Zbirka Delovni zvezki UMAR http://www.umar.qov.si/publikaciie/delovni zvezki/ Janja Pečar Bruto domači proizvod - regionalni pregled Delovni zvezek 5/2012, let. XXI Kratka vsebina: Bruto domači proizvod na prebivalca je eden najpogosteje uporabljenih kazalnikov za izkazovanje bogastva in razvitosti regij. V delovnem zvezku je analiziran na ravni slovenskih statističnih regij, pri čemer je predstavljen tudi v luči nekaterih mednarodnih primerjav in primerjav z regijami na NUTS 3 ravni v sosednjih državah. Ker pa se bruto domači proizvod na prebivalca zaradi množice medregionalnih tokov in državnih intervencij v regijah pogosto ne ujema z dejanskim dohodkom, ki je na voljo prebivalcem regije, smo v delovnem zvezku prikazali še dohodke gospodinjstev po regijah. Ključne besede: bruto domači proizvod na prebivalca, regionalne razlike, razpoložljivi dohodek na prebivalca, dohodek gospodinjstev, regije, NUTS, razvitost regij Zbirka Delovni zvezid je namenjena objavljanju izsledkov tekočega raziskovalnega dela, analizi podatkovnih serij in predstavitvam metodologij s posameznih področij dela urada. S tem želimo spodbuditi izmenjavo zamisli o ekonomskih in razvojnih vprašanjih, pri čemer je pomembno, da se analize objavijo čim hitreje, tudi če izsledki še niso dokončni. Mnenja, ugotovitve in sklepi so v celoti avtorjevi in ne izražajo nujno uradnih stališč Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Objava in povzemanje publikacije sta dovoljena delno ali celoti z navedbo vira. Izdajatelj: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Gregorčičeva 27 1000 Ljubljana Tel: (+386) 1 478 1012 Telefaks: (+386) 1 478 1070 E-naslov: gp.umar@gov.si Odgovorni urednici: mag. Barbara Ferk (barbara.ferk@gov.si), mag. Mateja Kovač (mateja.kovac@gov.si) Delovni zvezek: Bruto domači proizvod - regionalni pregled Avtorica: Janja Pečar (janja.pecar@gov.si) Delovni zvezek ni lektoriran. Delovni zvezek je recenziran. Ljubljana, junij 2012 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 330.55(075.3)(076)(0.034.2) PEČAR, Janja, 1961- Bruto domači proizvod - regionalni pregled [Elektronski vir] / Janja Pečar. - EL knjiga. - Ljubljana : Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, 2012.- (Zbirka Delovni zvezki UMAR; letn. 21,5) Način dostopa (URL): http://www.umar.qov.si/fileadmin/user upload/publikacije/dz/2012/dz05-12.pdf ISBN 978-961-6839-15-0 (pdf) 262386944 KAZALO VSEBINE 1 UVOD........................................................................................................................................1 2 TERITORIALNE PODLAGE ZA IZKAZOVANJE REGIONALNIH STATISTIK..............................3 2.1 Evropska klasifikacija NUTS......................................................................................................................................................3 2.1.1 Namen klasifikacije NUTS.................................................................................................................................................................3 2.1.2 Osnovna načela oblikovanja klasifikacije NUTS.........................................................................................................................4 2.1.3 Velikost enot NUTS.............................................................................................................................................................................5 2.1.4 Sistenn šifriranja in poinnenovanja regij........................................................................................................................................8 2.1.5 Regionalna razdelitev zunaj EU.......................................................................................................................................................8 2.1.6 Spremembe NUTS klasifikacije........................................................................................................................................................9 2.2 Standardna klasifikacija teritorialnih enot - SKTE...........................................................................................................9 3 REGIONALNA ANALIZA BRUTO DOMAČEGA PROIZVODA.................................................11 3.1 Metodološka pojasnila............................................................................................................................................................11 3.2 Struktura bruto dodane vrednosti po statističnih regijah........................................................................................14 3.3 Bruto domači proizvod na prebivalca...............................................................................................................................17 3.4 Merjenje regionalnih razlik v BDP na prebivalca..........................................................................................................20 3.4.1 Ginijev koeficient neenakosti........................................................................................................................................................20 3.4.2 Primerjava najbolj in najmanj razvitih regij...............................................................................................................................23 3.4.3 Razpršenost BDP na prebivalca.....................................................................................................................................................25 3.5 Primerjava z regijami sosednjih držav na ravni NUTS 3 in NUTS 2........................................................................28 4 RAZPOLOŽLJIVI DOHODEK GOSPODINJSTEV.....................................................................32 4.1 Metodološka pojasnila............................................................................................................................................................32 4.2 Razpoložljivi dohodek gospodinjstev po regijah.........................................................................................................33 4.3 Delež razpoložljivega dohodka v primarnem dohodku gospodinjstev..............................................................36 5 SKLEP.....................................................................................................................................37 Kazalo tabel, okvirjev, slik in kart Tabela 1: Spodnji in zgornji prag za povprečno velikost regij NUTS.......................................................................... Tabela 2: Ravni NUTS in ustrezne nacionalne administrativne enote (2010)......................................................... Tabela 3: Površina regij (v km2)..................................................................................................................................................... Tabela 4: Prebivalstvo regij, 2007 (v 1000)........................................................................................................................................8 Tabela 5: Bruto dodana vrednost - struktura po dejavnostih, 2009..................................................................................15 Tabela 6: Bruto dodana vrednost - struktura po regijah, 2009...........................................................................................16 Tabela 7: Bruto domači proizvod na prebivalca po regijah, 2000, 2005 in 2009........................................................17 Tabela 8: Razmerje med regijo z najvišjim in najnižjim BDP na prebivalca v EU, NUTS 3 raven, 2000-200924 Tabela 9: Razpršenost BDP na prebivalca v EU, NUTS 3 raven, 2000-2009, %..............................................................27 Tabela 10: Primerjava BDP na prebivalca (SKM) s sosednjimi regijami na ravni NUTS 3,1995-2005, indeksi ...............................................................................................................................................................................................................................29 Tabela 11: Primerjava BDP na prebivalca (SKM) s sosednjimi regijami na ravni NUTS 2, 2000-2009...............31 Tabela 12: Razpoložljivi dohodek na prebivalca, regije, 2000-2009, v €1......................................................................33 Tabela 13: Delež razpoložljivega dohodka v primarnem dohodku, regije, 2000-2009...........................................36 Okvir 1: Pariteta kupne moči. „11 Slika 1: Sprememba BDP na prebivalca v odstotnih točkah glede na povprečje EU-27..........................................18 Slika 2: Sprememba BDP na prebivalca v odstotnih točkah glede na povprečje Slovenije...................................19 Slika 3: Realno zmanjšanje BDP 2009 glede na leto 2008 (%)...............................................................................................20 Slika 4: Teritorialne razlike v BDP na prebivalca znotraj držav (TL3), 2007.....................................................................21 Slika 5: Ginijev koeficient neenakosti v BDP na prebivalca na ravni TL3 regij, 1995 - 2007, Slovenija.............21 Slika 6: Teritorialne razlike v BDP na prebivalca znotraj držav (TL3) in BDP na prebivalca (OECD=100), 2007 ...............................................................................................................................................................................................................................22 Slika 7: Spremembe v neenakostih v BDP na prebivalca, Ginijev keficient med leti 1995 - 2007, TL3............23 Slika 8: Bruto domači proizvod na prebivalca v SKM, najvišja in najnižja NUTS 3 regija znotraj držav EU-27, 2009.....................................................................................................................................................................................................................25 Slika 9: Razpršenost regionalnega BDP na prebivalca v SKM na ravni NUTS 3, EU-27, 2000 in 2008, %..........26 Slika 10: Razpršenost regionalnega BDP na prebivalca v SKM na ravni NUTS 3 v EU-27 in v Sloveniji, v %...27 Slika 11: Primerjava BDP na prebivalca (v SKM) s sosednjimi regijami na ravni NUTS 3, 2009.............................28 Slika 12: Primerjava BDP na prebivalca (v SKM; EU-27 = 100) s sosednjimi regijami na ravni NUTS 2,2007 in 2009.....................................................................................................................................................................................................................30 Slika 13: Nominalna rast / padec razpoložljivega dohodka na prebivalca 2008 in 2009, stopnje rasti v % „,34 Slika 14: Primerjava BDP na prebivalca z razpoložljivim dohodkom na prebivalca, regije, 2009........................35 Slika 15: Razpršenost razpoložljivega dohodka na prebivalca na NUTS 3 ravni v EU-27 in Sloveniji..............35 Karta 1: Regionalni BDP na prebivalca v Sloveniji in sosednjih regijah, 2009 / Map 1: Regional GDP per capita in Slovenia and neighbouring regions, 2009...................................................................................................................39 Karta 2: BDP na prebivalca, 2009 / Map 2: GDP per capita, 2009.........................................................................................40 Karta 3: Razpoložljivi dohodek na prebivalca, 2009 / Map 3: Disposable income per capita, 2009...................41 SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC AMGI AJPES BDP BDV EC ECP EK ESA 79 ESA 95 ESR95 EU EUROSTAT GIAM GIS GURS ICR PROJECT IMAD LAU NUTS OECD PKM PPCS PPM PPS SDMSW SKM SKTE SURS SORS TL UMAR Anton Meli k Geographical Institute Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve Bruto domači proizvod Bruto dodana vrednost European Commission European Comparison Programme Evropska komisija Evropski sistem nacionalnih računov iz leta 1979 Evropski sistem nacionalnih računov iz leta 1995 Evropski sistem računov 1995 Evropska unija Evropski statistični urad Geografski inštitut Antona Melika Geografski informacijski sistem Geodetska uprava Republike Slovenije International Comparison Project Institue of Macroeconomic Analysis and Development Local Administrative Units Nomenclature of Territorial Units for Statistics Organisation for Economic Co-operation and Development Pariteta kupne moči Purchasing Power Consumption Standards Purchasing Power Parity (glej PKM) Purchasing Power Standards (glej SKM) Spatial Data Management System for Windows Standardi kupne moči Standardna klasifikacija teritorialnih enot Statistični urad Republike Slovenije Statistical Office of the Republic of Slovenia Territorial Level Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC DRŽAV EU AT BE CY CZ DE DK EE ES Fl FR EL HU IE IT LT LU LV MT NL PL PT SE Sl SK UK Avstrija Belgija Ciper Češka Nemčija Danska Estonija Španija Finska Francija Grčija Madžarska Irska Italija Litva Luksemburg Latvija Malta Nizozemska Poljska Portugalska Švedska Slovenija Slovaška Združeno kraljestvo Povzetek Regionalni bruto domači proizvod na prebivalca je najpogosteje uporabljeni kazalnik, s katerim prikazujemo stopnjo razvitosti posameznih območij in razlike v njihovi ekonomski moči. Slabost tega kazalnika je, da ne pokaže vedno prave slike o dejanskem dohodku prebivalstva obravnavanih regij. Do največjih neskladij prihaja v regijah, ki imajo velik delež dnevnih migracij. Na neusklajenost bruto domačega proizvoda na prebivalca in dohodka prebivalstva vplivajo tudi drugi dejavniki kot so prihodki od rent, obresti ali dividend, ki jih prejemajo prebivalci določenih regij, plačujejo pa prebivalci drugih regij. Poleg medregionalnih tokov na končno višino dohodka vplivajo še mehanizmi in intervencije države za zmanjševanje ekonomske neenakosti prebivalcev. Zato dobimo bolj celovito sliko o razvitosti neke regije, če ob podatkih o bruto domačem proizvodu na prebivalca prikažemo še podatke o prejemkih gospodinjstev. Bruto domači proizvod na prebivalca je pogosto uporabljen kot kazalnik blaginje prebivalstva. Vendar je pojmovanje blaginje le v luči ekonomskega razvoja zelo ozko. Finančna in gospodarska kriza v svetu in zavedanje o pomanjkljivostih bruto domačega proizvoda na prebivalca kot merila blaginje je spodbudila vrsto raziskovalcev k iskanju ustreznejšega merila, saj pojmovanje blaginje le v luči materialnega standarda ni dovolj. Novi koncepti blaginje se usmerjajo na človeka in družbo kot celoto in vključujejo trajnostni razvoj blaginje v širšem pomenu besede. Tako pojmovanje zajema poleg napredka na področju zagotavljanja materialnega standarda tudi napredke na drugih področjih družbene blaginje in okolja oziroma celotnega ekosistema. Trajnost je definirana s takšnim zadovoljevanjem potreb sedanje generacije, ki ne bo ogrozilo vsaj enakovrednega zadovoljevanja tudi prihodnjim generacijam. Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj imamo že dolgoletno tradicijo o poročanju po posameznih sklopih blaginje. V skladu z novimi koncepti blaginje v svetu smo se tudi mi usmerili v iskanje ustreznejših in dodatnih kazalnikov, s katerimi bomo merili blaginjo tako na nacionalni, kot tudi na regionalni ravni. Summary Regional gross domestic product per capita is the most commonly used indicator, which shows the level of development of regions and differences in their economic power. The disadvantage of this indicator is that it does not always show the accurate picture of the actual income of the population in considered regions. The largest discrepancies occur in regions that have a high proportion of commuter flows. Mismatch on the gross domestic product per capita and actual income of population is affected also by other factors such as income from rent, interest or dividends received by residents of a certain region, but paid by residents of other regions. In addition to inter-regional flows on the final level of income influence the mechanisms and the state interventions for reducing economic inequality of the population. Therefore, we get a more complete picture of the development of a region by adding the data on household accounts to gross domestic product per capita. Often the gross domestic product per capita is used as a well-being indicator. However, the notion of a well-being, only in a light of economic development, is very limited. Financial and vil economic crisis in the world and awareness of the shortcomings of gross domestic product per capita as a measure of wealth has encourage scientists for searching a more suitable measure, because the conception of welfare, only in a light of a material standard is not enough. New concepts are focused on the welfare of man and society as a whole and include sustainable prosperity in a broad sense. It includes also a concept of a progress in the provision of material standards and progress in all areas of social welfare, the environment and the entire ecosystem. Sustainability is defined by a satisfying the needs of the present generation in a way, which will not compromised at least equivalent satisfying the needs for future generations. In the Institute of Macroeconomic Analysis and Development, we have a long tradition of reporting by individual areas of prosperity. In accordance with new concepts of wealth in the world we are focused on searching of improved and additional indicators for measuring at the national prosperity, as well as regional. 1 UVOD Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) izdaja delovne zvezke z regionalno tematiko že od leta 1994 in pričujoči delovni zvezek iste avtorice je že petnajsti po vrsti. Namen teh delovnih zvezkov je čim celovitejša predstavitev regij na podlagi različnih socio-ekonomskih podatkov in kazalnikov. Publikacija je imela kar nekaj let bolj ali manj ustaljeno vsebino. Zadnja leta so bila različna področja (npr. prebivalstvo, brezposelnost, zaposlenost, bruto domači proizvod ...) predstavljena v luči statističnih regij. V začetku izdajanja teh delovnih zvezkov je bilo področij, kjer so bili na voljo statistični podatki po regijah in občinah, malo, iz leta v leto pa se ta nabor širi. Od leta 2006 dalje Statistični urad RS tudi vsako leto objavi posebno publikacijo - Slovenske regije v številkah, v letu 2009 pa je prvič objavil še Slovenske občine v številkah. Vrsta podatkov in kazalnikov je dosegljiva tudi na njihovi spletni strani v obliki tematskih kart. Vedno bolj se je zato postavljala dilema, ali je še smiselno tako obsežno podatkovno gradivo združiti v eni sami publikaciji in jo prikazati na način, ki je bil uveljavljen vrsto let. To na eni strani pomeni stalno širjenje publikacije po obsegu, na drugi pa se soočamo tudi s problemom ažurnosti podatkov. Tako različen nabor podatkov ima namreč različno tudi časovno razpoložljivost podatkov in ko imamo na nekem področju na voljo zadnji razpoložljivi podatek, na drugem področju zadnji razpoložljivi podatek ni več aktualen. Zaradi teh težav smo se že v letu 2010 odločili, da bomo delovne zvezke z regionalno tematiko objavljali raje po posameznih področjih in v elektronski obliki. Tokratni delovni zvezek je namenjen analizi regionalnega bruto domačega proizvoda. G re za širšo analizo, kjer so podatki predstavljeni v regionalni in časovni dimenziji, ne manjkajo pa niti mednarodne primerjave, če so bili na voljo podatki. Analiza temelji na statističnih podatkih SURS-a in Eurostatove zbirke podatkov General and regional statistics. Regions and cities. Preračuni so bili narejeni na Uradu za makroekonomske analize in razvoj. Podatki in kazalniki, ki jih prikazujemo v tem delovnem zvezku, so na ravni treh teritorialnih enot - statistične regije (12), kohezijski regiji (2) in celotne države. Teritorialna razdelitev je v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji teritorialnih enot (Uradni list RS, št. 9/2007), ki predstavlja nacionalni standard za izkazovanje in analizo regionalnih statistik in Uredbi EK o klasifikaciji NUTS iz leta 2003 in 2011. Besedilo smo dopolnili še s prostorskim prikazom obravnavne tematike - s tematskimi kartamf. Novost v prostorskem prikazu je, da smo območje Slovenije razširili z regijami na NUTS 3 ravni v sosednjih državah, kar je zanimivo z vidika primerljivosti slovenskih regij z regijami v sosednjih državah. Vir prostorskih podatkov je Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS) in Geografski inštitut Antona Melika (GIAM). Delovni zvezek ima poleg uvoda in sklepa še tri poglavja in prilogo. Uvodnemu poglavju sledi drugo, kjer so predstavljene teritorialne osnove za izkazovanje regionalnih statistik. V tretjem ^ Tennatske karte so izdelane z GIS (geografski informacijski sistem) aplikacijo SDMSW (Spatial Data Management System for Windows) podjetja Softdata, d. o. o. iz Ljubljane. poglavju je analiza regionalnega bruto domačega proizvoda in v četrtem analiza razpoložljivega dohodka gospodinjstev po regijah. Sledita sklepno poglavje in priloga s tematskimi kartami. 2 TERITORIALNE PODLAGE ZA IZKAZOVANJE REGIONALNIH STATISTIK 2.1 Evropska klasifikacija NUTS Klasifikacija statističnih teritorialnih enot je skladen sistem za delitev evropskega ozemlja kot podlaga za oblikovanje regionalnih statistik EU. Klasifikacijo statističnih teritorialnih enot (Nomenclature des unites territoriales statistiques - NUTS) je v začetku leta 1970 pripravil Eurostat (Statistični urad Evropskih skupnosti) v sodelovanju z drugimi oddelki Evropske komisije (EK) in državami članicami. Njen osnovni namen je bil določiti skladen sistem za delitev evropskega ozemlja kot podlago za oblikovanje regionalnih statistik EU. Leta 2003 je klasifikacija postala sestavni del pravnega reda EU. Čeprav klasifikacija NUTS dolgo ni imela zakonske podlage v evropskem pravnem redu, se je kljub temu uporabljala v evropski zakonodaji od leta 1988. V letu 2003 je bila v Evropskem parlamentu sprejeta prva uredba, ki ureja klasifikacijo NUTS - Regulation (EC) No 1059/2003 of the European Parliament and of the Council of 26 May 2003 on the establishment of a common classification of territorial units for statistics (NUTS), s čimer je klasifikacija NUTS postala del pravnega reda EU. Pomemben namen te uredbe je, da se z njo nadzira, vodi, usmerja in tudi »kroti« neizbežen proces sprememb v administrativnih strukturah držav članic, in sicer tako, da je vpliv teh sprememb na dosegljivost in primerljivost regionalnih statistik čim manjši. Klasifikacija NUTS večinoma temelji na administrativni delitvi vsake države in vsaka sprememba v administrativni delitvi države pomeni tudi spremembo klasifikacije NUTS. Še preden je klasifikacija postala sestavni del pravnega reda EU, je bilo od sedemdesetih let naprej kar nekaj sprememb klasifikacije v številnih državah EU. Zadnja je bila uveljavljena leta 2010, veljati je začela s 1.1.2012. Zadnji dve spremembi (leta 2006 in 2010) sta bili objavljeni tudi v Uradnem listu EU. 2.1.1 Namen klasifikacije NUTS Eden osnovnih namenov klasifikacije NUTS je zbiranje, razvoj in usklajevanje regionalnih statistik EU. Po letu 1970 je klasifikacija NUTS postopoma zamenjala in nadomestila različne statistične delitve, kot so npr. kmetijske regije, transportne regije. Klasifikacija NUTS je bila tudi podlaga, na kateri so se razvili regionalni računi in bili opredeljeni regionalni vidiki različnih poročil, strokovnih mnenj in analiz EU. Klasifikacija NUTS je tudi analitična osnova za socio-ekonomske analize regij. Klasifikacija NUTS je hkrati povezala regije med seboj po velikosti in omogočila tudi vrsto analitičnih ravni. NUTS 2 regije (osnovne regije) so pogosto postale osnovna območja, kjer so države članice izvajale regionalno politiko. Torej so postale tudi primerna raven za analizo regionalnih oz. nacionalnih problemov. Regije NUTS 1 imenujemo osnovne socio-ekonomske regije in so nastale z združevanjem osnovnih regij ravni NUTS 2. Uporabljale naj bi se za analizo regionalnih problemov EU. Regije NUTS 3, ki običajno vključujejo teritorialne enote, ki so premajhne za celostno ekonomsko analizo, se lahko uporabljajo za natančno določitev, kje so regionalni ukrepi nujno potrebni. Regije ravni NUTS 2 se uporabljajo tudi v regionalni politiki, za presojo upravičenosti do sredstev kohezijske politike. Regije, ki najbolj zaostajajo v razvoju (cilj konvergence) so določene na ravni NUTS 2. Območja, upravičena do drugih ciljev (regionalna konkurenčnost in zaposlovanje ter evropsko teritorialno sodelovanje), so v glavnem določena na ravni NUTS 3. Regije na ravni NUTS 2 se uporabljalo tudi pri pripravi periodičnih poročil o socialnem in ekonomskem položaju in razvoju v regijah EU (kohezijsko poročilo), ki ga mora EK pripraviti vsaka tri leta v skladu z 31. členom Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006, ki se nanaša na Evropski sklad za regionalni razvoj. 2.1.2 Osnovna načela oblikovanja klasifikacije NUTS Klasifikacija NUTS večinoma temelji na institucionalnih regionalnih delitvah v državah. Pri delitvi nacionalnih ozemelj na regije se lahko uporabijo različna merila, ki jih običajno delimo na normativna in analitična. Če klasifikacija temelji na normativnih merilih (ki so določeni), imenujemo tako nastale regije normativne regije. Njihove meje so določene na podlagi nalog, ki jih teritorialne enote (npr. občine, regije ...) opravljajo glede na velikost populacije, potrebne za uspešno in ekonomično izvajanje teh nalog in tudi glede na zgodovinske, kulturne in druge dejavnike. Če regije združujemo med seboj na podlagi analitičnih meril (npr. geografskih kot so višina, vrsta prsti in podobno ali socio-ekonomskih kot so homogenost, komplementarnost, različnost regionalnih gospodarstev...), potem take regije imenujemo analitične ali funkcionalne regije. Iz praktičnih razlogov, ki se nanašajo predvsem na razpoložljivost podatkov in uresničevanje regionalnih politik, klasifikacija NUTS v glavnem temelji institucionalnih delitvah, ki so trenutno v veljavi v državah članicah (normativno merilo). Klasifikacija NUTS daje prednost splošnim regionalnim enotam. Včasih se v nekaterih državah članicah uporabljajo teritorialne enote, ki se nanašajo na določeno področje dejavnosti (npr. rudarske regije, regije železniškega prometa, kmetijske regije, regije trga dela...), vendar le izjemoma. Klasifikacija NUTS načeloma ne dopušča uporabe posebnih teritorialnih in lokalnih enot, pač pa daje prednost splošnim regionalnim enotam. Klasifikacija NUTS je hierarhična klasifikacija na treh ravneh. Ker je klasifikacija NUTS hierarhična klasifikacija, deli vsako državo članico v regije NUTS 1, vsako od teh v regije NUTS 2 in tako naprej. Administrativna struktura držav članic običajno obsega dve glavni regionalni ravni (Länder in Kreise v Nemčiji, regions in departements v Franciji, Comunidades autonomas in provincias v Španiji, regioni in provincie v Italiji...). Določena sta najnižji in najvišji prag za povprečno velikost regij NUTS. Že prva uredba o klasifikaciji NUTS (št. 1059/2003) je določila tudi zgornjo in spodnjo mejo povprečne velikosti regij NUTS, ki se nanaša na število prebivalcev v njej in je razvidna iz Tabele 1. Tabela 1: Spodnji in zgornji prag za povprečno velikost regij NUTS Table 1: Minimum and maximum thresholds for the average size of the NUTS regions Raven Spodnji prag Zgornji prag NUTS1 3.000.000 7.000.000 NUTS 2 800.000 3.000.000 NUTS 3 150.000 800.000 Vir/Source: Eurostat (2011). Regions in the European Union. Nižje ravni klasifikacije NUTS (od NUTS 3 navzdol) se imenujejo lokalne administrativne enote (LAU - local administrative units). To so okrožja in občine in niso več predmet uredbe o NUTS. 2.1.3 Velikost enot NUTS NUTS klasifikacija naj bi zagotavljala, da se na isti ravni klasifikacije pojavijo primerljive regije. Čeprav je bil v Uredbi določen spodnji in zgornji prag za povprečne velikosti NUTS regij, se na vsaki ravni še vedno pojavijo regije, ki bistveno odstopajo od povprečja bodisi po površini, prebivalstvu, ekonomski ali administrativni moči. Ta raznovrstnost na ravni EU je pogosto odsev podobnega stanja v državah članicah. Po površini (Tabela 3) so največje regije na Švedskem in Finskem: - Manner-Suomi (Finska) s 336.837 km^ in Norra Sverige (Švedska), 312.052 km^ na ravni NUTS 1; - Pohjois-ja Itä-Suomi (Finska) s 226.775 km^ in Övre Norrland (Švedska) s 165.295 km^ na ravni NUTS 2; - Norrbottens län (Švedska) s 165.296 km^ in Lappi (Finska) s 98.984 km^ na ravni NUTS 3 (Tabela 3). Tudi po številu prebivalstva (Tabela 4) so velike razlike med regijami, v glavnem zaradi posebnih meril, ki veljajo za upravne regije: - Na ravni NUTS 1 so največje regije Norderhein-Westfalen v Nemčiji (18 milijonov prebivalcev) in Nord-Ovest v Italiji (15 milijonov prebivalcev). Na drugi strani je Aland (Finska) s povprečno 27.700 prebivalci najredkeje poseljena regija na ravni NUTS 1. - Na ravni NUTS 2 sta največji lie de France (Francija) z 11 milijoni in Lombardia (Italija) z 9 milijoni prebivalcev. Kar 14 regij (v glavnem so to periferne regije ali otoki) pa ima manj kakor 300.000 prebivalcev. Te so: Aland (Finska), Burgenland (Avstrija), Ciudad Autönoma de Ceuta, Ciudad Autönoma de Melilla, La Rioja (vse Španija), Guyane, Corse (obe Francija), Dytiki Makedonia, lonia Nisia, Voreio Aigaio (vse Grčija), Belgian Luxembourg (Belgija), Acores, Madeira (obe Portugalska), Valle d'Aosta (Italija). - Na ravni NUTS 3 imata španski provinci Madrid in Barcelona, italijanske province Milano, Rim in Neapelj, nemški Berlin (mesto) in grška regija Attiki več kakor 3 milijone prebivalcev, medtem ko ima nekaj regij NUTS 3 v Nemčiji, Španiji, Belgiji, Avstriji, Združenem kraljestvu, Grčiji in Malti (otok Gozo) manj kakor 50.000 prebivalcev. Med njimi je tudi Zasavska regija, kjer je bilo 1.1.2011 44.222 prebivalci, medtem ko je imela Notranjsko-kraška regija le malo več kot 50.000 prebivalcev (52.287). Tabela 2: Ravni NUTS in ustrezne nacionalne administrativne enote (2010) Table 2: Correspondence between the NUTS levels and the national administrative units (2010) NUTS1 NUTS 2 NUTS 3 LAU1 LAU 2 BE Gewesten/Regio ns 3 Provincies/Provinces 11 Arrondlssementen/Ar rondlssements 44 - Gemeenten/Commu nes 589 BG Rajoni 2 Rajoni za planirane 6 Oblasti 28 Obshtlnl 264 Naseleni mesta 5.302 CZ UzemI 1 Oblasti 8 Kraje 14 Okresy 77 Obce 6.250 DK - 1 Regioner 5 Landsdeler 11 Kommuner 99 Sogne 2.143 DE Länder 16 Regierungsbezirke 38 Kreise 412 Verwaltungsgemeinschaften 1344 Gemeinden 11.295 EE - 1 - 1 Groups of Maakond 5 Maakond 15 Vald.linn 226 IE - Regions Regional Authority Regions 8 Countles/Cltles 34 Electoral Districts 3.441 EL Groups of development regions 4 Perlferies 13 Nomol 51 DImol/Kolnotites 1035 Demotiko dIamerisma/Kolnotik o diamerisma 6.130 ES Agrupaclon de comunidades autonomas ' Comunidades y cludades autönomas 19 Provlnclas + Isias + Ceuta y Melllla 59 ■ Municipios 8.114 FR Z.E.A.T+DOM 9 Regions + DOM 26 Departements + DOM 100 Cantons de rattachement 3786 Communes 36.682 IT Gruppi di region! 5 Regioni 21 Provlncle 110 - Comuni 8.094 CY - 1 - 1 - 1 Eparchies 6 DImol, koinotites 615 LV - ^ - ^ ReglonI 6 - Republlkas, pilsetas, novadi, 118 LT - 1 - 1 Apskritys 10 Savlvaldybes 60 SeniUnijos 555 LU - 1 - 1 - 1 Cantons 12 Communes 116 HU Statisztlkai nagyregiök 3 Tervezesl-statisztlkai regiök ^ Megyek + Budapest 20 Statisztlkai kistersegek 174 Települesek 3.152 MT - 1 - 1 Gzejjer 2 DIstretti 6 Kunsllll 68 NL Landsdelen 4 Provincies 12 COROP reglo's 40 - Gemeenten 431 AT Gruppen von Bundesländern 3 Bundesländer 9 Gruppen von Politischen Bezirken 35 - Gemeinden 2.357 PL Reglony 6 Wojewödztwa 16 Podreglony 66 Powiaty i miasta na prawach powiatu 379 Gmlny 2.479 PT Continente Comissöes de Coordenagäo Regional + Reglöes Autönomas ' Grupos de Concelhos 30 Concelhos-Municipios 308 Freguesias 4.260 RO Macroreglunl 4 Regiuni 8 Judet + Bucuresti 42 - Comuni + Municiplu + Orase 3.180 SI - ^ Kohezijske regije Statistične regije 12 Upravne enote 58 Občine 210 SK - 1 Oblasti 4 Kraje 8 Okresy 79 Obce 2.928 Fl Manner-Suomi, Ahvenanmaa/Fa sta Finland, Aland Suuralueet/Storomrä den 5 Maakunnat/Landskap 19 Seutukunnat/Ekono miska regioner " Kunnat/Kommuner 342 SE Landsdelar 3 RIksomräden 8 Län 21 - Kommuner 290 UK Government Office Regions; Country 12 Counties (some grouped); Inner and Outer London; Groups of unitary authorities 37 Upper tier authorities or groups of lower tier authorities (unitary authorities or districts) 139 Lower tier authorities (districts) or individual unitary authorities; Individual unitary authorities or LECs (or parts thereof); Districts 406 Wards (or parts thereof) 10.310 EU-27 97 270 1.294 8.398 119.677 Vir / Source: Eurostat (2011). Regions in the European Union. Klasifikacija NUTS (2010), kije v veljavi od 1.1.2012, deli gospodarski prostor Evropske unije na 97 regij ravni NUTS 1,270 regij ravni NUTS 2 in 1294 regij ravni NUTS 3. Na lokalni ravni sta določeni LAU 1 (Local Administrative Units) in LAU 2. Raven LAU 1 (včasih NUTS 4) je določena v večini držav članic (19 od 27). Raven LAU 2 (včasih NUTS 5) pa vključuje okoli 120.000 občin ali tem ustreznih enot v 27 državah članicah (Tabela 2). Tabela 3: Površina regij (v km2) Table 3: Area of the regions (in km2) NUTS1 NUTS 2 NUTS 3 Povprečje / Average NUTS1 NUTS 2 NUTS 3 Min NUTS1 NUTS 2 Max NUTS 3 EU-27 45.400 16,310 3.400 161 336.837 226.775 106,012 BE 10.176 2.775 694 16.844 4.440 1,592 BG 55.501 18.500 3.964 42.672 14.487 1 .349 68.330 22.365 7.748 CZ 78.867 9.858 5.633 78.867 496 496 78.867 17.618 11.015 DK 43.098 8.620 3.918 43.098 2.561 180 43.098 13.124 8.720 DE 22.319 9.398 867 404 404 70.552 29.480 3.058 EE 45.227 45.227 8.686 45.227 45.227 3.364 45.227 45.227 15.533 IE 69.797 34.899 8.725 69.797 33.252 921 69.797 36.545 14.286 EL 32.989 10,151 2.587 3.808 2.307 356 56.792 19,147 5,461 ES 72.284 26,631 8.576 7.447 215.322 94,226 21.766 FR 70.315 24,340 6.328 12,012 1.128 105 145.645 83,534 83.534 IT 60.278 14,352 2.740 49,801 3.263 212 73.224 25,711 7,400 CY 9,250 9.250 9.250 9.250 9.250 9.250 9,250 9.250 9,250 LV 64.559 64,559 10,760 64,559 64,559 303 64.559 64,559 15.246 LT 65.300 65.300 6.530 65.300 65.300 4.350 65.300 65.300 9.731 LU 2.586 2.586 2.586 2.586 2.586 2.586 2.586 2.586 2.586 HU 31.009 13.290 4.651 6.916 6.916 525 49.499 18.337 8.445 MT 316 316 158 316 316 316 316 247 NL 10.386 3.462 1.039 7.291 1.449 128 11.893 5.749 3.437 AT 27.960 9.320 2.397 23.563 415 415 34.377 19.186 4.613 PL 52.114 19,543 4.708 27,521 9.412 261 74.860 35,559 12.090 PT 30.697 13,156 3.070 801 801 801 88.967 31,551 8.543 RO 59.598 29,799 5.676 36,274 1.821 238 72.612 36,850 8,697 SI 20.273 10,137 1.689 20,273 8.061 264 20.273 12,212 2,675 SK 49.035 12,259 6.129 49,035 2.053 2.053 49.035 16,263 9,455 Fl 169.210 67,684 17,812 1.582 1.582 1.582 336.837 226.775 98.984 SE 147.116 55.168 21.017 48.203 6.789 3.055 312.052 165.296 106.012 UK 20.274 6.574 1.750 1.574 319 77.932 40.423 14.238 Vir/Source: Eurostat (2011). Regions in the European Union. Tabela 4: Prebivalstvo regij, 2007 (v 1000) Table 4: Population of the regions, 2007 (in 1000) NUTS1 NUTS 2 NUTS 3 Povprečje / Average NUTS1 NUTS 2 NUTS 3 Min NUTS1 NUTS 2 Max NUTS 3 EU-27 5,119 1.839 384 18.013 11,629 6,121 BE 3.542 966 1.040 263 6.140 1.708 1.040 BG 3.830 1.277 274 3.666 937 114 3.994 2.116 1.239 CZ 10.334 1.292 738 10.334 1.133 306 10.334 1.649 1.250 DK 1.649 1.092 497 5.461 578 5.461 1.641 809 DE 5.142 2.165 200 664 516 18.013 5.213 3.410 EE 1.342 1.342 268 1.342 1.342 140 1.342 1.342 523 IE 4,357 2.179 545 4.357 1.167 262 4,357 3.190 1,208 EL 2,798 861 219 1.112 201 4,047 4.047 4,047 ES 6,411 2.362 761 2.019 13.017 7.982 6,121 FR 7,092 2.455 638 1.861 216 11.629 11,629 2,565 IT 11.881 2.829 541 6.686 125 15.705 9.594 4,037 CY 784 784 784 784 784 784 784 784 784 LV 2.276 2.276 379 2.276 2.276 239 2.276 2.276 720 LT 3.376 3.376 338 3.376 3.376 128 3.376 3.376 848 LU 480 480 480 480 480 480 480 480 480 HU 3.352 1.437 503 2.885 964 212 4.102 2.885 1.699 MT 409 409 205 409 409 409 409 378 NL 4.095 1.365 410 1.703 377 7.654 3.458 1.380 AT 2,767 922 237 1.764 281 3,541 1.668 1,668 PL 6,354 2.383 578 3.920 1.009 277 7,937 5.180 1,704 PT 3,536 1 .516 354 244 244 10.119 3.745 2.023 RO 5,387 2.693 513 .205 1.927 223 6,555 3.725 1,942 SI 2,018 1 .009 168 2.018 934 2,018 1.084 506 SK 5,397 1 .350 675 5.397 609 556 5,397 1.863 801 Fl 2.645 1 .058 278 5.262 1.475 1.475 SE 3.049 1 .144 436 1 .704 371 3.980 1.934 1.934 UK 5.082 1 .684 438 1 .759 444 8.296 4.602 1.903 Vir/Source: Eurostat (2011). Regions in the European Union. 2.1.4 Sistem šifriranja in poimenovanja regij Regije imajo enotne šifre za vsako raven. Hkrati z vzpostavitvijo klasifikacije NUTS je bil vzpostavljen tudi sistem šifriranja in poimenovanja regij. Regije imajo enotne šifre za vsako raven, pri čemer raven NUTS določa dolžino šifre NUTS. Imena regij so zapisana tako, da je črkovanje v nacionalnem jeziku, izpuščeni pa so naglasi in preglasi. Taka imena uporabljamo tudi v delovnem zvezku pri tabelah s podatki sosednjih regij. 2.1.5 Regionalna razdelitev zunaj EU NUTS klasifikacija je določena samo za 27 držav članic EU. Za druge države, ki sestavljajo Evropski gospodarski prostor (EGP) in za Švico, so regije tudi označene na način, ki spominja na NUTS. V državah kandidatkah je Eurostat pripravil klasifikacije statističnih regij, ki imajo podobno hierarhijo kot NUTS klasifikacija. S pristopom države v EU postane razdelitev na statistične regije, ki velja v določeni državi in je bila dvostransko dogovorjena v skladu z določbami Uredbe NUTS, del NUTS klasifikacije. 2.1.6 Spremembe NUTS klasifikacije Uredba NUTS določa tudi pravila za prihodnje spremembe klasifikacije NUTS. Komisija predlaga spremembe v tri-letnih intervalih. Po sprejetju prve uredbe iz leta 2003 je 1.1.2012 stopila v veljavo že druga različica regionalne členitve (NUTS 2010)^. Zadnje spremembe klasifikacije so vezane samo na nekatere države. Večina sprememb je na teritorialni ravni NUTS 3 in se tičejo petih držav. Najpomembnejše spremembe so na ravni NUTS 2 in so se zgodile v dveh državah. V eni državi pa je prišlo do sprememb tudi na NUTS 1 ravni. Zaradi harmonizacije NUTS klasifikacije je prišlo tudi do sprememb imen na vseh NUTS ravneh v naslednjih državah: Belgija, Irska, Grčija, Španija, Italija, Luksemburg, Avstrija, Portugalska in Slovaška. V Latviji je prišlo do sprememb klasifikacije zaradi administrativne teritorialne reforme na ravni občin v letu 2009. Vse spremembe so stopile v veljavo 1.1.2012, Eurostat pa je začel uporabljati novo klasifikacijo že jeseni 2011. 2.2 Standardna klasifikacija teritorialnih enot - SKTE V Sloveniji uporabljamo standardno klasifikacijo teritorialnih enot od ravni NUTS 3 naprej. Uredbi (ES) št. 1059/2003 in 31/2011 urejata torej teritorialno razdelitev držav članic EU, in s tem tudi Slovenije, po enotnih kriterijih na prvih treh ravneh, imenovanih NUTS 1 (pri nas celotna država Slovenija), NUTS 2 (Vzhodna in Zahodna Slovenija) in NUTS 3 (12 statističnih regij). Do vstopa Slovenije v EU je za teritorialno členitev Slovenije veljala slovenska Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot (Uradni list RS, št. 28/2000), ki je urejala teritorialno razdelitev Slovenije ne samo na prvih treh ravneh, ampak kar na desetih. Ker pa z vstopom Slovenije v EU za prve tri ravni veljata evropski uredbi, je bila za ostale ravni sprejeta nova Uredba SKTE (Uredbo o standardni klasifikaciji teritorialnih enot, Uradni list RS, št. 9/2007), ki ureja razdelitev teritorija Republike Slovenije za potrebe statistike na ravneh, nižjih od NUTS 3 in s tem dopolnjuje evropski uredbi o teritorialni delitvi držav članic. Standardna klasifikacija teritorialnih enot se uporablja v podporo razvoju, pri strokovnem načrtovanju in merjenju učinkov politike, za socio-ekonomske analize, izobraževanje ter informiranje širše javnosti. Z njo je območje Slovenije razdeljeno na pet ravni: - SKTE 4 upravne enote, - SKTE 5 občine, - SKTE 6 krajevne skupnosti, vaške skupnosti in četrtne skupnosti, - SKTE 7 naselja, - SKTE 8 prostorski okoliši. ^ Connmission regulation (EU) No 31/2011 of 17 January 2011 amending annexes to Regulation (EC) No 1059/2003 of the European Parliament and of the Council on the establishment of a common classification of territorial units for statistics (NUTS), OJ L 13,18.1.2011, Upravna enota se ustanovi za opravljanje nalog državne uprave, ki jih je treba organizirati in izvajati teritorialno. Območja upravnih enot določi vlada z uredbo, tako da je zagotovljeno racionalno in učinkovito opravljanje upravnih nalog. Praviloma obsega območje ene lokalne skupnosti ali več (Uradni list RS, št. 113/05). V Sloveniji imamo 58 upravnih enot. Občina je temeljna samoupravna lokalna skupnost, ki v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni. Območje občine obsega območje naselja ali več naselij, ki jih povezujejo skupne potrebe in skupni interesi prebivalcev. Po zadnjih spremembah iz leta 2011 (Uradni list RS št. 9/2011), imamo v Sloveniji 211 občin. Naselja se oblikuje tako, da obsega zaokroženo območje z vsaj desetimi stavbami. Vsako naselje mora imeti svoje ime. Praviloma ima naselje ime po zemljepisnem imenu, lahko pa tudi po imenih, povezanih z zgodovino in kulturnim izročilom naselja. Območja naselij morajo biti oblikovana tako, da pokrivajo območje celotne občine. Na stanje 1.4.2012 je bilo v Sloveniji 6.032 naselij. Prostorski okoliš je osnovna in najmanjša nedeljena prostorska enota, ki je ne sekajo meje preostalih prostorskih enot in ima opredeljeno pripadnost višjim prostorskim enotam. Z združevanjem prostorskih okolišev dobimo območja osnovnih in nekaterih dodatnih enot. Na stanje 1.4.2012 je bilo v Sloveniji 17.680 prostorskih okolišev. 3 REGIONALNA ANALIZA BRUTO DOMAČEGA PROIZVODA 3.1 Metodološka pojasnila Bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca je najpogosteje uporabljeni kazalnik, s katerim ugotavljamo razlike v ekonomski moči in razvitosti dveh ali več regij ali držav med seboj. Kaže rezultate ekonomske dejavnosti, dosežene v posameznih teritorialnih enotah v določenem obdobju. Toda kaj v resnici pomeni? Kako je primerjava sploh mogoča, ko pa med seboj primerjamo teritorialne enote različnih velikosti in regije, ki uporabljajo različne valute? Medsebojna primerjava različno velikih teritorialnih enot, kjer je ustvarjena različna višina BDP je mogoča, če uporabimo kazalnik BDP na prebivalca, izražen v standardih kupne moči (SKM). Primerjava BDP med državami ali regijami prinaša tri glavne težave: - razlike v metodologiji, opredelitvi BDP; - vrednost BDP je izražena v denarju, ki je običajno nacionalna valuta; - ravni cen so med posameznimi državami, regijami različne. Osnovni pogoji za zagotavljanje primerljivosti med BDP različnih teritorialnih enot so zato: (i) skladnost v metodologiji izračunavanja BDP, (ii) uporaba enotne »valute« in (iii) prikaz enakih ravni cen. Prvi pogoj je izpolnjen z uporabo standardnih metodologij nacionalnih računov (ESA 95). Drugi pogoj bi lahko izpolnili s pretvorbo nacionalnih valut z deviznim tečajem v EUR (ali kakšno drugo valuto), vendar menjalni tečaji ne bi izločili vseh mednarodnih cenovnih razlik, saj so na ta način dobljene vrednosti še vedno prikazane na nacionalni ravni cen. Za prikaz enake ravni cen potrebujemo pretvornik, ki hkrati odpravi razlike v valutah in razlike v ravni cen med državami, regijami. Ta pretvornik se imenuje pariteta kupne moči (PKM) ali angleško purchasing power parity (PPP). BDP, ki je rezultat pretvorbe s PKM, imenujemo BDP v PKM. Mednarodna primerjava BDP v PKM je mogoča z uporabo standardov kupne moči (SKM, angleško PPS — purchasing power standards). V Eurostatu zaradi praktičnih razlogov PKM izračunajo za skupino držav članic EU-IS^ kot bazo, tako da so PKM posameznih držav izražene nevtralno, v umetni »povprečni valuti«, ki jo imenujemo SKM (Bregar, Repotočnik, 2003, str. 39-42). Okvir 1: Pariteta kupne moči »Pariteta kupne moči so posebni indeksi cen, ki kažejo razmerje v ravni cen med državami in izenačujejo kupno moč različnih valut. V mednarodnih primerjavah imajo podobno vlogo kot deflatorji v časovnih primerjavah BDP, saj z njimi izločamo razlike v ravni cen med primerjanimi državami. PKM se izračunavajo po posebnih, kompleksnih metodoloških postopkih, katerih teoretske temelje postavlja teorija indeksnih števil, organizacijsko-tehnične temelje izračunavanja pa je v sedemdesetih letih postavil International Comparison Project (ICP project), ki se od leta 1980 naprej izvaja v Evropi kot skupni evropski program primerjav (European Comparison Programme - ECP); najpomembnejši del tega programa je Eurostat -OECD PKM program. ' In EU-27, opomba avtorice DZ Pri različnih analitičnih uporabah PKM ne smemo prezreti, da so PKM kot ključni element za vzpostavljanje mednarodne primerljivosti vrednostnih agregatov po svoji zasnovi indeksna števila. Zaradi znanega problema indeksnih števih ta ne morejo zagotavljati točnega merila relativnih razlik v cenah med državami. Poleg tega pa je njihovo izračunavanje podvrženo kompleksnim, zahtevnim in pogosto tudi poenostavljenim metodološkim postopkom in zbiranjem podatkov, v katerem sodeluje veliko število držav, ki se razlikujejo po razvitosti, velikosti, življenjski ravni, potrošnih navadah in, ne nazadnje, tudi po kvaliteti uradne statistike. V strokovnih napotkih o uporabi PKM in z njimi povezanih podatkov najdemo podobna opozorila, »da je treba računati v izračunih PKM s +/- 5% napako..., saj so PKM le statistični konstrukt, ne pa natančne vrednosti (OECD Purchasing Power Parities and Real Expenditures -1996 Results), in da so pri razvrščanju držav relativno majhne razlike lahko posledica metodoloških dejavnikov, ne pa dejanskih razlik med državami« (Bregar, Repotočnik, 2003, str. Pri analizi regionalnega BDP moramo upoštevati še kraj bivanja in kraj dela. Razlikovanje med krajem dela in krajem bivanja je pomembno, saj je lahko na območjih z visokim deležem dnevnih migrantov BDP na prebivalca izredno visok (npr. veliki gospodarska središča, kakršen je London) in relativno nizek v okoliških regijah, čeprav je zanje značilna visoka kupna moč gospodinjstev in visoki razpoložljivi dohodki prebivalstva. Pri regionalnem BDP upoštevamo BDP samo v regiji, kjer oseba dela. BDP v regijah, kjer je število zaposlenih oseb, ki v regiji delajo, večje kakor število oseb, ki v regiji živijo, je zato večji od kupne moči prebivalstva v teh regijah. Revizije podatkov o BDP so stalnice vsako leto. Podatki o BDP se zaradi različnih vzrokov (ne nazadnje so podatki o BDP na prebivalca v PKM tudi eden od osnovnih meril za dodeljevanje sredstev kohezijske politike EU) redno pregledujejo. Poleg rednih revizij vsako leto pride še do velikih metodoloških sprememb. Ena glavnih metodoloških sprememb, ki predstavlja spremembe v zasnovi, definicijah in klasifikacijah na področju nacionalnih računov, je bil prehod iz obračunskih pravil ESA 79 na ESA 95, kar je močno vplivalo na izide BDP v PKM. Pri izračunavanju regionalnih bruto dodanih vrednosti (BDV) prihaja do vrste problemov. Temeljni problem izhaja iz dejstva, da za subjekte, katerih enote poslujejo v dveh ali več regijah, ni neposrednih podatkov po regijah. Celotna BDV je izračunana v regiji, kjer je sedež subjekta. V Sloveniji zaradi pomanjkanja podatkov pri izračunavanju BDP na prebivalca v PKM po statističnih regijah ne upoštevamo razlike v ravni cen med regijami (podobno je tudi pri drugih državah na ravni nižjih teritorialnih enot). Regionalna primerjava tako ne upošteva dejanskih razlik med regijami znotraj države, saj predpostavljamo, da so ravni cen v vseh regijah enake, torej take kakor na ravni celotne države, kar zamegljuje dejansko sliko. " Problenn indeksnih števil, kot ga je leta 1936 opredelil Ragnar Frisch v članku "Annual Survey of General Econonnic Theory: The Problenn of Index Nunnbers" izhaja iz preprostega dejstva, da v ekononniji ne razpolaganno z nedvoumnim, v času in prostoru nespremenljivim merilom za določanje relativnega pomena (za vrednotenje) ekonomskim pojavov in s tem tudi nimamo merila, ki bi omogočalo njihovo nedvoumno agregiranje. Sleherni postopek agregacije, ki se formalno kaže z izbranim indeksnim obrazcem, vnaša v izračun indeksov nujno določeno stopnjo pristranskosti. Podatki temeljijo na metodologiji regionalnih računov. V tem delovnem zvezku smo podatke o regionalni bruto dodani vrednosti in bruto domačem proizvodu pridobili iz SURS-a, nekatere podatke pa tudi iz Eurostat baze regionalnih podatkov. Podatki temeljijo na metodologiji regionalnih računov, ki so podsistem nacionalnih računov, le daje njihov predmet raziskovanja vezan na posamezne teritorialne enote. Regionalna bruto dodana vrednost in bruto domači proizvod sta izračunana s posredno metodo. Podatki o bruto dodani vrednosti po dejavnostih na državni ravni so po določenih dohodkovnih delih porazdeljeni po regijah z ustreznimi ključi, sicer pa so zasnove, uporabljene v regionalnih računih, enake kakor v nacionalnih računih. Metodologija je mednarodno primerljiva. Osnovni vir za mednarodne primerjave je Eurostatova zbirka podatkov General and regional statistics. Regions and cities. Bruto dodano vrednost prikazujemo tudi po področjih dejavnosti. Področja dejavnosti Standardne klasifikacije dejavnosti 2008 (SKD_2008) so: - A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo / Agriculture, hunting, forestry and fishing - B Rudarstvo / Mining and quarrying - C Predelovalne dejavnosti / Manufacturing - D Oskrba z električno energijo, plinom in paro / Electricity, gas, steam and air conditioning supply - E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja / Water supply, sewerage,waste management and remediation activities - F Gradbeništvo/Construction - G Trgovina, vzdrževanje, popravila motornih vozil / Wholesale, and retail trade; repair of motor vehicles - H Promet in skladiščenje / Transportation and storage - I Gostinstvo / Accommodation and food service activities - J Informacijske in komunikacijske dejavnosti / Information and communication - K Finančne in zavarovalniške dejavnosti / Financial and insurance activities - L Poslovanje z nepremičninami / Real estate activities - M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti / Professional, scientific and technical activities - N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti / Administrative and support service activities - O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti / Public administration and defence, compulsory social security - P Izobraževanje / Education - O Zdravstvo in socialno varstvo / Human health and social work activities - R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti / Arts, entertainment and recreation - S Druge dejavnosti / Other service activities - T Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo / Activities of households as employers of domestic personnel, undifferentiated goods-producing activities of private households for own use - U Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles / Activities of extraterritorial organizations and bodies 3.2 Struktura bruto dodane vrednosti po statističnih regijah Statistične regije v Sloveniji se med seboj razliltujejo po obsegu in po strukturi bruto dodane vrednosti, med njimi pa najbolj izstopa osrednjeslovenska regija. Ta je v letu 2009 v povprečju ustvarila skoraj 37 % vse slovenske bruto dodane vrednosti (BDV). Tretjino BDV skupaj ustvarijo še podravska, savinjska in gorenjska regija, preostanek pa ostalih osem regij. Struktura BDV po regijah je različna. Osrednjeslovenska regija je v letu 2009 skoraj 80 % BDV ustvarila v storitvenem sektorju, pri čemer jo dohaja le še obalno-kraška regija (76,2 %). To sta tudi edini regiji, ki imata nadpovprečen delež ustvarjene BDV v storitvenih dejavnostih. Po ustvarjeni BDV v predelovalnih dejavnosti in rudarstvu izstopata koroška regija in jugovzhodna Slovenija, v energetiki spodnjeposavska. V gradbeništvu ustvarijo okoli 10 % BDV v obalno-kraški, goriški, notranjsko-kraški in pomurski regiji. Slednja ustvari nadpovprečen delež BDV še v kmetijstvu (Tabela 5 in Tabela 6). Struktura bruto dodane vrednosti regij se je spreminjala v smeri zmanjševanja deleža kmetijskega sektorja in povečevanja deleža storitvenega sektorja in gradbeništva. V daljšem časovnem obdobju so opazne spremembe strukture BDV po regijah - predvsem se je zmanjševal delež kmetijskega sektorja in povečeval delež storitvenega sektorja in gradbeništva. Delež bruto dodane vrednosti osrednjeslovenske regije v bruto dodani vrednosti države se vsako leto nekoliko poveča in glede na leto 2000 je bil višji že za 3 o.t. Spremembe pa so opazne tudi v strukturi BDV po regijah. V letu 2009 se je glede na leto 2000 v vseh regijah, zmanjšal delež kmetijskega sektorja, istočasno pa se je, razen v jugovzhodni Sloveniji in spodnjeposavski regiji, zmanjšal tudi delež industrijskega sektorja (dejavnosti B,C,D,E). Na drugi strani so vse regije zabeležile porast storitvenega sektorja in tudi gradbeništva, katerega delež je upadel le v spodnjeposavski regiji. Najbolj je delež storitvenega sektorja povečala zasavska regija (za 8,2 strukturne točke), ki je na drugi strani, skupaj z gorenjsko, najbolj zmanjšala delež industrijskega sektorja v tem obdobju (gorenjska -9,3 in zasavska -8,7 strukturne točke). Notranjsko-kraška je med vsemi regijami najbolj povečala delež gradbeništva (za 3,5 strukturne točke). V letu 2009 se je glede na leto 2008 nadaljeval trend zmanjševanja deleža bruto dodane vrednosti predvsem v industrijskem sektorju (B,C,D,E), še posebej na Koroškem in Gorenjskem. Kriza v gradbeništvu je vpliva na zmanjševanje deleža gradbenega sektorja skoraj v vseh regijah. Nadaljevalo pa se je naraščanje deleža storitvenega sektorja v vseh regijah, pri čemer je najbolj izstopala koroška regija. Tabela 5: Bruto dodana vrednost - struktura po dejavnostih, 2009 Table 5: Gross value added - Activity structure, 2009 Statistične regije / Statistical Regions Dejavnosti / Activity SLOVENIJA ZAHODNA SLO. Obalno-kraška Goriška Gorenjska Osrednje slovenska VZHODNA SLO. Notranjsko-kraška Jugovzho -dna Slovenija Spodnje posavska Zasavska Savinjska Koroška Podrav-ska Pomurska DEJAVNOSTI - SKUPAJ / ACTIVITIES -TOTAL 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo / Agriculture, hunting, forestry and fishing 2,4 1,4 1,5 3,2 2,3 0,9 3,8 7,2 4,2 4,6 2,0 3,0 4,1 2,8 7,2 BCDE Industrija/Industry' 23,1 17,1 12,2 26,4 27,5 14,2 30,8 27,3 40,6 40,4 36,9 32,9 37,2 23,0 22,7 Od tega: C Predelovalne dejavnosti / Manufacturing 19,0 14,6 9,8 22,5 25,1 11,9 24,6 25,8 39,4 17,0 23,1 25,2 30,5 18,5 20,0 F Gradbeništvo / Construction 8,0 7,6 10,1 10,7 7,8 6,7 8,5 10,2 7,0 7,5 7,2 9,4 6,5 8,7 10,0 GHI Trgovina, promet In gostinstvo / Trade, transportation and accommodation and food service activities 20,6 22,9 35,4 16,3 23,4 21,9 17,5 18,1 14,1 15,1 16,3 20,1 15,1 17,8 18,6 J Informacijske In komunil = _ meja NUTS 3 regij / border of NUTS 3 regions Merlo 1: 2.200.000 Vir: GIAM, EUROSTAT; avtonca Janja Pečar, UMAR. Source; AMGI, EUROSTAT; author Janja Pečar, IM AD. Karta 2: BDP na prebivalca, 2009 / Map 2: GDP per capita, 2009 Bruto domači proizvod na prebivalca, 2009 Gross domestic product per capita, 2009 Indeks ravni / Index level, SLO =100 I I <= 75 ^^^ ' 100 100,1 - _ me]a statistične regije / border of statistical reqbn Met*): 1: 1.100.000 Vr: GURS, SURS; avtor Janja Pečar, UMAR. Source: SMAR5, 50KS; author Janja Pečar, IMAD. Karta 3: Razpoložljivi dohodek na prebivalca, 2009 / Map 3: Disposable income per capita, 2009 Razpoložljivi dohodek na prebivalca, 2009 Disposable income per capita, 2009 Indeks ravni / Index level, SLO =100 I I <= 75 _ meja statistične regije / border of statistical reqion Merito: 1: 1.100.000 Vr: GURS, SURS; avtor Janja Pečar, UMAR. Source; SMAR5, SORS; author Janja Pečar, IMAD. SEZNAM LITERATURE IN VIROV Literatura 1. Commission regulation (EU) No 31/2011 of 17 January 2011 amending annexes to Regulation (EC) No 1059/2003 of the European Parliament and of the Council on the establishment of a common classification of territorial units for statistics (NUTS). OJ L 13,18.1.2011. 2. Eurostat Regional Yearbook, (2011). Eurostat statistical books. Eurostat. European Commission. Pridobljeno na: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY OFFPUB/KS-HA-11-001/EN/KS-HA-11-001-EN.PDF. 3. OECD (2011), OECD Territorial Reviews: Slovenia 2011, OECD Publishing. 4. Murn, A. (2012). Merjenje blaginje v svetu. Delovno gradivo. Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj. 5. Pečar, J. [2008). Regije 2008 - izbrani socioekonomski kazalniki po regijah. Delovni zvezel<, št. 13. Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj. 6. Računi gospodinjstev po regijah, Slovenija. Metodološka pojasnila. Pridobljeno na: http://www.stat.si/doc/metod pojasnila/03-269-MP.htm. 7. Računi gospodinjstev po regijah, Slovenija, 2009. Prva objava 20.10.2011. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno na: http://www.stat.si/novica prikazi.aspx?id=4257. 8. Računi gospodinjstev po regijah, Slovenija, 1999 - 2008. Prva objava 30.10.2010. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno na: http://www.stat.si/novica prikazi.aspx?id=3572. 9. Računi gospodinjstev po regijah, Slovenija, 2000 - 2006. Popravljena izdaja 8.5.2009. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno na: http://www.stat.si/novica prikazi.aspx?id=2330. 10. Regionalni bruto domači proizvod, Slovenija, 2000-2009. Prva objava 1.12.2011. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno na: http://www.stat.si/novica prikazi.aspx?id=4368. 11. Regions in the European Union. Nomenclature of territorial units for statistics. NUTS 2010/EU-27. Methodologies & Working papers. Eurostat. Pridobljeno na: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY OFFPUB/KS-RA-11-011 /EN/KS-RA-11-011 -EN.PDF. 12. Regulation (EC) No 1059/2003 of the European Parlament and of the Council of 26 May 2003 on the establishment of a common classification of territorial units for statistics (NUTS). Official Journal of the European Union. 21.6.2003 13. Teritorialne enote in hišne številke, Slovenija. Metodološka pojasnila. Pridobljeno na: http://www.stat.si/doc/metod pojasnila/02-148-MP.htm. 14. Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot, (2007). Uradni list RS št. 9/2007. 15. Zakon o državni upravi. Uradno prečiščeno besedilo. (2005). Uradni list RS št. 113/2005. 16. Zakon o lokalni samoupravi. (1993). Uradni list RS 72/1993. 17. Zakon o lokalni samoupravi (uradno prečiščeno besedilo). (2005). Uradni list RS 100/2005. 18. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. (2011). Uradni list RS 9/2011. Viri 1. Eurostat Portal Page - General and regional statistics - Regional statistics. (2012). Luksembourg: Eurostat. Pridobljeno na: http://epp.eurostat.ec.europa.eu. 2. SI - Stat podatkovni portal - Ekonomsko področje - Nacionalni računi - Regionalni računi (2012). Ljubljana: Statistični urad RS. Pridobljeno na http://www.stat.si/.