiol < if® v dolini več kot 1 ha neobdela?®^ IJe. Sindikalna prdoužnica v _ pl8' Salari je poskrbela, da Je lasl' vina Iz. Šmarij dal *cm^0, pod®Ja Irem kmetom iz Kampela, .pd«^ sedaj zapuščeno dolino dobro Delavsko-kmeCka enotnast Stran 3 KMEČKI UPORI borba za „staro pravdo*1 Petnajsteca februarja 1573 leta jo na Markovem trsu v Zagrebu usmrčen vodja slovensko-nrvatskega kmečkega upora Matija Gubec. Posa* aili so ga na železen razbeljen prc-sl°l, kronali ga z žarečo krono In ga končno razčetverili. Kje so vzroki kmečkih uporov; ki 50 Oti 14. stoletja dalje z menjajočo 5110 Plamteli v mnogih evropskih deklah, dokler niso konec 18. stoletja t,!r v začetku 19. stoletja razplamteli v velike revolucionarne pokrete, ki so Musili fevdalni red? v kmečkih uporih se Je Izražalo bistvo, da je postal fevdalni družbeni re« zaradi razvoja blagovne produkti® in razvojem mest, ki so postala ^tišče kulture in napredka, ne samo 0(iveč, marveč tudi ovira vsemu razvoju. Ta red je onemogočal Kmečkim Množicam, da z viski svojih pridelkov sMe!ujej0 v blagovni zamenjavi In hi-feiS«mu ustvarjanju novih družbenih oblik. Položaj kmetov se je posebno po-slsbSal v 15. in 18. stoletju. Uvajanje bonarnega gospodarstva v zameno z. Ruralnim je povzročilo nezaslišano Okoriščanje. Z denarjem sl je lahko Ie''dain| gospod zadovoljil svoj pohlep 110 razkošju in bogastvu. Potrebe po 0r°žju, svili, čipkah, dragocenih pr^d-II'®Mh so postajale vse večje, za kar 1* moral fevdalec dobiti denarna sred-fv*. Izkoriščanje kmetov se Je pove-.*i0. Stopnjevalo. Prejšnja desetina se J( Potrojila, uvedli so nove davke na "'Utic, mostnino, odvzemali so kmetom Ztm|jo, ki so jo skupno obdelovali Poletja, ter gozdove in paSnike. Od-VzeU je bila kmetom osebna fvoboda sinja, oddaljevanja iz kraja v kraj. ev®flovaii z vojnimi pohodi svoje di-^Ične interese in razredne cilje. I aCin tedanjega vojskovanja je bil v da so si med seboj vojskujoči j uničevali vasi in mesta, poži-Mjih in ropali. Seveda Je pri tem rt>®l kmet tlačan, ker je bil nezava* ®van pred vsemi takimi izpadi. Go-®bodarsko stanje kmetov se je slab-j*10- Stalni turSki napadi pa so Se i'j'1 ustavili skoraj vse gospodarsko ua®Jstvovanje. Vs® to je vodilo kmete v samo-r»mbo. Ko neposreden vzrok so bi-,. Verstva fevdalca Tahija v Stublci. “^vnell so se kmečki upori. Borili ki so jo imeli v starejSi dobi, ko fevdalni pritisk Se ni bil tako neznosen. Iz tega gesla borbe za staro pravdo pa je razvidno,, da si kmet v svoji zavesti še ni mogel ustvariti slike novega družbenega reda. Toda taka je bila le zunanja oblika kmečkih uporov, vsebina je pa bila globoko revolucionarna. Zahteve kmetov so bile na liniji družbenega napredka: zahtevali so odpravo carin, kar pomeni uvajanje svobodne trgovine, osvoboditev tlake, desetine in drugih dajatev, torej odpravo fevdalnih odnosov. Hoteli so postaviti svojo oblast. Zahtevali so enakost vseh ljudi. Geslo upornikov je bilo: »Ko je Adam oral in Eva tkala, tedaj ni balo plemičeva. S to demokratično vsebino, ki je značilna za vse kmečke upore tiste dobe, je prepojena tudi borba, ki jo je vodil kmečki vodja Matija Gubec. V hrvatskem Zagorju ter slovenskem Posavju je leta 1572 dvignil na upor kmečke množice, ki so se organizirale v vojsko, ki je bila oborožena z vilami, kosami ter sekirami. Torej skoraj goloroki so se dvignili proti do- bro oboroženim nemško-madžarskim knezom, cesarskim landsknechtom in domačim izdajalcem. Borili so se hrabro in vztrajno, toda njihovi vojski je manjkala enotna organizacija, manj kala jim je družbena sila, ki bi mogla proti napadom fevdalne reakcije postaviti v bran združene napore vseh protifevdalnih slojev hr* valskega in slovenskega naroda. V zvezi s tujim in domačim sovražnikom kmečkega ljudstva je leta 1573 fevdalcem uspelo zadušiti upor svojih tlačanov. Toda duha Matije Gubca niso mogli zadušiti. To nam dokazujejo upori leta 1596 pri Novem mestu, 1627 na Tolminskem, 1653 na Štajerskem, 1663 na Kočevskem ter zadnji večji upor v Tolminu 1705, ki ga je vodil Ivan Gradnik. Kmečke množice so bile po teh u-porih še bolj izkoriščane, pogrezale so se v vse večjo bedo in siromaštvo. Fevdalnim oblikam izkoriščanja delovnega ljudstva so se pridružile še nove oblike. Toda iz propadlih kmetov, izgnanih z rodne grude v mesta, se je porajala nova družbena sila, delavstvo, najnaprednejši razred v zgodovini. In ta razred je danes skupno s kmečkimi množicami na čelu borbe za dokončno osvoboditev" delovnega ljudstva. M. S. Pevovodski tečaj v Portorožu So s* za »staro pravdo«, za pravice, V Portorožu sc pripravljajo pevovodje za naše številne pevske zbore, ki so že skoraj po vseli vaseh. Ce je v vasi dober pevovodja, je tudi dober pevski zbor. Kjer je pa dober pevski zbor. je vse razgibano. Pevski zbor je tudi žarišče vsega ostalega prosvetnega življenja in udejstvovanja. ‘Aal nam dobrih pevovodij zelo primanjkuje. Eni so se postarali, drugi so padli. Treba je skrbeti za nove. Zato je bila skrb oblasti in Prosvetne zveze, da se ustanovi tečaj za pevovodje, ki je v Portorožu že od 1. marca. Iz pritlične sobe lepe vile ob mor. ju se sliši klavir, glas voditelja In mladih grl. Vstopimo. Predstavi se nam vodja tečaja: Srečko Kumar. Nemalo smo v zadregi. Se kot dečki smo slišali o znanem dirigentu. Naš učitelj nam je pripovedal o učiteljskem pevskem z.boru, ki je ponesel našo pesem v Benetke, Bologno in druga italijanska mesta. Vadil in vodil jih je Srečko Kumar. Po časopisih smo bra. li o raznih turnejah v vseh evropskih državah, ime Srečka Kumarja je bilo poleg slavnih svetovno znanih dirigentov. Želeli smo ga videti, tega našega Kumarja. Toda so bite le želje. Zdaj pa nam krepko Stisne roko Ih prijazno povabi v sobo. Ura SKUPINA TEČAJNIKOV Z VODITELJEM pouka se je končala. Učenci gredo ven,. pa dober pevski zbor, je vse razgi-k. obali, k morju, ki se svetlika in že vabi pogumne kopalce. Tečaj je začel s. 14 učenci. Vsi so mladi fantje In dekleta, ki imajo veselje do petja. Nekateri so že vodili pevske zbore. Th se bodo izpopolnili. Učijo se in stanujejo v lepi zgradbi med Portorožem in Piranom, kjer so sc pred leti kratkočasili bogati letoviščarji. Verjetno bo število učencev še znatno narastlo. Saj je to izredna prilika, imeti za voditelja tako sposobnega moža in umetnika, kot je Srečko Kumar, ki že celih 39 let vodi pevske zbore, ustanavlja pevske in glasbene šole od Soče do Vardarja. Sedaj je med nami v Istri, da usposobi naše pevovodje, da usmeri in dvigne glasbeno življenje pri nas. Pri pouku mu pomagajo še drugi, sposobni profesorji, prof. Matulj, prof. Ekl, Pianctzki, Ermenc in za posamezna predavanja tov. Grbec in tov. Venturini. V tečaju, ki bo trajal tri mesece, in bo morda podaljšan, poučujejo intonacijo, ritem, splošno teorijo, petje, harmonijo, zborno petje, taktiranje in dirigiranje, glasbeno zgodovino, klavir, slovenščino in fonetiko. Dvakrat tedensko obiskujejo voditelji in učenci bližnje vasi, vadijo in pripravljajo vaške zbore za festival naše pesmi, ki bo v Kopru ll. aprila, in za prvomajsko proslavo. Potrebno bi bilo, da bi sc prijavilo še večje število nadarjenih mladincev, ali odraslih, ki imajo veselje do petja in glasbe. Marsikateremu bo lahko žal, da ni znal izrabiti tako izredne prilike. Koristilo bo njemu in skupnosti. Zato naj poskrbijo naša prosvetna društva: pa tudi sindikalne podružnice bi se morale pozanimati. Ce ne bomo imeli pevovodij, ne bo tudi pevskih društev. In Po vaseh in v mestu bo mrtvo. Tega pa ne sme biti. Ne maramo tišine, ki tare in ubija. Da je ne bo, bo skrbel naš tečaj v Portorožu! Na izsušenih solinah raste rumeno žito Med Semedelskim mostom, Mudo in izlivom. Rižane so bile še pred nekaj leti zapuščene soline, močvirje in plitvo morje. Pred prvo svetovno vojno so koprske soline tekmovale s piranskimi, potem so jih zanemarili. Pasli so se tam komarji, da je bilo poleii neznosno. V teh letih je bilo osušenih skoraj 800 hektarjev1 zemlje, ki je postala last izbranih, bogatejših družin, ki so imele tam prej soline. Kakor drugod, so tudi tod zavladali razni Scampic-chio, Tamaro, Madonizza itd, Zemljo pa so jim delali kot polovinarji posebno Furlani ali kmetje iz okolice, ki jim je šlo premoženje na boben. Trdo je šlo, pa so se kmetje zarili v zemljo in garali, da je v nekaj letih že zorela pšenica, krompir, koruza. V Kopru so imeli fašisti in Nemcs svojo trdnjavo. Pa so se nekega dne prekleto prestrašili. Saj je tam od Br- tiobili zemljo v svojo last. Posušena površina je pod morsko nižino. Ko so nalivi, je treba vodo črpati. Ko pa je suša, je treba zemljo namakati. Napravljeni so razni kanali, ki pa ne zadostujejo. Zato je v načr.u prvomajskega tekmovanja tudi izkop 600 m dolgega kanaia, ki bo služil za namakanje 60 ha žemlje. Lep je pogled na Koper in okolico iz Šmarij ah z grička Sv. Marka. Na eni strani morje, na drugi pa široka ravnina, ki je pozimi siva in rumena, spomladi po ozeleni. Pri Ankaranu, pod Srininom je največja površina izsušenega zemljišča. Tu pa tam so razstresene kmečke hh še, sredi pa ravna cesta. Povedali so mi, da tam dela zanimiv kmet. Obiščem ga. Doma je iz Kopra, potomec »di nobiie famiglia«, saj se piše De Manzini. Pa izšolan je, agronom, in bistre glave. Se preden ISTRSKI KMET O RJE S STROJEM tokov in Šmarij pokalo. Vrgli so mostove v zrak, pokvarili zapore za vodo, in v nekaj urah je voda zopet vse poplavila. Za hip so se čutili bolj na varnem. Kmetom pa so napravili ogromno škodo. Pa jim ni pomagalo. Kljub vodi je bil Koper osvobojen še pred prvim majem. Takoj po osvoboditvi so prijeli krepko za delo. Popravili so najprej črpalke ter dan in noč delali, da so v kratkem času izčrpali vso vodo in popravili zapore. V zgodnji jeseni 45. leta so se polovinarji vrnili v svoje hiše in začeli sejati. Prve čase je bil pridelek manjši- ker je slana voda nekoliko pokvarila zemljo in odnesla tisto malo humusa in gnoja. Zemlja je bila vsa izprana. Pa so polovinarji vztrajali, posebno zaradi tega, ker so z agrarno reformo “ČRPALKA ZA VODO NA OSUŠENEM OZEMLJU PRI KOPRU je bila izvedena agrarna reforma, je oddal agrarni komisiji, kar je imel zemlje odveč. Drugo pa obdeluje san: s svojo družinico. Marsikdo ga nagovarja, naj gre v drugo službo, v mesto, v urad. Pa ne gre in ne gre. Pravi, da mu je še najlepše delati zem IJo. Visok je. še mlad, krepke postave. Ko se razgovarjaš ž njim, takoj opaziš, da ni navaden kmet. Okoliški kmetje ga večkrat vprašujejo za nasvete. Razkazuje mi posestvo, hlev, njive, živino. Skrbno je vse posejano, sedaj orje, tem je žito, tu bo koruza, tam krompir, tam lucerna, da bo dovolj krme. »Po lucerni pa je, kakor da bi pognojil njivo. Saj veš, kakšno lastnost ima lucerna«. S kolesom se pripelje prileten kmet. Porazgovorita se o umetnih gnojilih in kokošji kugi. Gnojila se dobe v zadrugi. Kokošje kuge še ni. Treba pa je paziti, oa kdo ne prinese okužbe. Se se pogovarjamo, o tem in onem, kako bi bilo dobro, če Dl orali s traktorjem, pa da bi vse racionalno, obdelovali. Tu bi bilo žita in povrtnine dovolj za ves Koper in okolico. Pa perutnine bi lahko bilo več, da ne bi primanjkovalo jajc in piščet. Pogovarjam se s kmelom-agronomom s priletnim bivšim polovmarjem, ko se vračam s koprskim Paulonom, kt orje z motornim plugom svojo njivo. Vsak priznava, da bi se bolj splačalo delati z motorji, skupno, da bi bilo dosti lažž In več uspeha. Zamisel je že tu in marsikdo čuti potrebo po skupnem delu. bomo vse obdelali bo dovolj kruha za vse \ r,1 *n Jože .sta dva prava L-tra-.Cllla sta iz koprske okolice. S- vsem slabim časom Stg "vole ma'o posestvo, Tone-N« Iu''irui pa je bila pod »paro-J1® ti-f 0 '♦‘»'ga desetletja do agrar-« tudi Toni sam '' se,-.r,nu svoji zemlji. Pred dno-®°var: i Pos u^’ kako sta se -a,tt In dajala »ražone«. tud7~ ie prav, če jih bodo zve-,*Y ‘ '“'Ugi istrski kmetje. sunce. /e ie prikazalo ie h«’ P« sneg in nuaz, to iS b‘'0 ■ ^ - obupno«, žene Toni. “ eni je šta nekaj gr aha. p?sadiU novega. Pa •m se ktd- No, vendar ni ' ^ Potolaži Jože. MS treba Teni »Zdaj pa bo treba pljunili v roko in Sapa bo pela, pa škarje bo treba rabiti- da bomo očisti'! sadno drevje. Dobro bo treba obdelati zemljo«. Jože »Kaj mi to sploh praviš, kaj ne znam delati?« Toni. »Znano je, pa ne še dovolj. Sj poslušal, kaj je pravil tisti tovariš z, okraja?« Jože. »Kaj bo Usti pravil o zemlji nam. ki znamo več kot on. Tisti ti bo znal kaj načečkati na »karto«, aU govoriti. Samo kmet zna obdelovati zemljo«. Toni. »Eh, ma tisti, dragi moi Jože,zna več ko sto nas vkup. Pravijo. da je kmetijski, kaj znam kaj. inženir ali doktor. Tako ga kličejo«. Jože. »Pa kaj je pravil?« Toni. »Jaz sem ga kar poslušal, veš. Skoda, da pride bo'i poredkoma. To ti je mož. Majhen je. sub ko tresku. Ampak, znaš, na zem--1 jo pu se razume«. Jože. ,»Nd, povej, no, kaj je pravil?« Toni. »Dn je treba vse obdelati, da je treba saditi kar se bolj splača. da bomo imeli tekmovanje, plan in drugo. Pa nam je povedal, kaj se bi najbolj splačalo saditi pri nas«. Jože. »Kaj misliš ti?« vpraša ra1 dovodno Jože. Toni. »Cuj Jože. Mož lata ra-žan; pametno je govoril. Znaš. kaj se nam je dogodilo letos. Čakali smo grah za seme. Iz Trsta nam ga niso dovolili Anglc ži, da ga bi dobili. Kaj ni to neumno?« Jože. »Nič ni neumno, če nimamo semena takoj. Samo nrav ni, da ga nam niso pustili nabaviti«. Toni. »Neumno, neumno je«, pravi Toni in spije kozarec črnega, da si opere grlo. Obriše si brke kapljic vina in počasi, prepričljivo nadaljuje. »Jaz. nisem čakal semena iz Trsta. Lani sem si ga sam pridelal. Tako je treba«, Jože. »De boto. de imaš ražon!« Toni. »Pa kako! Vidiš, če bi vsi pridelali semena doma, ne bi bito treba čakati mi'osti od drugih. Znaš, najboljša so doma semena za naše kraje«. Jože. »Borne, domača roba je najbolj sigurna«. To»»i. »In najbolj poceni«, Jože. »Anka. jaz bom poskusil«. - Toni. »Ne samo semena. Tudi drugega je treba pr'del ati več in boljšo robo, da bomo laliko prodali v druge kraje in zamenjali, za kar nam rabi. Tudi kruha dobrega, bi bi'o zn vse zadosti«. Jože. Kako pa?« Toni. »Si bil kakšenkrat tam pri Bujah in Umagu? Si videl koliko zemlje? Vidiš, če bi vsi dobro obdelali in sejali pšenico, bi bi'o dovolj moke za vse«. Jože. »Ah, znaš. kaj je. Eni ne morejo dosti sejati in delati, zato ker jih nekateri strašijo, da jim bo odbor vse vzel«. Toni. »Vidiš, to sj lumpi. Ti bi radi, da bi vsi crknili od gladu. Saj lahko prosto prodaš, kar pride'aš«, Jože. »Znam, znam! Ma kakšen vendčr verjame«. Toni. »Ce’ima zaprte oči in trdo butico, naj le verjame, če ne bo pridelal, ne bo' tel, pa tudi prodati ne bi imel kaj«. Jožetu še ni dovolj.. Radoveden je postal. Razumem, da, im« Tomi prav in da tisti tovariš /. okraja ni »za hitit ča«. Sp dolgo se pogovarjata Toni in Jože. Pridružijo se še drugi. Saj je nedelja in ni vsak dan pribka, da se pogovorno. Jože vzame kos parhvo -n si nekaj beleži Ko bo zopet pr'šol v vas tisti tovariš iz Kopja, gn bo vprašal, kar mu še ni joaoo. Pr ne bo ostalo samo na papirju. Kadar se Istrani odločijo in pek* rjo za deloj ga ni vraga, da bi jim bit kos. ■»tzan * KZrdBB^CBKDJ D«)avsko-tm-?-3ka enotnost -s^-rr: -aar ViVrot;: JTiCZSncrzJ Prvomajsko tekmovanje priprava za plan Istri Zena v borbi za svoje pravice V istrskem delu TržaSkeaa ozemlja iferipravljajo Rospodarski plan, načrtno gospodarstvo. To niso Šale, to ni Vsakdanja stvar. O važnosti planiranja v tem članku nc bomo govorili. Ste samo dejstvo, da vzbuja vedno več pozornosti med javnostjo, da hk ga delavci in kmetje vesele, in -le posebno, da se ga «nekateri» pre. kleto bojijo, nam dokazuje in potrjuje nujnost in potrebo fesa plana. Za plan sc je treba pripraviti Plan, potreba po planu sc je rodila fn vzklila iz samih kmečkih in delavskih množic, ki že nekaj časa čutijo, da je treba napraviti nekak načrt, prijeti vraga za roge, poprijeti se dela z določenim ciljem, da ■se dvigne in zbofljža vse naSc gospodarstvo in kmetijstvo. Sedaj smo začeli. Da bo gospodariti plan res uspešno izveden, se je treba nanj pripraviti, zato je naša ■ljudska fronta, politična organizacija, ki vključujejo skoraj vse prebivalstvo, izdelala okvirni program tekmovanja in bo tekmovanje tudi vodila. Zelo važna pa bodo vsekakor dela za kanalizacijo za namakanje zemljišča pri Ankaranu, kjer bodo izkopali 1GOO m kanala In pripravili za obdelovanje 150 hektarjev zemlje ob izlivu Rlžane. Zboljšanje zemljišč in dvig zadružništva Posebno pažnjo bodo posvetili našemu zadružništvu. Vse zadruge in poslovalnice morajo urediti svoje u-pravljanje, svoje prostore in sc pripraviti za nakup sadja. V medsebojni povezavi bo delo lažje. V Bujah bodo Izgradili zadružno skladišče, okrepili bodo posojilnice in hranilnice v Izoli in Piranu. Zadružni domovi Na predlog delegatov okrajne skup, ščine v Kopru dne 29. februarja, bodo začeli graditi zadružne domove v več krajih, kar bo gotovo zelo koristilo dvigu gospodarstva in kulture vasi. K temu vprašanju pa se bomo še posebej vrnili. Razveseljivo je, da se je vzbudilo med ljudstvom zanimanje za zadružne domove. Zadruga bo morala postati središče in DELEGATKE NA KONGRESU ASIZZ Tekmovalni načrt zajema vse pano. se življenja, vsaka organizacija in ustanova bo napravila, ali je že, svoj podroben načrt, v kolikor se nje tiče in ga tudi izvedla. Vsi upravni organi, ljudski odbori in organizacije bodo do prvega maja uredili in izpopolnili svojo administracijo, uredili bodo svoje pro. dore in dvignili strokovno znanje osebja, zato bodo tečaji za vse uradnike, ki bodo morali polagati potrebne izpite. K izboljšanju uprave spada tudi komasacija ljudskih odborov po deželi, ki je skoraj že Izvedena. K tekmovanju spada tudi ureditev pobiranja davkov. S prepričevanjem je treba doseči, da bodo vsi zaostanki pobrani. Med tekmovanjem bo organiziran tudi «Teden zdravstva«. V posebnem tečaju se bodo usposobile tovarišice iz raznih vasi za nujno zdravniško pomoč, zdravniki pa bodo imeti redne strokovne sestanke. V tern času bodo tudi pripravili Volivne imenike kot pripravo za Splošne volitve v ljudske odbore. Nove ceste, strokovni tečaji Razni uradi in odseki za gradnje bodo izpolnili in dopolnili tehniško osebje. Med tekmovanjem bodo zgradili dva nova objekta, obnovili ceste Trst-Pulj 123.000 kv.m), 800 m ceste Smarjc-Nova vas, popravili bodo cesto Dekani-Ankaran v dolžini 5 km ter ceste Koper-Smarje, kamor bodo v tem času dovozih 500 m3 gramoza. Izboljšali bodo tudi več cest v notranjosti (Babiči, Korte, Sv. Anton, Sv. Lucija). Imeli bodo dvomesečni večerni tečaj za zidarje in vajence ter pospešili obnovo požganih vasi Šmarje in Marezige. V Kopru bodo dokončali obnovo, gledališča, v Piranu zgradbo za pomorsko akademijo, v Šmarjah pa osnovno šolo. Skrb za prosveto V prosveti in šolstvu bodo vzgojitelji in učenci tekmovali za čim boljše uspehe pri učenju, tako da bodo naši bodoči kadri imeli dovolj znanja, sposobnosti in iiubezni do dela za svoj narod. Ljudska oblast bo nudila vso pomoč, da se dvigne kultura v Istri. žarišče življenja na vasi. Med tekmovanje je vključen tudi zaključek agrarne reforme. Ribiči bodo zvišali produkcijo s povečanjem ribolova, tako da bo več rib za industrijo in da bodo preskrbljeni z. ribami tudi prebivalci v notranjosti dežele. V ta namen bodo poskrbeli za zvišanje brodovja za ribolov. Tovarne so izdelale načrt za z.vi-šanje produkcije v vseh panogah industrije. Kmetijstvu največjo pažnjo ... Posebno pa bo zanimalo naše krnele, kar se njih tiče. Lahko trdimo, da bo prav izboljšanju kmetijstva posvečena največja pažnja. Kmetijstvo v Istri je bilo pod Italijo nenačrtno. Ovirali so ga v korist ostalih delov Italije, ki so Zi Istro konkurirali na trgu. Sedaj je položaj drugačen. Od preusmeritve in ureditve našega kmetijstva, od njegovega izboljšanja, od umnega kmetijstva je odvisen v največji meri gospodarski napredek in izboljšanje razmer v okrožju. Istra ima vse pogoje, da postane aktivna, da bo dobro živela. Tudi o tem bomo še podrobno razpraviiali: Poglcbno le načrt tekmovanja. Pri vseh krajevnih odborih bo moral biti kmetijski posvetovale;', ki bo skrbel, da se dvigne produkcija, da bo vse posejano, da se napravi natančna statistika. Ker je mraz nekoliko škodovat grahu, ga bodo ponovno posadili. Več pažnje bodo posvetili sadjarstvu, posadili nove sadike, cepili dre- vesa jih očistili in skopili, po vaseh bodo predavanja o kmetijstvu, tekmovanja za cepljenje, nasadiivc sadnega drevja. Napravili bodo poskuse peskanja zemljišč. ... in načrtnoat Ker je kokošja kuga delno uničila perutnino, bodo podložili več jajc, in v ta namen uporabili tudi pure, vse kokoši pa bodo cepili proti kugi. Povečali bodo produkcijo povrtnine za mestni trg. po vseh vaseh bodo uredili gnojišča in gnojiščne jame. Namesto takih pridelkov, ki sc dobro ne prodajo in jih zaradi nenačrt-nosti preveč pridelajo, bodo Sadili rajši take, ki se boljše prodajo in so bolj potrebni Na vsak način ne sme ostati neobdelan najmanjši koS-ček zemlje. Pridelati moramo več in boljše blagol Razviti moramo svinjerejo, da borno sami doma imeli dovolj prašičev, ki jih do sedaj še uvažamo za težke milijone. Živinorejo bomo zboljšali, če bomo imeli krme več detelje in lucerne. Potrebna semena pa moramo sami pridelati, ker so najboljša In najbolj poceni. To jc izvleček okvirnega tekmoval, nega načrta. Vsi, delavci in kmetje pristopimo takoj k izvajanju, vsak na svojem torišču in z vsem elanom in dobro voljo, da si ustvarimo boljše življenje! Ustanovni kongres ASI 27. jc izzvenel v mogočno manifestacijo vseh demokratičnih In naprednih žena Tržaškega ozemlja. Pokazal je, kako so žene enotne v borbi za mir, delo in neodvisnost, pokazal je. kako globoko se zavedajo, da je treba voditi nepomirljivo borbo proti imperializmu, ki bi rad zanetil novo vojno le zato, da bi lahko še dalje izkoriščal delovno ljudstvo. Na kongresu, ki je trajal skoraj tri dni, so pokazale žene tako navduše. nje in tako odločno voljo, boriti se za svoje pravice, navdušenje, kakršnega so sposobne le žene. Žene pa niso pokazale le svojega navdušenja, temveč so izčrpno in konkretno razpravljale v vseh svojih Kaj vse jifi skrbi in tare v Dolini Z Brega se le malo oglašajo, zato smo jih šli sami obiskat ter pri tem nabrali cel kup novic. Dolina je velika vas, pravijo, da šteje 267 hiš. To je že nekaj. Zraven nje pa so še druge vasi, jugoslovanska meja pa visi Dolinčanom prav nad glavo. Policija v Dolini ponoči vežba s tem, da razbija pionirske stenčase in trga otroške dopise In risbe na njih. Narobe svet Pod vasjo, v dolini, so imeli trije vaščani Sancin, Mejak in Sc tretji lepe travnike in njive. Angloameri-škim vojakom je prostor ugajal m meni nič tebi nič so začeli tam bičati žogo. Kmetje so se pritožili In zahtevali odškodnino. Pa veste, kaj so jim odgovorili: »Kaj vraga iščete, saj to sploh ni vaše, to je »bene pub-blico«, še avstrijski vojaki so tod jezdili z lipiškimi konji. Oškodovani kmetje so kar ostrmeli. Niti besedice niso mogli ziniti od začudenja. 2e več kot šestdeset let so obdelovali to zemljo. Zdaj pa naj ni njihova! Narobe svet. Eno cesto popravljajo, sa Je bolj razrita kot prej, druge pa ne obnovijo. ker pravijo, da bodo zgradili novo. Za to cesto pa baje ni niti še. izdelan načrt. Bore Sadijo. Ce izkopljejo mnogo jam, jim cincajo pri izplačevanju, češ da preveč zaslužijo. Zenske pa nosijo zemljo. Ali bo sploh kaj zraslo, ali bo kot v Bošketu.* Lani so kmetje kupili pri nekem trgovcu umetno gnojilo — »prah«, toda ni bilo nobenega uspeha Letos ne marajo tvegati. Cc bi imeli svojo zadrugo, bi bili bolj gotovi. »Vse je drago«, se pritožuje krnet, »samo naši pridelki sp poceni. Vino plačujejo sedaj manj kot v leseni, v gostilni pa je ista cena. Sena ni, moramo ga kupiti po 3000 lir. Pravijo, da bo še dražje. Lahko bi ga imeli dovolj, če bi se kdo bolj pobrigal.« Od Socerba do morja se namreč razteza dolg hrib »Dolga krona« in »Do- POGLED N A DOLINO llnsko brdo«. Ta bi lahko bili krasni travniki, pašniki m sadno drevje. Pa jc vse golo. To je srenjska skupna last. Nekaj kredita, načrt in v dobrem letu bi bilo sena dovolj. Se vodni izvirki so gori, ki niti v največji suši ne usahnejo, toda ... Davke bodo tudi povišali, čeprav so že veliki. Kmetič, ki mu pravijo, da je srednji kmet ima namreč 1 hektar zemlje, kravico In telička v hlevu plačuje 6.000 lir na leto. Koliko mu bodo še povišali? Največji kmet ima do tri hektarje zemlje, kako naj se torej preživlja? Da bi vsaj ne bilo suše in presnete burje, ki vse polomi. Zato si morajo Dolinčani poiskati zaslužka drugod. Zenske perejo. moški delajo po tovarnah, po raznih podjetjih ali kamnolomih. Po delu v tovarni pehite na delo na njive, da imajo kaj za v lonec Zaradi tega zapušča mladina zemljo, kar pa ni prav. Zemlja namreč bogato povrne ves trud le vztrajnemu človeku. Seveda so sedaj posebne razmere, ki pa ne bodo smele ostati večne. Priletni možakar mi Sc pravi: »Ej, dragi moj, če bi bilo oblasti res pri srcu kmetijstvo, bi bilo pri nas vse drugače. Kako jc bilo lepo, ko so Kranjci prihajali po vino. Vse je prepevalo. Trgali smo še črno grozdje, pa smo žc prodajali belo malvazijo. Zdaj pa nam delajo konkurenco italijanska vina in ona, ki jih delajo s palico v tržaških »kantinah«. Mnogo la/e bi bilo, če bi imeli, svojo zadrugo, ker bi tinizirali vina in pridelke, zalagali mestni trg s sadjem in povrtnino, ostalo pa izvažali v sosedne države. Od tega bi imeli korist kmetje in sblošno .gospodarstvo Tržaškega ozemlja, toda gosnodu generalu, ki nam vlada, je bližji in bolj pri srcu Rim. Carjeve ovce Ze od nekdaj so bili Dolinčani in vsi ljudje z Brega zavedni in složni ljudje. Pa se najdejo še vmes redke garjevc ovce. Eden take vrste živi v Krogljah. Pod Italijo je bil zaupnik fašistov, sedaj«se druži z njihovimi nasledniki. Stara navada jc pač železna sraica. posebno, če to že zraven nese. Med kmete In delavce bi rad vnašal razdor, zato dobiva od raznih konzorcijev In drugih semena in razne ugodnosti. Čeprav ima v h>ši eie.k-trično luč, jc n. pr debil 25 litrov petroleja da ga ie nredat rir"g!m na prosti nrodaii Tistim kmetom, ki jim nc plačajo škode, ki jim jo povzroča nogomet, pa je zasmehilivo zabrusil v zobe: bi bilo moie, bi bil že dobil po-rnjeno škodo!« Značilno, kajne? Vaščani pa se mu. ne bodo pustili uieti na limanice, predobro poznalo lisjaka in njegovo dlako. Do-linčani in vsi z Brega se dobro zavedalo. da bodo rtoseeli svoje cllie, le če bodo ostali strnjeni in enotni. vprašanjih, ki jih tarejo v njihovem vsakdanjem življenju. In teh vprašanj ni malo. Vprašanja otrok, otroških Jasli v tovarnah, zavetišč, vprašanja mladine, brezposelnosti, upokojencev, draginje, prostitucije, vzgoje otrok, enako plačilo za enako delo, pravi* ce do zaposlitve v vseh službah Kd; Vsa ta vprašanja niso lastna, le n*’ prednim ženam, cdcljučenim v ASIZZ. temveč so vprašanja vseh žena Tfr žaškega ozemlja. Zato ne more ostati ob strani n0' bena žena. Vse žene namreč dobro vedo, da bodo morali umirati njih sinovi, če izbruhne vojna, in da ie borba za mir tudi njihova borba. Ze* ne se tudi dobro zavedajo, da je bot* ba proti brezposelnosti skupna borbSi saj je danes vrsta na enem in Ju'r| na drugem. Ko pa so možje in sinovi brezposelni, občutijo ravno žene Prv’e zle posledice in jih tarejo skrbi, ha* ko preživljati družino. Problemi so torej za vse enaki, tn ni izjem, vse žene so enako prizadete. To morajo razumeti prej ali slej vS* žene, zato pa je naloga In dolžnos naprednih žena, da Jim to pojasnlj0' da razširijo svoje vrste, da s skuph0 borbo premagajo skupnega sovražni*- Žene pa se dobro zavedajo, da il rešitev vseh njihovih vprašanj inoih* le v resnični in naprzdnl demokracij ' Zato stoje odločno ob strani ljud8*1 fronti, ki se bori za demokratlWe svoboščine, za socialne pravice ih *? boljše življenjske pogoje vsega stva. Kongres je otvorila tov. Casali-K*. leta, nato pa je v imenu delovne* predsedstva pozdravila delegatke Marija Bernetičeva. Sledili so zdravni govori predstavnikov razh organizacij in strank. Med temi zdravnimi govori pa so se vrstile s1 Vilne delegacije, ki so prinašale P zdrave in darove iz tovarn, vasi, P° j' mestnih okrajev itd. Navdušen sPf. jem vseh teh delegacij je Polana in dobro pognojena. Kakor sploh za vse pomladanske posevke, 'e |udi za krompir najbolje, da ga sudinio v lakSno zemljo, ki je bila ^ Pred zimo globoko preorana. Krompirju gnojimo navadno s hlevskim gnojem. Za hektar je potreb-okrog 300 stotov hlevskega gno-is, ki ga plitko podorjemo jese-Kdor gnoji s hlevskim gnojem spomladi, mora rabiti v ta na-dobro razkrojen glevski gnoj. oleg hlevskega gnoja, posebno pa tega nimamo dovolj, priporočamo Rnojenje uporabo 100 do 150 kg salcKevega nitrata ali žveplcnokisle-amoniaka, do 150 kg supcrfosfa-*a in do 150 kg kalijeve soli. Ce 3n<4ii-.,o krompirju samo z umetnimi dojilj, potem je potrebnih 200 do kg kalcijevega nitrata ali kve-Pienokislega amoniaka, 400 do 600 ^ superfosfata in 200 do 300 kg ka-‘kive goli. Ne hlevski gnoj in ne ''metna gnojila ne smejo priti v do-j*1 s semenskim krompirjem. Zato 1'h je treba trositi pred sajenjem uli Skladanjem krompirja ter jih podobi ali podvleči. Ako rabimo za gojenje' kalcijev nitrat, ga potro->° pred ali ob sajenju krompir-”, Polovico, drugo polovico pa med "kopavanjem. 2a Slednjo je priporočljivo uporabni za sajenje srednje debeli celi krompir. Praktični poizkusi so namreč pokazali, da je razrezovanje semenskega krompirja Škodljivo dobremu pridelku. Geli krompir začne prej kaliti. Nepotrebna Slednja je tu zato neumestna, ker je vedno bolj koristno, uporabiti za sejame več krompirja in doseči večji pridelek, kakor pa varčevati s semenom in doseči manjSi pridelek. Da obvarujemo krompir pred strupeno roso ali peronosporo in da zatremo tudi razne druge Škodljive glivice, je priporočljivo namakati krompir pred sajenjem 24 ur v 1.50 do dvoodstotni raztopini modre galice in apna. Po končanem nama- kanju operemo krompir z vodo, nakar ga osu$imo in posadimo. Zaradi lažje obdelave in da bolje uspeva, sadimo krompir v vrste. Razdalja semenskega krompirja med vrstami in v vrstah se ravna po zemlji, po gnojni moči zemlje in po vrsti semenskega krompirja. Izkazalo se je, da je manjSa oddaljenost vrst pri eni in isti vrsti toliko bolj ugodna za pridelek, v čim bo! j Jem stanju je zemlja in čim bolj močno je bila pognojena. Glede na to naj zna Ja oddaljenost med vrstami 45 do 60 cm in razdalja v vrstah pa SO do 50 cm. V zemljo pa sadimo krompir do 16 cm globoko. V težki zemlji ga sadimo bolj plitvo, v lahki pa bolj globoko. Za globino je merodajen tudi čas, v katerem sadimo krompir. Dr. 1. R. Špinača, važna povrtnina Špinača je posebno v koprskem okraju zelo važna povrtnina in dobičkonosen vir dohodkov naJcmu kmetu. Z druge strani je Špinača zaradi hranilnih snovj .n vitaminov, ki jih vsebuje, zelo cenjena zelenjava Potrebno je zato, da o njej spregovorimo nekaj besed in damo na-Sim kmetom nekaj nasvetov. Špinača zahteva rahlo in gorko zemljo, dobro pognojeno z zrelim hlevskim gnojem ali kompostom. Od umetnih gnojil zelo prija Jpina* •iroi kolikor mogoče le a gojenje s Tomaževo žlindro. »mpif srednje debelosti (4 do 5 ^ debel, 50 do 80 gramov težak ?8.6 do 10 očesi). Debel (nad gr težak) krompir z večjim Ste-'lom očes lahko bolje izkoristimo Pa zvišamo množino semena, op ^ Prerežemo v dva kosa. Ako pre-* em'J debel krompir počez, potem ™rabimo eno polovico z močnimi jT*8: Prerezovati krompir v š© ali krmo. Ako pa hočemo do-v 1 z rezanem debelega krompirja " semena in porabiti oba kosa za ki* C’ P0'601 moramo prerezati 1^, mPir podolgovato v dve polovici Jj’ da imata obe po enako število Prcrezovat i krompir v Sc p/j1'-'5« kose, pa ni priporočljivo, j. rezan krompir se mora pred sa-(j na prerezanem mestu osušj-r'aibolj pravilno pa je, da sadimo perfosfatom, kalijevo soljo in dušičnimi gnojili (na 100 kv. m 5 - 6 kg kalijeve soli in 3 kg nitratov). Od vseh umetnih gnojil prijajo špinači najbolj dušična gnojila. Kmetje v Koprščini pravijo: »Mnogo soli (mislijo na čilski soliter ali amonijev sulfat) dosti pridelka*. Z intenzivnim gnojenjem z dušičnimi gnojili se da večkrat zvišati pridelek za 100%. Dušik pospešuje rast rastlini. Listje se zelo razbohoti in zadobi temno zeleno barvo. Ne smemo pa gnojiti špinača z velikimi količinami gnojil naenkrat, temveč v obrokih. To leto nam primanjkuje dušičnih gnojil in zato moramo izkoristiti domača gnojila, katerim pa na žalost do sedaj polagamo premalo važnosti. Koliko gnojnice se n. pr. pretaka po naših poteh iz neurejenih gnojničnih jam. Gnojnica je dragocena snov za špinačo. Zalivamo z gnojnico med ali pa takoj po dežju. To gnojenju z gnojnico moramo špinačo oprati z vodo (zaliti). Kdaj sejemo špinačo? Od februarja do konca maja in od avgusta do novembra. Špinača bolj uspeva v senčnih legah kakor pa na soncu V poletnem času moramo špinačo večkrat, in to obilno zalili. Bolje je, da jo zalivamo poredko in obilno, kakor pa narobe. Špinačo sejemo v 20—-25 cm oddaljene vrste. Ko rastlina zadobi 4- 5 listov, razredčimo nasade. Razdalja rastline od rastline ne sme presegati 6 cm. Med rastjo špinačo vsaj enkrat okopljemo in večkrat oplevemo. Na 10 m2 porabimo 1/4 kg semena. Zapomniti si moramo, da špinača zemljo zelo izčrpa in zato ji moramo dobro gnojiti. Pri gnojenju pa ne smemo čakati poslednji čas in gnojiti Uk pred setvijo. Špinači zelo ugaja zemli.i V «stari moči*, kar pomeni, da mora priti na zemljišče, katero ;e bilo že prej dobro pognojeno. Dr. }. Pogozdovanje $ seftifo (Nadaljevanje) Kakor smo že omenili, se saje pri pogozdovanju s setvijo gozdno seme naravnost na gozdna tla. Ce je zemljišče, namenjeno pogozdovanju, dobro, posebno pa če je pokrito s humusom, ni treba tal obdelati ter zadostuje odstraniti gozdni plevel in grmovje, ki bi utegnila ovirati razvoj gozdnih dreves. Največkrat pa gre za plitva in slaba zemljišča, saj pri nas le-ta namenimo pogozdovanju. V takem primeru moramo zemljišče prekopati s krampom največ do i0—12 cm. globoko. Namen krčenja stlačene zemlje je !e-ta, da ustvarimo semenu ugodne pogoje za vzkaiitev in za razvoj rastline v prvem razdobju življenja. Srednje globoko kopanje (20 30 cm) bj iahko imelo le Škodljive posledice za gozdno kulturo, ker tako obdelovanje pospešuje izhlapevanje vode, ki je v nižjih plasteh neobdelane zemlje. Globoko kopanje (nad 40 cm) bi bilo vsekakor koristno, ker je prav globoko kopanje, kakor je gotovo vsem znano, izvrstno sredstvo za ustvarjanje mokre zaloge. Sistem globokega obdelovanja pa je zelo drag, zaradi tega ga običajno ne uporabljamo pri pogozdovanju s setvijo, tudi če bi se dala zemlja obdelovati v globoke plasti, kar pa je pri gozdnih tleh redko. Zemljišče, namenjeno pogozdovanju, lahko obdelujemo na vsej površini. ali pa le deloma v progah, včasih pa tudi v ploščah s 50 60 centimetrskim premerom. Proge ne smejo potekati v hribovitih zemljiščih navkreber, ampak vodoravno, da voda ne odnaša dragocene zem-ije. Proge naj bodo od 50 do 80 cm široke, med eno progo in dingo pa puščamo 1—1,50 m neobdelane Zemlje. S tem načinom obdelovanja prihranimo ne samo na delu, temveč tudi na količini potrebnega semena. Ko smo primerno pripravili zemljišče, preidemo na samo setev gozdnega semena. Način setve odvisi predvsem od vrste gozdnega drevja. Srednje velika semena lahko posejemo, še preden pričnemo z obdelovanjem zemlje. Drobna semena (n. pr. sgireko) pa posejemo, ko smo zemljišče že pripravili in ga pogrebemo z železnimi grabljami ali ga pobranamo r vejevjem, 'želod in kostanj sadimo kakor fižol v jamice od 30 do 50 cm narazen z motiko ali z za to pripravnim kolčem, in sicer od 3 do 5 cm globoko. Ker seme ne vzkali na splošno takoj po setvi, je podvrženo raznim uničevalcem, predvsem ptičem in mišim, Proti tem škodljivcem se borimo na razne načine. Z gostim sejanjem rešimo pred Škodljivci vsaj cicl semena. Ce to ne zadostuje, se poslužujemo primernih strupov. V ta namen lahko uporabljamo pri srednje velikih semenih svinčeno rdečico (mioio), ki pa učinkuje le proti pticam. Arzeniati in fosfor so dobra obramba protj vsem uničeval* cem; florosilikat je usoden le miši. medtem ko prizanaša pticam, želod ohranimo pred mišmi, če položimo v vsako luknjico po dva ali tri semena v različni globini, ker se bo po navadi živaiica zadovoljila le z više vsajenim plodom. Paziti pa moramo, da ne zagrebemo semena pregloboko, ker bi v tem primeru res branili seme pred škodljivci, onemogočili bi pa rast malemu drevescu. Setev lahko izvršimo vse povprek iz roke ati pa tudi v vrstah in v skupinah. Količine potrebnega semena ne moremo vnaprej točno zra-čunat’. Povprečno porabimo na vsak hektar od 700 do 800 kg želoda ali kostanja, 70 kg jelke, 15 kg smreke, 60 kg javorja, 50 kg jesena, 250 kg bukovega žira, 20 kg aiepskega. primorskega in črnega bora in 25 kg robni je. Te številke veljajo za polno setev. Ce se seje v vrstah, na ploskvah al; v jamice, se porabi v razmerju posejanega prostora manj semena. Želoda n. pr. porabimo pri po! metra oddaljenih jamicah 150 do 200 kg na hektar. S setvijo bi bila glavna dela pri opasanem načinu pogozdovanja končana. Razumljivo pa je, da ne bomo gozdno kulturo pustili samo sebi. Čiščenje nasadov od plevela in škodljivega grmovja, postopno redčenje pregostih posevkov, dopolnilna setev pri neuspelih kulturah, zaščita pred raznimi škodljivci in pred drugimi neprilikami predstavljajo vrsto opravil, katerim moranio posvečati potrebno pažnjo, če hoče-' mo doseči zaželene uspehe. Dr. S. O. Perspektive našega kmetijstva h DOStv-šjil ,*„7vnl n«šn živi. f vrtnini! ict . kar nnv-vnča H0 — pospešiti razvoj naše živi-jijj !c č Z racionalnim izboljšanjem s s.t V’ 1 knojenjem travnikov'in v‘i° krmilnih rastlin (detelja, It^ rnf’ Rrahorice, koruza za zeleno ij j,’.}*1*-) bomo lahko v veliki me-pridelek sena. Ro drugi da se naši 'lran' P“ ic potrebno, ta.'0 seznanijo z zeleno «insilnžo» n ■ - • i r«h ■ Krez sii°sov v naših razme-V j. * Mogoče govoriti o napredku 'Do 'lnoreji. Našo živinorejo inora-% . Meriti k proizvodnji mleka ; PekarinU-n° po*rt:^na selekcija krav ■><. c 'n vpeljava dobrih pleme-Vai;' ^ °5delavo zemlje bomo !iati .V k°*iKor je mogoče uporab-\ieS l0'e (omenili smo že lahke p' ^etovo zemlje tipa «Frc-'Vifle ,udi zdravstveno stanje naše Njk ^ Vei let ni najboljše. Po-^bo 1|C Zc*rave sočne krme, po-!? *iv£! predelih, je vzrok Non,,,,0 *1'ra- Zelo razvita je »ko-ii^Zni i Ca"' Ponekod bolu!e za to > Praši?.-*10 208°ve]c živine. Tu-^ lej bolezni podvrženi. rSena je spolna bolezen (vaginitis), kar povzroča neplodnost goveje ž.ivine. Nujno potrebna je kontrola in selekcija bikov. Imeti moramo vsaj eno veterinarsko am-bulanco. Na Tržaškem ozemlju smo zelo na slabem, kar se tiče proizvodnje maščob. Oljčni nasadi so zelo trpeli v letih hudega mraza 1929 in 1946. Za ponovne nasade sefdo danes ni skrbelo. Delno bi se dalo rešiti to pereče vprašanje našega gospodarstva z bolj intenzivno prašičerejo. Letno uvažamo preveč prašičev za rejo. Vzemimo n pr. okraj Koper, ki od 5000 prašičev, ki jih redi uvaža nič manj kot 4500 prašičev. Zn pospešitev domače vzreje plemenskih svinj je ljudska oblast dodelila primerne nagrade. S povzdigo živinoreje bomo pridobivali večje količine hlevskega gnoja, -ki je in bo Se vedno ostal kralj vseh gnojil. Umetna gnojila imajo v kmetijstvu veliko vlogo, toda za fizično, kemRsko in biološko izboljšanje zemlje je potreben hlevski gnoj, kompost in zeleno podora- vsnje raznih rastlin. Tubi shranjevanju in predelavi gnoja dajejo naši kmetje premalo važnosti. Redke eo moderno urejene gnoj nične jame. Veter in dež. odnašata gnoju njegovo dragoceno snov ■— gnojnico. Vsemu temu moramo napraviti konec, če hočemo doseči napredek v kmetijstvu. Tudi perutninarstvo m vzreja domačih zajcev postane lahko pri nas zelo donosen vir dohodkov. Strokovna izobrazba Strokovni kmetijski izobrazbi ni fašizem v naših krajih dajal pravega pomena. Ponekod so bili ustanovljeni tako imenovani kmetijski strokovni tečaji, katere je obiskovala mladina od 12 do 14. leta. Na teh šolah so dajali preveč važnosti splošnim predmetom, italijanščini, posebno pa fašistični kulturi, manj važnosti pa pravi strokovni izobrazbi kmečke mladine. Praktične kmetijske Sole v Kopru, Pazinu in srednje šole v notranjosti države pa naši fantje niso mogli obiskovati zaradi pomanjkanja sredstev. Danes imamo na Tržaškem ozemlju kmetijsko Solo edino le v Kopru. To šolo obiskuje kmečka mladina od 16 do 24. leta starosti. Učenci so pro- sti vseh šolskih pristojbin in bolj revni se šolajo zastonj. Potrebnih pa nam je več kmetijskih tečajev, katere bi morala obiskovati odrasla mladina. Tečaje naj bi vodili teoretično in praktično podkovani strokovnjaki. Pri mludinj moramo vzbuditi veselje do kmetijskega dela, to pa dosežemo le, če bo mladina videla v delu napredek in blagostanje. Kmet mora z uporabo pridobitev kmetijske znanosti f.n tehnike na splošno povečati produktivnost zem-l:e in le tedaj bo zemlja kmetu vir življenja in ne mačeha, kakor je bila do danes. Kmetijske zadruge in krediti Omenili smo mimogrede važno vlogo zadružništva v našem gospodarstvu. Ljudska oblast je takoj po osvoboditvi začela načrtno obnovo našega zadružništva in ga podprla v vseh pogledih. Ustanovljene so bile razne obnovitvene, nabavno-prodaj-ne in druge zadruge. Konsumno zadružništvo bo preskrbelo kmetu po zmernih cenah vse, kar potrebuje. Z oddajo svojih pridelkov zadrugam bo kmet vnov- či) pridelke po najbolj ugodnih cenah. Pri tem pa ne bosta oškodovana niti delavec niti delovna inteligenca. Nujno potrebne so nam tudi zadruge za skupno obdelavo zemlje, ker v individualnem gospodarstvu si kmet ne more preskrbet; dragocenih strojev, dobrih plemenjakov v živD noreji, pravih semen, umetnih gnojil itd. Dobava strojev obremeni večkrat tudi bolj donosne kmetije, zato si bo naš revni kmet lahko nabavi) stroje edino le na zadružni osnovi. V Jugoslaviji je v prvi stopnji mehanizacije kmetijstva država sama prevzela na svoje rame del bremena. Pri nas bo to seveda teže. Posebno vlogo bodo imele kreditne zadruge, ki nam bodo preskrbele denar. V preteklosti so se morali kmetje v hudi stiski zatekati k raznim oderuhom1, ki so večkrat za malenkostne vsote spravili naše kmete na boben. Naša moč in napredek sta v močni zadružni in sindikalni povezavi in enotnosti, v povezavi kmetov in delavcev. To enotnost ter načrtno in dobro usmerjeno delo sla nam najboljše jamstvo za popoln uspeh. Dr. F. /. Delavsko-kmefka enotnost govedi lastnosti bivali. V splošnem naj velja nadelo, da pitamo žival okolj tri mesece, o uspehu pa naj nas prepriča tehtnica. Med pitanjem mera znašati dnevni priraste^ dorastlaga vola (500 kz teže) okoli 1 kg. Ako je ta prirastek mnogo manjši, se pitanje ne splača, ali pa pomeni, da ni pravilno. Kuho pitamo} Prvi pogoj uspeha v pitanju je mir. Žival ne sme delati, se ne sme izrabljati v druge namene. Pri nas bo sicer težko mogoče, ker hočemo imeti od živine po nekoliko različnih dohodkov a naj velja to merilo: žival, ki io hočemo opitnti za meso, naj uživa fdm več miru. Krma za pitanje mora bili seveda dobra in tečna. Slamo moramo izključiti In ravno tako slabo seno. Tudi sveža, krma ne prija, temveč naj bo za podlago vedno suha krma, kateri moramo dodati tudi močne krme in v tem pogledu imajo posebno vlogo razne oljnate tropine. Zadovoljiv uspeh bomo imeli od pitanja edino tedaj, ako bomo pitali s svinčnikom v roki in s tehtnico. Najprej moramo zrafunati, koliko dobimo za žival, ako jo prodamo neopitano, in koliko bi dobili zamo, ako bi jo prodali opitano. Pri tem pa ne smemo računati na razlike kg v leži, temveč moramo tudi upoštevati razliko cene za kg žive teže pri očitani in neopibm živali. Izračunati moramo potem, koliko znašajo stroški za pitanje na podlagi obračuna za en dan. Pri rokah mora biti seveda tudi tehtnica, in sicer bi morali stehtati vsako žival vsaj enkrat na teden ter točno zapisati razliko v teži. Edino ako bomo tako postopali, bomo gotovo dosegli uspeh. Dr. 1. B. Iz kmetijske kemije - fS.TVjLMtJ - T. ■! !■C ..--p-a-v 'V rrvrr- Valjenje piščancev Stran 6 Pitanje Na-^i živinorejci skoraj, ne poznajo Pravega pitanja, temveč prodajo kravo takoj, ko ni ^ več za pleme, voia pa tako1 ko ni več za delo. Razumljivo je. da je izrabljena živina suha in da kmet le malo dobi zanjo. V tem pogledu bo moral živinorejec uvideti.' da s prodajo suhe živine preče1 zgubi. Krma res stane, a je visoko poplačana z višjo prodajno ceno. Zakaj moramo pitali ? S pitanjem lic'em.o, doseči to. da nabere govedo,več masti in da mu priraste več mesa. Česa priraste več in koliko, je odvisno od pasme posamezni!) živali, od starosti živali in od kakovosti krme. Pri teletu prirar-le v splošnem več mesa, čim starejša pa je .žival, tem več nabere masti in tem manjši je prirastek na mesu. Pri suhi, dorasli živini, laki kot io naši kmetovalci navadno prodajajo mesarjem, raste pri začetku pitanja tudi meso, ki postaja obilnejše zaradi množečega se mesnega soka. Razumljivo je, da ima pitana žival več mesa in masti kot suha, a meso pitane živali je tudi boljše. S pitanjem povečamo na eni strani množino, na drugi pa tudi kakovost. Meso od suhih, nepitanih živali, je pusto in žilavo, od pitanih pa sočno, mehko, mastno in prhko. Kdaj naj pitamo} Za pitanje ni vsak letni čas enako primeren. Med pitanjem mora žival piti čim manj vode in zato je za pitanje poletni čas najneprimernejši. V zimskem času moramo pa upoštevati, da zahteva mraz od živali več toplote, za kar mora žival v zimskem času Uporabiti v ta namen precejšen del podane krme oziroma svoje masti. Vendar je bolje pitati v zimskem času kot v poletnem, ker moramo v ta namen uravnati toploto v hlevu. Najboljši in najprimernejši čas je za pitanje pomlad alj pa jesen. To pa je seveda mogoče le onemu živinorejcu, ki ima za delo še drugo živino. , Koliko tasa moramo pitati} Koliko časa moramo pitati, da se pitanie izplača, to je najvažnejše vprašanje, posebno za našega kmetovalca, ki mora gledati na vsako liro, izkušnja nam pove, da se pitanje izplača !e dotočen čas. 1‘otem pa ima živinorejec zgubo, kar pa ne sme delati nobeden pameten gospodar. Pravilo naj bo, da čim hitreje izpitamo žival. V kolikem času se to zgodi, ni mogoče v naprej določiti, ker to je odvisno od krmljenja, pa tudi od Ogljik (Carbonium “ C) O njem smo posredno slišali, ko smo omenili ogljikov okis in dvo-kis. Ta prvina spada med one prvine, kj so v naravi v največji meri in v različnih oblikah. Popolnoma čist ali samoftist je v naravi kot diamant in grafit (kamen v svinčniku), breziičen in nečist kot premog. Spojen z drugimi prvinami je n. pr. v ogljikovi kislini, v zraku, v petroleju, v močvirnem piinu itd. Sploh ni nobene organske tvorbe brez njega. Kemično najčislejši ogljik — diamant - je najtrše telo, s katerim režemo steklo. Je zelo krhek In se" da zmleti v prah. Razžarjen na zraku popolnoma zgori. Zaradi izrednega bleska služj kot najdražje lepotičje. Grafit je sivo-črne barve in kovinsko svetel. Je zelo mehak in pušča na papirju sivkasto barvo, zato ga uporabljamo za svinčnike. Ker nerad gori, izdelujemo iz njega različne posode za taiitev tvarin (la-lilnike). Lesno oglje dobimo, če les sežgemo v posebnih kopah (ogljenice), počasi in pri malem pristopu zraka. Lesno oglje je zelo luknjičavo in vsrkava pline in barvila v veliki množini; z njim čistimo smrdljivo vodo. Stavimo ga v naše vodnjake! Kostno oglje dobimo iz razžarjenih kosti v zaprtih posodah. Saje se izločajo iz plamena gorečega lesu, oglja i. dr., če držimo nad njimi kak hladnejši predmet in preprečimo pristop zraka. Oe razžarimo premog v zaprtih posodah, se razkroji in daje svetilni plin, katran i. dr., v posodi ostane koks, ki vsebuje skoraj sam ogljik in zato je izvrstno kurivo. Ogljik, vodik in kisik so v premogu v različnih množinah, največ ogljika vsebuje antracit (do 92%). Ogljik prične svoj obtok kot ogljikova kislina, kj jo rastline vsrkavajo. Pod vplivom sončne svetlobe si rastline usvojijo ogljik, kisik pa izločajo. Na la način se tvorijo v rastlini raznovrstne snovi, ki služijo za živež živalim. Te spet vdihavajo ogljikovo kislino. Rastline razpadejo (strohnijo ali segnijejo) v razne spojine, ki se končno razkrojijo v ogljik, kislino, vodo, apno n jak in žvepleni vodik. Sežgemo les, ogljik ali kako drugo tvarino, ki vsebuje ogljik z dovajanjem zraka; ogljik zgori v ogljikovo-kisli plin, pri čemer se razvijeta svetloba in toplota, in sicer gorko-ta natančno toliko, kolikor jo je rastlina potrebovala za razvoj. V lesu je torej nakopičena toplota iz vročih poletnih dni, za mrzlo zimo. V premogovnih skladih je svetloba in loplola za stotisoče let. ]anho Furlan Uspeh valjenja ni odvisen samo od potrpežljivosti koklje, ampak tudi od prave izbire vatilnih jajc. Pri tej izbiri moramo upoštevati: poreklo jajca, starost samega jajca, obliko in težo. Najboljša valilna koca nam dajejo dveletne kokoši. Te znesejo skoro vsa oplojena jajca. Dvoletne kokoši že kolikor toliko poznamo kol dobre nesnice. Nesuosl je dedno svoj-stvo, ki ga s pravilno izbiro jajc prenašamo na potomstvo. Valilna jajca ne smejo biti starejša od 14 dni, saj ie jajce živo bilje, ki kaj kmalu izgubi svojo kalivost. Samo jajce naj ima pravilno obliko, gladko prvršino. Njegova teža je odvisna od pasme. Pri srednje težkih jajcih jemljemo valilna jajca teže 55 do 65 gr. Ker moramo do valjenja ta valilna jajca sami zbirali, jih moramo tudi pravilno čuvati. Stavljamo jih v hladne in ne presuhe prostore, poleg tega pa jih Se vsak dan obračamo, da ostane rumenjak v svoji pravilni legi. K sosedu, posebno oddaljenemu, naj gre po valilna jajca starejša oseba, po možnosti peš, samo da preprečimo večje pretrestja-je, ki lahko pretrgajo rumenjakovo vrvico in s tem je jajce onesposobljeno za valitev. Postavitev gnezda pa ima tudi svoja pravila. Da koklje-valilke ne motimo prj njenem potrpežljivem delu, stavimo gnezdo v kraj, kjer vlada popolna tišina. Ce nimamo zaboja ali pletenega gnezda, ga napravimo kar po domače. Iz 8 zidnih opek napravimo pravokotnik, katerega dno pokrijemo s kosi travne ruše, s travo navzgor. S to rušo ohranimo med valjenjem potrebno vlago, kar je posebno važno, če je gnezdo na suhem prostoru. Na to rušo stavimo kratko slamo alj fino seno. M*d valjenjem lahko kokljo nadleguje mrčes. To preprečimo, če v slamo stavimo košček vate, namočene v tobačni izvleček, ali pa slamo malo popražimo z bahačem. V tako pripravljeno gnezdo stavimo do 15 jajc in posadimo kokljo. Kokljo pustimo ves dan pri miru, samo vsako jutro ob točno določeni uri ji damo jesti in piti, kar naj traja okrog 20 minut. Med tem časom pregledamo gnezdo, ga uredimo ter zamazana jajca obrišemo s suho krpo. Teh 20 minut ostanejo jajca nepokrita, kar nas ne sme razburjati, saj to jajcem celo koristi, da se malo prezračijo. Edino v primeru večjega mraza je dovoljeno pokrivanje. Po Šestih dnevih valitve pa se lahko prepričamo, če se bo kaj iz naših jajc izvalilo. To jo ludi važno. Neoplojeno jajce ali pa prestaro ostane Se petnajst dni pod kokljo pri temperaturi 42 stopinj C in se spremeni v smrdljivi klopotce, Iti s svojim smradom duši ostale v zdravih jajcih se razvijajoče piščance. Ta pregled v šestem dnevu napravimo z enostavno pripravo. Petrolejka, močna žepna svetilka ali pa žarnica naj sveti skozi jajčasto luknjico. malo manjšo od jajca v prostor. Ce to luknjico zastre-mo z jajcem, vzetim izpod koklje, vidimo pravilno se razvijajoč zametek kot temno pego nad sredino. Osvetljena jajca, ki nimajo pege, ne bodo dala piščancev, vendar pa so uporabna še za jelo. Teh pokvarjenih jajc pa ne smemo nadomestiti z novimi, svežimi, ker bi se polem ena skupina piščancev izvalila prej kot druga. Koklja bi prvi skupini posvetila toliko pažnjc, da bi ostalih jajc ne mogla več izvaliti- Ca pa nas koklja razočara s tem, da pobegne z gnezda in se ne vrne, lahko rešimo zadevo tako, da si v šestih urah poiščemo novo kokljo-Valilna jajca lahko ostanejo brez ko' kije nadaljnih Sest ur. Koliko moramo podložili jajc-. Ct hočemo imeti v jeseni pet dobrih jarfcic, računamo takole: od 20 izvaljenih piščancev bo polovica P6*0' linčkov, polovica pa kokoši. Od teh deset kokoši pa se računa, da bo samo polovica sposobna za pleme-Ker pa se računa, da samo dve tret' jint jajc dasta piščance, vabimo torej za 5 novih kokoš; 30 valilo**1 jajc. ing. E. •—-O—— Vprašanja in odgovori T. P. iz Kot’ pri Slarinii Prebral som ie petkrat moj krompir, a ven, dar mi Sf redno gnije. Kaj n in drugo proti raznim lvrompit'icvi,,, boleznim. Cebelna družina Objavljamo dnini del tega članka v prepričanju, da b« zanimal naše čebelarje. čebele Narava je obdarila čebele z naj-lepSitni darovi. Opremila jih je s krasnim in zelo primernim orodjem in jim vcepila veselje do dela, za zalego pa najnežnejše čustvo ljubezni in skrbi. Za zalego so žele trudijo, jo negujejo, pitajo in grejejo z neumorno vztrajnoslio in s čudovito požrtvovalnostjo. Med in obnožino nabirajo in se trudijo od zore do mrak«, da zaleg« ne trpi lakote. Ne pozabijo pa ludi ne matice ne trotov. Razvoj in obstanek čebelne družine ni mogoč brez dobro urejenega življenja, življenje v panju je kaj lepo urejeno delo pa razdeljeno. To najbolje opazujemo v zgodnji pomladi. En del čebel čisli salje, druge čistijo dno panja, tretje odnašajo mrtve čebele, četrte stražijo pri žrelu, pete prenašajo vodo, šeste obnožino, druge zopet opravljajo delo dojilj in pitajo ter grejejo zalego itd. Vse čebele pa niso za vsako delo, temveč je delo odvisno od starosti in od tega, kako se razvijajo razni organi, razne žleze, n. pr. žleze za topljenje voska. Ta razdelitev dela se ravna po razvoju čebel-skih nagonov. Tako razločujemo nagon za množitev, rojenje, gradnjo satja, nabiranje medu itd. Umen čebelar ohranjuje nagone v pravih mejah ler jih ali podpira, alj pa omejuje. Seveda se mora pri tem ravnati po paši in vremenu. Pri čebelarstvu ne sinemo nobenega nagona zadušiti, temveč moramo nudili čebelam priliko, da svojim nagonom zadoščajo. Ne bi bilo prav, ako bi čebelam ne dali prilike, da stavijo satje. (Mnogi čebelarji so ludi mnenja, da m prav, ako naravno rojenje preveč zatiramo. Čebelar naj torej urejuje in podpira čebelne nagone, pri lem naj se ravna po paši in vremenu. Ako pa narava sama ne nudi čebelam dovolj hrane in toplote, mora čebelar za to poskrbeti s tem, da gnezdo v panju zoži, panj bolj opaži in pridno pita. Kadar pa dobe čebele vsega dovolj, naj čebelar to pravočasno izkoristi, Razširi naj jim gnezdo, da bo v panju vedno dosti čebel. To pa ni odvisno samo od dobre paše, marveč: tudi od dobrih matic. Čebelar mora čebele ohraniti pri dobri volji, dobre volje pa so, ako se zavedajo, da je panj s hrano dobro preskrbljen. Zato naj čebelar ne skopari in naj ne pusti, da bi stradale. Čebele imajo v panju glavno besedo. Res je sicer matica za družino neobhodno potrebna, toda res je, da so tudi troti potrebni, ker brez njih bi imeli same trotovke, kar se seveda zdi čudno. Vendar vsak čebelar ve, da je tako. Ako se matica ne oprašl, leže same trote, ako pa ni malica v panju in si morajo čebele izmed sebe izvoliti matico, leže ta matica same trote. Taka čebelna družina s čebelo trotovko pa je obsojena na smrt. Matica in troti so potrebni, vendar imajo čebele prvo besedo v panju, ker le one določajo delo, le one so nosilke in gojilke čcbelnih nagonov. Čebele silijo malico k zaleganju, čebele krote trote. Ako matica malo zalega, dobi malo hrane, ako pa je marljiva, dobi obilo hrane. Čebele povečajo gnezdo po potrebi, ako nastane toplo vreme in se odpre paša; čebele od-ženejo trote, kadar jih več ne potrebujejo, ali če nastane slabo vreme in preneha paša. Celo malico zavržejo čebele in s; vzgoje mlado, ako jim stara ni všeč. troti Trot je nekak zajedavec, požeruh, ki nič ne dela, uživa pa najboljšo hrano, gre okrog poldneva, ko sonce tolpo greje, na izprehod in se kma- lu vrne; počiva in je, Ubogi trot 1 Ce si res tak požeruh in lenuh, imajo tisti čebelarji prav, ki fe tako preganjajo in tvojo zalego izrezavajo ali pa obglavljajo. Al* je trot res vreden, da ga preganjamo in sovražimo kot škodljivca? Ali res nima nobenega opravila in pomena v panju? Ali je samo zalo na svetu, da opraši matico in jo založi za vse njeno življenje s toliko množino semena, da more izlečl na sto tisoče jajčec? Gotovo je praženje matice glavni namen in naloga trota, in je to tako važno in potrebno, da bi se brez tega čebelna družina ne ohranila. Trot je potreben, kakor j nepotrebna matica in so potrebne čebele. Pa pijreče kdo: Za praho je treba samo enega trota, čemu pa po več sto do tiso1' trotov ? Tudi to veliko število trotov v panju n* brez pomena in čeprav ne poznamo vseh skrivnosti čebelncga življenja, smemo vendarle reči, da deluie narava smotrno tudi pri trotih. Gotovo je že marsikateri čebelar opazoval mlado matico, ko je šla na praho. Najprej se prikaže na bradi več čebelic, ki živahno izletavajj in se pra-še: nato začno prihaieti iz panja troli, ki jih je čimdalje več. Z zimskim glasom vabijo še druge tovariše iz sosedovih panjev; slednjič se prikaže Se nevesta, mlada matica, ki se v lepih kolobarjih 'iz- preletava pred parnem in sc kr,li' izgubi v zraku. Troti jo kmalu z,a slede, ker imajo silno dober vid, * Sinejo za njo. Hitrejšemu in sp>'e nejšemu se posreči, da opraši ^ lico. Zato pa mora dali svoje nje. Matica jc zelo dragocena Živil«’ živ«' lica v panju in se le težko opi'a; il Da se laže opraši, jo pr; njenem c«! vit*1' nitovanjskem izletu spremlja trop trotov. To je menda pogla' vzrok, da je toliko trotov v P**11!,1;, Kakšen čebelar pravi, da troti P ^ pravljajo hranilni sok za žarke inatičnikih, k; je tako zelo po*1’® ^ za vzrejo matice. Sklepajo pa. ^ kdor vzame čebelam možnost, ^ poljubno izrinejo trote, jim krfll* seljc do življenja, zavira panj v 1 v vojn in škoduje sebi, ker prid« •* lakih panjih mani medu. Vsekakor je trot prav potr«^ stvar v panju. Previden Cebel«r ^ ne pusli, da bi mu matica za!‘L-kar cele sate s troti. V A- '7‘n!bi\o šičevem panju se ni bati, da preveč Irotovine, zlasti ako up0 ^ Ijamo cele satnice. Dobro P*1 v kakem satu blizu gnezda Pu;’ ^ za dobro dlan praznega pro»fora’ o(. napravijo čebele tamkaj troti* lice. . . lupa Cebelna družina je v resni«1, ,e, urejen organizem in moramo P belarstvu tudi to upoštevati- ^ KORISTI VEZANIH CEN za kmečko ljudstvo v Jugoslaviji PiMtli emo že o uvedbi sistema vezanih cen v Jugoslaviji in o njc-Hovem pomenu. Danes pa.se hočc-na kratko seznaniti s koristmi, *i jih bodo imeli kmetje od tega novega načina trgovine. Te nove hredbe prinašalo kmetom vseka-^nr mnoge koristi in nam doka* Zlijejo, kako veliko skrb posveča ‘iudsku oblast, da se zboljšalo živ-unnjski pogoji kmečkega lju islva, na se dvigne kmetijska proizvodnja ‘n da sl bodo kmetje lahko po ugod |nh cenah nabavljali industrijske wdc’kc. Sistem vezanih cen je mogoč za-i10' ker se je dvigni’a industrijska Proizvodnja, kav ustvarja pravilne SOspodtuskc odnose med industrij-in kmetijsko proizvodnjo in po-košnjo. Doslej je kmet pač prodaji*’ svoje presežke na svobodnem ^Ru, za denar pa si ni mogel najaviti dovedi j indnistj-ijaJeih izdel-ki jili je primanjkovalo. Vztraj V° delo pri obnovi in napori vsega '“lavstva piri uresničevanju petlct-e8a plana pa so že sedaj rodili jnike sadove. Industrijska proiz-ndnja je presegla predvojno kar ^dve tretjini, kar omogojuje ved-^ bol j oskrbo podeželja z »ndu-trijskimi izdelki. To leto predstav-“ v tein pogledu pravi preokret. Sv^° novih uredbah protin kmet . Gič presežk,, po nižjih cenah, za "•■jeti denar p« dobi tudi indu-! r‘iske izdelke po nižjih cenah. Od di>?a0Ve kuPr’c mo^l' ie od pri-i. lta. ki ga proda, je odvisno, ko- !“"> industiujskih predmetov si bo 'aha . ‘IKo nabavil. Kmetje pa. ki ne bo-^ hoteli prodajati svojih presež- °v Po vezanih cenah, temveč na .'Obodnem trgu. bedo mora'i seve* tudi kupovati industrijske izdel* Po cenah na prostem trgu. Vsa-v'llnur je jasno, da nove do očbe o jj ??_hih cenah omogočajo kmetom j Jšo oskrbo z industrijskimi pro-pv°d*. Tako bo priš’o v vasi več > h'Q’ °^uvalai PbVke itd.>s čimer l bo dvigalu življenjska raven 'rčkef>u ljudstvi. laPi* ^0ln pa *j1Jcjska oblast ni po-fp.'’1'® Pasivnih krajev, ki nn mo-j1? nuditi dovolj pride ka za pzo-:8)0 {hesežkov v zamenjavo zii ^rilske izdelke. Zn te kraje veljale posebne cene bodisi i.^ Preskrb° industrijskih izdelkov tudi kmečkih pridekov. Nove določbe pa bodo tudi omogočile kmetom, da zvišajo donos zemlje. Dobili bodo namreč mnogo več industrijskih izdelkov, ki so jim potrebni za boljše in intenzivnejše obdelovanje zemlje, za izgradnjo gospodar. pos’opij za razširjenje njihovih gospodarstev Ud. Z nabavljanjem poljskega orodja, strojev in gnojil se bo kmetijsko gospodarstvo dvignilo, se bosta rodovitnost in donos zemlje povečala, bo kmet lahko mnogo več prodal na trg. Doslej je kmetom primanjkovalo orodja in strojev, sedaj pa bo vse drugače. Pri tem so pač najbolj zgovorne številke. V primeri z letom 1039 je dobil kmet leta 1945 le 8 odstotkov orodja, leta 1946 — 22 odstotkov, leta 1947 — 58 odstotkov, letos Pa dobi kar 150 odstotkov. Vse to bo seveda zelo ugodno vplivalo na celotno gospodarstvo. Ugodni pogoji za izmenjavo kmečkih pridelkov bodo vzpodbujali kmeta, da čimveč pridela in proda, tako da se bo izboljšala oskrba mest s poljskimi pridelki. To je najboljši dokaz, kako tesno so povezani interesi delavcev in kmetov, mesta z deželo. Kmetje pa ne bodo dobivali več industrijskih izdelkov kot pred vojno, temveč bodo te izdelke tudi kupovali po ugodnejših cenah. Kmetje bodo prodajah svoje pridelke kmečkim zadrugam po 2.82 višji ceni kot pred vojno, kur pomeni, da so se cene industrijskemu blagu manj povišale kot kmečkim pridelkom; pomeni pa tudi, da si bo kmet s prodajo svojih preežkov lahko nabavil 12 odstotkov več industrijskega b’aga kot pred vojno. Pogoji izmenjave blaga pa se bodo z večanjem industrijske in poljedelske proizvodnje vedno bolj izbo’j avali, s čimer pa se bo tudi izbo'jševaIa Življenjska raven vsega delovnega ljudstva. Ker bo indu-gtrijska proizvodnja vedno boli naraščala, bodo padale tudi cene industrijskih proizvodov na prostem trgu, kakor bodo pada’e cene kmečkih pride kov sorazmerno z vedno večjimi količinami, ki pr dejo na trg. Vse to se bo tako do go razvijalo, da se bodo cene industrijskih pridelkov na svobodnem trgu izenačile z onimi v vezani trgovini. Tedaj se bo vse blago prodajalo po nižjih, enotnih cenah. Dokler pa se ti pogoji ne uresničijo, je za zamenjavo med kmečkimi pridelki in industrijskimi izdelki najboljše sred stvo ravno sestern vezanih cen. s katerimi se bo oskrba mestnih in podeželskih delovnih množic vsekakor znatno izboljšala. Medtem pa je po raznih tovarnah in v kmečkih zadrugah, ki bodo kupovale kmečke pridelke in prodajale kmetom industrijske izdelke po vezanih cenah, vse živo. Vse zadruge naročujejo tekstilije, obutev, kovinske izdelke, stroje itd. 15. t. m. so zadruge tudi že pričele prodajati to blago kmetoval- TAKO JE BOLGARSKO LJUDSTVO PROSLAVLJALO 70 LETNICO OSVOBO D1TVE Reakcionarna vloga ameriške sindikalne organizacije CIO DELEGATI BOLGARSKIH SI NDIKATOV NA KONGRESU Sp rito poizkusov razbitja enotnosti Svetovne sindikalne zveze, pri Čemer ima svoj delež tudi velika ameriška sindikalna organizacija CIO (Congres industrijskih organizacij), ne bo odveč, če se pobliže seznanimo s to organizacijo. Voditelji desnice CIO podpirajo Marshallov načrt. Pri tem prepričujejo delavce, naj ne stavkajo za povišanje mezd, izločujejo iz vodstva sim (likalne nasprotnike tega načrta In pristaše nove VVallaceove stranke ter skupno z reakcijo vodijo gonjo proti komunistom. Voditelji desnice CIO trdijo, da stavke ovirajo uresničenje Marshallovega načrta ter da je treba to okol-nost upoštevati pri pogajanjih za povišanje mezd. Podpredsednik sindikata tekstilnih delavcev Baldanay je v odboru za zunanje zadeve v predstavniški zbornici govoril v imenu CIO ter v podporo Marshallovega načrta izjavil, da bodo delavci pristali na žrtve, čo lo zahteva uresničenje tega načrta. »New-York Post« Je pred kratkim pisal, da se je pred nekoliko meseci zdelo, da bo pomladi milijon delavcev dobil povišek mezd od 4 do 5 dolarjev na teden. Sedaj pa postajajo delodajalci vedno bolj nasprotni poviškom mezd v svojih razgovorih s sindikati. List piše, da morajo sindikalni voditelji zagotoviti delavcem povišanje mezd, ker bi v nasprotnem primeru nastale spontane stavke izven njihove kontrole. Desničarsko vodstvo CIO odstavlja z vodstva vse nasprotnike Marshallovega načrta in one, ki podpirajo Wallaceovo kandidaturo za predsedniške volitve. Od 44 članov izvršilnega odbora jih Je namreč 11 glasovalo proti politiki Marshallovega načrta. Tako je predsednik kongresa industrijskih organizacij poslal Bridgesu, voditelju sindikalnega centra CIO v severni Kaliforniji, ultimatum, ali naj podpre politiko izvršilnega odbora CIO, ali pa zapusti svoje mesto. Brid-ges pa je raje zapustil svoje mesto, kot da bi se odrekel svoji opoziciji Marshallovemu načrtu in podpiranju Wnllaceove kandidature. Odloki izvršilnega odbora CK) so obvezni za voditelje CIO in za njegove krajevne odbore, niso pa obvez- ni za voditelje raznih sindikatov. Desničarji CIO pa se v borbi proti tem sindikalistom poslužujejo Taft-Hartle-vevega zakona, čeprav se hočejo pokazati ljudstvu kot nasprotniki lege zakona. Znano je namreč, da neko določilo tega zakona zahteve, da sindikalni voditelji prisežejo, da niso komunisti. Vse one sindikaliste, ki noče jo položiti take prisege, iz mnogih sindikatov CIO izločujejo. Desničarski voditelji CIO ne le, da ne intervenirajo proti aretacijam naprednih sindikalnih voditeljev v ZDA ter njihovemu izgonu z izgovorom, da so komunisti in da so prišli nezakonito v ZDA, temveč celo podpirajo nasilne vladne ukrepe. Tako je Cv-ran, predsednik sindikata pomorščakov, pozval člane sindikata, naj ne branijo več tajnika tega sindikata Smitha, kateremu groze z izgonom, Predsednik sindikata delavcev avto* mobliske industrije Reuter pa je šel celo tako daleč, da je objavil v časopisju »Colliers« načrt za borbo proti komunistom, , Vse to kaže, koliko velja v ZDA! toliko opevana svoboda, ko razni kapitalisti čutijo, da jim kaj ne gre v račun. Osvetljuje pa nam tudi izdaa jalsko vlogo nekaterih sindikalnih voditeljev, katerim niso prav nič mag pravi interesi delavcev. Pomen tedna tehnike za kmetijstvo in industrijo Od 6, do 13. mavca je trajal po vsej Jugoslaviji teden tehnike. Pomena tehnike v naših časih rti potrebno poudarjati, saj se ga vsi zavedajo. Glavna naloga tedna je bila, da se s predavanji, iz ožbatni, grafikoni o dosedanjih uspehih, filmi, obiski v de avskih središčih, industrijskih podjetjih in gradbiščih pojasni ljudstvu značaj tehnike in seznanijo najširši ljudski sloji z novimi tehničnimi in delovnimi procesi. Cilj tega tedna je bi! m-esničenie. Ti toviji besed: tehnika — ljudstvu. Preko tiska, radia, s tečaji so ve? teden širili, med delavci, krneti in mladino propagando za tehniko, za razvoj smisla za telmiko med ljudstvom in za obnovo še zaosta ega gospodarstva. V novih pogojih družbene ureditve, v izvedbi petletnega plana je vprašanje tehničnih kadrov živ-jjenjj&e vaSnosči, saj pripdmore tehnično znanje naraščanju industrijske in rudarske proizvodnje. Tesno v zvezi s teni pa je pr izvod-n.ia kmečkih gospodarstev," ki zalagajo mesto z vsemi potrebnimi živili. Kmečka proizvodnja n-, sme več sloneti na Ifco tali obdelovalni tehniki ob zelo ma’em izkoriščanju znanosti, kot se je to dogami o v stari Jugosaviji, ko je kmet zelo malo vedel o tehniki ter se tudi le malo poslvževa' traktorjev in dru- Nekaj slik H* kongresa bolgarskih sindikatov n- Sih kmečkih strojev. Razvoj mo* demo družbe pa zahteva, da se u-* stvari ravnotežje med industrijsko in kmetijsko proizvodni o. Zato bo« do v Jugoslaviji napeli vse sile* da oborožijo kmetijsko proizvodnji* z novim načinom dela, da ji bodo pomagali v borbi s prirodo. Dali bodo kmetom vedno več moderne« ga orodja, več strojev traktorjev* gnojil itd. Pri tem bodo imeli veli* ko vlogo zadružni domovi in pri nlih gradnji se bodo ustvarili novi kadri, ki bodo znali organizirati tudi naprednejšo obdelavo zemlje, Pomena tehnizacije Jametijstva ni moči nikoli dovolj poudariti, Ce vzamemo v poštev količino vloženega dela, je kmetijstvo no slovenskih tleh vsekakor zelo intenzivno. Tc pa še ni dovolj. Zvišanje pri« delka je treba doseči z bo’jšo organizacijo dela in z izboljšanjem proizvodnih sredstev. Za to pa ie treba k kmetijski proizvodnji izkoristi* ti vse izsledke moderne tehndte in znanosti. Teden tehnike je mnogo pripomogel k vedno večjemu zanimanju za tehniko med delavci in kmeti zlasti pa med delovno mladino, iz katere bodo prihajali novi strokovni kadri. kij 2*- februarja Uo 2. marca je k)W s°fiJI II. kongres bolgarske h * delavske strokovne zveze, ki Ktm. sa udeležili tudi zastopniki *8acij sin{no ’ Vsl delegat^ so izrazili da premagajo vse za-h s* s t S* ute*nlle Pojaviti, ter Iti ''''csni*6 Vei'*° vnemo lotijo dela It t>larla- Tul1 delegatje ra'e obrnit* n* svojo č'ane, da jim dajej del Prl' delanega vina v zamenjavo Predvsem moramo razdeliti zadruge V dve skupini. V prvo. kjer člani ne sodelujejo osebno, ampak vplačajo 3amo svoj delež In kvečjemu prinesejo svoje pridelke za vnovčenje. To so tako imenovane trgovske zadruge, ki 3& bavijo z nabavno-pro-dajnlmi posli za svoje člane. Delovanje naproze v Pobegih V drugo skupino spadajo zadruge, kjer člani osebno sodelujejo. V to spadajo kmečke obdelovalne zadruge in razne obrtne zadruge. V zvezi 3 prirodo njihovega poslovanja se tudi deli dobiček. Pri zadrugah druge skupine ja umevno, da se Cisti dobiček deli med člane v sorazmerju z njihovim delom v zadrugi, kajti čim večji delež na dobičku bo prejel poedini član, tern večje veselje bo Imel do sodelovanja in dela v zadrugi. Dobiček se deli med člane tudi zaradi pobude, poleg tega pa je ta delitev potrebna tudi zaradi dviga življenjske ravni članov in zaradi povečanja proizvodnje zadruge same. Pri zadrugah prve skupine ali trgovskih zadrugah se dobiček ne del!, ker mora biti cilj trgovskih zadrug, da imajo čim manjši dobiček ter da dajejo svojim članom čim boljšo in cenejša blago. Pribitki, ki jih imajo zadruge te skupine, morajo biti taki, da krijejo režijske stroške, da zboljšajo poslovanje zadrug, ki morajo skrbeti tudi za kulturno vzgojo svojih članov. Naravno Je, da se ne smejo omejiti na to, marveč da morajo imeti Se določen odstotek dobička za nepričakovane potrebe in stroške Morebitni preostanek pgbitka ali čisti dobiček po bilanci se pa mora dati v rezervni sklad, kakor določajo pra* Po decentralizaciji Ijudnaproze v Kopru smo 1. januarja t. I. ustanovili naprozo v Pobegih, ki ima v svojem območju vasi Pobegi, Sv. Anton in Lopar. Naproza je imela spočetka pet poslovalnic, sedaj pa jih ima samo štiri, ker je poslovalnica -v Loparju pristopila z vsemi svojimi člani k na-prozi Marezige, ki je bližja. Promet v naši naproz! vedno Ubij narašča, kar dokazuje, da je bolje, da so naproze manjšega obsega, Te ni-proze laže rešujejo vprašanja svojlli članov, saj ima vsak član več prilike vprašati člane upravnega obora, kako zadruga deluje; vsak elan pa Ima tudi možnost opozoriti člane upravnega odbora, kakšna semena, kakšno orodje bi bilo bolje nabaviti. Prej ni bilo te možnosti in so se zato dogajale razne napake. Kljub temu da naša zadruga dobro deluje, opažamo Se razne pomanj-kljivostl. Imamo še mnogo težkoč fci ovir predvsem zaradi pomanjkanja prevoznega sredstva, pisarniškega rna leriala, skladišča in uslužbencev. Zato smo na občnem zboru sklenili, d« najamemo pri Istrski banki posojilo. Tudi vprašanje uslužbencev bo kmalu rešeno, saj imamo v Portorožu več tečajnikov, ki se na zadružnem tečaju pripravljajo za samostojno službo. Da bo naproza bolje delovala, morajo skrbeti predvsem njeni člani, ki morajo biti v stalnem stiku z upravnim odborom. Pri tem bi hotel omeniti še nekaj, kar sicer ne spada k vprašanju naproze, kar pa Je velike važnosti za naše kmetovalce. Pred nekaj dnevi jc na- proza priskrbela nekoliko karbonlis-uma za škropljenje sadja proti raznemu mrčesu, ki napada naše sadovnjake. Čeprav je bilo članstvo zadruge obveščeno o tem tudi na množičnem sestanku, ni skoraj nihče kupil tega sredstva. Sedaj jc seveda že prepozno škropiti sadno drevje s karboni-leumom, zato pa bo naša zadruga naročila svinčeni arzcnlat, ki ga bežite lahko uporabljali proti znanim škodljivcem cvetoderu in jabolčnemu zavijaču. žveplo. Brez žveplu letos ne bo na; to na JI vinogradniki dobro v®d0 in bodo preskrbeli, da fcado napr se nehajo dolžnosti upravnega odboru. Likvidatorji morajo takoj po objavi vpisa pozvati po uradnem časopisu trikrat zaporedoma upnike. da prijavijo svoje terjatve, in dolžnike, da plačajo svoje dolgove zadrugi. Napraviti nimajo tudi takoj popis imovine zadruge in njeno bilanco. De'eži rezervnega sklada In drugih skladov, razen sklada v dobrodelne namene uslužbencev zadruge, se ne vnesejo med pa.-ivo. To bilanco mora skupščina o-dobrlti; to odobritev sb mora prijaviti pristojni oblasti in revizijski zvezi ter se objaviti v uradnem časopisju. Nato začnejo likvidatorji likvidacijo, to je izterjanje dolgov in poravnavo obveznosti zadruge. Po poravnavi vseh obveznosti se preostalo premoženje izroči revizijski zvezi, v kateri je bilo zadruga včlanjena ob času prenehanja. Zveza hrani premoženje vse dotlel, dokler se v istem kraju ne osnuje druga zadruga z i* siiin aH pndvtzntm ciljen. R. C*. rr je pričel r/ač zadružni f)i skuje ga 3H učencou iz daljnih istrskih vasi. Nekaj 1 iU,. 1-, .... a Pf(t sev je tudi • ir cone A. No .^e' nas je tudi 7 tovarišic, ki '"‘•s /e > ivivn«-"-.- »• Ogulil- mo posvetiti zadružništvu. 1 ,0 o|i žice se prav nič ne razločuj^ p;1 tovarišev pri učenju in tudi _ in delu. S lem pa so tudi da )ii enakopravnost beseda. Z Ific Iz naic srede ano si IzV^ dinski odbor, da vam 1)0 47 Lč!11 pri učenju. Ustanovili srno ^j/-krožek, da se učimo ki je 3e_ pepolvoma ne Oni. tečajniki, ki bolje * pič1 'HaS jezik, nas v prostih čaje jo. Tudi nuš st rtiča s ff ja in }e pravo zrcalo k" . „ I Jen ja. v-«1*!. Vse nas preveva odlov11 Ir. do učenja, ker vemo, da ko le s znanjem koristih .,(l P M. Večina izmed Ms ni bi’1! jfi posle na če v nobeni rudz^*7 jgiij ,cmo se hup iti le s poljf Sedaj pa bomo pomagali i«4" ustanavljali imeti vsaka luko f/radit; •ih r zadruge, k* 3' pf slovenska ,,(! ' r holJš,, polih® OJgovorn! uredfdk ŽAGAR n03T.rA> . ^ 'Tiskal* Zadružna tiskarna