Poštnina platana v gotovini. Posamezna številka Din 1-—. VBOdneh 30 številk 4 strani ob ponedeljkih In dnevih po prazniku © strani ob delavnikih H strani ob nedeljah za borih tZdmanevmetefto nudi v Sloveniji samo St. 143 Izhaja vsak dan V Ženem so m zadregi Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 O LAS Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Cek. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 NAHODA V Ljubljani v sobota, dne 21. septembra 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I. Današnja številka vsebuje: J. Stante: Nazaj k zdravemu jedru Veličasten pogreb dr. Voje Marinkoviča Morilec šušterič obsojen na dosmrtno ječo Na nova pota naše agrarne politike Sternenov strop v frančiškanski cerkvi je gotov Gospodarske, vojaške ali samo nominalne sankdie? Ženeva, 20. septembra. w. Odbor petorice je odgodil svoje seje do sobote v upanju, da bo dotlej prišel italijanski odgovor. Po poročilu iz uradnih krogov v Rimu je namreč gotovo, da italijanskega odgovora na predloge petorice ni pričakovati pred soboto, ker v Rimu uradno zavračajo vesti, ki so se sinoči razširile v tujih listih, da bo seja italijanske vlade, ki je sklicana za soboto, že v petek. Laval se je včeraj ponovno sestal z baronom Aloisijem, nato je pa kosil z Bečkom in imel dolgo konferenco z Edenom ter proučil z njim položaj in njegov na-daljni razvoj. Popoldne se je sestal z litavskim ministrom Lozoraitisom in estonskim delegatom Muntersom, ki sta poprej obiskala tudi Edena. Zvečer je bil Laval pri Titulescu na večerji. Danes se bo Laval vrnil v Pariz radi seje francoske^ vlade, v Ženevo pa pride spet v ponedeljek ali torek. Laval se I@ cdlošil! Vse kaže, da so se zaupni razgovori med Anglijo in ’ Francijo končali z uspehom in da sta obe državi sklenili nastopiti proti Italiji z gospodarskimi, sankcijami. Prvi ukrep bo odklonitev kreditov, ki jih prosi Italija. V francoskih in britanskih krogih zanikajo, da bi bil Laval zahteval od Anglije obljubo, da ne bo v nobenem primeru izvajala proti Italiji drugačnih ukrepov razen gospodarskih. Angleži so prepričani, da bosta dva razloga Lavala končno _ vendarle pripravila do tega, da bo v izbiri med Italijo in ĐN postavil DN na prvo mesto. Ta dva razloga sta: Najprej Herriot, ki ima na Francoskem mnogo več pristašev kakor Laval, drugi je pa ta, da je dejansko zdaj Anglija prevzela že vodstvo v DN. Italijani so prepričani, da bo v vsakem primeru prišlo samo do nominalnih sankcij, na primer do odpoklica poslanika in odtegnitve kreditov Italiji. Danes je namreč že skoro gotovo, da večina v DN noče vojaških sankcij, zlasti ne v času, ko še ni odgovora od Italije in Abesinije. Ce bo Italija predloge DN odklonila, bo seveda DN po vsej priliki ravnalo po čl. 15 pakta. Man, še in veš|e sankcije Doznava se, da je baron Aloisi v razgovoru z Lavalom pripomnil, kako velikanske važnosti bi bilo za nadaljni razvoj dogodkov, če Velika Britanija ne bi pod-vzela nikake večje sankcije, ker bi te sankcije ustvarile položaj, v katerem bi bila splošna vojna neizbežna. Zdi se, da je baron Aloisi hotel s tem pokazati, da Weeina /e proti voiaškšm sankcijam manjših gospodarskih sankcij v Rimu ne bi smatrali že za izzivanje, temveč kvečjemu le za malo prijateljski nastop. Pravijo, da je Laval odgovoril, da ne more v tem pogledu še ničesar obljubiti, vendar pa namerava tudi o tem govoriti z Edenom. Morda po vsem tem upravičeno lahko rečemo, da je Francija bolj kot kdaj pripravljena ohraniti v bodoče popolno soglasje z Veliko Britanijo. Kaj bo s Klajpedo ? Veliko pozornost je včeraj zbudil v vseh krogih razgovor, ki sta ga imela Eden in Laval z litovskim ministrom Lozoraitisom in letonskim delegatom Muntersom o bodočnosti Klajpede. Doznava se, da so se pri tej priliki sporazumeli, da bodo o tem vprašanju razpravljali po diplomatski poti in ne pred svetom DN. gajanja s turško vlado o zaprtju Dardanel. Z zaprtjem gibraltarske morske ožine bo Italiji izpodrezan dovoz ameriškega petroleja, tako da bi se Italija mogla oskrbeti z njim samo po kopnem čez Švico in Nemčijo in neposredno iz Romunije, pod pogojem seveda, da bi dobavljale! iz teh držav zaradi morebitnih prepovedi DN sploh mogli petrolej Italiji še nadalje dobavljati. Rim, 20. septembra. AA. Uradni krogi izjavljajo, da so jih zelo presenetili manevri britanskega brodovja v Sredozemskem morju. Ti krogi izjavljajo, da so 'ukrepi britanskega mornariškega ministr- šsibžmm angleškega brodmia Dardanele in Gibraltar Ozadla angleških manevrov Razmestitev lacSšj London, 20. septembra, n. Izšel je prebod porazdelitve angleških vojnih ladij v Sredozemskem morju. Iz tega pregleda se Vidi, da se v Gibraltarju nahajata linijski ladji »Hood« in »Renau« ter štiri križarke, devet rušilcev in trije minonosci. V Aleksandriji je 29 vojnih ladij, med njimi **nijska ladja »Resulte«, ki je obenem admiralska ladja s poveljnikom admiralom !*rom williamom Fieber jem. Ta ladja je PriMula v Aleksandrijo šele 18. t. m. Po-"l0rskemu odelku v Aleksandriji pripadata se linijski ladji »Revenge« in »Valliant«, nadalje tri križarke, dve matični ladji za letala »Glorious« in »Courageous« in ena bolničarska ladja. V Adenu je doslej deset ladij, med njimi križarki »Norfolk« in »Solombo«. V Haifi so tri križarke in dve podmornici. V Port-Saidu so linijska ladja »Barham«, r'žarka »Despatch« in en rušilec. v Poročilo o gibanju britanske mornarice je sredozemskem morju navaja dalje, da ez JwS 18- t-m' iavlieno. da pridejo v Su-niepsJüatere ladje, toda doslej o tem še čain ji 116 vedo. Tudi iz Singapura poro-lariić C a i® 18. t. ih. prispela tja matična letala »Hermes« in trije rušilci. r0c,1'> ne omenja Malte. i^ravo ©2®Öi© nik^/jr’ 20‘ septembra, r. Posebni dopis-listu iyaT>>Echo de Paris« poroča svojemu niornariep0jjdonaj da !e vodstvo angleške bi itaiiia Prepričano, da ne bo moglo, ce Sočiti zares začela sovražnosti, onemo-oskrhn j * akcije s tem, da ji izpodreže AngležiS Petrolejem. Zaradi te namere so zlasti i Pregrupirali pomorske sile, bavo nj,!0’, da onemogočijo Italijanom doloma j? tr?leJa ,s Kavkaza. Iz istega raz-°öa, pravi dopisnik lista, se vrše tudi po- Južni vhod v luko Gibraltarja so Angleži zaprli z umeinmu ovirami. Slika kaze Gibraltar, ki je važna angleška trdnjava, s ptičje perspektive. V ozadju so znane gibraltarske pečine, spredaj mesto in desno pomoli stva neupravičeni, ker Italija prav nič ne ogroža prometnih prog britanskega imperija. Z eSemcns&o ravnodušnostjo v prepad Milan, 20. septembra. AA. — Današnja »Gazzetta del Popolo« prinaša uvodnik pod naslovom »Anglija hoče vojno proti Italiji«. člankar pravi, da je logičen sklep o zadržanju Velike Britanije v Ženevi in vojaških in pomorskih ukrepih britanske vlade in o tonu britanskega tiska, da Velika Britanija odkrito nastopa zoper Italijo, in sicer iz razlogov, ki niso v nikaki zvezi z DN. Velika Britanija, pravi list, hoče vojno. Tudi torinska »Štampa« piše podobno. Med drugim pravi, da Velika Britanija z demonsko ravnodušnostjo žene Evropo v prepad. List pravi med drugim, da jiomeni odhod dveh največjih britanskih vojnih ladij v Sredozemsko morje odkrito izzivanje. Anglija in podonavski pakt LONDON, 20. septembra, n. »Star« piše: Mussolini je spet pozval britansko vlado, da pristane na predloženo izpremembo podonavskega pakta, ki mu je namen, kakor je znano, zavarovati neodvisnost Avstrije oz. obstoj sedanje avstrijske vlade. Angleška vlada je italijanskega poslanika, ko ji je predlagal te izpremembe, sprejela baje zelo nemilostno. Podčrtala jc, da bo šele tedaj začela proučevati pakt. ko bo urejeno ' esinsko vprašanje, in to v duhu določb pakta D V. Francoski proračun »MATIN« poroča, da bo prihodnji proračun znašal 40 milijard Listi pripominja, da znaša sedanji proračun skoraj 48 milijard, leta 1932. pa je'znašal 52 milijard. Novi proračun bo vseboval vse redne in izredne izdatke, ki bodo pokriti z davki. Izredne izdatke bodo pokrili s posojilom za nacionalno varnost. Spet stavke v Franciji PARIZ, 20. septembra AA. Pristaniški delavci v Marseillu in Havru so proglasili 24urno stavko v znak simpatij z delavci v dokih v Tunisu in Alžiru, ki stavkajo Pred novimi nemiri na Kreti ATENE, 20. septembra. AA. Zaradi čedalje večje napetosti med republikanci in monarhisti na Kreti vlada na vsem otoku veliko razburjenje. Pričakujejo, da bodo v najkrajšem času izbruhnili nemiri, zato je guverner predlagal, da se dovoli monarhistom, da se oborože. Romunija in Poljska BUKAREŠTA, 20. septembra A A. Poljski poslanik Arkoselskv je interveniral pri predsedniku vlade Tatarescu, ki nadomešča odsotnega zunanjega ministra Titulesca ter protestiral v inienu svoje vlade proti poročilom nekaterih bukareških listov iz Ženeve, da je poljska delegacija v DN nasprotovala izvolitvi Romunije v svet DN. Redukcija španskih ministrstev MADRID, 20. septembra, d. Uradno potrjujejo vest o fuziji delovnega in pravosodnega ministrstva, ministrstva za javna dela in prometnega mi ' tra ter kmetijskega in trgovinskega ministrstva. Glede na redukcijo ministrstev bo odpuščenih razen štirih državnih podtajnikov se 20 načelnikov in generalnih ravnateljev in mnogo častnikov in uradnikov. Veffčaslen pogreb dr. V. Marinkoviča Beograd, 20. septembra, b. Danes dopoldne ob 10. uri se je na najsvečanejši način izvršil pogreb dr. Voje Marinkoviča, bivšega predsednika vlade in dolgoletnega zunanjega ministra. Pogreba so se udeležile vse osebnosti našega javnega in kulturnega življenja. Prisostvovali so pogrebu tudi odposlanci Nj. Vel. kralja brig. general Božič, kraljevska namestnika dr. Ra-denko Stankovič in dr. Ivo Perovič, predsednik vlade in zunanji minister dr. Sto-jadinovič, minister za notranje zadeve dr. Anton Korošec, minister vojne in mornarice general Peter živPovič, minister za promet dr. Mehmed S aho in minister brez listnice šefkija Behmen, predsednik senata dr. Ljubomir Tomašič, predsednik Narodne skupščine Stevan Čirič, bivša predsednika vlade Uzunovie in Bogoljub Jevtič. Od bivših ministrov smo opazili Ivana Puclja, dr. Kramerja, dr. Momčilo Ninei-ča, dr. Milana Grola, Djordjo Genkiča, dr. Kosto Kumanudija, Kosto Timotijeviča, Miloša Savčiča, Vojo Janjiča, Lazo Markoviča, Dimitrija Vujiča, Vasiije Jovanoviča, Dako Popoviča, Lazo Budisavijeviča, dr. Dragutina Kojiča in dr. Uroša Krulja. Prisoten je bil tudi kraljevi guverner senator Jeremija Živanovič Miljutin Drago-vič, kakor tudi veliko število narodnih poslancev. Beograjsko občino je zastopal predsednik mesta g. Vlada Ilič. Naši poslaniki so šli v- tužni povorki, tu so bili Konstantin Fotič, Stanoje Pelivanovic, dr. Aleksander Bodi in drugi. Opazili smo tudi maršala dvora dr. Slavka Grujiča, novega poslanika na dvoru predsednika Bogdana Gavriloviča in sekretarja Aleksandra Beliča. Dalje se je pogreba udeležil tudi predsednik Jugoslov. nacionalne stranke Svetislav Hodžera, Mihajlo Djurić in drugi predstavniki beograjske borze, glavni direktorji drugih borz in zastopniki državnega sveta. Tudi veliko število naših generalov, na čelu komandant beograjskega mesta armijski general Vojislav Tomič, inspektor konjenice Milan J. Ječmenič in vršilec dolžnosti komandanta kraljeve garde Vladko Rakič. Med venci, ki jih je bilo tudi veliko število, smo opazili krasen venec, ki sta ga poklonila naš knez namestnik Pavle in kneginja Olga, in venca kraljevih namestnikov. Krasne vence so poklonili tudi vojni minister Peter živkovic in v imenu romunske vlade g. Djordje Tatarescu in Nikola Titulescu, v imenu češkoslovaške vlade pa pokojnikov dolgoletni sotrudnik dr. Beneš. Tudi vsi drugi poslaniki, akreditirani na našem dvoru, so darovali krasne vence, žalni rekvijem se je odpel v Saborni cerkvi, opravil ga je pravoslavni episkop Sava Sakarelič, ki je imel tudi krajši nagovor, v katerem je po-veličeval pokojnika. Za njim je govoril predsednik Narodne skupščine Stevan Čirič, ki je podal "sliko delavnosti velikega pokojnika za svojega kralja, državo in narod. Naslednji govornik je bil- bivši predsednik Narodne skupščine in pokojnikov ožji sotrudnik dr. Kosta Kumanudi. V ime-nu Borze je govoril g. Mihajlo D j uric. Na pokopališču, kjer so bile pokojniku izkazane zadnje časti, je govoril delegat ruskih beguncev Strandmann, ki je rekel, da je bil pokojnik velik zaščitnik ruskih beguncev, ki čutijo ob njegovem grobu, da je ostala za njim velika praznina. Nato je govoril še senator Milan Marjanovič, odvetnik iz Požarevca. Sožalje pi etlsednika Masaryka BEOGRAD, 20. septembra. A A Predsednik češkoslovaške republike g. Masaryk je poslal gospe dr. Marinkoviča iole sožaljno brzojavko: Klanjam se pred posmrtnimi ostanki Vašega nepozabnega soproga, s katerim je Jugoslavija izgubila enega svojih najboljših delavcev, moja domovina pa zvestega prijatelja. Prosim Vas, da blagovolite sprejeti moje globoko sožalje. Sožalje je pismeno izrazil tudi zunanji minister dr. Beneš. bremenska napoved Jugoslavija. Jasno vreme prevladuje na seve-rozapadu in sredini in na vzhodu kraljevine, deloma oblačno v drugih predelih- V zadnjih 24 urah je bil dež samo v Primorju in na seve-rozapadu. Temperatura bo padla na jugu. nekoliko bo porastla pa v drugih predelih. Minimalna temperatura: Tuzla 4, maksimalna. Prilep 25v Napoved za jutri. Pretežno jasno, povečanje temperature, mestoma bodo jutranje megle. — Solnce vzhaja ob 5.22 in zahaja ob 17.4U. Ljubljana: barometer 769. najnizja temperatura 15, najvišja 19. ..... . Maribor: barometer 767, najnizja temperatura 11- naivišia 18. P®lifižfii tiifinlti Sestafiak s5©w©rsski!s poslancev Danes V soboto ob 10. uri se bodo sestali uoslanci iz Dravske banovine, da se porazgo-■-•orijo o perečih gospodarskih, socialnih in političnih vprašanjih. Kakor je znano, so poslanci Dravske banovine nezadovoljni zaradi ustavitev dobav premoga slovenskih rudnikov za potrebe državnih železnic. Je pa tudi še nekaj drugih vprašanj, s katerimi poslanci niso soglasni. Na konferenci bodo nadalje sklepali o nadaljnem zadržanju slovenskih poslancev nasproti vladi g. dr. Stojadinovica. ©rganizirapie Kakor je bilo že sporočeno, se organizacija JEZ za sedaj nahaja v prvi etapi. Zbmajo se potrebni podpisi po srezih. Zakon o zborovanjih, dogovorih in združevanjih zahteva, da vsaka stranka, ki ji je dovoljena ustanovitev, zbere po SO podpisov v polovici srezov razporejenih v šestih banovinah. Organizatorji JRZ' sedaj zbirajo vse potrebne podpise. Ko bo stranka definitivno odobrena, bodo v drugi etapi pričeli ustanavljati krajevne in sreske odbore stranke po vsej državi in vpis članstva. Osnutek zakona preti korupciji V razgovoru s časnikarji je pravosodni minister dr. Miškulin izjavil, da je v njegovem resoru strokovna komisija končala z delom_ na osnutku zakona o korupciji in bo ta zakon dr. Miškulin že v najkrajšem času predložil v rešitev in odobrenje ministrskemu svetu. 6. Hiša Trifunovič © dr. Haiku Na agitacijskem potovanju po Sandžaku je prispel v Prijepolje upokojeni minister gospod Miša Trifunovič, član ožjega glavnega odbora radikalne stranke, kjer je imel važno politično konferenco. Na tej konferenci je g. Trifunovič obrazložil, zakaj in kako je bila osnovana JEZ. Posebno je poudaril, da se JRZ ne ustanavlja' od zgoraj, s pomočjo oblasti, pač pa iz naroda samega. JEZ spoštuje vsako politično prepričanje in zato želi, da narod sliši vsakega in odloči, za koga se bo opredelil. Nato je gospod M. Trifunovič prešel na analizo razmer na Hrvatskem in je dejal, da se vsakdo moti, kdor misli, da je dr. Maček proti tej državi. Dr. Maček ljubi to državo ravno tako kakor mi. On ima samo drugačna gledanja na notranjo državno ureditev. „Dem“ © Hrvatskem vpraiaplu Glasilo upokojenega profesorja Ljubomira Maštroviča v Križevcih »Dom« se v uvodniku bavi tudi s hrvatskim vprašanjem in pravi med ostalim tudi tole: »Hrvatsko vprašanje je v bistvu kmečko vprašanje; Zato mi stari pristaši Radičeve seljaške politike pozdravljamo vsako delo v Srbiji in v Sloveniji, ki gre za tem, da se kmetstvo organizira in da se naši kmečki zastopniki sporazumejo, in skupno rešijo kmečko vprašanje, ki- po svoji naravi vključuje tudi vsa druga nerešena politična vprašanja. Sestanek ivrfnesa ©slSsora MiZ Kakor poroča zagrebški »Obzor« se bo še v toku tega tedna v Beogradu ponovno sestal izvršni odbor JEZ. Na sestanku bodo razpravljali o nadaljnjem delu za ustanovitev stranke JEZ ter o predložitvi prijave ministru notranjih poslov dr. Korošcu za definitivno odobritev te stranke. Na tem sestanku bodo tudi razpravljali o vprašanjih, osebnih sporov med bivšimi radikali v različnih mestih Srbije, Vojvodine in drugje. V teh me-stih namreč obstoje po dve in celo tri radikalne frakcije, ki se medsebojno prepirajo samo zaradi osebnih ambicij. Izvrsni odoor JRZ bo poskušal vsa ta nesoglasja izgladiti in če bi v tem ne uspel, bo odločil, kako se ima rešiti spor. Bitka med politiki Beograd, 10. septembra, b. Snoči je bila v kabinetu predsednika Jugoslovanskega kluba narodnih poslancev g. Bogoljuba Jevtiča konferenca narodnih poslancev, izvoli enih na ozemlju požarevackega okrožja. Na tej konferenci so poleg predsednika Jevtiča bili navzoči tudi narodni poslanci gg. Joca Felič, Mirko Uroševič, Jovan Ne-nadović, Dragoljub Jevremovič, Voja Djor-djevič in Desimir Jankovič. Med konferenco je prišlo do ostrega spora me.d Mirkom Uroševičem in Vojo Djordjevičem. Spor se je stopnjeval do hudega prepira in dejanskega spopada, v katerem je Mirko Uroševič udaril Vojo Djordjeviča, nakar mu je ta vrgel v glavo čašo. Francoska odlikovanja Beograd, 20. septembra. Francoski .poslanik na našem dvoru grof de Dampierie je izročil odlikovanja: g. Stefanoviču, od vetniku in predsedniku jugoslovanskega FIDACa, red legije časti komanderske stopnje g. Mikčevacu, šefu odseka v zunanjem ministrstvu in glavnemu tajniku jugoslovanskega FIDAC-a, red legije časti oficirske stopnje, g. Satomicm odvetniku in poslancu, g. Vladimirju Peršetn, ravnatelju Putnika, g. D. Lješe viču in Vojislavu Kovačeviču, članu uprave združenja vojnih invalidov, red legije časti viteške stopnje. Potres BEOGRAD, 20. septembra AA. Potresomer-ski zavod na Tašmajdanu poroča: Davi ob treh in pet minut in 11 sekund so tukajšnji aparati zabeležili začetek katastrofalnega potresa v daljavi 15.560 km od Beograda. Največji sunek je bil ob 3. uri in 42 minut in 5 sekund. Znašal je 795 mikronov z valovno periodo 50 sek. Konec potresa je bil zabeležen v Beogradu ob 5. un in 56 minut. Slovansko zadnižnišSvo nfrliil® x&wesi Mk&mn©siš P@liskl y Ljubljana, 20. septembra. Zadružna ekskurzija bratov Poljakov, ki ostanejo mesec dni v naši državi, je obiskala najprej Slovenijo. Že ob prihodu so se bratski za-drugarji laskavo izrazili o naši slovenski domovini in njenih lepotah. Tembolj pa so bili navdušeni in vzhičeni nad našimi prirodnim) krasotami, ko so v četrtek obiskali Gorenjsko. Ob prekrasnem dnevu, ki je sledil deževnemu dnevu sprejema v Ljubljani, se jim je odprl ves gorenjski kot v svoji lepoti, z zasneženimi planinami, ki so jih dobesedno zadivile. Na svoji poti po Gorenjski so zadrugar ji iz Poljske najprej obiskali Sitarsko in žimarsko zadrugo v Stražišču, nato vzorno-Mlekarsko zadrugo v Naklem in Žeblarsko zadrugo v Kropi. Vzornost slovenskega zadrugarstva in neumorna delavnost našega drobnega gospodarstva jim je bila nad vse všeč ter so izražati vtise o tako visoki kulturni stopnji, ki more biti vsakemu narodu v ponos. Posebno jih je zadivila delavnost in složnost Žeblarske zadruge v Kropi. Po ogledu so bili gostje na Bledu, čigar prirodna lepota jih je popolnoma priklenila nase, da so se le težko ločili in nadaljevali pot v Bohinj, kjer so ob občudovanju bohinjskega kota obiskali slap Savice. Tu jim je priredila Nabavljalna zadruga uslužbencev drž. žel. prijeten in domač piknik. Ob najlepših vtisih so se zvečer vrnili v Ljubljano. Današnji dan so gostje posvetili ogledu Ljubljane. Dopoldne so prisostvovali v kinu »Slogi« produkciji narodnih pesmi, predavanju dr. Basaja o slovenskem zadružništvu in našemu filmu »Zlatorog«. Nadalje so si ogledali Nabavljalno zadrugo uslužbencev drž. žel., Kmetijsko Družbo, muzej in- druge kulturne in gospodarske ustanove ter zanimivosti naše slovenske bele prestolice. Zvečer je bil na čast gostom prirejen v menznih prostorih Nabav, zadr. usl. drž. žel., ki so bili okusno in lepo urejeni, prijateljski večer s skupno večerjo. Poleg gostov Poljakov so se prijateljskega'večera udeležili za bansko upravo g. inž. Ivo Jelačin, za mestno načelstvo predsednik g. dr. Ravnihar, za Zvezo slovenskih zadrug podpredsednik g. dr. Kersnik z ravnateljem gosp. Franom Trčkom in tajnikom g. Bauerjem, za Zadružno zvezo njen podpredsednik g. dr. Karel Cepuder z ravnateljem g. dr. Basajem in tajnikom g. Kraljem, za NabavbaIno zadrugo usl. drž. žel. njen predsednik g. Mirko Punčuh z večimi člani zadruge, dalje načelnik g. Der-žič, za Društvo prijateljev poljskega , naroda g. dr. Mole, več hčerk naših zadrugarjev v narodnih nošah, in drugih predstavnikov organizacij in tiska. Na večeru je sodeloval orkester .»Sloge« in oktet »Sloge« pod vodstvom dirigenta g. Premlča. Med prijetnim večerom .in bratskim pogovorom je gostom nazdravil v imenu vsega zadružništva g. dr. Kersnik, za kar se je v le-'pem govoru zahvalil predsednik poljskega zadružnega sva za g: Pomielsld. zagotavljajoč, da bodo laki zadružni obiski rodili trdno prijateljstvo in nerazdružne bratske vezi med obema slovanskim narodoma. Za kr. bansko upravo je pozdravil v imenu g. bana inž. Ivo Jelačin, nato so govorili še direktor g. Czahvra, predsednik dr. Ravnihar, dr. Basaj, načelnik g. Deržif in več gostov Poljakov, ki so naglašali veliko poslanstvo zadružne ideje in poljsko-jugoslovanskega bratstva. Nafo se je razvila prisrčna zabava v okril ju Nab. zadruge uslužbencev drž. žel., ki je res nad vse pohvalno priredila ta prijateljski večer. Jutri se bratski poljski zadružniki odpravijo na svojo nadaljnjo pot po naši državi. ^ämesiHew sv^kiih maielmkow »Slovenec« je poročal včeraj: Z ukazom dne 26. julija je postavljen za banskega svetnika IV-I vardarske banovine Podboj Franc, do sedaj okrajni načelnik v Litiji; za banskega svetnika IV-I drinske banovine v Sarajevu Žnidaršič Josip, do sedaj okrajni načelnik za ljubljansko okolico; za banskega svetnika IV-II pri kr. banski upravi v Ljubljani pa je imenovan dr. Vidmar Ivan, do sedaj okr. načelnik v Celju. Za okr. podnačelnika v V. skupini dubrovniškega sreza Vovšek Fran, do sedaj okr. načelnik v Črnomlju, in za političnega pravnega sekretarja v V. skupini pri kralj, banski upravi vardarske banovine v Skoplju dr. Bratina Zvonko, do sedaj okr. načelnik v Ptuju. Vsi po službeni potrebi. Z ukazom z dne 9. septembra 1935 je imenovan za okr. načelnika v IV-I Črnomelj skega okraja dr. Kartin Herbert, do sedaj okr. načelnik v Dolnji Lendavi; za okr. načelnika v IV-2 ljubuškega okraja Devičnik Franc, dosedaj okrajni načelnik v Logatcu; za okr. načelnika v IV-2 prije-dorskega okraja v Prijedoru dr. Čuš Tine, okrajni načelnik v Krškem; za okr. načelnika krškega okraja v Krškem Krajšek Anton, do sedaj okr. načelnik v Novem mestu; za okr. načelnika v V. skupini za novomeški okraj v Novem mestu Maršič Fr., do sedaj okr. podnačelnik v Dubrovniku; za okr. načelnika v V. skupini litijskega okraja v Litiji dr. Hacin Lovro, do sedaj politično upravni sekretar pri kr. banski upravi v Ljubljani; za okr. načelnika v V. skupini logaškega okraja v Logatcu Bavdek Ivan, do sedaj okrajni načelnik v Ljubuškem. za okr. načelnika v V. skupini celjskega okraja v Celju dr. Zobec Ivan, fo sedaj okr. podnačelnik v Ljubljani, za kr. načelnika v V. skupini za dolenjelen-davski okraj v Dol. Lendavi dr. Bratina Franc, do sedaj okr. podnačelnik v istem okraju v Dol. Lendavi; za okr. načelnika v V. skupini ptujskega okraja v Ptuju dr. Vidic Janko, do sedaj politično upravni sekretar pri kr. banski upravi v Zagrebu; za okr. podnačelnika v V. skupini na ljubljanskem okrajnem glavarstvu v Ljubljani Počkaj Jakob, dosedaj pol. upravni sekretar pri moravski banovini v Nišu; za pol. upravnega sekretarja v V. skupini pri kr. banski upravi v Banjaluki Djurin Gjurica, do sedaj pol. upravni sekretar pri kralj, banski upravi v Ljubljani; za pol. upravnega sekretarja pri kr. banski upravi v Zagrebu Labaš Rudolf, do sedaj pol. upr. sekretar pri kr. banski upravi v Ljubljani; za okr. načelnika IV-2 za ljubljanski okraj v Ljubljani dr. Hubad Josip, do sedaj okr. načelnik v pokoju; vsi po službeni potrebi. Z ukazom z dne 31. avgusta 1.1. je postavljen za okr. načelnika v IV. skupini za gračanski okraj dr. Senekovič Ivan, do sedaj okr. načelnik v Mariboru-levi breg; za okr. načelnika IV-1 za rogatički okraj Makar Milan, do sedaj okr. načelnik v Mariboru-desni breg; za Okr. načelnika v Mariboru-levi breg se postavlja Popovič Peter, do sedaj okr. načelnik v Novi Gradiški; za okr. načelnika IV-2 v Mariboru-desni breg dr. šiška Janko, do sedaj svetnik pri ministrstvu za notranje zadeve v Beogradu; za okr. načelnika IV-2 vojničkega okraja dr. Subač Matej, do sedaj okr. načelnik v Slov. Konjicah; za okr. načelnika konjiškega okraja v Slov. Konjicah Malešič Matija, do sedaj pol. upravni sekretar pri kr. banski upravi v Banjaluki. Vsi po službeni potrebi. Hc TaEmdm šoli -miieSia Ptuj, 20. septembra. Na 5. razredui-mestni deški šoli v Ptuju sta samo dve učni moči, tako da pride posamezen razred na vrsto le vsak tretji dan. Eden od učiteljev je bil že lansko leto imenovan za sreskega šolskega nadzornika ter je še sedaj njegovo mesto nezasedeno, dve učni moči sta pa na bolniškem dopustu, od katerih eden zaradi težke obolelosti v tem šolskem letu sploh ne bo mogel nastopiti svoja službe. Prosimo odločilne činitelje, da takoj nadomeste manjkajoče učne moči. Na okoliški šoli v Ptuju je vpisanih dosedaj nad 800 otrok, šola se namreč deli v deški in moški oddelek. Med učnimi močmi so samo trije učitelji. Tudi upravitelj, vkljub temu, da so s poukom že začeli, doseda.) še ni imenovan. Nujna potreba je, da se dodeli šoli potrebno število moških učnih moči. Napredovanja Beograd 20. septembra, b. Napredovali so v 4. polož. skup. 2. stopnje viš. veterinarski svetnik dr. Franjo Veble v Ljubljani in Ante Peršuh v Slovenjgradcu. Dr. Josip Čeh, dr. Baš Franjo, veterinarski svetnik pri banski upravi v Ljubljani, Zamik Alojz, veterinarski svetnik na obmejni veterinarski postaji v Mariboru, Vandot Ivan, veterinarski svetnik v Novem mestu, Lobnik Fran, veterin, svetnik ki se je formirala iz bivše radikalne, muslimanske in SLS. Pri tem je dr. Auei^ poudaril, da je gledal na stvar v zvezi s splošno situacijo v državi, zato je smatral, da je ustanovitev te stranke odnosno zajednice akt, na katerega ne more dati svojega podpisa. v Novem gradu, Rihterič Peter, veterinarski svetnik v Šmarjah pri Jelšah, škof Alojzij, veterinarski svetnik v Ljutomeru. V 5. polož. skup. za veterinarske svetnike dr. šerbez Josip, veterinarski svetnik v prekmurskem srezu, Leopold Varl, viš. veterinarski pristav v Litiji, Kolenc Pavel, viš. veterinarski pristav v Prevaljah, Pahor Filip, viš. veterinarski pristav na obmejni veterinarski postaji na Jesenicah, Samec Josip, viš. veterinarski pristav v-Murski Soboti in Ipavec Rafael, viš. veterinarski pristav v Krškem, Samec Franja, viš. veterinarski pristav v Gor. Radgoni, Golar Franjo, viš. veterinarski pristav v Kranju in Kobeutar. Ivan, viš. veterinarski pristav v Kotoru. V 7. polož. skup. so napredovali dr. Kocjan Leo, veterinarski pristav pri bakteriološkem zavodu v Ljubljani. Namestitev Beograd, 20. septembra, b. Za pristava pri sreskem načelstvu v Litiji je postavljen zdravnik dr. Vladimir Orel. Za invalide Beograd, 20. septembra. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal nalog davčnim upravam, da se vse stvari, ki jih pošljejo davčnim upravam invalidska sodišča glede prisoje invalidnin, kar najhitreje rešijo, in sicer 10 dni po prejemu. Drpštvo kmetskih, fantov in deklet v Dramljah priredi v nedeljo dne 22. t. m. ob 15. uri v Sv. Juriju ob j. žel. v prostorih gostilne Leskovšek vinsko trgatev. — Za godbo, izvrstno jed in pijačo preskrbljeno. Vstopnine ni. Prijatelji kmetskega pokreta, pridite. Pišejo 'srsont Vlagal k sdr&Mmmis iednš Politični razvoj je po majskih volitvah povzročil veliko gibanje širokih množic, zlasti naših kmetskih mas. Na eni strani so se s podvojeno silo pričeli organizirati pripadniki bivše SLS v sedanji JRZ, na drugi strani p^ se množijo glasovi, ki pozivajo naše kmetske množice, naj se pridružijo opozicijskim vrstam. Svoja opažanja o teh pojavih sem objavil v »Glasu naroda« dne 19. julija t. 1 pod naslovom »Nazaj k zdravemu jedru«. Poudaril sem zlasti naziranje mlade generacije o' teh vprašanjih. Članek je našel odziv tudi med Hrvati in dne 28. julija t. 1. je izšla v zagrebškem »Obzoru« replika, podpisana s šifro Dr. L. L. V tem sestavku pa je prikazana vsebina članka na način, da je podana možnost netočnega informiranja hrvatske javnosti o miselnih tokovih med mlado generacijo. Ker se položaj medtem ni razčistil, temveč je celo bolj moten, nego je bil, ni brez pomena, da ponovim nekatere misli in ovržem pomisleke in natolcevanja, izvršena v navedenem članku »Obzora«. Dr. L. L, je v prvi vrsti opustil repro-dukcijo_ vodilne misli mojega članka in ta je, da je istodobno s Hrvatsko nastal velik kmetski pokret tudi v Sloveniji, v katerem so široki sloji slovenskega kmetskega naroda hoteli doseči narodnostno in. socialno osvobojenje. Ta širok in globok kmetski pokret pa ni našel voditelja enako globokega duha, kakor je bil Štefan Radič na Hrvatskem, ki je izoblikoval sorodne vzgibe hrvatske narodne duše v novo, ves hrvatski narodnostni element obsegajočo obliko političnega gibanja. Ker nismo imeli takega voditelja, smo doživeli kompromise, ki so se izoblikovali v nesrečo za slovenske kmetske množice, široke mase slovenskega naroda so se dosledno nagibale k temu, da se zavzame do vprašanja ureditve države podobno stališče, kakor ga je zavzel hrvatski kmetski pokret. Mlada, kmetsko usmerjena inteligenca si je vztrajno prizadevala, vzdržati stik z naziranjem širokih kmetsko-narodnih plasti o ureditvi države in ie strmela za tem, da se doseže sodelovanje s hrvatskim! kmeti, organiziranimi v HSS na hrvatskem narodnostnem temelju, da. pa ta razvoj ne sme motiti udejstvovanje poedincev, ki bi morda briskirali slovensko narodnostno čuvstvovanje. To je vsebina navedenega članka m kakor vidimo, je vsebina le deloma ponovljena. Do iznesenih pomislekov glede delovanja poedinih oseb, ki ne izhaiajo iz organiziranega slovenskega kmetskega pokreta, stoječega na slovenskem narodnostnem principu, prihajamo mi Slovenci zaradi iz-vestnih izkušenj v preteklosti. Jaz sam in mnogi moji prijatelji iz vrst mladine smo vedno skušali doseči sodelovanje med bivšo kmetska stranko in HSS. To prizadevanje je rodilo uspeh v toliko, da se je v Sloveniji najprej postavila skupna kandidatura Radičevcev ih slovenskih republikancev pri volitvah 1925 in da ie nato bivša kmetska stranka sprejela v svoj program načelo federativne ureditve države. Pozneje je prišlo tudi v Sloveniji do formacije kmetsko demokratske koalicije (SDK), v kateri pa so gospodje dr. Kra-merjevega kova zaigrali prvo violino in s tem kmetskemu pokretu zelo škodovali. Vsa ta združevanja in sodelovanja pa so spremljali zelo nevšečni pojavi. Na eni strani so se našli na Hrvatskem neki listi, ki so proglašali javno one sreze, v katerih ie prodrl radičevski kandidat, za hrvatsko ozemlje, bi bili torej povsem protivni pomisli silrrb oviralo. Na drugi strani pa so izvestni gospodje v Ljubljani videli novo rešitev pred ogorčenjem širokih narodnih mas zaradi njihovega poprejšnjega ekstremnega centralizma v tem, da so pncel propagirati dualisticno ureditev države. Samoumevno je to pri slovenskih kmetih odjeknilo zelo neugodno, Dualistično ureditev 'države .ie zastopal v letu 1928 ljubljanski dnevnik »Jutro«. '' Mi vemo. da je hrvatski narod daleč oddaljen od tega (ja bi gojil kakršnekoli imperialistične težnje po slovenski zemlji. Vendar pa so izjave poedincev nevarne v toliko, v kolikor se ž njimi ovira složno sodelovanje slovenskega kmetskega pokreta s hrvatskim po načelu popolne ravno-pravnosti. Od iz vestnih strani zlas.i iz vrst bivše SLS in sedanje JBZ se namreč naglasa ob vsaki priliki, da utegne nastati po ugodni rešitvi hrvatsko-srbskega problema nov problem: slovensko-hrvatski. Da. so ti pomisleki vredni uvaževanja. izhaja tudi iz pisanja hrvatskega tiska. V »Obzoru« samem je ponovno objavljeno stališče Hrvatov do namer srbskih zemUo-radnikov, da se ustanovi enotna zemljo-radniška stranka in naglasa se, da stoli hrvatska seljačka stranka na hrvatskem stališču, ter da naj srbske zemDuradniške stranke opuste poizkuse, razširiti se med Hrvati in Slovenci. Hrvatski tisk naslaša. naj se ustanovijo tri nacionalne skupine-ki naj se sporazumejo tako glede vprašanja ureditve države, kakor tudi v gospodarskih, socialnih in stanovskih vprasf niih in šele potem bi se moglo razprav Ijati o ustanovitvi enotne iugoslovans*-zemljoradniške stranke. Morebitni poizk’ si razširiti organizacijo HSS na sloven-ozemlje, bi bilo torej povsem protivno P štenemu hotenju hrvatskega naroda -prav posebno hrvatskih kmetov. a Uverjen sem, da bo prišlo do kremne in učinkovitega sodelovanja organlz-r-*-ga slovenskega kmetskega pokreta s > vatskim. Na obeh straneh oa moramo stiti hibe ki oviralo sodelovapje-načelu: čisti računi, dobri prijate.n. _ , Stante Jernej, Celje. Kljukasti križ je odslej zastava nemške trgovske mornarice. Slavni parnik »Co-lumbus« jo je razobesil prvi po sprejetju zakona o zastavah v Niirnbergu. Vesti iz Italije Raxpis stotega rentnega posepSa Za obrambo svojih kolonij v Vzhodni Afriki je ministrski svet pooblastil vlado, da razpiše veliko notranje posojilo, ki se bo imenovalo »Petodstotna renta«. Obrestovalo se bo po | 5% in bo prosto vseh davkov in davščin. Njegov emisijski kurz za obligacije po 100 lir bo znašal 95 lir. Dovoljeno je tudi plačevanje v obrokih, in sicer 35 lir takoj ob podpisu posojila, 35 lir v nadaljnih 4 mesecih in 25 lir v še nadaljnji polovici leta. Sprejemajo se namesto valute tudi sedanja 3'5% odkupna posojila »Redimibile«, in sicer v relaciji po 80 L za vsakih 100 L nominale novega posojila. Razliko od 80 do 95 L je treba plačati v gotovini, in sicer lahko tudi v obrokih po 6 L, 5 L in 3 L. Za plasiranje novega posojila in vzdrževanje kurza ho obstajal poseben konsor-eij, ki mu bo na čelu guverner Banke d’Italia. Banca d’ Italia bo na novi papir dajala denarnim zavodom posojila do 80% njih vrednosti po posebno ugodnem diskontu. Solkanski mizarji so v obrtniški prodajalni v Gorici dali na ogled krasno pohištvo, ki so ga ^ izdelali za obrtno razstavo v Firencah. Občudovanje vzbuja zlasti jedilnica iz črnega lesa, belo tapecirana, ki je dobita v Firencah drugo nagrado. Proti špekulaciji z verižnimi pismi je zdaj tudi goriška kvestura izdala stroge odredbe in bo vsak primer goljufije te vrste ovaden sodišču. Neznan tat se je vtihotapil v stanovanje Ane Humar v Grgarju in ji odnesel obleke za 350 lir. Za njim ni sledu. Tatvina je ova-jena. Modras je pičil 23 letnega Franceta Gulja-ta iz Grgarja, ki je šel na Prevale pod Sv. Goro. V bolnišinci je dobil serum proti kačje-mu strupu in bil nato odpuščen domov. Dve aretaciji. Po sodnijskem zapornem po-VelJu so karabinirji v Gorici prijeli čevljarja Franceta Novaka in kovača Josipa Kodermaca, oba iz Gorice. Česa sta obdolžena, se ne ve. Nezgoda pismonoše. Andreju Preglju, pismonoši, na Colu pri Vipavi, se je pripetila nesreča, da je padel s kolesa in si zlomil desno nogo in se potolkel po ramenih. Njegovo zdravljenje bo trajalo 40 dni. V Jugoslavijo je pobegnil brez potnega lista 24 letni Filip Bertossi (?) iz Spodnje Tri-huše in je radi tega ovaden sodišču. Nedeljski vlaki vozijo jutri iz Trsta v Postojno, Štanjel, Gorico in Videm. Cene so znižane na 4 odnosno 9, 6 in 8 lir. Nova palača na Korzu v Trstu. Zavarovalnica Assicurazioni Generali je kupila na Korsu kompleks starih hiš. Hiše so podrli in te dni ogradili prostor, kjer se bo dvigala nova velika palača zavarovalnice, dolga 87 m. Obenem se bo tam Korso razširil za 6 m. Palača ho stala na Korsu Viktorja Emanuela III. ftied podaljškom Vie Roma in novim trgom Piazza Malta. V Trstu je umrl podpredsednik upravnega sveta Tergesteja odvetnik Evgen Brunner. Požar v Dobrovem. V Dobrovem je zgorela klanica posestnika Franceta Rebolica, ki je ittiel v njej spravljene vozove in poljsko orodje. Kako je požar nastal, se ne ve. Poleg poljskega orodja mu je zgorelo tudi kakih 30 q sena in krme. Škode je 3000 lir. Bila je nemarnost, da se vnamejo tudi hiše naokoli. Po-žar so pogasili domači gasilci. . Dipol el m na avtomobil. Pred dvema letoma j!® heki Marcel Bavčar zamenjal svoj avtomo-P . za drugega. Ni napravil slabe kupčije, vAlti medtem ko je na njegovem vozilu bre- cnila zastavna pravna pravica za 4500 lir va korist dr. Chiandussija iz Lovrane, je bil j. ‘aihejio dobljeni samofrč prost vseh hipoteč-težav. Vozil se je v svojem novem vozam z.°hčutki Homerjevega Diomeda, ki je v,,... ®njal svoj stari jekleni ščit za zlatega, ko nato aenkrat pride v hišo poziv na sodišče in dodol So- Lutz Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VII. X Zveneči signali trobentača na avtomobilu, na katerem bo vihral prapor Rdečega križa, bodo danes dopoldne med 9 in 12 ter popoldne med 16 in 18 po ljubljanskih ulicah naznanjali, da je nabiralni avto že prišel in že čaka na svežnje s ponošeno obleko, perilom, pokrivali, obutvijo, odejo in podobnim, ki so jih dobrosrčni Ljubljančani pripravili za Rdeči križ, da te porazdeli za zimo med resnično potrebne ljubljanske siromake in brezposelne, kar bo te dni — v Tednu Rdečega križa — zanje nabral. Ker bo nabiralni avto mogel prevoziti vsako ulico samo enkrat, prosimo, da gospodinje odn. njih služkinje nekoliko popazijo. V kinu Sloga to gei Fedor Šaljapin SA"" Don Quichotte » operi ■HUBnHHBI Cene za matineje enotne Din 4'50 na vseh prostorih „Hotel Ana“ V nedeljo 22. t. m. bo slovesno otvorjen na Sv. Planini nad Trbovljami »Hotel Ana«. Ta lep izletniški kraj v našem Zasavju. ima iz leta v leto več obiska. Tja prihajajo tudi že letoviščarji, ki prebijejo tam svoje počitnice. Zaradi krasnih smuških terenov je postala Sv. Planina tudi priljubljena smuška postojanka. Nujno je bila potrebna primerna stavba, da bi nudila izletnikom, letoviščarjem in smučarjem udobno bivališče. G. Gvido Počivav-šek, gostilničar v Trbovljah, se je z vso vnemo lotil dela in v štirih mesecih postavil planinski hotel, ki nima vrstnika v vsem Zasavju. Stavba zavzema 220 kvadratnih metrov zazidane ploskve in ima 26 prostorov. Med njimi je 19 tujskih sob z eno ali dvema posteljama in tri družinske sobe za letoviščarje, ki prebivajo tam dalje časa s svojimi družinami. V hotelu je na razpolago 29 postelj, razen tega pa so ločena še skupna ležišča. Urejena je tudi kopalnica z mrzlo in toplo vodo. Pen- na Sv. Planini sion s petkratno dnevno obilno in dobro prehrano bo stal samo 30 Din. Hotel stoji pod zelo znano romarsko cerkvijo. Razgled obsega vso trboveljsko in zagorsko dolino ter sega od Žalca, Boča, Lisce in Kuma, do Snežnika in celo do Triglava. Na najvišji razgledni strani ima hotel dva balkona, obširno tereno in pokrito verando, ki bo služila tudi za zimsko solnčenje. V neposredni bližini so krasni sprehodi v bukove gozdove Javorja, smrečine Jelovca, proti Sv. Lenartu in čemšeniku itd. Smuški tereni so imenitni za začetnike in tudi za izvežbane smučarje. Na severni strani v Medvednici leži sneg do aprila. V nedeljo ob 9. bo slovesna sv. maša, ki jo bo služil trboveljski župnik, duhovni svetnik g. Gasparič, ki bo potem hotel blagoslovil. Pri maši bo igrala rudarska godba iz Trbovelj, pri otvoritvi hotela pa sodelujeta tudi pevski društvi »Zvon« in »Zarja« iz Trbovelj. SCam jutri? Na Sv. Planino nad Trbovljami, kjer bo otvoritev velikega in modernega planinskega hotela. Hotel lio otvorjen vse leto, postrežba pa bo izvrstna kljub nizkim cenam. Ugodne zveze z Ljubljano, Zagrebom in Celjem. X Šolska upraviteljstva, ravnateljstva meščanskih šol in sploh vodstva mladinskih odrov opozarjamo, na začne v jutri-šni mladinski prilogi našega lista poleg sedaj izhajajoče mladinske igre izhajati odrska mladinska legenda »Botrca smrt«. Delo je po Felnerju za oder priredil v šestih slikah in mojstrsko ponašil priznani naš gledališki umetnik Valo Bratina. Za obe deli, »Kovačnica v gori« in »Botrca smrt« dovoljujeta avtorja vprizarjanja brez tantijem. X Prostovoljna gasilska četa želimlje priredi v nedeljo dne 22. tega meseca popoldne pri »čotu« veliko vrtno veselico s plesom. Vstopnina prostovoljna. Vljudno vabljeni. Liubliana DNEVNA PRATIKA Sobota, 21. septembra, katoličani: Matej, Pravoslavni: 8. septembra, Mala Gospoj-nica. DEŽURNE LEKARNE. Leustek, Resljeva cesta 1; Bahovec, Kongresni trg 12; Komotar, Vič-Glince, Tržaška cesta 12. * * Jugoslovanskim nacionalistom. V nedeljo 22. t. m. ob 9. uri bo v cerkvi sv. Jakoba maša-zadušnica za padle jugoslovanske nacionaliste br. Kukca in druge. Nacionalisti, počastite spomin padlih bra-tov s svojo udeležbo. — Narodna odbrana. XV«XNI KiNO-v £mmm &0M] ———1 Suzana Jaz sem Senzacionalna revija najboljSe^ lutkov„cSa gledališča Podrecca Piccoli Marionettes DOPOLNILO OBIČAJNO! Predstave: v soboto ob 7. in 9. uri v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri v ponedeljek ob 7. in 9. uri V nedeljo dopoldne ob 11. uri film: MODERNI ROBINZON — Vstopnina Din 5 —_____ ■■■■■■■■■■■■iBBBBHBBflnBBanniiiiRiiiiir« V torek premiera komedije: Amazonko I * Komemoracija o priliki prve obletnice smrti blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Prvi informativni sestanek vseh organizacij zaradi določitve potrebnih priprav za to komemoracijo bo v ponedeljek 23. sept. t. 1. ob pol 21. uri v posvetovalnici mestnega magistrata ljubljanskega Prosimo vse organizacije, da pošljejo svoje zastopnike, četudi bi pomotoma ne bile dobile pismenega vabila. — Oblastni odbor Narodne odbrane v Ljubljani. * Opozarjamo na nedeljsko vprizoritev Hoffmannovih pripovedk, ki so se vprizo-rile v lanski sezoni na našem odru v popolnoma novem prevodu, novi režiji in inscenaciji s prvimi našimi silami. Nastopita gospa Gjungjenac in g. Gostič, gostuje pa g. Marijan Rus v trojni basovski Tudi „Glas naroda" lahko pripomore k uravnovesili zmanjšanih dohodkov. Za 12 Din mesečno imate dnevnik VSAK DAN v hiši partiji, katero je lansko leto pel z najlepšim umetniškim uspehom. Za predstavo,, ki je v vsakem pogledu izvrstna, veljajo znižane operne cene od 30 Din navzdol. * Razkošna opereta »Jaz sem Suzana« je eno izmed mnogih lepih filmskih del, ki jih ima v svojem sporedu: Kino Sokolski dom v šiški. Film, čigar premiera bo v soboto 21. t. m. je poln senzacionalnih idej in še neviđenih režijskih efektov, poezija ljubezni in zakulisnega življenja velikomestnega gledališča, a obenem tudi senza-cionelna revija najboljšega lutkovnega gledališča sveta: Podrecca Piccoli Marionettes. V glavni vlogi igra, pleše, poje, izvaja akrobacije najpriljubljenejša nemški igralka Lilian Harvey. Partner je simpatični Gene Raymond. Film, ki bo iznenadil vsakogar s svojo razkošno inscenacijo in zabavnostjo, priporočamo, da si ga ogledajo tudi naši lutkarji. V torek pa bo premiera filma: Amazonke, ki ironično prikazuje svet kakor je, ali kako bi izgledal pod žensko vlado. Vkljub ogromnim nabavnim stroškom cene neizpremenjene. * Še je čas, da si preskrbite stalno meto v našem gledališču tako v drami ka-or v operi, za sezono 1935/36, ki začne oncem prihodnjega tedna. * Nesreča pri kopanju ilovice. Včeraj opoldne se je v opekarni Brdo pngodila uda nesreča, katere žrtev je postala 46 ;tna delavka Marjeta Rihard iz Vrhov-ev 3, občina Dobrova pri Ljubljani. Pri opanju jo je podsula ilovica. Dobila je ude notranje poškodbe in je morala skati pomoči v ljubljanski bolnišnici. * Francoske tečaje spet otvarja za, od-asle s 1. oktobrom Francoski institut, ’ouk bo v Ljubljani na moškem ucite-iišču na Resljevi cesti. Ukovina znaša (lesečno Din 20.—. Vpis od 25. IX naprej, ladaljni podatki so razvidni iz razglasa la uradni deski v veži moškega učitelji- Maribor A Danes matineja kulturnega značaja v Grajskem kinu. Kakor smo že poročali, bo vodstvo Grajskega kina prirejalo stalne kino-matineje in sicer ob sobotah ob 14. uri popoldne ter ob nedeljah ob 11. uri dopoldne. Vse matineje bodo izrecno kulturnega značaja, namenjene predvsem manj premožnim slojem, ker so cene zelo znižane. Tako bo danes izredno lep kulturni film »Goreči sneg«, ki se je v tem kinu že predvajal kot reden film in je bilo občinstvo želo navdušeno, saj vsebuje ta film mnogo prirodnih krasot, pa tudi vsebina je krasna. A Ozadje samomorilnega strela. Včeraj smo poročali, da se je v Trčavi pri Sv. Petru blizu Maribora z lovsko puško ustrelil 35 letni posestniški sin Jernej Likavec. Danes pa smo doznali za ozadje strašnega samomora. Pokojnik je sin bogatega posest-neika s Trčave. Zaljubil pa se je v lepo 18 letno dekle, ki je bilo revnih starsev, saj so bili le viničarji. Toda Jernej ni gle-dal na denar, oče pa mu ljubezni z revnim dekletom ni dovolil. Zaradi tega so se do-ma večkrat prepirali in tako tudi včeraj. Zaradi razburjenja je šel Jernej v svojo KINO SLOGA (Ljubljanski Dvor) Telefon 27-30 Melodijozna Oskar Nedbalova filmska opereta Poljska kri V . -j'.: ' - " ' v zasedbi z ANI ONDRO. SVET. PETROVIČEM, H. MOSERJEM ie izzvala salve smeha in žela triumfe pri navdušenem občinstvu! Lep dopolnilni spored in najnovejši zvočni tednik Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri Predprodaja vstopnic od 11.—'/,13. in od 15. ure dalje 1 Ako se še niste prepričali — pri- _ dite in videli boste, da najele- H gantnejši kino v Ljubljani, z izbor- ^ no akustiko, najpopolnejšo zvočno _ aparaturo in najlepšimi filmi Kino Sloga sobo, snel s stene puško ter jo položil na mizo. Nato si je odpel srajco ter nastavil cev na srce in sprožil. Strel je opravil svoje delo in Likavec je obležal na mestu mrtev. A Gledališki abonentje, ki so se priglasili za novo sezono, lahko dvignejo od sobote 21. t. m. naprej svoje izkaznice. A Zopet nočni požar pri Mariboru. Preteklo noč je zlobna roka zanetila požar v gospodarskem poslopju posestnika Lasiča v Razvanju. Požar je izbruhnil nekaj minut po 22. uri.* Na kraj požara so takoj prihiteli domači gasilci, kmalu za njimi pa še gasilci iz Hoč, Bohove, Maribora, Pobrežja in Radvanja. Ogenj je poslopje do tal upepelil in so zgoreli tudi vsi stroji ter pridelki, tako da je škoda povzročena po požaru 40.000 dinarjev, je pa delno krita z zavarovalnino, živino so še pravočasno rešili, dočim so hlevi pogoreli. A Napredovanje naših akademikov. Razširitev ljubljanske univerze je nujno vprašanje naše kulture. Ljubljanska tehnika namerava zgraditi hydrotehnični laboratorij, kar je zbudilo v tehničnih in gradbenih krogih veliko zanimanje. Da pripomore tudi širšo javnost seznaniti s tem vprašanjem, bo Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru, priredilo v torek 24. t. m. ob 20. uri zvečer v Ljudski univerzi predavanje hydrotehničnega strokovnjaka, asistenta za vodne zgradbe na tehnični fakulteti v Ljubljani o vlogi hvdrotehničnega instituta v sodobni vodogradnji. A Grajski kino. Od četrtka dalje sijajna veseloigra »Žene se ne udajo«. Na planinah ni greha. Pride »Amphittyon«. Willy Fritsch, Käthe Gold, Adele Sandrock in Paul Kemp. A Kino Union. Danes bomba smeha »Animator« z Rose Barsony, Felix Bres-sart. Dodatek »Micky-miska«. Izredno veseli in humorja polni film, pri katerem se mora vsak smejati. Am Ondira m Polaska kri v kima Sf@ga Danes in jutri gostuje vrhu tega še Šaljapin. Novi kino Sloga koraka prav krepko po začrtani poti: uspeh za uspehom. Po lepem filmu Fraskita, ki je polnil skoro 6 dni prenovljeni kino Slogo in ugajal občinstvu tako zelo, da so si ga mnogi ogledali zelo po večkrat, je prišla včeraj na spored Poljska kri. Tudi Poljska kri bo nedvomno imela isti uspeh, kar so pokazale včerajšnje premierne predstave. Ani Ondra, priljubljena filmska igralka, je v vlogi Helene, čerke bogatega posestnika Jana Zarambe, res olosalna. Resohitna, iznajdljiva, energična in retkana gospodična, ki si hoče na vsak način riboriti srce svojega izvoljenca grofa Bolka laranskega, ki ga v filmu predstavlja simpatič-i Svetislav Petrovič. Za smeh in zabavo pa krbita s svojimi dobrimi dovtipi Hans Moser i Rudolf Carl. Obema se občinstvo smeje in 'Muzika iz^Poljske krvi« je vzeta iz.Nedba-Dve oderske operete, ki je itak dovolj popu-arna po Ljubljani in jo bo filmska publika to-iko rajše poslušala še v filmu. __ V predsporedu nam kino Sloga pokaže lično medigro »V čudežnem strelišču«, film, ki ima loleg lepih baletnih scen tudi mnogo muzikal-lega spremljevanja. Danes ob 14.15 in jutri ob 10.30 predvaja kino Jloga svoj prvi matinejski film, i- s. otvori serijo rodečih treh filmov sloviti svetovni basist fedor ialjauin, ki bo nastopil v naslovni vlogi opere Don Quichotte. Ljubitelji glasbe in lepega petja )odo pri Šaljapinovem krasnem petju imeli ne-rozaben užitek. Da si ta dni m slavnega pevca rgledajo prav vsi, je vstopnina za matinejske rredstave še bol j zmzana ter znaša le Dm 4 oO :a osebo na poljubnem mestu. Ker je Saijapm 4dek gost za bas Ljubljančane, naj si vsakdo Radio Sobota 21. septembra. LJUBLJANA: 12.00 Reproducirana glasba — 12.45 Vreme, poročila — 13.00 Čas, obvestila — 13.15 Reproducirana glasba — 14.00 Vreme j — 18.00 Radijski orkester — 18.40 Zunanje po- | litični pregled — 19.00 Čas, vreme, poročila, . spored, obvestila — 19-30 Nacionalna ura 20.00 Gore dske narodne, sodelujejo: Vodnik, fantovski zbor, tercet Stritar, člani radijske dramske družine. Magistrov trio in radijski orkester — 22.00 Čas, vreme, poročila, spored — 22.15 Radijski orkester Gledališče Opera Začetek ob 20. uri 22. septembra: nedelja, ob 20 uri Hoff' manove pripovedke. Gostuje g. Marij»’: Rus. Izven. Globoko znižane cene od 4 dinarjev navzdol. Ma nova pola nas® agrarne POlŠffiCli „Mariborski sadni šašem“ Sadjarske in kmetijske podružnice mariborskega okrožja so iz lastnega nagiba in potrebe odločile, da organizirajo letos od 25. do 28. oktobra veliko sadno razstavo Pot* imenom »Sadni sejem v Mariboru«. Izložili bomo okrog 5 vagonov najlepšega sadja. Poleg tega bomo izložili v košaricah nase slovensko-goriško grozdje; priredili bomo tudi vinsko poskusu jo izključljivo kmetskih vin. Sodelovala pa bo tudi /.veza mlekarskih zadrug v Ljubljani. Od tukajšnjih podružnic jih sodeluje nad 20. Zanimanje med sadjarji in vinogradniki je veliko. Saj je to prvi organizirani poizkus, ki je vzniknil od spodaj, iz vrst kmetovalcev samih. Pomagati si hočemo sami in pokazati tu- in inozemski trgovini, da je slovenski kmetovalec že sposoben v agrarno-politič-nem in trgovskem pogledu, vzeti svojo usodo v svoje roke. t'e se naš le&šnji prvi poizkus dobro obnese, hočemo v bodoče stalno in redno vsako leto prirejati v Mariboru sadni sejem. Vrednost Sadnega sejma : za naše narodno gospodarstvo na Štajerskem, ki je pretežno sadjarsko in vinogradniško, kakor tudi za vso Slovenijo in posredno za celo našo državo, vidimo v sledečem: 1. Na sadnem sejmu hočemo pokazati najboljše, kar zmore naš umni kmetovalec pridelati na svoji grudi. S tem bomo zainteresirali naš domači konzum in istočasno opozorili svetovni sadni trg na dobro kakovost našega sadja, grozdja in vina. Ob enem bomo vzpodbujali ostale kmetovalce, ki še niso v naših vrstah, da z večjo ljubeznijo in s strokovnim razumevanjem gojijo in pridelujejo sadje in vino. 2. Sadni sejem hočemo prirediti v pozni jeseni. To je potem, ko je sadje že pravilno dozorelo. S tem hočemo naučiti naše kmetovalce pravočasnega obiranja sadja. Zgodnje obiranje sadja in trganje grozdja kvari ceno in naš dober glas na sadnem in vinskem trgu. Hočemo torej vplivati na sadjarje in vinogradnike vzgojno! S tem bomo dosegli v produkciji in na tržišču disciplino ter standardizacijo naših pridelkov. To je glavni predpogoj za boljše vnov-čenje pridelkov in s tem v zvezi z boljšo rentabilnost naše kmetijske proizvodnje. 3. Priejamo lečaje za pravilno obiranje, sorti-ra»je in pakovanie sadja, tako kot to zahteva mednarodna sadna trgovina. Edino tako lahko nastopimo na svetovnem trgu in vzdržimo konkurenco. 4. Želimo organizirati v Mariboru veliko sadno skladišče, »Zadružno sadno klet« s stalno temperaturo, tako da bo sadje čakalo nepokvarjeno na boljšo ceno.. Edino tako bo postal naš kmetovalec neodvisen, če bo imel, možnost braniti svoj kakovostni pridelek, namenjen za trg, v moderno urejenem skladišču, kjer lahko čaka na najugodnejšo priliko in ceno. 5. Stremimo za tem, da bo v doglednem času organiziramo sadno trgovino na zadružni podlagi, ter stopimo doma v neposredno zvezo s konzumentom in njegovimi organizacijami, v inozemstvu pa z velikimi trgovskimi in zadružnimi podjetji, ki se bavijp s sadno trgovino. Za to delo je Maribor, od vseli drugih mest naše države najprikladnejši, kakor po svojem geografskem položaju, tako tudi po svojem sadjarskem in vinogradniškem zaledju. 6. Ta pokret prihaja baš v pravem času. Smo na prelomu stare svetovno gospodarske politike ■— autarkije — in že se poraja nova svetovna gospodarsko-trgovska politika, ki bo v znamenju: »Vzamem da vzameš«. Svetovna trgovina in izmenjava dobrin se zopet poživlja, vendar sistem ne bo več liberalističen. Države so organizirale po načrtnem gospodarstvu svojo potrošnjo, produkcijo in trgovino. Ge hočemo torej biti deležni neposrednih dobrin nove gospodarske politike,ki pravi: Vzamem od tebe dobrine s tem, da tudi vzameš od mene v zameno one dobrine, ki jih potrebuješ ali sam ne izdeluješ, oziroma prideluješ v dovoljni meri..« Zato moramo organizirali vse naše gospodarsko življenje ]>o panogah v močne in življenja sposobne organizacije. Cilj našega dela je, da. ustvarimo močno zadružno organizaci jo za prodajo sadja in grozdja. Za enkrat se hočemo omejiti samo na mariborski okoliš, tako dolgo, da dobimo primerne zveze in prakso v delu. S časoma pa bi se naj to delo razširilo na vse ostale sreze v Sloveniji. V mislih imamo, da se omejimo pred vsem samo na jabolka in grozdje, io, kar je glavna in najvažnejša proizvodnja v teh srezih. Naše sadje je istočasno tudi naša specijaliteta, ki se bo lahko vedno prodalo, ker v drugih državah ne morejo pridelovati jabolk z isto aromo in okusom kot so naša. - To delo zasluži vsestransko podporo. Zasluži podporo iz državno-gospodarskega vidika, ker ustvarja potrebno organizacijo, ki bo v korist našemu narodnemu gospodarstvu; zasluži podporo iz socijalnih ozirov, ker so kmetovalci, posebno sadjarji in vinogradniki v največji gospodarski stiski; zasluži podporo iz kmetjsko-strokovnega ozira, ker vzgaja in poučuje narod v kmetijsko trgovski tehniki; zasluži pa še pred vsem podporo iz narodnega in državno-političnega vidika, ker se ravno vsi ti kmetovalci, ki se sedaj zbirajo okrog »Sadnega sejma« nahajajo vzdolž severne meje, ter je največje važnosti, da je ta kmetski' živelj organiziran v svojo gospodarsko in trgovsko organizacijo, tako da postane manj, oziroma sploh neodvisen od privatno-kapitalistične trgovine, ki je lukaj tujeroda in našemu narodnemu in kul-turnoani življenju nenaklonjena.. @t£SBskega sreza Bližajo se dnevi sresko kmetijske in obrti razstave, ki se bo vršila v Društvenem domu Ptuju v dneh od 28. septembra do 6. oktobr Priprave se vrše v polnem teku. Pester p n gram razstave bo pokazal vse naše gospoda sivo, zlasti pa kmetijstvo, vinogradništvo i živinorejo. Kmetijska razstava bo vsebovala vse kmeti ske pridelke in v to stroko spadajoče potrebšč ne. Sadjarstvo, po katerem slovi ptujski sre mileč naokoli, bo razstavilo svoje prvovrstn s?'l.ie. Vinogradništvo pa grozdje in priznan V|na iz Haloz in Slovenskih goric. Na razstai bo Uidi pokušnja vin. Živinorejci bodo razstavili plemensko živim kjer se bo vršilo tudi premovarije konj, go vet m druge živine, tako da bo razslavljalec preji ,l,s,voi lt.rud nagrado in priznanje. Zastopan , udl naše male živali, kakor perutnina Mvo, zajcjereja itd. ža kmetijstvom ne bodo zaostajali tudi nai hbrimki s svojimi ličnimi jn solidnimi izdelk Zastopane bodo vse obrti našega sreza. Razst; Vi|i pa bodo svoje blago tudi naši industrijah in trgovci. Na razstavi bo tudi poseben lovsl m čebelarski oddelek, tako da si bomo ime Priliko ogledati tudi razvoj teh dveh pano" našem okolišu. Za časa razstave se bo vršilo v Ptuju zborovanje raznih združenj in korporacij ter se bodo Prirejali izleti v vinorodne Haloze in Slovenske gorice, kamor bodo vozili avtobusi po znižanih cenah. Za prenočišče gostov in hrano je Prav dobro preskrbljeno. Kdor hoče videti Ptuj m njegovo okolico v vsej lepoti in gospodarski naprednosti, naj poseli razstavo in se ob tej Priliki posluži znižane vožnje po železnici. Wsgas^lm® smdnsmi fsafašla! . Sprejem v zadružni tečaj v Ljubljani, ga državni trgovski šoli v Ljubljani se vr-‘ vsako leto zadružni tečaj, ki traja od oktobra do Velike noči. Tečaj ie no-n vzg'oji voditeljev in funkcionarjev aflrug. Med drugim se poučuje slovenski jvfk, računstvo, lepopisje, gospodarski zem-4gPls. knjigovodstvo, zadružno, menično in öp°0.Ysko pravo. V tečaj se sprejema mla-šoio e’ so dovršili 16 leto, vsaj ljudsko lova,?11 ostanejo na domu ter hočejo de-skovr)VV domačih zadrugah. Kdor hoče obi-šnioHi tečaj’ mora Prositi za sprejem. Pro-drüp- ,, T P naslovi na Zvezo slovenskih za-i'a'nHi. toubljani, Pražakova 11, ter ji mo-žadni»1*? krstni list ali domovinski list in drmü sorsko izpričevalo. Za studij v zaračuna111 teca-ll! se dajejo tudi podpore. Kdor za srn.-,;na Podporo, ta mora poleg prošnje Utempn m Priložiti še prošnjo za podporo, jena prošnja mora med drugim vse- bovati se 1. točen naslov prosilca, 2. očetovo (materino, če oče ni živ) ime, 3. rojstni datum in kraj, 4. izjavo, pri kateri“ zadrugi hoče delovati, 5. izjavo, koliko potrebuje na mesec podpore, 6. izjavo, da bo podporo vrnil, če jo bo banska uprava zahtevala v primeru, da v teku 5 let ne bo hotel sodelovati pri nobeni zadrugi. Prošnje je treba vložiti najpozneje do 25. septembra. Rešitev prošnje prejmejo prosilci začetkom oktobra. Stroški šolanja znašajo v splošnem: Vpisnina Din 20—, učila Din 200—, stanovanje in hrano pa se dobi za 400’— do 500'— Din mesečno. Tretjino do polovice teh stroškov navadno krije podpora. Gosp^cfarslra iresfi , 77 Vflik protestni shod hmeljarjev. V nedeljo 22. t. m. ob pol 10. uri dop. se vrši v Žalcu pred kolodvorom velik protestni shod proti tlačiteljem hmeljskih cen, posebno s strani inozemskih komisijonarjev Hmeljarji, vaš interes zahteva, da se vsi udeležite tega shoda in protestirate proti izkoriščevalcem. = Nagli padec hmeljskih cen. Na novosadskem tržišču hmelja so v poslednjem tednu nenavadno padle cene hmelja. Pred tednom se je še plačevalo prvovrstno blago po 1900 Din za mtc. Med tednom pa so cene padle najprej na 1500 in nato kar na 1300 Din. = Uvoz v Italijo je poslednje tedne precej živahen, zlasti se mnogo uvaža ovsa, fižola in sena za italijansko vojsko. Toda, zavoljo povečanega uvoza in nestalnosti lire so se_ precej zvišali prevozni stroški, za pristanišča južne Italije je prevoznina povišana od 16 pa do 23 lir. V splošnem pa še lastniki ladij rajši zaključujejo kupčije v tujih valutah. — Dunajski in praški trg sta prenatrpana s svežim sadjem, ki je prispelo v po-slednj»m tednu iz držav izvoznic. Na praškem trgu se je pojavilo zlasti dosti naših sliv, za katere pa ni prav velikega povpraševanja. Zavoljo prenatrpanosti na obeh trgih so cene slivam, jabolkom, poznim hruškam in namiznemu grozdju precej šibke. Tozadevno je treba poudariti, da se je bodila izvozna kampanja prav nesmotreno. Namesto, da bi se na tuja tržišča serviralo postopoma naše blago ter tako vzdrževalo trdne cene, se je nenadoma pritisnilo na trg z vso kapaciteto, škoda je dvojna, zlasti pa je občutna za našega producenta, ki je začetkoma sicer še nekaj dobil za sadje, zadnje dni pa so cene prav občutno padle, ker pač zunanji trg ne zahteva blaga. V tem pogledu se bo treba naučiti še marsikaj koristnega. - Slovensko lesno tržišče je v jesenski kampaniji še prav nesigurno. Nestalne valutne razmere, prepočasna likvidacija kli- rinških terjatev in nejasnost kupčijskih zaključkov zelo ovirajo lesno trgovino in one-mogočujejo predvsem terminske zaključke. V najboljšem slučaju more naš izvoznik pričakovati likvidacijo fakture tekom 60 dni, včasih celo šele po 6 mesecih. Razume se, da je tak posel sila riskanten in vse dotlej, dokler se te ovire vsaj deloma ne odstranijo, ni pričakovati znatnejše poživitve na našem lesnem tržišču. = Dobave. Dne 2. oktobra se bo vršila pri Komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 100.000 kilogramov fižola, 52.000 kg riža, 30.000 kilogramov zdroba, 30.000 kg ješprenčka, 45.000 kg testenin, 51.000 kg masti, 11.000 kilogramov olja, 80.000 kg krompirja, 85 tisoč kg zelja, 26.000 kg repe, 21.000 kg čebule, 600 kg paprike, 700 kg kave, 800 kilogramov kavinih konzerv, 700 kg praženega ječmena, 130 kg čaja in 60 kg cikorije. — Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjeni vojaški komandi. Bmzna ss&rošila DEVIZE Curih, 20. sept. Beograd 7, Pariz 20.2750, London 1514, Newyork 308, Bruselj 51'95, Milan 2510, Madrid 42, Amsterdam 20815, Berlin 123’80, Dunaj 57‘40, Stockholm 7810, Oslo 7610, Kopenhagen 67'60, Praga 12'73, Varšava 57'90, Atene 2'90, Carigrad 2'45, Bukarešta 2750, Hel-singiors 6'6750, Buenos-Aires 0'8375. Ljubljana, 20. septembra. Amsterdam 2968'86 —2983'46, Berlin 1756-08—1769'95, Bruselj 739'90—744'96, Curih 1424'22—1431 '29, London 215'48—217'53, Newyork 4354'64—4390-96 Pariz •288'93—290*37, Praga 181-33-18214, Trst 357'24—360'32. VREDNOSTNI PAPIRJI Beograd, 20. sept. 7% slab. pos. v Parizu 82. —81, Nar. banka 6000, Agr. Priv. banka 232'50 —231—232, JV o drž. inv. pos. 82'75—82'25, 1% Blairovo pos. 70'50—69'50, J% pos. drž. Hip. banke — 74'50—74'50, 6% beglücke obv. 67— 66'75, 4"/o agr. obvez. 47—46'25, Vojna škoda prompt 369—367'50. BLAGOVNO TRŽIŠČE Novi Sad,*20. sept. Pšenica: Bačka 139—143, bačka ladja Tisa 144—146, backa ladja Begej 142—144, slavonska 138—140, sremska 138— 143, banaška 141—143. Vse je 78 kg in W/o. Oves: Bački, sremski in slavonski 111—113. Rž; ne notira. .Ječmen: Backi, sremski, 64 kg, 124 —126. Koruza: Bačka in sremska 95—97, banaška 93—95. Moka: Bačka in sremska Og in Ogg 210—230, št. 2 190—210, št. 5 170—190, št. 6 150 —170, št. 7 130—140, št. 8 105—110. Otrobi in iižol neizpremenjeno. Tendenca čvrsta. Promet srednji. Sombor, 20. sept. Pšenica: Bačka okol. Som-bor 138—140, gornja backa 140—142, bačka potiska, slavonska in banaška 138—140, južna banaška 142—144, banaška potiska 144—146, bačka, Duuav in Begej ladja 144—146. Oves ne-izpremenjen. Rž: bačka 116—118. Ječmen ne-izpremenjen. Koruza: bačka in sremska 95—96, bačka in sremska, ladja 95—100. Moka: Bačka Og in Ogg 215—235, št. 2 195-215, št. 5 175-195, št. 6 160—175, št. 7 135-145, št. 8 105—110. Otrobi: bački 90—92. Fižot: neizpremenjen. — Tendenca čvrsta. Promet 57 vagonov. ss Sport ™ Nedeljski »derby« ILIRIJA : PRIMORJE V nedeljo se prično z ljubljanskim srečanjem med Ilirijo in Primorjem letošnje uvodne in izločilne tekme za državno ligo. Za uvod mora biti seve derby v najlepšem pomenu besede. Derby prvenstvenega značaja in pa še derby, ko gre za vstop v nacijonalno ligo. Razume še, da bodo pod takimi okolnostmi pristaši obeh ljubljanski kljubov postavljeni z nedeljsko tekmo pred hudo preizkušnjo svojih živcev. Ilirija si že več let prizadeva, da bi zlezla v ligo, Primorje pa se ni moglo uveljaviti v njej, čeprav je imelo dragega dunajskega trenerja polni dve leti. To so hude stvari tako za ene ko za druge. In nervoza pristašev je že zdaj pred tekmo prešla tudi na igralce. Eni in drugi bi bili radi v naeijonalni ligi, igralci si obetajo od tega tekmovanja slave, klubi pa tudi gmotnih- dobrin. Seve so to samo obetanja, v resnici izgled;:jo ti računi, dokler ne bosta vsaj oba kluba sodelovala v ligaškem prvenstvu hkrati, precej oblačno. Eno je gotovo: to predtekmovanje se mora vršiti in dopolniti v znamenju dveh načel: doma med sabo vsak zase, proti zagrebškim klubom pa skupaj! Doma vsak zase, torej borba do skrajnosti, borba za dragocene točke. Priznati je treba: vse drugače bi šlo ligaško tekmovanje, če bi sodelovala v njem oba ljubljanska kluba! To bo pokazalo tudi sedanje predtekmovanje, ki bo polno ognja in poleta, odločnosti in zagrizenosti, kakor nikoli tega. V nedeljo se prične... Solcol StNFO Nastop SokoJa v Trbovljah V nedeljo je bil letni nastop sokolskega društva Trbovlje. Nastop je otvoril moški naraščaj s prostimi vajami. Sledile so skupne vaje moške in ženske dece, ki so posebno ugajale. Nato je nastopil ženski naraščaj, žal brez svoje vodnice s. Pečnikove, nakar je sledila orodna telovadba. Nastopilo je pet vrst: tri članske na dveh bradljah in drogu, vrsta članic na bradlji in naraščajniki s skoki čez mizo. Članice, 40 po številu so izvedle svoje vaje skladno in prav dobro. Mnogo zasluženega odobravanja je žela vzorna vrsta domačih članov na drogu in krogih. Oddelek dece je izvedel vaje s sekiricami, nakar so nastopili člani Sokola Litija z lepo kompozicijo »Triglavska koračnica«, ki je občinstvu zelo ugajala. Nastop je zaključilo 52 članov s prostimi vajami. Ves nastop kaže, da je delo v sokolski telovadnici temeljito in vztrajno. Tudi okrožne tekme, ki so se vršile ves dopoldan so potekle v vzorni disciplini. Tekme sta vodila župni načelnik br. Poljšak in s. Grudnova, člani so tekmovali v srednjem in nižjem oddelku. V srednjem oddelku je zasedlo prvo mesto društvo Laško, drugo in tretje mesto dve trboveljski vrsti. Med posamezniki je zasedel prvo mesto Laščan Gobec E., drugo in tretje mesto pa Pušnik Alojz, odnosno Hribar Ludvik, oba iz Trbovelj. V nižjem oddelku so zasedli prvo mesto Gosak Viktor, član trbo-skega Sokola, drugo Zagorjan Kolenc, tretje pa Laščan šifer I. Članice so tekmovale samo v nižjem oddelku in sicer so zasedle I. mesto Laško, II. Trbovlje, HI. Zagorje. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu. POTNIKA špecerijske stroke išče za Štajersko veletrgovina kolonijalnega blaga. Ponudbe na oglasni oddelek »Glasa naroda« pod »Uveden in siguren nastop«. VILA na lepi točki ljubljanske okolice naprodaj. Prostran vrt, sadovnjak, gozd, krasna lega ob vodi. Primerijo zlasti za letovišče ali za upokojenca. Radi odselitve izredno ugodna kupna priložnost. Ponudbe pod »Mojmir« na upravo »Glasa naroda«. PRVOVRSTNA pisarniška moč, zmožen hrvatskoga, nemškega in italijanskega jezika, perfekten v knjigovodstvu, bi-lanciranju, samostojen delavec želi primerne službe proti zmerni plači. Cenj. ponudbe pod »Najraje v mestu« na ogl. odd. lista. MLEKARNO ali slaščičarno bi prevzela ali v najem ali na račun, gospa z garancijo. Ponudbe pod »Garancija« na ogl. odd. lista. Telefon 2059 Suha drva, premog, karbopakete dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva ulica št. 5 pohištvo itd., kupujem in prodajamGrem gledat na dom. Mara Andlovič, Galusovo nabrežje 27. ElfiWäfiPl dan skrbno pripravljene čevapčiče in IrlJaiSE 5 ražniče, pečeno jagnjetino ter prešička na Er «IfcUl £ gostilni „PHi ŠTEFUNtr, Hiklošiževa c. 4 Za obilen obisk se priporoča NIKO NIKOLIČ ZA MAtO DENARJA NOVO OB€EKOI ako prinesete staro v naše sprejemališče za barvanje in snaženje — LI (TRLJANA VOŠNJAKOVA ULICA ŠTEV. 4 (prejšnja Cesta na gorenjski kolodvor) v tcrofaiciilco RIS25Eft.J, kjer se prevzema za TOVARNO WAGNER, RADOVLJICA Vsa oblačila se lepo popravijo in elegantno zlikajo! INSERIRAJTE v dnevniku »GLAS NARODA« IZDELU1E S0UDU0 ni ISQ Ml fi ST. DEU Sternenov strog* v frančiškanski cerkvi ie gotov Freska obsega 600 kv. m in je tudi drugače največje delo slovenskega slikarstva zadnjih sto let Ljubljana, 20. septembra. V frančiškanski cerkvi so končno prestavili oder iz presbiterija v ladjo, čeprav so vsa vrata cerkve opoldne, ko so opravili najnevarnejša dela, zaprli, vendar je bilo vedno dosti gledalcev. Ali ne toliko zaradi prestavljanja odra, ko so spuščali po 12 m dolga razpirala, torej 12 m dolge grede z podporami in vezmi, z 20 metrov visokega zidca navzdol v cerkev in jih nato spet vlekli navzgor _v ladji na zidec, kjer sloni obok. Po zidcu ladje pa še vedno hodijo, privzdigujejo in pribijajo delavci, kakor po najbolj zavarovanem hodniku, saj je zidec širok 90 cm, a samo eno tako razpiralo tehta 400 kg. Že skoraj vso cerkveno ladjo so premostili in tudi ze pokrili. Danes bo oder že gotov in na stropu ladje ne bodo več vidne preperele in popolnoma pokvarjene slike, ki jih ima javnost splo-no delo Matevža Laiurusa. Niti ene Langusove poteze ni na vsem stropu ladje, pač je pa vse 1. 1897. po potresu poslikal Dunajčan Kastner. Veliki grešniki smo bili tedaj, ko smo tujcu naročili, naj bi nam ohranil Langusove freske. Vse skupaj je enostavno prepleskal z belo oljnato barvo, nato pa na tako podlago z oljnatimi barvami naslikal sedanjo slikarijo, ki je le po vsebini Langusova. Sicer pa prav za prav tudi ni Kastnerjeva, ker je večino svoje kompozicije pobral pri raznih Nazarencih, zlasti pa pri Nemcu Corneliusu. Naravno, da se je oljnata barva pričela luščiti, prepereli omet pa odpadati v celih kosih. Ne bomo žalovali, ker smo izgubili tako umetnino. Sam stavbenik Miroslav Zupan vodi svoje delavce pri prestavljanju odra, ki je v celoti skoraj predrzna konstrukcija. Ni smela biti težka in tudi ne draga, seveda pa popolnoma sigurna, da ves ogromni oder ni zropotal na ljudstvo v cerkvi in pri tem podrl tudi dragocenega velikega oltarja. Vse je že pri postavljanju šlo po sreči in tudi ves čas. ko so na odru delali zidarji, ter pozneje, ko je slikal strop mojster Matej Sternen, ni niti lonček padel z odra v cerkev. Najprej so stolkli s stropa ves omet prav do opeke, nato pa vse krepko in temeljito iz-mili. Tako osnaženi, umiti in tudi popravljeni strop so ometali z grobo malto iz dolomitskega peska, nakar je že slikar Sternen pričel s posebno izurjenim zidarjem, ki mu je s fino malto sproti na tanko ometal toliko stropa, kolikor ga je na dan poslikal. Slikam na moker omet pravimo, da so slikane »na presno« ali pa po splošno uveljavljenem izrazu »al fresco«. Barve se popolnoma združijo z ometom in se ne izpremene, ko so suhe. Še letos bodo tudi z ladjinega stropa stolkli ves omet s preperelo slikarijo vred in ga spet ometali z grobo malto, a na pomlad bo mojster Sternen nadaljeval svoje delo v ladji. Z največjo natančnostjo bo stavbenik Miroslav Zupan z drugimi strokovnjaki tudi tu ves strop preiskal, če ni morda tudi tu prikritih kakih posledic potresa, zlasti pa ves material zaradi preperelosti opeke. Strop je bil namreč doslej precej vlažen, ker obok ni bil zgoraj nasut. Seveda so sedaj napravili tudi to, da je zadostno izoliran pred atmosferičnimi izpremem-bami. Danes torej oder ne zakriva več nove Ster-nenove freske. Opozarjamo, da je ves. okvir nad zidcem z vrhovi oken posnet še po Langusovi koncepciji, a 17 m dolga in 6 m široka slika z veličastnim Marijinim Vnebohodom je po kompoziciji in sploh po vsem popolnoma Sternenova. To še prav posebno poudarjamo, j ker je marsikdo mislil, da gre le za restav-i riranje ali kopiranje Langusovih fresk. Ker smo sliko že pred tedni opisali, objavljamo danes samo še skico za njo, pri tem pa spet opozarjamo, da stoji pod stopniščem velika Caritas, ki predoča dobrosrčno in človekoljubno karitativno delo. Pestuje dete in nadomešča mater, k sebi pa pritiska shiranega, bolehnega dečka, ki se od vseh drugih razlikuje že tudi po bledi barvi. Sliko si oglejte in sodite sami! Prof. Matej Sternen je poleg tega nad velikim oltarjem nasilkal tudi dekorativno, kakor preprogo delujočo Mater božjo z detetom med frančiškanskimi svetniki in sploh med svetni-; ki tretjega reda, ni pa še gotov podstavek med to sliko in zidcem, ki oklepa vso cerkev. Barve so še močne, ker še niso suhe. Kakor rečeno, je slikanje trajalo štiri me- Abesinski kralj ima tudi moderne topove za obrambo proti letalom. Ker so manjšega kalibra, ne morejo seveda do živega velikim letalom za bombardiranje. sece in pol ter je v tem kratkem času akad. slikar Sternen s svojim pomočnikom za preprosta dela poslikal 600 kv. metrov ploskve! Slika nad velikim altarjem je 12 m široka in C m visoka, podstavek bo pa temno marmori-ran, da bo lažje nosil ves živahno poslikan strop nad seboj, če bo šlo po sreči, bomo prihodnjo jesen imeli poslikan tudi 30 m dolgi in 12 m široki strop ladje in tudi kor. Ker nima Kastnerjeva slikarija nobene umetnostne cene, zato bo tudi delo v ladji popolnoma Sternenovo, pač pa seveda ostane ista vsebina. S tem bomo dobili največje delo slovenskega slikarstva po skoraj 100 letih. Tudi v radiju bo o novem stropu presbiterija predaval p. dr. Roman Tominc. Ne bo mu treba hvaliti mojstra, ker ga hvali njegovo veličastno delo samo. A- G. Nemčija se čudežno preraja. Deloma se vživlja v svojo najstarejšo zgodovino, delomo stremi v daljno bodočnost. Mlada nemška dekleta so sedla zopet za statve svojih babic Našli so Asmmdsenovo poročilo Listi poročajo iz Leningrada: Šef meteorološke postaje na rtiču čeljuskinu poroča, da je našel na otoku Starkodanskem zapiske Amundsena in članov njegove odprave ter steklenico, izvirajočo od Amund-senove ekspedicije iz let 1918 in 1919. V steklenici so poročila o delovanju članov ekspedicije. Drugi zapisek Amundsena in njegove ekspedicije so našli na nekem otoku v bližini prejšnjega. Različne sorte vin Kar se tiče kupčije z vinom, so šli nekateri poročevalci tako daleč, da so kratili kmetom, če nimajo dovolj strokovnega znanja, pravico, da bi prodajali na drobno svoj pridelek. Sploh pa naj se povsod osnujejo zadružne kleti in tam naj se gleda na to, da se bo prideloval enoten tip vina. Tip vina in tipično vino ni eno in isto. Teran, refošk, Vipavec, bric so tipi vina, ker se tipično ločijo drugo od drugega. Tipično vino pa predstavlja enoten tip,_ ki pomenja, da je vsa množina vina takšna in takšna in se vinska kupčija lahko nasloni nanj. Zborovalci so bili za to, da se ustvari več, toda ne preveč vrst tipičnih vin za izvoz, in sicer samo žlahtnih vin, da ohranijo italijanska vina svoj dober glas v svetu. Vse drugo se iz svetovne kupčije izključi. Tipična vina naj se imenujejo tudi klasična vina. Zajamčena bodo in zaščitena ter nosila varnostno znamko. Vsa drugi vina bodo služila velikemu konsumu. Novi zakon, ki se pripravlja, bo prinesel mnogo izprememb. Korporacija je pooblastila finančnega ministra, da v sporazumu z zainteresiranimi drugimi ministrstvi donese novi zakon in pustila vladi precej svobodne roke. Pripravljajo se nekatere omejitve v produkciji, industriji in kupčevanju z vinom. Katere in kakšne bodo te omejitve, danes še ni jasno. Trošarinski finančni efekt bo tudi po novem zakonu gotovo večji. Danes znaša 750 milijonov lir na leto. Emil Vaümk: ™ Ki6! ne kiiie po mašievamu... »Seveda, če me bodo priznali za dosluženca. Morda to ne pojde brez odbite noge, kaj mislite?« »Ne morem vam reči, kaj si mislim, ker vas ne razumem,« je rekel odmerjeno. In zdaj ga je minila potrpežljivost ter je začel skoraj sirovo misliti o tem človeku. S kakšno pravico ga nadleguje s svojim patologičnim razpadom? Kaj leze zmerom za njim in se cmeri, če ga le sreča? Ko bi ga mogel ven vreči! »Sicer pa, kaj bi vi rekli, če bi se končno preoblekel?« je vprašal osorno. »Sem strašno lačen.« »Trenotek,« je zacvilil Letz. »Pojdete večerjat, toda prej vam moram nekaj pokazati.« Segel je v naprsni žep in grebel po njem s tako naglico, da ni mogel dolgo ničesar najti. Caslavsky se je nepotrpežljivo okrenil. »Potrpljenje, takoj najdem.« In res je izvlekel kos papirja in ga podal časlavskemu, zroč nanj z žalobnim pogledom. »Prosim, berite!« ga J e hladno pozval. öaslavskyje list odvil. Bil je odlok ministrstva o prošnji, ki jo je bil vložil v Letzovem imenu. Prošnja za pokojnino je bila brez navedbe razlogov odklonjena. Pogledal je Letza. Z rokami pod škrici suknjiča je stal pred njim kakor vtelešen očitek. Njuni vlogi sta bili zamenjani, Letz je čutil premoč in ča-slavsky je stal pred njim kakor krivec. »Kaj pravite k temu?« je zakvakal major. »Zdaj — da bi se šel past.« »To je neprijetno,« je rekel Caslavsky in ni našel izhoda. Letz se je grdo zasmejal. »Vi pravite temu neprijetno, jaz pa pravim polom. Sem docela uničen. In to ste mi nadrobili vi!« »Tako ... Torej jaz?« je rekel Caslavsky. »Kakor ste prišli na to, prosim vas?« Male Letzove oči so se skoraj popolnoma skrile. Skozi ozko škrto med vekami je bilo videti le velikanski, črni zenici. Odsevalo je iz njih naj hujše sovraštvo. Ni mogel govoriti, kar je prihajalo iz njegovih ust, je bilo že skoraj besno lajanje. »Vi, vi, vi!« je zaječal. »Ne delajte se idijota! Brez vas bi ne bil nikoli mislil na to. Vi pa ste mi natvezli, da moram dobiti. Na žalost sem podlegel vaši sugestiji in sem se zanašal, tako da sem s tem že zanesljivo računal. Ko bo konec Astenburgove zadeve, dobiš pokojnino in začneš novo življenje, sem si mislil. — Zdaj pa imate novo življenje. Beraška palica me čaka in ne novo življenje. Ali morete tajiti, da ste me večkrat poklicali v pisarno in mi rekli, da je to na najboljši poti? Ali je bilo res ali ne?« »Seveda je bilo,« je medlo odgovoril Caslavsky. »Tega si vendar nisem iz prsta izsesal. Pisali so v tem smislu.« »Lej, lej, tako so pisali,« je porogljivo zakričal. »Pa če so pisali, bodite tako prijazni in pokažite mi to!« »Ah, da, seveda, če se ni kam založilo ...« »Pri vas se vendar nič ne založi,« se je posmehljivo odrezal Letz. »Bil sem pri vas v dnini in vem, kako spravljate v tej svoji oficini najmanj deset let vsak papirček. Ampak tegale seveda niste spravili, ker ste si ga čisto navadno izmislili.« »Dovolite...« »Ničesar ne dovolim,« je zagrmel Letz. »Lagali ste. Izmislili ste si, ker niste vedeli, kako bi me drugače zvabili v svojo pisarno, da bi izvlekli iz mene, kaj vem o tem pobalinu.« Nenadno, brez vsakega prehoda, pa je segel v drug register. Vsaj zdelo se je tako. Prenehal je rentačiti, prenehal je groziti in izgubil je celo dodobra zanimanje za to. »Sicer pa mi je vseeno,« je rekel. »Kar naj imajo! Bil sem doslej brez tega, pa bom spet. Zbogom, doktor, dober tek!« »Zbogom,« je rekel Caslavsky in zelo mu je odleglo. Toda Letz se ni ganil. Dostavil je torej iz-podbudljivo: »Sicer pa ne obupajte zaradi te odklonitve. To še ni njihova zadnja beseda. Imamo še druga sredstva. Gotovo je, da imate pravico do pokojnine. Morajo vam jo dati. Pojdite s tem v pisarno, namignem jim.« »To je zelo lepo od vas,« je zagodrnjal Letz, toda še zmerom ni odhajal. Caslavsky je zatajil jezo in rekel: »Ampak zdaj se pa že moram iti preobleč. Morda počakate name in poj deva skupaj?« Letz je molče pritrdil. ^ Poleg sobe, kjer sta se pogovarjala, je bila garderoba. Caslavsky je odšel tja in pustil vrata na stežaj odprta. Začel se je oblačiti, obhajala ga je slutnja in poslušal je, kaj se godi zraven. Včasih je bilo slišati, kako Letz nekaj mrmra, če se je šlo mimo svetega Jerneja, je bilo tam videti starce, razvaline zdrave pameti. Ti so delali prav tako. To je bil neprijeten zaveznik in njegov pomen je spadal že v minulost. Naročil bom, da ga ne smejo več puščati k meni, si je mislil ter nagnil glavo v umivalnik. V tem je za seboj začul šum. Vzravnal se je in zagledal v zrcalu Letza, kako ga hoče napasti z velikim odprtim nožem v iztegnjeni desnici. Ravno toliko, da je še odskočil. Letz, ki ni bil več prožen, ni mogel ustaviti skoka in vrgel se je v prazno. TO je, padel je z glavo v umivalnik in obležal. Slišalo se je', kako se duši, hlastno požiraj e vodo. Kmalu se je pokazal na vodi rdeč madež. Izdaja »Narodna Prosveta« T Ljubljani, zadruga . o. «., predstavnik L Albreht, «a uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur c predstavnik 0. Mihalek. vsi v Ljubljani.