Delo, ki ne sme ostati neopaženo Kratek zapis iz Liboj Le redko kdo zaide v Liboje, če nima tam opravka. Tudi jaz ne najdem E>oti v ta kraj ob drugi priliki, kot takrat, ko je to službena potreba. Tako se mi je primerilo pred dnevi, da sem se mu- dil v Libojah v poznih popoldanskih urah. Prav zato pa sem doživel nfekaj, kar zasluži, da o tem izve tudi širša javnost. Nemalo sem bil začuden, ko sem vsto- pil v Dom DPD »Svoboda« v Libojah. Hotel sem se pogreti v gostilni, toda to ni bila običajna gostilna. Vse mize so bile zasedene s šahisti — mladimi in starimi. Povedali so mi, da pridno igra- jo, saj redno prirejajo razne turnirje. V sosedni manjši sobici so se posamezni člani učili igrati na pihala. V pogo- voru sem zvedel, da ima libojska »Svo- boda« kar 5 godb. Od teh sta godba na pihala in »Libojski cvek« dobro znana, imajo pa še tamburaše, jazz, posebnost pa je kvintet »brhkih Libojčank«. V se- stavu harmonika, trobenta, klarinet, ki- tara in bas so zaigrale dve domači viži tako, da mi je kar noge vzdigovalo. Mimogrede bodi povedano, da vadi vseh pet godb in uči novince samo en člo- vek. Da je šahovska sekcija prav delavna, sem že omenil, tudi kegljači niso od muh, trikrat tedensko imajo kinopred- stave, posebna skrb upravnega odbora pa velja dvorani in odru. Prav ta čas preurejajo način gretja, tako da bo v kratkem urejeno toplo zračno ogreva- nje. Libojčani skrbe tudi za ostalo kul- turnoprosvetno delo, priejajo predava- nja, vabijo pa tudi v goste, saj tudi celjskemu gledališču niso nepoznane odi^e deske v Libojah. Le kratek čas sem bil v Libojah, a zvedel in doživel sem mnogokaj. Pri vsej tej delavnosti ni čudno, da je li- bojska »Svoboda« znana tudi izven me- ja žalske občine, vse do Ptuja. Delo tega delavsko prosvetnega dru- štva je res živo in raznoliko. Vsekakor spada med najagilnejša društva v žal- ski občini. -šk- Ob zaključku letnih zborov SZDL v Slovenskih Konjicah Iz poročil, ki so jih odborniki občin- skega odbora SZDL v Slov. Konjicah podali ob zaključku občnih zborov or- ganizacij SZDL v občini je bilo razbrati, da so tako same priprave kot tudi iz- vedba bile v večini primerov dobro opravljene. Najboljši dokaz za to je že v tem, da so bili le redki zbori, katere so morali zaradi nizke udeležbe preloži- ti. Dosedanji odborniki v posameznih krajih so dokaj kritično ocenili svoje de- lo, delovanje odborov in članstva, pa tu- di ostalih organizacij in društev ter or- ganov upravljanja na svojem področju. Vidi se, da se volivci v občini zavedajo vloge svoje politične organizacije. V konjiški in zreški okolici so ob tej priliki združili več manjših organizacij s sosednjimi, močnejšimi. Število odbo- rov SZDL v občini se je s tem znižalo od 22 na 9, največja po teritoriju in šte- vilu članstva pa bosta v Konjicah in Zrečah. Posebno zanimive so bile razprave na zborih, ki so v vsakem kraju dale po- udarek tistim vprašanjem, ki so v dolo- čenem kraju najbolj pereča. Pri Jer- neju so na primer postavili v ospredje ureditev trgovine. Pred leti so jo sicer imeli, vendar je bila ukinjena, tako da morajo prebivalci zdaj po vsako stvaf v 4 km oddaljene Loče. Za ta kraj velja še posebej omeniti delo mladine, ki je postala delavnejša, predvsem v prosvet- nem društvu. Potrebovali bi le primer- ne prostore za svoje udejstvovanje. Oko- ii trgovine je bilo precej govora tudi v Skomerju na Pohorju. Tudi v tem kra- ju je bila nedavno ukinjena, na občini pa so za oba kraja mnenja, da bo naj- boljša rešitev zasebna trgovina s pav- šalnim obdavčenjem. Razveseljivo je predvsem dejstvo, da je v Gorenjem na Pohorju bilo na zbo- ru več navzočih kot pa je članov SZDL v tem kraju. Ce bo novi odbor znal pra- vilno usmeriti svoje delo, potem se bo število članstva brez dvoma lahko še povečalo. Isto bi lahko rekli za Ziče, kjer so se izkazali že pri volitvah v za- družne svete. Različne predloge in mne- nja, ki so bili tu iznešeni, predvsern o delu zadruge in zadružnega sveta, bo vsekakor potrebno proučiti in izvesti. V tem kraju so razen odbora SZDL podali poročila tudi odborniki ostalih društev in organizacij. V več krajih so se na zborih dotaknili tudi problemov cest, v Konjiški vasi so razpravljali o vodo- vodu, v Zrečah pa se potegujejo za usta- novitev otroškega vrtca. V konjicah so se na zboru menili tudi o gradnji pe- karne, ureditvi mesta itd. Odborniki SZDL so pripomnili, da v vseh krajih ni bilo v dovolj ni meri ču- titi podpore članov ZKS. Za odbornike ljudskega odbora pa so predlagali, da se bodo morali v bodoče v večji meri zani- mati za reševanje določenih lokalnih nalog. Občni zbori SZDL so jim jih na- kazali dovolj. KAJ MENIJO POTROŠNIKI O POSLOVANJU TRGOVIN V ROGAŠKI SLATINI? Potrošniški svel v Rogaški Slatini dobro dela v mesecu juniju letos je bil ustanovljen v Rogaški Slatini 11-članski potrošniški svet. Predsednica sveta je tov. Ela Ferlinc. Svet je imel v preteklem letu 4 seje. Na sejah so med drugim razpravljali tudi o specializaciji trgovin, ureditvi mesnic itd. Med potrošniki so izvedli anketo in v ta namen razposlali 500 anketnih listov. V trgovinah so namestili skrinjice »2elje po- trošnikov«, kamor lahko potr.ošniki oddajo pripombe in predloge v zvezi s poslova- njem trgovin. Zelo zanimivi pa so rezultati ankete, od katerih navajamo le nekaj važnejših. Pre- težni del potrošnikov s postrežbo v trgo- vinah ni zadovoljen. Večinoma se prito- žuje, da prodajalci niso dovolj vljudni. V nekaterih primerih so potrošniki grajali prodajalce kar poimensko. Večje število potrošnikov je navedlo, da je v trgovinah slaba izbira in manjka predvsem modnih vzorcev. Nad 90 % anketirancev se je od- ločilo za trgovino, ki bi poslovala non-stop. Potrošniki so grajali, zakaj ostale trgovi- ne, ki ob sobotah popoldne niso odprte, nimajo napisano, katera trgovina je de- žurna in tako morajo iz ene v drugo, da končno ugotovijo, katera e odprta. S po- slovanjem trgovine s sadjem in zelenja- vo so na splošno zadovoljni, nekateri pa menijo, da so cene nekoliko previsoke. Za- radi mesnice, ki jo je zaprla sanitarna in- špekcija, pa je splošna kritika, zakaj se ne odpravijo pomanjkljivosti, ki jih je ugo- tovila^ inšpekcija, in jo ponovno odprejo. Potrošniki tudi tožijo, da v mesnici pri tehtanju ni vse v redu in da je včasih pre- več kosti itd. Ker je bila predelava mesa ukinjena, večkrat primanjkuje mesnih iz- delkov, katere zlasti pogrešajo delavci za malice. Zaradi tega si želijo, da bi bila čimprej urejena delikatesna trgovina. S po- strežbo v pekarni so potrošniki zadovoljni, menijo pa, da kruh in denar ne spadata skupaj? Ni pa vedno zadovoljiva kvaliteta kruha, ki je večkrat premalo vzhajan in trd. V njem se najdejo tudi stvari, ki v kruh ne spadajo! Na splošno so potrošniki grajali pre- majhno skrb za tržnico, ki je zelo neči- sta. Mize umivajo le enkrat v letu. Zaradi tega bi bilo potrebno uvesti večji red in snago. Tudi zaradi izložb se potrošniki vprašujejo, zakaj so tako neurejene in za- nemarjene. Kaže, da je trgovsko podjetje to opozorilo potrošnikov šele v zadnjem času vzelo bolj resno in po dolgem času izložbe vsaj nekoliko uredilo. Potrošniški svet je na seji izvolil 4-član- sko komisijo, ki je pregledala trgovine, mesarijo itd. z namenom, da bi odpravili nepravilnosti, ki jih navajajo potrošniki. K. Kaj narekuje sklenjeno graditev stanovanjskih tiišl Razne družbene organizacije pa tudi posamezni organi Občin- skega ljudskega odbora v Žalcu so minule dni razpravljali o nuj- ni potrebi omejitve individualne stanovanjske graditve. Tak ukrep pa se zdi na prvi pogled zelo krut, neživljenjski in skratka sploh nerazumljiv. Zato nekaj na- slednjih misli o tej zadevi. Ze nekajkrat smo zapisali, da imamo vse od Celja pa tja do Latkove vasi in še dlje eno sa- mo dolgo vas. Ta vas pa se ne vleče le v dolžino, temveč tudi vse bolj v širino. Tako izgublja- mo vsako leto dragocene hektarje najboljše obdelovalne zemlje. Ko- likšna je škoda, ni potrebno po- sebej navajati, če se le spomnimo večkratnih ugotovitev, kako so nam potrebne nove in zopet nove obdelovalne površine za kmetij- stvo. Druga okolnost, ki narekuje bolj sklenjeno graditev stano- vanjskih hišic, so komunalne na- prave. Znano je, da veljavni predpisi zahtevajo, da ima vsa- ko stanovanje, ki se na novo zgradi, vodovod, kanalizacijo, po- treben je tudi dovoz, končno pa si verjetno nihče ne bo zgradil nove hiše, da ne bi imel tudi priključka na električno omrež- je. Tako raztegnjena zazidalna področja pa zahtevajo dolge ki- lometre nepotrebnih cevi za vo- dovod in kanalizacijo, pa še za električni tok drogove in žico. To vse podražuje komunalno dejav- nost, ki ji moramo v zadnjem ča- su na področju žalske občine še prišteti javno razsvetljavo. Proti dosedanjemu načinu grad- nje pa je treba nastopati tudi glede na perspektive stanovanj- ske skupnosti. Saj niti ni treba na tem mestu razpravljati o tem, v kolikšnem obsegu in v katerih krajih se bodo razvile stanovanj- ske skupnosti. Treba je le pre- udariti, da si je težko zamisliti, da bi neka gospodinja nosila pe- rilo v pranje kilometer, dva ali še več, da bi prav tako daleč vo- dila svojega malčka v vrtec i. pd., da o drugih oblikah dejavnosti stanovanjske skunposti niti ne govorimo. Vsa navedena dejstva nujno na- rekujejo potrebo po čim prejšnji omejitvi individualne stanovanj- ske gradnje in zato postaja vse glasnejša zahteva, naj ljudski od- bor čim prej sprejme ustrezne predpise. Zastavlja pa se že sedaj vpra- šanje, kako bodo — z urbanistič- nih vidikov — izgledala posamez- na področja. Zato v pojasnilo ne- kaj misli iz dosedanjih razprav. Na območjih, kjer so zgrajene same eno- in dvostanovanjske hišice, vmes pa je še kakšna po- samezna nezazidana parcela, se bodo še izdajala gradbena dovo- ljenja za individualne stanovanj- ske hiše. Čim pa bodo te »škrbi- ne« zazidane, se bo začelo s si- stematičnim zazidavanjem s sta- novanjskimi bloki, ponekod — posebno v Žalcu — verjetno tudi s stolpnicami. Ta ukrep je potre- ben zato, ker se je gradnja do- slej širila vse bolj na periferijo posameznih večjih krajev, dočim so v samih središčih ostale še do- ka jšn je nezazidane površine, ki pa tudi za kmetijstvo nimajo ka- kega posebnega pomena. Tudi o tej sistematični gradit- vi ie že mogoče kaj več reči. Na občini v Žalcu so že bili posveti in sestanki, kjer je bilo govora o tem, da bi več manjših podjetij skupaj gradilo večstanovanjske ipretežno 16-stanovanjske) bloke. Predlog je bil povsod z odobra- vanjem sprejet. Treba se bo le še odločiti za organizacijsko obliko, torej, ali bi se snovali neki kon- zorciji, ali bi bila investitor Sta- novanjska uprava, posamezna podjetja pa bi tej upravi dala svoj delež lastne udeležbe in nato tudi odplačevala anuitete itd. Mi- mogrede bodi rečeno le to, da se bo tudi o teh stvareh treba čim prej dokončno pomeniti. Nova gradbena sezona bo namreč kaj hitro tu! Graditelji individualnih stano- vanjskih hišic pa se zanimajo, če jim bo s tem popolnoma onemo- gočena zasebna iniciativa pri gradnji stanovanj? Ne. Tudi pri spremenjeni urbanistični politiki ostajajo tu možnosti, kot n. pr. etažna lastnina, lastnina posa- meznih stanovanj v bloku ali stolpnici, končno pa tudi še vrst- ne hišice. Katera od navedenih oblik bo prevladala, pa bo od- visno od urbanističnega načrta, ki je v izdelavi. -šk Nelepa stran Stor Industrijski kraj, kakršne so Štore, v središču naselja kaže huda nasprotja. V neposredni bližini lepega in velikega doma »Svobode« je zanemarjena prašna ulica (v vlažnih dneh blatna), nečisti in zanemarjeni lokali, neverjetna zapuščenost fasad na starih hišah. To pa tik ob železnici. Izgleda, da se Štorovčanov ne prime prizadev- nost bližnjih Kompolčanov, Pa bi bilo dobro, saj bi se te pomanjkljivosti brez večjih sredstev dale odpraviti. Prisrčen stik s pionirsko mladino Se preden so se začele -priprave za slo- vesne in vesele prireditve Novoletne jel- ke so pionirji in pionirke celjskih os- novnih šol in osnovne šole v Strmcu do- živeli poseben kulturen dogodek. V mesecu novembru so se na pobudo Društva prijateljev mladine v Celju vršili pred pionirsko mladino trije lite- rarni nastopi. Trije priznani celjski kul- turni delavci Fran Roš, Vera Pelko in Marica Zorko so s svojim posrečenim programom zbrali okrog sebe množice pionirjev in pionirk najprej v dvorani Delavskega odra v bivšem kinu »Dom«, teden dni kasneje na osnovni šoli v Strmcu in nato še enkrat v Celju na III. osnovni šoli. Marica Zorko jim je pripovedovala spomine na otroke, ki so trpeli v kon- centracijskih taboriščih med drugo sve- tovno vojno. Vera Pelko jim je reciti- rala svoje otroške pesmi. Med odmori je igral na harmoniko pionir Andrejček Cimerman. S pripovedkama »Lenoba« in »Hlapček Jure« je pritegnil nase lju- bitelj mladine pesnik in pisatelj Fran Roš. Zanimivi vsebini in otroški duši pri- mernemu in vabljivemu podajanju pri- rediteljev literarnih nastopov so sledili še prisrčni razgovori z mladino, ki bi jih še in še poslušala. V Strmcu je pri- ljubljene recitatorje sprejel in s pesmijo pozdravil domači piofiirski pevski zbor. Močan vtis, zlasti pa prisrčen in ne- posreden stik umetnikov z mladino je pokazal, da so take prireditve učinkovito vzgojno sredstvo pa tudi zaželene in po- trebne. Mladina je bila za lep užitek ze- lo hvaležna. ZA CELJSKI ARHIV bo treba najti primarne prostore Na seji Sveta za prosveto pri Okraj- nem ljudskemu odboru Celje so sklenili, da je za celjski arhiv treba najti pri- merne prostore in zaposliti še vsaj ene- ga arhivarja, da bi se poleg prof. Orož- na usposobil za krajevnega zgodovinar- ja. Arhiv je pomemben za vso celjsko okrožje, je pa za zdaj raztresen na raznih krajih v mestu in po občinah. Ob tej priložnosti so razpravljali tudi o problemu likovne umetnosti in raz- stavnega prostora. Člani sveta so pred- lagali, da bi celjski likovni umetniki za zdaj razstavljali še v gledališču in dvo- rani Narodnega doma v Celju, hkrati pa bo treba poskrbeti za ureditev stal- nega razstavnega prostora. V KOZJEM IN ROGAŠKI SLATINI sta začeli s poukom kmetijsko-gospo- darski šoli z internatom. V Kozjem bodo letos začeli s prvim letnikom, v Rogaški pa bodo nadaljevali z drugim letnikom. Učni program šole v Rogaški Slatini zajema tudi osnove za upravljanje s kmetijskimi stroji in gospodinjski tečaj. V obe šoli se je prijavilo približno 200 mladih kmečkih fantov in deklet. ZADRLI?NI SVET PRI KMETIJSKI ZADRUGI V PREVORJU na Kozjanskem je pred dnevi razpravljal o razvoju kmetijstva na območju njihove kmetijske zadruge. Člani sveta so kritično ocenili dosedanje prizadevanje v njihovem kraju in težave zaradi zemlje, ki je ni mo- goče obdelovati s traktorji, stroški za na- jem buldožerja pa so preveliki. Spričo te- ga bi želeli, da bi skupaj s kmetijskimi strokovnjaki proučili najboljše in učinko- vite možnosti za izboljšanje kmetijstva. Ob koncu so sklenili, da se bodo zavzemali za proizvodno sodelovanje z zadrugo in si prizadevali izvesti letošnji načrt zadru- ge za razvoj kmetijstva. gibanje prebivalstva^ v času od 10. do 17. januarja 1959 je bilo rojenih 40 dečkov in 43 deklic. Poročili so se: Mrhor-Rudolf Hrastnik, uslužbenec in Ana Andrenšek, krojaška vajenka, oba iz Celja. Ivan Pevec, poljski delavec iz Lahovne in Ma- rija Rotar, poljska delavka iz Lopate. Martin Kociper, pomožni delavec in Matilda Arlič, tkalka, oba iz Celja. Stanislav Brftlez, trgovski nameščenec in Majda Golob, saldokontistka, oba iz Celja. Anton Ojstršek rudar in Ivana Kre|!ar, fcospodinja, oba iz Celja. Franc Per- tinač, delavec iz Stor in Kristina Ojstršek, šiviljska pomočnica iz Celja. Viktor-Anton Leskovšek, absolvent prava in Majda-Amalija Zupane, študentka, oba iz Celja. Janez Bo- žičnik, zidar in Ljudmila Kumelj, kuharska pomočnica, oba iz Celja. Stanislav Šoln, strojni ključavničar in Rozalija Mihelin, na- meščenka, oba iz Celja. Josip Majer, tehnični risar iz Trnovelj p. Celju in Ana Počaj, ko- mercialistka iz Dobrteše vasi. Ing. Anton Ogo- relec, elektro inženir in ing. Lidija-Ana Steiner, arhitekt, oba iz Ljubljane. Umrli: Uušan Bučar, šolar iz Slov. Konjic, star 10 let. Ivana Pegan, gospodinja iz Nove vasi, stara 75 let. Vlado Delčnjak, delavec iz Trno- velj, star 28 let. Roman Ločičnik, otrok iz Stor, star 5 mesecev, Matija Borštner, vzdrževana oseba iz Celja, star 87 let. Majdaa Toplišek, otrok iz Rudnice, stara 10 mesecev. Alojzija Lukas, vzgojiteljica iz Celja, stara 36 let. kronika nesreč v Ložnici pri Žalcu je v eni zadnjih noči neznani zločinec iz neposredne bližine ustrelil v vrat Jožefo Cokan, Leopoldu Paviču pa je krogla istega napadalca predrla prstni koš. Oba napadena sta težko poškodovana in se sdravita v celjski bolnišnici. Pri delu v Cinkarni je ogenj poškodoval oči delavcu Štefanu Janežiču. Dražislav Grabner iz Zagrada je padel s ko- lesom. Pri padcu si je poškodoval glavo. Pri požaru v Dramljah je pomagal gasiti Franc Mulej in dobil opekline po telesu. Pri padcu so si zlomili noge: Franc Razpotnik iz Griž, Ignac Fidler iz Arclina pri Vojniku, Vinko Vovk iz Sečova pri Rogaški Slatini, ^nac Marovšek iz Gnričice pri Šentjurju in niip Razgoršek iz Celja. LETO<5NJE PUSTNE PRIREDITVE OLEPŠEVAL- NEGA IN TURISTIČNEGA DRUŠTVA Tudi letos prirejamo tradicionalne maškarnde. Na pustno soboto 7. februarja ob 20 bo velika maškarada, v nedeljo, 8. ob 15 bo maškarada za otroke od 5 do 8 let, ob 17.30 pa za otroke od 9 do 14 let. Pri vseh maškaradah bo letos prvič prvo- vrsten program ter velika konkurenca in tek- movanje mask. Predprodaja vstopnic od 1. februarja dalje v društveni pisarni. Olepševalno in turistično društvo Celje pismo uredništvu: PRESODITE SAMI »Pred dvema letoma sem bil kot usluž- benec Ljudske milice premeščen iz Vran- skega v Šmarje. Premestitev je bila spo- razumna z uslužbencem LM v Šmarju in sva tako zamenjala službena mesta, pri tem pa tudi stanovanja. Ko sem si v Šmar- ju ogledal miličnikovo stanovanje, sem kar pristal na zameno. Ko pa sem drugič pripeljal s sabo že svoje pohištvo, je bilo miličnikovo stanovanje že zasedeno. Na mojo takojšnjo urgenco na občini Šmarje, so mi dodelili neprimerno, razpadajoče stanovanje, v katerega sem se, hočeš no- češ, pač moral vseliti. Sem pa takoj vložil prošnjo za dodelitev drugega stanovanja, se neštetokrat zglasil na občini, prikazal, da je stanovanje v razpadajočem stanju in da ni varno bivati v njem,— vendar ni vse skupaj ničesar zaleglo. Na prošnje sploh nisem dobil odgovora in nikdo ni prišel niti pogledat, v kakšnem stanju je stanovanje. Pred dnevi pa se mi je v spalnici vdrl strop (prilagam sliko) jn primoran sem bil znova intervenirati. Končno sem dobil odločbo za primerno stanovanje. Toda v to stanovanje se je brez odločbe vselili grad- beni tehnik Remonta Šmarje in občina »ni- ma pravomočja«, da bi ga izselila. Pripominjam, da imam tri otroke v sta- rosti od 1 do 7 let — vsi trije so bolni, kakor tudi midva z ženo. Žena je bila še kot otrok s starši izseljena v Srbijo, jaz pa sem šel s 16. letom v partizane. Miličnik Stane Romih Takole je izgledala spalnica, ko se je vdrl strop