PROLETARCI VSEH DEŽEL,ZDRUŽITE SE! DELAVSKA ENOTNOST p POMEN VI. KONGRESA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE decembra 1968 Od rudnika živi vsa dolina Kolektiv rudnikov svinca V) toPilnice v Mežici skr-kakšen bo njihov jutrišnji dan Kolektiv Rudnikov svinca in topilnice Mežica je zašel v te-^k gospodarski položaj. Kljub Zrna:n,jšainju osebnih dohodkov ®tos za dobro petino poslujejo devetmesečni bilanci s jthO.OOO N-din ar jev izgube. Te-položaj pa ni značilen samo J9 to delovno organizacijo bar-aste metalurgije, ampak z redili izjemami za vso slovensko tovrstno industrijo, z razliko, da kolektiv mežiških rudnikov res-j^čno ne more več sam zaustavi-Plazu, ki vztrajno drsi v pogubo. . Pred dnevi simio jih obiskali, u bi več izvedeli o njihovem Položaju, o ukrepih, ki se jih z Št. 50, leto XXVI PETOVIA PTUJ Kongres slovenskih komunistov, šesti v zgodovini ZKS, je zaključil delo. Je odgovoril na glavno vprašanje, ki smo ga zanj pripravili: kakšna naj bo jutrišnja podoba Slovenije? Je izpolnil pričakovanja delovnih ljudi Slovenije? Je! Kongres je manifestiral odločno težnjo in zahtevo delovnih ljudi Slovenije, da moramo prihodnost naše republike gradili na samoupravni osnovi in ob doslednem upošte-' vanju načela delitve po delu. Kongres je izrazil tudi prevladujoče spoznanje delovnih ljudi Slovenije, da pelje pot k napredku le preko moderno organiziranega, visoko produktivne-, ga gospodarstva in da moramo zato pospešiti procese povezovanja vseh proizvodnih in intelektualnih dejavnosti ter delov slovenske družbe v integrirano, ustvarjalno narodno skupnost. Razumljivo pa je, da na vprašanja, kakšen naj bo v vseh podrobnostih družbenoekonomski razvoj Slovenije y prihodnje, kongres ni odgovoril, ker tudi odgovoriti ni mogel. Naše življenje se je v letih, odkar ga samoupravno urejamo, tako zelo popestrilo, vsebinsko obogatilo in razvejalo, da ga nikoli več, razen morda v razmerah vojne, ne bo mogoče potisniti v topi kalup tako imenovane generalne linije. Tako je tudi prav, saj drugače bi se ustvanrjalna pobuda delovnih ljudi ne mogla optimalno izraziti ter s tem preobražati celotnega našega družbenega življenja, kakor se lahko izraža zdaj, v razmerah demokratič- nega dogovarjanja in odločanja delovnih ljudi. Kako naj se Slovenija še bolj kot doslej uveljavi kot ustvarjalna nacionalna skupnost? Na kongresu je prevladalo prepričanje, da se bomo Slovenci v družbi jugoslovanskih narodov kot narod in republika lahko še bolj uveljavili le, če se bomo gospodarsko okrepili, to pa pomeni, če bomo bistveno povečali proizvodnost svojega dela ter s tem konkurenčno sposobnost našega gospodarstva na, domačem in tujem trgu. To pa seveda lahko dosežemo le kot odprta in samoupravna družba, odprta tako navznoter kot navzven. Isti recept velja tudi za premagovanje tradicionalne zaprtosti slovenskega človeka in občutka majhnosti slovenskega naroda; preseže jo lahko le gospodarsko , kulturno, politično in drugo sodelovanje s sosednimi državami, vključevanje slovenskega gospodarstva v jugoslovansko in mednarodno delitev dela. Zaprtost pogledov, ozko obzorje, občutek manjvrednosti, mojstrska mentaliteta — vse to so le posledice nerazvitosti proizvajalnih sil in družbenih odnosov, zato moramo te narodne lastnosti, kolikor nam jih je tudi po osvoboditvi in odločitvi za samoupravni razvoj še ostalo, odpravljati pri koreninah, to je, nenehno moramo krepiti gospodarsko moč slovenske družbe ter utrjevati njeno samoupravnost v skupnosti jugoslovanskih narodov. In kako naj začnemo uresničevati idejno-politični koncept razvoja Slovenije? Kongres je na to vprašanje zelo izčrpno odgovoril, zato ob njem ni več mogoče povedati kaj bistveno novega. Osnova za uresničevanje koncepta, na katero naj se opre prihodnja aktivnost slovenskih komunistov, je postala resolucija VI. kongresa ZKS. Morda kaže še posebej poudariti, da je program razvoja Slovenije tudi strokovna naloga, naloga znanstvenih institucij in gospodarstvenikov, ki so za njeno oblikovanje in uresničenje ne le politično, ampak tudi strokovno odgovorni. Komunisti pa so, potem ko so to nalogo so-ustvarjalno opredelili, dolžni še naprej iskati poti, kako jo čim-bolje opraviti, hkrati pa v vseh okoljih, kjer delajo in živijo, mobilizirati delovne ' ljudi za njeno uresničitev. Pri oblikovanju bodoče ■ podobe Slovenije so komunisti in organizacije ZK predvsem dolžne uveljavljati novo in ustvarjalno v zamislih gospodarstvenikov in strokovnih■ institucij. Le takšna idejno-politična aktivnost bo Zvezi komunistov Slovenije zagotovila, da bo še naprej delovala kot vodilna idej-no-politična sila v prizadevanjih delovnih ljudi za splošni družbeni napredek Slovenije. VINKO BLATNIK DOMAČA JUHA DOMAČ OKUS DELAMARIS IZOLA X ¥ & OBISK PREDSTAVNIKOV RS ZSS NA JESENICAH: iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB Alpska modna industrija Radovljica ZLATA KOŠUTA -garancija za modne novosti TRDO IN DOBRO DELATI —ZA 1ZGLBO? Prvi pogoj za uspešnost referenduma o integraciji slovenskih železarn je poprejšnja sanacija poslovanja Železarne Jesenice. — Siromašen proračun jeseniške občine lahko samo »krpa«, ne more pa rešiti perečih komunalnih problemov (Nadaljevanje na 5. strani) llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllim V SINDIKATIH O IZOBRAŽEVANJU: ||||l|||ll|||||llllll||lili|||lllII||||lllll]|l[||lllll!llllllllllllillW Povod za temeljito RAZPRAVO Stališča o »Tezah o razvoju in izpopolnjevanju sistema izobraževanja in vzgoje v SFRJ« Vabilo predsednika ObSS Jesenice Štefana Rodija ni naletelo na gluha ušesa: minuli četrtek je v mestu pod Mežakljo prišlo do razgovorov, ki so se jih z ene strani udeležili najvišji predstavniki RS ZSS, z druge strani pa najvišji predstavniki jeseniškega družbeno-političnega in gospodarskega življenja. Predstavnik slovenskih sindikatov Tone Kropušek, predsednik RO sindikata delavcev industrije in rudarstva Jože Globačnik ter predsednik komi-. sije za samoupravljanje pri RS ZSS Mitja Švab so v teh razgovorih dobili jasno sliko ne samo o stanju jeseniške železarne. terhveč tudi sploh o razmerah v jeseniški komuni, ki v očeh širše javnosti velja za bogato, v resnici pa komaj krpa luknje v občinskem proračunu. Predstavniki Jesenic pa so v teh razgovorih bili informirani o stališčih vodstva slovenskih sindikatov do različnih problemov; izmenjava mnenj in informacij je potekala tako živahno, da tri dopoldanske in štiri popoldanske ure niso bile dovolj, da bi si sogovorniki povedali vse, kar bi si radi povedali. Bolj zares kot za šalo so menili, da je bil skupni ogled stare valjarne na (Nadaljevanje na 3. strani) Na ponedeljkovi seji predsedstev republiškega sveta ZSS in republiškega odbora sindikatov delavcev družbenih dejavnosti so po razpravi oblikovali stališča o »tezah o Razvoju in izpopolnjevanju sistema izobraževanja in vzgoje v SFRJ«, s katerimi bodo seznanili Centralni svet ter Poslance prosvetno-kulturnih zborov republiške in zvezne skupščine. Na isti seji so obravnavali tudi informacijo o Področnih posvetovanjih s predsedniki občinskih svetov in direktorji delavskih univerz o družbeno-ekonomskem izo-b|,aževanju zaposlenih, še posebej sindikalnih kadrov. O *eh bomo poročali prihodnjič. atj^rozložitev k predloženemu voju • stališč o »tezah in raz-hia . ln izpopolnjevanju siste-lz°Praževanja in vzgoje v PrertT, je Podal Franc Pivk, etinik komisije republiške-V^.ota za kulturo in izobraže-je Zg Uvodoma je ugotovil, da V6li, razpravo o teh tezah bilo tlo takZanimania’ sai smo °čit-iagalj 0 razpravo predolgo od-' Sedanji sistem je kljub izobra-211™ poizkusom reforme Bij azevamja na določeni stop-2acel ovirati nadaljnji raz- voj oziroma ne dohaja več družbenih odnosov, ekonomike, tehnologije in znanosti. Ta ugotovitev je bila vodilo, ko smo se razprave lotili dokaj organizirano in v širokem obsegu. Vloga sindikatov pri organizaciji razprave ni bila majhna. Ko je tov. Pivk označil glavne značilnosti javne razprave v Sloveniji, je med drugim dejal, da je nekritično samozadovoljno vztrajati na nekaterih tradicionalnih oblikah . vzgoje in izobraževanja in da je treba ob sodelovanju vseh strokovnjakov in institucij oblikovati ter uveljaviti najnaprednejše zamisli o sodobnem izobraževanju in vzgoji. Menim, je dejal, da teze dajejo osnovo za konstruktiven dialog o bodočem sistemu izobraževanja in vzgoje, saj prvič obravnavajo izobraževanje in vzgojo kot enakopraven element družbene reprodukcije. Teze, predvsem pa razprava s svojimi zaključki, poskušajo najti 'kompromis med funkcio-nalističnim in humanističnim konceptom izobraževanja, ki se danes uveljavljata v svetu, je dejal tov. Pivk, sicer pa je v predlaganih stališčih sindikata zapisano vse bistveno, na kar je konkretno odgovorila dvomesečna razprava. Razprava je vsekakor enotna v tem, da naj bo bodoči zvezni dokument o sistemu izobraževanja in vzgoje resolucija, na podlagi katere bodo pozneje republike izgrajevale svojo za- (Nadaljevanje na 2. strani) IT__L OULt "1' " I — Kljub vsemu ga bodo menda prihodnje 'eto zamenjali. laaBBaaaiseBaaBBBBieBBBBBBBBBBBBBBEeaBBBEBaei ■ BBBlBBBBBBBBUBeBBBeBBBSaBaieiaBEMB iiiiiiiiiiiiiiiiiiiieiiiinii iiminiii 1IHIIIIII LJUBLJANSKI SINDIKATI O SKUPŠČINSKIH VOLITVAH Volitve odbornikov v občinske skupščine in poslancev v republiško in zvezno skupščino so pred nami, saj moramo začeti z volilnim postopkom že sredi januarja prihodnjega leta, če hočemo opraviti volitve brez naglice in brez zadrege. Vendar pa še ni mogoče konkretno začeti s političnimi, organizacijskimi, kadrovskimi in vsemi drugimi pripravami, ko še ni jasen oziroma znan nov volilni sistem. Predvidenih je nekaj bistvenih sprememb. Temeljna sprememba je brez dvoma, da dobi Socialistična zveza pravico določitve odbor-niških in poslanskih kandidatov. Novost so tudi neposredne volitve poslancev republiškega zbora, pri čemer je predvideno občutno zmanjšanje poslanskih mandatov. Variantni predlog za razširitev volilnih teles ob volitvah poslancev zbora občin in zborov delovnih skupnosti republiške skupščine pa predvideva, da bi prve volili poleg občinskih odbornikov tudi predstavniki svetov krajevnih- skupnosti, poslance zborov delovnih skupnosti pa odborniki in predstavniki samoupravnih organov delovnih organizacij, predstavniki samoupravnih skupnosti in samoupravnih združenj. Poslance v družbeno politični zbor zvezne skupščine volijo občani neposredno. Po predlogu za spremembo republiške ustave se za Ljubljano obeta še druga novost: postala naj bi družbeno politična skupnost. To pa pomeni, da bomo dobili še dvodomno mestno skupščino; odbornike enega doma bomo volili neposredno. Predsedstvo mestnega' sveta zveze sindikatov je na zadnji seji — ob sodelovanju članov volilnih komisij pri občinskih konferencah Socialistične zveze, imenovanih iz vrst aktiva ljubljanskih sindikatov — sicer ugotovilo, da bo volilni postopek dokaj zapleten, zlasti še za organizatorje volitev in da vrsta nejasnosti o dokončni obliki volilnega sistema predstavlja za sindikate resnično oviro, pri njihovi aktivnosti v pripravah, vendar pa se je o nekaterih zadevah že čvrsto opredelilo. Tako ni nobenih Zadržkov, da ne bi sindikati v delovnih organizacijah skupaj s samoupravnimi organi takoj začeli zbirati možne kandidate za odbornike in poslance iz vrst najboljših članov kolektiva. Poudarili so tudi potrebnost strokovnega pristopa k volitvam in podprli predlog volilne komisije pri mestni konferenci Socialistične zveze za’ imenovanje skupine, katere osnovna naloga bo svetovanje konkretnih predlogov v zvezi z volitvami, ki jih bo oblikovala na ugotovitvah sociologije, politologije, prava in psihologije. V okviru predlogov za spremembo republiške ustave so se člani predsedstva zavzeli za predlog, da postane mesto družbenopolitična skupnost in čimprej zaživi polno skupščinsko življenje. Stališče predsedstva je, da mora tudi statut mesta sprejemati le mestna skupščina. Ob razpravi o uvedbi zbora občin v republiški skupščini je predsedstvo izrazilo pomislek proti zborom delovnih skupnosti, ki so kot »stanovska grupacija« verjetno že preživeli. JANKO VRHUNC 'llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll MNENJA IN STALIŠČA Stanko Sova predsednik sindikalne organizacije v »Bombažni predilnici in tkalnici«, Tržič: G Katerim zadevam se v svojem poročilu, za občni zbor vašega sindikata ne boste mogli izogniti, čeprav bi se morda želeli ali hoteli? Eno izmed osrednjih vprašanj bo na našem občnem zboru razprava o položaju tekstilne industrije in o osebnih dohodkih. Zelo bi bil vesel, če bi v svojem poročilu lahko zapisal, da so te stvari končno rešene. Zal še niso! Na pristojnih mestih -so za zahteve tekstilcev še vedno gluhi. Nam seveda ni in ne more biti vseeno, če se za trdo in pošteno delo zaradi neurejenih sistemskih vprašanj moramo zadovoljevali z 800 N-din povprečnega mesečnega zaslužka. Se dobro, da ni slabše, kajti sicer bi imeli bolj »hude« sestanke z ljudmi, kot jih imamo zdaj. V zvezi z osebnimi dohodki pa bi povedal še nekaj, kar lahko in tudi moramo urediti sami: da bi vsa delovna mesta, ki niso normirana, vendarle bolj zajeli v delitev po delu, smo vpeljali tako imenovani sistem »vezave«; zaslužki režijskih delavcev so tako odvisni od dosežene, produktivnosti in kakovosti izdelkov obratov ali oddelkov, kjer so ti ljudje zaposleni. Z »vezavo« smo dosegli precejšnje uspehe, toda nakopali smo si tudi težave. Kakor je namreč zadeva bila dobro mišljena, ni bila najbolje izpeljana. Zato prihdja do nesorazmerij, ki so predmet vse hujše kritike. Naš sindikat se zdaj zavzema za to, da bi sistem »vezave« ponovno proučili in določili bolj realna merila. Marjan Pogačnik član sindikalne organizacije ljubljanskega Mercatorja: G O čem boste predvsem govorili na občnem zboru vaše sindikalne organizacije? Najprej naj povem, da so prav zdaj v teku občni zbori sindikalnih organizacij v naših osemnajstih poslovnih enotah. Kolikor sem lahko zasledil, članstvo sindikalnih organizacij na njih razpravlja o treh pomembnih, lahko bi rekel temeljnih zadevah za naš kolektiv: o utrjevanju dela sindikalnih vodstev, o poglabljanju samoupravljanja ter o perspektivnem razvoju poslovnih enot in podjetja kot celote. In seveda o skrbi za človeka. Na občnem zboru sindikata celotnega podjetja pa bomo po vsej verjetnosti spregovorili o petletnem perspektivnem razvojnem programu našega podjetja. Seveda pa ne bo na tem občnem zboru nič manj pomembna razprava tudi o kadrovskem utrjevanju naše sindikalne organizacije. Če bomo imeli samostojno in zrelo vodstvo sindikalne organizacije, potem lahko pričakujemo, da bo sindikat odločno nastopal proti kakršnemukoli omejevanju samoupravljanja, znal bo mobilizirati celotno članstvo v podporo vsem pozitivnim ukrepom v kolektivu. Ob tem naj še posebej poudarim nujnost, da pridejo v vodstvo sindikalne organizacije Mercatorja tudi mlajši člani kolektiva, da, tako začnejo prevzemati politično odgovornost za delo organizacije. MNENJE SINDIKATOV 0 PODRAŽITVI PRISTOJBIN ZA MOTORNA VOZILA IN GORIVO • IZ CELJA: > o E* < M Z BESEDO NADAM!! ST skim povprečjem Iz razgovora z Jožetom Lučovnikom, predsednikom pododbora za cestno transportno dejavnost pri RO sindikata delavcev prometa in zvez Našo javnost že dalj časa razburjajo govorice o velikem povečanju taks za motorna vozila in o podražitvi bencina. V podjetjih cestnega transporta, ki že zdaj poslujejo na meji rentabilnosti, so črnoglede napovedi povzročile ne le nejevoljo, marveč tudi preplah. Nekatere delovne organizacije so že izdelale tudi analize, v katerih dokazujejo, da bi njihov položaj ob podražitvah postal povsem nevzdržen. O teh vprašanjih je minuli torek na svoji seji razpravljal tudi pododbor za cestni transport pri RO sindikata delavcev prometa in zvez. Iz pogovora z Jožetom Lučovnikom, predsednikom tega odbora, povzemamo najzanimivejše misli in stališča, izrečena na tem posvetu. »Predvsem bi želel poudariti,« je začel tovariš Lučovnik, »da smo to vprašanje postavili na dnevni red zaradi vse bolj pogostih vprašanj delovnih organizacij, ki želijo zvedeti za stališča sindikatov do nameravane podražitve pristojbin za motorna vozila, oziroma do podražitve goriva. Do tega imamo tudi sicer pravico, saj so si sindikati po zadnji skupni seji izvršnega sveta SRS in republiškega sindikalnega sveta, na kateri so razpravljali o ekonomskih izhodiščih razvoja gospodarstva v naslednjem letu, pridržali pravico, da konkretneje razpravljajo o kvantifikacijah predlaganih rešitev. Eno takih zadev pa predstavlja prav podražitev pristojbin in goriva. Na seji smo ugotovili, da po znanih informacijah ne obstaja tovrsten predlog SR Slovenije, ampak gre v bistvu za predloge, izoblikovane v SR Hrvaški, za katere pa se, kot kaže, ogrevajo tudi nekateri krogi v naši republiki. Ne glede na to, da formalnega predloga ni oziroma vsaj v javnost še ni prišel, je naš odbor po daljši razpravi menil, da mora javno poudariti naslednja stališča: G Verjetno obstajajo določeni izračuni, ki opozarjajo, da je prišel čas, ko bi se morali pogovoriti o obveznostih cestno transportnih podjetij do infrastrukture. Sindikati ne le da ne nasprotujejo, marveč celo želijo takšno razpravo, če bo seveda Povod za temeljito razpravo (Nadaljevanje s 1. strani) konodajo. Zvezni dokument naj bi po predlaganih stališčih razčlenil družbeno-ekonomske temelje, določil cilje vzgoje in izobraževanja ter začrtal najbolj splošne obrise sistema v državi. Izoblikovalo se je tudi mnenje, da je v sklopu družbenoekonomskih izhodišč treba pravilneje formulirati pojem »cena izobraževanja«. V tezah je ta »cena« posledica tržnih zakonitosti, morali pa bi jo opredeliti kot kategorijo družbenega dogovarjanja. Cilji vzgoje in izobraževanja, kot jih obravnavajo teze, so sprejemljivi, je dejal tov. Pivk. Toda najbolj različna so mnenja o predlaganih spremembah na področju srednjega izobraževanja. Medtem ko se eni ogrevajo pravzaprav za državno vodeni sistem izobraževanja in vzgoje, kar v dobi razvoja samoupravnih odnosov, raznolikih pogojev in razvoja nacionalnih skupnosti in ob različnem družbeno-ekonomskem razvoju posameznih področij res ne more več predstavljati naprednih teženj, si drugi žele vezati izobraževanje izključno na razvoj gospodarstva in drugih družbenih dejavnosti. Ti se ogrevajo le za sistemsko ureditev osnovnega izobraževanja, za vse ostalo pa naj bi veljal spontan proces samoreformiranja. Seveda je to na današnji stopnji razvoja gospodarstva in organiziranosti strokovnega šolstva tvegan poskus, saj bi v teh razmerah šolstvo maralo biti nekoliko pred stopnjo organiziranosti gospodarstva in drugih družbenih dejavnosti. Tov. Pivk je dejal, da šo sprejemljiva v tezah zapisana izhodišča, kot zahteva po večji splošni izobrazbi, še zlasti za mladino, ki se je odločila za šolanje na poklicnih in srednjih šolah, težnja, da omogočimo prehod mladini med posameznimi vrstami šol, ter končno težnja, da dobijo v srednji šoli ob poklicni usmeritvi ustrezno mesto tako splošnoizobraževalna znanja kot tehniška znanja. V naših stališčih, je dejal tov. Pivk, pa bi se morali zavzemati za to, da se sistem srednjega izobraževanja gradi na nomenklaturi in analizi poklicev, enotni za vso državo, na osnovi katere bi republike določile vsebino, obliko in trajanje izobraževanja. Splošna znanja pa bi morali postopno povečevati zlasti v poklicnih in tehniških šolah, več tehniške vzgoje z delam v proizvodnji pa bi morali uvajati v gimnazije. Preden pa bi se lotili večjih sprememb v srednjem šolstvu, pa bi morali opraviti številne strokovne analize, predvideti posledice novega sistema in spoznati natančneje kadrovske potrebe.. Takšno stališče do razvoja srednjega šolstva izhaja iz spoznanja, da je v prvi vrsti potrebno dokončati proces osnovnega izobraževanja in šele potem preiti na temeljitejše spreminjanje srednjega. Razprava-je pogosto opozorila, da je vzrok za nedokončano osnovno šolo v neustreznih učnih načrtih, v nerešenem materialnem položaju, zastarelih metodah in v premajhni udeležbi vzgoje v učno-vzgojnem procesu. Podprli so tudi zamisel tez, da je treba povezovati programe posameznih stopenj izobraževanja in da je treba proces izobraževanja obravnavati enako za mladino in odrasle. . Ob koncu je tov. Pivk dejal, da bo okvirna zvezna resolucija terjala od republik veliko odgovornost, pri nas v Sloveniji pa smo na tem področju šibko organizirani, kar je bilo najbolj čutiti ob sedanji razpravi o tezah. Najbolj vneti nasprotniki tez so obljubljali slovenski koncept, a dalj od obljub nismo prišli. S sprejemanjem obvez, da bomo konkretizirali zvezno resolucijo, se tudi sindikati zavedajo deleža odgovornosti. Ta odgovornost pa se bo v bodoče morala pokazati v tem, da bodo sindikati skupno s strokovnjaki in strokovnimi institucijami poskušali odprta vprašanja vzgoje in izobraževanja reševati na strokoven način, česar doslej to področje ni bilo deležno v zadostni meri. Osnutek stališč so v razpravi še dopolnili. Predsednik republiškega sveta Tone Kropušek je predlagal, da^ bi med osnovna izhodišča zapisali potrebo po takšnem družbeno-funkcional-nem izobraževanju, ki bi upoštevalo in pospeševalo naše družbene odnose. Tov. Galič je predlagal, naj bi se zavzeli za nomenklaturo vseh poklicev, tudi tistih, v katerih se mladi s končano ali nedokončano osemletko direktno vključujejo v proizvodni proces in ki se zanje ne izobražujejo v klasičnih šolah. Tudi ni sprejemljivo usmerjanje v poklice šele pri 17. letu, saj bi se nam tako število tistih, ki ne dokončajo osnovnega šolanja, le še povečalo. Sindikati pa opozarjajo, da je že danes 52 odstotkov zaposlenih brez popolne osemletke, zato je treba storiti vse, da se osip zmanjša; ne nazadnje je to treba doseči tudi z dopolnilnim poukom. Blaha Tinka je predlagala, naj bi teze dale večji poudarek tudi kompenzacijskemu izobraževanju. Jože Globačnik pa je dejal, da bi vsakršno načrtovanje vzgojno izobraževalnega sistema moralo temeljiti na analizi obstoječega stanja. g. izhajala iz ekonomskih kazalcev. Zavračajo pa razpravo o raznih obremenitvah, katerih posledice niso jasne. Naš pododbor za cestni transport hkrati podpira stališče izvršnega sveta SRS, da bi vsa tovrstna vprašanja praviloma razreševali na ravni republike. G Pododbor za cestni transport podpira predloge in prizadevanja, ki težijo k temu, da bi izoblikovali dolgoročen program in politiko razvoja transporta ter da bi v sklopu tega z ekonomskimi instrumenti opredelili mesto in vlogo železnice, cestno transportnih podjetij in drugih dejavnosti. O V zvezi z vse pogostejšimi predlogi, da bi kot ekonomski instrument, ki bi določeval obveznosti cestno transportnih podjetij do infrastrukture, izbrali ceno goriva — plinskega olja, pododbor za cestni transport meni, da bi to pomenilo eno izmed možnih rešitev. O njej kakor tudi o drugih možnih rešitvah pa bi se morali pogovoriti in vsestransko proučiti njihove posledice. Denar, ki bi ga zbrali na račun mofebitne podražitve plinskega olja, bi v vsakem primeru morali namensko porabiti za vzdrževanje in modernizacijo cest. G Iz posebne analize o položaju, ki bi nastal s podražitvijo pristojbin na vozila in zaradi višje cene plinskega olja, sledi, da transportna podjetja dejansko ne bi mogla prenesti tolikšnih, čez noč povečanih poslovnih stroškov. Delovne organizacije imajo vso pravico, da so o takšnih bistvenih zadevah pravočasno obveščene, da vedo planirati svoje delo. Pot do morebitnih povečanih obremenitev iz navedenih naslovov je torej lahko samo postopna. Nikakor pa je ne bi smeli uveljavljati prek noči, kakor sledi iz sedanjih govoric in napovedi. G Če se o vseh teh vprašanjih moramo pogovoriti, pa pododbor za cestni promet sodi, da v sedanjem času ni prav nobenih ekonomskih vzrokov, ki bi terjali podražitev bencina. Drugo k drugemu: nismo dvignili viharja v kozarcu vode, kakor bi se komu morda zdelo. Menimo pa, da smo o teh vprašanjih, čeprav uradnih •predlogov ni, v kar pa cestna transportna podjetja ne verjamejo, dolžni spregovoriti, da bi stvari postavili na pravo mesto. To pa po našem prepričanju pomeni, da si želimo jasne besede o bodočem položaju cestno transportnih podjetij. Pristojbine za vozila in cena goriva namreč pomenijo tiste stroške, o katerih ne morejo govoriti in ne smejo odločati uradniki v kabinetih, ne da bi pred tem svoje mnenje povedalo tudi gospodarstvo,« je zaključil Jože Lučovnik. —mG Najnižji osebni dohodek h® delovnih mestih v celjski o* čini ne bi smel biti nižji d* 60.000 S-din; tako je menil5 na svoji zadnji seji predse* stvo ObSS Celje, ki je ra*' pravljalo o osebnih dohodkih ki jih celjski sindikati še pri' mujejo kot opravičljive. svoje mnenje bo predsedst^ dalo v razpravo plenumu o* činskega sindikalnega sveta ' in če bo sprejeto, bodo celi' s ki sindikati šli v boj v vseh tistih delovnih organizacija®* kjer zaposleni na posamezni* delovnih mestih še vedno a®' služijo manj kot 60.000 dinaf’. jev in tako ne morejo poko niti najnujnejših življenjski® stroškov. Kot so namreč stat' stiki izračunali, porabi štiričlanska slovenska družina Sf, mo za prehrano približno starih tisočakov. Poprečje osebnih dohodki v celjski komuni je nižje slovenskega poprečja, kar dvomno govori o težavah* , katerih je precejšen del celi' skih delovnih kolektivov. dar pa osebni dohodki izp°° 60.000 S-din niso povsod fC zultat težav, s katerimi se h0! rij o podjetja; marsikje namreč osebne dohodke —1 “ posebej tiste najnižje — lah®‘ povečali, pa tega ne storil samo zato, ker se »bojijo«, k* bodo rekli v drugih delovri organizacijah, kjer je pošlo** uspeh slabši. Sindikati se ’ takšno prakso ne strinjajo odtod tudi že omenjeni o najnižjih še sprejemljiv osebnih dohodkih. .« Kot pogoj, da se uveljavi spodnja meja osebnih doh^ kov — naVzgor bi šla sev«® lahko povsod, kjer to zmori^ — pa je predsedstvo celjsk1’ sindikatov postavilo zahte'’5' da to ne povzroči spremeri v škodo sedanjega delitven«^ razmerja med skladi in oS®*j nimi dohodki. Pri tem se v** stvo celjskih sindikatov zs*^ da, da ima ta njihov sklep j? razito socialni pomen in 0 lahko tisti zaposleni, kateri, osebni dohodek znaša kot 60.000 S-din, kaj malo rijo za to, da se poslovati njihovih delovnih organiza^ izboljša in tako omogoči^ višji osebni dohodki. To nakf go morajo po mnenju predse stva celjskih sindikatov Ijati strokovnjaki in organi*5 torji proizvodnje sploh; če P tega ne bi znali in zmogli, v naj se zaposleni — skupni sindikatom —■ zavzamejo , to, da se tem organizator!^ proizvodnje osebni dohodki znižajo. M. P- | # Avtomobil MOSKVIČ408 z radioaparatom 1357 ccm, 60,5 KM (SAE) cena 23.980,— N-din fco. Ljubljana 1 DOBAVA TAKOJ IZ SKLADIŠČA! Vse informacije daje in se priporoča volan ljubljana kersnikova 6 | telefon 311-734 ...........................................................imunimi.. TRDO IN DOBRO DELATI -ZA IZGUBO? 19 2 8 (Nadaljevanje s 1. strani) Javorniku in nove valjarne na Seli sicer zelo zanimiv in koristen, predvsem seveda za goste iz Ljubljane — vendarle nekako »odveč«, saj jim je vzel čas ki bi ga tudi lahko izrabili ra razgovore. NAŠI SKUPNOSTI NIKOLI Ni BILO DOVOLJ ŽELEZA, SEDAJ PA... Podatki, ki jih je med dopoldanskimi razgovori za konferenčno mizo v Kazini posredoval generalni direktor Železarne Mr. inž. Kunc o finančnem položaju tega velikana naše črne Metalurgije, zares niso razveseljivi. Jeseničani nad njimi jezno skomigajo, češ, od kod to? Od kod to, da iz meseca v mesec slavijo v letošnojem letu razne Proizvodne rekorde, da delajo b"do in kot proizvodni rezultati kažejo tudi dobro — ob koncu leta pa vzlic temu pričakujejo približno 4,5 milijarde starih dinarjev izgube? Od kod to, da so naenkrat slabi gospodarji, ko so še nedavno veljali za enega najboljših delovnih kolektivov v državi. Od kod to, da železo, ki ga topijo in obdelujejo in ki ga vse do nedavna naši skupnosti nikoli ni bilo dovolj, naenkrat nima prave cene? Od kod to, da so bili skupnosti dobri, ko so ji vsa povojna leta dajali tudi več, kot so v resnici zmogli — sedaj pa, ko so zašli v težave, ki jih niso sami povzročili, ta skupnost ne kaže prave volje, da bi jim pomagala na zeleno vejo? Vsa ta vprašanja so v razgovorih postavljali drugi, direktor Železarne pa je govoril v jeziku hladnega, ostrega razuma strokovnjaka: Izguba nastaja žara. ; nerealnih cen železa in železnih Izdelkov; nastaja zaradi izvoza v vrednost 4,5 milijona dolarja, s katerim ne dosegajo niti lastne cene in jim povzroča 1,7 milijarde dinarjev izgube — izvažati pa morajo, da bi zadostili svojim obveznostim v devizah; in ta izguba nastaja zaradi različnih podražitev, mimo drugega zaradi podražitve železniškega prevoza — kar zopet znaša približno 1,5 milijarde starih dinarjev. Jeseniški kovinarji so zavihali rokave, ker se ne mislijo vdati: s prvim avgustom so se vrnili na 48-urni delovni teden, ki ne velja samo za nekaj obratov z zelo težkimi delovnimi pogoji, obenem vestno uresničujejo notranje sanacijske ukrepe. Dosegajo uspehe, vendar z lastnimi močmi ne morejo biti kos vsem težavam, ki so nastale zaradi različnih posegov v prvotne koncepte gospodarske reforme. Potrebna jim je pomoč skupnosti — sanacijski kredit, olajšanje obveznosti, ki so jih Na rob občnemu zboru sindikalne organizacije y PODJETJU »ELEKTROKOVINAR« PTUJ ODKRIT POGOVOR IN DOGOVOR Proizvodni problemi, pomanjkanje delovnega orodja, norme, vrednost točke, izvajanje notranje zakonodaje, zastarela proizvodnja, kakovost samoupravnih odločitev ... — vse to in še mnoge druge misli o gospodarjenju in delovnih uspehih so člani kolektiva Elektrokovinar na občnem zboru svoje sindikalne organizacije na gosto vpletali v obračun dosedanjega dela in v okvirni program delovanja sindikalne organizacije za prihodnje Mandatno obdobje. Vsa ta vprašanja namreč spremljajo Večji del dneva delavcev, uravnavajo njihov ekonomski Položaj in položaj njihovih družin ter napovedujejo tak ali drugačen jutrišnji dan. Letošnje leto dosegajo v Elektrokovinar j u izredno lepe tkislovne in delovne uspehe. Že v Prvih devetih mesecih poslovanja so presegli plan za do-“fo četrtino, dohodek se je po-,ečal skoraj za 17 odstotkov, ,rUto osebne dohodke pa so zvi- približno za 30 odstotkov. “sPeh, ki je sad prizadevanja , Se8a kolektiva, je toliko večji, ,®r že ekonomski položaj sto-uvenih dejavnosti ni najbolj Soden in ker — kot so poudari na zboru — je Elektrokovi-zar mlado podjetje,' ki se otepa 1 Mnogimi težavami podedova-e obrtniške proizvodnje, zlasti 2a ,s sorazmerno slabo mehani-v c*io. S tako proizvodno zasno-°. se je seveda toliko teže spo-jeti s konkurenčnimi, tehnič-razvitimi delovnimi organi-Mjami. To je potrebno vedeti, Poudarili, ko pritiskamo na M boljše gospodarjenje in pozvan je, ko želimo, da bi bila <1 ^člnost točke, ki kroji osebne ^ nodke, čim višja. Povsod, kjer j®hjkaj° stroji, je potrebno s ndnostjo nadomestiti pomanj- kanje strojne opreme, S prstom ne kaže meriti samo na neposredne proizvajalce, so menili na občnem zboru, ampak tudi na strokovne službe, ki so dolžne delo in poslovanje usmeriti tako, da bi mogli proizvajalci doseči čim boljše 1 proizvodne uspehe. V taka prizadevanja se mora vključiti ves kolektiv, torej tudi tisti posamezniki, ki so doslej iskali druge vire zaslužkov in zato niso živeli s kolektivom in si skupaj z njim prizadevali za višji dohodek. Ljudje, ki vedrijo in oblačijo v delovni organizaciji, svoje misli in moči pa nalagajo na svojem posestvu ali v obrti, se morajo kmalu odločiti, kje se bodo ustalili, s kom bodo delili svoje življenje in delo, so zahtevali v Elektrokovi-narju. V nadaljevanju razprave na občnem zboru so ptujski elek-trokovinarji govorili o izkušnjah pri opravljanju proizvodnih in montažnih nalog, o higiensko tehnični varnosti in o športno rekreativni dejavnosti, še posebej pa o delitvenih odnosih in o delovanju samoupravnih organov. Predsednik sindikalne organizacije Jože Zupančič je govoril o novem zakonu o oblikovanju in delitvi dohodka in med drugim dejal: »Po moje ne gre le za to, ali bomo dohodek obračunavali po fakturirani ali po plačani realizaciji, ampak zato, kako bomo dohodek ustvarili, kaiko bomo o teh vprašanjih seznanili in privabili k sodelovanju samoupravne organe, da bodo lahko aktivno odločali in sklepali. Zato bo potrebno v prihodnje veliko bolj odgovorno zbirati šodelavče za samoupravne organe, ki bodo voljni iin sposobni usmerjati poslovno politiko v interesu delovne skupnosti« Samouprava v Elektrokovinar ju si vztrajno utira pot v vse pore življenja kolektiva. Obratni delavski' sveti razpravljajo in odločajo o mnogih problemih svojih kolektivov. To je soliden temelj za nadaljnje kvalitetnejše premike v samoupravi. Zato so na občnem zboru člani opozorili na večjo samostojnost obratnih delavskih svetov in njihov večji vpliv na odločitve centralnega delavskega sveta, zlasti kadar ta sklepa o ukrepih, ki neposredno zadevajo posamezne obrate. Pri tern in tudi na drugih področjih bi se zato morali bolj učinkovito posluževati sicer dobro sestavljene notranje zakonodaje. To je med drugim konkretna naloga sindikata, so poudarili. Sindikat mora svoje delovanje tako zastaviti, da bo utiral pot vsem naprednim samoupravnim hotenjem kolektiva. I. V. morali sprejeti zaradi zakasnitve rekonstrukcije, za katero niso sami krivi. Ta pomoč pa prihaja prepočasi in v premajhnem obsegu. POTREBNO JE OMOGOČITI INTEGRACIJO ŽELEZARN In če potrebna pomoč skupnosti ne bo prišla pravočasno, potem je malo verjetno, da bo prišlo do integracije treh slovenskih železarn, ki je vsem trem potrebna, če se hočejo trdo postaviti na noge. Do marca prihodnjega leta bo predvidoma končan integracijski program, za maj pa je predviden referendum o združitvi železarn v enotno podjetje, z enotnim računom, enotnim izvozom in uvozom in z enotnim .investicijskim programom. Vprašanje pa je, Če se bosta delovna kolektiva Raven in Štor odločila za združitev z Jesenicami, če le-te v skupno podjetje ne bodo vstopile s saniranim finančnim stanjem, torej brez dolgov. Integracija železarn pomeni njihovo delitev dela, specializacijo proizvodnje in z vsem tem boljše poslovne uspehe. Strokovnjaki so izračunali, da bi združene železarne že leta 1972 bile rentabilne — tudi če bi svoje izdelke prodajale po sedanjih cenah. Ta združitev je torej tista pot, ki vse tri- slovenske železarne vodi iz sedanjih težav na pot rentabilnega gospodarjenja — in zato vsi železarji, še posebej pa jeseniški, pričakujejo od skupnosti, da jim bo pomagala priti na to pot. Težave, v katerih je Železarna, se odražajo na celotne gospodarske razmere jeseniške občine, saj tovarna pod Mežakljo pomeni več kot 70 odstotkov gospodarske moči te občine. Občinska blagajna je zato precej navrtana in ne more zadostiti mnogim perečim zahtevam in pričakovanjem jeseniških občanov. Za šolstvo dajejo jesenice 56 odstotkov svojega proračuna — in vendar imajo za enega učenca na voljo samo 32.000 S-dinarjev. medtem ko jih ima Nranj 20.000 več. Stanovanj močno primanjkuje,' pa niti železarna niti občina nimata sredstev, da bi zadovoljile vsaj najnujnejše potrebe. Turizem bi lahko dal nova delovna mesta in tudi nov dohodek občini — in zopet manjka sredstev, med drugim tistih za izboljšanje cestne povezave s sosedno Koroško, ki bi pomenila veliko spodbudo za povečanje inozemskega turizma. Jeseničani svojih težav niti ne precenjujejo. Na položaj, v katerem so, gledajo trezno in ne čakajo, da bo namesto njih nekdo drug reševal njihove težave. Pričakujejo samo razumevanja za svoj položaj in pomoč pri razreševanju tistih problemov, ki jih iz realnih vzrokov trenutno niso sposobni sami razrešiti. Pri svojih prizadevanjih računajo tudi na sodelovanje in pomoč slovenskih sindikatov. Predsednik RS ZSS Tone Kropušek jim je to pomoč trdno obljubil, še posebej pri njihovih prizadevanjih za uspešno integracijo slovenskih železarn. MILAN POGAČNIK XVvWXXXV .a, vse sindikalno članstvo Ljuhh ne neposredno odloča o 1 kam bo šel del denarja od narine, ki' jo plačuje vsak h sec ...« M- Kako gospodarimo potrošnikom najcenejše Korak naprej VIRE ENERGIJE ^ dya MZaj? Razgovor z dipl. inženirjem Cirilom Prohinarjem, direktorjem Poslovnega združenja energetike SRS, o perspektivnem razvoju energetike v Sloveniji Energetika je osnova gospodarstva. V preteklosti smo se tega premalo zavedali ali pa smo to ekonomsko nujo premalo upoštevali. Razvoj energetike ni sledil močni industrijski ekspanziji, od tod marsikdaj proizvodni zastoji in zelo občutne škode. Druga naša slabost pa je bila, da energetike nismo obravnavali celovito, ampak vsak vir energije zase. Vse te pomanjkljivosti naj bi bile predvidoma v prihodnje odpravljene. Slovenija je prva sestavila perspektivni program razvoja energetike do 1980. leta, ki izhaja iz načela ekonomičnosti pri porabniku. Sprejeli so ga že vsi pristojni organi in institucije. V čem vidite poroštvo, da je -‘Zvojni program energetike, Sestavljen za nadaljnjih dvanajst let, realen, saj se nam do-®*ej dolgoročni gospodarski na-Crti niso vedno obnesli. Ali je jnogoče za več let naprej predvideti, denimo, povečano porabo naftnih derivatov in plina na ^ačun premoga in elektrike, če ?e ne vemo, po čem bomo nafto ‘n plin uvažali? Razen tega, ali spričo zaostrenih mednarod-6lh razmer ne kaže predvsem nslanjati na lastne energetske Vire? Perspektivni razvojni pro-Srarn energetike je rezultat termitih parcialnih študij, pri katerih so sodelovale najugled-nejše strokovne institucije in ‘hanstveni inštituti — inštitut *a ekonomska raziskovanja, ki “s proučil cene energetskih vi-‘°v v potrošnji za celih deset nazaj, potem rudarski, elek-?o, metalurški in kemični institut, industrijski biro, zavod j-a gospodarsko planiranje ter Poleg poslovnega združenja za energetiko še drugi predstavniki gospodarstva. Program sloni na ačelu ekonomičnosti, kar ponosni, da bomo razvil ih pred- vsem tiste vire energije, ki bodo za gospodarstvo najcenejši. S tem, upam, sem pobil pomislek zoper uvožene vire energije. Razumljivo, da domačih virov ne bomo zapostavljali. Čeprav bo leta 1980 premog predstavljal samo še 28,5 odstotka energetski virov, medtem ko ima zdaj z 62,5 odstotka vodilno j-noetn, - ’ nja in poraba ostala pri sedanjih količinah — 6 milijonov ton no. Spremenila se bo namreč struktura porabe: največji odjemalec premoga bodo predvidoma termoelektrarne, medtem ko ga promet ne bo več kupoval, zmanjšana pa bo tudi poraba v industriji in v široki potrošnji. Razumljivo je, da omenjeni perspektivni program upošteva poleg vseh možnih domačih energetskih virov tudi družbene interese. Razvoj energetike ne bo odjedal našim delavcem kruha, ampak bo odpiral nova delovna mesta, seveda v mejah ekonomske razumnosti. V premogovnikih je kakih 10.000 delovnih mest, v vseh - rentabilnih — ne glede na to ali so veliki ali pa majhni — bodo tudi ostala, poskrbeti je treba le za moderni- zacijo proizvodnje, da ostane konkurenčna. V ta namen je zvezni izvršni svet že dal premogovnikom nekaj olajšav. Dodati pa moram še, da zaloge premoga niso izčrpane in da bomo glede na večjo porabe energije primorani dati prednost drugim energetskim virom. Kakšne investicije pa so predvidene za razvoj energetike v Sloveniji? Za vso energetiko 10 odstotkov celotnih investicijskih vlaganj — manj kot doslej, ko je samo razvoj elektroenergetike zajemal 10 odstotkov investicijskih sredstev. Morda bo predstava jasnejša, če povem, da naj bi slovensko gospodarstvo prispevalo za razvoj energetike v prihodnjih letih po 2,4 odstotka narodnega dohodka. Kakšne objekte in kje jih bomo gradili, bodo odločali prizadeti gospodarski kolektivi — elektrogospodarstvo, naftarji in premogarji. Ker so v Poslovnem združenju energetike SRS tudi potrošniki, bo pri odločitvah pomemben tudi njihov vpliv. In če bi se izkazalo, da bi bila energija iz Bjerdapa ali kakega drugega vira, ki se že gradi, cenejša ali viški na voljo tudi Sloveniji? Omenil sem že, da bomo dajali prednost cenejši energiji. Če bo slovenski potrošnik dobil iz drugega konca države cenejšo energijo, kot bi bila iz novega slovenskega energetskega vira, zakaj bi ga gradili, Ne borimo se zato, da bi imeli vse energetske vire v Sloveniji. Predvidoma bosta leta 1980 nafta in plin pokrivala 48 odstotkov potreb po energiji. V ».XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXNXXXXxXXX.XXXXXXXXXXXXXXXXVxXXx\XXXXXX',XvXXXXXXXXXXX-vXXXXXXXXXXXX',.XXXX Ojl> rudnika Živi VSA DOLINA (Nadaljevanje s 1. strani) resnostjo lotevajo, da bi re-3 položaj deloma z lastnimi v^čmi, deloma, tako pričakuje-1°’, s pomočjo družbe. V imenu ,°lektiva so se z nami nogovar-Vida Potočnik, vodja fi-vančne službe, Drago Brumen, študijsko ekonomske služ-. x in Ivo Frece, predsednik sindikalne crganizaci-in vodja globinskega vrtanja teološki službi. DVA VZROKA . V rudniku govorijo o dveh saglavitnih vzrokih za težak gozdarski položaj: nepričakova-,a odcepitev Murije - zagrebške .,"'arne akumulatorjev, kar je ^-cutno zmanjšalo akumulativni celotnega podjetja, in ob-irn n kovine v rudi, kar 3 a za rudnik najtežje finančne °tiedice. Hi Odcepitev Munje je poslov- ^ — .c - -3 il,.« (n Tr-ii-ii 1 -ni Vau° akumulatorjev so_name- koncept rudnika in topilnice x0rr>il na glavo. Prav s proiz- ___________ sanirati podjetje. Zato so prisiljeni pospeševati j6adnjo akumulatorske industri-V “-Vesni« v Mariboru in v 3.!iavu. odcepitev Munje je prizadevanja na po-j6°cju akumulatorske industri-^avrla najmanj za dve ali Ž0 leta. Celotno prodajno mre-$vl’ ki je bila poprej v rokah gaje potrebno na novo or-tj*vlzirati. Del sredstev pa še s!i v nerazmejenih premoženjih Pravicah mežiškega rudni- 5vJežlška rudišča terjajo že po vh1 naravi obsežna razisko-hiriv?, dela' Pnleg tsSa obratuje ga 'h že dolga desetletja in so t^^agovi nekdanji lastniki in-‘',se.kVn° izkoriščali. Upadanje r6j nosti kovine v rudi je to-taCjPosledica prevelike eksploa-6ic deloma pa tudi posle-bj uPorabe mehanizacijo, da slSni30 zmanjšali število zapo-bii- J1 delavcev, povečali renta-hM, st Proizvodnje in olajšali ti v jein težko fizično delo. Vsi ^olpČf.0^ se niso zgrinjali na tih =tlv $amo v poslednjih le-V oihPpk segajo daleč nazaj dubje velike gospodarske krize v tridesetih letih. Tedaj so se lastniki rudnika okoriščali z odkopom samo bogate rude. Velik del dediščine, ki bi naj nasitila več rodov iz zgornje Mežiške doline, so tako zapravili. Pred gospodarsko krizo je bilo v rudniku vidnih zalog za, pet do šest let naprej, po letu 1940 za dve do tri leta, danes pa jih ni niti za eno leto. Kaj to pomeni? Za primerjavo lahko služijo podatki, da na primer v Trepči, Zletovem, Idriji in v drugih rudnikih planirajo letno proizvodnjo iz tako imenovanih A in B zalog — yidnih zalog, v Mežici pa planirajo na te vrste zalog komaj 30 do 40 odstotkov, preostali delež planirane proizvodnje pa zajemajo verjetne zaloge. Zaradi takih razmer so tudi proizvodni načrti nezanesljivi. Ob tem se seveda nujno poraja vprašanje, kako da si mežiški rudarji niso pravočasno poiskali novih rudišč? Predstavniki kolektiva so povedali, da z denarjem, ki so ga po najboljših močeh lahko namenili za raziskovalna in sledilna dela, ni bilo mogoče pravočasno pripraviti izkoriščanja novih rudišč. Krediti, ki so jih dobili za raziskovalna dela, pa niso omembe vredni. Navzlic temu so zadnjih deset let uspevali ohraniti vsebnost kovine na razmeroma rentabilni ravni in so poleg tega še povečevali proizvodnjo. Zadnji dve leti pa je vsebnost kovine zdrsnila pod mejo rentabilnosti. KJE JE REŠITEV? V rudniku pravijo, da bi v prihodnje 'ohranili le odkope, kjer je mogoče kopati rudo z večjo vsebnostjo kovine, medtem ko bi opustili nerentabilne« odkope. S takimi ukrepi bi skoncentrirali delo v jami, kar bi znižalo stroške za proizvodnjo rude. S tem bi nekoliko zmanjšali število rudarjev, ki bi pa dobili zaposlitev deloma pri obsežnejših raziskovalnih delih, deloma pa v tovarni akumulatorjev v Žerjavu. Zaradi zmanjšanega obsega dela v rudniku zato ne bo noben rudar brez zaposlitve. Poleg teh so sprejeli še druge ukrepe: izboljšali so delovno disciplino, sprejeli so bolj racionalno organizacijo dela in poslovanja, izvedli so splošno akcijo zniževanja stroškov, osebne dohodke pa so znižali do skrajne spodnje meje. ' Najbolj pestijo rudnik velike družbene dajatve. Te so bile v deležu neto produkta zastopane: leta 1962 z 62 %, leta 1964 s 54 odstotki, leta 1965 s 42 %, leta 1966 — v začetku izvajanja gospodarske reforme s 33 %; tedaj je bil rudnik iz več vzrokov, predvsem po zaslugi proizvodnje akumulatorjev, tudi najuspešnejši v poslovanju; leta 1967 je bil delež družbe pri ustvarjenem neto produktu 40 odstotkov in v prvem polletju letošnjega leta 52 %. Zaradi narave proizvodnje je delež osebnih dohodkov zelo visok, ustrezno temu so tudi visoki družbeni prispevki iz osebnih dohodkov. Poleg tega plačuje rudnik znatne obresti od poslovnega sklada in visoke obresti od kreditov. Skoraj tri četrtine potrebnih obratnih sredstev so krediti! Ne glede na višino ostanka čistega dohodka za sklade so družbene dajatve konstantne vse dotlej, ko je podjetje zaradi poslovnih izgub prisiljeno zmanjševati osebni dohodek. V rudniku tudi menijo, da je neskladno z gospodarskim položajem podjetja dejstvo, da redno plačujejo obresti od poslovnega sklada, ki bi naj bile v bistvu dokaz družbene rentabilnosti, četudi poslujejo iz izgubo. Po vsem tem sodijo v mežiškem rudniku, da jim družba ne bi smela odreči pomoči. Pomoč vidijo predvsem v znižanju družbenih prispevkov, kot so obresti od poslovnega sklada, zveznih in republiških prispevkov od osebnih dohodkov, prispevka za vodni sklad in znižanje obrestnih mer za' kredite oziroma v dolgoročnih kreditih za obratna sredstva in za sledenje novih rudišč. S tem in z notranjimi sanacijskimi ukrepi bi podjetje poslovalo kolikor toliko rentabilno. I. VRHOVCAK Sloveniji nimamo naftnih polj, proizvodnja zemeljskega plina je minimalna, kako se bomo z obojim oskrbovali? Nafte ne bo niti v jugoslovanskem merilu zadosti, v veliki meri bomo vezani na uvoz. Glede ria odločilen pomen naftnih derivatov in plinov v energetiki in v predelovalni industriji — v omenjenih 43 odstotkih ni upoštevana bodoča poraba teh surovin za kemično predelavo in druge tehnološke potrebe izven energetike — kaže izdelati študije za skupni naftni in plinski oskrbovalni sistem. Šele po teh temeljitih in vsestranskih analizah bi lahko ugotovili, ali bi bilo smotrno zgraditi lastno rafinerijo z ustreznim transportnim sistemom za surovo nafto in za njene derivate ter lastni plinski sistem s transportnimi potmi vred, vrh tega pa še lastne napajalne in dopolnilne vire v krajih največje porabe — ali pa bi bilo gospodarjenje, če bi se kako drugače oskrbovali s tekočimi in plinskimi gorivi. Posebej poudarjam, da slovensko gospodarstvo daje prednost tistim cenenim virom energije, ki zagotavljajo redno preskrbo. Do bodo odločitve čim manj tvegane, so potrebne še kompleksne študije in analize posameznih problemov. Sodobni energetski viri bodo imeli v prihodnje prednost. Mednje sodi tudi nuklearna energija. Ali naših uranovih ležišč ne bomo izkoristili? V projektu energetike je uran upoštevan. Preden zgradimo nuklearno elektrarno, čakajo strokovnjake še različne raziskave. Pravzaprav so že v teku, le pospešiti jih bo treba, da bomo uran čimprej pridobivali in predelovali. . \ Brala sem, da strokovnjaki sestavljajo že celo zvezni perspektivni program za razvoj energetike. Ali bo v celoti upošteval program Slovenije? Zvezni program bi moral temeljiti na razvojnih programih vseh republik in avtonomnih pokrajin. Doslej ga je izdelala šele Slovenija. Prepričan sem, da bodo druge republike to nalogo in obveznost pravočasno opravile, kajti zvezni program mora upoštevati ekonomske prednosti posameznih republiških programov, kar bo razvidno šele ob medsebojni primerjavi. Obvezno mora, na primer, upoštevati ceno energije na mestu, kjer se uporablja. MARIOLA KOBAL Prišlo nam je v navado, da smo kot - potrošniki alergični na našo trgovino. Že ob malo večjem nakupu uperimo vanjo prst: oderuška, ■»>**»«-j a« n n ■■■■■i»bsb»i!«!b*8 a T^Ta Slovenskem je še vedno kar precej zelo površnih (da 71 @ rečem kaj hujšega) komentarjev o stanju na tako imenovanem negospodarskem področju, Po mnenju nekaterih je ta področje neproduktivna družbena režija, neke vrste »nujno zlo«, ki ga je treba čimbolj omejiti, kajti sicer bo gospodarstvo ovirano v svojem razvoju, Posamezniki (na srečo le■ posamezniki) večkrat kar vsevprek mlatijo z izrazi »administracija«, »uradništv »birokracija«, »neproduktivne dejav- _ nosti« ter kar je še takih poglavitnih grehov v naši družbi. ; Pri tem pa (zavestno ali ne) pozabljajo, da med negospodar-S ske dejavnosti uvrščamo: šolstvo, znanost, kulturo, zdravstvo, ! socialno varstvo, banke, zavarovalstvo, državno upravo, pra-5 vosodje, zaposlene v družbenih organizacijah, zbornicah, profesionalne poslance itd, Te dejavnosti pa so v vsaki sodobni družbi zaradi družbene delitve dela gospodarstva prav toliko potrebne kot neposredni proizvajalci, Cim bolj je razvito gospodarstvo, tem bolj morajo biti razvite tudi te dejavnosti, saj so integralni del celotnega družbenega dela. Iz take usodne povezanosti gospodarstva in tako imenovanih negospodarskih dejavnosti sledi tudi tale resnica; gospodarstvo se razvija v smeri kvalitete in kvantitete (čim bolj se uresničuje reforma, tem bolj je to res), zato se morajo v taki smeri razvijati tudi šolstvo, znanost, zdravstvo, kultura, varstvo in druge negospodarske dejavnosti. In prav zaradi tega racionalizacija na negospodarskih področjih ne more pomeniti zmanjšanja celotne dosežene ravni in s tem celotnih potrebnih finančnih sredstev, pač pa čedalje smotrnejšo notranja organizacijo in porazdelitev sredstev, zboljševanje kvalitete in smotrno, z razvojem gospodarstva uskladeno, razširjeno reprodukcijo. I Negospodarstvo ni I »administracija« V navedenem smislu moramo obravnavati tudi število za-{ ppslenih, ki jih je na negospodarskem področju v Sloveniji 74 a tisoč, to je 14,7 °/c od skupnega števila zaposlenih v družbenem j sektorju. V zahodnih evropskih deželah je ta odstotek marsikje neprimerno višji, prav tako pa skoraj v vseh vzhodnoevropskih. Po uradnih statističnih podatkih (glej npr. Mesečni statistični pregled SR Slovenije, št. 11/1968) je število zaposlenih v devetih mesecih letos v primerjavi z enakim časom leta 1967 OSTALO NE1ZPREMENJENO (indeks = 100) v znanosti, kulturi in prosveti, v bančništvu in zavarovalstvu, ter v socialnem zavarovanju, medtem ko se je v zdravstvu CELO ZMANJŠALO za 1,5 % (od 20.100 na 19,800). V tem času se je število zapo-« slenih povečalo le v šolstvu za 2,8 °/o (od 21.000 na 21.600), v so-: cialnem varstvu za 5 % (od 6000 na 6300) ter v pravosodnih S organih, milici in državni upravi za 3,6 % (od 8300 na 8600). i Zanimive so tudi primerjave sedanjega števila s številom v le-‘ tu pred reformo (1964). V teh štirih letih se je število zaposlenih v šolstvu povečalo za 11 % (pretežno zaradi novih oddelkov), v socialnem varstvu za 12 % (zaradi novih kapacitet) in v zdravstvu za 1,5 %, v znanosti, kulturi in prosveti Je ostalo število neizpremenjeno, ZMANJŠALO PA SE JE ŠTEVILO ZAPOSLENIH V UPRAVNIH IN PRAVOSODNIH ORGANIH KAR ZA 18 %, V SOCIALNEM ZAVAROVANJU ZA NAD 17% IN V BANČNIŠTVU TER ZAVAROVALSTVU ZA NEKAJ NAD 3 7«. In še to. Pretežno število novih zaposlitev v družbenih j službah gre na račun strokovnih delavcev (profesorjev, pred-i metnih učiteljev, zdravnikov, ekonomistov, pravnikov itd.) s čimer se zboljšuje kvalifikacijska struktura in s tem tudi kvaliteta dela. Resen analitik bi torej težko našel razloge za trditev, da se »administracija« na negospodarskem področju povečuje nesmotrno. Pretirana je tudi trditev, češ da je letos naraslo število zaposlenih predvsem v družbenih službah in le za malenkost v gospodarstvu. Izkaže se namreč, da to »veliko« povečanje števila zaposlenih v dmžbenih službah (za 1,1 %) pomeni le _ 800, pa še to v veliki večini na račun tako potrebnih dejavnosti, i kot sta šolstvo ter socialno varstvo, in znotraj tega števila i skoraj nič na račun »administracije«. Prepričani smo, da bomo imeli iz leta v leto več učiteljev, 5 zdravnikov, medicinskih sester, socialnih delavcev, gledaliških S g igralcev, knjižničarjev in drugih »negospodarskih« poklicev. In | { zaskrbljeni bi morali biti, če bi se nam to število ne večalo, S kajti to bi bil znak, da naš razvoj v smeri socializma ni skla-i den in vsestranski. SLAVKO GRČAR ■iiimiiiiiiiiiiiiinBiBnimmiiiiiiiiiiiiimmiiimimiiimiiimnMHiiiimiimi NA DOLENJSKEM SO PROT! ZVIŠANJU PARTICIPACIJE ZAVAROVANCEV. PROBLEME ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA JE TREBA REŠEVATI PREDVSEM S PRIMARNIMI VIRI SREDSTEV SINDIKATI: ODLOČNO ZA SOLIDARNOST Minule dni je bilo na Dolenjskem več posvetovanj in pogovorov o problematiki zdravstvenega varstva in zavarovanja delavcev ter o instrumentih za financiranje zdravstvenega zavarovanja delavcev v prihodnjem letu. O teh vprašanjih je bila v Novem mostu v ponedeljek, 9. decembra, popoldne tudi razširjena seja občinskega sindikalnega sveta. Na tej seji so se po izredno živahni razpravi zavzeli, da je treba reševati probleme zdravstvenega varstva iti zavarovanja predvsem s primarnimi viri sredstčv, ki omogočajo solidarno vlaganje vseh zavarovancev. Zato se je občinski sindikalni svet zavzel za povečanje stopnje osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje od sedanjih 5 na 5,3 odstotka. V razpravi na razširjeni seji občinskega sindikalnega sveta Novo mesto so poudarili, da participacija zavarovancev k posameznim zdravstvenim storitvam in izredni prispevek nikakor ne smeta biti sredstvo za dodatno financiranje zdravstvenega varstva in zavarovanja. Zato je sindikat proti vsakemu zviševanju participacije, zlasti še, ker pomeni to dodatno obremenitev bolnega zavarovanca in ruši načelo solidarnosti zavarovancev pri obremenitvi. Občinski sindikalni svet je dal tudi priznanje zdravstveni službi v novomeški občini, ki se je uspela razmeroma dobro vključiti v reformna prizadevanja in racionalizacijo zdravstvene službe na Dolenjskem, hkrati pa je priporočil vsem porabnikom sredstev iz sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev naj si v tej smeri prizadevajo tudi v prihodnje. Gospodarskim organizacijam je sindikat priporočil, naj z razumevanjem sprejmejo predlog o povišanju stopnje osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje, same pa naj posvetijo več skrbi preventivni dejavnosti in zmanjšanju obolenj na delovnih mestih ter nesreč pri delu. Prav tako naj bi v delovnih organizacijah analizirali tudi izplačevanje nadomestil za bolniške izostanke. Sodijo namreč, da so ta nadomestila ponekod nižja \s1spzrs3r POHIŠTVO od minimalnih potrebnih sredstev za življenje, kar bo treba seveda spremeniti. In končno se je občinski sindikalni svet odločno zavzel še za to, da bi strokovna zdravstvena služba v republiki prihodnje leto izdelala perspektivni program razvoja in določila normative za nadaljnjo dejavnost zdravstvene službe, ker bo 1? na osnovi tega moč zdravstvu dejansko zagotoviti sredstva, ki jih za svojo dejavnost potrebuje. Ta stališča občinskega sindikalnega sveta je usvojila tudi skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev na seji, v torek, 10. decembra, ko je sprejela instrumente za financiranje sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev v prihodnjem letu in finančni načrt sklada za 1069 leto. Pri tem so sklenili stopnjo osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev v prihodnjem letu povečati od sedanjih 5 na 5,3 odstotka, medtem ko bodo stopnje dodatnega prispevka, ki ga plačujejo delovne in druge MARIBORSKA KOMUNALNA SKUPNOST SOCIALNEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV Potrebno se bo držati okvirov Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja je v ponedeljek razpravljala o poslovanju sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev za prvih 10 mesecev letos in o finančnem načrtu z prihodnje leto. Sklenili so, naj bo stopnja osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje 5j3 °/o od kosmatega dohodka. Obenem so opozorili na povečanje izdatkov za zdravila in zdravljenje v specialističnih ambulantah, saj so prvi kar za 22,37 °/o višji, kot pa je predvideval plan, za specialistično zdravljenje pa so porabili 897,367 dinarjev več, kot pa so planirali. Kljub temu, da je finančna situacija sklada ob 10-mesecčni bilanci ugodnejša zaradi izrednega porasta dohodkov v okto- KRAJEVNIM SKUPNOSTIM V ZAGORJU ŠIRŠO DRUŽBENO PODPORO Premajhen vpliv proizvajalcev mSSm Čeprav ne bi radi ocenjevali delo zagorskih krajevnih skupnosti, vendarle ne bo odveč ugotoviti le nekaj dejstev, po katerih bo moč širše presoditi pomen in vlogo teh organov družbene samouprave. Krajevne skupnosti so preveč prepuščene same sebi. Zato bo držalo mnenje poznavalcev, da so nekakšni samorastniki. Jedra skupnosti so v največ primerih samo izvršni odbori in skupščine. Organizacije Socialistične zveze bi morale kajpak podpirati prizadevanja skupnosti, vendar je podpora tako minimalna, da je škoda izgubljati o tem kaj dosti besed. Morda bo dovolj ugotovitev, da nekatere krajevne organizacije SZDL niti ne poznajo programov teh skupnosti. Nekaj podobnega bi lahko trdili tudli za krajevne organizacije ZK. Članstvo ZK doslej še ni našlo priložnosti, da bi tehtr > razpravljali o tem, kako poživiti in izboljšati, zlasti pa pomagati skupnostim k hitrejšemu razvoju. V dosedanjem delu vodstva krajevnih skupnosti menda najbolj pogrešajo širšega sodelovanja občanov in zlasti neposrednih proizvajalcev. 2e res, da so potrebe tiste, ki ljudi na ta ali oni način navajajo k povezovanju za ureditev teh ali onih problemov. Toda marsikatere potrebe bi krajevne skupnosti hitreje zadovoljevale, če bi posamezni delovni kolektivi spoznali, da so njihovi zaposleni tudi občani in potrošniki in da bi torej podpora in pomoč, ki bi jo nudili tem skupnostim, bili v korist delovnih ljudi. Nekatere krajevne skupnosti se ogrevajo za to, da bi njihovo problematiko tu in tam uvršča- Ste slišali ... da bi potrebovali ob sobotah na meji v Šentilju 10 ali 12 ljudi, dela pa jih le 6 ali 7. Promet je tu porasel v zadnjih letih za 50 odstotkov, število zaposlenih carinikov pa le za 10 odstotkov. Ker za nadure ni denarja, zaenkrat še ni izgledov, da bi lahko zastoj pri delu ublažili. li na dnevne rede sej zborov delovnih skupnosti občinske skupščine. Pri tem vodstva teh skupnosti menijo, da bi odborniki teea zbora utegnili postati širši povezovalci delovnih ljudi s temi organi družbene samouprave, Predvsem pa bi odborniki utegnili pomagati krajevnim skupnostim s svojimi izkušnjami bodisi v raznih komisijah ali drugod, S tem v zvezi je zanimiv predlog, naj bi v prihodnje volili v izvršne odbore in skupščine krajevnih skupnosti več neposrednih proizvajalcev. S tem bi dejansko izboljšali delo teh organov družbene samouprave. Izkušnje namreč kažejo, da so neposredni proizvajalci prinesli v te organe družbene samouprave precej svežine in da so znatno lažje izvajali zastavljene programe. -m- bru oziroma zaradi izrednega dotoka sredstev osnovnega in dodatnega prispevka in da se je v sklad zdravstvenega zavarovanja nateklo 2,64 odstotka več sredstev, kot pa so jih načrtovali za letošnjih 10 mesecev, so na skupščini ponovno opozorili na skrajno štednjo pri izdatkih za zdravila, zdravljenje v specialističnih ambulantah in pa tudi na delno prekoračitev izdatkov za bolnišnično zdravljenje, V mariborski komunalni skupnosti so izdatki za zdravstveno varstvo za eno zavarovano osebo za 2,77 odstotka višji od povprečnih izd a tleov v SRS, Predvidevajo, da bo sklad letos imel 1,700.000 din primanjkljaja. © DRAVOGRAD V Gradbenem podjetju so sklenili, da bodo začeli za člane delovne skupnosti nekajkrat na leto izdajati poseben informativni bilten, V prvi številki, ki bo kmalu izšla, bo informacija o gospodarjenju v podjetju v prvih devetih mesecih, okvirni proizvodni načrt za prihodnje leto, teze za nov način delitve osebnega dohodka ter druge novice o poslovanju in problemih samoupravljanja. I. P. Finančni načrt dohodkov in izdatkov sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev v komunalni skupnosti socialnega zavarovanja Maribor računa za prihodnje leto s tremi bistvenimi elementi financiranja: osnovni prispevek naj bi bil 0,3 odstotka od bruto osebnih dohodkov, dodatni prispevek 35 odstotkov od sredstev osnovnega prispevka, medtem ko so računali, da bo povišanje bruto mase osebnih dohodkov v naslednjem letu za 7 odstotkov. Povišani odstotek osnovnega prispevka in spremenjeni prispevek dodatnega prispevka pa pomenita minimalno obremenitev gospodarstva, in sicer le za 0,03 odstotka. Zaostrili pa so v mariborski komunalni skupnosti določeno letno povprečje bolezenskih izostankov na zaposlenega zavarovanca na 5,5 delovnih dni. Finančni načrt za prihodnje leto predvideva, da se bo zbraio v skladu zdravstvenega zavarovanja delavcev 120.607.000 dinarjev. Ce se bodo njihova predvidevanja, ki so jih načrtovali, uresničila, predvsem če bodo tudi dohodki sklada porasli za toliko, kot so računali, potlej menijo, da ne bo treba obremenjevati zavarovanca z dodatnimi participacijami in plačili zg zdravstveno varstvo. Seveda pa bo potrebna kar največja štednja. vAAA✓W^AAA/WW^A^/WV^A^^/WWW/ywWš/^AArAAAAA/VW^WWWWV^^AAA<^AAA^Arv^A^r✓VVA^ VELEBLAGOVNICA tsf Ikt nama :3 priporoča potrošnikom hiter, sodoben in cenen nakup vseh potrebščin, za sebe. za družino, za dom In za gospodinjstvo: 9 potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje: ® za tuje kupce je v hiši menjalnica. LJUBLJANA Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah: TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, VVolfova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, Kidričeva ulica 1 a organizacije, državni organi in zavarovanci od dopolnilnih dohodkov nespremenjene. Zn povečanje stopnje osnovnega prispevka so se odločili na osnovi izračunov, ki kažejo, da sedanja stopnja ne zagotavlja dovolj sredstev za nemoteno opravljanje zdravstvenih storitev, zato sklad zdravstvenega zavarovanja delavcev že nekaj let posluje z izgubo. S tem povečanjem stopnje predvidevajo* da bodo v prihodnjem letu za zdravstveno varstvo lahko zagotovili 6 odstotkov več sredstev kot letos. Pri tem računajo tudi na 8-odstotno povečanje bruto osebnih dohodkov zaposlenih na območju komunalne skupnosti; od katerih se plačuje osnovni prispevek. Na seji skupščine so pooblastili izvršni odbor, da do 15. januarja prihodnjega leta pripravi vse potrebno za sklenitev splošnega sporazuma, do konca februarja pa naj bi že sklenili pogodbe z zdravstvenimi zavodi' Pri tem so poudarili, da pogodbe nikakor ne smejo presegati po finančnem načrtu predvidenih dohodkov iz sklada. R. S Na M c i cer o 0 DRAVOGRAD Delavski svet pri obrtnem podjetju Monter je odobril sindikatu 10.000 novih dinarjev za obdaritev otrok članov delovnega kolektiva ob novem letu. Na občnem zboru sindikalne organizacije v obrtnem podjetju Monter, ki bo 22. decembra, bodo razen tekočih problemov in novega pravilnika ter poslovanja podjetj® posebej govorili še o sodelovanju sindikata s samoupravnimi organi, ki je sedaj nezadovoljivo. I. P. I © MURSKA SOBOTA Občani Murske Sobote so s® z referendumom zavestno odločili za ponovno uvedbo krajevnega samoprispevka za nadaljnjih pet let. Za samoprispevek je glasovalo 87,62 odstotka vseh, ki so vpisani V volilne imenike. © DUPLEK Po devetih letih nestrpnega pričakovanja so minuli teden odprli vrata novih prostorov zdravstvene ambulante, ki sodi k zdravstvenemu domu Maribor. © SLOVENJ GRADEC Pri gozdnem gospodarstvu v Slovenjem Gradcu bodo odslej enkrat mesečno za sodelavce izdajali informativni bilten Obvestila, ki bo prinašal novice s področja poslovanja, samoupravljanja ter druge zanimivost; iz gozdarstva in delovne organizacije. Prva številka, ki je izšla konec novembra, prinaša zapis o izobraževanju gozdnih delavcev, pocenitvi gozdarske proizvodnje viharju na Olševi, ki je podjetju povzročil veliko škodo, ter nekatere druge zanimivosti iz posameznih ekonomskih enot. I. P. 'AAAryw\A^7Vwwvwwwvww'7^\TT / r r yxv^y^z>v^/^/^y^y^y^/^y^z^yv^/x/^y^Ayv^/^/^/^/^AZV^/^.AZ^AA/VV^y^zv^A/^zv^AZ^zv^/\z^z^y^z^z^/^z^/^A/^z\z^/^z^✓v^/^AAVv^/^ Glasilo republiškega sveta ZSJ za Slovenijo, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga u<>idniški odbor. Glavni in odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva in uprave. Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 813/VI telefon uredništva 316-672, 316-695, 312-402 in 310-033, uprave 310-033. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-901, devizni račun pri Kreditni banki in hranilnici Ljubljana, št. 501-620-7-32000-10-3204-486. — Posamezna številka stane 50 N-par — 50 S-din — Naročnina je četrtletna 6,50 N-din — 650 S-din — polletna 13 N-din — 1300 S-din in letna 26 N-din — 2900 S-din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tisk in klišeji CZP »Ljudska pravica# Lltihliana Is našf> firushf* lll!lllllllllllllllllllllllllllllllillilllllllllll!lllllllll|]!!llllll!l| POGOVOR Z UPRAVLJAVCI ®|| POMOČ IZ PARIZA Če še niste bili v Kamniku, oglejte si ga! Fasade hiš so prenovljene, po ulicah stoje plinske svetilke, nad trgovinami in obrtnimi delavnicami pa vise stara cehovska znamenja. Nad pekarijo je obešen velik rogljič, nad čevljarsko delavnico škorenj — domiselno kombiniranje novega s starim. »Mi svojega obeska še nimamo,« se je začel opravičevati MILOŠ MEHORA, direktor Zavoda za zaposlovanje invalidov in drugih oseb. »To pa zato, ker smo se v nove prostore preselili šele pred kratkim. Imeli pa ga bomo, prav tako lepega, kot drugi. Načrt zanj vam lahko že pokažem: izdelal ga je naš kamniški arhitekt.« »Kdaj pa ste se preselili?« sem vprašal. »Ni šf dolgo tega.. Bolje pa bo, če vam povem kar zgodbo o naši selitvi. Lani decembra so imeli v podjetju reelekcijo in izvoljen sem bil za novega direktorja. Kmalu nato sem izvedel, da je v samem središču mesta naprodaj stara stavba. Ker je bil kolektiv ves čas priden in varčen, smo imeli zadosti denarja, da jo kupimo. Za dvonadstropno hišo smo odšteli 15 milijonov starih dinarjev in potem še nekaj milijonov, da smo jo preuredili.« »Kako pa ste jo uredili?« »Spodaj smo naredili moderen trgovski lokal in dve majhni pisarni, v prvem nadstropju smo uredili delavnico, drugo nadstropje pa je namenjeno za razširitev.« »Ali niste včasih poleti pošiljali delavce na neplačan dopust, sedaj pa govorite o razširitvi. Kako to?« »Iz lastnih sredstev smo kupili usnje in že poleti začeli delati usnjene zimske plašče s kožnato podlogo. Delavci so bili sprva nezaupljivi: denar, ki so ga v toliko letih privarčevali, bi naj sedaj vložili v toliko usnja? Pa smo ga in sedaj ni nobenemu žal. Poletno zalogo smo takoj razprodali, sedaj pa imamo toliko naročil, da jih sploh ne moremo dohajati. Število naših odjemalcev se je povečalo za več kot polovico, sredstva, ki smo jih vložili v material, so se vrnila in v sklade je tudi že začelo pritekati.« »Kako to, da je promet tako zelo narastel?« »Predvsem, letos je usnjena konfekcija zelo moderna. Mi pa iz usnja izdelujemo moške suknjiče vseh vrst in krojev, plašče za moške in ženske, športne jopiče in drugo usnjeno konfekcijo.« »Letos vam je torej po zaslugi Pariza in drugih modnih centrov padla sekira v med. Kaj pa v prihodnje?« »Strokovnjaki napovedujejo, da bo usnjena konfekcija moderna tudi še prihodnje leto. Letos tržišče išče nas, ne sme pa pri tem ostati. Tudi mi moramo stopiti potrošniku nasproti. Poslušno sledimo vsem modnim krikom in pripravljamo se, da se bomo pojavili s svojimi izdelki tudi na različnih sejmih, mode.« »Ali boste na teh sejmih nastopali sami ali v sodelovanju s sorodnimi podjetji?« »Malo mislimo na Toko. Skupaj bi lahko nastopali na sejmih mode. Oni z usnjeno galanterijo, mi pa s konfekcijo!« »Kaj še nameravate storiti v prihodnje?« »Sedaj samo delamo. Ko bo okoli februarja popustil naval na zimsko konfekcijo, se bomo začeli resno pripravljati že za prihodnjo sezono. Na vsak način moramo našo proizvodnjo povečati: letos bi lahko prodali dvakrat toliko, kot naredimo. Večjega števila novih delavcev ne mislimo zaposlovati; mi, ki smo že tukaj, moramo drugače delati. Izhod je torej v serijskem delu: načrt za prehod na serijsko proizvodnjo že dela neki naš zunanji sodelavec. Potem bomo lahko tudi izboljšali osebne dohodke, ki so pri nas nizki. Do sedaj smo naredili že več korektur, spremeniti pa moramo sam sistem. Primerno moramo nagrajevati delavce, ki so že dalj časa pri nas: njim se moramo zahvaliti, da smo svojo proizvodnjo nekaj že modernizirali in da jo še bomo.« MATJAŽ VIZJAK Namesto novoletnih čestitk: prispevek za gradnjo Onkološkega inštituta! Lani se je prošnji upravnega odbora sklada za gradnjo Onkološkega inštituta v Ljubljani, naj podjetja namesto novoletnih čestitk svojim poslovnim prijateljem in partnerjem sredstva namenijo za gradnjo Onkološkega inštituta, odzvalo lepo število delovnih skupnosti. Tudi letos odbor sklada prosi delovne skupnosti in posameznike, da bi namesto novoletnih čestitk darovali za to namenjena sredstva skladu. Seznam vseh darovalcev bomo objavili v skupnem oglasu za novo leto zadnji teden v letu 1968, za zanmdnike pa v začetku januarja 1969 v Delavski enotnosti. ^Pravni odbor sklada za sradnjo novega Onkološkega in-fbtuta v Ljubljani upa, da mu Do tako uspelo zbrati sredstva, ki še manjkajo za to, da bi spomladi 1969 začeli z gradnjo Prvega objekta za zdravljenje z obsevanjem. Z novim letom bo začela obratovati najsodobnejša aparatura za obsevanje s kobaltom — theratron 80, ki 6p jo že nabavili s sredstev sklada in ki spada k opremi novega inštituta, čeprav je sedaj začasno nameščena v starih Prostorih, oziroma v adaptirani ^voriščeni stavbi Onkološkega *hštituta. Kar 60 milijonov S-din je gradnjo novega inštituta zbrala šolska mladina. Akcijo Obiranja sredstev so začeli v ?aiu in je trajala do oktobra. Vanjo se je vključila mladina iz 1050 osnovnih in srednjih šol Slovenije. Pred praznikom republike so naj prizadevnej ši m šolskim kolektivom razdelili v znak priznanja praktične nagrade. »Ta človeška akcija po šolah je pokazala svojo plemenitost, moralno oporo in zagotovilo, da še niso pozabljeni svetli človeški ideali: plemenitost, medsebojna pomoč in tovarištvo,« je med drugim poudaril na slovesnosti, kjer so se zbrali predstavniki nagrajenih šol, predsednik sklada doc. dr. Rado Poljanšek. Letno v Sloveniji odkrijejo okoli 3500 ljudi, ki na novo ohole za rakom, okoli 2500 pa jih letno umre za to zahrbtno boleznijo. Po grobi presoji to pomeni, da le 30 odstotkom bolnikom uspejo rešiti življenje. Dosedanji dosežki znanosti na tem področju pa pričajo, da v svetu rešijo življenje mnogo večjemu odstotku bolnikov in tudi pri nas pravijo strokovnjaki, da bi lahko rešili življenje vsaj polovici bolnikov, če bi vse možne ukrepe, ki jim jih nudi znanje, lahko tudi zares izvajali. Zato pa je potreben prostor in potrebne so sodobne aparature, kar vse bo mogoče dobiti le s sodelovanjem in prispevki delovnih skupnosti in posameznikov. © ZASAVJE V okviru novega Zdravstvenega doma Zasavje, ki deluje za območje občin Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi. si zadnje čase prizadevajo, da bi zdravstveno službo organizirali kar najbolj racionalno in učinkovito. Tako so že enotno organizirali zdravstveno službo po specialnostih, v nekaterih službah pa so dosegli t. i. »strokovno povezanost« s Splošno bolnišnico Trbovlje, kar se je pokazalo kot izredno uspešno in učinkovito zlasti še pri varstvu žena. PODOBE NAŠEGA ČASA danji strukturi in situaciji. Tako se jaz na primer odločno strinjam s postavko, da sc naš delovni človek že uveljavlja kot temeljni nosilec v združenem delu, kakor tudi, da so že bile premagane mnoge etatistične spone, s čimer sta se močno razširili materialna in socialna baza nosilcev napredka. Res pa je, da smo se doslej premalo in da se nja marsikje spreminjajo v fasado, za katero različne skupine in monopoli poskušajo odločati v nasprotju s temeljnimi interesi delovnega človeka in širše skupnosti. Dobro se moramo zavedati, da je bitka za socializem hkrati tudi bitka za demokracijo in narobe. Miselnost, ki utira pota napredku, ki spreminja obstoječe stanje in zaostale pogle- za polno realizacijo njegove osebnosti tako pri kreiranju družbenih odnosov kot v celotnem našem družbenem življenju. Dva člana predsedstva razgreto zaploskata, sejna soba pa sramežljivo povesi oči. Čez čas šepne nekdo v tretji vrsti sosedu: — Si razumel, kaj je hotel reči? __ No, eden mora biti prvi! Kdo bo? se spodbudno nasmehne predsednik delovnega predsedstva. Bi ti, Janez? Sejna soba: upre oči v sredo druge vrste, vendar Janez ne vstane, le hitro ustreli: — Ne, Jože, danes nisem Pripravljen! In nič ne kaže, da mu je nerodno! — Če že eden mora, bi pa jaz! reče nekdo v kotu. — Prosim, tovariš! se oddahne predsednik. Samo trenutek — zaradi zapisnika. Kako se pišete? — Peter Porenta iz večernega tečaja. Tovariši in tovarišice, če dovolite, bi sc tudi jaz rad izjasnil v zvezi s tezami in misftm. da tudi še nekateri drugi tako mislijo, da jih ne smemo a priori odkloniti kot nekonkretne in nerazumljive, ampak jih moramo Predvsem smatrati kot racionalno osnovo za razčiščcnjc marsikaterega aktualnega in Perečega problema v naši sc- Konstruktivna zavzetost moramo v bodoče bolj obrniti k samoupravljanju in njegovi notranji graditvi, da bodo delovni ljudje reproducirali družbeno lastnino, razvijali družbene odnose in preprečevali deformacije v socialističnih družbenih odnosih. V tej smeri so potrebne dopolnitve in stalno dograjevanje samoupravnega sistema tako v posameznih delovnih organizacijah kot tudi v povezovanju samoupravnih dejavnikov na vseh ravneh. Predvsem pa je potrebna stalna akcijska prisotnost vseh subjektivnih sil ter borba proti vzrokom lo-kalizma, partikularlzma in drugih podobnih pojavov. Dati moramo vso podporo tistim silam v združenem delu, ki premagujejo obstoječe stanje, istočasno pa ne smemo spregledovati pojavov, ko se nerazvite oblike samoupravlja- de, ki se zavzema za gospodarsko in družbeno reformo, se spopada z zaostalostjo, konservativno ali celo reakcionarno miselnostjo, ki vleče družbo nazaj. Prisotne so tako tehnokratske kot managerske težnje, zato pa postaja samoupravni položaj delovnega človeka izredno važen vir stimulacije za njegovo delo, zaradi česar ne smemo zanemariti tudi njegove materialne stimulacije. Skratka, jaz stojim na stališču, da je pot do brezrazredne družbe dolga in naporna in da moramo na njej nenehoma premagovati notranja nasprotja, ki izhajajo iz ostankov razrednih odnosov in konfliktov različnih interesov delovnih ljudi. Tovariši, mislim, da smo v tej zvezi še nadalje dolžni posvetiti vso ustrezno skrb našemu delovnemu človeku in se zavzeti — Ne! Imam pa občutek, da sem to že nekje slišal, samo ne morem se spomniti, ne kje, ne kdaj ... Tudi eden od članov predsedstva, ki je ploskal, sc skloni k sosedu: — Kako jasna in konstruktivna zavzetost, kaj! Kdo bi si mislil, da lahko tudi med mladimi naletiš na takšno široko razgledanost v pereči družbeni problematiki. Kako se že piše, preslišal sem? — Peter Porenta! — Zapiši si! Mislim, da bi lahko postal kader, ne? čas je, da konkretno izpeljemo novi kurz, da je treba z mladimi, ustvarjalnimi silami osvežiti naše vodstvene strukture. Imej ga v evidenci, govori z njim in če boš videl, da je res kader, ga čimprej kandidiraj! VINKO BLATNIK OROČAJO Vseh smotrov reorganizacije zdravstvene službe v revirjih za zdaj še ni bilo mogoče uveljaviti. Ta služba je še vedno razdrobljena, kar ■ jo draži, hkrati pa onemogoča smotrnejšo organizacijo. Manjka pa tudi strokovnjakov. Pa tudi če bi strokovnjaki bili pripravljeni priti in delati v revirjih, ni zanje stanovanj. Ta problem bo mogoče verjetno edino uspešno rešiti le s sodelovanjem in velikim razumevanjem delovnih organizacij in občinskih skupščin. | @ LITIJA | Kam z delavci? Čeprav se je v terciarnih dejavnostih v zadnjem času pove-§} čalo številc zaposlenih in tudi večina industrijskih delovnih J organizacij zaposluje novo delovno silo, pa je na litijskem ob~ E močju 100 manj zaposlenih, kot jih je bilo lani. V nekaterih de-E lovnih organizacijah, kjer imajo v načrtu nadaljnjo moderniza-B cijo proizvodnje, pa se bo že v letu 1989 pokazal višek delovne 1 sile. Odborniki litijske občinske skupščine menijo, da morajo deli lovne organizacije zagotoviti ustrezno zaposlitev za vse tiste, ki Ir bodo odveč spričo modernizacije proizvodnje (vš) | © TRBOVLJE Namesto 53 let 54 odbornikov Volilna komisija pri občinski konferenci Socialistične zveze S Trbovlje je sprejela predlog, da naj bi imela skupščina občine 1 Trbovlje namesto 58 v prihodnje samo 54 odbirnikov tako, da' bi | imela občinski zbor in zbor delovnih skupnosti vsak po 27 od-B bornikov. Spremembo števila odbornikov občinske skupščine in §3 števila volilnih enot bo volilna komisija pri občinski konferenci S SZDL Trbovlje predložila v razpravo občinski skupščini. | (vš) | © MARIBOR Mladinci so dali kri Novoizvoljeno predsedstvo Zveze mladine Tovarne avtomo-i bilov in motorjev v Mariboru je pred kratkim organiziralo E akcijo darovanja krvi za mariborsko bolnišnico. Stiriinštirideset §§ mladink in mladincev, povečini neposrednih proizvajalcev, je 1 dalo kri in s tem izpričalo svojo humanost in solidarnost. 1 A. Z. | 0 SLOVENSKE KONJICE Skrb za zaposlitev deklet V občini že nekaj let ugotavljajo, da je za dekleta, ki konji čajo obvezno osemletno šolanje vedno manj učnih in delovnih E mest. Različni razgovori v političnih in gospodarskih organiza-E cijah ter končno tudi na občinski skupščini so rodili predlog o M organiziranem usposabljanju ženske mladine za konfekcijski S obrat industrijskega kombinata Konus, Vsi dejavniki so se skup-S no zavzeli za to, da bi se v Slovenskih konjicah ustanovil od-1 delek šiviljsko konfekcijske šole pod vodstvom šolskega centra i »Boris Kidrič« iz Celja. Oddelek naj bi vodila domača delavska 1 univerza. Načrt nameravajo izpeljati še zlasti zato, ker kaže, E da bodo v konfekcijskih obratih podjetja Konus po treh letih — 1 toliko časa bo trajalo tudi šolanje — dekleta lahko dobila zali poslitev. V, L. | # ZAGORJE Izdelana ocena gospodarjenja E Zaradi dokaj neugodnih proizvodnih in poslovnih rezultatov g zagorskih podjetij je občinski sindikalni svet predlagal občinski g skupščini podrobnejšo oceno gospodarjenja in ustanovitev poseb-jj ne komisije. Ta komisija je do konca oktobra letos obiskala vse g delovne organizacije in imela s predstavniki samoupravnih orli ganov in sindikalnih vodstev podrobne razgovore, na katerih so g ugotavljali vzroke letošnjega zastoja v gospodarstvu. Rezultat g teh posvetovanj, je obsežna študija stanja in razmer vsega za-jg gorskega gospodarstva. Analiza predlaga kolektivom poleg dru-1 gih nalog izdelavo dolgoročnih razvojnih programov. | 0 KRŠKO Nov antenski stolp Ekipa podjetja »Kovinarska« iz Krškega je pred kratkim E privezala zeleno smrečico na vrh novega antenskega stolpa lo-1 kalnega radia Šmarje pri Jelšah. Za 58 m visokim stolpom pri-■ dejo te dni na vrsto še oddajniška hišica, električna in telegi fonska napeljava ter montaža novega 2-kilovatnega oddajnika, jf Računajo, da bodo nove radijske naprave uporabili že za novo-1 letno oddajo. %/\ZXTV\/\AVX/\A/V\/torvX/X/X/X/to'"VV‘V'V' v V^/VV\/VV\A/\/V">V\A/\/\/VV^ X -ZW\AV\AA^ s ekskluzivni modeli — plašči In obleke modnih barv v omejenem števila modna hiša prodajni servis Ljubljana—Maribor—Osijek VVVVVVVVVVVN/V v- AAVN/V /v%zv%/VN/\A/V\/N/NAAyV\AyNZVNZVXZ\ry\ZVVVN/\yVNZV\ZVV\/Xr V\Z* VVN/VN/NAAtrV Izobraževanje in kultura■ :.tV Tokratni sogovornik v naši akciji Pripravniki in pripravniško je bil Ivan Bertoncelj, profesor na Višji šoli za organizacijo dela v Kranju. Ko je ocenjeval našo akcijo, je najprej spregovoril o stališčih do pripravništva sploh: »Institucijo pripravništva moramo razumeti dvojno: pripravništvo ima svojo izobraževalno in svojo vzgojno plat. Pretiravanje ene plati ima za posledico omalovaževanj e druge. Obe pa sta enako pomembni. Ko vzgajamo mladega strokovnjaka, mu ne smemo natakniti plašnic, da ne bi videl ničesar drugega kot samo stroko, v kateri bo delal. V njem moramo krepiti osebnost in razvijati njegovo samoupravljalsko zavest. Če se tega ze zavedaj o vsi, od najvišjih državnih organov do delovne organizacije, je takšno stališče zdravo. V vsej Jugoslaviji je sedaj približno 170.000 pripravnikov. Ce bosta pri njihovi vzgoji potekala izobraževalni in vzgojni proces z roko v roki, bomo dobili veliko armado dobrih in zavestnih samoupravljavcev. V nasprotnem primeru pa bodo postali nasprotniki našega samoupravnega sistema, ker pač nikoli ne bodo spoznali njegovih prednosti.« »Kako bi naj potem po vašem mnenju potekal proces pripravništva?« smo vprašali. »Program pripravništva bi naj po mojem mnenju potekal v etapah A, B, C in D. Po teh oznakah pomeni A informativno spoznavanje delovne organizacije, B informativno spoznavanje Prof. Ivan Bertoncelj: PRAVILNIK JE ŠELE »A« V ABECEDI PRIPRAVNIŠTVA RAZPRAVA O »OSNOVAH SISTEMA SAMOUPRAVLJANJA IN FINANCIRANJA KULTURE« V SINDIKATIH: delovne enote, C spoznavanje ožjega delovnega področja, to je obrata in končno D uvajanje na konkretnem delovnem mestu. Prvi dve etapi sta časovno kratki, med drugima dvema etapama pa že lahko spoznavamo pripravnika z njegovega, osebnega in osebnostnega vidika. Po tej shemi moramo pripravnika že med samim stažiranjem tudi preusmeriti na drugo delovno mesto, če vidimo, da mu delo na predvidenem delovnem mestu ne leži.« »Po vašem mnenju naj bi pripravništvo torej postalo del našega družbenega sistema, ali ne?« »Tako je! Pripravništvo ne sme izveneti kot ena od mnogih akcij, ki se začne in konča s sprejemom pravilnika. Da je tako, dokazujejo delovne organizacije, ki so institucijo pripravništva vpeljale že vrsto let pred sprejemom temeljnega zakona. Ni najbolj pomemben zakon, dosti važnejši je odnos do pripravništva! Republiški zakon je samo impulz, ki je pognal v tek samoupravni stroj v tistih delovnih organizacijah, kjer so čakali na sprejem zakona, preden sestavijo lasten pravilnik. Pravilnik pri vsem tem pa sploh ni bistven: je šele »a« v abecedi. Stališče do pripravništva, kot del našega sistema, to pa je abeceda!« »Da se vrneva k naši akciji; v nekaterih delovnih organizacijah, ki smo jih obiskali, menijo, da so dnevniki, ki jih morajo pisati pripravniki, zgolj formalnost. Kaj menite vi o tem?« »Tri vrste dnevnikov poznam: osebnega, sem sodijo osebni vtisi, dnevnik pri politehničnem izobraževanju, če gre za detajlne opise, in dnevnik pripravnikov. Ta se od drugih dnevnikov razlikuje po tem, da ne odgovarja samo na vprašanje kaj, temveč tudi kako in zakaj. Pripravniški dnevnik, ki bi odgovarjal samo na vprašanje kaj, je zgolj formalnost. Če odgovarja še na drugi dve vprašanji, je pa dragocena dokumentacija. Zato se mi zdi kartotečna oblika najbolj posrečena za pripravniški dnevnik, ker je v tako pisan dnevnik mogoče vlagati podatke. Biti pa mora seveda pisan tako, da sili k razmišljanju.« »Kaj vi menite o zaključnem izpitu?« »Zaključnega izpita, ki bi potekal kot izpit, ne odobravam, ker je lahko samo ponovitev diplome. Izpit je lahko pretežak, prav tako pa je lahko tudi prelahak. Delo pripravnika je treba stalno spremljati, ga sproti ocenjevati, na koncu pa bi naj njegovo znanje samo presodili. Na ta način se tudi moremo izogniti očitku, da je končni preskus znanja subjektivna formalnost.« »Koliko časa bi naj po vašem mnenju trajal staž?« »Tega za sedaj ni še nihče analitično izračunal. Zakonodajalcu je zato ostala odprta ena sama pot: izkustvena. Ko bodo delovne organizacije analitično dognale najprimernejši čas za trajanje staža, bo pa mogoče te ugotovitve posplošiti,« je za- ključil prof. Ivan Bertoncelj. MATJAŽ VIZJAK BS ■ H BS © PRIPOMBA: V eni o tl prihodnjih številk našega tednika bomo predstavili priročnik za sestavljanje programov za delo pripravnikov. (II) SEDANJE STANJE HROMI SAMOUPRAVLJANJE Ze zadnjič smo zapisali, da je na razgovoru številnih kulturnih delavcev, ki sta organizirala republiški svet ZSS in republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti sredi meseca novembra o svojih tezah »Osnove sistema samoupravljanja in financiranja kulture«, pesnik CIRIL ZLOBEC izrazil željo, da bi bili seznanjeni tudi s predlogi republiškega sekretariata za prosveto in kulturo v tej zvezi. Tokrat torej povzemamo uvodna pojasnila republiškega sekretarja TOMA MARTELANCA, tla bi bralci v tretjem in zadnjem članku laže sledili polemični misli posameznih kulturnih delavcev na tej tribuni. V zvezi z mnenjem, ki je nekoliko razširjeno (o njem je govoril dr. BORIS KUHAR), da reševanje problemov kulturnega področja morda pri nas namenoma zavlačujemo, je Martelanc dejal, da o tem ne more biti govora in da zagata ni le naša, pač pa tudi drugih republik, kar je prišlo do izraza na medrepubliškem posvetovanju. V SR Hrvatski so resda sprejeli zakon o skladih za financiranje kulture že v letu 1968. Zakon že daje rezultate, a le delne, zato z njim niso zadovoljni. Res jim je uspelo z davkom na alkoholne pijače povečati sredstva v občinah za 44 odstotkov. Toda prispevek za kulturo na prebivalca je kljub temu še vedno nižji kot pri naš. NAŠ PREDLOG ŠE NI TAKO KONKRETEN KOT SINDIKALNI Nato je Martelanc dejal, da je republiški sekretariat za prosveto in kulturo izdelal tako imenovano Zeleno knjigo, ki naj bi družbene dejavnike celoviteje seznanila s stanjem v slovenski kulturi. Izvršnemu svetu SRS je sekretariat predložil dva predloga. Prvi predlog je doslej šele samo načelno formuliran — gre za sistemsko ureditev samoupravljanja in financiranja kulturnih dejavnosti. Če bo ta predlog sprejet, bi lahko o njem razpravljali šele v letu 1969, zakon pa bi lahko uveljavili šele z letom 1970. Smisel tega predloga je blizu tezam, ki jih je pripravil sindikat. Naš predlog sicer ni tako konkreten, je dejal Martelanc, čeprav smo si v izhodiščih zelo blizu. Vemo, da 'potrebujemo tak zakon, ker nam sedanje stanje hromi samoupravljanje v kulturni sferi, saj nista mogoča niti razvoj niti stabilizacija materialnih temeljev kulture. Temeljno načelo samoupravnosti na področju kulture pa je za nas, da bi odločali v kulturi tako kulturni delavci kot najbolj neposredno prizadeti občani in izvoljeni ljudje iz celotne družbene skupnosti, ker gre za dejavnost posebnega družbenega pomena. Nato je tov. Martelanc dejal, da bi se glede družbeno samoupravnega mehanizma morali nasloniti tako na izkušnje drugih področij družbene dejavnosti, upoštevajoč vso specifičnost kulturnega področja, kakor tudi na izkušnje sedanjih občinskih skladov za kulturo, ki jih ponekod že imajo. Glede denarnih virov pa je dejal, da bi se sredstva za kulturo morala stabilizirati glede na doseženi narodni dohodek in družbeno produktivnost, pri čemer se ne odrekajo možnosti proračunskih virov, iskati pa bi morali dodatne vire, da bi kulturnim dejavnostim omogočili razvoj. Z dolgoročnim programiranjem kulturnega razvoja bi morali zagotoviti učinkovito porabo sredstev in preprečevati ekstenziven razvoj mreže kulturnih institucij. Izboljšati bi morali predvsem po- -J1strJ|_ VELETRGOVINA LJUBLJANA, TITOVA 77 7ELEX: 3124 8 TELEFON: 315*955 vas vabi, da izberete iz sortiranih zalog: • usnje, potrebščine za sedlarje, čevljarje in tapetnike, tesnilni in izolacijski material, avtolake, filtre, obloge za zavore in sklopke; S gumijaste cevi in plošče, instalacijski material, klinasta in pogonska jermena, transportne trakove, gumijeve mehke in trde profile, gumijevo obutev, velo, moped in avto gume; • jutene in konopljene tkanine, filce, platna, dekorativne tkanine, cerade, tehnične tkanine, vrvarske izdelke; • plastične folije, skav, PVC profile in cevi, plošče, plastične mase za predelavo, moltoprem, ultrapas in eval plošče; 9 gumijaste in vinil tekače, podolite, tople pode, vinaz plošče, linolej, iglane nylon-ske preproge (Fulda), tuf-ting, likolit, kotne profile, lepila za PVC, gumo in usnje; 9 zaščitne obleke, čelade, rokavice, očala, zaščitno obutev, dežne plašče, bunde; 9 tekstilno, plastično, usnjeno in kovinsko galanterijo, igrače, bižuterijo; 9 tekstilne izdelke za mline in pekarne, sita, žične tkanine, mlinsko in pekarniško opremo; 9 opremo za trgovino in gostinstvo, hladilne in toplotne naprave, blagajne, hladilnike, pralne stroje, tehtnice; O pisalne in računske stroje, razmnoževalne stroje, knjigovodske stroje, fakturirne stroje, teleprinterje. • RUDNIKI • TOVARNE • OBRTNA, TRGOVSKA TRANSPORTNA IN MLINSKA PODJETJA 9 GLEDALIŠČA IN USTANOVE prepričajte se o solidni postrežbi in najnižjih cenah veletrgovine »ASTRA«. Vsa naročila, osebna in pismena ali preko naših potnikov izvršimo hitro in solidno. Pri naročilih tehtničnega materiala vam tudi strokovno svetujemo! goje za delo obstoječih kulturnih institucij in ustvariti možnosti, da postanejo kulturne dobrine ljudem bolj dostopne. »OSTALO JE LE PERJE, KOKOŠ JE UŠLA...« Nato je tov. Martelanc obširneje govoril o drugem njihovem predlogu, o ukrepih, ki naj bi jih za področje kulture uzakonili že z letom 1969. Gre za predlog, naj bi v prihodnjem letu v občinah obvezno ustanovili sklade ali skupnosti za kulturo, ali združene sklade več občin. Morali bi predvsem omogočiti, da se tam, kjer že imajo sklade in hočejo širši samoupravni organ (npr. Kranj), omogoči ta proces. Sicer pa, je dejal, ne dajemo prednosti niti skladom niti skupnostim. Nekateri menijo, da bi bile skupnosti neracionalne, ker bi z malo denarja upravljalo dosti ljudi. V prid skupnosti pa govore izkušnje izobraževalnega področja, ki se vendarle enakopravneje in samoupravno dogovarja z druž-beno-političnimi skupnostmi. V zvezi z možnostjo povezo- vanja več občinskih skladov v regionalne, je dejal, da ni le potrebno začeti planirati kulturni razvoj za daljše obdobje, pač pa se je tudi treba lotiti planiranja za regionalne okvire. Po ukinitvi okrajev so se nekatere kulturne institucije znašle v težkem položaju, npr. mariborsko ali celjsko gledališče, arhivi, študijske knjižnice in breme njihovega vzdrževanja nosijo v glavnem matične občine, fcato so se v teh institucijah tudi najbolj zaostrili problemi osebnih dohodkov, programiranja dejavnosti ipd. Občinski ali regionalni skladi imajo smisel le v primeru, če imajo sredstva, je dejal Martelanc. Če bi bili sprejeti naši predlogi za nove namenske vire za kulturo, bi morala proračunska sredstva ostati vsaj na ravni leta 1968, v nasprotnem primeru pa bi morali proračuni nositi težo sanacije. Predlagamo, je dejal, da bi sredstva za kulturo dobili tudi iz vira osebnih dohodkov od avtorskih pravic in iz tehniških izboljšav. To je bil že doslej proračunski vir, odslej pa naj bi bil namenski za kulturne sklade po enotni stopnji 15 odstotkov oziroma 30 odstotkov od tako imenovanega komercialnega avtorstva. Iz tega vira po dvojni stopnji, bi se sredstva republiškega sklada povečala za 4,5 milijona N-din. Seveda se tri četrtine tega vira zbere v ljubljanskih občinah; to pa je prav, saj Ljubljana sofinancira republiške institucije, ker tudi njeni prebivalci v največji meri koristijo njihove programe. Nato je tov. Martelanc govoril o republiškem davku na promet na alkohol, ki naj bi če bi bil sprejet — občinski^ skladom povečal sredstva za vei kot polovico. Toda tega dela izvajanja tov. Martelanca ne ponavljali, ker j‘e medtem izvršni svet SRS odklonil predlog za ta republiški davek in j'e tudi odbor za kulturo PKZ skupščine SRS ugotovil, da brez tega novega vira sprejemanje začasnega zakona o financiranju kulture sploh nima pomena. Čim-; prej je treba izdelati sistemsld zakon. Kajti, kot je zelo slikovito dejal predsednik prosvetno kulturnega zbora tov. MILOŠ POLJANŠEK, »... ostalo 3® le perje, kokoš je ušla!« PRIHODNJIČ: Kaj menijo o doslej povedanem ikultur ni delavci PREDLOG OB PRAVEM ČASU: Združitev delavskih univerz v revirjih Od novega leta naprej naj bi na območju občin Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi deloval enoten izobraževalni zavod »Revirska delavska univerza«, ki bi — med drugim —- zagotovila izvajanje celotnega andragoškega ciklusa. Občinske skupščine v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju ob Savi so sprejele v novembru predlog delavskih univerz iz omenjenih občin, da naj spremenijo akte o ustanovitvi, in sicer tako, da bi od 1. januarja 1969 naprej deloval v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju ob Savi enoten izobraževalni zavod — »Revirska delavska univerza«. V predlogu je med drugim tudi rečeno, naj bi občinske skupščine in temeljne izobraževalne skupnosti zagotovile za dejavnost združene Revirske delavske univerze v prihodnjem letu najmanj toliko sredstev, kot so jih letos, denar pa bi morali zagotoviti tudi za financiranje programov s področij družbeno-po-litičnega in splošnega izobraževanja. Kolikor bodo občinske skupščine Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi kot ustanoviteljice sprejele predlog delavskih univerz za združitev, do Revirska delavska univerza izdelala in sprejela vse samoupravne akte do konca marca prihodnjega leta. Sedanje delavske univerze v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju ob Savi so bile ustanovljene v letu 1959, in to z namenom, da opravljajo vse izvenšolske dejavnosti pošoiskega in dopolnilnega izobraževanja ter poljudnoznanstvenega, družbeno-eko-nomskega in strokovnega izobraževanja na vseh področjih. Delavske univerze so se v teh treh revirskih občinah v desetih letih delovanja razvile v dejanske pobudnike, organizatorje in koordinatorje izobraževanja odraslih, hkrati pa so tudi močno razmahnile izobraževalno dejavnost, tako glede obsega, raznolikosti in kvalitete. Ze nekaj časa je bila vse bolj prisotna potreba, da bi v revirjih deloval le en izobraževalni zavod, ena sama delavska univerza, in to predvsem z namenom, da bi tudi dejansko zagotovili izvajanje celotnega andragoškega ciklusa, to je ugotavljanje potreb, planiranje in programiranje dela ter organizacijo izobraževalnega procesa, kar ob sedanji razdrobljenosti delavskih univerz (pa tudi zaradi pomanjkanja denarja) v celoti in povsod ni bilo mogoče zagotavljati, Prvi korak v teh prizadevanjih je bil storjen že avgusta letos, ko so delavske univerze Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi izdelale in sprejele enoten program izobraževanja za razdobje 1968—1970. V predlogu za združitev delavskih univerz je tudi zagotovilo, da bo ostalo tudi po ustanovitvi enotnega zavoda — Revirske delavske univerze — težišče izvajanja izobraževalnega programa v vsaki občini, zatega- delj je mogoče povsem upravičeno pričakovati močno povečano dejavnost delavske univerze, ki si bo lahko navsezadnje zagotovila v prihodnje še močnejšo vodilno vlogo pobudnika, organizatorja in koordinatorja iz-braževanja na področju zasavskih rudarskih revirjev. Odveč bi bilo ponavljati trditve oz. mnenja, da je v sedanjem času združitev delavskih univerz v revirjih nujna, saj potrebujejo tudi na tamkajšnjem področju usposobljen izobraže' valni zavod, ki bo ustrezal s0” dobnim andragoškim in strokoV' nim zahtevam. Mogoča bo sp6' cializacija ob koncentraciji stP>' kovnjakov in materialnih sred' štev. Na ta način pa bodo dose1 gli, kar tudi ni tako nepomemti' no, racionalizacijo izobraževal nega procesa. S koncentracij1 strokovnega dela, decentraliz?' cijo in smotrno zasnovo organi' zacije izobraževalnega proce^ pa bodo lahko izobraževanj e najbolj približali najširšemu krogu občanov v vsaki revirs® občini, zagotovljena pa bo -s stalnost v delu. MARIJAN LIPOVŽ# Iz republiške izobraževalne skupnosti • . • UGODNI PREMIKI Na zadnji seji izvršnega odbora Izobraževalne skupnosti S# so.med_ drugim obravnavali tudi poročilo o štipendijah in P°' sojilih iz sredstev te izobraževalne skupnosti, obravnavali pa s°. tudi predlog sklepa o ustanovitvi sklada Izobraževalne skupno*1* SRS za štipendije in posojila, 9 Prvič,^ znana kritika študentov na stališče, da mora bi*! poprečna učna ocena študenta, ki kandidira za štipendijo al* posojilo, najmanj 3,5. Zatrjevali so, da bo vztrajanje pri takc visoki poprečni učni oceni zopet omogočalo študij le tistim. ^ imajo premožnejše starše. Zdaj zbrani podatki pa kažejo. 4* ta.kšna bojazen ni upravičena in da sc počasi vendarle spreiP*' nja socialna struktura študentov. Dve primerjavi. Socialna striilf tura sedanjih štmdentov je taka: 52 odstotkov iz družin usUlž' bencev, 18 odstotkov iz delavskih družin. 7 odstotkov iz kmeč' kih, 15 odstotkov iz upokojenskih družin. Struktura tistih. k‘ so letos iz sredstev RIS prejeli na novo štipendije, pa je našle0' nja: 15 odstotkov iz uslužbenskih družin, 34,4 odstotka iz delav' sluh, 19,8 iz kmečkih družin, 26,1 iz upokojenskih družin. Gr6 torej vendarle za določen premik, pri čemer pa je poprečna š1** dijska ocena štipendistov kar 3,94, pri posojilih pa 3,36. Dol0' čeni premiki pa so bili letos storjeni tudi glede regionalne ude' ležbe pri razdeljevanju štipendij. Na prvem mestu sta Korošf in Štajerska (22,5 odstotka), dalje Dolenjska (15,5), Primorska Notranjska (15), Gorenjska (14,2), Podravje in Pomurje (^1 Ljubljana (12,7) in Zasavje in Savinjska (7.1 odstotka). ® Izvršni odbor RIS vztraja pri stališču, da podeljuje iz jih.»-eds*ev štipendije in posojila le tistim, ki imajo stalno K valisce v SR Sloveniji. Znano je, da je zlasti v’sR HrvaŠ1)1 taksno stahsce naletelo na odpor in poizkuse političnih zaostr1' tev. Lani je pri nas prejemalo štipendije oz. posojila 131 št°' dentov iz SR Hrvaške, letos je število prosilcev podobno. Izvrš*1' 0 ...or Pa vzti’aja na stališču, da so sredstva za štipendije in P°' sojila izobraževalne skupnosti SRS prepotrebna za vodenje t**S Štipendijske politike, ki bo v skladu s kadrovskimi potreba!0' Slovenije, pri čemer pa je rezerviral 15 štipendij za študij *x°', venskega jezika in književnosti za študente drugih jugoslova0' skih narodnosti. Po zadnjih vesteh iz hrvaškega tiska pa s'1’, izvedeli, da je hrvaški sklad za štipendiranje vendarle zdaj *£ zerviral 150 štipendij za svoje študente, ki študirajo izven .f Hrvaške. Vsekakor je treba načelno razčistiti medrepubliš*1, odnose v tem pogledu, kakor smo morali v preteklosti razčiš^' vati medsebojne odnose med občinami, ko so nekatere hote1, zaračunavati šolnino. Izvršni odbor poudarja, da pri tej njeS°v odločitvi gre le za štipendije, ne pa za zaračunavanje šolni0.6’ zato tudi ne more sprejeti pobud, da bi nekatere hrvaške sredah in osnovne šole zaračunavale šolnino za sTovenske otroke. • Zanimivo vprašanje je tudi osip študentov, ki pri nas P1*« jemajo posojilo. V SR Bosni in Hercegovini so dosegli, da “ odstotkov študentov, ki prejema posojila, doseže pogoje za v višji letnik, pri nas pa je ta odstotek komaj 30. Problem, ^ bo vsekakor vreden temeljitejše obravnave. • Kot kažejo prvi odmevi na predlog, naj bi v skladu t štipendije in posojila Izobraževalne skupnosti SRS namenu, združevali sredstva tudi drugi nosilci štipendiranja je pred10® realen. ’ g- Šport |n!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllll KRATKO IN JEDRNATO Vsekakor naj bi k osnovnim nalogam in ukrepom za nadaljnje utrjevanje in razvoj našega gospodarstva in s tem tudi proizvajalnih sil sodila v našem družbenem sistemu tudi nenehna skrb za človeka izven njegovega delovnega ambienta. Praksa je namreč pokazala, da pravilno usmerjena in vodena rekreacija delovnih ljudi povzroča mnogo manjšo škodo delovni učinkovitosti proizvajalca in s tem tudi manjše zlo celotni družbi. Pa ne gre tu samo za delovno storilnost, temveč za veliko škodljivih družbenih pojavov, ki jih družba posredno in neposredno zdravi prav z organizirano rekreacijsko dejavnostjo. Ta dejstva narekujejo, da vprašanje ljudske rekreacije, zlasti rekreacije industrijskih delovnih množic 1— katerih vsakdanje delo postaja iz dneva v dan vse bolj monotono, ubijajoče — ne sme ostajati še vnaprej le stvar volonterstva, ampak pomembno družbe-no-politično vprašanje, s katerim je treba seznaniti Varčevanje - palica z dvema koncema ljudi in jim pomagati pri praktičnem reševanju problema, zlasti pa v delovnih kolektivih. Prizadevanje posameznikov in v nekaterih primerih tudi že skupin, da bi Pričeli v ustanovah in pod-H ietjih s sistematičnim pro-g uževanjem potreb in želj g zaposlenih po razvedrilu, ^ sProstitvi, nabiranju novih Š sil za vse zahtevnejše delo, je v posameznih primerih že rodilo prve sadove. Se ne takšnih, kakršnih smo si želeli, pa vendar... V mnogih podjetjih so si ljudje ob podpori in navdušenju posameznih športnikov že organizirali raznovrstne športne sekcije. Ponekod pa so že celo tako daleč, da so za to nastavili posebnega človeka, organizatorja rekreativne | dejavnosti. Ti primeri so " pri nas sicer še nadvse redki, saj bi jih lahko našteli na prste ene same roke, pa še bi nam ostal kak prst. Zakaj? Preprosto zato, ker malodane v vseh podjetjih in ustanovah za to odgovorni organi tarnajo, da imajo trenutno vse polno težav, da So v rekonstrukciji, da so morali prav nedavno skrčiti število delovnih mest, skratka, da sicer o tem že razmišljajo, vendar da si tega glede na današnje številne težave še ne morejo privoščiti. Prav to pa je dokaz, da v našo zavest še ni prodrl Pravilen odnos do> stvari same, da se sploh še nismo Približali sodobnemu vred-°tenju tovrstne aktivnosti, in da še vse preveč gledamo na organizatorja rekreacije le kot na odvečnega člana kolektiva, ki ga je treba konec meseca plačevati. Ce smo do danes lahko izhajali brez njega, bomo iahko tudi še naprej..., marsikje prepričujejo drug drugega in menijo, da si v **današnjih pogojih« pač ne mortjo privoščiti takega *luksusa« oziroma »mode«. Podobno mišljenje vlada tudi še v nekaterih prime-rih, ko se že ob manjši zapreki vse skupaj zatakne in Sre spet vse »po starem*'. No, in če se zatakne v kakem manjšem kolektivu, si običajno ne belimo glave. Ce pa se to pripeti v mjci delovni organizaciji, šteje tisoč in več delav-Cey, potlej se človek za-in se nehote vpraša: - ar ne predstavlja to varovanje palice z dvema koncema? -a. Illllllllllllllll|lllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllll]|lllllllllilllllllll •::* :: x :: .v delavskih športnih iger obalnega območja Na svidenje na smučiščih Lokev Obalni sindikalni svet bo organiziral tudi zimske športne igre Na slovenskem obalnem območju je interes za športno aktivnost med delavci iz leta v leto večji. To med drugim dokazujeta tudi vedno večje število tekmovalcev na sindikalnih športnih srečanjih in pa zavzetost delovnih kolektivov za organizacijo aktivnega oddiha. »Za letošnje jesenske delavske športne igre obalnega sindikalnega sveta se je prijavilo 17 sindikalnih organizacij s 391 tekmovalci,..«,' nam je pred dnevi povedal v Kopru Ciril Koprivc, tajnik obalnega sindikalnega sveta. »Predstavniki delovnih kolektivov so se pomerili v streljanju, šahu, odbojki, kegljanju, 'balinanju, malem nogometu in namiznem tenisu ...« Na vprašanje, kako so bili organizatorji zadovoijnji s številom nastopajočih, pa nam je Ciril Koprivc odgovoril takole: »Skoraj 400 tekmovalcev je predstavljalo doslej največje število udeležencev sindikalnih športnih iger na našem območju. Seveda smo bili z udeležbo zadovoljni, čeprav istočasno vemo, da bi bila lahko še večja. Vzrokov za to je seveda več. Tekme so na primer tudi med tednom, zato je v posameznih delovnih organizacijah kar težko dobiti potrebno število tekmovalcev, čeprav so možnosti nadomeščanja na tekmah zelo široke...« ZGLEDI VLEČEJO, ZATO... Organizatorji letošnjih sindikalnih športnih iger na obalnem območju so letos med drugim opazili, da je med nastopajočimi razmeroma zelo majhno število nekvalificiranih delavcev in da se z rekreacijo ukvarjajo predvsem delavci s kvalifikacijo. »To nas je spodbudilo, da bomo v kratkem pristopili k izdelavi analize, ki nam bo pokazala, kateri ljudje se ukvarjajo s športom, kolikšna je njihova povprečna starost in katere so njihove želje,« nam je povedal tajnik obalnega sindikalnega sveta Koprivc. »V prvi vrsti nas zanima podrobna kvalifikacijska struktura, saj menimo, da so ti in tudi drugi podatki na moč pomembni pri našem nadaljnjem delu na področju organizacije prostega časa.« Ko smo se v Kopru pogovarjali o stvareh, ki predstavljajo danes še vedno kamen spotike pri skrbi za dnevni, tedenski in letni oddih zaposlenih, smo se večkrat ustavili ob vprašanju ljudi, ki naj bi v posameznih delovnih organizacijah bedeli nad temi vprašanji. . »Menim, da je prav v tem glavna ovira, da uspehi niso večji« je razlagal Ciril Koprivc. »Delovne organizacije preprosto namreč še ne razpolagajo z ljudmi, ki bi kontinuirano skrbeli za organizacijo prostega časa zaposlenih. Zato tudi razmeroma majhno število delavcev izrablja svoje proste urice za rekreacijo in razvedrilo na planem. Poudariti pa moram, da so • DRAVOGRAD Uspešno tekfnovanje Komisija za šport in rekrea-, cijo pri ObSS je v počastitev dneva republike pripravila tekmovanja v kegljanju, streljanju, namiznem tenisu in šahu. Nastopilo je devet delovnih kolektivov in mladina. Najboljši posamezniki in ekipe so dobili pokale in diplome. Ob dnevu JLA se bodo delavci športniki pomerili v streljanju in šahu z vojaki in mladino. Rezultati: Kegljanje — posamezno: 1. Škorjanc (Petrol), 2. Ledinek (Elektrarna II), 3. Sagernik (ZMS); ekipno: 1. Elektrarna II, 2. Koloniale, 3. Petrol. Streljanje — posamezno: 1. Fišer (Obmej. milica), 2. Grilc I., Grilc II. (oba Elektrarna), ekipno: 1. Obme j. milica, 2. Elektrarna, 3. Postaja milice. Namizni tenis — posamezno: 1. Haule (Monter), 2. Ognjanovič (Carina), 3. Ločičnik (ZMS); pari: 1. Ločičnik-Haule (ZMS). Šah — brzotumir: 1. Mauh-ler (ZMS), 2. Fridl (Prosveta), 3. Kristl (Monter). I. P. • MARIBOR Konstruktor jesenski prvak Z 10. kolom se je končal jesenski del prvenstva v občinski nogometni ligi Maribor, z izjemo neodigrane tekme med ekipo Koloniale in Mariborskega tiska, ki bo odigrana spomladi pred začetkom drugega dela prvenstva. Ekipe so bile dokaj izenačene in vse do zadnjega kola se ni vedelo, kdo bo prvi. Naslov jesenskega prvaka je osvojila ekipa KONSTRUKTORJA pred TAM, ki ima enako število točk, vendar ima Konstruktor boljšo razliko v golih. Obe ekipi sta bili mnogo boljši od ostalih moštev in sta povsem zasluženo na vrhu lestvice. Za Konstruktor so nastopali Gavez, Petrovič, Ristič, Liber, Salkič, Idžajtič, Habuš, G robotek, Vrtič, Uršič, Radajič, Ahmetovič, Radič in Trofela. Tretje in četrto mesto na lestvici sta s 14 točkami osvojili ekipi Livarne in Metalne in s tem so še vedno resni kandidati za osvojitev najvišjega mesta v na- PTUJ Priprave na jubilejno leto Množičnih telovadnih nastopov zadnja leta v Ptuju ni bilo, težko pa si je zamisliti proslavo 1900-letnice Ptuja brez večjih telesno-kulturnih prireditev. Priprave na proslavo jubileja kažejo, da se ptujski športni delavci tega dobro zavedajo, saj so se pred dnevi sestali telovadni učitelji in upravitelji šol, predstavniki občinske zveze za telesno kulturo Maribor ter predstavniki ptujske garnizije, da bi se pripravili na potrebne telesnokulturne manifestacije. Sporazumeli so se za štiri množične nastope. Vojaki ptujske garnizije pa bodo nastopili posebej. Na omenjenem sestanku so telovadni učitelji kritično ocenili pogoje za šolsko telesno vzgojo. Zahtevali so, naj postane telesna vzgoja enakovredna ostalim predmetom na šoli. Grajali so predvsem zmanjševanje števila telovadnih ur in nemogoče pogoje za pouk telesne vzgoje na nekaterih šolah, ki so brez telovadnic in potrebnih rekvizitov. napravili nekateri kolektivi na tem področju v minulih letih že lep korak naprej. V mislih imam kolektiv Tomosa, Luke, Meha-notehnike in tudi še nekatere druge delovne organizacije, za katere upam, da bodo v kratkem potegnile za seboj tudi ostale ...« LETOS TUDI ZIMSKE ŠPORTNE IGRE Na iniciativo obalnega sindikalnega sveta bodo nastopili letošnjo zimo predstavniki delovnih kolektivov obalnih občin tudi na zimskih športnih igrah. Dejstvo namreč je, da vlada med zaposlenimi na slovenski obali razmeroma precejšnje zanimanje za zimske športe. Vsekakor dovolj veliko za organizacijo športnih iger na snegu. »Z zimskimi sindikalnimi športnimi igrami želimo doseči, da bodo pričeli izrabljati ljudje svoje počitnice in prosti čas tudi za rekreacijo na snegu ...« so nam povedali na obalnem sindikalnem svetu v Kopru. »Prepričani smo tudi, da bomo prlido-dili s tekmovanji v smučanju nove ljubitelje aktivnega oddiha, kar ie naš glavni namen ...« Na prvi pogled je morda malce čudno, da organizira obalni sindikalni svet tudi. zimske športne igre. Dejstvo pa je, da je med delavci na tem območju, kot je že povedal Ciril Koprivc, precejšnje zanimanje za žimske športe, saj je velika Večina prebivalcev priseljencev, to se pravi — »konfinientalceV«. Zimške športne igre ObalneJ ga sindikalnega sveta,: na katerih bodo sodelovali tudi predstavniki ' delovnih kolektivov iz Nove Gorice in Postojne, bodo na znanih smučiščih Lokev. Če bodo snežne ■ razmere količkaj ugodne, in organizatorji upajo da bodo. se bodo igre pričele kmalu po 10. februarju, ko bo konec šolskih počitnic. Nastopajoči se bodo pomerili v slalomu* smuku in tekih, po možnosti pa tudi v sankanju, »Z organizacijo zimskih športnih iger bo postala rekreacija še bolj priljubljena med zaposlenimi ...«, sodijo danes prireditelji. »Igre odpirajo namreč vsem zaposlenim široke možnosti, da se v svojem prostem času udejstvujejo tudi na športnem področju, obenem pa nudijo delavcem prijetno razvedrilo po napornem umskem in fizičnem delu.« A. ULAGA lllllllllllilllll!ll!!ll|ll!ll!lllll!illlllK!llllll!lllllllllllllllll!lllllllllllll|l!ll!lllll!!lllllll!lllllllli!ll!|l_ ZA VAŠ AVTO daljevanju prvenstva. Preseneča slabša uvrstitev lanskoletnega prvaka, ekipe Mariborski tisk, ki zaseda sedmo mesto na lestvici. Druge ekipe so se uvrstile po pričakovanju. Rezultati 10. in 11. kola: Ceršak : Koloniale 0:6, Karoserist : Swaty 2:2, TAM : M. tisk 2:1. MTT : Livarna 2:1, Metalna : Konstruktor 2:2, Livarna : Metalna 0:3, M. tisk : MTT 4:1, Swaty : TAM 2:0, Koloniale : Karoserist 0:2, ELKO : Ceršak 3:0. Lestvica jesenskega dela: 1. Konstruktor — 15 točk, 2. TAM — 15 3. Livarna — 14, 4. Metalna — 14, 5. SWATY — 11, 6. ELKO — 11, 7. Mariborski tisk — 10, itd. D. ZAGORAC # LJUBLJANA Nova številka Gimnastike Ta teden je izšla v Ljubljani šesta, to je letošnja zadnja številka Gimnastike, glasila Gimnastične zveze Slovenije. Zvezek je spet zelo zajeten, ima namreč kar 64 strani, na barvnem ovitku pa je atraktivni fotografski posnetek Cerarja na olimpijskih igrah v Mehiki. Vsebina najnovejše številke Gimnastike je razumljivo v večji meri posvečena letošnjemu, za vse športno življenje največjemu dogodku — nedavnim olimpijskim igram. O nastopu naših telovadcev v Mehiki govore Nataša Šljepica, Janez Šlibar, Marjan Jemc, Ivan Sed-laček, Jože Dekleva in drugi poznavalci gimnastike, ki budno spremljajo razvoj tega lepega športa pri nas in v svetu. V svoji stalni rubriki »Pred svetovnim prvenstvom v gimnastiki« se avtor prispevka Danilo Domanjko zavzema za rešitev vprašanja gradnje novega gimnastičnega centra v Ljubljani. Zelo argumentirano pisec navaja, kaj bi pomenili dobri pogoji dela za nadaljnji razvoj gimnastike. — Nadvse zanimiv prispevek v letošnji zadnji številki Gimnastike predstavlja tudi razgovor s predsednikom Gimnastične zveze Slovenije Francetom Kutinom, ki razpravlja o potrebni skrbi za množičnost, ki naj bi zagotovila kvaliteto tudi v prihodnje. France Kutin v svojih odgovorih poudarja, da so naši predstavniki gimnastike na olimpijskih igrah navdušili, da pa moramo že danes misliti na leto 1970 in se temeljito pripraviti na svetovno prvenstvo, če želimo računati na dosedanjim uspehom primeren rezultat. Ko že poročamo o najnovejši številki Gimnastike, ki gotovo predstavlja za vse ljubitelje tega športa ponovno prijetno presenečenje, ne smemo mimo razpisa pokalnega prvenstva Slovenije za leto 1969, ki ga razpisuje uredništvo revije Gimnastika v sodelovanju z Gimnastično zvezo Slovenije. Tekmovanje za pokal revije Gimnastika bo 12. januarja v Idriji v novem rekreacijskem centru pod pokroviteljstvom predsednika občine Stanka Murovca. Vsi udeleženci tekmovanja za pokal revije Gimnastika bodo prejeli spominske medalje, -a. mm***- /MM, ■■ $ mm. |ll:| TESNILKA FILTER l j ■ l • dlq iiilSiPi |®S§S v' ■ -:; ZAKAJ V LJUBLJANSKI VELEBLAGOVNICI »NAMA« NIMAJO VEČ PEREČIH STANOVANJSKIH VPRAŠANJ? Brez lastne udeležbe ne gre! iiniiinii »Še eno leto in nič več se nam ne bo treba stiskati skupaj s svojimi starši v najemniškem dvosobnem stanovanju. Mož, najina punčka in jaz se bomo preselili v svojo hišo!« mi je oni dan hitela razlagati TATJANA PUMGERČIČ, glavna blagajničarka v ljubljanski veleblagovnici »NAMA«. »Hišo imava pod streho, mizarji so že naredili svoje, sedaj so na vrsti drugi obrtniki: električarji, vodovodni inštalaterji in drugi. Vseh niti našteti ne znam, toliko jih je,« se je pošalila. Zakon pravi sedaj takole: delovne organizacije niso več dolžne dajati 'sredstev za stanovanjsko izgradnjo v posebne občinske stanovanjske sklade, temveč denar ostaja njim, da ga namensko uporabijo. Kako, to pa je odvisno od delavcev samih, od njihove samoupravljal-ske zavesti. Prijetno je bilo slišati, da v »NA-MA« nimajo več perečih stanovanjskih vprašanj. Največ so jih rešili prav v zadnjem času s stanovanjskim varčevanjem pri Kreditni banki in hranilnici! »Da nimamo več perečih stanovanjskih vprašanj, to je malo preveč optimistično povedano« je rekel direktor veleblagovnice Avgust Jereb. »Res pa je, da ne vem za nobenega našega delavca, ki bi bil stanovanjsko ogrožen. Naš kolektiv je velik: 560 nas je in vedno novi delavci prihajajo. Samo letos smo sprejeli v uk 80 učencev. Vsi bodo nekoč naši redni delavci. Stanovanj ti mladi fantje in dekleta nimajo. Čez nekaj let pa jih bodo zagotovo potrebovali, tega se zavedamo! Še pred nekaj leti smo pri nas stanovanja dodeljevali kot drugod:.prav dostim jih seveda nismo mogli dati. Potem smo šli v gradnjo nove veleblagovnice, tačas smo bili z denarjem bolj reveži! Vseeno pa smo v zadnjih 5 letih pomagali 50 svojim delavcem, da so prišli do lastnega stanovanja, v zadnjih 10 letih pa kar stopetdesetim!« »To so lepe številke,« sem dejal. »Seveda so, povedal pa sem že, da se stanovanjska vprašanja pri nas porajajo sproti. Večina naših delavcev je še mlada in dosti se jih vsako leto poroči. Še ored poroko bi pa radi prišli do stanovanja. Vsem ne moremo ustreči takoj, čez nekaj let pa jim bomo lahko!« »Na kakšen način?« me je zanimalo. »Od prispevka za stanovanjsko izgradnjo zberemo letno 30 milijonov starih dinarjev, prav toliko pa namenimo za stanovanja iz sklada skupne porabe, teh 60 milijonov namensko vežemo pri banki za 10 mesecev in po 10 mesecih imamo za stanovanja na voljo okoli 100 milijonov starih dinarjev. Ta denar razdelimo delavcem kot dolgoročni kredit za reševanje stanovanjskih vprašanj. Ko smo prvo leto razpisali natečaj za dodelitev posojil za stanovanja, ni bilo odziva, nihče namreč še i\i imel pri banki še lastnih, namensko vezanih prihrankov. Drugo leto jih je imelo 5 odstotkov, letos pa že vsi prosilci. Teh je bilo 29 in so skupaj prosili za 104 milijone starih dinarjev kredita. Komisija je odobrila prošnje prav vsem.« »Ali je lastna udeležba edini pogoj?« »Ne, pogojev je več. niso pa težki. Naj jih kar povem: član delovne skupnosti, ki bi rad dobil posojilo, mora izpolnjevati tele pogoje: v »NAMA« mora biti v delovnem razmerju neprekinjeno vsaj 3 leta, uspešno mora izpolnjevati delovne na- loge in ne sme kršiti delovnih dolžnosti. Zelo pomemben pogoj je tudi, da si z namenskim varčevanjem pridobi v banki pravico do posojila za stanovanjsko izgradnjo v v.išini nad 20 odstotkov zaprošenega posojila in da nima primernega stanovanja. Prosilec pa mora • v razpisanem roku predložiti komisiji overjen prepis gradbenega dovoljenja za gradnjo hiše ali kupoprodajno pogodbo za nakup stanovanja in prevzeti vse obveznosti za odobreno posojilo. Te pa so: 2-odstotna obrestna mera in naj.nižji mesečni obrok 15 tisoč starih dinarjev. Delavci, ki so posojila najeli in jih začeli koristiti, že vračajo prve obroke. Tako bo glavnica iz leta v leto višja, vsako leto bomo lahko ustregli večjemu številu prosilcev,« je rekel direktor »NAMA« Avgust Jereb. »Ko sem prosila za posojilo v višini treh milijonov starih dinarjev,« je nadaljevala Tatjana Pungerčič, »se mi je to zdelo zelo veliko. Nisem mislila, da mi bodo toliko odobrili, pa so mi. In letos še enkrat, ko sem prosila še za en milijon. Nekaj posojila je dobil mož, nekaj sva imela prihrankov in tako bova kmalu lahko šla na svoje.« »Koliko časa /boste morali vračati posojilo?« sem še vprašal. »Trideset let po 22 tisočakov na mesec. Ampak to ni tako hudo. Z možem sva se že navadila odpovedovanja: vrsto let že nisva bila nikjer na dopustu, ne zapravljava, nimava avtomobi- la, kar porabiva, porabiva za hrano. Vrsto let se že vsemu od-, povedujeva, ko bomo v novi hiši, bova imela lep občutek: to je najino, z delom in varčevanjem sva prišla do stanovanja!« »Svoj pravilnik o financiranju stanovanjske izgradnje sicer spoštujemo,« je rekel direk7 tor Avgust Jereb, »nismo pa formalisti. Delavec, ki kljub najboljši volji ne more spraviti skupaj zahtevanih 20 odstotkov lastnih sredstev sme vseeno vložiti prošnjo za dodelitev kredita. Če bomo menili, da je njegova prošnja upravičena, mu jo bomo ugodno rešili. Ni nam namreč vseeno, v kakšnih pogojih žive naši delavci. Stanovanjske razmere lahko zelo ugodno ali pa neugodno vplivajo na njihovo delo, mi pa potrebujemo seveda dobre delavce!« je zaključil Avgust Jereb. MATJAŽ VIZJAK Prva nagrada v Sevnico Dobili smo 911 rešitev križanke, ki je bila objavljena v praznični številki Delavske enotnosti ob dnevu republike. Komisija, v kateri so bili Vera Breceljnik, Milan Živkovič in Danilo Domajnko, je 11. decembra ob 8. uri izžrebala naslednje reševalce (upoštevala je samo pravilne rešitve): 1. nagrado v znesku 200 N-dinarjev prejme JOSIP RIHTAR, Sevnica, Klavpi-ška ulica. 2. nagrado v znesku 100 N-dinarjev prejme MARTIN SILVESTER, Ljubljana, Murnova 6. 3., 4. in 5. nagrado po 50 N-dinarjev prejmejo: DORA ŠEMROV, osnovna šola Miren pri Gorici, BORIS R0JIC, Ptuj, Ljutomerska 19, LOJZ TOVORNIK, Ptuj, Nova cesta 10. 6., 7., 8., 9. in 10. nagrado po 10 N-dinarjev prejmejo: IVAN RIHTAR, Kamnik, Trg talcev 8, EVA BOGME, Pivka, Prečna ulica 8, TANJA GUČEK, Velenje, Prešernova 8, DORE LA-SETCKV, Ljubljana, Hra-deckega 2, MARTV KASTELIC, Litija, Parmova 11. Izžrebancem bomo nagrade poslali po pošti. Pravilna rešitev nagradne križanke DE: VODORAVNO: Tehno- mercator, citre, aviatika, Erato, paprikaš, lan, dve, Silone, JN, kvart, nav, v, EA, til, eta, Iri, TO, svora, ananas, op, nabor, nakana, VR, osir, Mo, A, SAE, SOS, sir, Storn, P, štrk, traktati, ne, Hana, krona, pav, epika, kvas, age, rival, KM, Anaa, okol, orel, Rae, žanr, prase, Ina, Zavrl, soneti, PN, Ni. RR, Aci, Avar, smoj, Crane, AP, ozon, ide, Rank, Zeta, AMD, ogli, A V, ehoton, mer, Ravne, ded, Koper, Isa, emajl, Ive, kletvice, Si, oča, paranoik, TOKO, Nen, Tomos, lazaret. KAKO REŠUJEJO STANOVANJSKA VPRAŠANJA ZA SVOJE DELAVCE V ENOTI TRGOVSKEGA PODJETJA »MERX« NA RAVNAH VSAK DESETI KREDIT ZA STANOVANJE Sredi tega leta se je nekdanje trgovsko podjetje »Žila« na Ravnah združilo s trgovskim podjetjem Merx Celje. »S skromno akumulacijo, ki jo lahko ustvari 150-članski kolektiv, je težko modernizirati in širiti prodajne zmogljivosti in si ustvariti boljše pogoje za perspektvo podjetja,« je utemeljil integracijo Anton Fijavž, sekretar Merxove enote na Ravnah. Kljub skromnejšim možnostim za uspešnejše poslovanje so v Merxovi enoti na Ravnah že v času svoje »samostojnosti«, prav tako pa tudi sedaj, skrbeli za urejanje stanovanjskih vprašanj. »Sredstva, ki se naberejo od prispevkov osfebnih dohodkov za stanovanjsko izgradnjo, skušamo čim bolj obogatiti,« je pripovedoval ANTON FIJAVŽ. »Povezali smo se s celjsko kreditno banko. Na oročena sredstva, ki jih banka povrne delovnemu kolektivu v 25 letih, dobimo 100 % kredita na 25-let-no odplačilo z 2-odstotnimi obrestmi. Konkretno, za vsak oročen milijon, odobri banka takoj 2 milijona kredita. Posojilo odplačuje seveda vsak posojilojemalec. Po našem pravilniku odobrimo prosilcu po prednostnem redu 2 milijona kredita. Če sta pri nas zaposlena oba zakonca, imata pravico do dvakratnega zneska. K prošnji za posojilo za stanovanjsko izgradnjo morajo kandidati predložiti gradbeno dovoljenje.« Z dvema starima milijonoma se je najbrž' težko dokopati do stanovanja? »Vsa posojila odobravamo za individualno gradnjo. Pri tem si naši graditelji pomagajo s sokrediterji — delovnimi organizacijami, kjer so zaposleni zakonski tovariši, in z lastnimi sredstvi, ki jih prav tako vsak zase bogatijo z bančnimi obrestmi« Je individualna gradnja edina pot, po kateri rešujete stanovanjska vprašanja zaposlenih delavcev? »Letno se povprečno nabere 150 tisoč novih dinarjev za stanovanjsko gradnjo. S tem denarjem bi »lahko kupili vsako leto samo eno večje stanovanje, to pomeni, da bi pomagali v stiski samo enemu delavcu. Z našo stanovanjsko in kreditno politiko opravimo veliko več. Lani na primer je dobilo posojilo 9 članov kolektiva, letos pa 14-Mimo tega smo iz sklada skupne porabe izjemoma posodil* sredstva dvema članoma kolektiva za adaptacijo stanovanja* ker sta. prosila za tako pomoč še' pred sprejemom novega pravilnika, ki obravnava sarfi0 novogradnje.« Tovariš Fijavž je povedal, da v njihovem kolektivu ni perečih stanovanjskih vprašanj-To pa v splošni stiski za stanovanja pomeni, da so sl v enoti trgovskega podjetja Merx na Ravnah zasnovali s pravilnikori tako stanovanjsko politiko, kj učinkovito rešuje enega izmed najtežjih življenjskih vprašanj- I. V. Precej truda in časa je bilo treba za to, da so v Tovarni glinice in aluminija pripravili vse potrebno za pričetek dajanja posojil za individualno gradnjo stanovanj svojim članom kolektiva. Taka posojila so uvedli že v mnogih delovnih organizacijah in tudi v tovarni glinice in DO LETA 1970: aluminija so vedeli, da bodo s takšnim načinom delavci laže prišli do prepotrebnih stanovanj. Vse do letošnjega leta je tovarna v Kidričevem gradila stanovanja za svoje delavce le v blokih v Ptuju, ki pa nikakor niso bila poceni. Sedaj pa je želja, da dobe tudi individualni Stanovanja ra vse Borce V novomeški in trebanjski občini zadnja leta pospešeno rešujejo stanovanjska vprašanja borcev. V občini Trebnje so v zadnjih letih za posojila in nova stanovanja razdelili 80 tisoč novih dinarjev, v novomeški občini pa 150 tisoč novih dinarjev. Do konca leta bodo v tej občini dali še 50 tisoč dinarjev, nekaj bodo primaknili še iz sklada društva upokojencev, razen tega pa bodo iz občinskega proračuna dobili sredstva za 7 stanovanj, ki jih bodo dali upokojenim borcem. Računajo, da se bo do leta 1970 nateklo toliko sredstev, da bodo vsaj v novomeški občini rešili vsa stanovanjska vprašanja borcev. Seveda pa bodo v obeh občinah napravili prioritetni vrstni red in pa postorili kriterije za dodeljevanje kreditov. Ali bo šla po končanem delu v prijetno urejen dom, ali v podnajemniško sobo? — Foto: M. Švabič TGA KIDRIČEVO Pričetek individualne gradnje stanovanj! graditelji kredite, uresničena. Člani delovnega kolektiva TGA Kidričevo lahko pod določenimi pogoji koristijo posojila za izgradnjo svojih stanovanj oziroma hišic. Posojila se gibljejo v različnih višinah, od 5000 do 50.000 dinarjev. Te dni so člani kolektiva TGA Kidričevo, ki so dostavili vso dokumentacijo, ki jo je zahteval delavski svet, že dobili odobrena posojila. Prošnje so bile skoraj vse ugodno rešene, razen tistih, kjer ni bilo priloženo dovolj dokumentacije. V teh dneh so delavci TGA Kidričevo, ki imajo posojilo odobreno, že začeli dobivati od banke sporočila, da lahko podpišejo pogodbe. S podpisom pogodbe Pa je dana tudi možnost za koriščenje prepotrebnih sredstve za gradnjo, na katera so mnogi člani čakali že dolga leta. V TGA Kidričevo računajo, da bodo v doglednem času rešili vsa stanovanjska vprašanja in tako zboljšali življenjske razmere svojih delavcev, ki bodo lahko dobili stanovanja bodisi v Ptuju, bodisi v Kidričevem. F. M.