Gospodarstvo. Kdo je proti naobrazbi kmpta? Minisler Pucelj h» če po nasvetu svojih strokovnjakov in v njihovo kc^ rist v vinarsko-sadjarski šoli v Mariboru otvorit srednjo kmetijsko šolo. Ker preti nevarnost, da bi sred nja kmetijska šola čez dve ali tri leta izpodnnila \inarsko-sadjarsko, se je poslanec dr. Hohnjec obrnil m poljedelskega ministra z interpelacijo, v kateri protestl ra zoper to, da bi dosedanja vinarsko-sadjarska šoi prenehala. Ako poljedelsko ministrstvo srednjo knifr tijsko šolo smatra za potrebno, naj vlada da gmoti sredstva za pozidanje primerne zgradbe. za izvršite vseh priprav in nabavo nčnih sredstev. Če vlada pre vzame na scbe vse stroške, ne bomo srednji kmulijst šoli niti najmanj nasprotovali. Nikdar pa ne bomo do pustili, da bi prenehala sedanja vinarsko sadjarsfc šola, ki je toliko storila za strokovno naobrazbo sl" venskega kmela zlasti na Štajerskem. Ustroj te šole takšen, da je vstop omogočen kmetskim mladeničem ljudskošolsko predizobrazbo ter da se kmetski mlai niči s podukom in delom izobrazijo za strokovno L vežbane poljedelce in razumne kmetske gospodarje. Kot nižja strokovna šola je torej naravnost namenj gospodarsko-strokovni izobrazbi kmetskih sinov, terim poleg strokovnega znanja tudi vceplja prepot no ljubezen da dela na kmetski zemlji. Srednja tijska šola pa ne služi naravnost izobrazbi široke pl sti kmetskega ljudstva, marveč hoče predvsem vzgoji državne uradnike kmetijske stroke, upravitelje več državnih in zasebnih posestev, ne pa poljedelce. je torej proti naobrazbi kmetskega ljudstva, ali nister Pucelj, ki dela na to, da prcneha vinarsko jarska šola v Mariboru, ali pa poslanec dr. HrAnjec, hoče ta koristni in prepotrebni zavod na vsak nai ohraniti za široke vrste našega kmetskega ljuds Odgovor na to vprašanje je že obsežen iii podan s mim vprašanjem. Umevno jc, da «Kmetijski list« ni Puclja in njegove strokovnjake. Ako pa tej obra: dostavlja grožnjo: «Ne bomo odnehali proti mrač: kom in s prosveto bomo ubili klcrikalno duševno nn je v svoji smešnosti podoben slavnemu španskemu tezu Don-Kihotu iz Nauche, ki se je smatral za v» kega in močnega junaka, pa je bil premagan od v kega viteza ter hrabro bežal pred namišljenimi st hovi. Samostojna izobrazba in prosveta stoji v a menju Pucljevih volov, ki tuhjo, pa ne v klerika duševno moč, marveč preko samostojne polomije. Regulacija Drave. Narodni poslanec Žebot je v letncm zasedanju narodne skupščine na poziv priza tih občin ob Dravi poslal poljedelskemu ministru terpelacijo, v kateri opisujc, kako ogromno škodo uapravila Drava zadnja leta v občinah Št. Janž, Martin, Sv. Marko, Stojnci in dr. Nekemu kmetu Drava odnesla že okoli 16 oralov rodovitne zemljfc Dokler so stari brežni jezovi držali, valovi Drave mogli napraviti kakc posebne škode. A \i jezovi so^ daj uničeni. Poslanci Slov. ljudske strankc so žc sko leto opozarjali poljedelskega ministra, naj veC dobi potreben kredit za najuujnejša regulačna det naj v proračun za leto 1922-23 unese primerno & A minister tega ni sloril. Za regulacije vseh slove« rek in potokov je v proračunu določena borna okroglo 600.000 dinarjev! Poslanec Žebot je v int laciji zahteval v Imenu prebivalstva ob Dravi, da minister lakoj izposlujp pri ministrskem svetu i reden kredit za rpgulacijo ter naj v bodoči p dene tako visoko svolo, da bo regulacija preprečils daljno odplavljanje rodovitne zeralje. A kaj je učinil jninistcr Pucelj? Glasoval je v ministrskem svetu z.*2 milijonski kredit za Sokole, glasoval je za zvišanj'1/ dficirskih plač, kar znaša v tera letu okoli 100 milijonov, a za regulacijo Dravc niti ni ust odprl pri sejali ministrskega sveta. Pač, nekaj jc storil Pucelj! Pred dobrim letom je poslal v Št. Janž in menda ludi druge občine ob Dravi nekega «samostojnega« inženerja, kiUri pa je izjavil, da se na stare regulačne načrte ne spozna in jc odšel z obljubo, da bo napravil neke — ' «škice«. Tako rešuje Pucelj regulacijo Drave. Gorice. Dolgotrajno deževje je začelo škodovali grozdju, ki mestoma gnije in poka od vlage. Mošti p<>;togizerja so kazali 15—17 stopinj sladkorja po kloslerneuburški tehtnici, podbirina 14—16. Kisline pa mei\da ne bo preveč, ker je bilo grozdje - e vso mehko, ko je začelo deževje. Prve kupčije za novi mošt so btle sklenjene od 22—25 K. Vinogradniki bodo zaeeli podbirati; z zdravim grozdjem pa še bod« počakali, ako b<i vieme kolieka j ugodno. ŠMARMCA (Noah). Tekom svetovne vojnc, ko je Irsna uš uničila donialega vse vinograde na Slov. štajcrskem in Kran.;skem, se je začela razširjati trta Šmarniea. Največ k razširjanju je pripomogel dr. Geršak iz Ormoža. Tega drugače zelo zaslužnega moža niso inogli prepričati, da bo ta vrsla škodovala slovesu naših vin in posebno .za ormoški okraj, kjer se pridelujc kvalitetno vino, ni pri • poročljiva. Šmarnica je direkten produktor, rodi, ne da bi se copil in je odporen proti ameriškim trtnim boleznhn* Irtni rji, plesni in trsni uši. Vinarski koledar od Pinz:i f.rinaša o njej naslednjo oceno: Noah. Vinska trla z močno rastjo, zelo rodovitna, grozdi precej veliki v .obliki cilindra ali stožca, gostojagodnat; jagode sveiio zelene do rumenkaste, dišeče, trdolupinasle in imajo ckus po vrtnih jagodah. Noah se lahko uporabija Uidi kot podlaga vsled svoje odpornosti. Ta oceua, posebno zadnji stavek nam ne bo prijal. Dosti brezvestnih trsničarjev je med vojno uporabljalo ključe od Šmarniee za cepljenje. Danes, ko prodajajo razmeroma dražje necepljeno Šmarnico tega sicer ne deiajo več, pač pa obstoji nevarnost, da bodo to zopet delali. Razlieni ugledni vinarski strokovnjaki so se z besedo in peresom lotili sedaj po vojni, da iTapravijo ra^širjanju bmarnice jez, a brezuspešno. Zakaj, 'hočemo ra tem mestu stvarno razmotrivati. V celi Sloveniji je razširjena do najzadnjega katieka pod gorami vinska trta. Vcndar pa najdemo ua prhner na Stajerskem lc nekaj iinenitnih vinarskih krajev: ljutomerski, haloški, slovcnjgoriški, mariborski in bizeljski. Le v teh krajih najdemo vinogradnike, ki so v pravem pomenu besede vinogradniki, ker je io njihov glavni posel in glavni, pogosto edini dohodek. V vseh drugih krajih je poljedelstvo, živinoreja, gozdarstvo, hmeljarstvo itd. taKb razvito, da jim je vinograd le postranski dohodek, pogoslo le zabava in so vso pridelano vino porabi v lastnem gospodarstvu. \ir: se pa lu in tam.proda, porabi sc v lokalnih gostilnah. Do prihoda trtne uši, peronospore in oidija je bilo povsod nasajena domača bela vinska trta, le s tem razločkom, da se j* v krajih z lokalnim vinarstvom sadilo manj vredne vrste, lipovščina, peček, javorč, belina itd. Po prihodu peronosporc, ki je večji del prišla proj ko trtna uš, se je ta izbor večinoma zamenil z IzabeH, dočim se je v izrazitih vinarskih okoliših ohranila prejšnja izborna sorta: šipon, burgundee itd. Zakaj to? S prihodom novih trsnih bolezni se je vinarstvo podražilo, ni bilo več tako enostavno in kraji, kjer jc vinarstvo postranska panoga, so večji del nasadili raje Izabelo, ki sicer ni dajala dobrega vina, vzela je pa veliko manj dela in stroškov. Ta pojav opazujemo tudi dandanes. Izabelo je unitila trtna uš in prišla je nasledniea Šmarnica. Kakor bi bila velikanska neumnost, da bi kdo v vinarskili krajih, kjer ima vino res sloves, sadil Šmarnico, tako bi tudi ne bilo umcstno, da bi se v okrajih, kjer pogosto cela vas nima niti ene peronospora škropilnice in žveplalnika, posadila kaka boljša cepljena vista. Za kraje torej, kjer se .vino porabi večinoma doma, ali odda le v kakšno tamošnjo lokalno gostlino, kjer ljudje zahtevajo ceno vino brez ozira na kakovost, je šmarnica na mestu. Žlahtna trta bi tam vsled nepravilnega oskrbovanja šla žc po nekaj letih po zlu, že peronospora bi jo uničila v kakcm vlažncm letu. Vino od Šmarnice jc sicer močno, naravnost opojno, a ima okus po vftnih jagodah ali po šmarnicah (odtod ime). Nekateritn ta okus pri.ja, drugi se le težko privadijo. Velikanski greh zoper naše vinogradništvo bi pa bil, ko bi se začelo šmarnično vino mešati z kvalitetnim vinom. Tega se moramo po pravioi bati. Kajti produkcija Šmarnice je ja dosti cencjša in to bi znalo marsikoga zapeljati k omenjenemu koraku. Pri malih rnnožinah bi se to siccr ne poznalo prcveč, ali s časoaia bi tak vinarski okoliš piišel skoz to ob sloves. Kdor že Smarnico v izbornih vinarskih okoliših goji, ta naj bo loliko poštcn, da jo spravi posebej.. Nič ne de, če jo pr.)da par kionic ccneje. saj je produkcija te vrste tudi vcliko cenejša, samo, da ne škodi vinarskemu okolišu na ogledu. Da bi pa po okoliših, kjer je vinarstvo poslranska panoga, ta vrsta vinski trgovini kaj škodovala, pa Jii misliti. Iz teh krajev se vino nikdar ne izvaža, nasprotno, še le uvaža. Za lake kraje in lege in take posestnike, ki ne morejo dovolj skrbi posvetiti vinogradu, bi bila ta vrsta primerna, nikar pa ne posajate z njo ljulomerskih in sličnih znamenitih vinarskih okolišev, kal<or se to dogaja. kakor se pri burgundou, rizlecu, šiponu ild. moi i (idbirati cepiče od Irsov, ki res najbolje in najlcpšc grozdje rodijo, tako se je začelo tudi pri Šmaniici o<lbiiati Ključe od trsov, ki rodijo boljše \n lopše grozdj1.1. Taka odbrana Šmarnica je samoobsebi umcvno wč vredna za napravo vinogradov. Za boljšo ii-ge in kraie pa ne jemljimo ludi te vrste ne, poscbno, kjcr zamor ¦mo posvctiti viuogradu vso skrb. Lc v krajilb, kjer je vinarstvo pustranska panoga in ne nioremo misliti na nabavo dragih piTonospora-brizgalnic in žvcplalnikov, nani primanjkuje časa za oskrbo, bi bila Šmarnica tni luestu. Sicer pa dclajo-stroKovnjaki na lo, da se iznajde boljši dircktni prinluklor, ¦ seveaa je lo vprašanje časa. » Sol. Kmelijska dru2Ba je prosila za prevažno [>ctrebo naše živinorejc — živinsko sol. Odgovorilo se ji je iz Beograda, da se taka sol v naši državi ne producira, ampak samo navadna oela sol. Uvoz živinske suli, ki se dobiva v Nemški Avstriji kot odpadek v velikih množinah po zelo ugodnih cenah, pa je prepovedar. Kmetijski ininister Pucelj, usmili se vsaj naše živim-! Na svinjski sqjm v Mariboru dne 29. septembra 1922 se je pripeljalo 173 svinj in ena koza. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 5—6 tednov stari, komad 350-600 K, 7—9 tednov stari 900—1500 K, 3—1 mesce stari 1600—1800 K, 4—6 mescev stari 2600—3400 K, 8—10 mescev stari 3500—6800 kron; 1 koza 540 K. Sadna razstava v Ceiju, ki je bila doloeena za 3. do 15. oktojjra, se zaradi prekratkcga roka odloži za »x dni. Otvorilev predstave bo nepreklicno v soboto, dne 21. oktobra t. I., trajala bo pa štiri dni, torej do všlovšega ^4. oktobra. Prijave za razstavo se sprejcinajo še nadalje in sicer do 15. oktobra. Sadje in drugi predmeli, ki so namenjeni za razstavo, morajo biti v Cclju najkasneje do 18. oktobra zvečer. Prijave in sadje za razstavo naj se pošlija na naslov: Ožji odbor /a sadno razstavo v Celju. Opozarjamo sadjarje, da se v čim ubilnejšem številu udeleže razslave, ki naj pokaže svctu, kaj premore Slovenija zlasti z ozirom na lepo in trpežno zimsko sadje. Posebnega pomena bo razstava za večje sadnc produoente, ki imajo zlasti letos veliko sadja na prodaj. Razstavni odbor bo ukrenil vse putrebno, da privabi na razstavo tudi zunanje sadiie Irgovcc in jim nudi priliko, da si ogledajo, kakšno sadjc lahko dobe pri nas, v kolikih množinah, in da se prcpričajo, kako ga znamo pripraviti za izvoz. Kdor količkaj more, naj pošlje na razstavo sadjc vloženo v ]jrcdpisano posodo, kakor bi bilo pripravljcno za odpošiljanje. Sicer pa opozarjamo vse razstavljake, da sc kolikor mogoče ravnajo po programu, ki je bil objavljen v «S1. Sadjarju« št. 7—8 in po drugih časi>1 isih. Cene sadju. V mariborsku okolico je došlo več čuliov nakupovat naše sadje. v Jarenini plačujejo za namizna jabolka 5 K za 1 kg. Tudi za slive je bila cena zadnji teden 5 K. Jabolka za mošt se plačujejo po 3 K. Za seno in slanio, katcro jc aakupila Kmetijska clružba v svrho podpore po suši prizadetim krajem, .-•.tjc prosilo za znižano prevoznincT. Kmctijsko ministrstvo pa je to prošnjo scveda odklonilo. Za lake kmetske potrebe ni podpore, Sokoli pa se smejo voziti po vscj državi /. državno podporo za polovično ceno in samistojnim se dovoli polovična vožnja na državne stro.škc cclo na pontične sbode, kakor zadnjič na Bled. Seno poslaja cenejšc. Cena sladkemu. senu je zadn ji tcden padla na mariborskem trgu od 900 K na 800 in 750 K 100 kg. Če bo jesen lepa, bo paša vplivala še na nadaljni padec cene senu. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu je biležiti padanjc hmeljskih cen. Za najlepši hmelj so ponujali po 575—600 o. K za 50 kg, za prima-hmelj 550—575, za hmelj dobro srednje kakovosti 500—550 in za hmelj slabo srednje kakovosti po 450—500 K. Hmelja lanskcga letnika se ni veliko pokupilo, pač je bil precej živahno povpraševanje po hmelju letnika 1921. Na Čehoslovaškem je dosedaj pokupljenih 20 odstotkov vsega letos pridelanega hmelja. Ta hmelj se še nahaja v rokah prekupcev. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 248 naših krou, Francoski frank stane 18.82—19.50 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 0.3260—0.3600 naših kron, za 100 čehoslovaških kron 774—786, za 100 nemških mark 11, i:i 100 laških lir 1068—1084 jugoslovanskih kron. V Curihn znaša vrednost naše krone 1.82 in pol centima (1 centim je 1 vinar). Od zadnjega poročila je vrednost naše krone osta ta nespremenjena.