LETO I- ŠTEV. 16. IZHAJA VSAKO NEDELJO, o-o-o NAROČNINA : za celo leto D. 40, za pol leta D. 20, za četrt leta D. 10, v Ameriko Dol. 3. UREDNIŠTVO in UPRAVNIŠTVO v SOBOTI, Slovenska ulica 251 o-o-o Rokopisi se ne vračajo, nefranki-rana pisma se ne sprejemajo. 0-0-0 Inserati po tarifi. Na vse svece. Nekam čudni i tužni občutki nas navdajo, kda se zmislimo na te svetek. Okoli sebe vidimo žalostno naravo, štera je brez cvetja, brez življenja, brez lepote. Neščemo, pa se itak spomnimo na smrt: vej je vse smrti zapisano, ka žive: Ijüdje, živali, rastline, celi svet. Spomnimo se na ciritore, na bliščeče sveče na grobih, i naše misli odletijo deleč, v neskončnost, za našimi dragimi, ki smo nekdaj z njimi živeli, se veselili i žalostili, ali zdaj jih nega več: spomrli so. Mi jim pa pravimo: blaženi, ki ste se rešili toga žmet-noga življenja. 1 resan ma človek jezero vzrokov, da imeniije blažene vse tiste, ki so se rešili toga sveta, toga življenja. Mogoče je nekda vse inačiše bilo življenje, mogoče so inda samo rože rasle brez trnja. Ali dnesden i to posebno pri nas, v Prekmurji, je življenje, mislimo javno življenje ne samo žmetno, nego ogabno, odürjavle se nam. — Kak lepo je bilo nekdaj pri nas, kda smo ešče ne poznali strankarstva ! Te je cvetela šče ljübezen in bratstvo. Dnesden pa toga nega več. Dnesden je pošten samo tisti človek, ki zna poplate lizati, pa -čiravno je bio prie najvekši falot, neva-lanec, grešnik i brezverec. Či pa ne znaš poplatov lizati si lehko najbolje pošteni, pa si itak nikaj ne vreden. Dnesden je pri nas sama nevoščenost ednoga človeka do drügoga, tak žuta nevoščenost, kak je žuto to jesensko listje. I ta nevoščenost je sad strankarstva, ki napravi iz svetnika pek-lenščeka, iz poštenjaka korupcio-nista. Bili so pač svetniki, dosta jih je bilo, bili so pa vsi poštenjaki, ar či poštenjaki ne bi bili, ne bi bili svetniki. Je na milijone svetnikov, ali ne nam je znano, da bi bar eden bio strankai, kakši strankarje so dnesden. Strankarstvo pač nikdar ne spravilo v nebesa niti ednoga človeka. Da jih je pa spravilo na je-zere v pekeo, to znamo. Naj na Vsesvece premiSIjü-jejo malo naši zavisti puni strankarje to sveto istino i si spitav-vlefö*4ü£no vest . . . £po oomovmij Ponovno opominjamo vse tiste c. naročnike, kateri naročnine dosedaj niso plačali, da to storijo čimprej. Slabe SO naše ceste v Prekmurji že itak, posebno pa proti zimi i sprotoletji. Zidnji čas se je tak štelo popravlati, da so se kopale grabe na dveh straneh. To je samo na sebi dobro, samo da bi trbelo malo več kam-na*voziti. Slabo pri kopanji grab je to da so v mnogih mestih grabe resan skopali, zemljo so na metre visiko na-metali na oba kraja ceste, ne so je pa krej zvozili tak, da vsa voda, či dež ide, ostane na cesti. S tem so se ceste tak pokvarile, da se jih celo jesen in zimo ne bo dalo nilcati. — Naj skrbijo občinski poglavarje, da se to popravi. Peti razred na sobočkoj gimnaziji se je šče ne odpro. Zadnji čas je že za to, pa jsega nikoga, bi bi se brigao zn to. Krasti so začnoli spet na vse strani, posebno kokoši i zrnje. Pošten človek se skrbi i dela, kda si pa kaj pripravi za žimo, te njemi pa uzmovi-či odnesej■•>. To se dogaja skoro redno, posebno na D lioskom. Mro je stric naše kraljice, princ Viljem. Šinjek ti bom prerezao, je pravo R. H. iz S?. Jürja svojemi prijatelj. Te je to za šalo meo, ne pa napadalca, šteri je resan smekno z nožem — resan da malo vinjeni. Na dobro srečo pa je zadao samo v roko, Šiojek je pa celi ostao. Z motikov, botami i z noži po glavi i kde je prišlo so preminočo soboto zvečer aekši dečki tak nabili Štefa N., trgovca s svinjami na Hotizi, da so ga morali včasi pelati k zdravniki. ^ PO SVETI. J ČUdna smrt zvonara. V Bolcani varaši je živo priden so-kristan, ki je duga leta sam zvo-nio vsikdar na vse tri zvoné. Te dni pa se njemi je pri zvonenji po nesreči vajat zamotala okoli šinjeka, ga zvon potegno gor i sirmaka so najšli mrtvoga na voži. Blagoslovlena ves je Schenkenfelden v Avstriji, kda ma župan i dva odbornika vküp 46 dece, kmet Pascher sam 24, njegov sosid Auer 20, Hirnsen-rodt pa 18. Niti edne drOžine nega v celoj vesi, štera ne bi mela več kak 6 dece. ! POLITIČNE NOVOSTI Z revolverom je dvakrat strelo albanski študent Bebi albanskega poslanika na Češkom, Cena bega, ki je bio k mesti mrtev. Študenta so včasi prijeli. Pri zaslišanji je povedao, da je zato strelo poslanika ar je delao za prijatelstvo med aibanijov i ju-goslavijov. — Poslanik je bio pri-jateo naše države i zato so morilca najbrže Italjani podktipili. Z Madjarskov so se na trgovskih pogojanjih rešila sledeča pitanja: sodišča, železnice, vojna odškodnina, bolniška pomoč, dvo-vlastniška. Nadaljiivala se bodo pogajanja prve dni novembra. IZ AMERIKE. Mož s tremi ženami. V Aliantovni je prišeo pred birovi-jo mož zavolo treh žen. po imeni Šamuel Bartleb. Mož se je najprle oženo v Northamptoni, in je meo s tov ženov dvoje dece, z drügov v Allentovni, štera ga je tüdi z dvema detetoma obdarüvala, i s tretjov v Pottsvi-lei, štera njemi je samo ednoga povijla. Amerikanski sodnik si prej jako beli glavo pri toj pravdi, ar se nemre odloČiti, štera izmed teh treh žen ma pravico do možinjega srca i vrednosti. Najbolje zanimivo je pri toj pravdi to, da so vse tri žene pripravljene odpüstitj svojemi moži. Nadalje so v privolile tüdi v to, da si naj Šamuel sam odebere edno, s šterov bi potem živo v zakoni, drügivi dve pa sta pri-pravljenivi za svojo deco skrbeti i je gor odhraniti, njemi "a vse odpüstiti, ga spošttivati naprej i ljübiti . . . Zaljubljene žene so vse vči-nole, da bi rešile moža, ali sod-nija ga je itak vteknola v ječo, kde bo mogeo čakati izid nes-milene pravde. New Orleans, Pa. V tom var?ši je bio sprevod. Čarno oblečeni moški so šii poleg mrtvaških kol, kak je to že navada, kda sprevajajo mrtveca. AH njihovo obnašanje se je nekak sumljivo zdelo „sühim* detektivom, šteri so za probe voljo dali odpeljati mrtveška kola. Kda so prišli na policijo, so kola previ-zitejrali in na velko začudenje so na mesto mrtveca v trügi našli 400 golonov najboljše Žga- nice. Navzoče so zaprli, in zdaj čakajo svojo obsodbo. (V Ameriki je namreč po zakoni prepovedano točiti in piti alkohol, zato pa ljudje delajo skrivoma, dokeč je ktinšten amerikanski detektiv sli policaj ne dobi. Op. ur.) Newark. Tü je mro Jakob Breithof, mož, ki je živo 105 let in vagao 220 füntov. Teksas. Mro je najstarejši človek v Ameriki KUIe Mozes. Živo je 122 !et. Imeo je 25 de-cé, štere je vse preživo. York, Pa. Meseca avgusta smo dobili prvi sneg letos, Bethlehem. Dobili smo do rok „Kmečko moč", štera se nam je vsem dopadnola zavoljo njenoga nestrankarskoga stališča. Želemo njej obilo sreče! Občinska uprava. Kandidatne liste. Kak je voliti obč. odbornike i namestnike? Občinske odbornike i namestnike je voliti po predpisanih kandidatnih list tak. Kandidatne listine se dobijo na srezkom poglavarstvi. Kandidatne listine dobi vsakši, JzVrsteii toVaj. Nepopisno veselje je čiito srečen casar, da je vido, kak se je po pr-vom strelaji dol z lestvice kotno nadležen tovaj. Nade njemi zdaj trbelo kralestva, niti njegove hčerke. Veseli je odpro sobine vrata, dol bežao po stubaj i stopo ua dvorišče. Tü je po-iskao mrtvega tovaja, ga zdigne na rame i odbežao žajitn za oslico, tam skopao jamo i mladega L?cija položo k večnomj počitki. Ešče veselejšl je gratao Laci, gda je vido, ka je casar zspiisto sobo i odišeo onega deda zakapat. Kak blisk je zbežao gor po stubaj i dostojno stopo v casarsko spalnico, se nagne k casarici i ves srečen pravo : — Ženica, daj mi tvoj prstan, da žnjim malo pocinkam po zobaj mrtvoga tovaja. Casarica je resan mislila, da mož žnjov guči, zato je brez pomisleka vzela prsten z roke i ga dala Laciji, šteri je zraven Svigno vö s hiše. Na vse zadnje le pride casar i se toži ženi, ka je telko dela meo stem hunevotom, ka se teče ž njega. — Ešče na zadnjo vöro sam mogeo švicati polek njega, — je nevolno mrmrao casar. No vej sam ga tak globoko zakopao, ka ga vsi peklen-ščeki neodkopajo vö. — Kapa sprstanom si njemi kaj zružo po zobA\ ? — je pitala vsa radovedna casarica. — S kakšim prstanom? — S tistim, ka si ga od mene odneso, — je ponovno djala casarica. — Jez - ? — Tj, ti! — Jaz nikdar ne! — No, či si ga ne ti odneseo, te si tildi ne strelo Lacija. Po takšem je te itak on odneseo prstan. Pa v istini je tak bilo. Driigo jiltro zaran je prišeo Laci pred casara, držao prstan v roki i vitežlco pravo : — Presvetli casar! Zrvšo sam zadnjo delo, ka ste mi včeraj naročili. Qledajte, to je prsten vaše žene, pre-svete casarice. Od dnes naprej več nemam norije. Zato vas prvič i zadnjič pitam, ali mi date vašo hčerko ali ne ? Casar si je eden čas premišla-vao, ka kabi nai včino, ali bi njemi dao svojo hčer ali ne. Nato pa se obrno proti Laciji i njemi z mirnim glasom pravo : — Meni je povoli, moji ženi tiidi. Ti pa si ešče poguči z mojov hčerjov, pa mi te oba prita pravit. Glej, tam v püngradi je. Laci se je vitežko priklono i odišeo v piingrad pred casarsko hčerkico, štero je plemenito i dostojanstveno pozdravo : — Presvetla princezinja ! Vaš predober oča, presvetli casar me poši-la k vam. Naročo mi je, naj vas obi-ščem v tom lepom püngradi, gde se nahajate kak roža med rožami. Vnogo * či šče sestaviti kandidatne liste, ali kandiderati. Zato morajo politične, socialne i drüge sküpine volilcov najkesnej v 10 dnevaj po raz-položitvi pravnomočnih volilnih imenikov predložni političnomi oblfistvi kandidatne liste za volitev občinskih odbornikov i namestnikov. Kandidatne liste morajo vsebovati telko imen, kelko je voliti občinski odbornikov i namestnikov. Kandidatne liste se morajo vpisati na uradno izdanom i z uradnim pečatom opremljenem obrazci. V razglas« od volitev mora župan, ednosno gerent pravočasno naznaniti den i vüro do štere se smejo vlagati kandidatne liste! V kandidatno listo se smejo sprejeti kot kandidati vse osebe, štere so lahko izvoljene. Vezava kandidatnih list. Dvoje ali več v isti občini vloženih kandidatnih list se lahko veže. Tisto izjavo strank, ali sküpin, štere se mislijo med seboj vezati, morajo pismeno naznaniti srezkomi poglavarstvi bar 8 dni pred volitvami njihovi po- oblaščeni zastopniki, šteri so že na kandidatnih listinah tak zapisani. Srezko poglavarstvo izjavo pregleda i jo prek župani izroči volilnomi odbori, kdaj se tisti sestane. Kak je podpišavati kandidatno listino? Kandidatno listo za volitev občinski odbornikov i namestnikov morajo biti posebno povedane ali označene za takše i čitljivo svojeročno podpisane od najmenje telko volilnih upravičeneov, kelko je voliti občinskih odbornikov i namestnikov v tistoj občini. Vsaki volilni upravičenec sme podpisati samo edno kandidatno lisi o. Listo morajo podpisati tüdi vsi kandidati i namestniki, z opombov, da izvolitev na tej listini sprejmejo. (Dalje pride.) POUČNO Domača vzgoja. Čtenje (čitanje). Edno med najvažnejšimi izobraževalnimi sredstvi za človeka je knjiga. Mi lehko vzememo v roke knjigo iz različnih cilov. Je slučaj, da zato vzamemo v roke knjigo, ar ščemo preceniti njeno vrednost. V takšam slučaji je vpliv knjige naj-menši. Navadno pa vzememo knjigo v roke, da se včimo z nje ali da se zabavamo. V takših prilikah si neopa-ženo prisvojimo mišljenje pisatelja, kaj si dovoljüje, kaj drži on za lepo, kaj za slabo itd. Čitatelj, posebno mlada deklica, se dostakrat tak vživa v vlogi kakše osebe, štera nastopa v knjigi, da se z njov veseli, žalosti, joče. Zato pametno napravi tista mati, štera da samo takšo knjigo v roke svojega deteta, štero je že sama preštela in smatra za vzgojo deteta primerno. Žal niso vse knjige primerne za deco, štere majo oapis »za mladino.« Deteče prvo štenje je povestica. Kak hitro zna šteti, prosi privovedke. Če njemi nemremo odpovedati prošnje, vsaj mu ne dovolimo dosta šteaja. Mirno sedenje, pa tildi sklfičeno sedenje med Štenjon lehko Škodi lehko na detečem zdravji. Ravno tak se nesmi depistiti enostransko diiševno delo. Dete, stero hodi v šolo naj kak več je vöni na friškom zraki i se naj igra. Kda je dete zrelo zato (v 9. —10. leti), dajmo njemi rajši Šteti resnične zgodbe ; n. pr. opise dečinje dobe naših velikik mož, odkritja, potopise, kesne-je tiidi iznajdbe itd. Nesmi pa čitati dete fantastične romane, dete, štero šte takše romane postane brez volje i se odtiiji od vsakdanešnjega pa si želi samo izrednosti. Nikdar pa nedopüst-no to, da žali Čut dužnosti in vzbudi v diteti nemcgoée želje. Če pa mamo poseo s takšim ditetom, štero je že štenje spravilo na krivo pot, pripelaj-moga tak, da neopazi nazaj na pravo sam hodo po svejti, ali vam ednake nesam vido. Ves sam iz sebe i ne-mam reč», 8 Šterimi bi vas pozdravlao, obožavao i proslavlao. Če vas bole gledam, bole se mi vsiljiije nova i nova miseo, ki mi pravi, da vi ste sama roža med rožami, nego po pravici se vam mora praviti: »Kralica rož«. Vno-go sam troo na svejti, ali zdaj ne čii-tim citi posledic svojaga trplenja, ka ves srečen končno vidim, za koga sem trpo . . • Vitez i junak sam, ali vseedno nemam telko poguma, ka bi se predrzno vam povedati, zakaj me je poslflo k Vam vaš oč?, presvetli casar. — Junaški vitez ! Odkrijte svoje srce, povejte svoje tajnosti I — je z milim i nežnim glasom povedala mlada princezjnja. Če ste do zdaj premagali vse, premagajte tüdi . . . Po malom razgovori se je približala mlada frajlica k mladomi vitezi, ga sem pa ta poglejüvala i začnola farbe spreminjati. Postajala je či duže boia rdeča i lepa, da bi jo človek lačen i žeden samo gledao. To vse je tak vplivalo na mladoga Lacija, ka ja tüdi on stopo malo bliže i preci po tiho pravo : — Nečtitim v tak močnoga, da bi vam mogeo povedati, ka mi je vaš oča, presvetli casar naročo. — je trepetajoči izgovarjao Laci. Če me slučajno razumete, mi pomagajte iz zadrege . . . Princezinja je ftrgnola najlepšo rcžico, njemi poniidila i rekla : — Ta rožica vam naj bo znamenje moje . . . lj—u -b—e—z—n—i, je na tiho v pretrganih zlogaj govorila princeza. — Jaz nišam vreden takšegn angela »Kraljice rož«, če tüdi trpim i čutim, ka vas — lj—ü—b—i—m. — Vitez je vreden casarske hčeri, — je pripomnila deklica. Po teh rečaj sta se nemo, molče približala eden drügomi, si podala roke i srečno gledala eden ovotni v obličja. Žareči pogledi so učinkovali i ona se varno naslonila na njegove prsi, on pa je na rahlo držao sladko breme v svojih naročah. Tü pa tam ga je ona mamljivo pogledala gor, on pa je otročje slonil glavo — i . . . Sunce je že precej ogrevalo zemlo, da se je mladi par prebüdo iz navideznega spanja. Vsa srečna sta zapustila pUn^rad, prišla pred cesarja i mu povedala, — da sta zedovoljniva eden % drilgim. Casar jiva je blagoslovo, pozvao dühovnike, da jiva je poročo i začelo se gostüvanje. Po gostüvanji njima je casar prek dao celo casarstvò, jiva predstavo plemenitašom, kak novi vladajoči par, on pa je šo lepo počivat 1 uživat mir na svoje stare dni. CENE OGLASOV : V oglasnem oddelku stanejo oglasi 1 Din, med tekstom 150 Din in „poslano" 2 Din za vsaki cmž. Popusta se da pri 3—5 kratnero oglaševanju 15%, nad 5-krat pa 25%- Cene malim oglasom 10 Din. pet, v vsakdanešnje življenje k njegovim dužnostim. Idimo z njim v naravo, na njive, naj se zanima po lepoti narave. Zaviipajmo na njega nego cvetlic. Iz Uradnega lista. Vsi posestniki hiš v celoj Sloveniji i Prekmurji morajo vložiti najkesneje do 30. novembra 1927 i-kaz vseh peršon, štere sta-niijejo v hiši. Takši izkazi se dobijo že štampani pri vseh davčnih uradih, samo jih trbej ispuniti. hpunjeni izkazi se notri dajo v Prekmurji pri davčnom okrajnom oblastvi v Soboti. — To mora napraviti vsakši hišni posestnik, ovači bo kaštigan z 1000 Din globe. Ne plüge i njüve dele ne trbe plačati carine, či Mj küpimo v drügoj državi. GOSPODARSTVO. Veliki župan mariborske oblasti obvešča vse tiste, ki ščejo küpiti vinske trte (rozge), da se te lehko küpijo: 1) v Pekrar, p. Limbuš, 2) v Kapeli, p. Slatina Radenci, 3) v Vukanovci, p. Središče ob Dravi i 4) v Dramljah pri Celji. Cene za I. 1927/28 so za 1000 falatov: a) kliiči ameriških trt 35—45 cm I. kiasa po 100 Din., II. klasa po 35 Din., b) korenjaki ameriških trt I. klasa po 250 Din., II. klasa po 75 Din., c) cepljenke I. klasa po 1500 Din., II. klasa se ne bo odavala. d) kliiči domače trte po 100 Din. Što Šče küpiti trte, njemi letos ne trbej prinesti potrdila občine, da bo sadio trte v svojih goricah, niti ne potrdila od srezkoga ekonoma, nego je zadosta, da povejo podlago i vrsto trte. Trte odavlejo upravniki državnih trtnik nasadov v omenje- nih občinah. Naročijo se trte lehko včasi. Stroške poŠiljatve nosi naročnih — Naročita so kolka prosta, pač pa mora vsak naročnik meti trte, štere je naro-čo, pritožiti pa se sme vsakši, či je ne dobo dobrih trt. To včasi, kak jih je dobo, sledkar pritožbe več nikaj ne valajo. CENE Penezi : 1 dolar Din. 56 25 1 avg. šiling. » 7'95 1 čehosl. krona „ 1'67 1 nemška zlata marka ,, 13 50 1 franeuski frank „ 2-20 1 švicarski frank „ 10 93 1 italjanska lira s 3'08 1 madž. pengö „ 10-— Državno 7% invensticijsko posojilo Din 84'50. Državna renta za ratno šteto Din 346 — Blago -, 10J kg. Pšenice Din. 290- » „ Žita „ 275- „ „ Oes „ 200- „ „ Kuruze „ 230'- „ „ Krumpišov „ 200- Pošljemo Vam vsak inštru ■ ment 8 dnina jogled ! [Če Vam ne ugaja, ! ü nam ga lahko vrnete. Zahtevajte takoj Velik cenik zastonj! Vidine o