®tu<3ììsjfa laiJ1
v. 18 (586) - Trst - 7. septembra 1962 30 lir
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino
Stavka gradbenih delavcev v Gorici je končana
Delavci so zmagali
Do zmage je prišlo po zaslugi kompaktnosti stavkajočih in solidarnosti javnega mnenja
V sredo zvečer so predstavniki sindikatov in deloda j avcev po pogajanjih, ki so trajala več kot tri Ure, sklenili na prefekturi sporazum, s katerim se konča stavka gradbenih delavcev, ki je trajala ce-•ih 23 dni. Pri tem je imel prefekt vlogo posredovavca.
Delodajavci so med drugim pristali na to, da se delavcem zviša tnezda za 15 lir na uro. Nadalje so sprejeli zahtevo delavcev, da se jim izplačajo tudi prvi trije dnevi hra-Uarine bolniške podpore v primeru nezgod na delu in bolezni, medtem ko so delavci doslej dobivali to hra-harino šele od četrtega dne bolezni dalje. Te dneve jim bodo izplače-vali iz gradbene blagajne. Kar se tiče kvalifikacije navadnega težaka, so se delodajavci obvezali, da se bodo odslej strogo držali predpisov delovne pogodbe.
Sporazum velja od 1. septembra dalje.
Letošnje poletje v goriški pokrajini ni bilo vroče samo zaradi naravne vročine, marveč tudi zaradi
oooooooooooooooooooooooooooo
Občinske volitve v Trstu
Minister za notranje zadeve je Uradno sporočil, da bodo občinske volitve v Trstu dne 11. novembra ietos. Istega dne bodo volitve tudi v Ronkih na Goriškem in še v 226 ubčinah v Italiji.
Na zadnjih volitvah v Trstu je natopilo štirinajst političnih skupin, Ki so prejele naslednje število gla-t>V: KPI 40.304 (14 svetovavcev), PTC 65.272 (23), PSDI 5.521 (2), 4.583 (1), PLI 6.824 (2), MSI
7.564 (9); indipendentisti 4.291 (1), Movenska lista 2.833 (1), radikali p447, tržaška unija 5.387 (1), PSI “•MS (2) in PNL 540 glasov.
velike napetosti na področju socialnih bojev. Dolgi in težki boji se še nadaljujejo in vedno bolj razgiblja-jo številne kategorije delovnih ljudi.
Preteklega avgusta so delavci dvakrat zasedli lesno tovarno IGLEA, ki je največje tovrstno podjetje v goriškem mestu. Delavci namreč zahtevajo dostojno proizvodno nagrado in predvsem spoštovanje delovne pogodbe, kakor tudi kvalifikacije. Kot je znano v tem podjetju velika večina delavcev prejema plačo navadnih težakov, četudi opravlja delo specializiranih delavcev. Pogajanja za rešitev tega problema so še v teku.
Tudi delavci, ki so zaposleni v opekarnah (in teh opekarn je na Goriškem kar sedem ! ) so vodili trde boje in so končno zmagali. (O tej zmagi smo svojčas tudi poročali. Op. uredn.)
Za proizvodno nagrado se bojujejo tudi nameščenci lesnega podjetja SILES in podjetja, ki izdeluje predmete iz cementa. Najbolj trda pa je borba, ki jo vodijo delavci gradbene stroke in prometnega podjetja Ribi. Ti so v agitaciji že več kot en mesec. Gradbeni delavci zahtevajo delovne nagrade, izplačilo dnevnice za prve tri dni morebitne obolelosti ali nezgode in ukinitev kvalifikacije navadnega težaka. Te zahteve so pravične, saj se v Gorici mnogo gradi in delavske mezde nikakor ne odgovarjajo življenjskim stroškom. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da si morajo gradbeni delavci med letom zaslužiti sredstva za vzdrževanje med zimo, ko ne morejo delati. Tudi zahteva po odpravi kvalifikacije navadnega težaka je povsem upravičena, sai je sodobna gradbena tehnika take napredovala, da je navadno težaško delo že skoro v celoti zamenjalo manevriranje s stroji.
Med dolgotrajno in težko stavko so delodajavci skušali razbiti kompaktnost delavcev, kar pa se jim ni posrečilo. Tudi razne provokacije najetih elementov so propadle. Da bi preslepili javno mnenje, ki je vedno bolj manifestiralo svojo solidarnost z delavci, so skušali obtoževati Delavsko zbornico, da z mezd-
nimi stavkami zasleduje politične cilje. Toda, kot smo že prej poudarili, so vsi ti poskusi neslavno propadli, delavci so ostali enotni in so končno zmagali.
I. C.
Proslava v Bazovici
V nedeljo ob 15,30 bo spominska proslava mučenikov Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, ki so jih leta 1930 fašisti ustrelili v Bazovici. Proslava se bo vršila na bazoviškem strelišču. Začetek ob 15.30. Govorili bodo : prof. Zorko Jelinčič, Giovanni Postogna in dr. Bruno Pincher-le. Pevski zbor iz Bazovice bo zapel žalostinko. Ob isti priliki bodo predstavniki raznih organizacij položili vence pred spomenik. Spominsko proslavo organizirajo Zveze bivših antifašističnih političnih preganjancev in bivših partizanov s sodelovanjem enotnega krajevnega odbora za proslavo žrtev fašističnega nasilja.
Vabimo k polnoštevilni udeležbi!
Berlinski zid“
«Zahodnjaki posvečajo veliko pozornost dogodkom na vzhodni strani berlinskega zidu. Zaradi tega često ne vidijo dogodkov, ki se odigravajo pred njihovimi očmi na zahodni strani omenjenega zidu. Zaradi tega ne opazijo niti dejstva, da se na tej strani zidu koplje prepad, ki utegne nekega dne postati zelo nevaren ne le za Berlin temveč za ves svet».
Tako nekako je izjavil angleški laburistični poslanec Richard Grossman po nedavnem obisku v zahodnem Berlinu. V članku, ki ga je objavil v listu «New Statesman» pa je Grossman med drugim poudaril, da so odgovorni za to, kar se dogaja ob berlinskem zidu ne le Adenauer in zahodnoberlinski župan Brandt, marveč tudi vlade Francije, Združenih držav in Velike Britanije. «Kot sem izvedel med bivanjem v zahodnem Berlinu — poudarja Grossman — je župan vzhodnega Berlina Ebert, zlasti v zadnjih dvanajstih mesecih, postavil vrsto konkretnih predlogov za odpravo ali vsaj omi-Ijenje napetosti v Berlinu.Med drugim je predlagal tudi u-vedbo vizumov za Berlinčane, ki želijo obiskovati svojce na vzhodni strani berlinskega zidu. Toda uresničitev predlogov vzhodnoberlinskega župana in skratka predlogov komunistov bi v praksi pomenila priznanje, da berlinski zid stvarno obstaja, da obstajata dve različni oblasti, da na vzhodni strani berlinskega zidu obstaja oblast Nemške demokratične republike. Ker pa je vsa zahodnonemška politika usmerjena proti priznanju dejansko obstoječe stvar-
nosti, so vsi miroljubni predlogi komunistov zadeli na gluha ušesa. In Bonn ima pri vztrajanju na svojem protiv-nem stališču vso podporo vlad ZDA, Francije in Velike Britanije. Zato se torej hladna vojna nadaljuje.
Toda ali naj še nadalje dovoljujemo množici histeričnih Berlinčanov, da silijo ne le svojo deželo marveč ves svet na skrajni rob vojne nevarnosti?». Tako vprašanje postavlja gori omenjeni britanski laburistični prvak. «Ne, tega ne smemo delati. Namesto, da aplavdiramo hujskaške govore zahodnoberlinskega župana, mu moramo odkrito povedati, da je berlinski zid postal eden izmed pogojev za mimo sožitje v Berlinu in da ta zid nujno narekuje priznanje o-blasti Nemške demokratične republike».
Vse to so pametne ideje, ki bi morale prevladati na Zahodu, zato da bi bila odpravljena velika nevarnost v Berli nu, ki je obenem tudi velika nevarnost za mir v svetu.
Zelo radi pa bi vedeli kdaj bodo prišli do podobnih mnenj tudi nekateri italijanski politiki, ki pogostoma zagotavljajo, da so za ohranitev miru v svetu.
In pri nas v Trstu? Kdaj bo n.pr. radio, ki oddaja slovenski program nehal ščuvati tukajšnje javno mnenje in trezneje poročati o berlinski stvarnosti? Do kdaj bomo še poslušali poročila, ki so prikrojena tako, kot da bi na vzhodni strani berlinskega zidu obstajal samo kaos in kot da stvarno ne obstaja Nemška demokratična republika? Mar ni tudi tako poročanje podžiganje «hladne vojne»?
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo
Posledice hude suše
Škoda, ki jo je povzročila letošnja suša je zelo velika. Na nekaterih področjih naše dežele, zlasti na kraških predelih, v Brdih in v gradiškem okraju ni mogoče škode niti v celoti oceniti, saj bodo njene posledice čutene še več let. V goriški pokrajini je po cenitvi a-grarnega inšpektorata nad poldrugo milijardo škode. Skoraj popolnoma so uničeni številni travniki in skoraj vsi pašniki, pridelek koruze je uničen za 80%, pridelek grozdja pa za 50 do 70%. Najbolj vznemirljivo
°ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo
Poslanca Vidah in Franco zahtevata ukrepe za preprečitev propada kmetijstva
je vprašanje obstoja živinoreje. Krme ni in kmetje prodajajo živino po izredno nizkih cenah. Vznemirljiv položaj kmetijstva postavlja pred veliko odgovornost tudi pristojne o-blasti. Nujni so takojšnji ukrepi za pomoč prizadetim kmetom. To so ta teden izrecno poudarili tudi predstavniki kmeških organizacij tako na Goriškem in Videmskem kot na Tržaškem. Tudi poslanca Franco iz Tržiča in Vidali iz Trsta sta napravila potrebne korake pri pristojnem ministrstvu in zahtevala takojšnje u-krepe za pomoč prizadetim ter za preprečitev popolne katastrofe. Tudi komunistični predstavniki v tržaškem pokrajinskem svetu so zahtevali sklicanje seje pokrajinskega sveta z namenom, da bi na njej sprejeli potrebne ukrepe.
Množica na festivalu lista «l’Unità» v Trstu «Tanek objavljamo na 4. strani.
Praznik tiska v Križu
V nedeljo 9. septembra z začetkom ob 16. uri bo v Ljudskem domu v Križu praznik komunističnega tiska. Na sporedu je koncert domačega pevskega zbora, vaške godbe in Glasbene skupine iz Bo-Ijunca. Ob 18,30 bo javno zborovanje. Govorila bosta tržaška občinska svetovavca Lucian Padovan in Claudio Tonel.
Dogodki
ledna
POSEBNI ODBOR OZN za Jugozahodno Afriko je končal svoje trimesečno zasedanje v New Yorku. Še pred zaključkom zasedanja je bil soglasno sprejet poziv za akcijo OZN proti Južnoafriški uniji. V tem pozivu se zahteva odločna akcija za odvzem skrbništva, ki ga ima Južnoafriška unija nad ozemljem Jugozahodne Afrike. Kot je znano se vlada Južnoafriške unije temu odločno upira.
Tristranski pododbor, ki razpravlja o prekinitvi jedrskih poizkusov, bo nadaljeval svoje delo v Ženevi tudi med prekinitvijo dela razorožitve ne konference. Sovjetska zveza je namreč sprejela zahodni predlog v tem smislu.
Sovjetski delegat Kuznjecov je izjavil, da sovjetska vlada sprejema ameriški predlog za nadaljevanje pogajanj v okviru tristranskega pododbora na podlagi sovjetskega načrta od novembra 1961 in spomenice nevtronih držav.
V Beogradu so se sestali predstavniki afriških študentov z raznih evropskih univerz. Na štiridnevnem sestanku so razpravljali o političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih problemih svojih dežel. Ob zaključku sestank so sprejeli splošno protikolonialno resolucijo.
iNDON-DUBLIN-AMSTERDAM-BRUSSELJ-STOCKHOLM-OSLO-HELSINKI-BERN-BUDAPEST-BUKAREST-SOFIJA-ATENE-TIRANA-ANKARA-BEJRUT.DAMASK-TEHERAN-NOVI DELHl-PEKING-BANGKOK-TOKYO-SEUL-XAIRO-TUNIS-MADRID-NEW YORK-TORONTO-MEHIKO-HAVANA-BRAZILIJA-BUENOS AIRES-RIM-BEOGRAD-MOSKVA-PRAGA-WAR!
«IM-BEOGRAD-MOSKVA-PRAGA-WARSZA1
POLITIRR
PREDSEDNIK PREZIDIJA Vrhovnega sovjeta ZSSR Leonid Iljič Brežnjev bo uradno obiskal Jugoslavijo. Obisk je določen za 24. september in bo trajal 10 dni. S tem bo Brežnjev vrnil obisk predsednika FLRJ Josipa Broza Tita, ki se je leta 1956 mudil v ZSSR.
*
TRINIDAD IN TOBAGO sta po 165 letih britanske okupacije 31. avgusta letos postala neodvisna. Kot neodvisna država pa bo Trinidad vključen v britanski Common-vealth.
★
KOCA POPOVIČ je ob prvi obletnici beograjske konference nevezanih držav poudaril, da naloga, ki si jo je zastavila beograjska konferenca ni bila umetna poteza skupine državnikov in dežel, marveč, da je bila nujna potreba mednarodnega življenja ter da je ustrezala globokim težnjam vseh narodov in delovnih množic vsega sveta. Na tej konferenci ni bil ustanovljen tretji blok kot so prvotno nekateri predvidevali, pač pa je prišlo do tesnejšega sodelovanja večjega števila držav na načelih in po liniji, ki jih je sprejela beograjska konferenca. Prišlo je do močnega uveljavljanja politike nevezanih držav kot bistvenega faktorja krepitve miru v svetu. Program beograjske konference in dokumenti, ki so bili na njej sprejeti — tako zatrjuje jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Popovič — so osnovna smer za utrditev miru in razširitev splošnega enakopravnega mednarodnega sodelovanja. To ni izrecno naperjeno proti nikomur, deluje pa proti vsemu, kar vleče nazaj, kar preprečuje stabilizacijo mednarodnih odnosov in ni dvoma, da bo tako delovanje spričo svoje konstruktivnosti in realizma, na katerih sloni, še bolj prišlo do veljave na 17. zasedanju Generalne skupščine OZN.
★
NAPETOST MED ZDA IN KUBO se vedno bolj veča. Po izzivanjih ZDA proti neodvisni in svobodni Kubi se skuša prikazovati Kubo kot napadalko. Po tej logiki je torej tisti, ki se upravičeno brani pred napadom — napadalec !
Kaže, da ZDA ni dovolj to, da same bojkotirajo Kubo. Rade bi dosegle, da bi se bojkotu pridružile še druge države. List «New York Tribune» je ta teden med drugim zapisal, da je nastopil čas, ko je treba pozvati zaveznike na odgovornost zaradi uporabe ladij iz držav NATO za prepe-Ijavanje sovjetskega blaga na Kubo. List nadalje pravi, da je v ZDA splošna revizija politike v teku, toda hkrati s to revizijo bi lahko tudi proučili obnašanje nekaterih zaveznikov v NATO. List se še posebno jezi, ker nekatere države, ki pripadajo NATO, nudijo dobršen del prevozniških uslug za kubansko blago, odnosno za blago, ki je namenjeno Kubi. «Tribune» tako-le zaključuje: «Lastniki ladij iz Grčije, Nemčije, Italije in Norveške sicer trdijo, da jih ne zanima politika, marveč le denar, toda zastava, pod katerimi plujejo njihove ladje, so zastave zaveznikov ZDA v Nato in njihove aktivnosti ni mogoče ločiti od politike».
'A
m
r"
Z
CD
O
z
z
>
3D
N
5
z
o
o
z
b
r*
Z
>
5
c/>
m
O
>
2
CD
5 1/1 m r—
C/l
O
n
*
O
E
6 j/»
o
5
E
ž
2
D
>
m
cq
DO
X
>
m
tq
c/i
O
>
>
m
■H
30
.>
Z
>
>
Z
CD
m
»
■H
D
>
S
t;
Š
s
30
>
Z
ž
c
<
g
I
m
i
DO
>
Z
O
o
■H
o
7s
9
C/l
m
C
k
>
XI
O
-j
Z
«ž»
k
>
0
1
m
-<
O
»
O
30
O
z
0 k
m
1
O
x
>
<
>
Z
>
30
>
N
Z
o
v»
>
y>
30
5
DO
m
O
o
>
2 1
►iVd-NNOBNniiaa-VAVZSaVAAVOVJIdVAUS'
7.-9-1962
-2-DELOi
Skupno evropsko tržišče je usmerjeno proti slabo razvitim državam
Moskovska «Pravda» je pred kratkim obravnavala vprašanja, ki so združena s Skupnim evropskim tržiščem in s takoimenovano integracijo v zahodni Evropi, katero označuje kot poskus, «da se kapitalistična oblika gospodarstva pomiri s proizvodnimi silami, ki preraščajo nacionalne meje».
«Pravda» poudarja, da finančna oligarhija skuša s Skupnim tržiščem ohraniti bivši kolonialni in polkolonialni svet, oslabiti konkurenčni boj na svetovnih tržiščih in doseči konsolidacijo imperialističnega tabora. Vse te poskuse presoja Inštitut svetovne ekonomike in mednarodnih odnosov Sovjetske a kademije znanosti, tako poroča «Pravda», in jih označuje kot škodljive. Isti Inštitut ugotavlja tudi, da «integracija ni mogla preprečiti poslabšanja gospodarskega položaja v letu 1961 do 1962, niti urediti najbolj perečega gospodarske ga problema sodobnega kapitalizma in problema tržišča.
Evropska gospodarska skupnost, tako zatrjuje «Pravda», ni privedla do upostavitve ekonomskega kompleksa, ki se harmonično razvija. Protislovja v okviru skupnega tržišča in ostritev ekonomskih in političnih protislovij v vsej zahodni Evropi, kakor tudi med tem tržiščem na eni in ZDA na drugi strani se še vedno nadaljujejo.
Inštitut za svetovno ekonomiko je pri analiziranju položaja nerazvitih dežel, v katerem so se znašle zaradi obstoja Skupnega tržišča, izrazil mnenje, da bodo te dežele; če se bodo pridružile zahodnoevropski gospodarski skupnosti, dobile položaj podrejenih narodov, ki bodo predstavljali agrarne in surovinske priveske vse koalicije imperialističnih držav. Zato je jasno, da je Skupno tržišče usmerjeno proti koristim slabo razvitih dežel, ki se ne bodo vključile v to skupnost. Možnost izvoza iz teh dežel na za hodnoevropska tržišča se bo zmanj
šala. Cbstaja torej očitna diskriminacija mladih držav, ki uveljavljajo svojo neodvisno gospodarsko politiko.
Sovjetska zveza in druge socialistične dežele pa odklanjajo diskriminacijsko politiko zaprtih gospo darskih skupin, ščitijo načelo maksimalne vzajemnosti koristi, ki se je že davno pokazalo kot univerzalno in splošno priznano načelo mednarodne trgovine.
Civilni guverner v Oviedu je odredil zaporo dveh rudnikov v kraju Nalon. S tem je hotel zlomiti kompaktnost stavkajočih rudarjev. Posledica zapore teh rudnikov je bila takojšnja solidarnostna stavka rudarjev na sosednih področjih.
(Nadaljevanje na 4. strani)
PISANI SVET
San Domingo:
Zločini Trujilla
prihajajo na dan
Po dveh letih mučnega molka je v San Domingu posvetil prvi žarek svetlobe na eno najbolj divjaških in pretresljivih tragedij iz dobe diktature generalisima Trujilla: gre za pokol treh sester Mirabai, ki jih je dal stari diktator pobiti samo zato, ker je ena od njih zavrnila njegove ljubezenske ponudbe.
Po smrti diktatorja — lani ga je zadela krogla političnega nasprotnika — ima dominikansko državno tožilstvo kajpada precej manj vezane roke: začelo je preiskavo in dobilo prve trdnejše dokaze o «primeru Mirabai». Policija je prijela nekega Ciriaca De La Rosa ter ga s še štirimi drugimi postavila pred sodišče pod obtožbo, da so sodelo-
ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo
vali pri uboju sester Mirabai in šoferja, ki je vozil-njihov avtomobil. Glavni obtoženec je krivdo že priznal.
«Primer Mirabai» se je začel na pomlad leta 1960, ko je Trujillo srečal lepo Minervo Mirabai; ženska J je v njem vzbudila, kakor zdaj pi-
šejo časniki v San Domingu, ne j
ravno ljubezen, ' marveč « uničuj o-
Delegacije mladincev, ki so se udeležile svetovnega mladinskega Sestivala v Helsinkih so obiskale tudi razne kraje v Sovjetski zvezi. Med drugim so si ogledale tudi Leningrad. Na gornji sliki : obisk na leningrajskem pokopališču, kjer je pokopanih 632.000 Leningrajčanov, ki so za časa 900dnevne nacistične obkolitve umrli od lakote
čo strast». Že sam položaj, v katerem sta se srečala, je bil dramati- j čen : mlada žena je zaprosila za avdienco, da bi zvedela kaj več o ^ svojem svaku, ki ga je bila zaradi ' političnega dela prijela in zaprla Trujillova tajna policija. Diktator ji je sporočil, da jo je pripravljen sprejeti na «zasebno avdienco». Minerva Mirabai je povabilo sprejela, med avdienco pa so se začele dogajati nepredvidene stvari. Ostareli diktator je skušal obiskovalko ukloniti, da bi ugodila njegovim željam; Po govoricah, ki so krožile po San Domingu, mu je Minerva v odgovor na laskave ponudbe pripeljala zvenečo zaušnico.
Trujillo je novembra 1960 sporo čil Minervi Mirabai, da sta oba nje na svaka zaprta, hkrati pa jo je ve likodušno povabil, naj s sestram: obišče zapore, kjer sta bila moža Minerva, Maria in Teresa so zašU’ v past. V TrujiIlovi palači so jifc, naložili v avtomobil in jih odpeljali. Vozilo je med potjo «padlo v prepad», pri čemer je s sestrami izgubil življenje tudi šofer, ki sicer v zadevo sploh ni bil zapleten.
Ciriaco De La Rosa je pred tožil] ccm sam predložil dokaze o zločinu in razjasnil nekaj podrobnosti: tri sestre so med potjo ustavili, ji!1
zvlekli iz avtomobila, nato pa prej
tepli in do smrti mučili. De La Rosa je povecffl ' oaj^opfavil z 6N od Mirabalovih, za preostali dve za šoferja pa so poskrbeli trije pajdaši, medtem ko je četrti stražil. Štirje soobtoženci nasprotno zatrjU, jejo, da so pri zločinu sicer res sodelovali, da pa niso morili : vse vale na De La Rosa.

I.
Ob doseženi enotnosti in neodvisnosti je bila Italija ena izmed najbolj narodno monolitnih držav v Zahodni Evropi, ker v letih 1860-61, ko je preporod dosegel večino svojih ciljev, razen rešitve rimskega in beneškega vprašanja, je v mejah države živela razen Italijanov samo mala skupina Francozov.
Pred in po tem najnaprednejši in intelektualno najaktivnejši sloji italijanske buržoazije niso postavljali vprašanj ekspanzije na škodo drugih nacij. Mazzini, Garibaldi in tudi Cavour so odklanjali, čeprav so postavljali vprašanje Italijanov še živečih pod Avstrijo, zahteve po ozemljih, na katerih so živeli pripadniki drugih narodov. Najnaprednejši voditelji nastajajoče nove italijanske države so na razne načine skušali vzpostaviti prijateljske in zavezniške odnose s tlačenimi narodi na Balkanu, računajoč prav posebno na protiavstrijsko vstajo južnoslovanskih narodov.
šele vojna 1866. leta, ko sta se Italija in Prusija udarili z Avstrijo, je nosila v sebi prve znake ekspan-zionističnih ciljev nove države, v kateri demokratična revolucija ni bila izvedena do konca in je bila zadušena navzlic močnega množičnega gibanja zaradi kompromisa med buržoazijo, zelo šibko, bodisi politično, bodisi gospodarsko, veleposestniki srednje in južne Italije ter birokratsko in vojaško kasto, ki se je zbirala okrog savojske monarhije. In res vojna leta 1866, čeprav je uradno baje imela za cilj «osvoboditev italijanskih bratov še zasužnjenih v Avstriji», ni imela v
sebi več nič revolucionarnega, pač pa je že zasledovala «zgodovinske in strateške» in ne več nacionalne meje. Kljub temu, da je bila tista vojna za Italijo katastrofalna in jo je rešila samo pruska zmaga, je bil del cilja dosežen s priključitvijo «zgodovinske» Benečije, to je tistega ozemlja, k; je bilo do leta 1779 pod Beneško republiko. S to priključitvijo je prišlo v okvir italijanske kraljevine znatno število Slovencev Beneške Slovenije, katerim v nasprotju z mislimi glavnih eksponentov preporoda, ni bila sploh priznana narodna kvalifikacija, zaradi česar se je tedaj začela do njih politika počasne a stalne asimilacije, čeprav še niti po 100 letih od takrat ni docela dosegla svojega cilja.
V pogledu Slovencev je prišlo celo do absurda, da Italija, ki je izšla iz dolge preporodne in objektivno revolucionarne borbe, ni priznala Beneškim Slovencem status druge narodnosti, medtem ko jim je beneška oligarhična in aristokratska republika stoletja priznavala določeno ozemeljsko avtonomijo, o kateri se z lahkoto prepričamo na istodobnih dokumentih.
Na splošno pa moramo opomniti na dejstvo, da obstoj male skupine Slovencev v okviru Italije pred letom 1918 dejansko ni predstavljal težkih vprašanj tudi zato, ker italijanska politika še ni dosegla fazo ekspanzionizma nacionalističnega in imperialističnega tipa. Italijanska buržoazija se je morala v prvih letih enotne države baviti z reševanjem neštetih vprašanj tičo-čih se notranje ureditve in krepit-
Dr. Karel Siškovič:
Referat na mednarodnem mladinskem seminarju v Kopru
ve, zaradi česar če je šlo za raznarodovalo politiko je ta imela popolnima različen potek od tistega, ki je sledil zlomu avstrijske monarhije in priključitvi neitalijan-skih prabivavstev. Res je, da je bila 50 let po priključitvi Beneške Slovenije k Italiji narodna zavest tamkajšnjega prebivavstva še vedno živa in da slovenski jezik še ni zamrl.
S postopno okrepitvijo italijanske države, ki jo je povzročila večja teža buržoazije v družbi kraljevine in relativna modernizacija gospodarstva, v kateri je prihajal do izraza, čeprav s težavo in pod vplivom tujega kapitala, industrijski in finančni kapital, so prišle na svetlo politične tendence, ki niso imele zveze z demokratično preporodno revolucijo, pač pa so temeljile na težnji ekspanzije na druga ozemlja, ne da bi se več upoštevalo načelo nacionalnosti. Medtem, ko se je za časa preporoda priznavalo načelo nacionalnosti kot vodilo ne samo italijanskemu narodu pač pa tudi vsem ostalim narodom, ki so težili k enotnosti in neodvisnosti, si je v dobi, ki se giblje od 1870 do 1914, vsaka buržoazija, ne samo italijanska, osvojila drugo načelo, to je načelo odklanjanja drugim
nacijam tistih pravic, ki so se srn*1 trale za pravilne za lastno naro^ nost. Uveljavljalo se je torej na.cc lo ekspanzije na škodo drugih \)V'‘ štev, drugih narodnosti, v korist 1 stih držav, ki so bile gospodarski zato pa tudi politično in vojašk1 najmočnejše. Prišlo je zato do n-' cionalističnih gibanj, ki so označi*' dolgo dobo takoimenovane štirih setletnice relativnega miru nw 1870 in 1910. Ne da bi se spušča1 v podrobnosti, je mogoče trditi, ^ vizija, ki je vladala v Italiji v stem obdobju, ni bila le «osvoh; ditev nerešenih bratov», pač pa tu1 zahteva po «zgodovinskih zemlF pisnih in strateških mejah», kar i‘ vodilo do italijanskih ekspanziof stičnih teženj z gesli o mejah Brenerju, Julijskih in na Dinarsk1! Alpah. Načelo etnične rešitve je ^ lo torej pokopano. Geslo o «osvol] ditvi nerešenih bratov» je skriva, željo po imperialistični ekspanzij Ker je bila Italiji, ki je zadnja pl stopila v areno velikih mednar0 nih tekmovanj in je bila zaradi s v je gospodarske slabosti vezana vse evropske velesile, pregrajen pot na zahod in tudi na sever, ; je njena pozornost morala obrn na vzhod, kjer ji Avstrija, ki je postala najšibkejša od velesil,
7.-9-1962
-DELO • 3
Tržaška pokrajinska uprava in problemi našega kmetijstva
Tržaški pokrajinski svet je sestavljen iz 24 svetovavcev. Pokrajinska uprava je v rokah demokristjanov. Ti so deležni podpore desno usmerjenega centra (it. liberalcev, republikancev in socialdemokratov). Komunistična skupina vodi v pokrajinskem svetu težko opozicijsko borbo. V svoji borbi je naša skupina ob raznih prilikah deležna podpore svetovavca PSI in svetovavca bivše NSZ.
Predolgo bi bilo na tem mestu naštevati številne kritike, ki jih je vsa leva opozicija izrekla zlasti proti finančni politiki, ki jo vodi de-mokristjanska uprava. Posebno o-stro smo kritizirali proračun za leto 1962. Demokristjanska politika teži za tem, da bi uravnovesila proračun, to se pravi izdatke z dohodki brez državnega nakazila. Mi tej politiki, upoštevajoč izredne razmere, ki stvarno obstajajo na Tržaškem, odločno nasprotujemo, kajti vsako okrnjenje pokrajinskega proračuna pomeni nepriznavanje ekonomske depresije, ki pri nas, žal, dejansko obstaja.
Proračun za leto 1962 je izenačen z državnim prispevkom 530 milijonov lir. Ta prispevek je letos za 20 milijonov manjši od lanskega.
Za kmetijstvo, lov in ribolov ni bila letos od države nakazana niti ena lira. Ostane vsota 300.000 lir iz leta 1961. Toda, kaj se da napraviti s to smešno nizko vsoto na območju pokrajine, ki čeravno ni po svoji Površini velika so tem večje potrebe? Odgovor na to vprašanje je zelo enostaven in se glasi : Nič ! Toda večina v pokrajinskem svetu je vseeno odobrila ta proračun in tako se sedaj nahajamo pred težkim dejstvom, da pokrajinska uprava ne more priskočiti na pomoč niti kmetom, ki so bili prizadeti zaradi toče in suše.
Že v začetku sedanjega mandata je skupina komunističnih svetovavcev v pokrajinskem svetu predlagala ustanovitev posebne komisije
za kmetijstvo. Ta predlog je bil sprejet, toda doslej ni komisija nič konkretnega naredila. Preučil se je tudi takoimenovani zeleni načrt za kmetijstvo, vendar pa ni prišlo do konkretnih predlogov.
Prve dni avgusta je bila sklicana seja že prej omenjene komisije za kmetijstvo. Sklicana je bila na izrecno zahtevo komunističnih svetovavcev. Ta komisija je na omenjenem sestanku razpravljala o škodi, ki jo je povzročila toča dne 27. ju
nija na področjih Opčin, Rojana, Trebč, Banov in Barkovelj. Škoda, ki jo je povzročila toča znaša okrog 50 milijonov lir.
Kaj pa podpora od toče prizadetim? Ta znaša komaj 4 milijone lir! In še to je nakazal vladni komisariat toda ne v gotovini temveč v nakazilih za nabavo gnojil in semen. V tem je torej ves rezultat dela pokrajinske kmetijske komisije.
Komunistični svetovavci so po
objavi vesti, da bo komisariat nakazal omenjeni smešno nizki znesek za pomoč prizadetim kmetom, zahtevali ponovno razpravo o tem vprašanju. Seveda se bo poleg omenjenega vprašanja razpravljalo tudi o posledicah hude suše, ki je težko prizadela vse kmete in živinorejce. Toda pokrajina nima lastnih sredstev na razpolago, vladni komisariat pa je nakazal tako majhen znesek, da se z njim ne da nič doseči. Tu se postavlja vprašanje: kaj je treba spričo tega napraviti? Nič drugega ne preostaja kot zahtevati od vlade, da uveljavi zakon štev. 739 z dne 21. junija 1960. Ta zakon predvideva povrnitev škode, povzročene po vremenskih neprilikah in sicer v znesku od 50 do 80%.
FRANC GOMBAČ
''ALET-PETJE-FOLKLORA-KNJIGE-REVJIE-KINO^j
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Nikolajev in Popovič pripovedujeta


ilMII*
Sovjetska kozmonavta Nikolajev in Popovič opisujeta v moskovski «Pravdi» vtise potovanja po vesolju. V naslednjih
odstavkih posnemamo nekaj teh vtisov :
«Ko sva se seznanila s pogoji «prostega plavanja», t.j. s
Itlogla več dolgo onemogočati pot ekspanzije.
V	tem okviru ni torej težko razu-ftteti vzrok Londonskega pakta od aPrila 1915 in sledečih italijanskih Pridobitev na škodo nacionalnih a-sPiracij drugih narodov, še danes Pl redko slišati opravičilo tistih o-^etneljskih pridobitev na podlagi števila padlih, ki jih je Italija ime-'a v L svetovni vojni, ali «zgodovin-®kih pravic», kot da bi bila Italija, š' je izšla iz Preporoda, zgodovin-=*0 nadaljevanje rimskega cesar-jtva. Vsekakor priključitve iz leta k 18 so postavile Italijo pred kori-N'ctna vprašanja slovenskih, hrva-s«ih in nemških narodnih manjšin v okviru države, ki je bila do tedaj sWaj izključno mononacionalna
država.
V	zadnji fazi I. svetovne vojne in v takojšnjem povojnem obdobju je Ostalo vprašanje narodnosti zelo Važno. Ta važnost je izhajala iz Pretresa v okviru habsburške mo-Ppfhije in iz sorazmerno večjega,
je potekal v bivši carski Rusiji, ■'er je izbruhnila socialistična re-^lucija. Zaradi razpada habsbur-monarhije in zaradi oktobrske revolucije se je zemljevid Evrope P°Polnoma spremenil. Vseeno pa, Medtem ko je v Sovjetski zvezi pri-
šlo
čaj
do sprememb nacionalnega zna-a pod pritiskom revolucionarne-socialističnega gibanja, ki je pr-lc v zgodovini postavljalo podlago ^onkretni nacionalni politiki nadeja samoodločbe in se je tega nače-, .držalo, so se v srednji-podonav-^ P Evropi in na Balkanu spremem-Racionalnega značaja vršile v esnici pod pritiskom ljudskih
množic, ki so odločno postavljale vprašanje samoodločbe, a vedno po nadzorstvom nacionalne buržoazne. To buržoazijo je usmerjal hud na cionalizem in prav posebno še v okviru «versajskega sistema», ki je bolj pazil na koristi zmagovitih imperialističnih držav kot pa na želje in težnje različnih narodov. Poleg tega «nacionalne», rešitve, ki so bile nakazane in uresničene od «versajskega sistema», katerega so sprejele nacionalne buržoazije, so bile prevzete od velikega strahu pred socialistično revolucijo, kar je m nogo prispevalo k temu, da se je \ novih nacionalnih tvorbah, ki so izšle iz Versaillesa, pojavil centralistični, despotski in reakcionarni značaj, ki je bil eden izmed vzrokov zloma le-teh, ko so se znašle pod udarcem nacifašistične agresije.
V ta okvir je treba postaviti tudi ozemeljske pridobitve Italije, kljub temu da je v Italiji prišel v poštev še en činitelj. Italijo so namreč smatrali za zmagovito velesilo. Njenim ekspanzionističnim težnjam se je moral podrediti vsak drug princip nacionalnosti, ki ne bi bil njen. Ce so nato ostale sile Antante skušale omejiti njene zahteve, to ni bil rezultat uresničenja načela o samoodločbi, pač pa znak globokih naspiotij imperialističnega značaja, ki so začela razdvajati zaveznike takoj po zmagi.
Zaradi tega je Italija dobila vso Julijsko krajino, Reko (kar ni predvideval Londonski pakt), in Južno Tirolsko, to je ozemlja, na katerih so v pretežni večini bivali Hrvatje, Slovenci in Nemci. Politika italijanske kraljevine v teh pokrajinah
takoj po priključitvi je preveč znana in ni potrebno, da bi jo na tem mestu še posebej osvetljevali. Tudi pred zmago fašizma, čeprav se je formalno živelo v demokratičnem režimu, se je do narodnih manjšin začela politika osamitve, asimilacije in preganjanja, čemur se j c pridruževal še terorizem nastajajočih fašističnih škvader. Zato ne bi odgovarjalo resnici, če bi se trdilo, da se je preganjanje fašističnega značaja začelo le po pohodu na Rim, res pa je, da italijanska buržoazija v prvi povojni dobi ne samo da ni vodila demokratične politike v odnosu do narodnih manjšin temveč je zasledovala cilje, italijanizacije vsega «nenacionalnega» orchivav-stva v državi. Zato odkritejše :n razvite fašistične metode niso bile nič drugega kot logično nadaljevanje politike, s katero je italijanska buržoazija hotela doseči svoj cilj, to je zagotoviti si z vsemi sredstvi «zgodovinske in strateške» meje tudi na Julijskih Alpah. Odsotnost močne in organizirane revolucionarne stranke ni le privedla do poraza gibanja italijanskih delavcev in kmetov, pač pa tudi do poraza nacionalnih teženj narodnih manjšin, ki so se znašle v mejah Italije. Ta poraz niso zakrivili le italijanski nacionalisti in fašisti, pač pa delno tudi slovenski, hrvaški in nemški buržoazni nacionalisti priključenih ozemelj, katerim je bilo zaradi «velikega strahu» pred revolucionarnostjo delavskih množic mnogo bolj razumljivo paktiranje z •italijanskimi nacionalisti in fašisti kot pa iskanje podpore pri delavskem gibanju.
(Nadaljevanje sledi)
m
£
O
*
<
oc
O
O
£
a!
uj
Ituiluta
«VZEMITE ČLOVEKA NA- | ZAJ», tako se glasi naslov no- > ve kantate o Hirošimi, ki jo je za zbor, soliste in orkester uglasbil japonski skladatelj “ Oki. Kantata je sestavljena iz SS šestih stavkov z naslovi ;
< «Smrt šestega avgusta», «Na
pogoji v breztežnostnem stanju, sva opravljala najrazličnejše vaje. Zadostovalo je, da sva z lahno kretnjo obrnila telo in že se je začelo vrteti okrog svoje osi kot vrtavka. V stanju «prostega plavanja» sva delala, jedla, pila in se pogovarjala z Zemljo in med seboj ter gledala navzdol skozi iluminatorje. Med televizijskim prenosom na Zemljo sva skušala prikazati gledavcem, kaj se dogaja v kabini z raznimi predmeti. Televizijski gledavci so lahko videli kako so plavali z zraku časopisi, svinčniki in drugi predmeti. V stanju «prostega plavanja» sva delala nagle gibe, obračala sva z odprtimi in zaprtimi očmi in v veselje medicincev in biologov na Zemlji, ki so pazili na naju, nisva čutila nobenih neprijetnih občutkov. V sredini steklenice, ki je bila napolnjena do polovice z vodo, je bil vedno mehur zraka, ki je bil podoben mehurju milnice. Če sva močno stresla steklenico je mehur razpadel, ko pa sva steklenico pustila v miru se je takoj zopet pojavil. Kapljice vode razlite iz steklenice so plavale v zraku ter se prijemale predmetov in sten. Cesto sva se sklanjala nad iluminatorji. Bila sva močno presenečena nad neverjetno geometrično pravilnostjo in razporeditvijo zvezd. Čutila sva neskončne globine vesolja in v mislih sva se vračala na Zemljo, ki je plavala pod nama v neskončni prostornini. Med skupinami zvezd sva jasno videla ozvezdje Oriona, raztreseno po ekvatorialnem
(Nadaljevanje na 4. strani)
5 postaji prve pomoči», «Poglej S moje oči», «Za eno otroško
<
o
>
<
N
<
OC
g
O
Ó
Z
Ì2
Ul
LU
S
O
2
<
oc
O
5Ž
O
s
£
o.
UJ
<
CD
DS
Ul
<
Ul
5
ca
to
<
O
>
<
M
<
OC
g
O
Ó
Z
LU
S
LC
Ul
0
1
<
oc
O
Š
0 £ UJ
uj
<
ca
£
<
UJ
1
ca
i/>
<
0
UJ
<
N
<
1
o
O
Ó
Z
5
LU
UJ
S
O
<
oc
O
S
0 £ UJ
c_
UJ
<
ca
£
<
LU
1 00 co <
O
>
<
N
<
OC
g
O
Ó
Z
uj
—t
LU
S
O
*
<
OC
rožo», «Kličemo tudi vas» in «Vzemite človeka nazaj». To delo je posvečeno žrtvam pr- > vega atomskega bombardira- ^ nja Hirošime, kar povedo tu- ^ di že sami naslovi posamez- p nih stavkov. Kantato so prvič izvedli ob priliki letošnjega «spominskega tedna» v Hirošimi.
«Moja kantata — je dejal
m <
p
j z O
Ò
skladatelj Oki — je stvaritev S sodobne umetnosti, kakršno ” so lahko oblikovali samo Ja- K ponči. Z izvajanjem tega de- > la lahko mi sodobni Japonci, m izpovnimo eno naših glavnih odgovornosti za svetovni mir.»
Kantato je japonska kritika skoraj soglasno ocenila kot veliko stvaritev.
V ZAGREBU bo v dneh od 6. do 26. oktobra mednarodna razstava otroških risb s temo «stroj». Na njej bodo razstavljene risbe otrok iz petintridesetih držav. Razstavljenih bo 580 risb.
AKADEMSKI PEVSKI ZBOR «Vinko Vodopivec» iz Ljubljane je ob povratku iz mednarodnega tekmovanja pevskih zborov v Arezzu, imel svoj koncert tudi v Trstu. Ta koncert je organizirala Slovenska prosvetna zveza v dvorani na stadionu «Prvi maj». Kot je znano je omenjeni zbor sestavljen iz primorskih študentov, ki obiskujejo ljubljansko univerzo. Na tekmovanju v Arezzu si je priboril tretje mesto.
II. RIBNIŠKI FESTIVAL, ki se bo zaključil 9. t. m. je posvečen 20-letnici ustanovitve prvih slovenskih partizanskih narodnoosvobodilnih brigad. Letošnji festival se odlikuje po bogatem izboru gledaliških predstav.
BEOGRAJSKO GLEDALIŠČE je pred kratkim gostovalo v Edinburgu na Angleškem. Tamkajšnji kritiki so se zelo pohvalno izražali zlasti o izvajanju priznanih pevcev čangaloviča in Korošca, čangalovič je nastopil v vlogi Don Kihota v istoimenski Massenetovi operi.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA je poslala v Jugoslavijo tričlansko ekipo, z nalogo, da posname film o pisatelju Ivu Andriču, ki je, kot je znano, letos prejel Nobelovo nagrado. Film bodo snemali v Banjaluki, Travniku in Dolcu. Ekipa bo obiskala tudi druge. kraje, ki so kakor koli povezani z življenjem Iva Andriča.
Z > K
Svaoi>noj-ari3d-i3iva-ii3iv3i-vasvio-3r.
lORA-KNJIGE-REV JIE-KINO-ODRI-RAZSTAVE-GLASBA- TEATER-BALET-PETJE-FOLKLORA-KNJIGE-REV JIE KINO-ODRI-RAZSTAVE-GLASBA-TEATER-BALET-PETJE-FOLKLORA-KNJIGE-REV IIE-KINO-ODI

DELO • 4 -
7.-9-1962
FESTIVAL LISTA
‘HIHITA*
Nedvomno je predstavljal pokrajinski festival lista «l’Unità» višek prireditev v okviru letošnje kampanje za komunistični tisk. Ta festival se je vršil od pretekle sobote do ponedeljka v občinskem parku na Pončani v Trstu. Po svojem obsegu, organizaciji in pestrosti je letošnji festival prekosil festivale prejšnjih let. K izrednemu uspehu je prav gotovo pripomoglo tudi lepo vreme. Koliko ljudi je obiskalo festivalsko naselje je težko reči, ker letos ni bilo vstopnine. Vendar pa sodeč po gneči, ki je bila zlasti v nedeljo lahko sklepamo, da je šlo za več deset tisoč obisko-vavcev. Kot vsako leto sta domača ansambla iz Podlonjerja in Pončane vse tri večere izvajala svoj program na dveh različnih odrih. Novost letošnjega festivala pa sta bila ansambel «Veseli rudarji» iz Trbovelj, ki je nastopil v nedeljo (v soboto ni mogel nastopiti, ker je prepozno dobil vizum italijanskega konzulata v Zagrebu) in pa radijski plesni orkester, ki ga vodi Gianni Safred. V sklopu tega orke-- stra je vse tri večere pel solist Cancelli. Kot vsako leto je bila v okviru festivala tudi tombola, katere dobitki so znašali skupno 100.000 lir in pa izredno bogat srečoiov. Tudi za jedačo in pijačo je bilo dobro poskrbljeno. Gostom so bili posebno po volji zelo okusni pečeni piščanci «alla diavola». Tudi za najmlajše — in ne samo za najmlajše — obi-skovavce so organizatorji poskrbeli. Lutkovne in filmske predstave so jih zelo razveseljevale. Osrednji kulturni program se je vršil v nedeljo popoldne. Izvajala sta ga moški pevski zbor iz Križa, ki ga vodi Frančko Žerjav in pa že omenjeni ansambel «Veseli rudarji», ki ga vodi Franc Raušel. V sklopu tega ansambla sta pela Nande in Nanda. Na koncertu so gostje iz Trbovelj izvajali samo dela, ki jih je uglasbil dirigent Raušel. Tako pevce iz Križa kot godbenike iz pevca iz Trbovelj je številna publika zelo navdušeno aplavdirala. V nedeljo zvečer je bilo tudi zborovanje. Govorili so: sekretar tržaške federacije Paolo Sema, občinski svetovavec Lu-cjan Padovan, ki je govoril v slovenščini in poslanec Vittorio Vidali.
(Na gornji sliki: Tov. Sema se poslavlja od Trboveljcev).
oooooooooooooooooooooooooooo
\r
Šolske vesti
Naučno ministrstvo je razpisalo precejšnje število' učnih nagrad za dijake, ki so zaključili šolsko leto s srednjo oceno nad 6 desetin in se nahajajo v neugodnih gospodarskih razmerah. Nagrada je vezana na kratek pismen izpit in za pripustitev k temu izpitu je treba vložiti najkasneje do 15. septembra prošnjo na nekolkovanem papirju, naslovljeno na ravnateljstvo šole, in priložiti prošnji davčni list ter poseben obrazec, ki ga deli šola.
Ravnateljstvo nižje srednje šole (gimnazije) in strokovne šole v Gorici vabi dijake, ki so junija končali brez izpitov, da pridejo v soboto, 8. t.m. ob 9. uri na šolo, kjer jim bo ravnatelj vse natančneje obrazložil. Namesto dijakov pridejo lahko tudi njih starši.
* * *
Šolsko skrbništvo sporoča, da so od 5. septembra dalje izpostavljene na vpogled na šolskem skrbništvu, ul. Duca d’Aosta 4, na Šolskem nadzorništvu, ul. Frausin 12 in didaktičnih ravnateljstvih lestvice za začasna mesta in suplence na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu za šolsko leto 1962-1963.
Prerani grob
3. septembra je po dolgi in mučni bolezni preminil A-lojz štubelj s Kon-konela, star komaj 31 let. Pokojni je izhajal iz zavedne družine, tudi sam je bil zaveden. Bil je marljiv delavec in i-mel je močno voljo, kar je potrdil tudi med boleznijo.
Pogreba, ki je bil 4. septembra se je udeležilo poleg sorodnikov in znancev tudi mnogo vaščanov in o-količanov. Na poslednji poti ga je spremljalo 13 vencev. Naj mu bo lahka rodna gruda !
Težko prizadeti družini in sorodnikom izrekajo vaščani svoje iskreno sožalje.
Sožalju se pridružuje tudi «Delo».
Zborovanje v Saležu
V soboto zvečer je bilo zborovanje v Saležu. Udeleženci so z velikim zanimanjem poslušali govor pokrajinskega svetovavca tov. Gombača, ki je obravnaval razna pereča kmečka vprašanja in zlasti še probleme, ki so nastali zaradi hude suše.
Tudi v naši vasi pričakujemo, da bodo odgovorne oblasti sprejele primerne ukrepe za pomoč prizadetim kmetom.
5 sobotnega sestanka kmetov goriške pokrajine
Vlada mora sprejeti ukrepe za preprečitev uničenja kmetijstva
V	soboto je bilo v Gorici zborovanje kmetov organizirale so ga napredne kmečke organizacije. U-deležili so se ga kmetje iz Doberdoba, Sovodenj, Štandreža, Oslavja, Števerjana in iz drugih slovenskih vasi, kakor tudi kmetje iz furlanskega področja. Na zborovanju so prizadeti povedali kakšno je stanje zaradi letošnje suše in kaj bi bilo treba takoj ukreniti, da se prepreči katastrofa.
V	imenu Zveze neposrednih ob-delovavcev je podal uvodno poročilo sindikalist Bruno Marizza^ki je številnim kmetom prikazal zahteve Zveze zato, da se olajša težak ekonomski položaj. Poudaril, je, da ne zahtevamo miloščine in da ne gre samo za to, da bi oblasti priskočile na pomoč z podelitvijo kakega kg riža ali vreče umetnih gnojil, ampak da gre v sedanjih razmerah predvsem za življenjski obstoj kmetov samih, ki že sedaj iščejo zaposlitve v industriji in ko se postavlja vprašanje če bodo še nadalje obdelovali lastno zemljo.
Sedanje stanje v vseh okrajih goriške pokrajine je obupno. Še prav posebno obupno je na Krasu in v Brdih, kjer imajo kmetje edine skromne dohodke skoro izključno od živinoreje in vinogradništva. Na Krasu, ki je tudi v navadnih letih izpostavljen suši, je letos uničen ves pridelek. Pšenice itak Kraševci ne pridelujejo, krompirja je bilo zelo malo, koruza se suši, sena ni, skoro polovico pašnikov so uničili po/ari. Požari so prizadeli tudi mnogo gozdov in bo zaradi tega treba čakati še mnogo let preden bo zraslo novo drevje. V nekaterih vaseh doberdobske in števerjanske občine, kjer niso še napeljani vodovodi, nimajo kmetje niti pitne vode. Vodo morajo dovažati s cisternami in jo seveda drago plačevati. Suša je prizadela tudi vrtnarje v Štandrežu in Sovodnjah in ima zaradi tega zelenjava astronomske cene. Skratka: škoda je neprecenljiva. Toda posledice suše se bodo čutile v svoji dramatični obliki šele prihodnje mesece, ko bo treba plačevati obroke posojil, ki so jih kmetje prejeli za nakup strojev, semen, umetnih gnojil in popravil hlevov in ko bo treba plačati najemnine. Vseh teh stroškov ne bodo mogli kmetje vzdržati, ker ni bilo pridelka, saj je bil ta v nekaterih krajih uničen od 50 do 700/o, na Krasu in v Brdih pa celo do
ooooooooooooooooooooooooooooooo
Astronavta pripovedujeta
(Nadaljevanje s 3. strani)
delu neba in meječa ozvezdja Bika, Dvojčkov/Kozoroga itd.
V ozvezdju sta posebno svetlo žareli zvezdi Rigel in Retelgeuz. Tudi Luna je presenetila najino domišljijo. Bila je mnogo bliže kakor zvezde in bolj je bila podobna mehurju kakor ploskvi. Na izbočeni in žareči površini je bilo jasneje videti njen relief kakor na Zemlji. Žarela je močno in osvetljevala vse predmete v vesoljski ladji. U-gasnila sva električne luči in skušala delati v nočni polsve-tlobi. V povsem novi luči sva videla Zemljo, njene oceane in puščave in svojo domovino zavito v odejo zelenih polj, travnikov in gozdov. Spoznala sva Južno Ameriko, o kateri je govoril tudi Gagarin in indonezijsko otočje, o katerem je govoril Titov. V vesolju nisva bila
90%. Ekonomski položaj se bo še poslabšal prihodnjo spomlad, ko bo prišla na vrsto setev in se bodo morali kmetje zadolžiti, ako bodo hoteli kaj sejati — in seveda če bodo imeli še dovolj moralne moči za obstanek na rodni grudi.
Toda škoda ne zanima samo kmete in spolovinarje temveč zajema vse potrošnike, zlasti pa delavske kategorije, ker se bodo cene mleku in cene vseh pridelkov dvignile in ker se postavlja vprašanje ali se bo kmetom še izplačalo rediti živino, če bodo proizvodni stroški tako visoki. Zaradi pomanjkanja krme bodo kmetje prisiljeni prodati živino po smešno nizkih cenah saj že sedaj ponujajo prekupčevavci za govedo, ki je pred dvema meseca veljalo 130.000 lir komaj 30-40.000 lir.
Nočemo miloščine!
Zato je nujno potrebno, da vlada z odlokom določi tudi za živino kot to dela že za pšenico, neko minimalno ceno, kar bi preprečilo kmetom ogromno izgubo, ki jo bodo drugače utrpeli pri prodaji živine. Minimalne cene bi morali določiti tudi za kemična in koncentrirana krmila. S posebnim zakonom bi se lahko preprečilo nepotrebne izgube in tudi špekulacije na račun tistih slojev, ki so najbolj prizadeti. Prav tako bi morale oblasti že davno nastopiti proti- špekulaciji z mlekom.
Vse te zahteve so povsem upravičene. Od njihove uresničitve je odvisna bodočnost kmetov. «Nočemo miloščine — so poudarili kmetje na‘ goriškem sestanku — ampak hočemo, da se nam da to, kar smo v teku našega življenja dali in da se z nami ravna kot z enakopravnimi državljani, če plačujemo davke in izpolnjujemo vse obveznosti, ki nam jih nalaga naš položaj v družbi, imamo pravico zahtevati, da se nam v primerih, kakršen je sedanji, priskoči na pomoč.»
"Zeleni načrt" ni rešil problemov kmetijstva
Na goriškem sestanku je govoril tudi tajnik «Confederterre» Renato Papais, ki je poudaril, da suša že vrsto let povzroča veliko škodo malim kmetom in spolovinarjem. Kljub temu pa niso pristojne oblasti doslej sprejele še nobenega u-
oooooooooooooooooooooooooooo
sama, kajti nekje nad nama so drveli po vesolju tudi umetni sateliti...».
Stavke v Španiji
(Nadaljevanje z 2. strani)
Najmanj 1600 rudarjev se je iz solidarnosti do prizadetih tovarišev vzdržalo dela.
Obnovitev velikih stavk v Asturiji je dokaz odločne volje rudarjev, do nadaljevanja bojev za dosego petdnevnega delovnega tedna, izboljšanja mezd in za svobodo na deloviščih. To je obenem odločen odgovor fašistični oblasti, ki je v zadnjem času aretirala več sto delavcev zaradi sodelovanja v prejšnjih st: kah. Sedanji stavkovni val še enkrat potrjuje, da si fašistična oblast v Španiji zaman prizadeva, da bi zlomila antifašistični odpor delavskih množic. In aretacije, do katerih je prišlo tudi v zadnjih dneh niso dosegle ničesar drugega kot še bolj zaostrile že itak napeta nas-protstva.
krena zato, da bi se ekonomski,! položaj te kategorije izboljšal ter : zaustavil propad kmetijstva.
Dosti se je govorilo o odpravil raznih davkov in razveljavitvi po-1 godb, ki so bile sklenjene še za časa fašizma, toda v praksi se ni iz- i vedlo ničesar. Tudi «zeleni načrt» * ni rešil našega kmetijstva, kajti ti-i' stim, ki res potrebujejo podpore, ni dal ničesar ali jih je celo oškodoval. Cene kmetijskih pridelkov se-zmanjšujejo pri tem pa imajo glavni dobiček monopoli, ki imajo na razpolago sredstva za nakup orodja in strojev in gnojil prav po zaslugi «zelenega načrta». Kot posledica take diskriminacijske politike imamo na eni strani veleposestva,1 ki bujno cvetejo, na drugi strani pa smo priča propadanju malih 1 kmetij in vedno večjemu begu : mladine v tovarne. Ta beg mladi- : ne pa ni samo današnji problem ampak ima svoje globoke korenine, ki segajo v preteklost in tudi v prihodnjost. To pa predvsem zato, ker ni nobenega jamstva za izboljšanje gmotnega položaja.
Dalje so na sestanku kritizirali vladni načrt, ki ga hočejo reakcio- . narni krogi uveljaviti in na podlagi katerega je za vpis neposrednega obdelovavca v zajemno bolniško blagajno potrebno 156 delovnih dni na leto, kar bi ustrezalo posestvu ' s površino 3 ha zemlje, če bo ta vladni načrt postal zakon, bo več kot polovica kmetov ostala brež ugodnosti, ki jih nudi kmečka blagajna. Levičarski poslanci so proti 1 temu vladnemu načrtu in zahtevajo, naj pokojnina zajame vse tiste kme-. te, ki opravljajo najmanj 30 de-|' lovnih dni na leto, kar ustreza pri-1 ( bližno dvem ali trem njivam zemlje.
Pokojnine
Kmete je treba smatrati za enakopravne državljane, njihove mi" ■ nimalne pokojnine naj se zvišajo od sedanjih 10.000 na 15.000 lir mesečno in priznati se mora pravica do družinske doklade. Na sestanka so zborovavci predlagali, naj se u-stanovi posebni sklad narodne solidarnosti, kakor so ga zahtevali žt leta 1958 levičarski poslanci. Tema skladu naj nakaže država 40 milijard lir. Iz tega sklada naj bi jemali sredstva za izplačilo odškodnin6 kmetom, ki so bili prizadeti zarad* vremenskih neprilik.
Na koncu sestanka je bila soglasno odobrena resolucija, ki je bil6 kasneje izročena goriškemu prefektu. V njej se zahteva oprostitev vseh davkov in kontribucij za kmečk0 bolniško blagajno, odbitek najemnin, odložitev plačila obrokov p0" soj il, podelitev predujma na kredite za nakup semen in gnojil, dodelitev krme za živino, zagotovite' minimalnih cen živine ter denarU0 podporo za tiste kmete, ki so uspeli največjo škodo.
Po zborovanju je petčlanska delegacija, v kateri je bil tudi posl6' nee Franco iz Tržiča, izročila rese" lucijo vladnemu predstavniku v G0'
DELO glasilo KPI
za slovensko narodno manjšino Izhaja vsak petek Urejuje uredniški odbor Politični direktor: Marija Ber-netič - Odgovorni urednik: Anton Mirko Kapelj - Uredništvo in uprava: Trst, ul. Capitolina 3> telef. 44-046/44-047.
Tiska : Tipografia Riva - Trst ul. Torrebianca 12. Celoletna naročnina 1300 lir, polletna 700 lir. Poštni tekoči čekovni račun št. 11/7000.
Cena oglasov po dogovoru ^