Odgovorna urednica NT Milena Brečlolovico denarja za različne naložbe. Občina s 3200 prebivalci načrtuje nič manj kot 402 milijona skup- nih prihodkov in 421 milijo- nov odhodkov. Razlika med prihodki in do- hodki je nastala zaradi sanacije podružnične šole v Donački Gori, ki je v Ljubljani lani še niso odobrili. V rogaškem proraču- nu, ki so ga prvič obravnavali že decembra, so se po prvi obrav- navi pojavile bistveno višje šte- vilke, saj so znašali predvideni prihodki sprva »le« 266 milijo- nov tolarjev. Od takrat je občina pridobila še 80 milijonov tolar- jev od prodaje nepremičnin Mercatorju in Petrolu, sredstva za naložbe v obnovo gradu Str- mol ter v muzej na prostem, za sanacijo plazov in demografsko ogrožene. Med prihodki v občini Roga- tec znaša primerna poraba 229 milijonov tolarjev. Sicer pa na- menjajo med letošnjimi odhod- ki za različne naložbe vsega skupaj 234 milijonov tolarjev, največ za občinski, 40-odstotni delež za prenovo omenjene po- družnične šole. V Dobovcu do- končujejo vaško-gasilski dom, v Rogatcu urejajo 7 stanovanj. na gradu Strmol, ki se je še pred nekaj leti rušil, pa bodo letos v nekaterih sobanali obnavljali celo že štukature. BJ Za strpnost Projektna pisarna Celje - zdravo mesto je v torek do- poldne v središču mesta po- stavila posebno stojnico. Skupaj z učenci 3.a razreda III. Osnovne šole Celje so se spomnili na prvi spomladanski dan, mimoidoče pa zlasti opo- zarjali, da je bil torek na kole- darju svetovnih dni namenjen dnevu strpnosti. IS AKTUALNO Za telefonirali je prehodno obdobje Prihodnji četrtek prepolovljeno število omrežnih skupin - Nove telefonske številke skupaj z računom v začetku aprila - Telekom dobro pripravljen s četrtkom, 30. marcem, prehajamo v Sloveniji na novo številčenje telefonskih šte- vilk. Zdajšnjih 12 omrežnih skupin se bo prepolovilo na 6, vsi telefonski naročniki pa bo- mo imeli 7-mestne telefonske številke. V prehodnem obdob- ju, v katerem naj bi izpeljali preštevilčenje, bo za uporab- nike vsaj pol leta veljal vzpo- redni telekomunikacjski si- stem. Kot so nam povedali v celjski območni enoti Teleko- ma, bo preštevilčenje v dose- danji omrežni skupini 063 opravljeno dokaj gladko, veči- na telefonskih naročnikov pa si bo tudi nove telefonske šte- vilke zlahka zapomnila, saj se jim bo spredaj dodala le peti- ca. Spremenilvi številčenja je ze- lo kompleksen projekt. Zanj je bilo treba izvesti prilagoditve v telekomunikacijskem omrežju, ki so potrebne, da vse nove številke lahko začnejo delovati. V Telekomu so si zastavili cilj, da so telefonske številke, govor- ne naprave, odzivniki in drugi viri informacij pripravljeni, še preden se projekt preštevilčenja tudi uradno začne. S tem so dobili čas, da odkrijejo in od- pravijo morebitne nepravilno- sti, še preden nanje naletijo uporabniki. A čeprav so naredi- li vse, da se izognejo napakam, seveda še vedno ostaja mož- nost, da bo do tehničnih napak prihajalo. Vnaprej je namreč nemogoče v celoti preizkusiti delovanje tako kompleksnega sistema. V Telekomu zagotav- ljajo, da napak ne bo veliko in da se jih bodo trudili čim prej odpraviti. Kako po novem? V Sloveniji bo s 30. marcem začel delovati nov sistem števil- čenja v telekomunikacijskem omrežju. Ker bo sprememb kar precej, bomo imeli za privajanje in prilagajanje na voljo vsaj pol- letno prehodno obdobje. Nena- zadnje, za podjetja in ustanove pomeni to tudi pripravo novih poslovnih tiskovin, veliko posa- meznikov pa bo potrebovalo no- ve posetnice. Namesto obstoječih 12 omrežnih skupin jih bomo po novem uporabljali le še 6, se- stavljene pa bodo samo iz dveh številk. Nova omrežna številka našega območja bo 03 namesto dosedanje 063, v njej pa bodo še naročniki doseda- nje omrežne skupine 0601. V omrežni kodi 02 bodo združe- ne dosedanje omrežne skupi- ne 062, 0602 in 069. v 05 dosedanje omrežne skupine 065. 066 in 067 in v 07 stare omrežne skupine 068 in 0608. Z izpuščanjem »jugoslovan- ske« šestice se spremenita tu- di dosedanji omrežni skupini 061 in 064 v novi 01 in 04. Omrežna koda 06 ostaja rezer- virana za poslovna in mobilna omrežja, skupini 08 in 09 pa za posebne številke, kot so brezplačne linije in podobno. Klicni številki 112 (center za obveščanje) in 113 (policija) ostajata nespremenjeni, saj sta na splošno uveljavljeni po vsej Evropi. Kaj nas čaka na Celjskem? Klicna številka za naše ob- močje bo 03, vse telefonske šte- vilke pa bodo seveda tudi na našem območju 7-mestne. Pri večini telefonskih številk za naročnike klasične telefonije bo na začetku telefonske števil- ke dodana petica. Če je stara telefonska številka 400-000, bo nova telefonska številka 5400- 000. Izjema so le tistih nekaj številk v mestu Celje, ki se zače- njajo s 3. Te bodo v Telekomu zaradi izključitve telefonske centrale takoj zamenjali z novi- mi 7-mestnimi telefonskimi šte- vilkami. Ker tehnično ni mogoče zagotovili vzporednega sistema, bodo naročniki, ki bodo klicali telefonske številke s 3 na začet- ku, dobili informacijo o novi številki na odzivniku. Nobenili skrbi za ISDN Vse ISDN številke na Celj- skem so že 7-mestne, zato pri večini ne bo sprememb. Obve- stilo o potrebnih nastavitvah, ki so ga prejeli vsi naročniki ISDN priključkov v Sloveniji, za Celj- sko torej ne velja in ga naročniki lahko mirne duše vržejo v koš. Zaradi tehničnih razlogov bo zamenjanih le približno 250 ISDN telefonskih številk. Tem naročnikom v Telekomu ne bo- do mogli zagotoviti vzporedne- ga sistema, zato bodo do.spre- membe dosegljivi le na stari, po spremembi pa le na novi telefon- ski številki. Na izključeni številki se bo oglašal odzivnik z infor- macijo o spremembi. Te naroč- nike bodo o spremembi pred- hodno pisno obvestili, ko jim bodo številko zamenjali, pa jih bodo obiskali Telekomovi tehni- ki in opravili potrebne nastavi- tve na terminalni opremi. Večina naročnikov, ki imajo vključeno hišno centralo ali tele- fonsko garnituro, je že dosjej imela 7-mestno oštevilčenje. Žal obstoječega oštevilčenja (vključ- no z rezervnimi številkami), za- radi zahteve, da v Telekomu oš- tevilčenje''čim bolj učinkovito izrabijo, vsi ne bomo mogli ohraniti. Nekaj več kot 50 naroč- nikom, gre za tiste, katerih tele- fonska številka se začenja s 40, bodo zato morali spremeniti oš- tevilčenje. o novih številkah jih bodo obvestili v prihodnjih dneh, spremenili pa v nasled- njih mesecih. Zamenjava teh številk bo enaka kot pri tistih ISDN naročnikih, ki bodo dobili nove številke. Nov sistem številčenja prina- ša številne prednosti. Najpo- membnejša je, da odpira šte- vilski prostor za prihajajočo konkurenco na področju tele- komunikacij in omogoča nove storitve (med njimi tudi mož- nost izbire operaterja). Naroč- niki so po področnih kodah porazdeljeni bolj uravnoteže- no, nov sistem številčenja je skladen s sistemi, ki jih upo- rabljajo države članice Evrop- ske unije. Cene storitev se se- veda s preštevilčenjem ne bo- do spremenile, uporabniki pa bodo zaradi učinkovitejšega si- stema lahko uporabljali neka- tere dodatne storitve. Razen enega samega primera, tudi pri naročnikih, ki uporablja- jo storitev centreks, sprememb ne bo. V tem primeru pa bodo v Telekomu telefonsko številko zamenjali tako, kot velja za 250 ISDN naročnikov in 50 naročni- kov z vključeno hišno centralo ali telefonsko garnituro. IVANA STAMEJČIČ mmmmm foto: gk Kdaj se projekt preštevilčenja začne, kdaj konča? Julija lani je ministrstvo za promet in zveze sprejelo pravilnik o spremembi številčenja v telekomunikacijskem omrežju. V Telekomu so se projekta v tehničnem smislu lotili že lani, od septembra dalje pa celotno telekomunikacij- sko infrastrukturo prilagajajo predvidenim no- vostim. Uradno se preštevilčenje začne v četr- tek, 30. marca, ko se začne tudi polletno prehodno obdobje z vzporednimi telefonskimi številkami, celotna spremeinba številčenja pa naj bi bila zaključena najkasneje do konca leta. Kako bodo spremembe doživljali uporab- niki? Za uporabnike naj bi proj&kt v Telekomu izvedli čimbolj prijazno. To pomeni, da bo večina telefonskih naročnikov do zaključka preštevilčenja dosegljivih tako na stari kot novi številki, saj bo deloval vzporedni teleko- munikacijski sistem. Po izteku tega sistema se bo pri klicu na staro telefonsko številko ogla- sil odzivnik, ki bo povedal novo telefonsko številko. Odzivnike bodo ukinjali postopoma, skladno s padcem klicev na stare telefonske številke. Uporabniki bodo imeli dovolj časa, pol leta, da o svoji novi številki obvestijo sorodnike, prijatelje, znance in poslovne part- nerje. Vzporedni sistem ne bo deloval za vse uporabnike. Za večino bo deloval, za nekatere, zlasti zdajšnje dvojčne priključke ter tiste naročnike, ki so vključeni še v analogne centrale, pa ne. Telekom namreč inodernizira svoje omrežje in nesmiselno je, da bi v kratkem času skupini uporabnikov, ki jih priključujejo v digitalne centrale ali odpravljajo dvojčne priključke, dvakrat menjavali številke. Uporabniki imajo zato samo nove številke, tehnično pa je ob njih nemogoče izvesti vzporednost s starimi, saj le- te (zaradi ukinitve dvojčnega priključka ali zaprtja centrale) ne obstojajo več. Kje in kako bo mogoče poiskati novo tele- fonsko številko naročnikov? Podatki o novih telefonskih številkah so na voljo na spletnih straneh http://lis.telekom.si. na brezplačnih telefonskih linijah 080 80 80, kjer se javi operater, in 086 98 98, na redni telefonski številki informacij 988 (klic se obra- čuna) ter preko posebnega brezplačnega od- zivnika, ki se uporablja tako, da vtipkamo klicno številko 086, zatem pa (če je potrebno) omrežno skupino in staro telefonsko številko. Slednji deluje že od začetka inarca, v prvih dneh aprila pa bodo naročniki obvestilo o novi telefonski številki prejeli skupaj s telefonskim računom. Kdaj bo izšel nov telefonski imenik? Telekom bo telefonski imenik na CD romu z večino sprememb izdal maja, novembra pa bo izšel še tiskani imenik z vsemi novimi številka- mi. Naročniki ga bodo za svojo omrežno skupi- no dobili brezplačno, knjige za druge kode pa bodo naprodaj po dostopnih cenah. Kako bo s klici v mobilna telefonska omrežja? Mobilnim telefonskim omrežjem še vedno ostajajo iste klicne številke, zato ne bo nobenih sprememb. Kako bo s klici iz tujine? Klicna številka za Slovenijo ostaja 386 in se ne bo spremenila, dokler bo deloval vzporedni sistem, bodo telefonski naročniki v Sloveniji dosegljivi na stari in novi številki, zatem pa se bo klicatelju iz tujine, ki bo klical staro števil- ko, oglasil odzivnik. Odzivniki bodo novo tele- fonsko številko sporočili v jeziku klicatelja (če bo šlo za svetovni jezik), zatem pa še v angleš- čini. V primeru, da na odzivniku ne bo posneto sporočilo v jeziku klicatelja, pa samo v angleš- čini. PO DRŽAV SLS napovedalti iistop LJUBLJANA, 15. mar. (Delo) - Vodstvi SLS in sk^ sta za soboto, 15. aprji' napovedali združitvej kongres. Tega dne bo lj^, ska stranka skupaj s svoj mi desetimi ministri izst, pila iz vlade, o čemer Marjan Podobnik že obv stil premiera Janeza d novška. Ta se s predsedf ki preostalih parlamenta nih strank že dogovarja; podporo, s katero bi bil ( volitev pripravljen vod prehodno vlado. Letos 35 kilometrov .LJUBLJANA, 16. mar (Delo) - Vlada je spreje program dela Darsa za k 2000, ki je vreden 84,2 mi jarde tolarjev. Dars bo let nadaljeval gradnjo na 1 kilometrih avtocest, od ga jih bodo predvidoma c prii za promet 35 kiloir trov. Elan spet slovenski OTOČEC, 17. marca (E lo) - Predsednik uprave ; da Majan Rekar je s hrv; kimi lastniki podpisal [ godbo o nakupu poslovi ga sistema Elan. Za begi sko podjetje, ki so ga pr desetletjem za 31 milijon mark kupili Hrvati, je b treba plačati 14 milijon mark, 25 milijonov mark bo potrebnih za zagon pr zvodnje. Rode kritizira šole LJUBLJANA, 17. mai (Delo) - Ljubljanski na( kof in slovenski metropc dr. Franc Rode, ki očit upa na zmago desničarsl krščanske naveze, je iz kel vrsto kritik na rac slovenske Šole in šolske sistema, ki po njegove popolnoma ignorira ver ke, ter napovedal moret ne spremembe. Na Rode ve besede so se takoj c zvali predstavniki levos dinskih strank, predsedi Milan Kučan, ki ga je šl fovo stališče začudilo, pa poudaril, da politična b ba za šolo Sloveniji ne prinesla nič dobrega. Mesic na obiski LJUBLJANA, 20. mai (Delo) - Hrvaški predsf nik Stjepan Mesic je pri« uradni del prvega obiskč Ljubljani. Najprej se je \ kot dve uri pogovarjal predsednikom Milane Kučanom, nato se je ses še s premierom Janeze Drnovškom. Po Mesičeve prepričanju naj bi bilo u janje vprašanj med drža^ ma. tudi glede morske n je, samo še stvar tehnik izpeljave, obdobje nesog sij, ki je bilo po Kučanove mnenju škodljivo tako Slovenijo kot Hrvaško, mora zdaj zamenjati ^ skupnih koristi. DOGODKI 5 Kaf pa, ko bo premoženja zmanjkalo? y(elju lani gospodarili z nekaj manj kot 5 milijardami, letošnji proračun težak skoraj še milijardo tolarjev več ^^^^^^^^^^ ' ^Na prihodkovni strani se je j (-eljski občinski blagajni la- nabralo le dober milijon lolarjev manj kot 5 milijard, po stanju na računu pa je ob- lo čina poslovno leto zaključila z iti negativnim zneskom 2,3 mili- jona tolarjev. Za letos je, po vloženem amandmaju, ki je g brez razprave podprt, na prihodkovni strani pričakova- ti blizu 5,792 milijarde, na odhodkovni pa nekaj manj, '= tjko da bi ob koncu leta ostalo 1° 726 tisočakov presežka. ^Za vsak slučaj, če v torek letošnjega proračuna vendarle Jene bi sprejeli, so svetniki po ^' obravnavi zaključnega računa sprejeli še sklep o začasnem proračunskem financiranju, saj ga sme župan sam'odrediti lezaprve 3 mesece. Ob načel- nih razpravah o tem, da drža- la, va še vedno ni naredila reda na področju javnih financ lo- )§. lialnih skupnostih ter očitkih, ,Q. daje Celje v veliko primerih ,j. prikrajšano, je bilo ob tokratni [J], proračunski razpravi vendarle s&ti nekaj novega. Načelni- Q^ a občinskega oddelka za fi- j]p Bance in proračun Danica Do- l«ršek je namreč poudarila, pj ii država - za razliko od veči- oi- ne občin, ki v to niso prepriča- ne - kar dobro ocenjuje spo- sobnost občin, da z gospodar- jenjem s svojim premoženjem poskrbijo za najnujnejše po- ttebe. Kot smo v Celju že vajeni, bo tudi v letošnjem proračunu po- memben vir prihodkov odpro- daja občinskega premoženja. Svetniki so pooblastili župana Bojana Šrota, da odproda ob- činske deleže v gospodarskih družbah CE-KA in Toplice Do- brna, za prodajo pa so odmerili tudi nepremičnine v skupni vrednosti 350 milijonov tolar- jev. In kaj bo, so spraševali, ko bo tovrstnega premoženja obči- ni zmanjkalo - izvedeli pa, da proračunski vir še vedno ostaja- jo nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, ki jih morajo plačevati novi lastniki. V občin- skih strokovnih službah morajo poskrbeti, da bo odprodaja pre- moženja časovno in vrednostno usklajena z naložbenimi deli. V primeru rebalansa letošnjega, najkasneje pa ob pripravi prora- čuna za prihodnje leto, morajo v Celju več skrbi nameniti vzdr- ževanju in urejanju občinskih cest, svetnike pa je v razpravi skrbela še poplavna varnost mesta. Menili so, da je 30 mili- jonov tolarjev, kolikor jih imajo v ta namen pripravljenih v obči- j ni, malo, če Celje končno ne bo i agresivne) e pritegnilo državne pomoči. Z amandmajem večine svet- niških skupin, vloženim pred glasovanjem, pa so svetniki pre- razporedili v občinsko blagajno še 18 milijonov tolarjev lanskega presežka, ustvarjenega v Skladu za razvoj obrti in podjetništva. S tem in zmanjšanjem načrtova- nega presežka so poskrbeli, da bo Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo Celje dobil dodatnih 10 milijonov, svetniške skupine pa za svoje delovanje še 11,8 milijonov tolarjev. IVANA STAMEJČIČ Celjski grbi razdeljeni Od torka je znano, kdo bodo dobitniki 11 celjskih grbov, ki jih bodo kot najvišja občinska priznanja podelili na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku 11. aprilu. Komisija je izbirala med 26 predlogi, pri svojem delu, kot je bilo slišati očitke v razpravi, pa prezrla tudi nekatere, ki bi si občinsko priznanje prav tako zaslužili. Zlata celjska grba bosta letos prejela Božena Orožen in Orkester Akord Celje, srebrne Jože Planinšek, Peter Simoniti in Edo Gaberšek, bronaste družba Vigrad ter Marjeta in Vid Gradišnik, Mirko Ttiš in podjetje za trgovino Engrotuš in Rolanda Fugger Germadnik. Kot novost bodo letos prvič podeljeni tudi kristalni grbi trem odličnim študentom, ki vsi nadaljuje- jo podiplomski študij: Špeli Mežnar, Mihaeli Gubenšek in Tomažu Križniku. IS Osrednji gost prireditve je bil Mojmir Sepe. Večer ljubezni in prijateljstva V celjskem podjetju Fit media so že peto leto zapo- red pripravili prireditev Lju- bezen je ena sama pesem, ki jo med marčevskima ženski- ma praznikoma namenjajo vsem ženskam, ženam, ma- teram in dekletom. Osrednji gost torkovega večera je bil Mojmir Sepe, rdeča nit prire- ditve pa seveda ljubezen do glasbe. Priznanega slovenskega glasbenika, Celjana Mojmira Šepeta, ki je drgnil šolske klopi v celjski gimnaziji, so v torek presenetili v Zlatarni Celje, saj so mu za njegovo 70-letnico, ki jo bo praznoval poleti, podarili posebno spo- minsko moneto, razvesehl pa se je tudi svojega prijatelja iz vrst glasbenikov Jureta Ro- bežnika in nekdanjega sošol- ca, kasneje pa dolgoletnega trobentača v celjskem ple- snem orkestru Žabe, Janka Četine. V programu so za zbrane v dvorani, prireditve se je udele- žilo več ljudi kot lani, nastopi- li slepa pianistka Petra Rom, štipendistka Lions kluba Ce- lje, ter Plesni orkester Žabe, Sepetove uspešnice pa so za- peli Oto Pestner, Elda Viler skupaj s hčerko Ano Dežman, Alenka Godec, družina Koz- levčar in Miha Alujevič. Iz- kupiček prireditve, ki jo je ta- ko kot zadnja leta povezoval Mario Galunič, bodo organi- zatorji poklonili slepi Jani Po- valej iz Štor. IS, Foto: GREGOR KATIC Mestinjčani so spodili Cajzeka Za betonarno ne bo lokacijskega dovoljenja - Ali bo prišlo do visoke odškodnine? Podjetje GIC Gradnje iz Ro- gaške Slatine, ki želi zgraditi v industrijski coni v Mestinju betonarno, tega ne bo mo^o storiti. Občmski svet Šmarja pri Jelšah mu na torkovi izred- ni seji ni dal soglasja, potreb- nega za lokacijsko dovoljenje. Od 18 svetnikov (na seji je manjkal le eden) je nasproto- valo izdaji potrdila o usklaje- nosti lokacijske dokumentaci- je za izgradnjo betonarne s prostorskimi izvedbenimi akti 12 svetnikov, 6 pa jih je bilo za. Večina svetnikov je nas- protovala tudi predlaganemu javnemu glasovanju. Šmarski občinski svet se je tako končno odločil o usodi investicije v Mestinju po sko- raj letu dni, ko je od investitor- ja zahteval celostno prostor- sko zasnovo ter študijo preso- je vplivov na okolje. Ta je bila za investitorja ugodna, čeprav so predstavniki občinske uprave v torek omenjali, da ne upošteva sekundarnih vpli- vov, kot so velike količine pra- hu, hrup ter vožnje številnih tovornjakov. Teh se krajani Mestinja najbolj bojijo. Predstavniki občinske upra- ve so se pred torkovim glaso- vanjem zavzeli, da je v vsa- kem primeru nujno prisluhni- ti mnenju številnih Mestinjač- nov, ki jih je načrtovana grad- nja betonarne hudo ogorčila. Med svetniki je bilo zato mo- goče slišati tudi pomislek, ali je volja krajanov zadostni pravni argument. Za primer, če bo podjetje GIC Gradnje (njegov lastnik Ivan Cajzek pravi, da je imelo že nad 70 milijonov stroškov) občino to- žilo za visoko odškodnino, pa so predstavniki občinske uprave dejali, da bo težko us- pelo, saj je dosedanji posto- pek po njihovem mnenju brez pravnih napak. Šmarski svetniki pa so v to- rek obenem sprejeH še eno pomembno odločitev. Zaradi nasprotovanja Mestinjčanov so predvideli za sporno neza- zidano stavbno zemljišče, na katerem očitno ne bo betonar- ne, izdelavo načrta, ki bo na- tančno določil njegovo rabo. Tam naj bi bilo prostora le za okolju prijaznejše storitvene; in obrtne dejavnosti. Sicer pa je mestinjska indu- strijska cona edino tako veliko območje blizu in daleč, ki ga občina kljub vsemu želi ohra- niti za potrebe gospodarskega razvoja ter za delovna mesta za številne nezaposlene. Ob- močje je poleg vsega odlično komunalno opremljeno. BRANE JERANKO Lisice in pajki za pomoč Tistim, ki se veliko vozijo po Sloveniji, zlasti po Ljub- lani, ne zmanjka pohval na fJfun celjskega parkirnega ffda. Da je parkiimi režim v ■flestu dobro zastavljen, da dovolj javnih parkirišč in ^0 parkirnine med najnižji- mi' v državi, zagotavljajo tu- v občinski upravi. Z apri- '"•n pa bo v parkirnem redu ^^elo veljati nekaj novosti. Po besedah občinskega strokovnega sodelavca Iztoka '^'■^njeka so jih zastavili tako, J^bi bilo v mestu še več reda, ^'^rati pa bi čimbolj racionali- ^Tali poslovanje upravljavca J^rkirnih površin ter z iztrž- j"^ parkirnin tudi več zaslu- 31. marca poteče dodatek pajalski pogodbi, ki so jo v J°^'ni podpisali s podjetjem Jostra, glede na dosedanja °§ovarjanja med partnerje- p pa, kot je bilo slišati tudi v ni razlogov, da s tem J°^)etjem ne bi sklenili po- pbe tudi za naslednja 4 leta. Paketa novosti le dve; pajek "Nepravilno parkirana vozi- Poslej namesto h Kidričevi ^ažal v garaže za občinsko ^^^0 (voznike bo to stalo 10 ^^^akov), odlisičenje avto- 'obilov (prej ob 19., poslej ob 16. uri) pa za voznike tudi ne bo več zastonj, saj bodo Usice nadomestili lističi za mandat- no kazen. Eden od temeljnih razlogov, da so v parkirni red v Celju prenovili in dopolnili, je bilo dejstvo, da Kostra mesečno iz pobrane parkirnine ni zmogla zagotavljati dobrih 8 milijo- nov tolarjev za plačilo anuite- te za obročni odkup parkirnih mest v Garažni hiši Glazija. Da so garažna parkirna mesta od- ločno predraga, so menih v občinski upravi in pripravili tudi predlog za razdrtje po- godbe z družbo Posest. Kako bo s tem, tudi po torkovi seji ni nič bolj jasno, saj svetniki predloga niso obravnavali, po zagotovilih župana Bojana Šrota pa se ga bodo lotili apri- la. Dotlej morajo v Celju na- tančno proučiti dejstva, ki go- vorijo v prid in zoper prekini- tvi pogodbe. IS Tretja etapa bo najzalitevnejša Le malokdo se zaveda zahtevnosti del 3. faze rekonstrukcije Mariborske ce- ste, ki naj bi se po načrtih v Celju začela marca prihodnje leto, zaključila pa sep- tembra leta 2002, če bo seveda šlo vse po sreči in med delom ne bo pomem- bnejših arheoloških najdb, ki pa jih je v območju med križiščema s Kidričevo in obvoznico vzhod-zahod ter Levstikovo ulico pričakovati. S sprejetjem odloka o lokacijskem na- črtu za rekonstrukcijo Mariborske v 3. fazi, ki so ga v torek mestni svetniki sprejeli po hitrem postopku, se nadaljuje priprava projektov in dokumentacije. Eden najtrših orehov, ki ga bodo morali v Celju skupaj z Darsom kot investitorjem streti v kar najkrajšem roku, je zdaj odlo- čitev za obvozno cesto, ki bo vsaj poldru- go leto reševala prometne zagate med prenovo ene najprometnejših mestnih cest. Do sredine aprila bo izdelana študi- ja o porazdelitvi prometa ob zapori tega dela Mariborske, ki bo obema partnerje- ma pomagala pri odločanju. Sicer pa je zaenkrat položaj takšen, da se v Darsu zavzemajo za obvoz po Vrunčevi (s pre- bojem preko obvoznice) ali po daljši Te- harski cesti, v Celju pa menijo, da bi bila najprimernejša gradnja nove obvozne ce- ste preko območja starih cinkarniških hald, ki je sicer precej dražja, a bi tudi kasneje mesto lahko razbremenjevala tranzita.______________ Skupna vrednost* rekonstrukcij skih del na Mariborski, ki so vključena v nacionalni program izgradnje avtocest- nega omrežja,*je približno 3,5 milijarde tolarjev, od tega pa na Dars odpade 2,5 milijarde, na Slovenske železnice in Mestno občino Celje, ki je dolžna poskr- beti za menjavo dotrajanih instalacijskih vodov in ureditev območja ob prometni- ci, pa milijardo tolarjev. Tretja faza re- konstrukcije bo tudi finančno najzah- tevnejša, saj bo vredna kar 1,7 milijarde tolarjev. Celje mora v proračunu za pri- hodnje leto za dela zagotoviti dobrih 310, Slovenske železnice pa 150 milijo- nov tolarjev. .,^1 STAMEJda 6 GOSPODARSTVO V Timu bodo odpuščali Natančno število trajno presežnih delavcev bo v laški tovarni znano čez dva meseca - Stroški dela previsoki, dobiček prenizek v laškem Timu, kjer so le- tos prevzeli vodenje družbe predstavniki večinskih last- nikov, to je ljubljanskih fi- nančnih družb Arkada in Ak- tiva Group, so pričeli z ugo- tavljanjem in reševanjem trajno presežnih delavcev. Natančno število bo znano najkasneje v dveh mesecih, ukrep pa je del širšega pro- jekta prestrukturiranja, s ka- terim želi novo vodstvo pri- praviti podjetje na večjo kon- kurenco in doseči še boljše poslovne rezultate. »Sedanje ocene vodstva družbe kažejo, da bo v Timu treba bistveno znižati število zaposlenih, predvsem v režiji, kjer dela trenutno kar 65 od- stotkov vseh zaposlenih,« po- jasnjuje glavni direktor Gre- gor Tratnik, ki je bil pred pri- hodom v Laško zaposlen v slovenski izpostavi multina- cionalke Buli Computers. Z ukrepom so bili seznanjeni tu- di predstavniki sindikata in člani sveta delavcev. Vodilni v Timu poudarjajo, da bodo vsi postopki potekali v skladu z zakoni in veljavno kolektivno pogodbo, že sedaj pa s preraz- poreditvami znotraj podjetja ter z iskanjem zaposlitev pri drugih delodajalcih in s po- močjo pri samozaposlovanju poskušajo zagotoviti delo kar največjemu številu delavcev. Novo vodstvo utemeljuje prestrukturiranje podjetja z resnim upadanjem tržnih de- ležev in s tem povezanimi preskromnimi poslovnimi re- zultati. V zadnjih treh letih sta se znižala tako celotni obseg prodaje kot dobiček. Le-ta je leta 1997 znašal okrog 183 milijonov tolarjev, leto kasne- je je padel na 160 milijonov, lani ga je bilo le še za 132 milijonov tolarjev. V podjetju pada tudi prihodek na zapo- slenega, ki je trenutno le 7,6 milijona tolarjev, pri konku- renčnih podjetjih pa znaša od 11 do 29 milijonov tolarjev. Previsoki so stroški dela, ki jih želi novo vodstvo še letos znižati s sedanjih 28 na 25 odstotkov celotne realizacije, sčasoma pa na petino, kar bo še vedno precej več kot pri njihovih največjih konkuren- tih. Poslovanje Tirna, ki 85 od- stotkov izdelkov proda do- ma, je v veliki meri odvisno od gibanja cen nafte na sve- tovnem trgu, ki naj bi v pri- hodnje še naraščale. »Prav za- to,« pravi Gregor Tratnik, »je potrebno podjetje prestruk- turirati. Naša osrednja dejav- nost bo tudi v prihodnje proi- zvodnja izolacij na osnovi su- rove nafte, vendar želimo us- tvariti podjetje, ki bo imelo agresivno prodajno politiko, ki bo prepoznavno na trgu in ki se bo sposobno hitro prila- goditi tržnim potrebam. Le tako lahko pričakujemo sta- bilno gospodarjenje in s tem povezane primerne delovne in socialne pogoje za zaposle- ne.« «■■■■■■■ JANJA INTIHAR Sindikati so za prehodno obdobje Zaradi odločitve Združe- nja bank Slovenije, da banke ne bodo več jamčile za izda- ne čeke, so zaskrbljeni tudi v sindikatu delavcev trgovi- ne. Menijo, da se bo s tem prodaja v trgovinah s tekstil- nim in tehničnim blagom občutno zmanjšala. Mnoge trgovine, pravijo v sindikatu, ne bodo več dono- sno poslovale, kar bodo na svojih plečih najbolj občutili delavci, ki imajo že sedaj ze- lo nizke plače, povečalo pa se bo tudi število brezposel- nih. V sindikatu so prepriča- ni, da za takšen ukrep niso krive trgovske družbe, zato bi bilo bolj pravično, če bi banke ali kdo drug raje us- trezno ukrepal proti tistim, ki so plačevanje s čeki zlo- rabljali. Nerazumljivo jim je tudi, da bo zaradi zelo nizke- ga števila domnevnih kršite- ljev poslovanja s čeki posle- dice nosila večina potrošni- kov. Ker se bo najbrž povečal obseg nakupovanja s plačil- nimi karticami, bo to zaradi obračunavanja provizij še dodatno obremenilo trgov- ska podjetja. Sindikat zato predlaga, naj Združenje bank Slovenije določi šestmesečno prehod- no obdobje, v tem času pa namesto predlaganih ukre- pov poišče bolj ustrezno re- šitev. JI Nagrada za zvestobo Kot je znano, je Slovenska oglaševalska zbornica za og- laševalca leta 2000 izbrala Pi- vovarno Laško, ki ji je kljub omejeni zakonodaji uspelo zgraditi trdno zavezo privrže- nosti blagovni znamki, poleg tega pa učinkovito oglašuje tudi preko sponzoriranja športa in kulture. »Oglaševalska strategija Pi- vovarne Laško je premišljena in dosledna, sama izvedba pa tako po kreativnosti kot podo- bi zelo prepoznavna,« je pove- dal direktor družbe Tone TUrnšek. »Lani smo učinkovito prepletu številna področja in zvrsti oglaševanja, z akcijo, ki se veže na siceršnje sporočilo za ljubitelje Laškega >Zvestoba do roba<, pa. smo domiselno presegli zakonske omejitve og- laševanja alkoholnih pijač in uspeli ujeti osnovno sporočilo našemu potrošniku. Osnovne akcije je dopolnjevalo nekaj ak- cij za nove izdelke, predvsem za vodo Odo in za novo vrsto piva Netopir.« Celotno delo na področju oglaševanja opravlja za pivo- varno agencija Studio Zodiak, ki že vrsto let skrbi tudi za vidno podobo njenih izdel- kov in promocijskega mate- riala. Lani so v Laškem pora- bili za vse svoje marketinške aktivnosti nekaj manj kot 9 odstotkov celotnih prihod- kov, ki so znašali blizu 15,8 milijarde tolarjev. Največji, 60-odstotni delež, so nameni- li za pospeševanje prodaje, 18 odstotkov za sponzoriranje, 22 odstotkov pa za oglaševa- nje. »S tako zastavljeno marke- tinško strategijo je bila Pivovar- na Laško stalno navzoča v slo- venskem medijskem prostoru, kar je dopolnjevala tudi vidna sponzorska udeležba pri po- membnih športnih klubih in vrhunskih kulturnih ustano- vah,« je povedal Tone Turnšek in poudaril, da sta poleg stro- kovnega marketinškega dela ugled in prepoznavnost bla- govne znamke Laško pred- vsem rezultat kakovosti samih izdelkov.« JI, Foto: GK Nagrado za oglaševalca leta je na zaključku devetega SOF v Portorožu v imenu Pivovarne Laško prevzel član uprave Gorazd Šetina. GOSPODARSTVO zlatarna še buri duhove gjvši delavci že od lanskega novembra čakajo na pojasnila stečajnega upravitelja - Kdaj bo končan tudi postopek zoper steč(|no maso? j^jedtem ko na novo registrirana vužba Zlatarna Celje spet uspešno psvaja slovenski trg, se mnogi bivši delavci še vedno ne morejo sprijazniti ^ usodo, ki je doletela njih in nekoč (y5peŠno podjetje. Zlasti jih zanima, ^akaj stečajni postopek po dveh letih j„pol še vedno ni zaključen in koliko denarja je bilo dobljenega s prodajo gjvši sindikalni vodja Friderik Kralj je novembra lani stečajnemu upravitelju 2iatku Hohnjecu poslal pismo, v katerem v imenu delavcev nanizal vrsto vpra- L[ij, na katera pa, kot pravi, še do danes ni dobil odgovorov. Bivše delavce zani- ma, koliko denarja je bilo že pridobljene- ga s prodajo premoženja Zlatarne Celje, kakšni so bili pogoji pri prodaji in kaj je s sredstvi, ki jih je imelo podjetje naloženo v nekaterih republikah bivše Jugoslavije. Tu mislijo predvsem na podjetje v Make- doniji in na prodajalno v Sarajevu. Spra- šujejo tudi, ali je res, da so pri prodaji premičnin imeli prednost le izbranci, in da so posamezne predmete prodajali po najnižji ceni, čeprav bi lahko z licitacijo dosegli višji izkupiček. Delavce, ki so lani dobili del svojih terjatev, tudi zanima, kaj jim je sploh bilo izplačano in kolikšne delež vseh terjatev predstavlja izplačani znesek, še vedno pa bi radi dobili odgovor tudi na vprašanje, zakaj v zlatarni, kljub uvedbi stečaja, niso takoj nadaljevali s proizvodnjo. V mnogih drugih podjetjih so namreč na takšen način ohranili veliko delovnih mest. »Po uHcah krožijo različne govorice, kar pa glede na to, da delavci ves čas stečajnega postopka ne moremo priti do pravih informacij, niti ne čudi,« pravi Friderik Kralj. »Če bi nas o vsem pravoča- sno in točno obveščali, bi gotovo pregnali naš dvom v pravilnost postopka. Veliko je namreč indicev, ki kažejo na to, da stečaj ni v celoti potekal tako, kot bi lahko oziroma bi moral.« ■HHMHMMMMMM JANJA INTIiiAR S planin v terme Pomlad tudi v kulinarični ponudln^ ; Na Rogli je kljub koledar- ski pomladi še zima, so zado- voljni tako turistični delavci llnior Turizma kot smučarji. Danes (v četrtek) je na Rogli 117, dan smučarske sezone. V Unior Turizmu smučarjem vsako leto zagotovijo naj- manj 100 smučarskih dni in to^evilko navadno presežejo —I za več kot polovico. Tako je lani smučarska se- zona trajala kar 156 dni in tudi letošnja bo, kot kaže, zelo dol- ga, saj bo predvidoma trajala 1 vse do velike noči. Po lanskih velikih nalož- bah v smučarske naprave in gostinske zmogljivosti tudi na smučiščih, delavci Unior Turizma letos ne načrtujejo tako visokih naložb, pravi di- rektor Unior Turizma Maks Brečko. Lani so v razvoj tu- rizma vložili 1,17 milijarde tolarjev, ustvarili so za 2 mi- lijardi 400 milijonov prihod- ka in 250 milijonov dobička. Od tega je tudi država dobila svoj delež. Od prometnega davka in davka na dodano vrednost so iz Unior Turizma odvedli 175 milijonov tolar- iev. Lani so tudi v Termah Zre- če uspeli dvigniti kakovost storitev in bivanja gostov na raven »štirih zvezdic«, kar po- meni, da uresničujejo vse po- goje kategorizacije hotelov. Število nočitev so lani pove- čali za pol odstotka, kljub te- mu, da so imeli zaradi grad- nje hotela Dobrava 60 dni iz- pada. Vseh gostov so našteli za 5 odstotkov več kot leto poprej, pri čemer so ugotovi- li, da se na ta račun krajšajo dnevi bivanja. In kar se zdi še posebej pomembno, tako za Roglo kot Terme Zreče, poudarja Maks Brečko, so uspeli po- večati strokovnost zaposle- nih v turizmu, kjer je bilo lani zaposlenih 327 delav- cev, pa še 114 sezonskih. leto poprej pa je bilo v Unior Turizmu zaposlenih 322 de- lavcev. Predvsem je pomem- bno, da se z boljšimi pogoji dela zaposlenih produktiv- nost povečuje s tremi od-- stotki letno. Pomemben delež pri razvo-, ju turizma ima tudi zasebna- pobuda ljudi, ki žive in us- i tvarjajo na tem področju, kar delavci Unior Turizma spod- bujajo na različne načine, pa naj gre za gradnjo novih turi- stičnih zmogljivosti, kot je to na primer pred kratkim odprt garni hotel MAK s 40 postelja- mi, turistični objekt Težak ali hotel Smogavc, ki bo imel 60 postelj in ga bodo odprli ma- ja. Niz presenečenj pripravlja- jo v Unior-Turizmu tudi v po- letni sezoni. Ta teden se pred- stavljajo tudi na sejmu Alpe Adria s prvomajskimi počitni- cami v obeh centrih in kratki- mi družinskimi počitnicami v poletni sezoni »s planin v ter- me«. MATEJA PODJED ^^^•'atna pobuda pomeni kakovost storitev in ponudbe, pa če Se f."'^/ samo za regrat, ki ga domačini nabirajo na bližnjih, t^^^^^}^ pobočjih. V kulinariki so na primer zadnji mesec ^..^{i pravi »regratov bum«, okusne pojedine na sto in en ^uh^ ^^^^ hkrati, za kar imajo zaslugo domiselni ^OqT^^' ^ spodbudo Marije Vrečer-Deu, vodje hotela Dobrava j^^^.' se zavzema za prehrano in recepte iz »babičine "Ve« in za sklenjeno reprodukcijsko verigo tudi pri odku- pa dobrin s kmetijskega območja zreškega Pohorja. Četrt stoletja ^ Gorenja Austria | Delavci Gorenjeve hčerinske družbe Gorenje Austria so konec minulega tedna skupaj z vodstvom svojega matič- nega podjetja s priložnostno slovesnostjo zaznamovali 25- letnico uspešnega poslovanja. Direktor dunajske družbe mag. Ciril Paluc je predstavil razvojno pot, dosežene poslovne rezultate ter strategijo nadaljnjega razvoja. Gorenje iz Velenja se je razmeroma zgodaj usmerilo na zahtevna zahodna tržišča, zato je že leta 1975 ustanovilo na Dunaju podjetje Gorenje Austria Handelsgesellschaft mbH. Sprva je bilo zaposlenih le trinajst ljudi, danes jih je 138, na leto pa ustvarijo za okrog milijardo šilingov prometa. Gore- nje ima na Dunaju centralna skladišča, razstavni prostor, servis in trgovsko operativo. k družbi sodijo še servisne enote v Celovcu, Innsbrucku, Linzu in Gradcu ter tovarna kuhinjskega pohištva v Freistadtu, kjer je zaposlenih okrog 80 ljudi. Pri prodaji bele tehnike ima Gorenje na avstrijskem trgu 10-odstotni delež. Največ prodajo plinskih in električnih štedilnikov, kjer je delež 24 - oziroma 18 - odstotni, pri zamrzovalnih aparatih pa znaša trenutno njihov tržni delež 12 odstotkov. JI Sodelovanje med premogovniki V velenjskem premogovniku so se prejšnji petek mudili vodilni predstavniki sektorja za premogovništvo srbskega elek- trogospodarstva in med obiskom primerjali strategije moderni- zacije odkopavanja. Velenjski strokovnjaki jim bodo pomagali pri izdelavi projektov za dvig produktivnosti, varstva pri delu in mehaniziranosti v srbskih premogovnikih, kjer so razmere zelo slabe, saj v premogovništvo niso vlagali več let. KL Vrednostni papirji delnišicih družb KULTURA Skulplure 99 Danes, v četrtek, ob 19. uri bo v Galeriji sodobne umetnosti Celje otvoritev razstave akademske kipar- ke Nace Rojnik. Projekt Skulpture 99 je nastal za Galerijo likovnih umetno- sti Slovenj Gradec. Na og- led bo do 30. aprila. Kiparka Naca Rojnik, di- plomantka Akademije za li- kovno umetnost v Ljubljani, si je svoj življenjski in delov- ni prostor izbrala v odmak- njenem okolju, na Graški gori pri Slovenj Gradcu. Nje- na osebna navezanost na domačijsko okolje pa nika- kor ne pomeni izoliranosti, saj Naca vseljuje v svoje de- lovno okolje nove kiparske prakse in vedno znova opla- ja svojo umetniško izraz- nost z izzivi, kot so prostor, telo in površina. S. K. Razstavljali polzelski likovniki v mali dvorani kulturnega doma na Polzeli je bila minu- li teden odprta razstava del 12 likovnikov, članov likovne sekcije Kulturno umetniške- ga društva Polzela. Enaindvajset likovnih del v raznih tehnikah so razstavljali Judita Cukjati, Srečko Feržan, Marko Fužir, Julijana Juhart, Kristina Kočevar, Anja Maček Ključar, Tadeja Ogris, Mateja in Irena Pevnik, Anton Šala- mon, Anica Tamše in Savina Vybihal. T T Ljubezen pod razpelom Gornjegrajsko kulturno društvo letos praznuje 120- letnico delovanja, bogatega predvsem po amaterski gle- dališki tradiciji. Znotraj društva deluje Ama- tersko gledališče gornjegraj- sko, ki je minuli teden pre- mierno predstavilo dramo Edija Mavriča-Savinjčana z naslovom Ljubezen pod raz- pelom. Gre za Edijev odrski prvenec, za zgodbo o prepo- vedani ljubezni, nazadnjaš- kem pojmovanju življenja in tragičnih človeških usodah. V navidezno idiličnem po- deželskem okolju hribovske vasice Podsmrečje se vname iskrena, brezmadežna ljube- zen med Stano (Helena Mo- čivnik) in Tinetom (Jani Ugov- šek), s preteklostjo neobreme- njenima potomcema sosed- njih kmetij. Že od vsega začet- ka je jasno, da je njuna ljube- zen obsojena na propad, saj ji z vso odločnostjo nasprotuje stari Visočnik (Jože Remšak ml.), Tinetov oče. Menda za- radi velike razlike med eko- nomskim položajem ene in druge kmetije, v bistvu pa za- radi tega, ker nikoli ni mogel preboleti, da ga je v mladih letih zavrnila Stanina mati. Kasneje se izkaže, da je prav Visočnik najbolj tragična figu- ra celotne zgodbe, toda še pred tem v vrtinec svoje za- slepljenosti potegne ljudi okrog sebe, ki jih ima pravza- prav rad, a mu gruntarska na- dutost in nazadnjaško pojmo- vanje življenja onemogočata. da bi upošteval njihove želje in voljo. Igro je režiral avtor sam, na odru kulturnega doma pa so se poleg že omenjenih pred- stavili še Stane Rojten, Tatjana Bezovšek, Viktor Kovač, Na- stasja Kotnik, Anica Kolar, Klementina Veršnik in Erika Podbrežnik. Gledališko delo je z veseljem pozdravilo veli- ko število ljubiteljev gornje- grajskih gledališčnikov, saj je avtor ostal zvest kmečki tradi- ciji, izročilu kraja in časom, ko se je na zemlji trdo garalo in človek ni bil nič v primerjavi z zemljo in zakrknjeno naravo samorastnikov. JOŽE MIKLAVC ZAPISOVANJA Ko sošolci sregovorijo Kaj se zgodi, če se skupina odraslih ljudi organizirano snide po skorajda dvajsetih le- tih? No ja, osemnajstih letih. Ne vem! Spomnil sem se fil- ma, v katerem se dva ljubim- ca, oba srečno poročena, vsak s svojim družinskim zaledjem, vsak s svojim načinom življe- nja, dogovorita, da se bosta vsako leto ob natančno istem dnevu in v istem hotelu, celo v isti hotelski sobi, ponovno sre- čala. In tega se definitivno dr- žita. Spoštujeta pravila igre, ki sta si jih zadala. Določila. Podobno je z našimi sreča- nji. Ko se zbere skupina sošol- cev, ki se ni videla skorajda dvajset let, veljajo posebna pravila. Ki jih morajo vsi sku- paj spoštovati, da se srečanje ne izrodi. In tisti, ki teh pravil ne spoštuje, ki se jih ni sposo- ben držati, se sam izloči. Vr- nitve takorekoč ni večf Ker popravnih izpitov ni. Ker so srečanja tako zelo redka, daje napake nemogoče popraviti. Naj čas še tako zelo celi rane, v tem primeru čas ni nikakr- šen zdravnik. Kvečjemu raz- sodnik. Ja, sodnik, ki deli ru- mene in rdeče kartone. Sod- nik, ki hkrati toži in sodi. In ki ne odpušča. Kaj hočem po- vedati? Gotovo se je že vsak od nas kdaj udeležil kakšnega sreča- nja s sošolci iz osnovne šole, iz srednješolskih klopi. In več- krat ko se je teh srečanj udele- žil, bolj pogosta ko so bila, vedno manj ljudi je na ta ista srečanja prihajalo. Pravila igre, ki veljajo na takih sreča- njih, so za nekatere pač pretež- ka. So breme, ki ga ne more vsak vzdržati. Saj ni nič tako zelo zapletenega, tako težke- ga, le s sošolci se je zares težko srečati. Ker pred njimi ne mo- reš blefirati. Ker si za njih še vedno tisti barabin, ki je sošol- cu nalašč narobe prišepetaval, ker si za njih še vedno član vrtnarskega krožka, ker si za njih še vedno predsednik raz- Piše: TADEJ ČATER reda, ker si za njih še vec deklica z obilnim oprsjem, ga je treba nujno otipati. ] veriti, če je še vedno tako i sto in tako obilno. Ker si njih še vedno molčeča dekli Ker si za njih še vedno p krocker, upornik, očalarček je znal na pamet use partiz ske ofenzive, kije poznal ši lo padlih partizanov pri al reševanja ranjencev na H tvi. Ker si za njih še vedno i kakršen si bil. Pa čeprai vmes minilo'osemnajst let, kot tak moraš pred njimi t nastopiti. Ker te takšnega i najo. Če si že zdavnaj razt s tistimi ofenzivami, če s\ pred leti odvrgel tista del očala, jih moraš za takšna čanja nujno nadeti. Če si s punkrockerja prelevil vjapi modri srajci in rumeni krt ti, moraš ponovno nadeti gan in ponosen suknjič, i vbosti nekaj značk in vam nih sponk. Nujno! Ne zai drugih, marveč zaradi si Vsi odkloni in vse spremei so nezaželene. So sprejemi le v malih dozicah. Tisti, k trudi dokazovati svojo drui nost, ki se trudi izstopati obsojen na izločitev. Na eli nacijo. Kar pomeni, da so srečo z osnovnošolci plodna in nimiva le v primeru, če organizirana le na vsakih kaj let. Resnično življenje takšnih srečanjih nima ka kati. Je tujek, ki ga je tr pustiti skupaj z mobilnim lefonom v avtu na parkin pred gostilno, v kateri ste menjeni. In če mene vprašate, je t tudi prav. Je to ves smisel srečanj. Ponovno podoži vse tiste ure in dneve, ki ' jih skupaj prebili kot malh ci, ki so korakali naravno življenje. Ki se jim še san ni, kaj jih čaka v prihodnc Hočete dokaz? Hmmm! Na srečanjih se pogovarjate glavnem s tistimi, s katei ste se pogovarjali in družil v osnovni šoli. S katerimi doživeli največ skupnega, sno, gre zgolj za podoživli(- skupnih zgodb. In kako bi podoživljah s tistimi, ki zgodb ne poznajo? Je nemi- če! In brez vsakega smisla! če hočete, dolgočasno kol dolgočasne zgodbe iz voja. ga življenja za vse tiste, ki zgodb niso okusih. Ergo; čanje osnovnošolcev po os najstih letih je srečanje ti skupine ljudi, ki jo družip klost, ki jo skupaj držijo zi be iz preteklosti. In bolj kc ta preteklost podobna seda sti, uspešnejše je to sreča Še več; ravno zaradi tega i' jo taka in podobna sreto svoj čar Zato se jih z vesel udeležujemo. Ave, Triuphator! Sinoči, v sredo, so v občasnih razstavnih prostorih Muzeja novejše zgodovine Celje odprli razstavo 100 let Leona Štuklja - Ave, Triuphator! Gostujočo razstavo Dolenjskega muzeja iz Novega mesta, posvečeno lani umrlemu velikemu olimpioniku Leonu Štu- klju, je dopoldne podrobneje predstavil avtor razstave in kataloga Zdenko Picelj. IS Čarobnost trenutkov v knjižnici v Petrovčah bodo danes, v četrtek, 23. marca, ob 17.30 odprli razstavo fotografij Tanje Predan-Knez. Ob odprtju bodo predstavili tudi novo razglednico Petrovč, sicer pa bo razstava fotografij na ogled v petek in soboto med 10. in 12. ter 16. in 18. uro; v nedeljo pa bo knjižnica odprta med 10. in 12. uro. US Življenje v Celju in s Celjem v Muzeju novejše zgodovi- ne Celje bodo v torek, 28. marca ob 18. uri, slovesno odprli stalno razstavo Živeti v Celju, podrobnejše podatke o postavitvi, vključno s pri- kazom dela v obrtnih delav- nicah ter oživitvijo Ulice obrtnikov, pa za javnost pri- pravljajo že jutri. Stalna muzejska postavitev je zasnovana kot mozaik živ- ljenja treh generacij Celjanov, nekakšen dnevniški pregled kronologije in bivanjskega utripa ljudi knežjega mesta. V prvem nadstropju bodo v os- predju muzejski predmeti, združeni v posamezne sklope, ki ilustrirajo izbrane segmen- te mestne zgodovine ter do- polnjujejo dnevniške zapiske Celjanov treh generacij. V dru- gem nadstropju pa stalno raz- stavo dopolnjujejo z življe- njem, saj bodo obiskovalci lahko podoživeli preteklost v ambientalni postavitvi Ulice obrtnikov, posameznih obrt- nih lokalov, tržnice ter meš- čanskega stanovanja. Kot je za razstave v Muzeju novejše zgodovine Celje posta- lo že običajno, bo tudi stalno postavitev Živeti v Celju spremljal pester program pe- dagoških aktivnosti. Mednje sodijo obrtne delavnice, razgo- vori, predavanja in srečanja v takoimenovani Županovi sobi, za obiskovalce razstave pa bo- sta seveda odprti tudi muzej- ska kavarna in trgovine. IS Slovenija na vojaškem zemljevidu v Levstikovi sobi Osrednje knjižnice Celje bodo nocoj, v četrtek ob 18. uri, predstavili faksimilirano izdajo knjige Slovenija na vojaškem zemlje- vidu v letih 1763 do 1787, ki je izšla kot 5. zvezek zbirke Kar- te. Delo, ki sta ga pred kratkim izdala Znanstveno raziskoval- ni center SAZU in Arhiv Re- publike Slovenije, bo predsta- vil vodja projekta in avtor dr. Vincenc Rajšp. IS Razstavljajo ljubiteljske likovne ustvarjalke v Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 1. aprila odprta razstava likovnih del ljubiteljskih likovnih ustvarjalk Spodnje Savinjske doline. Likovna dela v raznih tehnikah razstavljajo Nevenka Andolšek, Nuša Božiček, Judita Cukjati, Julijana Juhart, Janja Ključar - Maček, Irena Pevnik, Breda Tekavc, Savina Vybihal in Marta Vošnjak (na fotografiji v prvi vrsti). Na otvoritvi je o razstavljenih delih in ustvarjalkah govorila likovna kntičarka Marlen Premšak, v kulturnem programu pa je nastopil citrar Marjan Marinšek. Razstava bo odprta vsak dan, razen nedelje, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. T. TAVČAR KULTURA Knjiga o j^ovneku in Žovnešicih Kulturno zgodovinsko ,.y§tvo Žovnek-Braslovče e pripravlja na izdajo ^ jjge o Žovneku in Žov- eških. Društvo bo nasto- Jjlo kot založnik, priho- Lk p3 bodo uporabili za .rejanje grajskih ruševin. 2a izdajo knjige so se od- lodli. ker število obiskoval- cev gradu Žovnek hitro na- taš^a. vzporedno s tem pa j^ji zanimanje za zgodo- ^.j^sko gradivo o gradu. Za- tega so se na seji uprav- nega odbora odločili, da bo- jo na gradu Žovnek uvedli (ježuranje članov društva, l^ibodo obiskovalcem dajali osnovne informacije o gra- du. Kot je povedal predsed- nik društva Franc Kralj, je uspešno nadaljevanje ob- nove tega pomembnega zgodovinskega objekta tre- nutno najvažnejša naloga napeljava elektrike. To bo- do napravili v tem mesecu, saj imajo pridobljeno vso potrebno dokumentacijo in velik del sredstev od 3,5 mi- lijona tolarjev, kolikor zna- Japredračun. Računajo tudi na pomoč občine Braslovče, Id bo, po zaključku delitve- ne bilance nekdanje občine Žalec, lastnik gradu Žov- nek. T TAVČAR Lutke rudarjev V evropski konkurenci Muzej premogovništva Slovenije bo kandidiral na izboru za evropski muzej leta V opuščenem delu jame Skale so julija lani odprli Muzej premogovništva Slo- venije in doslej si je atraktiv- na prizorišča, ki so kakšnih 180 metrov pod zemljo, ogle- dalo že več kot petnajst tisoč obiskovalcev. V muzeju, ki ima precejšen pomen pri ohranjanju tehnične kultur- ne dediščine, so se odločili, da bodo kandidirali na pre- stižnem izboru za evropski muzej leta 2000 v kategoriji tehničnih muzejev. Obisk evropske komisije pričakujejo predvidoma v ma- ju in takrat bodo strokovnjaki muzej ocenili tako z vidika vpetosti v družbeno okolje kot z vidika ponudbe, ki so je deležni obiskovalci. Predsta- vitev premogovništva je pri- pravljena v najsodobnejši multimedijski tehniki. Obi- skovalce še posebej prepričajo lutke rudarjev, ki prikazujejo tipična rudarska opravila in življenje v globočinah, prizo- rišča kot celota pa dajejo vpo- gled v razvoj rudarstva od za- četkov do danes. V Muzeju premogovništva Slovenije načrtujejo do priho- da komisije več novosti. Vse je že nared, da si bodo lahko vsaj 85 odstotkov vseh prizorišč ogledali tudi invalidi na vozič- kih. Tehnična pot je urejena, a pridobiti morajo še vsa po- trebna dovoljenja. Prav tako bo kmalu izšlo muzejsko in- formativno gradivo v Brailleo- vi pisavi. Pomembna je tudi odločitev, da bodo muzejsko zbirko slovenskega premo- govništva, ki je doslej domo- vala na velenjskem gradu, pre- mestili v okolje starega jaška in zbirko postavili na ogled v beli garderobi. Poleg tega bo- do uredili tipično rudarsko stanovanje, v kakršnem so ru- darji z družinami živeli v za- četku 20. stoletja. V Sloveniji imamo tri pod- zemne rudarske muzeje, ve- lenjskega, mežiškega in idrij- skega. Zaradi možnosti boljše promocije so se vodstva vseh treh muzejev dogovorila za sodelovanje, ki ga želijo nad- graditi s tehnično transverza- lo. Z njo bi povezali kraje ozi- roma ustanove, ki ohranjajo spomenike tehnične kulture, tudi nekatere železarne in hi- droelektrarne. Muzej premo- govništva Slovenije sodeluje na področju izmenjave skupin obiskovalcev tudi z rudarskim muzejem v Bad Bleibergu na avstrijskem Koroškem. KSENIJA LEKIČ Muzejski prizor pod zemljo. Rudarski nadzornik pri pisanja dnevnega poročila. ^ Lectovo srce za matere Mlade plesalke Plesnega foruma Celje so se že pred [iiasom lotile raziskovanja slovenskega ljudskega izro- čila, slednje pa jim je služilo kot izhodišče in motivacija za samostojne plesne kreaci- je, ki jih bodo, zaokrožene v plesno predstavo Lectovo sr- ce, javnosti prvič predstavile v soboto, 25. marca ob 11. iri, v Kovinotehninem Pro- dajnem centru na Hudinji. Večinoma avtorske koreo- Srafije pod režijskim in men- torskim vodstvom Goge Stefa- "ovič Erjavec, ki je poskrbela tudi za vizualno podobo pred- stave ter izbor glasbe, bodo v Lectovem srcu plesale Katja Kitanovski, Taja Naraks, Ana Štefanec, Gea Erjavec, Ana Stamejčič, Aja Zupanec, Nuša Pristovšek, Sabrina Že- leznik, Daša Kavka, Tajana Stres, Urška Vrenko in Maru- ša Pozvek. Sobotni nastop bo- do mlade plesalke, skupaj s Kovinotehno, podarile vsem obiskovalkam prodajnega centra, premierno pa se bodo predstavile na odru dvorane Foruma. IS GUTENBERGOVA GALAKSIJA Knjižnična videotelca Pred časom smo v tej rubri- pisali o glasbenih zgoščen- •^^h in digitalnih knjigah, ki so na voljo v Vaši knjižnici, ^^ključimo torej ekskurz po J^tipičnem knjižničnem gra- '^^ s ponudbo videokaset v ^^^h oddelkih Osrednje knjiž- nice Celje. trenutno vam je na voljo ''^^1^630 naslovov (izvodov je l^veda več), do katerih pride-' ^Preprosto na ta način, da v *^lni bazi OPAC pod ključ- j° besedo odtipkate videoka- f'^' Če boste iskali risanke ' otroške filme, boste žal da so kljub več iz- ^J^OTi posameznega naslova '^3jno izposojene. Starši so ^^iTireč že zdavnaj ugotovili, ^ /knjižnica ponuja kvalitet- l^^t^e in manj agresivne filme 1^^'J^ne ali igrane) za otroke ,^ običajne videoteke, pa še f^osoja je neprimerno cenej- ša, zato je te vr- ste roba nepre- stano v obtoku, kar je seveda edino smiselno. Kot rečeno, boste med po--, nudbo našli največ naslovov i za otroke in šolarje, od vzgoj-i noizobraževalnih do zabav- nih vsebin. Moderni čas je pač mnogo bolj naklonjen sliki in podobi kakor besedi, zato so' mnoge izobraževalne vsebi- ne, od naravoslovnih do druž- boslovnih, prikazane nazor- neje v vizualni podobi. Odrasli bralci, no, pravzaprav gledalci, lahko izbirajo med kvalitetnejšimi igranimi filmi predvsem novejše holivudske proizvodnje, najde se dober du- cat slovenske filmske klasike pa tudi nekaj dokumentamo-igra- nih filmov različnih vsebin. Poudariti je potrebno, da knjižnica ni klasična videote- ka in da je zavezana ponuditi kvalitetnejše videotečne izdel- ke (vsebinsko in tehnično), zaradi tega ima na zalogi manj naslovov, je pa izposoja ugod- nejša (en teden z možnostjo podaljšave) in zanjo ne plača- te razen vsakoletne članarine nobenega dodatnega sita. Kot vse druge zbirke v knjižnici se tudi videotečna sproti dopol- njuje in širi, kar je zaenkrat sicer v največji meri odvisno od ponudnikov tovrstnega gradiva na trgu, želja knjižni- ce pa je, da bi enkrat ustvarila širok fond žlahtne filmske kla- sike, ki ne bi služila le gleda- nju filmov za zabavo, ampak za plemenitenje osebnega okusa in za seznanjanje s film- sko zgodovino. Tako vedenje pa je konec koncev že sestavni del splošne izobrazbe, ali na- čitanosti, če hočete. Bibelj Hotenja na knjižniii poiicali Prejšnji mesec so izšla Ho- tenja, zbirka literarnih del ustvarjalcev Šaleške doline. Izdajatelj, Šaleško literarno društvo, je v trinajsto knjiži- co knjižico uvrstil dela šest- najstih avtorjev. Na predstavitvi v Velenju so dobili priložnost predstavitve pesmi in proznih del tudi av- torji. V letošnjih Hotenjih ob- javljajo Peter Svetina, Matjaž Šalej, Jerica Lebar, Vlado Ska- le, Ivo Stropnik, Josip Bačič, Helena Kolar, Stojan Špegel, Maja Rezman, Vinko Šmajs, Ramiz Velagič, Marjan Kuko- vec, Željko Perovič, Peter Rez- man, Petra Gostečnikin Miloj- ka Komprej. Oblikovanje in naslovnica sta delo Stojana Špegla, uredniški odbor pa obljublja, da bodo Hotenja po nekaj letni prekinitvi v bodoče .r^dftQ tžli^dia.-.. ■ . M. K. PRIREDITVE GLEDALIŠČE SLG: Alisa, Alica - 23. 3. ob 20. uri, na Odrupododrom, za abonma in izven in 29. 3. ob 20. uri, na Odrupododroin, zaključena predstava; Jošt in Jaka-27. 3. ob 10.45 in 15. uri zaključeni predstavi ter 28. 3. ob 10.30 in 12. uri zaključeni predstavi. Dom n. slovenskega tabo- ra Žalec 23.3. ob 19.30 kome- dija Mož, ki si ne upa, amater- skega gledališča Vrba; 28. 3. ob 19.30 komedija CAVAres, CABArei, Zijah A. Sokolovič. Kulturni dom Šentjur 24. 3. ob 19. uri komedija Poročil se bom s svojo ženo, v izvedbi dramske skupine KD Zarja iz Šentvida. Kulturni dom Ponikva 26. 3. ob 16. uri gledališka igra Leta nič, en dan po tem, v izvedbi Ljubiteljskega gleda- lišča Teharje. KONCERTI Narodni dom 24. 3. ob 19.30 spomladanski koncert Celjskega plesnega orkestra Žabe z gosti. 29. 3. ob 19.30 letni koncert ob 15-letnici Vo- kalne skupine Kompolčani z gostom - pianistom Hinkom Haasom. Krčma pri Zamorcu 23. 3. ob 21. uri koncert italijanske rhythm&blues glasbene sku- pine »Blues etc«. Zdraviliški dom Dobrna 24. 3. ob 19. uri območna revija malih vokalnih skupin Mestne občine Celje ter občin Dobrna, Štore in Vojnik. Zdravilišče Laško 27. 3. ob 20. uri koncert Ženskega pev- skega zbora DU Laško. Glasbena šola Šentjur 24. 3. ob 19. uri klavirski koncert Mojce Kranjc. RAZSTAVE Kulturni center Laško Da- rinka Pavletič - Lorenčak, od 24. 3. naprej. Savinov likovni salon raz- stava likovnih del ljubiteljskih ustvarjalk Spodnje Savinjske doline, do 1. 4. Razstavišče Kulturni cen- ter Laško Ferdo Mayer. Župnijski center Sv. Duh fotografije z naslovom Lepota znamenj v Savinjskih gorah, Cirila Velkovrha. Galerija Volk Celje slike članov Celjskih likovnikov sekcije KPD Svoboda, do 7. 4. Galerija Velenje Almira Bremec. Galerija Riemer Slovenske Konjice razstava ilustracij Mojce Cerjak. Hermanov brlog Mamut v Hermanovem brlogu, do 30. 4. Pokrajinski muzej Celje Celjski grofje, do 28. 5. Občasni prostori Muzeja novejše zgodovine 100 let Leona Štuklja - Ave, Triump- hator. Galerija Borovo Stanislav Petrovič - Čonč, do 3. 4. Terme Zreče (avla) razsta- va fotografij »4-letni časi« Jan- ka Kovačiča, do 26.3. Splošna bolnišnica Celje razstava »Življenje z rakom«, do 1.4., Etol Vesna Gačič, do 3. 4., avla Razvojnega centra Alica Javšnik, do 3. 4.. Merx člani Likovnih sa!norastnikov Ljubljana, do 3. 4., Pošta Ce- lje Jožica Sefarn, do 31. 3.; gostišče Migo 5 Celje Vojko Volavšek, do I. 4., avla hotela Štorman Vojko Babic, do 26. 3.. Optika RR Celje Vlado Re- čelj - Ver, do 6. 4.. ^ OSTALO Dom kulture Velenje 25. 3. ob 19. uri humanitarna prire- ditev ob materinskem dnevu »Bolero«. Levstikova soba Osrednje, knjižnice Celje 23. 3. ob 18. uri predstavitev faksimilirane izdaje Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787, Osred- nje knjižnice in Zgodovinske- ga društva Celje. Muzejske ustvarjalne de- lavnice - Pomlad v glini 23. in 28. 3. ob 10. uri. Knjižnica Velenje 23. 3. ob 19. uri četrtkov kulturni večer - Večer romske poezije. Zadružni dom Ljubečna 25. 3. ob 17. uri »Vsi za mami- co«, prireditev ob Materin- skem dnevu KUD Ljubečna. Zdravilišče Laško 24. 3. ob 20. uri salonski večer z Natali- jo Verboten in ansamblom Zmaji. Gasilski dom Lokarje 24.3. ob 18. uri prireditev »Mamice in žene: pozor, črna marela!« OŠ Planina 24. 3. ob 18. uri, OŠ Prevorje 24. 3. ob 18. uri proslava ob materinskem dne- vu, Kulturni dom Šentvid pri Planini 25. 3. ob 19. uri, OŠ Kalobje 26. 3. ob 9.30, Slomš- kov dom Dramlje 26. 3. ob 15. uri proslava ob materin- skem dnevu. Mladinski center Celje 23. 3. ob 20. uri potopisno preda- vanje o Nacionalnih parkih Divjega zahoda, Damjana Končnika; 24. 3. od 16. do 18. likovna in od 18. do 20. ure angleška delavnica za osnov- nošolce, ob 20. uri odprtje razstave slik Matije Koštomaja in Mateja Koleše, ob 21. uri koncert Kramfld iz Ljubljane; 25. 3. ob 20. uri koncert Jama Sessiona; 27. 3. od 16. do 18. ustvarjalna in od 18. do 20. ure nemška delavnica; 29. 3. ob 18. do 20. ure nemška de- lavnica. . Ples 5 Plesnim valom v dvorani Celjskega doma pripravljajo v Plesnem valu nocoj, v četrtek ob 18. uri, tekmovanje osmošolcev v družab- nem plesu. Do konca meseca in v začetku aprila pa se bosta v Celju zvrstili še dve veliki plesni prireditvi v organizaciji Plesnega vala. V soboto, 25. marca od 15. ure naprej, bo prav tako v dvorani Celjskega doma plesni turnir v plesih hip-hop, electric boogie, break dance, step, discp in show dance, v športni dvorani Gimnazije Celje - Center pa pripravljajo 8. aprila plesni turnir v standardnih in latinskoameriških ple- sih- ...... .....,,.JS 10 NASI KRAJI IN UUDJE Za kenguruje in Cankarja Minuli četrtek se je približ- no 70 tisoč slovenskih osnov- nošolcev in preko 4 tisoč srednješolcev pomerilo v znanju matematike, v soboto pa so za osnovnošolce in srednješolce iz domovine in zamejstva pripravili tekmo- vanje v znanju materinščine. Tekmovanje mladih mate- matikov so pripravili v Društvu matematikov, fizikov in astro- nomov Slovenije ter Zavodu RS za šolstvo, učenci od 2. do 8. razreda osnovnih šol ter sred- nješolci pa so reševali naloge, ki jih je pripravila mednarodna komisija Evropskega matema- tičnega kenguruja, združenja, ki deluje v okviru Sveta Evrope in katerega članica je tudi Slo- venija. Cilji tekmovanja so zla- sti popularizacija matematike, motivacija za nadaljnje poglab- ljanje znanja in odkrivanje za matematiko nadarjenih učen- cev, najuspešnejši s šolskih tekmovanj se bodo 8. aprila (srednješolci) in 15. aprila (os- novnošolci) pomerili na regij- skih, 13. in 14. ter 20. maja pa bosta sledili državni tekmova- nji. Letošnje tekmovanje v zna- nju materinščine, na katerem se osnovnošolci in srednješol- ci potegujejo za Cankarjevo priznanje, je posvečeno 200- letnici rojstva Franceta Prešer- na. Že 23. tekmovanja, letos poimenovanega Prešeren in oblike sveta, se je udeležilo 3.150 osnovnošolcev in sred- nješolcev iz domovine in za- mejstva, tekmovalci, ki so iz- brane Prešernove pesniške oblike primerjali s podobnimi deli domačih in tujih klasikov, pa so bili glede na starost raz- deljeni v štiri skupine. Na I. stopnji (osnovnošolci 7 in 8. razreda) so razmišljali o bala- di, na 11. o romanci, na III. in IV. stopnji pa so obravnavali gazelo oziroma sonet. Šolskih tekmovanj za Can- karjevo priznanje, ki so bila letos 16. februarja na vseh šolah hkrati, se je udeležilo rekordnih 9.252 učencev, naj- več na I. stopnji, podeljenih pa je bilo 4.186 bronastih priznanj. IS Tri prva mesta za Celjane v sredo, 15. marca, je bilo v Celju regijsko tekmovanje strojnih šol. Med seboj so se pomerile Poklicna in strojna šola iz Šolskega centra Celje, Poklicna in tehniška strojna šola iz Šolskega centra Vele- nje ter Srednja strojna in ko- vinarska šola Ravne. Dijaki so tekmovali v zna- nju matematike, mehanike, energetike, tehnologije regu- lacij in krmilj, programiranja CNC strojev in tehniškega ri- sanja s strojnimi elementi. Tri- je dijaki Šolskega centra Celje so dosegli prvo mesto, in sicer Matej Tadina iz znanja mate- matike, Tomaž Pavlic iz zna- nja regulacij in krmilj in Go- ran Sekulič iz znanja progra- miranja CNC strojev. Ti dijaki so se tako uvrstili na državno tekmovanje strojnih šol, ki bo letos aprila na Ptuju. NATAŠA GORIŠEK V SPOMIN Bogdan Fiirst »Podpisani rektor Medi- cinske visoke šole prof. dr Božidar Lavrič, dekan Me- dicinske fakultete prof dr Pavel Lunarič in promotor prof. dr Bogdan Brecelj po- trjujemo, da je tovariš Bog- dan Fiirst, roj. 19. maja 1921, Senovica - Šmarje, na- pravil na Medicinski fakul- teti v Ljubljani vse stroge izpite po predpisih uredbe Medicinske fakultete in je bil danes, 29. julija 1950, promoviran za doktorja ce- lokupne medicine.« Tako suhoparno zvenijo besede slavnih profesorjev Medicinske fakultete v Ljubljani, s katerimi so za- črtali zdravniško pot Bog- danu Fiirstu, dr med.. Na to pot pa ni stopil povsem brez praktičnih izkušenj, saj je po vpisu na Medicin- sko fakulteto 1940. druga svetovna vojna določala njegovo pot. Tako je po službovanju na takratnih Reichovskih železnicah leta 1943 stopil v partizane in postal sanitetni referent v partizanski bolnišnici na Boču. Po končani vojni je nadaljeval študij medicine in leta 1950 promouiral. Po opravljenem pripravništvu v Ljubljani je 1953 nastopil službo zdravnika splošne prakse v sektorski atnbu- lanti Podčetrtek, od tam pa ga je še isto leto vodila pot v Rogaško Slatino - najprej v Zdravstveni dom, nato pa v Zdravilišče Rogaška Slati- na, kjer je služboval do leta 1957. Že v času zaposlitve u Zdravilišču pa je ordiniral tudi v ambulanti Steklarne Rogaška Slatina, kar je ka- sneje usmerilo njegovo stro- kovno dejavnost. Tako je le- ta 1965 opravil izpit za spe- cialista medicine dela. Že v času specializacija je bil imenovan za upravnika Obratne ambulante Ste- klarne Boris Kidrič. Leta 1974 je postal tudi uprav- nik v takratnem TOZD Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah. To vodstveno de- lo je opravljal do leta 1977, ko ga je na lastno željo prenehal opravljati. Odtlej se je posvetil predvsem de- lu v Dispanzerju medicine dela, prometa in športa, kjer je ostal zaposlen do upokojitve v juniju 1986. Od leta 1973 je opravljal tudi delo zdravnika v Do- mu starejših občanov v Šmarju pri Jelšah - v začet- ku v zelo oteženih pogojih v dvorcu Jelšingrad, kasneje pa u novem lepem domu starejših občanov. Bogdan Fiirst velja za ute- meljitelja stroke medicine dela u zdravstvenem vars- tvu delavcev na področju bivše občine Šmarje pri Jel- šah. Njegovo posebno zani- manje so bih kamnarji iz Trličnega pri Rogatcu, ki so obolevali za silikozo. V svojih strokovnih stališ- čih do preprečevanja bolez- ni in poškodb je bil trden in neomajen, predvsem proti zlorabi alkohola. Ta njego- va skrb je bila na žalost dostikrat napačno razum- ljena. Že v gimnazijskih letih je bil ljubitelj umetnosti, pred- vsem igre in lepega petja. Med svojimi sodelavci v Dispanzerju medicine dela je užival visok ugled in pri- ljubljenost, saj se je znal prijetno pošaliti, bil je pri- pravljen za dobro voljo in družabna srečanja. Veselje do zdravniškega poklica kljub vsem njego- vim težavnostim, kar je ob- čutila predvsem njegova družina, pa je prenesel tudi na svoja sinova, ki sta se tudi podala na trnovo pot tega poklica. Ko se rodimo, se rodimo v življenje, pa tudi v smrt. Kot zdravnik se je srečeval z obojnim. Veselil se je ob po- rodih, kijih je opravil, žalo- stil ob smrti, ko je glodala misel, ali sem storil vse, kar znam, smem in zmorem'. Ko rastemo v življenje, obe- nem rastemo v smrt. Tako je rasel zdravniški poklic Bogdana Fiirsta in po dolgi kronični bolezni, ki mu ni dopustila uživati svojega zasluženega pokoja v svoji rodni Senovici, dorasel v smrt. JANEZ ČAKŠ Sprejem za Pavlo Erjavec Na sedežu Območnega združenja Rdečega križa v Laškem so pripravili slove- snost in sprejem za njihovo najstarejšo aktivistko in čast- no članico Rdečega križa Laš- ko - 90-letno Pavlo Erjavec. Pavla zadnji dve leti preživ- lja v bloku t. i. doma upoko- jencev Laško, prej pa je dolga leta stanovala v kaplaniji laške župnije. Rodila se je v družini s sedemnajstimi otroci. Gostil- na Flosarbirt v Laškem je bil njen prvi dom. Izučila se je za kuharico v hotelu Union v Ce- lju, do upokojitve pa je delala še v Zdravilišču Laško in v Rimskih Toplicah. Druga svetovna vojna ji je vzela moža, zato je ostala sa- ma z dvema sinovoma - Pepi- jem in Marjanom. Spravila ju je do kruha in danes je pono- sna nanju in njegovi družini s štirimi vnuki in tremi pravnu- ki. Danes živijo še njeni trije bratje in tri sestre. Pavla je sedaj med njimi najstarejša. VLADO MAROT Župan občine Laško Jože Rajh je Pavli Erjavec izročil šopek z devetimi vrtnicami, vsaka simbolizira eno desetletje njenega življenja, RK pa ji je izročil posebej zanjo izdelano torto iz laškega Zdravilišča. Očiščevalna akcija uspela V Rečici pri Laškem je tamkajšnja krajevna skup- nost v sodelovanju s Komu- nalo Laško minuli konec ted- na pripravila letošnjo prvo očiščevalno akcijo. V primerjavi s prejšnjimi je bila še posebej uspešna, saj je v njej sodelovalo največ kraja- nov, nabrali pa tudi doslej naj- več odpadkov. K akciji so svo- je dodali tudi tisti krajani, ki so na zbirna mesta dostavili kosovne odpadke od zamrzo- valnih skrinj, štedilnikov, pe- či, kadi in podobnega. Odpad- ke so s pomočjo petih vozil odpeljali na Surovino, vse os- talo pa na odlagališče odpad- kov. Skupaj se je nabralo za več kot 25 kubičnih metrov odpadkov. Enodnevne čistilne akcije se bodo v naslednjih tednih odvijale tudi v drugih krajev- nih skupnostih. V soboto bo očiščevalna akcija v Laškem, 1. aprila na Vrhu in Šentru- pertu, 8. aprila v Sedražu in Rimskih Toplicah, 15. aprila pa v Jurkloštru in Zidanem Mostu. Ob tem je Komunala Laško pripravila razpored postavitve zabojnikov za odlaganje neko- vinskih kosovnih odpadkov. Zabojniki bodo na vsaki loka- ciji postavljeni le dva dni. VLADO MAROT 20 milijonov za spomin Ne vem, kaj si vi mislite o celjskih knezih, ampak jaz sem čisto zares prepričana, da so bili frajerji svoje dobe. In da si v mestu, ki se kiti z njihovim imenom, najbrž res zaslužijo opaznejšo pri- sotnost. Ampak naj me vrag, če me lahko kdo že danes prepriča, da je za to najpri- mernejši spomenik ali fonta- na s spominsko ploščo ali kakšen drug objekt »mrtve narave«, ki ga pred celjskim Narodnim domom pričaku- jejo vrli občinski možje. Razen tega, da se mi postav- ljanje spomenikov tako ali ta- ko zdi stvar preteklosti (kaj češ, socializem je s pretirava- njem znal razvrednotiti celo nesporne ustvarjalne dosež- ke), me preganja še dejstvo, da so bili spomeniki že od najstarejših dob človeštva pravzaprav sredstvo oblasti. In razlog sporov in razdorov. Že mnogo pred socialističnimi počastitvami so bili postavlja- ni in odstranjevani spomeniki raznim pomembnežem z dvo- ra, že samo zato, ker so se potrudili priti na slovensko ozemlje. Ali pa so si vsaj načr- tovanje spomenikov zaslužili ljudje (pravzaprav možje), ki so bili vir narodne zavednosti in ob vsakem posebej tudi vir nekakšnega potrjevanja iden- titete Slovencev ali njihovih oblastnikov. Na prelomu sto- letja je celo postavljanje spo- menika velikemu Prešernu ta- ko razburkalo strasti in dvo- me, da se niso polegli od leta 1899, ko je bil objavljen nate- čaj, do leta 1905, ko je bil spomenik postavljen, in je v naknadnih polemikah Ivan Cankar kar naravnost zapisal, da je delo dobil neumetnik, ki je bil »po praznoti svoje duše in dolgočasnosti svoje misli najbolj soroden svojim delo- dajalcem...« Čemu omemba Prešerna? Bil je mnogo večji faktor naro- dovega povezovanja kot so bi- li in kot bodo naši Celjski kdajkoli, pa so se ob njem porajali očitki o »domačem oddajanju del«, o slabo izbra- ni lokaciji, o potratnosti, o dvomljivi umetniški vrednosti spomenika in njegovega us- tvarjalca... In ob vsem tem je bil pomen Prešerna kar malo pozabljen. Ob odkritju spo- menika so govorili župani, sle- dili so banketi in delile so se Piše: PIKA KUKERL spominske kolajne. To je 1 pomembno! Občinski mc so narodu dali njegovega ju ka in se ob tem sami diči junaštvom. Postavili so s menik Prešernu za lasten s min. Želja Prešernovih obože cev je bila, da se spom« postavi leto dni po razp torej leta 1900; želja celj; velmož je, da se vsaj prva I ureditve trga zgodi že jes Prešerna so odkrili šele 6 le objavi natečaja in vmes so že vlitega v bron, razrezal popravljali po naročilih po ne komisije... Po mnenju ti njih ljubljanskih mestnih lastnikov naj bi bilo posta^ Prešernovega kipa namenjf 20 tisoč kron; po mnenju skih razpisovalcev nate imajo za zadevo pripravlj« 20 milijonov tolarjev. Pre novo veličastje je na koncu lo 71 tisoč kron in »vpraš. za 10 milijonov tolarjev« bi nes lahko bilo, koliko bo koncu zares stala ustrezna ditev Celjskih knezov. Pa četudi bi šlo res za mo« 20 milijonov tolarje mar bi za Celje, knežje me ne bilo sodobnejše in funk nalnejše, če bi spomin na s ne mestne prednike oživi namesto, da ga »vlivamc beton ali kak drug matei Mar bi za ta denar ne mogoče vdihniti še nekaj Ijenja Staremu ali Mestn« gradu, ki sta sama po monumentalnejša kot bo kršnakoli fontana? P.S.: Veste, kako so tisti so na vsak način želeli Prešerna, prišli do dena Z veselico in z donatorji! nar za Prešerna so na ko koncev dali tisti, ki so hoteli imeti. In vi - ž( Friderika ali Veronikin > njak v mestu, ali pa bi ra veseljem hodili na grad? ni treba odgovoriti - saj tega ne bo nihče vprašal čeprav gre nenazadnje < za vaš denar... NASI KRAJI IN UUDJE 11 Med nastopom pevskega zbora Cekinčki in ansambla Magdalena. Polzelani za Madagaskar polzelska športna dvorana Je bila prizorišče dobrodelne prireditve pod naslovom slovensko srce za Madagaskar, ki so ga pripravile polzelska občina, osnovna šola in jnpnija na pobudo znanega misijonarja dobrote Andreja Žigona iz Logatca. pred skoraj pokio dvorano - 1300 gledalci so nastopili učenci osnovne šole in številni znani slovenski umetniki, pevci in ansambli. Vabilu se je odzvalo toliko nastopajočih, da je program trajal ^oraj tri ure. Zbrane je pozdravil župan Ljubo Žnidar, ob koncu pa so izročili od vstopnine zbrani jenar - 750 tisoč tolarjev misijonarju Žigonu, precej sredstev pa se je zbralo tudi na posebnem žiro laiSunu. Zbrani denar bodo porabili za slovensko vas na Madagaskarju. T. TAVČAR Picein pivo Zaradi širitve Mariborske ceste so lani porušili picerijo Diavolo in jo v letu dni na novo zgradili po liafrtih arhitekta Danijela Jagriča. Na ponedeljkovi otvoritvi lokala so predstavili novo, razširjeno iPonudbo, saj so poleg picerije odprli še pivnico in pivovarno s proizvodnjo lastnega piva. Foto: GK Kaiobška poŠta ostane Na Kalobju v šentjurski občini naj bi prišlo že pred približno dvema letoma do ukinitve poštnega urada. Za potrebe Kalobja so na- mreč nameravali uvesti pre- mično pošto s pomočjo avto- mobila, z možnostjo oprav- ljanja izplačil in Vplačil ter drugih uslug. Po sestanku med poštarji, KS in občino so se sporazumeli, da poštni urad na Kalobju ostane. V celjski poštni stavbi so pove- dah, da bo poštni uslužbenec v prihodnje zapiral vrata ura- da uro prej, pri čemer bodo po novem omogočili dnevno dostavo pošte vsem gospo- dinjstvom. Tako je poštni urad sedaj odprt med 8. in 11. uro, pošto pa prejema vsak dan le nekaj gospodinjstev v središču KS. Med 173 gospodinjstvi jih še vedno 148 prejema pošto le trikrat tedensko. Novo reši- tev naj bi pošta udejanjila v prihodnjih mesecih. BJ Celjske dame, gospe, gospice, tovarišice v 20. stoletju Da je svet ukrojen po vatlih, ki jih umerjajo moški, oblečeni v obleke, ki jih izbirajo in zanje skrbijo ženske roke, je zgodovinsko dejstvo, ki ga je začelo spodnašati šele 20. stoletje, sto let kontroverznih političnih, socialnih, gospodarskih, znanstvenih in umetnostnih preobratov. Kljub temu so ženske, vsaj V prvi polovici stoletja, večidel prebivale v moški senci, naj sije bila ta košata ali prozorna. Šele revolucionarna zareza je tudi formalno vzpostavila enakost med spoloma, ki seje utrdila do take mere, da futurologi, še bolj pa seveda raznorazna ženska gibanja, napovedujejo stoletje, že kar tisočletje žensk. Na Oddelku za raziskovalno dejavnost, posebne zbirke in dokumentacijo pri celjski Osrednji knjižnici je tako padla ideja, da bi pregledali celjsko ženstvo v 20. stoletju - V smislu ugotavljanja t. i. »mestnega spomina«. Z drugimi besedami: koliko in katere osebe ženskega spola so ostale v spominu prebivalcev mesta ob Savinji kot enkratne, neponovljive, usodne, nepozabne... Opisni pridevki so bolj ko ne pomožni in priročni, ko skušamo ugotoviti, kaj je pri neki osebi tisto, kar je preživelo čas njenega fizičnega obstoja v brezčasno prisotnost v spominu mesta. Zadrega pri ugotavljanju »večnih« je očitna, še posebej, ker nam ne gre za uvrščanje po nekih akademskih ali zgodovinsko verodostojnih kriterijih - za tole rabo se nam zdijo preozki. , Zato predlagamo igro, v kateri dobimo vsi. Vi nam pomagajte pri zbiranju imen ženskih oseb, ki so se po vašem mnenju zapisale v celjski spomin 20. stoletja, mi pa bomo iz vaših in naših predlogov sestavili listo »nepozabnih«. A ne bo ostalo le pri tem. Izbrane osebe bomo podrobneje predstavili na razstavi, ki jo pripravljamo letošnjo jesen, ob razstavi bomo pripravili razgovor s celjskimi sodobnicami, v Novem tedniku pa bodo od jeseni objavljali podlistek o znanih Celjankah. In kaj dobite vi? Poleg dobrega občutka, da ste pripomogli k oživitvi ali obuditvi spomina, tudi izjemno lepe knjižne nagrade - vendarle smo knjižnica, ne. Med glasovalkami in glasovalci bomo izžrebali 5 nagrajencev. Čemu vse to, se boste vprašali? Zaradi Celjank (izbor je omejen na ženske, ki so pustile svojo sled v Celju), zaradi Celja in zaradi ženskega deleža v celjskem biografskem leksikonu, ki ga snujemo že nekaj časa. Za izhodišče vam v razmislek ponujamo nekaj imen, ki po^ našem mnenju nesporno spadajo v krog nepozabnih Celjank: Meta Baš, Anica Čemej, Tatjana Dremelj, Pora Hauser, Alma Karlin, Vera Levstik, Josipina Novačan, Božena Orožen, Marica Semec, Vera Stermecky, Jolanda Thaler, Nataša Urbančič, OlgaVrabič... Poudarjamo še enkrat: niso pomembni izobrazba, socialni status, svetovnonazorska orientacija... marveč kolikšno sled so izbrane ženske pustile za seboj v našem mestu. Izpolnite spodaj objavljeno glasovnico in jo pustite v Vaši knjižnici ali pa jo pošljite, lahko na dopisnici, na naslov Osrednje knjižnice Celje. Zbiranje predlogov bomo zaključili konec letošnjega junija. 12 REPORTAŽA Kompromis s slepoto Če bi Brane But odigral Sanjarjenje, bi bil trobentač in matematik, postal je psiholog in direktor z matematično natančnostjoi Prvi delovni dan Braneta Buta na Gregorčičevi 6 v Ce- lju je bil 1. januarja 1975, zadnji 31. decembra lani.^ko se je invalidsko upokojil. Do popolne teme ga ločita dva odstotka. Po prometni nez- godi, v kateri je skoraj po- vsem oslepel, je osvojil učin- kovite tehnike gibanja in ko- municiranja, ki so ustvarja- le vtis, da vidi veliko bolje. Mnogi niso ne opazili ne verjeli, da je direktor Centra za socialno delo Celje skoraj slep. Odličen poznavalec človeških značajev in vseh pasti socialnega dela je na poklicnem področju vrsto let kljuboval izgubi vida, do- kler ga ta ni prisilila v upo- kojitev. Dan po odločilnem sestan- ku z invalidsko komisijo je sklical vse svoje sodelavce in jih obvestil, da odhaja v po- koj. Odločitev je sprejel kot neizogibno dejstvo, čeprav je moral prekiniti z delom, v ka- terega je vložil neprimerljivo več, kot bi,vložil človek, ki vidi. Pred enaintridesetimi leti je vzel v zakup posledice nezgode in se kljub trajni poškodbi odločil, da bo psiholog. Neka- teri profesorji so dvomili in slepega študenta psihologije primerjali s tekačem brez nog. Dokončno in nenadoma v osnovni šoli je šahiral, igral harmoniko, kiparil, recitiral in nastopal z lutkami, v gimna- ziji je igral trobento in klavir, predvsem pa je bil nadarjen matematik. »Študirati sem nameraval tehnično matematiko in glasbo. Rad sem imel predvojni jazz - Armstronga, EUingtona in Ello Fitzgerald - ter svojo trobento. Veliko kasneje je moje neuresničene cilje potrdila misel Konfu- cija, ki je zapisal, da bi moral vsak sodoben človek poznati matematiko in glasbo, saj obe področji zahtevata tako abstraktnost kot logi- ko,« pravi. Vid je izgubil v prometni nesreči februarja 1968, ob koncu zimskih počitnic v četrtem razredu celjske gimnazije, ko se je vračal z avtoštopom iz Celja domov v Rogaško Slatino. Ob hudem trčenju mu je počilo lobanj- sko dno in kost je presekala očesni živec. V delčku sekunde je popolnoma in dokončno oslepel, kajti na drugo oko ni videl že od rojstva. »Do tedaj sem preživel več hudih ne- sreč in pretresov možganov ter štiriindvajset popolnih narkoz. Po nezgodi nisem mogel sam hoditi, kot bi zaprl oči in moral živeti naprej. Verjel sem, da mi bodo z operacijo povrnili vid, a na prvi pomladanski dan tistega leta mi je očesna zdravnica povedala, da ne bom videl nikoU več. Zlomilo me je, a ne za dolgo, saj tudi lažnega upanja nisem potreboval. Življenje v celoti sem moral na novo ovrednotiti in spre- meniti načrte.« Dan po nesreči bi moral nasto- piti na produkciji glasbene šole v Celju. Igral bi Sanjarjenje. Dva dni prej je že oddal maturant- sko nalogo, seveda iz matematike. Braiile in slepopisje Po operaciji očesa, na katerega ni videl od rojstva, se mu je vid nekoliko izboljšal. Poslej je bila izguba vida 95-odstotna in s spozna- njem, da ne bo bolje nikoli, je odšel v Škofjo Loko na opismenjevanje. Tipkanja na pisalni stroj ga je učil slepi Celjan, profesor Peter' Confidenti. Svojo dlan je položil na njegovo, začutil napačne gibe in ga opozarjal na napa- ke. Po lekcijah je ure in ure tipkal besedila z magnetofonskih zapisov in kasneje se je lah- ko kosal tudi z izšolano strojepisko. Znakov Braillove pisave se je naučil v pol ure, vse ostalo, pravi, je odvisno od treninga. Osvojil je tudi Braillove note in matematična znamenja. Sprva je bil nebogljen, a tudi travme, ki jih v novi življenjski situaciji ni bilo malo, niso mogle zbiti optimizma. Družbeno ozračje ni bilo naklonjeno invalidom in celo v zvezi slepih je manjkalo samozavesti, zakaj kljub odličnemu uspehu v gimnaziji so ga usmerjali, naj postane telefonist. To delo se je zdelo za slepega najprimernejše. »Za študij psihologije sem se odločil na osnovi čistih računov s samim seboj. V psihologiji nisem iskal rešitve zase in nisem nameraval brskati po lastnih problemih,« poudarja Brane But. Najprej so ga pri vpisu na fakulteti zavrnih in šele s posredovanjem profesorja Petra Confidentija je uspel premostiti predsodke pred drugač- nostjo. Tri desetke v ljubljanskem študentskem naselju so bih poleg njega še trije slepi študentje. »Tehnik študija sem se učil na novo. Pred nezgodo sem učno snov dojemal izrazito vizualno, a potem sem moral vse graditi na poslušanju. Kolegi iz letnika so mi braU zapiske s preda- vanj in knjige. Na ta način sem s pomočjo kolutnega magnetofona obdelal kompletno študijsko hteraturo,« pravi. Že v prvem letniku je na študentskem žuru spoznal Zvonko, študentko na pedagoški aka- demiji, dogovorila sta se za prvi zmenek in njen bodoči mož je bil na dogovorjenem mestu že pol ure prej. Dve leti zatem sta se poročila in skupaj študirala v podnajemniški sobi brez okna. »Nikoli nisem želel biti odvi- sen od drugih,« poudarja. »Trudil sem se ustvariti enakovreden odnos. Če so mi kolegi brali predavanja, sem jim v zameno ponudil natipkane zapiske in jih inštruiral fiziko ter statistiko ali jim kako drugače pomagal.« V dveh letih je metode študija tako avtomatizi- ral, da je imel v zaključnih letnikih povprečno oceno 9,8, diplomiral pa je s tremi desetkami. Kljub nadpovprečnim uspehom je doživel precej zavračanj. »O, ta slepec je že spet tukaj,« je navrgel eden od profesorjev, ko ga je zagledal na predavanju. Drugi profesor mu je ob uspešno opravljenem izpitu svetoval, naj opusti študij psihologije. Zakaj, ga je zanima- lo. »Zato, ker ste slepi!« se je glasil odgovor. Študij je zahteval največ napora ravno zara- di omejene možnosti za branje. Med utrjeva- njem snovi je moral poslušati trak ure in ure, drugi, ki vidijo, so knjigo le prelistali in s pol manj truda polnili vrzeli v znanju. S komuni- kativnostjo in z neutrudljivo voljo do učenja je nadkompenziral slepoto, kar ilustrira tudi po- datek, da je od 135 v prvem letniku vpisanih študentov uspel ostati v peščici petnajstih, ki so diplomirali v rednem roku. Pomnilnik zakonodaje »Tukaj sem,« je dejal na Centru za socialno delo Celje že po prvem letniku študija, ko je pri njih poiskal možnost opravljanja prakse, ob koncu študija pa se je pri njih zaposlil že kot star znanec. Vzeli so ga za svojega in po dveh letih službe je bil že desna roka tedanje direktorice Zofke Stojanovič. Prva leta je delal kot psiholog-svetovalec, največ na področju varstva otrok in družine,: nato je bil sedem let vodja zakonske svetovalnice. Ves čas svojega delovanja je bil zelo dejaven tako na lokalni kot državni ravni na najširšem področju so- cialnega varstva. Pred petnajstimi leti je postal direktor cen- tra in pri tem ga morebitni strahovi zaradi slepote niso ovirali. Na sestanke je vselej prihajal med prvimi in sedel blizu vrat, da bi lažje spoznal udeležence. Pogled med pogo- vorom usmeri naravnost v sogovornika, in čeprav ga ne vidi, je ta prepričan, da ga gleda. Stopnice v novih prostorih si zapomni po občutku. Sprva je hodil tipaje in sključeno, a kmalu se je prisilil k vzravnanemu hitremu gibanju in zato se občasno udari tudi ob cvetlično korito ali kakšno drugo oviro. Kadar zamenja znance ali sodelavce, se zadregi izog- ne s šalo na svoj račun. Nikoli ni verjel v strahove, v argumente znanja pa že od nekdaj. Brane But je eden od direktorjev, ki ima vso zakonodajo v glavi, skrbno razdeljeno po predalih, iz katerih jem- lje na piano ustrezne podatke. Pri tem mu koristita sposobnost matematičnega razmiš- ljanja in izjemen dar pomnjenja. Številčne* podatke si zapomni mimogrede. Vodstveno delo zahteva izredno široko znanje, saj center poleg nudenja strokovne pomoči posamezni- kom in družinam izvaja tudi javna pooblasti- la, ki jih opredeljuje več kot štirideset zako- nov. »Prisluhnem besedilu zakona ah drugi vsebini, se za minuto ali dve zberem, si; pomnim bistvo in ga shranim v sporni pojasnjuje. Pri branju uradnih listov, zakor in strokovne literature mu je doma priskoi na pomoč žena Zvonka. Računalnik je z fantastičen pripomoček zaradi možnosti ] večave in samostojnega, enostavnejšega hitrejšega iskanja informacij. Vedno ima roki tudi tri žepne lupe z različno povečavo mu nadomestijo oči. Sodelavce je večkrat presenetil s pozna njem primerov, ki jih je priklical v spor zgolj po zneskih ali kakšnih drugih podati Ob neki priložnosti je diagonalno prek številčno poročilo na sedmih straneh, se ti čil v eno od navedenih številk in trdil, d£ napačna. Izkazalo se je, da ima prav in naše edini nepravilen podatek. Sodelavci so se i pošalili, da takoj vidi ravno tisto, kar je m be. Domena različnosti v zadnjih dveh desetletjih se je delo cen v katerem vsako leto opravijo storitve kakšnih 25 tisoč ljudi, vsebinsko poglobile pomembno izboljšalo na več področjih. > socialnem delu je lahko ena in ena dve, tri, ali deset - odvisno od primera. Različnost Ij smo dolžni spoštovati. V posameznikove zave se moramo vživeti, vendar z distan zaradi katere lahko ohranimo objektivni Nikoli ne smemo drugemu ponujati recept po katerih sami živimo. Odgovor v iska rešitve je v individualnih življenjskih okoli nah,« pravi Brane But, Sodelavci so ga spoi vali tudi zaradi neposrednosti, saj je en. samoumevno razpravljal z ministrom ii klošarjem, s tistimi, ki v državi predstavlj največ, in s tistimi, ki so se znašli na dnu. Po petindvajsetih letih ima zdaj čas zase, ^ si ga bo za poslušanje romanov in ostati nai rava dejaven. Obžaluje le, da se je upok( preden je na socialnem sodišču dokončal y letno bitko z državo o pojmovanju invalidne V njegovem primeru se kaže nesmisel, ki dopušča naš pokojninsko-invaUdski zakon: lovni invalid bi bil samo, če bi se mu poslabšal v času zaposlitve. Ob prometni sreči je izgubil petindevetdeset odstotkov \ in postal po veljavni definiciji slep, a ven glede na čas nastanka poškodbe sploh ni ir lid. Ko se mu je vid med opravljanjem pok poslabšal še za nadaljnje tri odstotke, slabš zdravstvenega stanja spet niso hoteli videti, večja slepota od slepote ni mogoča. Upravi ni bil niti do prilagojene računalniške oprei saj so v odločbi zapisali, da ni invalid. S to: na socialnem sodišču ni želel doseči privil jev, temveč drugačno razumevanje invalidn na načelni ravni. Naloga države je, zatr Brane But, da invalidom nudi ustrezno pol glede na njihove potrebe in stopnjo invali'^ sti, ne pa da jih razlikuje glede na vrsto, vz in čas nastanka invahdnosti. V Sloveniji vs leto oslepi približno sto ljudi, a merila pofl se zelo razlikujejo. Slepi civilni invalid vc prejme na račun invalidnosti več kot 350 tis< kov na mesec, slepa kmetica, gospodinja, peli otrok ah študent pa nič. KSENUA LE Foto: GREGOR KA Osvojil je učinkovite tehnike gibanja in komuniciranja, ki ustvarjajo vtis, da vidi veliko bolje. Profesorji so dvomili v uspeh slepega študei psihologije, čeprav je diplomiral s tremi i setkami. Računalnik je zanj izjemno dragocen pripomoček zaradi možnosti povečave, samostojnejše- ga in hitrejšega iskanja informacij. NASI KRAJI IN UUDJE MODRI TELEFON Kaj računa SKB banka? 0^na iz Celja zanima mou |c potrebno za vsako JJ^tev tolarske ali devizne J^lne knjižice v SKB ban- Splačati znesek 1000 tolar- , y V celjski enoti je imel JfSto let precej denarja, Ri je Ijjjjio banki zelo koristil, za- 10 meni. da to ni pošteno. pijca Vagajaiz službe trženja jj, odnosov z javnostmi na se- 0^ SKB banke v Ljubljani trdi pjjub dokazilom, ki jih ima ^^], da to ni res: »Hranilna loijižica je instrument vloge na ^gled, ki je primerljiva s te- l(OČim računom. Za odpiranje jj, vodenje vloge na vpogled Ijanka ne zaračuna, prav tako ne zaračuna pologov in dvigov ter zamenjave polne hranilne jmjižice. V primerjavi s tekočim [adinom je vodenje te vloge na vpogled brezplačno. Za zapira- nje hranilne vloge na vpogled t)aiika stroškov ne zaračunava. Stroški, ki jih stranka plača, se nanašajo na preklic izgubljene aiukradene hranilne knjižice.« ! Pločnik v Novi vasi Bralko iz Nove vasi pri btjurju zanima, kako je z gradnjo pločnika ob nevarni cesti Nova vas-Črnolica. Želi Do prihodnjega četrtka. 30. marca, bo vaše klice na Mo- drem telefonu sprejemala no- vinarka Marjela Agrež. Na telefonsko številko 031 569 581 jo lahko pokličete vsak dan od 10. do 17. ure. izvedeti, čemu še ni zgrajen j ter kdaj predvidoma se bo po ! njem lahko sprehodila. V občinski upravi v Šentjurju so povedali, da so bili projekti za pločnik narejeni in v začetku leta revidirani v Družbi RS za ceste. Na občini vidijo težavo v tem, ker je cesta regionalnega značaja ter zato v republiški pristojnosti. Iz ministrstva za promet in zveze so jim odgo- vorili, da jo bo potrebno razširi- ti. Pri vsem skupaj se jim ne zdi smiselno, da bi gradila pločnik občina sama, na svoje stroške. Povedali so, da so ministrstvo na problem večkrat opozorili, nazadnje februarja. BJ Jubilanti na Ponikvi Ob dnevu žena in materin- skem dnevu je Društvo upo- kojencev na Ponikvi pripra- vilo tradicionalno spomla- dansko srečanje članov. Naj- več zaslug ima predsednica društva Jožica Rataj, ki vodi društvo v katerem je kar 200 članov. Srečanja se je udeležil tudi predsednik DU Šentjur Stane Šumej. V kulturnem progra- mu so nastopili otroci, ki so obiskovalce srečanja navdu- šili z lepimi melodijami. Naj- starejša udeleženka srečanja je bila 85-letna Cilka Matko (tretja z leve, ki je bila iudi udeleženka prvega izleta 100 kmečkih žensk na morje), najstarejši udeleženec pa 90- letni Jože Lampret (levo). TV PLANINSKI KOTIČEK Občni zbor PD Celje Planinsko društvo Celje vabi v ponedeljek, 27. marca ob 17.30, na občni zbor, ki bo v stranski dvorani Narod- nega doma. Na zboru bodo obravna- vali poročilo o delu v minu- lem letu, predlagali letoš- nje naložbe, volili člane v organe društva in podelili priznanja Planinske zveze Slovenije in Planinskega društva Celje. Občni zbor bodo zaključili s prikazom diapozitivov Matica Jošta in družabnim srečanjem. NaPorezen Planinsko društvo Celje, ■ skupaj s PD Železničar iz Celja, vabi to soboto, 25. marca, na Porezen. Odhod iz Celja bo s postaje na Glaziji ob 6. uri. Z avtobu- som se boste odpeljah do Pe- trovega Brda, ki je na prevalu med Baško grapo in Selško dolino. Od tam bo po gozdu in po ozki dolgi senožeti, na Pohoški Kup in naprej do Po- rezna, za slabe tri ure hoda. Ker je to še zimski pohod, se obujte in oblecite vremen- skim razmeram primerno. Hkrati PD Celje vabi to so- boto in nedeljo, 25. in 26. mar- ca, tudi na turno smučanje na Korošico. M. MAROT DESKANJE PO SPLETU Nauči me deskafi! Recimo, da je svetovni splet zelo interaktivna zade- va. Seveda je. In da se lahko deskanja po spletu naučiš kar sproti. Malo si prebereš in malo povprašaš. Do sem vse lepo in prav, toda upal bi se staviti, da se ta vprašanja začno nabirati že po nekaj bližnjih srečanjih z med- mrežjem. Ali pa se sploh ne pojavijo in potem deskar kli- ka po spletu v eni takšni blaženi nevednosti, z omeje- nim vedenjem o tem, kaj nam splet sploh ponuja, kaj vse lahko iz njega izvleče-! mo. To je nekako tako, kot če bi si kupili hiter športni avto in se potem vozili z njim izključno v prvi prestavi. Tisri, ki si želijo o Internetu in še posebej o svetovnem spletu izvedeti kaj več, bodo najbrž radi obiskali Learn the Net.com (http:// www.learnthenet.com), uporabniku prijazen in teme- ljit vir podatkov, ki so kakor- koli povezani z Internetom. To je stran, ki je namenjena učenju o Internetu. Se pravi, da so podatki urejeni in napi- sani po meri povprečnega za- četnika, hkrati pa bodo ko- ristni tudi za tiste, ki internet že poznajo. Kdo ve, tudi kak- šen strokovnjak utegne najti kaj zanimivega na tej strani. Stran je narejena v petih | jezikovnih inačicah. Slovenš-! čine ni med njimi, a s tem \ smo se že nekako sprijaznili. Gremo se torej kaj naučit. Po izbiri jezika, sam sem izbral angleščino, lahko bi tudi nemščino, španščino, itali- janščino ali francoščino, nas napis na osrednji strani pova- bi, naj se »začnemo učiti«. Ja, gremo, torej. Pod to poveza- vo se nahaja prvo in najpo- membnejše navodilo - kako uporabljati to spletno stran. Pojasnjeni so meniji, struktu- ra, tu je neizbežna povezava na slovar internetnih izrazov, skratka vse, kar potrebujete za začetek. Zelo mi je bilo všeč, da je že v samem uvodu pojasnjen tudi pojem hiper- teksta. Saj veste, hipertekst je takšen tekst, ki ima nekatere besede podčrtane. In če po- tem kliknete na njih, vas br- skalnik »odnese« nekam dru- gam. V nadaljevanju so pojasnje- ne osnove. Kako se priključite na internet, kako si nastavite modem, kakšne hitrosti pre- nosa lahko pričakujete z raz- nimi modemi in povezavami in take reči. Tu je tudi nepo- grešljiva zgodovina Interneta in netiketa, o katerih smo že pisali. Fino, ni kaj. Tudi o pri- hodnosti Interneta je napisa-' nega ravno dovolj. Pa ne pre- več, kajti zdaj nas zanima predvsem, kaj vse lahko poč- nemo v tem trenutku. Tako nam Learn the Net predstavi najbolj uporabljana brskalnika, Internet Explorer in Netscape Navigator, delo- vanje svetovnega spleta, ana- tomijo spletne strani, pove nam, kaj so domene in kaj pomeni tisti .com na koncu naslova, ter še vrsto drugih stvari. Recimo, kaj dejansko pomenijo sporočila o napa- kah in kako se jim izognemo. No, če preberemo vse našteto (in tudi razumemo, a ne), si lahko že rečemo, da nekaj vemo o Internetu. Toda te ru- brike še ni konec, tako da lahko izvemo še osnove spletnega nakupovanja, po- stavljanja lastnih strani, splet- nega čvekanja, kakor tudi de- set nasvetov in namigov za uspešno deskanje, da o osno- vah elektronske pošte niti ne govorimo. Dovolj za začetnika, se stri- njate? Povem vam lahko, da je to šele začetek. Na strani je še veliko drugih stvari, ki utegnejo koristiti tudi že izur- jenim spletovljanom. Skrat- ka, branje za vsakogar, ki uporablja internet. VASJA OCVIRK vasja@kibla.org e.Groups.com BolerozaHospic v velenjskem domu kulture bo v nedeljo, 26. marca ob 19. uri, tradicionalna dobrodelna prireditev ob materin- skem dnevu Bolero. Dohodek letošnje prireditve bo v celoti namenjen humanitarnemu društvu Hospic Velenje, ki nudi pomoč umirajočim in njihovim družinam. Na prireditvi bodo nastopili Skupina za izrazni ples Glasbe- ne šole Velenje pod vodstvom Nine Mavec, sopranistka Gordana Hlep, pianistka Jerneja Grebenšek, Kvintet Dori, Tone Partljič, Kozjanske pevke, Ivica Šerfezi in Ljupka Dimi- trovska, sodelovala pa bo tudi dr. Metka Klevišar. K.L. 14 NASI KRAJI IN UUDJE Turistična plošča za vse okuse Turizem s Celjskega na sejmu v Ljubljani - Alpe-Adria še do sobote z optimistično napovedjo, da se obeta najboljša turi- stična sezona v času samo- stojne Slovenije, je v torek slovenski minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek odprl 39. sejem Alpe-Adria na ljub- ljanskem gospodarskem raz- stavišču. Sejem je namenjen možno- stim in predstavitvam v turiz- mu, športu in prostem času, vključena sta tudi lov in ribo- lov - skupno pa se na 7 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin predstavlja 250 raz- stavljavcev iz 20 držav. Med razstavljavci je močno zasto- pano celotno širše celjsko ob- močje, v večini pa se predstav- ljajo posamezna turistična ob- močja ali/in občine, manj je drugih ponudnikov. Večji pro- stor med agencijami zavzema le šempetrska turistična agen- cija Dober dan. Med izstopajočimi v svoji predstavitvi so Celjani, oziro- ma Lokalna turistična organi- zacija Celeia, ki pokriva obči- ne Celje, Dobrna, Štore in Vojnik. Na sejmu so postavili gostišče Celjsko turistično območje s Kr^o »Pri nas«, ponudba torka (ponudba je odvisna od tega, katera obči- na se predstavlja) je bila turi- stična plošča štirih za vse okuse - vključeno je staro mestno jedro Celja, dodani pa so vodni vrelec Dobrne s čari vojniških kmečkih turizmov in kot nepogrešljiva začimba vas Svetina nad Štorami. Po mnenju celjskih turističnih delavcev bi jed lahko jedli vsak dan, nudijo pa še vožnjo z ladjo po Šmartinskem jeze- ru, ogled muzejev in galerij... Skratka, duhovito in domisel- no - obiskovalce, ki posedejo za mize v krčmi, zaprosijo, naj izpolnijo anketni listič o Celju, knežjem, sejemskem, kulturnem in športnem me- stu ter mestu z bogato turi- stično ponudbo. Tako je veli- ko verjetneje, da številni listi ali prospekti s propagandno vsebino ne bodo odromali v prvi koš. Danes bodo podrob- neje predstavili občino Dobr- na, jutri bo na vrsti Vojnik, v soboto pa največji celjski ho- telirji. Na sejmu so se razbohotili tudi Spodnjesavinjčani - v to- rek občina Žalec, včeraj pa so svojo ponudbo predstavljali Braslovčani. Danes so na vrsti Polzelani, ki bodo predstavili rojstno hišo Neže Maurer in romarsko cerkev na Gori Olj- ki; občina Vransko se bo jutri postavljala z muzejem moto- ciklov in evropsko pešpotjo; zadnji dan sejma, v soboto, pa bosta v Ljubljani svoje zani- mivosti na turističnem po- dročju predstavili občini Pre- bold in Tabor. Osrednji pou- darek je dan kulturi in kulina- riki; skupno pa predstavljajo eno ali več dnevne turistične pakete Od pekla do nebes - izhodišče je v jami Pekel, ne- besa pa lahko obiskovalci Spodnje Savinjske dohne do- živijo na različnih koncih. Na zgornjesavinjski stojnici sta se že predstavih občina Solčava in Ljubno, danes do- lino predstavljajo Rečičani, jutri bodo številni obiskovalci sejma zarajali z Mozirjani in pustnaki, v soboto pa se bo predstavila občina Nazarje. Seveda noben dan ne bo mi- nil brez značilne kulinarike, ljudskih godcev in domačih obrtnikov. Stojnice občine Laško si brez piva in krancel- pintaric ne moremo predstav- ljati. Sicer so že oziroma še bodo v Ljubljano pripeljali laške muzikante, folkloro in predice, po posameznih dne- vih pa se bodo predstavili še drugi nosilci turistične po- nudbe. Med tistimi, ki so se na se- jem dobro pripravih, je tudi občina Šentjur, ki je v torek predstavljala jurjevanje, vče- raj kmetijsko in gospodinjsko šolo, danes je na vrsti Planina pri Sevnici, jutri podjetje Me- ja, osrednji predstavitveni dan pa bo sobota, ko bodo Šentjur- čani v Ljubljani predstavili utrip Ponikve in podrobneje spregovorili o blaženem Slomšku. Zanimiva in prisrčna je stoj- nica Slovenskih Konjic, kjer ne gre brez dvorca Trebnik in Zlatega griča; Zreče z Unior- jem in Roglo predstavljajo golf; opazni sta tudi zdraviliš- či Atomske Toplice skupaj s Podčetrtkom in Rogaška Slati- na... V večini primerov velja pohvaliti predstavitev s Celj- skega - ne dogajajo se nesmi- sli, ki jih je na sejmu kar veliko, da bi na primer oble- čeni v starinska oblačila pro- movirali kolesarski vzpon in salamiado. Dejstvo je, da ve- lja AA za največji turistični sejem v Sloveniji, pa čeprav učinki niso merljivi z me- trom. Letos je opazno manjše število razstavljavcev in krče- nje razstavnega prostora, ve- liko pozornosti je namenje- nega Hrvaški kot državi part- nerici - menda Slovenci ljubi- jo hrvaško morje, Hrvati pa vračajo vse, kar so jim Slo- venci v letih vojne dobrega storili. Tako ni čudno, da zelo pogosto slišiš »Dobar dan«, silno prijazen, pa vendarle... Sicer pa tudi sejem v prestol- nici ne mine brez odojkov, plastičnih vlakcev in različ- nih zastonjskih degustacij - kdor je zraven, je »in«; kogar pa ni, v turizmu nima kaj iskati. Časa je do sobote. ^ URŠKA SELIŠNIK Donator Julko Jošt Knjige za « Ljubečno j V ponedeljek, 20. marca, OŠ Ljubečna obiskal Julj Jošt, ki je šoli podaril okn tri milijone tolarjev. Na žel donatorja bo ta denar nam njen knjižnemu fondu. Julko Jošt je Celjan, ki ] že več kot petdeset let živi Ameriki. Bil je zelo vesel, da na Ljubečni zrasla osnovi šola. Zato ji je podaril deni ki ga bo šola porabila za r kup strokovne literature, si varjev in knjig, namenjen učencem. < Foto: GREGOR KAT V Krčmi Pri nas. ŠPORT 15 Zakaj so potonili? p0S\o odprtih vrat do finala LP so celjski rokometaši v Barceloni doživeli najhujši poraz v evropskih tekmovanjih ti analitiki bodo še dolgo tuh- g Ij zakaj se je celjska barka p ' fantastičnem prvem polča- i "in najboljši igri v tej sezoni i "jgga šestih minutah spre- t l3 v nočno moro. Krivca za 1 ?,olni mrk in minus 14 pred \ jkotno revanšo najbrž ne j ig iskati med igralci, niti pri i (jnaskovu, ki je postal od- ( jtno prevelik porabnik žog. i zgovornost bo slej ko prej i loral prevzeti trener Hasa- I lefendič, zadolžen za krmar- j jpje rumeno-zelenega plovi- i a ki m" )^ ^^^^ prevečkrat i ifitano slabo vodenje moš- ta, tudi ko je zmagovalo. Hasanefendič zato veleva, 3j njemu snamemo glavo, jj je on krmar barke, ki je v nevihto. Pred tem pa e že vedel, da vodstvo ne bo ezalo glav in zato morda tudi ažje priznal svoje in Mana- kove napake. Kot je bilo pričakovati, pol- inalna tekma v katalonskih medijih ni vzbudila pretira- nega zanimanja. Tisk je o obračunu na kratko poročal selena dan tekme, medtem ko so se časniki v petek razpisali o preminulem Domingu Mar- cenasu, tvorcu sodobnega ro- ' kometa v Barceloni, ki so se ga na tekmi spomniU z minu- to molka. Dolgotrajnem nezaupanju v prvega zvezdnika mladega celjskega vala Aleša Pajoviča se je pridružilo nepotrebno menjavanje dokaj zanesljive obrambe 3-2-1 in nezmožnost f^sodnega reagiranja v pre- lomnih trenutkih. Strateg, ki počasi (a zagotovo) končuje poslovanje s celjskim tabo- rom, je bil (pre)večkrat prepri- f^n, da Pajovič po nekaj zgre- ^^nih žogah ne zmore več po- §unia za nadaljevanje strel- '^l^li podvigov in »ne omenjaj- '^mi Pajoviča kar naprej, še ^'edno se mora veliko naučiti«. ^>Nori« Svensson l^ajbolje ga je ta demaiitii-al v j'^^§rani, ko je v prvem napa- i Wkrat zaman poskušal pre- senetiti Barrufeta, nato pa do "^^njave z Manaskovom v 23. I^Jiuti domala sam držal ko- '^^ s takrat še nerazpoloženi- evropskimi prvaki in bil na i'^cu tudi najučinkovitejši. '•Jboka obrambna postavitev eijanov je presenetljivo zau- 3vila vselej nevarne prodore ^ Krilih, ko sta Guijosa in Or- tega iz kotov zgolj vračala žo- ge. Domači so izvedli vsega dva protinapada, številne žoge, na- menjene pivotu Chepkinu, pa niso prišle do cilja. Nepredvi- dljivi Barcelonin ukrajinski si- lak se je med strelce vpisal šele v 47. minuti, Lozano pa le nekaj sekund pred odmorom. Hasa- nefendičeva potegavščina z dvema krožniiria napadalce- ma (Škibič, ki nikakor ni dobil uporabne žoge, se je v tej kom- binaciji znašel na levem krilu) je dala slutiti neugoden razplet, čeprav se ta v tem trenutku še ni odrazil, zlasti, ker je Valero Rivera v vrata poslal po Hasa- nefendičevem mnenju norega Svenssona, slabega Barrufeta pa taktično prihranil za sedem- metrovke. Bilo je še težje Po izkušnji za učbenike strateških mojstrov in pred- stavi, ki je v evropskem klub- skem merilu ne more ponuditi najbrž nihče, se je gostom v nekaj trenutkih sesula celotna sezona in trud iz zadnjih nekaj let. Finale LP bo za nedoločen čas ostalo zapisano na kontu želja, polfinale pa kot najbolj grenka izkušnja po davno po- zabljenem visokem neuspehu z Zagrebčani,26:17 v kvalifika- cijah LP. »Bili so že težji trenut- ki v zgodovini kluba in smo jih znali prebroditi. Drugi polčas je vreden vse kritike, toda še veliko klubov bo doživelo na- šo usodo,« razmišlja predsed- nik 10 CPL Andrej Šušterič. Po uspehu Kiela, ki je pod- prvaka Badla iz Zagreba ug- nal z 11 zadetki prednosti (32:21), gre tokrat pričako- vati vsaj spremenjeno finale LP. Sicer pa pri rokometaših iz hrvaške prestolnice nikoli ni povsem jasno, od kod pre- ti največja nevarnost - na igrišču ali izza kulisja. Med odmorom je bilo naj- pogosteje zastavljeno vpraša- nje, ali bodo slovenski prvaki zdržali tempo in način igre. Že prej so španski strokov- njaki Celjanom pripisovali kar zgledne možnosti za us- peh. Tudi zato, ker na dve sezoni zamenjajo trenerja, medtem ko je Rivera že 15 let na katalonski klopi in svojim nima več kaj povedati, vsak novinec pa se najprej sreča z velikim problemom adaptaci- je na takšno moštvo. Barcelonini rokometaši so se iz garderob vrnili našpičeni. Celjsko obrambo so najprej bliskovito prebili na bokih, na- to še po sredini in kljub takojš- nji reakciji s celjske klopi pad- ca ni bilo več moč zaustaviti. »Ni pomembno, kdo je naš nasprotnik. Formula do uspe- ha je naša fizična in psihična pripravljenost. Takrat nas je res težko premagati,« je pre- prosto razmišljal Patrik Ča- var, zaradi poškodbe zmožen prikazati le kakšnih 60 odstot- kov svojega znanja, a je celj- skega trenerja skupaj z Urdan- garinom najbolj presenetil. Pi- vovarjem je šlo vse navzdol. Krila so imela odprto pot do Peričeve in Valenčičeve mreže, njuni soigralci so pozabili igra- ti rokomet. »Sprva nismo bili tako slabi, temveč so gostje prikazali zavidljiv nivo. Razli- ko je prinesla naša ofenzivna obramba, s čemer smo prese- netili nasprotnika, ki je izgubil samozaupaiije, četudi sta eki- pi kvalitetno na isti ravni,« ocenjuje Enrico Masip in me- ni, da razlika ni realna. Po njegovem motivacija ni vpraš- ljiva, saj vsako leto posebej merijo na prvaka stare celine,, mentaliteta pa jim narekuje, da tudi v Celje potujejo po zmago. Povratno tekmo v Golovcu sodita Čeha Kohout in Dolejs, delegat je Nemec Prause. Kaj se je zgodilo? Valero Rivera je »divjanje« svojih v drugem polčasu oz-; načil za najboljšo igro, odkar vodi moštvo iz Blaugrane, ki je v Barceloninem športnem kompleksu še najbolj podob- na rešilnemu čolnu na letalo- nosilki. »V prvem delu sem poskušal z različnimi obram- bnimi in napadalnimi postavi- tvami, šele v nadaljevanju smo ujeli pravo 5-1 postavi- tev, ki je >bdozirala< napadal- ne kombinacije,« dodaja na- juspešnejši klubski trener vseh časov. »Rad bi vam po- vedal, kaj se je zgodilo, ven- dar niti sam tega ne vem. Po golu Guijose smo jih iz proti- napadov prejeli vsaj še 15. Morda bi morali imeti daljše napade, saj se nam po 14:14 ne bi smelo nikamor muditi,« je bil zbegan tudi Dejan Pe- ric, medtem ko ga je kapetan Uroš Šerbec dopolnil z raz- mišljanjem o igranju po navo- dilih, širitvi igre, menjavi mest in ne prehitremu zaključeva- nju akcij, kasneje pa je vse to padlo v vodo: »Ne mečimo si peska v oči. Barcelona je v finalu! Psihično se moramo dvigniti in se častno posloviti, zmaga s -i-15 pa je iluzija!« je ovrgel še zadnje pomisleke. Debitant v celjskem dresu vratar Mitja Valenčič je bil po tekmi vsaj malce vesel svoje- ga prvenca. V 17 minutah je zadržal sedemmetrovko, protinapad in dva nevarna strelska odmerka, pri drugih naletih pa ni mogel kaj prida pomagati: »Popustila je obramba, napad se je zausta- vil, streli so švigali po sredini, kjer je Chepkin. Barca je s kontrami storila svoje, nam sta manjkala borbenost in duh. V veselje pa mi je, da sem po dolgem času spet bra- nil pred takšno publiko in ver- jamem, da bom to storil še boljše.« »Zanesejo me čustva!« Seada Hasanefendiča v Blaugrani dolgo ni bilo iz gar- derobe. Ko se je pojavil, je bil nemudoma obkrožen z novi- narji. »Stojite mi bližje kot moji igralci v time outu,« je najprej rekel s tresočim gla- som. »Prvi in drugi polčas sta kot dan in noč. Furiozna igra Barcelone, mi pa kot razbita vojska - iz napake v napako, kot da smo najbolj naivna ekipa. Tega nihče ni več mo- gel povezati. 25 golov je ne- verjeten negativni dosežek. Glede revanše sem najprej realist, nato šele optimist. Težko je to nadoknaditi. Ne bi mogel trditi, da se igralci niso borili ali da tega niso želeli. Mislim, da je nemogo- če v revanši še kaj opraviti,« je zaključil, ko je večina od sla- bih 8 tisoč očividcev dogodka že bila na nogometnem der- biju med Barcelono in Depor- tivom. V napovedih pred re- vanšo je znova povzdigoval glas in to kasneje opravičeval s čustvi, ki ga pogosto izdaja- jo, zavrnil pa vse očitke o nepripravljenem moštvu, sla- bi igri in vodenju. »V Golovcu se bomo predstavili z igro iz prvega polčasa. Naša obveza je zmagati, kar pa bo vseeno podvig. Vadili smo razigrava- nje celotnega moštva, vendar tega na tekmi nismo izvedli. Manaskov je očitno slab, tudi Vugrinec, dvignil se je Šerbec. Ne vem, zakaj spet tako tol- čete po nas? Zakaj se nihče ni ničesar vprašal, ko nam RZS ni preložila tekme s Preven- tom in smo jo nato tudi izgu- bili? Po EP sem dal igralcem prosto, da se poveselijo, pri- čakoval pa sem, da bomo prej ujeli formo. Vsi sodniki v DP in tudi v Barceloni so bili proti nam. Ne bom sodil, kako je ekipo pred mano vodil Zdrav- ko Zovko. Če so bili nekateri igralci prej nagrajeni zato, da niso igrali, se ti zdaj pritožuje- jo, če ne nastopijo v domači tekmi,« je nametal še nekaj podrobnosti iz ozadja. To ni umik Celjani bodo poleg prve analizirali tudi sobotno tek- mo in se šele takrat odločali o strategiji za prihodnje, tudi o menjavah kadra, kar bo (uradno) jasno šele junija. »Uprava bo do konca tekmo- vanj ubrala svoj sistem izpla- čila nekaterih zneskov,« na- poveduje direktor kluba Vla- do Privšek. Morda jih bo kdo dobil po žepu. Pivovarna Laš- ko pa se nikakor ne namera- va umakniti iz rokometa. Od- prta ostaja le rubrika, kjer bo vpisan znesek. PRIMOŽ ŠKERL Foto: MIGUEL ANGEL ZAMORA Eden glavnih »krivcev« za katastrofo Celjanov je bil Rafael Guijosa, ki pa je svoje znanje unovčil šele tedaj, ko se je celjska igra dokončno sesula. Roševasoliditii plavalnem prvenstvu v kratkih, 25-metr- uj' .'^^zenih, je slovensko zastopstvo izpolnilo pričakova- 0(j] po zaslugi Alenke Kejžar prišlo do bronastega -'cja, zadovoljila pa je tudi Celjanka Urška Roš. žilica Marinesa Neptuna je redna udeleženka največjih dplJ^^^^nj, v Grčiji pa se je najbolje odrezala na 200 metrov 5 kjer je zasedla 16. mesto. Čas 2,16:17 je dober dosežek, Z^J^ l^^s zaostala za državnim rekordom in nedvomno' 4qq ^^'^3 soliden vtis. V prosti tehniki ni bila tako uspešna. Za kar ^^^'^^^ potrebovala 4 minute, 20 sekund in 79 stotink, Pris/^ ^dostovalo za 23. mesto, še 4 mesta nižje pa je ^^la na polovico krajši progi s časom 2,05:02. T.L. KOMENTIRAMO Brez klubskih zastav ne gre Izbor športika leta '99 je že davno mimo, delček spomina pa je povrnila Športna zveza, ki je pred kratkim spet poi- mensko objavila rezultate gla- sovanja. Ko smo lani ugotav- ljali, da celjski športni delavci, pedagogi, funkcionarji in ne- nazadnje tudi športniki sami ^ ne zmorejo niti kančka objek-i tivnosti ali gentlemanstva, je \ tokrat malce drugače. V zad-' nji anketi vsaj nihče ni glaso- val zase, je pa še vedno močno prisoten navijaški element, če- ravno v (na srečo) neškodljivi obliki. Športna zveza kot organiza- tor tovrstnega pisemskega tek- movanja je v anketnih lističih še posebej naprosila sodelujo- če, naj vendarle glasujejo po svoji vesti in naj upoštevajo objektivne okoliščine. Seveda je pri tem računala na široko poznavanje športa in športnih dogodkov s strani glasovalcev - in se pri večini pošteno uštela. Če pustimo subjektivna mne- nja ob strani ter ugotovimo, da so se aktivni športniki pretež- no umakniU iz kuvertne vojne, pa so naravnost smešne opre- delitve nekaterih glasovalcev. ' ki bi jim po vsej logiki to mora- ■ lo biti zadnje sodelovanje v anketi. Na primer za zmago- valca Cankarja se jih je oprede- lilo 88 od 90, le Sead Hasane- fendič je na prvo mesto posadil svojega vratarja Perica, pri JK Sankaku pa so prepričani, da je najboljši športnik Šerbec. Tu- di to je nenazadnje pravica glasovalca. Praviloma izdat- nejše potiskanje zasledimo na drugih in tretjih mestih, kjer je skoraj vsakdo naplavil svojega tekmovalca. Bolj negotovo se je izšlo pri dekletih, prevladal pa je številčnejši judoistični lobij. Tudi letos bo potrebno zapi- sati, naj Športna zveza ven- darle doreče pravila sodelova- nja in glasovanja, sicer bomo znova in znova ugotavljali, kdo je komu bolj naklonjen in kdo se je s kom kaj dogovoril. Preprosta rešitev se ponuja že v prohibiciji dajanja glasov za- svoje tekmovalce ali svoj klub... četudi so ti daleč najboljši. Ug-- lajenost pri nas pač še nima trdne podlage, zato pomaga le šiba. PRIMOŽ ŠKERL NA KRATKO Kranj: Na plavalnem DP za mlajše dečke in deklice je naj- višja uvrstitev uspela Neptu- novi štafeti 4x50 prosto in Ža- nu Mackošku na 200 prsno, ki sta končala na 2. mestu. Bron so za Marines Neptun pripla- vali še Lampret (50 prsno), Fideršek (50 prosto in hrbt- no), štafeta 4x50 mešano. Budimpešta: Na odprtem plavalnem prvenstvu Ma- džarske za invalide je nasto- pilo 150 tekmovalcev iz Turči- je, Češke, Slovaške, Poljske in Slovenije. Marko Kužner je bil na 100 hrbtno drugi, na 50 prosto pa četrti. Dani Pavlinec je slavil na 400 in 50 prosto ter 100 hrbtno. Celje: Izidi prvih tekem če- trtfinala ŠKL, OŠ: Livada Vele- nje-S. Kosovel Sežana 86:72, Pod goro Slov. Konjice-D. Baje Vipava 48:38. Dijaki: SGŠ Ra- dovljica-I. Gimn. Celje 49:38. Maribor: Na Baumartner- jevem judo turnirju je JK San- kaku v 6 kategorijah osvojil 5 zlatih odličij (Pere, Nareks, Žolnir, Frece, Polauder), pri JK Ivo Reya pa je slavil Mlina- rec, Ferjan in Petelinšek pa sta zasedla 2. in 3. mesto. ŠPORT Košarkarski vrtinec liitro požira Prvenstvo se v moški konkurenci nadaljuje s polno paro Nedelja bo v Treh lilijah spet postregla z derbijem obeh pivovarn, kvalifikacije pa dan prej nadaljujejo Šentjurčani in po odstopu trenerja Bokšana tudi Celjani. Laščani, i<,i so se v Novem mestu po napaki Nakiča še komajda izvlekli, bodo Ljubljančane pričakali veliko bolj spočiti, kot so" letos sploh imeli priložnost. Union Olimpija bo takrat za seboj imela že dva evroligaška četrtfinalna obračuna z Barcelono in se za domači derbi bržčas ne bo posebej pripravljala. Je prav slednje velika priložnost za vrsto Aleša Pipana, ki je v zadnjem tovrstnem primerjanju moči hudo porazila državne in pokalne prvake? »Ljubljančani so navajeni peklenskega ritma, zato tukaj ne vidim prednosti, saj imajo dovolj dolgo klop in igralci lahko enakovredno nosijo breme. Naša priložnost je polna dvorana, v igri pa bi veljalo preprečiti protinapade gostov in vzpostaviti ravnotežje v skoku,« pojasnjuje ka- petan Mileta Lisica, ki stavi na umirjeno in racionalno igro. V skupini, ki se peha za obstanek, so Zrečani na dobri poti za ohranitev prvoligaškega statu- sa. Za to jim bo verjetno zadostovala že konti- nuiteta domačih zmag, verjetno pa si lahko privoščijo še kakšen spodrsljaj, kajti konkurent ZM Maribor je (ob Kraškemu zidarju) bržkone že omagal, rahljajo ga tudi notranji nesporazu- mi. Kemoplast se je prvič, odkar nastopa v kvalifikacijah, znašel na vodilnem položaju. Favorizirani Bežigrajčani so se v soboto v Hruševcu močno opekli, včeraj (po zaklj. redak.) pa so tam gostovali še Murskosoboča- ni, ki so se poprej doma osinešili proti Novi Gorici, kamor Šentjurčani potujejo v soboto. Morebitna serija treh uspehov bi rumene že ponesla na prag, imenovan Liga Kolinska. Potlej bi za potrditev morali zgolj uveljaviti premoč nad Primorci, kot jim je to uspelo v predzadnjem in zanje odločilnem krogu red- nega dela. Vse pa je več ali manj končano za Celjane, ki tudi v prihodnji sezoni ne bodo med LB ligaši. Po porazu v Kopru so jih na Gimnaziji Celje Mileta Lisica ne verjame, da bi evropski obračuni Ljubljančane utrudili. Center porazili še Portorožani in Trboveljčani. Trener Gorazd Bokšan je na ponedeljkovem treningu odstopil: »Igralci so psihološko padli, žal pa se vzroki za neuspehe iščejo na napačni strani.« Strateg, ki so mu sicer ponujali nadalj- nje sodelovanje, si bo do konca sezone vzel čas za počitek in razmislek. »Zanima me le vrhun- ska košarka, zato bom počakal na ugoden angažma!« Solidna zasedba igralnih mest vse- lej ni edini pogoj za napredovanje, kar se je izkazalo prav v vrstah Celjanov. Vodstvo kluba obžaluje takšno odločitev trenerja, kdo pa bo vodil ekipo na sobotni tekmi s Koprčani, še ni znano. fmmmmmmmmmmmmmtf^ primož škerl Rudar ujel ritem V nogometnih srečanjih brez senzacij 20. krog v I. SNL ni po- stregel s senzacijami. Mor- da je še največje preseneče- nje točka CMC Publikuma v Ajdovščini, saj so domačini vodili že z 2:0. Pred nada- ljevanjem prvenstva so za dvig temperature poskrbeli v Mariboru in Ljubljani. Ob Dravi se je pojavil svetova- lec dr. Zdenko Verdenik, v prestolnici pa je Jedinka Perico zamenjal Milovan Tarbuk. O kakšnih zamenjavah aU okrepitvah v strokovnih šta- bih obeh prvoHgaških moš- tvih s Celjskega seveda ne gre izgubljati prostora, kajti oba sta trdno v sedlu. Le da na Skalni kleti ni šlo brez zaple- tov. Nikola Ihevski namreč v torek ni vodil treninga. »Zbo- lel sem,« je pojasnil Makedo- nec, neuradno pa naj bi prišlo do manjšega spora z vods- tvom kluba, ki pa je bil hitro zglajen in na srečo ni pustil posledic na gostovanju pri Pri- morju. Ruineno-modri so še tretjič letos zaostajali, pa se »vrnili« in prišli do točk, kar je nedvomno spodbudno. Ni pa razumljivo, da ne vedo od kod tolikšna učinkovitost, saj so v štirih pomladanskih obraču- nih zabili več kot tretjino vseh »jesenskih« golov. Po včerajš- njem spopadu z Domžalami so se že usiTierili proti Vele- nju, kjer jih čaka lokalni derbi z Rudarjem. »Velenjčani so fa- voriti, saj gre za eno najbolj kakovostnih moštev v ligi, ki goji zelo lep nogomet. Vseeno se ne nameravamo predati, zadovoljni pa bi bili že s toč- ko,« meni Ihevski. Brane Oblak, trener Rudar- ja, z remijem nikakor ne bi bil zadovoljen. Minulo soboto je dobil nov dokaz, da je Rudar- jeva zasedba sposobna podvi- gov in zlasti lepih predstav. Derbi s HIT Gorico je bil prava poslastica. Gostje so sprva si-. cer bolj taktizirali, ko pa so skušali presenetiti, so jih »do- bili po glavi«. Če bi se od uvodnih minut spustili v od- prt boj, bi maloštevilno ob- činstvo zagotovo videlo še kakšen zadetek več v obeh mrežah, tako pa so bili učin- koviti le domačini, pri katerih je tokrat zablestel Damjan Gajser, ki je odlično igro kro- nal z zadnjim golom. Po pora- zu na Prevaljah, kjer očitno nihče ne bo imel lahkega dela, je Rudar popolnoma »ujel ri- tem«, kar je bil trenutno naj- pomembnejši cilj. Ob jezeru so prepričani, da bodo odslej lažje zinagovali, da bo igra podobna sobotni njihov zaš- čitni znak, zato tudi rezultati ne bodo izostali. Morda se utegne tu in tam še zaplesti, saj je vsem znano, da se proti »knapom« nihče ne bo po- vsem odprl. Tudi Celjani ne, čeprav zanje popolna ofenziva nima pravega pomena, kajti doslej so bile osvojene točke plod previdnosti in bliskovitih protinapadov. Kljub temu je favorit bližajočega se lokalne- ga derbija Rudar, marsikaj pa bo odvisno tudi od razpleta včerajšnjih srečanj. PANORAMA NOGOMET Liga Si.Mobil 17. krog (zaostala tekma): Korotan-Rudar (V) 1:0 (0:0). 20. krog: Primorje-CMC Pub- likum 2:2 (1:0) Beranič 69, Bogatinov 85. Rudar (V)-HIT Gorica 3:0 (2:0) Lavrič 30, Ob- lak 32, Gajser 85. Vrstni red: Maribor Pivovarna Laško 44, Rudar (V) in HIT Gorica 36, Korotan in SCT Olimpija 34, Primorje 33, CMC Publikum in Domžale 27, Mura 25, Dra- vograd 23, Feroterm Pohorje 9, Potrošnik 5. 2.SNL 17, krog: Aluminj-Esotech Šmartno 0:1 (0:1) Repovž 39. Šentjur-Drava 1:0 (0:0) Po- štrak 89. Vrstni red: Tabor Sežana 43, Koper 42, Esotech Šmartno 35, Elan 32, Železni- čar Ligro 30, Zagorje 28, Alu- minij 26, Živila Triglav in Ja- dran Šepič 21, Ivančna Gorica 20, Rogoza in Šentjur 19, Naf- ta 16, Drava 15, Črenšovci 10, Avtoplus Korte 6. 3.SNL sever 14. krog: Pobrežje Zreče 0:4, Mons Claudius-Bistrica 3:0, Pa- loma-TIM Laško 4:0, Dravinja- Kovinar Mascom 3:1, Usnjar- Gerečja vas 0:0. Vrstni red: Paloma 32, Dravinja 31, Zreče 30, Fužinar 26, Gerečja vas 25, TIM Laško 21, Hajdina 19, Us- njar 16, Starše in Kovinar Mas- com 15, Krško 14, Mons Clau- dius 13, Bistrica 12, Pobrežje 2. MALI NOGOMET 1.SLMN 17. krog: Vulk. Stipič-EM Celje Pelikan 4:5 (2:3). Vrstni red: Sevnica 44, EM Celje Peli- kan 35, LI Litija 33, Puntar 32, Meteorplast in Beton Divert 20, T Poetovio 19, Orkan 16, Family Shop 13, Vulk. Stipič9. ^ KOŠARKA Liga Kolinska 25. krog, od 1. do 6. mesta: Slovan-Savinjski hopsi 91:86 (72:72, 40:33) Ovčina 19, B. Udrih 17, Čmer 12, Cizej in S. Udrih 10, Kobale 9, Kahrima- novič 4, Kadič 3. Pivovarna Laško-Triglav 99:93 (37:35) Lisica 24, Jurak 19, Goljovič 13, Nachbar 12, Dragšič 9, Mi- letič in Bajramovič 6, Kune 4, Kazaferovič in Tilinger 3. 26. krog: Union Olimpija-Savinj- ski Hopsi 100:61 (49:32) B. Udrih 19, Kobale in Jovanovič 10, Cizej 6, Ovčina in Josipo- vič 4, Kadič in Gorjup 3, S. Udrih 2. Krka Telekom-Pivo- varna Laško 73:74 (41:36) Li- sica 19, Goljovič 18, Nachbar 16, Hafnar 10, Jurak in Kune 4, Dragšič 3. Vrstni red: Union Olimpija in Pivovarna Laško 50, Krka Telekom 44. Slovan 40. Triglav 39, Savinj- ski Hopsi 37. Od 7. do 12. mesta, 25. krog: Loka kava- Rogla Atras 76:62 (40:23) Mi- hailovski 12. Dundov in Milu- tinovič 11, Jokič9, Herman in Benič 7. Zinrajh 5. 26. krog: Rogla Atras-ZM Maribor 94:78 (43:39) Šporar in Dundov 22, Milutinovič 20, Mihailovski 14, Zinrajh 9, Benič 5. Temnik 2. Vrstni red: Zagorje 41, Ro- gla Atras, Loka kava in Helios 34, ZM Maribor 33, Kraški zi- dar 32. Kvalifikacije za Ligo Kolinska 1. krog: Kemoplast-Flowtex Bežigrad 107:84 (51:49) Nova- kovič 20, Zorko 17. Tomažin 16, R Maček 14. Rovšnik 12. Kočar in Jovanovič 9, Krivec in Ribezi 4, A. Maček 2. Vrstni red: Kemoplast, Flowtex Beži- grad in Radeska Creattiv 39, Nova Gorica 38. Kvalifikacije za 1.B SKL 3. krog: Celje-Portorož 81:88 (39:41) Urbanija 27, Ki- tek 12, Sušin 11, Tajnik in Šarlah 8, Kolka'in Djakovič 4, Benčan 1. 4. krog: Celje-Ru- dar 59:70 (20:27). Vrstni red: Koper mladi 8, Portorož 6, Ce- lje in Rudar 34. 1.SKL (Ž) Od 1. do 6. mesta, 8. krog: ADD Ilirija-Ingrad Ce- lje 53:73 (30:40) Veble 15, Ramšak 12, Barenyova 10, Deak 9, Sušin 8, Vodopivec 7, Potočnik in Obrovnik 6. 9. krog: Iraos Ježica-Ingrad Celje 50:40 (28:18) Obrov- nik in Jelušič 10, Deak 9, Ramšak 5, Veble, Potočnik in Sušin 2. Vrstni red: In- grad Celje 44, Imos Jezica 43, Maribor 34, SKB Jezica mlade 33, ADD Ilirija 32, Legrand BTC 30. Od 7. do 12. mesta, 9. krog: Postojna - Comet 59:52 (30: 25). Vrstni red: Odeja Marmor 15, Pomurje Skiny 14, Postoj- na 13, Jesenice 12, Domžale 9, Comet 8, ROKOMET Liga prvakov Polfinale (prva tekma): Bar- celona-Celje Pivovarna Laško 39:25 (14:14) Pajovič 7, Mana- skov 6, Pungartnik in Kokša- rov 3, Stefanovič in Šerbec 2, Vugrinec in Škrbič 1. 1.DRL 20. krog: Gorenje-Celje Pi- vovarna Laško 27:29 (13:15) Rutenko 11, Oštir 6, Rozman in Sovič 3, Plaskan 2, Gajšek in Tamše 1 za Gorenje, Škr- bič 7, Šafarič 5, Šerbec, Ste- fanovič in Pajovič 4, Pungart- nik 3, Banfro in Manaskov 1. 21. krog: Gorenje-Celje Pivo- varna Laško 27:29 (13:15). Vrstni red: Pivovarna Laško 40, Prule 67 (-1) 35, Trebnje 32, Prevent 31, Gorenje 23, Termo 19, Slovan 17, Dobova 16. Inles Riko 15. Radeče (-1) 13, Andor Jadran 6, Izola HM 3. I.DRL(Ž) 3. krog, od 1. do 4. mesta: M Degro Piran-Žalec 26:33 (16:16) Zidar 9, Derčar 8, Randl in Uranker 5, Strmšek in Kline 3. Od 5. do 10. me- sta, 2. krog: Vegrad-Gramiz 26:24 (13:11) Raukovič 8. Ste- vanovič 6. Nojinovič 5, Deš- man 3, Rodič in Jukič 2. 3. krog: Burja-Vegrad Velenje 29:25 (14:10) Stevanovič 7, Jukič 6, Rodič 4. Nojinovič in Krajnc 3. Raukovič in Deš- man 1. Vrstni red: Vegrad 23, Jelovica 21, Grainiz 19, Baje Daevvoo Izola 14, Branik in Burja 4. ODBOJKA 2.D0L 22. krog: Krka-SIP Šempe- ter 2:3 (22:25, 25:20, 25:22. 15:25, 7:15). Fužinar IGEM II.-Šoštanj Topolš,^, (25:22, 16:25. 18:25; Končni vrstni red: Brezni 60, SIP Šempeter 57, šo« Topolšica 54, IGM Hoč^ Ljutomer 38, Termo u 34. Beltinci 27, Prvačin^ Fužinar GOK IGEM II, nuče 17, Krka 11, Kovinat čevje 10. 2.D0L (Ž) 22. krog: B&L Utrip še^ ter-Mladi Jesenice 3:1 (21 25:19, 26:24, 25:19). in| Branik II.-Kajuh Šoštanj (25:14, 13:25, 25:17, 2S; Končni vrstni red: Frupi K2 Šport 58, B&L Utrip; peter 51, Krim 44, Infond nik II. 40, Gradb. Stane K ca. Tabor Maribor in K Šoštanj 30, Solkan 29, B dikt 27, Asics Kamnik Mladi Jesenice 21, Kemi II. 13. ŠPORTNI KOLEDAl PETEK, 24.3. Košarka l.SKL (Ž), polfinale koi ce, prva tekma - Celje: In Celje-SKB Jezica mlade (; SOBOTA, 25.3. Nogomet 3.SNL sever, 15. krog stanj: Usnjar-Hajdina, Gi ja vas: Gerečja vas-Dra\ Laško: TIM Laško-Mons ( dius. Zreče: Zreče-Krško ob 15). Košarka Liga Kolinska, od 1. ( mesta, 3. krog - Polzela vinjski Hopsi-Triglav (19, Kvalifikacije za Ligo linska, 3. krog - Nova Go Nova Gorica-Kemoplast ( Kvalifikacije za l.B SK krog - Celje: Celje-Koper di (20). Rokomet Liga prvakov, polfinale vratna tekma) - Celje: ' Pivovarna Laško-Barce (18). NEDEUA, 26.3. Nogomet Liga Si.Mobil, 22. kr Velenje: Rudar (V)-CMC Hkum (16). 2.SNL, 18. krog - Izola toplus Korte-Šentjur, Šn no ob Paki: Esotech Šma Nafta (obe ob 16). Košarka Liga Kolinska, od 1. c mesta, 3. krog - Laško: 1 varna Laško-Union Olii" (18). Od 7. do 12. me! Sežana: Kraški zidar-F Atras (18). PONEDEUEK, 27I3 Košarka l.SKL (Ž), polfinale ko) ce, druga tekma - Ljublj SKB Jezica mlade-Ingrad' (19,30) SREDA, 29.3."* Košorka Kvalifikacije za Ligo linska, 4. krog - Ljublj Flowtex Bežigrad-Kemopi 22 NOČNE CVETKE • Le zakaj ima Tončka napa- dalnega sina? Zadnjič ji je Bo- ris tako izkazal svojo ljube- zen, da jo je na hišnem hodni- ku na Kajuhovi napadel in jo vrgel po tleh. Za to nezasliša- no početje se bo Boris zago- varjal pri sodniku za prekrške. • V Izletnikovih garažah je bil 16. marca pretep z udelež- bo dveh. Martin V. je večkrat mahnil Luko M. in si nakopal sodnika za prekrške. • Kam plovemo! Prejšnji če- trtek so se na Kraigherjevi v Novi vasi pretepali petelini, stari od štirinajst do šestnajst let, na koncu pa je na dvorišču tekla kri. Skupini štirih fantov- domačinov se je zvečer pribli- žal 16-Ietni Polzelan, pijan kot mavra, in se začel z njimi pre- pirati. Ko so ga fantje mirili, je Polzelan potegnil iz žepa nož- metuljček in enega izmed Ce- ljanov zabodel pod rebra, na- kar so se ostali fantje zakadili v prišleka ter ga tako zelo pu-e- tepli, da ga je zadeva postala resna. Končala se je tako, da je ranjenega Polzelana inter- ventno vozilo odpeljalo v bol- nišnico. • V petek je bila potreBna intervencija na Škvarčevi, kjer je v domačem okolju razgrajal Aleksander B. in tepel svojega očeta. Čaka ga srečanje s sod- nikom za prekrške. • Na splavarskem mostu je bila v petek zvečer predstava. Boštjan K. je s pestmi obdelo- val Tadeja L. Kaj sta imela med sabo, bo zanimalo tudi sodnika za prekrške. • Tudi ob tej cvetki se lahko zamislimo. Na Delavski so se v soboto zvečer zbrali fantje, tako mladi, da jim puh še ni začel poganjati. Ti otroci, pet jih je bilo, so se zabavali tako, da so napadli in pretepli Deni- sa in Andreja, stara komaj de- set let. V nadaljevanju sta pre- tepena desetletnika vstala, odšla domov po nože in se tako oborožena zakadila v na- padalsko peterico. Zadevo je umiril šele prihod policijske patrulje. • V lokalu Diesel na Savinovi je alkoholne muke trpel Fa- hrudin L, ki se je drl in metal kozarce po tleh. Za to njegovo početje in stanje je precej za- služna tudi podjetna točajka Sanela. M.A. Nikoli dovolj dobri rezultati Pred sodišče pripeljati še nekaj skupin, ki se ukvarjajo z mamili in avtomobili, sicer pa so varnostne razmere na Celjskem obvladljive o varnostnih razmerah in dogodkih v minulem letu je tekla beseda na ponedeljko- vi novinarski konferenci, ki jo je sklical direktor PU Celje Dušan Mohorko. Direktor Policijske uprave Celje je uvodoma poudaril, da statistični podatki in rezultati v policiji ne morejo biti nikoli ugodni. »Zato ne, ker mi re- zultatov ne moremo meriti z dobičkom, ampak jih merimo s številom mrtvih, ranjenih, oropanih, okradenih, s števi- lom samomorov itd. Še tako dober rezultat je slab, ko gre za življenja in zdravje ljudi,« je dejal Mohorko in dodal, da bodo letos in v naslednjih le- tih še več pozornosti namenili gospodarskemu kriminalu, problematiki mamil in kako- vosti dela v upravi, nadaljevali z raziskavami povojnih pobo- jev ter pred sodišče pripeljali še nekaj skupin kriminalcev, tistih, ki trgujejo z mamili in onih, ki se ukvarjajo z gospo- darskim kriminalom. »Če bo ta država hotela imeti več re- da, boljšo varnost in boljšo policijo, bo morala policiste bolje nagrajevati, predvsem pa jih pred zlikovci bolje zaš- čititi,« je zaključil direktor Po- licijske uprave Celje. Na posebno novinarsko vprašanje, kako poteka iska- nje Marije Kamenik iz Sloven- skih Konjic, vpletene v nedav- no razkrito združbo, ki se je ukvarjala z mamili, pa je di- rektor povedal, da je sodišče izdalo mednarodno tiralico, torej Kamenikovo že išče mednarodna policija. Načelnik Inšpektorata polici- je Bojan Vrečic je opisal lan- sko stanje na področjih javne- ga reda in miru, prometa in tujske problematike. Po zako- nu o javnem redu in miru je stanje obvladljivo, je pa res, da je število teh prekrškov lani poraslo za 8 odstotkov, najbolj na območju Šentjurja, Opozo- ril je, da je nasilje v porastu, kar za 34 odstotkov je bilo lani (v primerjavi z letom poprej) hujših prekrškov z elementi nasilja. V izrednem porastu so prekrški po zakonu o mamilih, teh je bilo lani za skoraj polovi- co več kot predlani. Lani je na naših cestah umrio občutno manj ljudi kot v letih poprej, se je pa, ob 4-odstotnem poveča- nju vseh prometnih nesreč, po- večalo število lahko in hudo telesno poškodovanih udele- žencev v prometnih nesrečah. Lani je na cestah na Celjskem izgubilo življenje 37 oseb, naj- več na območju Žalca, kar 14, najmanj pa na območju Šmarja pri Jelšah, kjer so zabeležili eno smrtno žrtev prometa. Med vzroki za prometne nesre- če je na prvem mestu nepri- merna hitrost, alkohol kot se- kundarni vzrok nesreč pa je bil v letu 1999 ugotovljen v 10,5 odstotkih vseh obravnavanih prometnih nesreč, pri nesre- čah s smrtnim izidom pa v 12 nesrečah oziroma 35,5 odstot- kih nesreč s smrtnim izidom. Cveto Seničar, pomočnik načelnika Urada kriminalistič- ne službe, je opozoril na rastoči problematiko v z, mamili, ki je tesno povez ostalimi kaznivimi ^^ največ z vlomnimi tatvi ropi in drugimi nasilnimi nji. Na področju organiz ga kriminala bo v osf delo pri odkrivanju in p; trgovcev z mamili in av bilskimi tatovi, na po( gospodarskega krimina se slabo piše ponarejev, denarja, goljufom in tal vseh vrst, zlasti tistim, ukvarjajo s krajo intelekl lastnine, še vedno pa se kriminalisti ukvarjali s meznimi primeri lastnin preoblikovanja. Podrobi gibanju kriminalitete n močju PU Celje pa prihc MARJELAA MINI KRIMIČI Sekal tuja drevesa v času med 11. in 12. marcem je neznani storilec sekal tuja drevesa, ki so rasla v gozdu na območju Bohorja. Posekal in odpeljal je 5 bukovih in eno javorjevo drevo, s tem pa je Sklad kmetijskih in gozdnih zemljišč R Slovenije oškodoval za več kot 300 tisoč tolarjev. Stebri in vreče Delavci v Hmezadovem Hram Kmetijstvo in trgovina v Skrbniku (nasad sadja in pri- ročno skladišče) so ugotovili, da jih je v času od 3. do 8. marca obiskal tat, ki je iz skladišča ukradel 200 betonskih stebrov dolžine 250 cm in 30 vreč umet- nega gnojila Kan. Za storilcem, ki je navedeno podjetje oškodo- val za okoli 340 tisoč tolarjev, policisti še poizvedujejo. Zaletava gospa Gospo Marjano (38) je 13. marca popoldne zgrabila huda jeza, ki jo je krotila tako, da je na dvorišču stanovanjske hiše v Podsmrečju sedla v svoj avto in se z njim nekajkrat zaletela v osebni avto Rudolfa S. ter mu s tem povzročila za okoli 300 ti- soč tolarjev gmotne škode. Le kaj ji je Rudi tako hudega storil? Ukradel 5 kostimov Policisti PMP iz Rogaške Sla- tine so bili 14. marca obveščeni o tatvini, ki naj bi se zgodila med 5. februarjem in 10. mar- cem v prodajalni Manufaktura na Kidričevi ulici v Rogaški Sla- tini.Takrat je namreč izginilo 5 ženskih kostimov različnih proizvajalcev. Trgovsko podjet- je Mercator Jelša je oškodovano za dobrih 136 tisoč tolarjev. Vlom V hišo v torek, 14. marca dopoldne, je neznani storilec vlomil v sta- novanjsko hišo v naselju Sose- ska v Preboldu, last Ivana S. Ukradel je več kosov zlatega nakita, 600 nemških mark in 4 potne liste. Lastnik je oškodo- van za okoli 300 tisoč tolarjev. Ukradena lanos, polo v torek, 14. marca popoldne, je s parkirišča trgovine Žana v Žalcu izginilo osebno vozilo Daevvoo Lanos 1,5 gold, bele barve, z registrsko oznako CE 12-89R, last Boštjana Z., ki je oškodovan za okoli poldrugi milijon tolarjev. v noči na 16. marec pa je bilo ukradeno osebno vozilo VW Polo 1,6 classic, temno zelene metalne barve, z reg. oznako CE 88-97F last Antonije T, ki je oškodovana za približno 2 mili- jona tolarjev. iztočil, natočil v času od 13. do 15. marca se je na parkirnem prostoru kam- noloma v Veliki Pirešici mudil neznani storilec, ki je iz dveh tovornjakov in dveh valjarjev iztočil in v svojo posodo natočil okoli 430 litrov nafte. Podjetje Ceste mostovi Celje je oškodo- val za okoli 60 tisoč tolarjev. Večkratni grešnik v sredo, 15. marca okrog pol dveh zjutraj, sta policista PP Velenje hotela ustaviti voznika osebnega avtomobila, ki pa ni upošteval njunih navodil. V Ve- lenju je zapeljal na Kraigherje- vo cesto, kjer je izstopil iz avto- mobila in zbežal, a sta ga polici- sta na Šaleški cesti dohitela. Ugotovila sta, da gre za starega znanca policije, 43-letnega Franca K. Med postopkom je Franc policista fizično napadel, zato je bila potrebna uporaba posebnih metod. Med postop- kom so kršitelj in oba policista utrpeli lahke telesne poškodbe. Zaradi preprečitve uradnega dejanja je bil Franc K. pridržan in s kazensko ovadbo priveden k preiskovalnemu sodniku. Ker je vozil brez vozniškega dovo- ljenja se bo zagovarjal tudi pri sodniku za prekrške. Roparja prijeta v sredo, 15. marca zvečer, sta Darko K. (19) in Zoran T (17) dohitela Magdaleno P (41), ki je šla peš po Razlagovi ulici v Celju. Ko sta jo napadla, da bi jo oropala, se jima je ženska moč- no upirala, a sta ji kljub temu iztrgala iz rok torbico z denar- jem in osebnimi dokumenti. V akcijo so stopili celjski policisti, ki so roparja hitro prijeli ter jima zasegli denar in čekovno kartico, torbico, ki sta jo med begom odvrgla, pa so našli nak- nadno. Med prerivanjem je Magdalena P utrpela lahke te- lesne poškodbe. Kradel koruzo Sredi marca je nekdo kradel v skladišču Kmetijske zadruge na Polzeli, od koder je odpeljal 257 kilogramov semenske koruze, vredne 215 tisoč tolarjev. Okradeni geologi S travnika v Bukovžlaku v Celju, blizu podjetja Linde plin, je prejšnji četrtek popoldne nekdo ukradel in odpeljal 8 je- klenih cevi (premera 128 mm) v dolžini 21 metrov, 3 vrtalne sipke v dolžini 15 metrov, jedr- nik in vrtalno glavo s svedrom. Gre za predmete in materiale, ki jih- geologi uporabljajo za vrtanje v zemljo in jemanje vzorcev. Podjetje Geo - Hidro iz Preserja pri Ljubljani je oškodo- vano za okoli 700 tisoč tolarjev. Poštenjak pa tak! Sonja je bila prejšnji četrtek zvečer v gostišču Amerika v Celju, ob odhodu pa je svojo torbico pozabila. Ko je to čez kratek čas ugotovila in se vrnila v lokal, se je najprej razveselila, saj jo je torbica čakala na istem mestu, kjer jo je pustila. Kratko veselje se je spremenilo v razo- čaranje, ko je segla v torbico in ugotovila, da v njej ni denarnice z denarjem, plačilnimi kartica- mi in osebnimi dokumenti. Po delih V času od 15. do 17. marca se je nekdo lotil traktorja, parkira- nega v Pečovju. Z vozila je od- montiral in ukradel zaganjač, sprednji diferencial mostu, hla- dilnik, akumulator in še nekaj manjših delov. Lastnik Peter O. je oškodovan za okoli 200 tisoč tolarjev. Ni šlo V noči s četrtka na petek je nekdo poskušal ukrasti osebno vozilo VW Golf serije 3, parkira- no v bližini avtoceste v Rušah na Žalskem. Storilec je odlomil volansko ključavnico, s stika- njem električnih vodnikov je poskušal spraviti vozilo v po- gon, na koncu pa je obupal. Lastniku Janezu F je z neuspe- lim poskusom tatvine povzročil za okoli 150 tisoč tolarjev ško- de. Motorola in Samsung v noči s petka na soboto je neznani storilec vlomil v trgovi- no Evrophone v Levcu. Ukradel je 4 mobilne telefone Mc in Samsung ter 2 avtora sprejemnika. Lastnik trj Anton M. je oškodovan Zc 350 tisoč tolarjev. Ukradel vrat v dneh minulega vike nekdo kradel na dvorišči jetja Atlas Trading na Te! cesti v Celju. Odpeljal je na večkrilna kovinska modro zelene barve, v okoli 280 tisoč tolarjev. Odpeljal hlod Na deponiji bukove 1 vine ob lokalni cesti 1 Vetrnik je nekdo konec kradel. Naložil in odpe 12 kubičnih metrov bi hlodov, s tem pa lastnika za V. oškodoval za okc milijona tolarjev. Odlično opremi V noči na 20. marec j' do vlomil v prodajalno lex, ki se nahaja v posi stanovanjskem centru ' boldu. Storilec se je tam opremil z akustičnimi in predmeti, saj je ukrade beni stolp Sony, dva vid korderja Schneider in Pi dva Philipsova avtora sprejemnika in še torbi video kamero. Omenjem jetje je oškodovane 268.583,00 tolarjev. Nevarni Peter Občani iz Bočne in o so bili v zadnjem času vznemirjeni in prestraše se počutijo ogrožene, so stili mozirske policiste, žal naj bi jih sovaščan. Bočni strelja, kadar s .zljubi. Zadevo so policis li v roke in z zbiranjem macij ugotovili, da je 4( Peter M. ogrožal dva so' na, ko jima je orožje n< na čelo oziroma trebu osnovi sodne odredbe s( cisti opravili hišno prei in ugotovili, da Peter M- zakonito poseduje avt sko puško SAR 80. Oro: mu zasegli, zaradi ogrt sovaščanov in nedovi posesti orožja pa se bo varjal na sodišču. Radarji bodo... • v petek, 24. marca dopoldne, na območju Velenja,, po- poldne pa na območju Rogaške Slatine, • v soboto, 25. marca dopoldne, na območju Laškega, v popoldanskem času pa na območju Mozirja, • v nedeljo, 26. marca^ dopoldne, na območju Velenja, popoldne pa na območju Celja, • v ponedeljek, 27. marca dopoldne, bo poostren nadzor na območju celotne regije, popoldne pa bo radarska kontrola na območju Rogaške Slatine, • v torek, 28. marca dopoldne, na območju Mozirja, po- poldne pa na območju Šmarja pri Jelšah, • v sredo, 29. marca dopoldne, na območju Celja, v popoldanskem času pa na območju Velenja, • v četrtek, 30. marca dopoldne, na območju Laškega, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah ter • v petek, 31. marca dopoldne, na območju Rogaške Slati- ne, popoldne pa na območju Mozirja. 23 Umor po naključiu? Okrožnem sodišču v Ce- je 15. marca začelo soje- po umoru, ki se je zgodil J pred petimi leti v gostilni ^ dom v TVebeliškem v ; Jfaju Paka pri Velenju. jKrat je v sporu med Fua- ^gja Hasanovičem, Fuadom re Beličem in Ekremom Butko- I slednji izgubil življe- ;o| ije. Kaznivega dejanja umora Irt J bil obtožen Fuad Hasano- Ij Fuad Bešič pa sodelovanja 3|( ,ri'pretepu. 05 po obtožnici je do tragične- dogodka prišlo zvečer. Po- poldne sta Fuad Bešič in Se- nad Burgič v gostilni barvala ladijski opaž za delodajalca Ekrema Butkoviča, kasneje so v gostilno prišli Fuad Hasa- novič ter Jožica in Ladislav Horvat. Začeli so piti, kmalu pa se je med vsemi navzočimi vnel prepir, Hasanovič in Be- ■ šič pa sta začela tudi fizično^ obračunavati. Vmešal se je še Butkovič, nakar so vsi trije padli na tla. Ko so se dvigova- li, je Hasanovič pobral pištolo, ki jo je med pretepom izgubil Butkovič, jo prislonil Butkovi- ču na tilnik in sprožil. Butko- vič je bil takoj mrtev. Tožils- tvo je prepričano, da ni šlo za naključje ali strel iz malomar- nosti, priče in izvedenci pa bodo povedali svoje. V sodno dvorano je v sredo vstopil le Fuad Hasanovič, ki je dejanje obžaloval in trdil, da Butkoviča ni nameraval ustreliti ter da se je pištola j sprožila že, ko je le rahlo pri- ! tisnil na sprožilec. Fuada Be- šiča 15. marca ni bilo na glavni obravnavi. V bodoče se bo verjetno pojavil le kot priča, saj je kaznivo dejanje, katere- ga je obtožen, medtem že za- staralo. M.A. GORELO JE PožarvGlinu V soboto, 18. marca ob 11.45 uri, je zagorelo v pod- jetju Glin Pohištvo Nazarje. Požar je nastal v oddelku priprave iverja, v posebnem si- tu iverja, kjer naj bi se pregre- val material. Ogenj se je nato razširil v mlin grobega iverja in v ventilator za transport suhe- ga iverja in skladiščenje letega. Požar so pogasili delavci sami, gmotna škoda, ki je nastala, pa znaša okoli 1 milijon tolarjev. Gorel kozolec v Otemnem v Šmartnem v Rožni dolini je 18. marca okrog 20. ure zagorelo na kozolcu, last Branka M. Ogenj je kozolec popolno- ma uničil, skupaj z rezanim lesom in dvema nakladalka- ma sena. Požar so pogasili ga- silci poklicne brigade iz Celja in društev iz Šmartnega in Lo- pate. Vzrok požara še razisku- jejo, kaže pa, da je bil podtak- njen. Gmotna škoda znaša okoli pol milijona tolarjev. Pregrel se je dimnik V nedeljo, 19. marca okoli 15.30 ure, je zagorelo na sta- rejši vikend hiši v Vinski Go- rici pri Dobrni. Po ugotovitvah policistov je požar nastal zaradi pregretja dimnika, zgorele pa so lesena bruna. Gasili so gasilci z Do- brne, lastnica Irena Š. pa je oškodovana za okoli 200 ti- soč tolarjev. M.A. Nesreča pri sečnji V Četrtek, 16. marca zgodaj popoldne, je Anton V. obvestil [policiste, da se je v gozdu pod Šmohorjem ponesrečil 32- letni Rajko T. iz Pongraca. Policisti in reševalci so takoj odšli na kraj nesreče, kjer so ugotovili, da je Rajko T. podiral drevje z motorno žago. Ko je požagal debelejšo bukev, je le-ta pri padanju oplazila mlajšo ter jo razmajala. Ko je potem žagal veje na že podrti bukvi, je veter izruval razmajano drevo, to pa je pri padcu udarilo Rajka I po desni nogi. M.A. PROMETNE NEZGODE Trčenje v Pesjem. Na srečo smrtnih žrtev ni bilo. Trčila lokomotiva in tovornjak v torek, 21. marca nekaj minut pred sedmo, so bili policisti obveščeni, da je v kraju Pesje prišlo do trčenja med lokomotivo in manjšim tovornim avtomobilom. ^ Pri ogledu kraja nesreče so ugotovili, da se je trčenje v Pesjem (na progi med Velenjem in Šoštanjem) zgodilo na prehodu ceste čez železniško progo, kjer ni zapornic, je pa prehod označen z ustreznim prometnim znakom. Voznik tovornjaka, 39-letni Stojan M. (državljan BiH) je zapeljal čez progo v trenutku, ko je iz smeri Velenja pripeljala lokomotiva, ki jo je upravljal 31-letni Peter B. iz Šmartnega ob Paki. V nesreči sta hude telesne poškodbe utrpela Stojan T. (28) in Dragan Z. (24), potnika v tovornem vozilu, lažje ranjeni pa so bili voznik tovornjaka in druga dva njegova sopotnika, 33-letni Milovan R. in 25-letni Zoran Z. Vsi poškodovani so državljani BiH. M.A., Foto: SHERPA: Nezgoda V križišču Na parkirišču centra In- terspar na Mariborski cesti v Celju se je v sredo, 15. marca popoldne, pripetila nezgo- da, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala, gmotna škoda na vozilih pa znaša okoli 40 tisoč tolarjev. Ivan C. (65) iz Celja je vozil kolo z motorjem po parkirišč- ni dovozni cesti proti Beži- grajski ulici. V križišče dovoz- nih cest je zapeljal v trenutku, ko je z njegove desne strani ' pripeljal voznik osebnega av- tomobila, 71-letni Stanislav R. iz Celja. V trčenju, ki je sledi- lo, je Ivan C. utrpel hude tele- sne poškodbe. v koleni Na Mariborski cesti v Ce- lju se je v četrtek, 16. marca ob 12.15 uri, pripetila nez- goda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poš- kodbe. Vinko H. (31) iz Sloven- skih Konjic je vozil osebni avtomobil po Mariborski ce- sti v Celju proti Podjavorš- kovi ulici, za njim pa je vozil voznik kombija, 21-letni Ro- bert S. iz Šmarja pri Jelšah. Ko je kolona vozil začela pri zeleni luči na semaforju spe- Ijevati, je voznik kombija tr- čil v zadnji del osebnega vo- zila, pri čemer je voznik Vin- ko H. utrpel hude telesne poškodbe. Silovito čelno trčenje Na glavni cesti zunaj nase- lja Tremarje v Celju se je v petek, 17. marca zvečer, pri- petila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo ranje- na, na vozilih pa je škode za okoli 700 tisoč tolarjev. Stanko O. (46) iz Celja je vozil osebni avtomobil iz smeri Laškega proti Celju. V dolgem desnem ovinku je za- peljal na nasprotni vozni pas, po katerem se je takrat pripe- ljal voznik osebnega avtomo- bila, 22-letni Danijel L. iz Liti- je. Vozili sta silovito čelno trči- li, hude telesne poškodbe pa je utrpel voznik Danijel L. Ukleščena med pločevino Na avtomobilski cesti zu- naj naselja Dramlje se je v soboto, 18. marca zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri sta bili dve osebi hudo tele- sno poškodovani, škoda na vozilu in cestnih objektih pa znaša približno 550 tisoč to- larjev. Aleš O. (24) iz Kočevja je vozil osebni avtomobil iz smeri Celja proti Tepanju. Ko je bil vzporedno s počivaUš- čem Zima, ga je začelo zana- šati, da je vozilo zdrselo na prebitevalni pas, nato pa trči- lo v jekleno zaščitno ograjo, kjer ga je dvignilo v zrak. Potem se je vozilo prevračalo navzdol po travnatem hribu in na koncu obstalo na stre- hi. V nesreči sta se voznik in njegova sopotnica, 21-letna Andreja M., prav tako iz Ko- čevja, hudo telesno poško- dovala, iz zvite pločevine pa so ju reših celjski poklicni gasilci. S kraja nesreče pobegnil Na regionalni cesti v Za- vodnjah se je v soboto, 18. marca ob 12.30 uri, zgodila nesreča, v kateri sta bili dve osebi lažje ranjeni, domnev- ni povzročitelj nesreče pa je s kraja pobegnil. Iz Slemena proti Zavod- njam sta se po regionalni cesti po klancu navzdol peljala dva kolesarja, 45-letni Miran J. iz Topolšice in 44-letni Gorazd T. iz Velenja. V levem ostrem ovinku jima je nasproti pripe- ljal neznani voznik belega osebnega avtomobila Zastava Yugo, ki je oba kolesarja opla- zil, da sta padla po vozišču. Kolesarja sta bila lažje ranje- na, neznani voznik osebnega avtomobila pa se po oplaze- nju ni ustavil, ampak je peljal dalje v smeri Slemena. Smrtna v Grlicah Na regionalni cesti zunaj naselja Grlice se je v soboto, 18. marca zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je ena ose- ba izgubila življenje. Miran G. (38) iz Kristan Vrha je vozil osebni avto- mobil iz smeri Kristan Vrha proti Mesrinju. V dolgenfi le- vem preglednem ovinku mu je z leve strani prečkal vozišče 79-letni Jožef Š. iz Stranja, voznik je zaviral, a nesreče ni mogel preprečiti. Pešca je po trčenju zbilo na vozišče, kjer je obležal s hu- dimi telesnimi poškodbami. Poškodbam je podlegel v bolnišnici. Povozil otroka Na regionalni cesti Šo- štanj - Velenje se je v pone- deljek, 20. marca popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bil hudo telesno poškodo- van otrok. Marko P. (6) iz Velenja se je z vrstniki igral na travniku bhzu regionalne ceste. Ko je eden izmed otrok brcnil žogo na cesto, je Marko stekel za njo, a mu je na kolesarski stezi spodrsnilo. Z nogami naprej je padel na cesto, ta- krat pa je iz smeri Šoštanja pripeljal neznani voznik osebnega avtomobila Daihat- su Charade, ki je otroka po- vozil, se za kratek čas ustavil, nato pa peljal naprej. Voznika in morebitne oči- vidce te nesreče policisti pozi- vajo, da se oglasijo na najbliž- ji policijski postaji ali pokliče- jo na tek št. 113. M.A. ZANIMIVOSTI NINA VAS OPAZUJE Nude rešujejo celjsko čast Jutri, v petek, bo največji dogodek slovenske medij- ske scene, slavnostna pode- litev Viktorjev, najbolj za- želenih in preziranih slo- venskih kipcev, ki so ne- kakšna kopija ameriškega Oskarja. Bilo je v nekdanji ljubljan- ski borzni hiši, ki je pred časom neslavno propadla in v kateri je zdaj poslovno go- stinska stavba BTC Mercu- rius. Na stopnice se je povz- pel odgovorni urednik revije Stop Igor Savič in s tresočim glasom dejal, da naj gredo novinarji na levo stran, to je v restavracijo Mercurius, kjer je zanje pogrnjena miza. No- miniranci, prišla jih je samo kakšna polovica, pa na de- sno stran, v veliko dvorano nekdanje borzne hiše, tja, kjer ima navadno tiskovne konference veliki mož BTC direktor Jože Mermal, šport- nik in odličen menedžer, ki se pripravlja na gradnjo pr- vega multi kina pri nas, ki bo imel kar dvanajst kinodvo- ran. No, v tej dvorani so stregli nominirancem. Morda je gos- pod Savič ločil Adija Smolar- ja, Gojmirja Lešnjaka, Saša Hribarja, Andreja Karolyja in druge od novinarjev zato, da ne bi prišlo do kakšnega neljubega presenečenja in bi jih ti spraševan tudi tisto, kar je po Savičevem mnenju ne- primerno. Ali pa bi izvedeli, kdo bo ta glavni, v glasbenem primeru: Adi Smolar, ansam- bel Big foot mama ali pa edini celjski predstavnik med vse- mi nominiranci, ansambel Nude. Seveda, če k Celjanom ne prištejemo najbolj popu- larnega slovenskega imitator- ja, lovca na Viktorje Saša Hri- barja, ki se je v Celju rodil, vendar je že kot otrok odšel iz njega in se zdaj bolj čuti Grosupeljčana. Lahko pa bi tudi izvedeli, kako dela stro- kovna akademija viktor, to je tista, ki skrbi za strokovni del in predlaga tako imenovane strokovne nagrade. Da so med njimi imena, ki jih na podelitvi Viktorjev še nikoli niso videli, ali pa da so med njimi »strokovnjaki«, ki od- krito priznajo, da televizije ne gledajo ali pa da ne poznajo skoraj nobenega od teh, ki bodo jutri prišli na oder Lin- hartove dvorane v Cankarje- vem domu, od koder bo letoš- nje Viktorje prenašala POP TV vesoljnemu slovenskemu ob- čestvu. Med najbolj žarečimi no- miniranci je bila tudi odlič- na novinarka Petra Kerčmar (ta na koruzi živi z jeznim televizijskim novinarjem Urošem Slakom), ki jo je že kmalu po prihodu z vso silo- vitostjo »napadel« najstarej- ši modni fotograf, živa le- genda lepe fotografije Stane Jerko in Petra si ni mogla kaj, da mu ne bi takoj oblju- bila poziranja. S kotičkom očesa je pogledovala po dvo- rani, če ni slučajno kje v bližini novi lastnik Kaja in Vročega Kaja na živo rume- no pobarvani Bojan Požar, da je ne bi prosil za gole fotografije. Mimogrede, za tiste, ki Petre ne poznate od blizu; njene gole fotografije bi vzbudile pozornost večje- ga dela moške slovenske po- pulacije in ogromnega dela ženske, bolj kot na sceno vračajoče se Helene Blagne Zaman, ki bo tudi sodelova- la v programu letošnjih Vik- torjev. Sicer pa je v Ljubljani popu- larna igrica »ugibajte, kdo vse je noseč«. Nobena skrivnost ni, da bo avgusta rodila ena od nekdaj najbolj popularnih te- levizijskih obrazov in sedanja odgovorna urednica vala 202 Darja Groznik in ni skriv- nost, da se bo slej kot prej moral orinčiti tudi zagrizeni samec, minister za kulturo Jo- žef Školč, sicer doma iz Bre- ginja na Tolminskem. Srečna mamica, če bo tudi soproga, bomo še videU, je iz čisto drugega konca Slovenije, to je iz Rogaške Slatine, in sicer naša priznana oblikovalka ste- Wa Tanja Pak, sicer sestra Maje Pak (soproge Gorana Obreza, šefa športne revije Ekipa), ki dela v Slovenski nacionalni turistični organi- zaciji, kjer je še vedno glavni šef Franci Križan iz Rogaške Slatine. ^NINA ADLEŠIČ-KAVRAN NASMEH, PROSIM! Tlidi vi lahko sodelujete v tej rubriki s šalami, ki nam jih pošljite na Novi tednik, Pre- šernova 19, Celje. Tokrat ob- javljamo šalo Hedvike Mušič iz Začreta pri Škofji vasi. Ob koncu leta bomo med sodelu- jočimi izžrebali nagrajenca. Živali Katere živali so žensk ljubše? Kune v žepu, lisica vratu, tiger v postelji, j% garaži in osel, ki plač račune. Po Ireh letih prvi grozdi Na Zgornjem trgu v Šentjurju uspešno raste potomka znamenite modre kavčine z Lenta v Mariboru, vinske trte, stare preko 450 let. Trto so posadili pred tremi leti, za njo pa skrbi mestni viničar Aci Urbajs, odličen vinogradnik. Če bo vse po sreči, bo trta v letošnji jeseni že prvič obrodila vsaj nekaj dobrih grozdov. Od trte si v Šentjurju veliko obetajo tudi člani Društva vinogradnikov, ki jih vodi Edi Kolar in župan občine Jurij Malovrh. Trta simbolično povezuje mesta, kjer je služboval Anton Martin Slomšek. Bodoče trgatve naj bi se v Šentjurju spremenile v lep kulturno turistični dogodek. Trta v Šentjurju je zdrava in lepo raste, kar so potrdili tudi strokovnjaki iz Maribora. Posnetek je bil napravljen pri letošnji rezi, ki jo je na prvi pomladni dan opravil mestni viničar Aci Urbajs. T.VRABL VITEZI BELEGA MESTA PORTRETI 25 Ena utopljena, druga kraljica Iz grafične mape akademskega slikarja Rudija Spanzia prvič objavljeni umetniški portreti treh osebnosti iz hiše Celjskih obraze članov dinastije celjskih grofov - Friderika L, ■jerika II. in zadnjega celjskega kneza Ulrika II. - je akadem- ^ slikar Rudi Španzel upodobil s pomočjo meritev, ki jih je lotaogoče razbrati z domnevno njihovih lobanj. Ti portreti ' p3 ogled na razstavi o celjskih grofih v Pokrajinskem ^eju Celje. Grafična mapa šestih portretov članov pomem- Jie družine, ki je izšla konec lanskega leta v tristo izvodih, ^buje tudi drugo serijo treh odličnih grafičnih listov in ti so ^,tavljeni v muzejski trgovini. Umetniške portrete Hermana I iijegove hčerke Barbare Celjske in Veronike Deseniške, ki ^lej niso bili še nikjer objavljeni, zato postavljamo na ogled. Rudi Španzel jih ni izrisal na j^ovi lobanj kot portrete iz fve serije, temveč so obrazi [ffniana in dveh velikih Ce- ki sta se zapisali v zgodo- iijo, plod čiste umetniške ima- inacije. Prva serija portretov, podobljenih po identificiranih tanjah, je v lasti celjskega Po- [aiinskega muzeja, druga seri- treh portretovTki je izšla iz jiarjevega videnja, pa je v lasti eodetskega zavoda Slovenije. Poteze preteklosti I Bivanje treh portretirancev [najmogočnejšega celjskega grofa Hermana II., Barbare Celjske in Veronike Deseniš- ke - je bilo tesno prepleteno. Herman je bil Barbarin oče in Veronikin krvnik. Barbara Celjska je ena od treh Celjank, ki so postale kraljice. Zelo zgodaj, staro komaj štirinajst ali petnajst let, jo je oče poročil z ogrskim kraljem Sigismundom Luk- semburškim in sedla je na vladarski prestol. To naj bi se zgodilo okoh leta 1408. Neka- teri zgodovinarji so ji vtisnili kopico slabšalnih oznak, medtem ko so jo drugi pre- poznah kot uspešno gospo- darstvenico, ki je slovela po izobraženosti in tudi lepoti. Barbara naj bi se zelo navdu- ševala nad astrologijo in alki- mijo. Nosila je ogrsko, nemš- ko in češko krono. Po zapisu Hartmana Schedla v Svetovni kroniki iz leta 1493, omenje- nem v katalogu razstave Grofje Celjski, je bila »polna nenasitnega mesenega pože- lenja in smrdljivi sod vseh pregreh«. Takšne oznake bi. lahko izvirale iz njene svobo- domiselnosti in nazorov, ki se niso mogli ujeti s sredjeveški- mi dogmami. Umrla je leta 1451 za kugo in po nekaterih navedbah naj bi jo z vsemi častmi pokopali v kraljev- skem grobu v Pragi v katedra- li sv. Vida. Zgodovinska stro- ka lahko še vedno na novo raziskuje, kakšna je bila najmlajša hčer Hermana II. Celjskega v resnici. Herman II. je nedvomno najvidnejša osebnost med celjskimi grofi, saj je pomem- , bno sooblikoval evropsko zgodovino v 15. stoletju. Ogr- skemu kralju Sigismundu Luksemburškemu je rešil živ- ljenje, ga obvaroval turškega ujetništva in tako odkril mo- gočnega zaveznika. Na ta na- čin se je uprl vplivu Habsbur- žanov. Med Sigismundovimi ljudmi je Herman zasedel ze- lo visoko mesto in postal član elitnega Zmajevega reda. Imel je tri sinove in prav toli- ko hčera. Ko je dal Barbaro v zakon Sigismundu, je še utr- dil politično zavezništvo in pridobil zajeten kos ozemlja. Sina Friderika II. je poročil z Elizabeto Frankopansko in tudi ona je prinesla dinastiji lepe posesti. Hermana druge- ga opisujejo kot oblastiželjne- ga moža brez predsodkov, kot grešnika, ki je verjetno prav zaradi slabih dejanj tako vneto podpiral Cerkev. Bil je vrhunski mojster v sklepanju politično uspešnih porok, a v enem primeru - ta je prerasel v nepozabno legendo - je pre- računljiva ekonomija docela spodletela. Njegov sin Fride- rik II., bil naj bi radoživega duha, se je po nenadni in ne- pojasnjeni smrti žene Eliza- bete skrivoma poročil z Vero- niko Deseniško. Zgodilo naj bi se leta 1424 ali 1425. Velike- ga Hermana je nenačrtovana poroka z neugledno plemki- njo vrgla iz tira in sina Frideri- ka je dal zapreti v stolp, neza- želeno snaho pa je obtožil čarovništva in jo postavil pred sodišče v Celju. Po nekaterih virih je bil to prvi čarovniški proces pri nas. »Vzrok, zavo- ljo katerega naj bi sodišče so- dilo in obsodilo, je bil, da je s čarovnijami premotila njego- vega sina Friderika, da se je poročil z njo. Tudi njega, da je zalezovala s strupom in še na druge načine in mu stregla po življenju,« je zapisano v Kro- niki grofov Celjskih. Sodišče je Veroniko obtožbe oprosti- lo, a kljub temu jo je dal tast, domevno 17. oktobra 1425, utopiti na gradu Ojstrica. Her- man je sina kmalu izpustil iz ujetništva, a ostalo je medse- bojno sovraštvo. Friderik se je po teh dogodkih zaprl vase in se umaknil iz javnega živ- ljenja. Tragična ljubezenska zgodba, ki je postala tema številnih literarnih besedil, je prinesla Veroniki nesmrtno slavo. Usodi Hermana II. in Vero- nike Deseniške se dopolnju- jeta tudi na umetniških likih, avtorja Rudija Španzla. V ozadju klenega Hermanove- ga obraza je rdeče ozadje, ki simbolizira kri, strast in nasi- lje. Mogočni plemič drži meč za ročaj, a Veronika je prijela meč za rezilo. KSENIJA LEKIČ Herman H. Veronika Deseniška Barbara Celjska 26 NASI KRAJI IN UUDJE Množica na Joželovem sejmu Lepa sončna nedelja je v Petrovče privabila več tisoč obiskovalcev na 12. Jožefov sejem. Na sejemskem prostoru je bilo več kot sto stojnic, na katerih so ponujali vse od kmečkega orbdja, semen, gnojil, sadik in drugih potrebščin za kmetovanje in vrtnarjenje, *uhe robe, kmečkih dobrot do krame, ki bi jo lahko tudi pogrešali. Veliko pozornosti je bila deležna vrtnarska razstava s predstavitvijo načinov pridelave in predelave zelenjave. Tudi tokrat so ocenili najboljše domače salame in kmečki kruh - za najboljše izdelovalce salam so izbrali Poldeta Janežiča iz Dobriše vasi, Jožeta Vedenika iz Dolenje vasi in Ivana Pinterja iz Matk. Najboljši kruh očitno pečejo v Vinski Gori, saj so se na prva tri mesta uvrstile gospodinje Terezija Lesjak, Marija Felicijan in Dragica Lesjak, vse iz Vinske Gore. T. TAVČAR Kviz mladih za napredek podeželja Društvo podeželske mladi- ne Zgornje Savinjske doline ter Kmetijska svetovalna služba Mozirje, sta v petek, 17. marca, v Kulturnem do- mu v Lučah ob Savinji pri- pravila tradicionalno sreča- nje mladih za napredek po- deželja in tekmovanje o poz- navanju kulture, kmetijstva in podeželja. Sodelovale so tekmovalne ekipe s po tremi tekmovalka- mi in tekmovalci iz Šmihela nad Mozirjem, Luč, Gornjega Grada ter dve iz Solčave. Stro- kovna žirija poznavalcev kmetijstva in podeželja - So- nja Moličnik Oblak, predstav- nica Kmetijske svetovalne službe Mozirje, Tomaž Ma- rolt , predstavnik Zgornjesa- vinjske kmetijske zadruge Mozirje ter Rok Suhodolnik, študent ter predstavnik Druš- tva podeželske mladine Zgor- nje Savinjske doline - je imela lahko delo, saj so pravilni od- govori kar deževali. Odmora med tekmovanjem so izkori- stili za glasbeno kultJ stop Hrabrove pevske^ ne z Luč ob Savinji, nem nastopu pa so siv] paj ogledali še igro Go, kmetija dramske Kulturnega društva Rjj Šmihela nad Mozirjej tošnje srečanje je bilo šno za Šmihelčane na stu, prva ekipa Solčave segla drugo mesto, prvj nju pa so bili člani ( podeželske mladine \ njega Grada. Vse skt uspelo tudi zaradi fij pomoči Zgornjesai kmetijske zadruge M Podružnice SLS Zgori vinjske doline ter Obči če. JOŽE MI TH najboljše uvrščene ekipe, na sredini zmagovalci iz Gornjega Grada. Na Vrhu zmagali »Klinčki« člani Društva podežel- ske mladine Laško - Rade- če in Kmetijska svetovalna služba iz Laškega so v so- boto na Vrhu nad Laškim pripravili tradicionalno kviz tekmovanje Mladi in kmetijstvo. Letošnje teme o davku na dodano vrednost v kmetijs- tvu, starih sortah sadja, ener- giji iz lesne biomase, avtohto- nih domačih pasmah, pozab- ljenih poljščinah in še nekate- re, so privabile kar osem trič- lanskih ekip iz Laškega in Ra- deč. Zmagala je ekipa »Klinček« iz vrst članov mladinskega od- seka pri Planinskem društvu Laško in Društva podeželske mladine, druga je bila ekipa iz vasi Žigon nad Laškim, tretja pa iz Čimernega pri Radečah. Prireditev so popestrili s čla- ni društva, ki so predstavili skeče in glasbo. Prvouvrščena ekipa se bo udeležila tudi re- gijskega tekmovanja, ki bo 1. aprila v Šentjurju. V. MAROT Vse več zanimanja za rejo drobnice Rejci drobnice celjske in koroške regije so se v hotelu Žonta v Šentjurju zbrali na že tretjem rednem občnem zboru. Rezultati dela kažejo, da je bila odločitev o združe- vanju rejcev pravilna. Društvo jim namreč poma- ga pri reji in prodaji, hkrati pa s tem preprečuje zaraščanje kmetijskih zemljišč, ohranja poseljenost slovenskega pode- želja in kulturne krajine. Sled- nje je prispevalo tudi k odloči- tvi rejcev drobnice, da v svet Kmetijsko gozdarske zbornice predlagajo svojega člana, ki bo v primeru, da bo izvoljen, zastopal njihove interese in želje. Ob ustanovitvi je bilo v društvo včlanjenih 33 rejcev drobnice, po zadnjem obč- nem zboru pa je 194 članov. Od tega je 136 rejcev mesnih ovac, 2 rejca mlečnih ovac, 44 rejcev mlečnih koz, 5 rejcev mesnih koz, 7 rejcev ovac in koz, s skupno evidentiranimi 5000 živalmi. Še vedno pa se število rejcev drobnice in s tem tudi članov društva ter tropi povečujejo. Vedno večje zanimanje je tudi za vstop tro- pa v kontrolo porekla in proi- zvodnje živali, kjer je že sedaj 27 rejcev mesnih ovac, 2 rejca mlečnih ovac, 11 rejcev mleč- nih koz in 2 rejca mesnih koz. Društvo jim pomaga pri uvo- zu, izmenjavi in prodaji ple- menskih živali, pri prodaji za zakol preko koordinatorja od- kupa, organizira skupno pre- delavo in prodajo mesa drobni- ce pod skupno deklaracijo, ti- ska promocijski material... Čla- ne tudi redno izobražuje na tečajih v tujini in pri nas, prire- ja predavanja, prikaze in stro- kovne ekskurzije, sodeluje pri organizaciji državnega tekmo- vanja v striženju ovac, na pred- stavitvah na sejmih..., kar bo- do naloge tudi v prihodnje. VESNA MAZEJ UŠEN INFORMACIJE 27 Deveta trgovina Jerovšek Computers, tokrat v Celju podilno računalniško podjetje v Sloveniji z ijvečjo verigo poslovnih enot je svojo deveto jflvino odprlo v Celju. Računalniški center, »t pri Jerovšku imenujejo svoje poslovne Ue, je na Ljubljanski cesti 14 in obsega ^opostrežno trgovino, službo za tehnično imoč in svetovalno službo. Trgovina bo od- ta od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure, ob liotah pa od 9. do 13. ure. Podjetje Jerovšek Computers d.o.o. trenutno posluje 83 ljudi. Ima lastni Center za razvoj tov, ki skozi proces izobraževanja s področij odajnih veščin skrbi za stranke, psihologije,' lunikologije ter organizacije časa in izbire iMtet pri delu in življenju, vsako leto popelje iletemega zaposlenega. ' f>eteklem letu so ustvarili za 2,54 milijarde |Dlarjev prihodkov in povečali tržni delež s prodajo preko 8.000 osebnih računalnikov na dobrih 10 odstotkov. Rezultati raziskave RIS so pokazale, da so računalniki Jerovšek najpre- poznavnejša domača blagovna znamka oseb- nih računalnikov, po številu prodanih osebnih računalnikov pa se že dolga leta uvrščajo na drugo mesto in sicer takoj za IBM. »V skladu z našo poslovno strategijo prib- liževanja kupcem po vsej Sloveniji želimo tudi prebivalcem Celja, Žalca ter Velenja in ostalih bližnjih krajev približati vrhunsko računalniško tehnologijo in omogočiti na- kup v sodobno urejenem računalniškem centru, kjer vam bomo lahko kvalitetno svetovali in tudi ustrezno predstavili naš prodajni program,« pravi Miran Kranjec, di- rektor Profitnega centra za lokalno prodajo in vzdrževanje. 28 ZDRAVNIK SVETUJE Zvišan icrvni tiaic Veliko ljudi ima zvišan krvni tlak (hipertenzija) dol- ga leta, pa za to ne vedo. Arterijska hipertenzija je bo- lezen in tudi splet znakov (sindrom) s povišanim si- stolnim (zgornjim) ali dia- stolnim (spodnjim) krvnim tlakom ali obema. Dolga leta so potekale razprave o tem, kdaj je krvni tlak povišan in kdaj je še normalen. Najbolj zanesljiva je definicija, ki govori o povezavi med višino krvnega tlaka in umrljivost- jo: višji je krvni tlak, slabša je prognoza. Nekontroliran, a zvišan krvni tlak privede do različnih okvar: do mož- ganske kapi, infarkta srca, do odpovedi srca ali ledvic. Za normalen pretok krvi je v krvnem obtoku potrebna raz- lika pritiskov. Tako kri vedno teče z mesta višjega tlaka proti nižjemu. To razliko ustvarja- jo: srce, žile, živčni in hormo- nalni sistem. Je rezultat pove- čanega upora v žilah in pove- čanega dela srca. Upor v žilah se poveča zato, ker se žila stisne ali se stena žile zadebe- li. Med odraslimi ima 15 - 30 odstotkov ljudi povišan krvni tlak. Posamezna geografska področja se med seboj močno razlikujejo. Razlikujejo pa se tudi ljudje različnih starosti, spola in rase. V Sloveniji je epidemiološka študija poka- zala, da je pri ljudeh med 40. in 70. letom krvni tlak povišan v 19 odstotkov. Visok odstotek je značilen za območja, kjer ljudje uživajo veUko soli. Delitev na normotenzijo (normalen krvni tlak) in na hipertenzijo (zvišan krvni tlak) je dogovorjena. Leta 1993 je mednarodno združe- nje za hipertenzijo pri Svetov- ni zdravstveni organizaciji (WHO) pripravilo navodila za zdravljenje blage hipertenzije in svetovalo naslednjo klasifi- kacijo: Kalco merimo icrvni tlalc Da postavimo diagnozo arte- rijske hipertenzije, je potrebno krvni tlak izmeriti čim večkrat. Izmerimo ga najmanj dvakrat ali večkrat in to ob različnih priložnostih. Merimo ga z me- rilci krvnega tlaka, izražamo pa v milimetrih živega srebra (mm Hg), redkeje v kilopaskalih (k- Pa). Za natančno merjenje se v ambulantah uporabljajo živo- srebrni manometri, najnatarič- nejše meritve pa dobimo, če se krvni tlak izmeri v žili. Za mer- jenje in kontrolo krvnega tlaka na domu priporočamo elek- tronske aparate z ročno ali avto- matsko polnitvijo. Pri nakupu se odločamo za takšnega, ki ga priporoča Društvo za zdravje srca in ožilja - Društvo za SRCE Slovenije (kontrolna nalepka na aparatu). Krvni tlak merimo pravilo- ma sede. Pred merjenjem se je potrebno sprostiti in umiriti. Tlak izmerimo šele po 3-5 mi- nutah. Za naglo spreminjanje krvnega tlaka ima veliko vlogo psihično stanje preiskovanca, a tudi fizična obremenitev. Bol- niki imajo višji krvni tlak, če ga meri zdravnik v ambulanti kot pa, ko si ga merijo sami ali jim ga izmeri medicinska sestra. Temu pojavu pravimo sindrom bele halje. V posebnih prime- rih, zlasti za kontrolo uspeha zdravljenja z zdravili in za oce- no krvnega tlaka med delom oziroma naporom, uporablja- mo posebne računalniške apa- rate za merjenje krvnega tlaka, ki omogočajo merjenje preko celega dneva. Odlcrivanje Največ bolnikov odkrije in diagnostično obdela izbrani zdravnik - specialist splošne medicine, ki opravi osnovne preiskave, zahtevnejše bolnike pa napoti k specialistu interni- stu. V približno 90 odstotkih vzroka ne ugotovi. Le v 10 odstotkih je povišan krvni tlak posledica okvare ledvic, hor- monskih bolezni, sprememb med nosečnostjo, redkeje zara- Prim. JANEZ TASIČ, dr.med., spec.int. kardiolog di jemanja kontracepcijskih tablet, zastrupitve s svincem, pa tudi zaradi uživanja preveli- kih količin alkohola. Če vas zanima karkoli v zvezi z zdravjem, nam pišite in strokovnjaki iz Zdravstve- nega doma vam bodo odgo- vorili. Vprašanja pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, Celje, za Zdravnik svetuje. Najpogosteje odkrijemo šele posledice povišanega krvnega tlaka. Zvišan krvni tlak je glavni dejavnik tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja: za hiper- trofijo - zadebelitev levega pre- kata, koronarno bolezen, mio- kardni infarkt, odpoved srca, za cerebrovaskularno bolezen (is- hemične okvare možganov, možganske krvavitve), za arte- riosklerozo in ledvično odpo- ved. Tveganje narašča soraz- merno z višino krvnega tlaka. Ljudje z zvišanim krvnim tla- kom imajo tri do štirikrat večjo verjetnost za koronarno bole- zen in sedemkrat večjo za mož- gansko kap. Zanesljivo je zvi- šan krvni tlak bolj ogro ž ujoč pri starejših kot pri mladih. " (nadaljevanje prihodnjič) MOJA POKOJNINA Odgovori o upolcojevani Nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki velja od 1. januarja 2000, je prinesel v slovenski pokojnin- ski sistem veliko sprememb. Čeprav se bodo določila zako- na uveljavljala postopoma v naslednjih desetih letih, mar- sikoga že sedaj zanima, kdaj se bo lahko upokojil. V sode- lovanj s Petrom Šalejem, vodjo oddelka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri celjski enoti ZPIZ, bomo od- govarjali na vaša vprašanja. Pošljite jih na Novi tednik, Prešernova 19, Celje, z ozna- ko Pokojnina. Marca bom stara 49 let. Imam 31 let delovne dobe. V tovarni sem postala tehnološ- ki višek in pristala na zavodu za zaposlovanje od 1.9. 1996 dalje. Med tem časom sem postala tudi invalid 111. kate- gorije, ker sem bila na opera- ciji hrbtenice. Imam dva otro- ka, ki sta že zaposlena. Zani- majo me pogoji upokojitve. Bralka bi se lahko upokojila po prehodni določbi 396. člena Zakona o pokojninskem in in- validskem zavarovanju (Ur. 1. RS, št. 106/99) - novi zakon, ko bi dopolnila 53 let starosti. Omenjena določba daje mož- nost vsem, ki so bili na dan 31. 12.1999 delovni invalidi II. ozi- roma III. kategorije invalidno- sti, da se upokojijo po starih predpisih pod pogojem, da jim je do izpolnitve pogojev za pri- dobitev pravice do starostne in predčasne pokojnine manjkalo pet let starosti in pokojninske dobe ali manj. Glede na opisane podatke bralka izpolnjuje vse pogoje upokojitve po starih predpisih. V pismu piše, da ima dva zapo- slena otroka, za katera bi verjet- no želela uveljavljati znižanje starostne meje. Tej želji ni mo- goče ugoditi, kajti znižanje sta- rostne meje zaradi otrok pozna le nov zakon, medtem ko pred- hodni te določbe ni poznal. Ti- sti zavarovanec, ki ima mož- nost upokojiti se po predpisih, veljavnih do uveljavitve novega zakona, se izključno upokojuje po starih predpisih, kar pome- ni, da ni mogčče pri upokojitvi uporabljati posameznih določb starega oziroma novega zako- na, marveč enega ali drugega. 1. 7. 2000 bom imela 26 let delovne dobe. Zanima me, ka- terega leta se bom upokojila. Imam tri žive otroke, rodila pa sem še punčko, ki mi je pri sedmih mesecih umrla, tako da sem rodila štiri otroke. Žal vam ni mogoče točno od- govoriti, kdaj se bi lahko upoko- jila, kajti v svojem pismu ste navedla le pokojninsko dobo, ki po veljavni zakonodaji ne zado- stuje kot zadostni pogoj za upo- kojitev. Razpolagati moramo s podatkom starosti (rojstni po- datki) kumulativno z dobo, da vam lahko izračunamo datum upokojitve. Splošno se lahko ženske upo- kojijo z minimalnimi pogoji (po prehodnem obdobju) pri staro- sti 58 let in 38 leti pokojninske dobe, pri 61. letu starosti ter 20 let pokojninske dobe in pri sta- rosti 63 let, če dopolni najmanj 15 let zavarovalne dobe. V pre- hodnem obdobju, ki se jg lo v tem letu z uvelja, novega zakona, bodo | upokojevanja vsako leto gačni, tako letos lahko p; pravico do starostne pol^, tista ženska, ki bo imela in 4 mesece starosti ter pokojninske dobe, ali bo 58 let in 4 mesece ter pokojninske dobe ali bo le 15 let zavarovalne dobi bo lahko upokojila pri s 60 let in 4 mesece. Prihodnje leto se bo starosti dvignil za 4 m medtem ko bo zahtevna ninska doba nespremenj letu 2002 bo poleg zvij pogoja starosti zahtevan daljša pokojninska doba cer 35 let in 3 mesece, m ko pogoj 20 oz. 15 let osta čas nespremenjen. Stof nje pogojev (v prehodne dobju) bo potekalo vse d raj opisanih minimalnih jih za pridobitev pravice rostne pokojnine. Dodatna novost letos u Ijenega zakona pokojnii in invalidskega zavarov; znižanje starostne meje otrok. Zakon določa, da varovancu zniža pred starostna meja za vsake^ nega ali posvojenega otri ima državljanstvo Ref Slovenije, za katerega je in ga vzgajal vsaj pet let. I znižanja sta upravičen moški kot ženska. Višina znižanja sta meje na tej podlagi je o od števila otrok, za kat starša skrbela. Večje otrok vpliva na načelom možno znižanje starost je, ki pa ni neomejeno. \ ga otroka znaša 8 mese dva 20 mesecev za tri 36 cev, za vsakega našle otroka pa se znižanje stč meje poveča za 20 mi Tako kot poznamo pre obdobje pri pogojih uj vanja, poznamo tovrsti hod tudi pri znižanju sti meje, ki ga ne bo mo celoti naenkrat uvelj temveč bo do tega prišlo poma. V letu 2000 bo zi za enega otroka znašč meseca oziroma 15 dni, otroka mesec in 8 dni: otroke dva meseca in 8 štiri otroke tri mesece itd. V takšnem obsegu delež dopustnega znii povečeval vsako leto leta 2015, ko bodo veljč ž anja v celoti. Na rači ševstva se ženski min upokojitvena starost zni več do 56. leta starosti, mu pa do 58. leta staros od staršev bo uveljavljal nje starostne meje za v otroka, se starša spora dogovorita. Če se ne sporazumeti, bo do zi starostne meje upravičf ki je v pretežni meri uv( pravico do starševskega sta. Če je ni uveljavil m od njiju ali pa sta jo oba stila v enakem letu, bo ž anja meje upravičena i V bralkinem primeru! za znižanje starostne m' števali največ trije otro' pogoj pri četrtem otrok polnjen, ker predpis \ skrb in vzgojo otrok vsaj DOM IN VRT Spomladansici oicras na oicnu Cvethčarji in floristi so nav- dih za svoje delo vedno iskali v naravi. Vendar cvetličarstvo lahko postane tudi samo in- dustrija, takrat je izdelek plod serijskega dela. Tako cvetli- čarstvo nima prihodnosti. Ka- dar cvetiičarji v svoje delo vlo- ž ijo znanje, zaupajo svojemu pogumu pri vnašanju modnih novosti, kadar sledijo sebi, razvijejo svoj stil in razpoz- navnost, nastane lahko umet- nina. Zato so njihovi izdelki, kadar so polni ljubezni, hkra- ti tudi tako enkratni in nepo- novljivi. Floristika je torej tudi ljubezen, ljubezen do narave, izraža pa se kot umetnost ve- zanja cvetja v izdelkih, ki jih dobimo v cvetličarni in pri floristih. Za delo je vedno potrebna ideja. Navdihne nas lahko nara- va, arhitektura, umetnina, knji- ga, glasba, dobra hrana, zani- miv pogovor ali pa ljudje, kate- rim je izdelek namenjen. To je najlažje takrat, kadar razvijamo svoja čutila, ko se odpremo do okolice in smo sposobni zazna- ti okolje in ga pričarati v izdel- ku. Zato je ljubezen do sebe, do soljudi in narave tako pomem- bna. Na začetku, ko smo še neveš- či dela, si pomagamo s prepro- stimi simetričnimi izdelki eno- stavnih vzorcev; tudi narava nam je pri tem lahko odlična učiteljica. Pozneje, ko simetrijo dobro' obvladamo, pa se posve- timo tudi asimetričnim vzor- cem. Izdelke s fotografij opazu- jemo, pozorni smo na vse po- sebnosti, o njih razmišljamo, lahko jih tudi kopiramo in ob tem iščemo odgovore na poraja- joča vprašanja. Poleg domišljije potrebujemo tudi osnovno poz- navanje rastlin in načinov nji- hovega združevanja, osnove umetnostnega izražanja, poz- navanje načel oblikovanja, npr. teorije barv, oblik, struktur... , pa tudi tehnik dela ter poznava- nje pripomočkov, ki jih pri tem uporabimo. Naredili bomo preprost izde- lek, ki ga uporabimo namesto zavese in z njim okrasimo ok- na, ga namesto pomladanskega venčka obesimo na vrata... (glej skico!) Idejo zanj sem dobila v Essnu, kjer je vsako leto velik, svetovno znan cvetličarsko-vrt- narski sejem. Material: paust papir, vosek okrasna srebrna žička, posuše ni - herbarirani ali povoskani cvetovi teloha (Heleborus) ali vrtnic (Rosa), mačice. Usti zajčjega ušesa... Postopek: pri izdelku pouda- rimo njegovo sredino - težišče in obod - obris. V ta namen izrežemo iz papirja večji ali manjši krog, ga povoskamo in nanj prilepimo z obeh strani posušene ali povoskane cvetove teloha ali suhih vrtnic, nato pa žarkasto v vse smeri spletemo iz srebrne žičke čipko in vmes nanizamo v vzorcu Uste zajčje- ga ušesa in mačice. S cvetovi mačic obris izdelka tudi zaklju- čimo. Želim vam veliko veselja pri delu in mnogo idej! MOJCA REJC SODIN. Vrtnarska šola Celje 29 KAJ BI DANES KUHALI? Piše: MAJDA KLANSEK 00 hladetino, Lleto z mladim 0dna torta. Ijbjo hladetina potrebujemo: (za 4 do 5 \] 1,5 kg rib, šopek kore- ^jjje zelenjave za juho, 2 "gj-jeva lista, 5-6 ighc rož- ^ 2 trda paradižnika, 2 papriki, glavico čebule, jpjji šopek peteršilja, 5 dag 2 lističa ali 4 g želatine, f ostro rdečo papriko, priprava: očistimo in nare- ,^0 koreninasto zelenjavo li^ho. Ribje meso položimo jl^no vodo, dodamo zele- p in čebulo. Ko voda za- f kožico pokrijemo, tem- jjturo zmanjšamo in kuha- (15 minut. Medtem v pečici sferno papriko. Paradižnik istimo, operemo in nareže- 5 na kockice. Opran peter- Igrobo sesekljamo. Pečeno priko olupimo in odstrani- 5 semena ter prav tako na- jemo na kockice. Želatino jpimo v vodi, v kateri so se ^ale ribe. Kuhanim ribam siranimo koščice in kožo. [okami stisnemo ribje meso ga zmešamo s paradižni- 01, papriko, kaprami in pe- [iiljem. Posolimo in popo- jmo. Zmesi lahko dodamo malo juhe, v kateri smo itiali meso, da postane go- a, Polovico mesa obarvamo ieto rdečo papriko. Oplah- leiao podolgovati model, v aterega stisnemo ribjo les, menjaje rdečo in belo. iadetino pustimo preko noči hladilniku. Omleta z mladim grahom Potrebujemo: (za 4 osebe) 5 dag moke in 1 žlico, 4 ca, 1/2 1 mleka, 75 dag gra- ' 1 glavico čebule, 20 dag »base - pečenice, olje, šo- peteršilja, sol, poper. Priprava: moko, sol, jajca mešamo s 1/4 1 mleka, ^(iko testo pustimo počiva- Medtem skuhamo grah v ''o slane vode, olupimo in ^^kljamo čebulo, jo svedo- rumeno prepražimo in potro- simo z žlico moke. Mešamo, da prežganje malo zarumeni, nato zalijemo s 1/4 1 mleka. Ko se zgosti, dodamo odceje- ni grah, posolimo, popramo in začinimo s sesekljanim pe- teršiljem. Klobaso zelo na tanko narežemo, popražimo najprej četrtino, vlijemo četr- tino testa ter spečemo omle- to. Spečemo 4 omlete, v vsa- ko damo grah in jo prepolovi- mo. Postrežemo takoj. Jagodna torta 'Potrebujemo: (za 6 oseb) biskvitno ploščo, 2 žlici mara- skina, malo mleka, malo ja- godne ali višnjeve marmela- de. Za nadev: 80 dag jagod, 5 dl sladke smetane, 2 kremfik- sa, 8 dag sladkorja, 2 vanilin sladkorja, 2 žlici sladkorja v prahu, 8 dag narezanih man- dljev, marcipanove okraske. Priprava: v teflonski posodi prepražimo mandeljne, da do- bimo lepo rumeno barvo. Z mrzlo vodo operemo jagode in jih pustimo na cedilu, da se dobro odcedijo in malo posuši- jo. V lončku pomešamo mleko in maraskino. Biskvitno testo z ene strani namažemo z mar- melado. Nekaj malih jagod si prihranimo za okras, druge na- režemo. Stepemo sladko sme- tano, primešamo vanilin slad- kor, žlico sladkorja v prahu in kremfiks. Tortni pladenj na- mažemo z marmelado, nanj položimo biskvitno ploščo in jo pritisnemo, da se nanj prilepi. Biskvit pokapljamo z zmesjo hkerja in mleka. Namažemo s sladko smetano in potrosimo s polovico narezanih in poslad- kanih jagod. Pokrijemo z dru- gim delom biskvitnega testa tako, da je namazana stran obrnjena proti smetani. Pokap- ljamo testo, tokrat manj. Torto premažemo s stepeno smeta- no, na steno torte pa pritisne- mo lističe prepraženih man- dljev. Torto okrasimo z jagoda- mi in marcipanom. Kaico do boljšega počutja in več uspeha? ste mogoče utrujeni in zaspani, ko se vrnete iz služ- be ali šole domov? Se vam je kdaj zazdelo, da mora v živ- ljenju obstojati še kaj več kot pa le občutek zaspanosti, ko zjutraj drvite v službo, ter izčrpanosti, ko se popoldne vrnete domov? Vse hitrejši tempo življenja očitno vsakemu človeku pri- naša nove in nove življenjske izzive. S to situacijo se lahko soočimo na dva načina: da pobegnemo in se izključimo iz te vse hitrejše dirke ali pa povečamo naše zmogljivosti in sposobnosti ter pridemo iz dirke kot zmagovalec. Vendar pa večina ljudi čuti, da ni no- bene realne možnosti, da bi povečali naše prirojene spo- sobnosti inteligence, ustvar- jalnosti in energije. Videti je, kot da je vsakdo omejen s sposobnostmi, ki jih že ima na voljo. To zna biti včasih precej frustrirajoč občutek, saj si vsak človek povsem na- ravno želi napredovati v živ- ljenju. Na vso srečo pa obstaja preprost in zelo učinkovit na- čin za izboljšanje naših spo- sobnosti, ki so potrebne za soočanje z naraščajočimi zah- tevami vsakdanjega življenja. Zpanstveniki so ugotovili, da vafdba preproste in enostavne mentalne tehnike transcen- dentalne meditacije (ah TM, kot jo krajše imenujemo) ze- lo učinkovito odpravlja stres, ki izvira iz pritiskov in nape- tosti vsakdanjega življenja. In še več kot to - redna vsakod- nevna vadba TM hkrati tudi bistveno razvije naše sposob- nosti na vseh področjih življe- nja. TM je že leta 1970 prvič pritegnila pozornost znans- tvenikov. Prva raziskava o psiho-fizioloških učinkih TM, opravljena na harvardski uni- verzi, je ugotovila, da povzro- či TM zgolj v nekaj minutah stanje izredno globokega po- čitka, mnogo globljega, kot pa ga sicer dosežemo po ne- kaj urah najglobljega nočnega spanca. Ta raziskava, objav- ljena v uglednih znanstvenih revijah »Science« ter »Scienti- fic American«, je povzročila ogromno zanimanje ostalih znanstvenikov za psihofizio- loške učinke tehnike TM. Od prve raziskave leta 1970 pa do danes je bilo po vsem sve- tu opravljenih že preko 600 znanstvenih raziskav na več kot 200 univerzah, inštitutih in raziskovalnih ustanovah po vsem svetu. Tako je danes tehnika TM najbolj obširno raziskana tehnika samora- zvoja na svetu. Znanstveniki so ugotovili, da enostavna in preprosta vadba tehnike TM dvakrat dnevno po približno 15-20 minut povzroči zelo ši- rok spekter psiho-fiziolbških sprememb in dobrobiti. Moč- no porastejo mentalne spo- sobnosti, kot so npr. ustvar- jalnost, intehgenca, spomin in učna sposobnost. Izkazalo se je, da je vadba TM izredno koristna tudi na področju zdravja. Zelo globok počitek, ki ga ustvari TM, namreč od- strani globoko zakoreninjene strese in napetosti, ki so vzrok psiho-somatskih bo- lezni. Povečata se energija in vitalnost, izboljša pa se tudi splošno počutje. Manj stresov, napetosti in nemira povsem naravno pov- zroči, da se človek počuti bo- lje, zato se zmanjša uporaba alkohola, cigaret in drog. Ker človek postane bolj sproščen, srečnejši in zadovoljnejši, se to povsem naravno odraža tudi v boljših medčloveških odnosih. Zato ni presenetljivo, da so že leta 1974 ugotovili, da ljud- je, ki vadijo TM, ustvarijo zelo skladen vpliv na okolico in družbo, v kateri živijo. Ta vpliv se odraža kot sociološko nedvoumno in jasno merljiv upad kriminala in ostalih ne- gativnih družbenih trendov. Tehniko TM bodo vsem, ki jih to zanima, predstavili v četrtek in petek, 30. in 31. marca, ob 19. uri v prostorih KS Lava, Iršičeva 2a v Celju. Vstop prost. Ob vsem tem bo mogoče kdo pomislil, da mora biti teh- nika s tako raznovrstnimi do- brobitmi verjetno zelo težka za učenje in izvajanje. Na vso srečo ni tako. Tehnika TM je zelo enostavna in se jo lahko nauči in vadi prav vsakdo, ne glede na spol, starost, poklic ah življenjske navade. Je na- ravna, kar pomeni, da za svojo učinkovitost ne potrebuje ni- česar od zunaj, ničesar umet- nega. Je edinstvena in nena- porna - da bi se je naučih, je potrebnih le 6 dni po približno eno uro in pol na dan. ANDREJ RUS MOJ ZDRAVNIK 2000 ([sodelovanju z revijo Viva tudi letos izbiramo najbolj "ljubljenega splošnega ali družinskega zdravnika. Glasujte pošljite kupone na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. ^' 5^ boste uvrstili v zaključno žrebanje za lepe nagrade. Great Lengths - sistem podaljševanja las Vsi vemo, da dolgi, gosti in lepi lasje niso nikoli iz mode. Časi so na srečo takšni, da si ženske po svoje urejamo življenje in si poleg tega, da veliko de- lamo, tudi rade kaj privoš- čimo. Pred sedmimi leti so v Lon- donu prvič predstavili sistem podaljševanja las, ki je žen- skam omogočal srečnejše življenje. Tega je bilo nato vsako leto več. Prav ta sistem so poskušali posnemati tudi drugi, vendar je Great Lengths najbolj kakovosten, zato so se zanj odločile tu marsikatere filmske in glas- bene zvezde, kot so Cher, Naomi Campbel, Madonna, Gwyneth Paltrovv... Pred nekaj leti je novost prišla tudi v Slovenijo in v Hair centru Darja na Hudinji smo se odločili, da z njo pričnemo tudi v Celju. Po- daljševanje in zgoščevanje las namreč ni muha enod- nevnica. Več možnosti po- nudimo stranki, bolj zado- voljna bo odšla iz salona. Vsi pa vemo, kako zahtevni po- stajamo. Great Lengths je sistem po- daljševanja las, kjer se naravni lasje pritrdijo na strankine lase brez voska, lepila, spletanja ki- tic ali kakšnih umetnih mate- rialov. Gre za posebno mole- kularno sestavo, ki je podobna naravnim lasem in je odporna na toploto, vlago, vodo... Za kakršnokoli informacijo o sistemu podaljševanja las se lahko obrnete na naslov: Hair center Darja, Ulica frankolov- skih žrtev 34, Celje, telefon 414- 542. V naslednjem članku vam bomo z veseljem odgovorili. Prej Potem hair center darja kocmut s.p. tel. 063 414 542 ulica f rankoiovskih žrtev 34 3000 celje 30 RADIO - FIIM - TELEVIZIJA Ameriška pita Povsem preprosto: štirje sred- nješolski mladci sklenejo pakt, da bodo drug drugemu še pred maturantskim plesom pomagali izgubiti nedolžnost. S psihološko motivacijo, seveda, da ne bo kdo pomislil kaj drugega. In kaj na- tančno pomeni izgubiti nedolž- nost, je vsakomur jasno: seks s pravo žensko. Ne z nogavico oU čim podobnim. (Čeprav je noga- vica v tem primeru še eden od normalnejših pripomočkov.) Vendar pa psihološka motivacija nikakor ne pomaga, da ne bi trn poti do doseganja orgazmičnega cilja prišlo do mnogih smešnih zmešnjav in zadreg. To, da ima- jo punce svojo pamet pri vsem tem. je en faktor; toda ker želim takoj na začetku spregovoriti o vseh boljših straneh filma, rmj omenim še tisti drugi faktor, in to so zadrege. Ja. v zadregah se film najbolj izkaže. Ta film ob- staja zaradi zadrege. In dejstva, da se je občinstvu po eni stmni tako lahko poistovetiti z zadrego, v mirnem ter varnem naročju sedežev v dvorani pa se ji tudi rmsmejati. Predvsem najstniške- mu občinstvu, normalno. Hor- monalnemu. Humorja, ki bi ci- ljal na bolj sivo celične mase obiskovalcev, je pri tem bore ma- lo. Zabava pač. Ki je na začetka videti morda malce revolucio- narna, ampak na koncu seveda izpade povsem konzervativna. (Ponavadi je tako. Bolj je začetek filma videti kontroverzen, bolj se nagiba proti spravnemu koncu - in obratno. Slava izjemam.) Ne- kako tako kotAustin Povvers, s to razliko, da je Mike Myers citiral mak) več (čeprav imamo tudi tukaj povsem vizualni citat iz Dipiomiranca, ah. hello, Mrs. Robinson...) inbilv bistvu malo bolj ru)r, bolj razbijaški. Ampak dobro. Vendar pa gkwna atrakcija filma ni razdevičena in razko- sana ameriška pita (zaradi make pretirane ekstaze v samo- zadovoljevanju) ali pa klavrni poskus seksa pred intemetom, ne, to je najverjetneje Mena Su- van, tukaj v vlogici, ki komajda zadostuje merilom omembe vrednega, pa vendar To je tista punca iz Lepote po ameriško. Tista s popkom iz reklame za Lepoto po ameriško. Tista, o kateri bomo še slišali. Kaj pa drugi ustvarjalci filma? Režija in scenarij sta bih domena Pau- la Weitza h Adama Herza. Weitz je sodeloval pri pisanju scenarija za Mravljinca Z. Tudi ostala ekipa je zelo mlada in precej neizkušena. Jasen Biggs, Jennifer Coolidge (starejša, predvsem televizijska igralka, pojavila seje tudi v Seinfeldu), zanimiva je še Natasha Lyonne (Vsi pravijo, ljubim tezWoody- jemAllenom) kotJessica. S tak- šno ekipo v bistvu ni bilo težko znižati proračun filma na do- brih deset milijonov dolarjev. (Kako relativne so stvari. Pri nas je takšen proračun nekaj zelo lepega.) In pri tem zaslužiti desetkrat več. Čeprav se mi v bistvu zdi. da bi se film s takšno vsebino dalo posneti vsaj za de- setkrat manj. Kako nekateri za- pravljajo! ......_ . PETER 23JPANC. Zlaganost Oni dan je bilo govora o glasbi Stereotipi. da ima vsak- do svoj glasbeni okus, da glas- ba pomirja in da ^jfldpB, potre- bujemo glasbo ter podpb^ne re- Vse lepo in prau^ji^sfurirolva povabila prodjicenta elektron- ske glasbe. Igf sliši na ime Elab^ jen Fant je Celjan, korenine po očetovi strani izvirajo iz Afrike. Verjetno jepnes alpsko jodlar- ske krvi (rruaja) s pridihom vro- če Afrike naredila svoje. Muzi- ka je nežna. pSm&^WOC^sa čast! Kot protiutež sva izbrala narodnozabavni Henčkov hit in s pomočjo virtuoznosti radij- skega tehnika (Sašo, super!) sva poslušalcem skušala prika- zati zvočno sliko. Nežni, uskla- jeni ritmi na eni in tečen, mo- teč bendžo na drugi strani Nehote se mi pred oči prikra- de slika veselice, kjer pijan narod skače in poje bolane tekste naših narodnozabavnih bendov, napol razštelanih muskantarjev s pevkamti v mi- nicah z debelimi nogami in velikimi joški ter zašvicanih harmonikašev. ki nategujejo mehove do nezavesti Pardon. pozabil sem na rute, ki jih pevke po navadi nosijo čez itt- mena, ker je bolj pristno. Folk nori in zliva vase enormne ko- ličine alkohola ter nazdravlja na to in ono. Vsi si v resnici želijo, da bi sosedu crknila krava ali pa. da bi se lahko z njegovo ženo malce pomečka- la za prvim vogalom. Pretepi na veselicah so spet poglavje zase in velika večina se jih tako tudi konča. Ni dobre vese- lice brez dobrega pfitepa. Naslednje jutro "jmi^hajdi v cerkep, kjer gospodu župniku priznajo, da ^^slabo mislili o sosedu, da so šlataU kelnerco, na črno posekali dve smreki, prebutali nekaj ljudi, ker so si to zaslužili.. In jo odnesejo z nekaj očenašl Kaj pa mi brezbožniki, ki odgovornost za svoja dejanja nosimo v sebi?Mi, obsojeni na trpljenje, ml ki moramo trpeti vse te odrešitve vsemogočne- ga? Hemingway je nekje zapi- sal »Ta svet je dober in zanj se je vredno boriti« Strinjam se le z drugim delom! MOHOR HUDEJ BORUT KRAMER • Športni komentator z na- cionalke Miha Žibrat si je po koncu dolge smučarske se- zone močno oddahnil. Z njim pa tudi številni ljubitelji ženskega alpskega smuča- nja, pri katerih velja Žibrat za na moč suhoparnega ko- mentatorja in pravo nasprot- je gostobesednega in na du- hovičenje pripravljenega Igorja E. Berganta, ki s svo- jim slogom komentiranja moškega smučanja tudi spravlja ob živce del gledal- cev. Idealen športni komen- tator bi torej nastal s križa- njem obeh. Žal, to ni mogo- če, saj genetika tovrstnih ču- dežev še ne dela. Veliki športni urednik Marjan Lah, najbolj znan Laščan na zača- snem delu v Ljubljani, je ne- močen in si na njuno mesto ne upa postaviti katerega iz mlade garde prihajajočih ko- mentatorjev. Smučanje je vendarle slovenski nacional- ni šport in kot takšen zahte- va preverjene in predvidljive komentatorje. • Lado Ambrožič, biv^i od- govorni urednik informativ- nega programa TVS, še ved- no upa, da bo njegova pritož- ba zaradi ponovne neizvoli- tve na to odgovorno mesto padla na plodna tla. Medtem pa se, za vsak slučaj, če mu ne bi uspela vrnitev na stoj- ček, ki ga trdno zaseda Lipušček, trudi, da bi p prva zvezda nacionalni političnega intervjuvanj mu to ne gre najbolje od priča tudi njegov izbor] vornikov. Očitno politij vidijo več koristi, da i prihajali k Ambrožiču i dio, zato je zadnji dan| najbolj znanega slovenj marksista, ki mu na spolzkem teoretičnem dročju ni bil dorasel. N, znanemu generalskemi; mnogi že prerokujejo bo. • Redakcija Skrite kam izvedela, da pobudnik i na »Bolje Tito nego J Mito«, ki je zadnje dn nadvse prisoten v javno Jonas Žnidaršič, kot t ko pričakovali, ampak lansirali na nacionalki. prvi mož Janez Čadež da o tem nič ne ve, prav kot so mu neznane ne{ nosti, ki naj bi se doga največji javni hiši na SI skem, ki jo vodi. • V Skriti kameri sic objavljamo oglasov, v bomo tokrat naredili iz kot uslugo kolegi Toi Ranču. Raziskovalec d kov ob osamosvojitveni na Koroškem sicer slo najbolj znani bivši v( TV Dnevnika, ki mu j sluškovala policija. ^ oglas pa se glasi: »Bre no odstopim mobilni f najboljšemu ponudnik fra: lahko boste tožili vo.« • Čeprav je Sandi Sall nekaj časa zaposlen n venskih železnicah, še ni prepričan, ali je n; čar res železničar. ^ najbrž ne bo spremer dotlej, dokler mu r zmanjkalo mladopo cev, ki so za ceno slav kamerami pripravljeni varjati na njegova vpra Filmski sejem v Velenju Po nekajletnem premoru sta filmski sejem v Velenju organizirali distributerski podjetji Fun film iz Ljublja- ne in Fivia/Cenex iz Vojnika. Sejem je bil namenjen pred- vsem srečanju delavcev v ki- nematografih, primerjanju iz- kušenj, seznanjanju z najno- vejšimi trendi v kinematogra- fiji in načinih trženja filmov. Ob srečanju sta se odvili pro- jekciji filmov Ameriška pita ter poslednjega filma Davida Lyncha, Resnična zgodba (film premore eno nominacijo za letošnjega oskarja). Hkrati so napovedali filme kot so raz- vpita ameriška grozljiva uspe- šnica lanskega poletja The Blair Witch Project, Toy Story 2, Hurican (z Denzlom Was- hingtonom, še ena oskarjev- ska nominacija), že pred ča- som napovedani Notting Hill z Julio Roberts ter Hughom Grantom in posebna zanimi- vost, slovenski film Jebiga, re- žiserja Mihe Hočevarja, v ka- terem nastopa predvsem sku- pina Graperfruit, ki jo verjet- no poznate iz mnogokrat na- grajene reklame Dobre vile. Vse to prihaja v vaše kinema- tografe najverjetneje v aprilu ali maju letošnjega leta. PZ KINO Celjski kinematografi si pri- držujejo pravico do spremem- be programa. Union: od 23. do 29. 3. ob 18.30 in 21. uri ameriški film Nadarjeni gospod Ripley. Mah Union: od 23. do 29. 3. ob 18. in 20.30 ameriški film Lepota po ameriško. Metropol: od 23. do 29. 3. ob 16., 18. in 20. ter 24. in 25. 3. ob 22. uri ameriška najst- niška komedija Ameriška pi- ta. 25. 3. tudi sobotna matine- ja ob 10. uri. Kino Žalec: 24. 3. ob 20. uri ameriški film Značaj ter 25. in 26. 3. ob 20. uri ameriški film Nemiriia.SEca. ____________________ Gremo v kino! Meno Suvari smo gledaU v filmu Lepota po ameriško, jo lahko vidite v Ameriški piti. Nagrajenci so: Karmen D Podvine 24, 3225 Planina pri Sevnici, Katarina Slapnik, O va 26, Celje in Gregor Kobilica, Vrhe 1, 3221 Teharje, bodo vstopnico Celjskih kinematografov za ogled filma. Tokrat se nagradno vprašanje glasi: Gwyneth Paltr jo lahko vidite v filmu Nadarjeni gospod Ripley, j prejela oskarja za svojo igro. V katerem filmu? Od| pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Cel ponedeljka, 27. marca. Izžrebali bomo tri dobitnike niče za ogled filma. GUSBA 35 Materinski dan s Californio ^ tednik in Radio Celje vas to sobo- prav na materinski dan, vabita v di- koteko Jungle, kjer bo koncert skupine Liifornia, ki že več kot deset let uspešno L^di slovensko glasbeno prizorišče. Kot pravi pevec Matjaž Zupan, časa ne ^oremo ustaviti do konca, lahko ga samo ^trenutek na koncertih, kjer pozabimo, ura neusmiljeno teče in uživamo ob .jdadbah. In prav to bomo storili ob Jjpešnicah kot so Ustavil bi čas. Tisoč luloitietrov. Ledena ptica. Reci, da si nora jame, Stara barka... pod večino uspešnic se je podpisal j^atjaž Zupan, čigar ime se skriva tudi za marsikatero drugo slovensko uspešno skladbo. Ko piše za skupino, jo ima v mislih, ko piše za drugega izvajalca, pa Skupina California je po ocenah gla- sovalcev za Viktorje 99 med 15 najbolj popularnimi skupinami v Sloveniji, si- cer pa so nominirani tudi Celjani Nu- de, ki so imeli minulo soboto uspešen koncert v Jungle. Tako Nude kot Cali- fornia so nominirani tudi za zlate pe- teline. poskuša občutiti njegov glas. So pa tudi izjeme. Skladbo Ledena ptica in Še tisoč kilometrov, ki jo prepeva skupina Califor- nia, je napisal za prijatelja Dadija Daza, pa si je premislil. Skladbo Tisoč kilometrov, ki je tudi naslovna skladba njihova zadnjega albu- ma, so prepevali na lanskoletni Emi. Ta- krat jo je Matjaž, ki je avtor glasbe, besedila in aranžmaja, priredil tako, da je zvenela, kot da govori o vstopanju v Evropo, na plošči pa, če dobro prisluhne- mo besedilu, je zgodba drugačna. Tudi tej skladbi boste lahko prisluhnili na sobotnem koncertu. SIMONA BRGLEZ hjijo od leve: Zlatko Žikošek (v ponedeljek odhaja v vojsko v Kranj), Bojan Lugarič in Jani Toplišek, spredaj Mirko Košar, Dušanka Pešak in Jože Drugovič. Slovensici zvold kmalu na kaseti Lani julija je bil ustanovljen ansambel Slovenski zvoki, ki snema prvo kaseto v studiu Sati zvoki. Posneli so sedem skladb, do poletja bodo še osta- lih pet. Vse skladbe je napisal vodja ^ojan Lugarič, tekste pa so do- •^ali Vera Soline, Ivan Sivec, Du- ^nka Pešak in Dušan Plevnik. l^^ntje in dekle so iz Laškega, ^^vnice, Brežic, Rogaške Slati- Virštanja in Pisec. Enkrat na '^den, ponavadi ob četrtkih, se Jobijo v gostišču AS v Podčetrt- % kjer se pogovorijo s prijatelji ^ ^udi kakšno zaigrajo. Bojan ^^garič je z delom skupine za- 'lovoljen: »Letos bomo sodelo- na festivalih v Števerjanu, praški gori in verjetno na Ptuju. ^lamo in se veseUmo kasete, ^as bodo z njo poslušalci še ^°lje spoznali.« . ._TV. Le kaj sta si lepega povedala? Danes ne bo treba ugibati, kdo je na fotografiji, kajti nagradne igre »Ali jih poznate?« še ne začenjamo. Posnetek je nastal 16. februarja na jubilejnem koncertu ansambla Braneta Klavžarja v Kulturnem centru Laško. Takrat je Klavžar praznoval 20- letnico ansambla, predstavil pa je tudi najnovejšo, deseto kaseto Mamina ruta. Gostja večera je bila odlična pevka Darja Švajger, ki je pred leti uspešno pela v Klavžarjevem ansamblu in se je z veseljem odzvala vabilu za nastop na jubileju. Oba sta bilai z nastopom zadovoljna, kar pove tudi fotografija, ki je nastala takoj po uspeli točki. Darja je obljubila še kakšen nastopa lepo pa bi bilo, če bi z odlično sedanjo pevko Romano Cafuta posneli še kakšno Klavžarjevo skladbo. TV Miro Kline in Oicrogli muzilconti Nova glasbena skupina, ki je nastala 10. marca v Libojah, se je prvič javno predstavi- la na koncertu Avsenikovega abonmaja polk in valčkov v Kulturnem centru Laško v četr- tek, 16. marca. Miro Kline je takorekoč čez noč ostal brez svojega ansambla, ki bi letos jeseni praznoval 15 let. Ansambel Okrogli muzikand pa je bil brez pevcev, kar je bila tudi njihova največja slabost. Med srečanjem v Libojah so se dogo- vorili o skupnem sodelovanju. Nastala je glas- bena skupina z imenom Miro Kline in Okrogli muzikanti. Še letos bodo pripravili dva albuma narodno zabavnih in zabavnih melodij ter bogat show program. Njihova prednost je tudi v tem, da skoraj vsi igrajo po več instrumentov, pojejo in so dobri humoristi. Miro Kline se je v Laškem predstavil kot pevec, klarinetist in basist, ni pa se lotil svojega osnovnega instrumenta - har- monike. Poslušalci so biU navdušeni nad do- brim igranjem. Na posnetku sta brata Polanc (trobenta in klarinet), harmonikar Toplišek, basist in bari- tonist Mastnak, Miro in Milena Khnc ter kita- rist Vrbovšek. TVRABL VRTILJAK POLK IN VALČKOV 36 ZAAVTOMOBILISTE Rover prodan, Land Rover k Fordu Na avtomobilskem pro- storu se stvari skoraj bli- skovito spreminjajo. Po del- ni združitvi GM in Fiata sta v ospredju BMW in njegova britanska podružnica Ro- ver. To britansko avtomobil- sko hišo je nemška tovarna kupila leta 1994, in sicer je prevzela večinski delež, ki je bil prej v rokah japonske Honde. Tedaj se je govorilo, da je BMW naredil posel sto- letja, saj naj bi se z Rover- jem utrdil na pomembnem britanskem trgu, hkrati pa povečal prodajo roverjev na celini. Zgodilo se ni niti eno niti drugo. Rover je v vsem tem času prinašal zgolj izgu- bo; prav zaradi tega je moral oditi prejšnji prvi človek BMW Bernd Pischetsrieder. Že pred časom se je začelo govoriti, da namerava BMW Rover vendarle prodati, saj naj bi zmanjkalo volje in de- narja za stalno pokrivanje izgube. Sedaj se je to tudi zgodilo, kajti novi lastnik naj bi bil zasebni britanski sklad Alchemy Partner. Za sedaj še ni znano, kolikšna naj bi bila cena za Rover. V tako rekoč isti sapi pa se je kot kupec Land Roverja, to- rej tovarne, ki je v sklopu Roverja in je poznana pred- vsem po terenskih avtomo- bilih, pojavil ameriški Ford. KoHkor je sedaj znano, naj bi prav Ford kupil Land Ro- verja, in sicer za tri milijar- de dolarjev. Seveda je veliko vprašanje, kakšna utegne bi- ti usoda Roverja, kajti tovar- na trpi predvsem zaradi močne vrednosti funta, ki draži na Otoku izdelane av- tomobile, poleg tega pa tudi modelska politika ni nekaj izjemnega. Fordov nakup Land Roverja pa se zdi (ali se bo zdel) dovolj smiseln, saj je ta tovarna dokaj uspe- šna (lani so izdelali in pro- dali skoraj 180 tisoč avtomo- bilov), pa čeprav ima v svo- jem programu samo teren- ska vozila. Znotraj Roverja ostajata še dve blagovni znamki, in sicer MG in Mini, vendar še ni znano, ali se zanju zanima kakšen kupec. Na sliki: land rover disco- verY. Zaroka General Motorsa in Fiata Govorilo in napovedovalo se je dolgo časa, sedaj je po- stalo dejstvo. Nekako zaroči- la in ne poročila sta se na- mreč ameriški avtomobilski velikan General Motors (GM) in italijanski Fiat. Za- kaj ne gre za nakup oziroma združitev? Predvsem zaradi tega, ker je GM postal 20-odstotni lastnik Fiata Auto, medtem ko je sled- nji pridobil 5,1 odstotka delnic velikega GM. Omeniti je treba, da bo vloga in pomen GM v Fiatu kljub omenjenemu dele- žu relativno skromna, seveda pa želita podjetji povečati svoj tržni delež na tako rekoč vseh trgih. Fiat bo v ta na pol zakon prinesel poleg svoje dote še ti- sto, kar na avtomobilskih trgih pomenita Alfa Romeo in Lan- cia; omeniti je treba, da ostane- ta dve znani avtomobilski znamki, ki sta v lasti Fiatai, torej Ferrari in Maserati, izven tega dogovora. Pri obeh hišah oce- njujejo, da naj bi tako združeni med drugim v letu dni prihrani- li vsaj 1,2 milijarde dolarjev, kar je prijetna številka. Zanimivo bo videti, kako se bosta v tej novi družini »razumela« Opel, ki je prav tako znotraj GM, in seveda Fiat. Tovarni se pri neka- terih avtomobilih prelaivata in si bosta torej konkurirali,«kar pa seveda ni nič posebej novo, saj se to že dogaja znotraj koncer- na Volksvvagen. Vsekakor je mogoče reči, da se z izmenjavo lastniških deležev med GM in Fiatom verjetno uresničujejo napovedi, po katerih naj bi av- tomobilsko prihodnost obvla- dovalo vsega šest največjih av- tomobilskih korporacij - Gene- ral Motors, Ford, DaimlerChry- sler, Toyota, Volksvvagen in Re- nault-Nissan. Na sliki: fiat punto. Prihaja clio MTV Te dni je novomeški Re- voz začel ponujati posebno izvedenko clio MTV. To je različica, ki ima sicer opre- mo z oznako RT, vendar je dobila nekaj dodatne opre- me. Predvsem je, upošteva- je oznako MTV (kar je oz- naka znane TV postaje s popularno glasbo), v avto- mobil vgrajen kvaliteten ra- dijski sprejemnik s kupom zvočnikov. Načeloma pa je oziroma bo ta clio na voljo z 1,2-litrskim motorjem (60 KM) in 1,4-litrskim agrega- tom, ki ponuja 75 KM. Za šibkejšo izvedenko s tremi vrati je treba odšteti 1,95, za zmogljivejšo (prav tako s tremi vrati) pa 2,05 milijo- na tolarjev. Rekord na ženevskem salonu ženevski avtomobilski salon, ki je bil na sporedu v začetku marca, je letos dosegel svojevrsten rekord: obiskalo ga je nič manj kot 700 tisoč obiskovalcev. To je rekord, po drugi strani pa so bili organizatorji zadovoljni tudi zaradi tega, ker je s salona poročalo kar 4700 novinarjev. Prihodnje leto bo salon od 1. do 11. marca. Fiat cinquecento na izredni pregled ! v zadnjem času ni bilo ve- liko vesti o izrednih pregle- dih avtomobilov. Pa vendar ni vse tako preprosto, kajti italijanski Fiat bo brezplač- no pregledal kar 120 tisoč cinquecentov. To je najmanjši avtomobil omenjene italijanske hiše, vsekakor vozilo, ki zanje ve- liko uspeha predvsem na domačem in tudi na nek rih vzhodnoevropskih ti (denimo na Poljskem), pravijo, naj bi prišlo do pake pri protikorozijski delavi rezervoarja za gor saj bi lahko slednje pre^ stene. Seveda bo popra plačala tovarna, vsako v lo pa naj bi popravili v er dnevu. Med drugim bode ko pregledali vse cinque( te, ki so jih na Poljskem delali v času od 1993 predlani. Na sliki: fiat cinequecer ZAAVTOMOBILISTE 37 pestrejša ponudba pri yarisu Tovot^ yaris, mali mestni •vioniobil, se je Evropejcem ^jtno zelo priljubil. Lani je -jpreč japonska tovarna na 01 celini prodala 175 tisoč ^sov, kar je ugoden rezul- Koliko je k temu pripomo- gel naslov evropski avto leta fpo, je težko reči. Drži pa, da Lxoyota začela ponujati ne- y novih izvedenk yarisa, na ženevskem salonu pa je bilo i^deti tudi njegovo kabriolet- 5l(0 varianto, ki pa je za sedaj študija. Slovenskim kup- cem so po novem na voljo jove variante tega vozila, pri femer gre predvsem za nove motorje in drugačno oziroma bogatejšo opremo. Variš linea ,jna je tako varianta, ki ima ec opreme in tudi navzven se razlikuje od običajne izve- denke. Odbijači in ročaji na vratih so v barvi vse karoseri- je, nekoliko drugačna je ma- ska motorja, v notranjosti sta volan in prestavna ročica ode- ta v usnje, zraven je potovalni računalnik, pa električni po- mik stekel ipd. Omembe vre- den je seveda motor. To je 1,3-litrski štirivaljnik, ki ga si- cer namenjajo versu (enopro- storska izvedenka yarisa), ponuja pa 86 KM in ima 124 Nm navora. S tem motorjem zmore avto največ 175 km/h in do 100 km/h pospeši v 12,1 sekunde. Pri Toyoti Adria, ki je uradni predstavnik Toyote pri nas, ponujajo yarisa luno za najmanj 2,13 in največ 2,36 milijona tolarjev. Na sliki: yaris luna. Dvajset let fiata pande Italijanski Fiat je, to smo v zadnjih tednih že velikokrat zapisali, v središču pozorno- sti. Po nekaterih trditvah naj bi bil zaradi svojih težav pri- meren partner za prevzem ali morebitno poroko z močnej- šo oziroma uspešnejšo avto- mobilsko hišo. Špekulacij ne- kako noče biti konec, čeprav jih Fiat neprestano zanika. No, ob tem pa v teh dneh pri tovarni praznujejo zanimiv in omembe vreden jubilej. Leta 1980 so namreč postavili na trg prvo pando, mali avtomobil, ki je bil namenjen predvsem mestnim vožnjam, se je pa ka- sneje izkazal tudi marsikje drugje. Pando je tedaj narisal znani oblikovalec Giorgetto Giugiaro, vse doslej pa so avto nekajkrat prenovili in dopolni- li, vendar je načeloma obdržal znano zunanjo podobo. Med drugim ponujajo avto tudi s stalnim štirikolesnim pogo- nom (kar je delo avstrijske to- varne Steyr Daimler Puch), pando pa si je mogoče omisliti tudi z električnim pogonom. Vse doslej so naredili štiri mili- jone vozil, kar je ugodna števil- ka. V zadnjih letih gre dobro v promet predvsem v Italiji, sa- mo lani pa so prodali kar 170 tisoč vozil. Na sliki: fiat panda. Tribute, prvi Mazdin terenec Japonska Mazda je na letoš- njem ženevskem avtomobil- skem salonu predstavila nekaj novih avtomobilov. To večino- ma niso bile premiere, pač pa napoved začetka prodaje ali pa potrditev, da bo stekla serijska izdelava vozila, ki je bilo še do nedavnega na ogled zgolj kot študija, prototip ipd. Veliko pozornosti je zbujala mazda tribute, prvi Mazdin terenski avtomobil. To bo kar velik terenec (439 centime- trov dolžine) dokaj elegantne linije, ki mu bodo namenjali dva motorja. Prvi ali osnovni bo bencinski 2,0-litrski štiri- valjnik s 120 KM pri 5300 vrt- ljajih v minuti (175 Nm navo- ra), drugi pa V6 motor z gib- no prostornino 3,0 litra in s 190 KM pri 6000 vrtljajih v minuti. Mazda tribute je bil na lanskem oktobrskem tokij- skem avtomobilskem salonu na ogled še kot prototip, se- danja predstavitev v Ženevi je res potrditev izdelave. Podat- kov o cenah in tem, kdaj bo na voljo slovenskim kupcem, pa ta hip še ni. Na sliki: mazda tribute. Dobra prada ja forda focusa Ford focus je ne le slovenski avto leta 2000, pač pa tudi evropski avto leta 2000. Očitno je, da naslova pomagata k dobri prodaji tega forda in to tudi v Severni Ameriki. Od tam namreč sporočajo, da so od lanskega oktobra pa doslej dobili kar 240 tisoč naročil, kar je nedvomno izjemna številka. Ob tem tovarna ugotavlja, da je bilo doslej kar 46 odstotkov kupcev starih 35 let ali nekaj manj, dobra četrtina pa jih je bila mlajša od 25 let. Zanimivo je tudi, da, je Ford lani v Evropi prodal približno 500 tisoč focusov, kar pomeni, da je bil to njegov najuspešnejši avtomobil. To pa seveda ne spreminja dejstva, da je bil evropski Ford lani na splošno dokaj neuspešen, saj se je njegov tržni delež bistveno zmanjšal, medtem ko je Ford doma, torej v ZDA, dosegel odlične rezultate. Na sliki: ford focus. v MODNEM VRTINCU 39 Ko udarijo leta - udarite nazaj! Videti v svoji zrcalni podobi to, kar ste, ne tega, kar bi si želeli biti, je največja skrivnost dobrega oblačenja pa nadaljujmo prejšnji teden začeto temo P oblačenju oziroma vizualni podobi žensk (tudi moški pridejo na vrsto!) v letih, ko je poro frfotava mladost le še bolj ali manj pddaljen spomin. Ugotovili smo, da imajo jfcdnja in zrela leta lahko tudi nekaj pred- nosti - ženska je za razliko od mladega dekleta, ki še išče lastno identiteto in z njo jyoj stil oblačenja, oboje že našla. Torej zna j2 novomodne ponudbe izluščiti tisto, kar najbolj ustreza njeni življenjski filozofiji, postavi, družbenemu sloju... Pa je vselej res tako? Nismo včasih ljudje [lehote žrtve agresivne modne industrije? In, kar je še huje - žrtve medijev, ki žugajo o pravihh oblačenja v smislu »obleka naredi človeka«? Bodite svoji. »Drugili« je talco že preveč... Pred meseci so v prilogi New York Timesa naredili raziskavo - naključnim izbrancem so naročili, naj se oblečejo v oblačila, v katerih se najbolje počutijo oziroma menijo, da z njimi izražajo svojo osebnost, življenjski slog... In povprašali vrhunske modne strokovnjake, kakšen poklic opravljajo ti posamezniki, kate- remu družbenemu sloju pripadajo. Uganete? Vsi so pri vseh »poskusnih zajčkih« udarili mimo! Iz tega lahko sklepamo, da način in stil oblačenja ne definirata človeške identitete v takšni meri, kot radi verjamemo. Ob tem se poraja vprašanje, zakaj si ljudje podzavestno želijo biti nekdo drug. Zakaj ne morejo dojeti, laje največja skrivnost dobrega oblačenja, če ssvojo vizualno podobo poudarimo to, kar sfflo in ne tistega, kar bi želeli biti? I Vključno z leti, ki niso več rosna, seveda. Kar pa nikakor ne pomeni, da se ob »udaru Metka Centrih-Vogelnik: kvalitetni materiali in šivanje po meri. let« panično zatečemo k vsem mogočim le- potnim korekcijam, naivno vztrajamo pri (pre) mladostnem stilu oblačenja ali pa se pogreznemo v patetično malodušje in se v vseh pogledih zapustimo do skrajnosti. Znane Slovenice o ' sicrivnostiii dobrega oblačenja O tem, kako z leti spreminjajo oziroma nadgrajujejo svoj stil oblačenja, smo posebej za Novi tednik povprašali ne- kaj znanih Slovenk, ki jim (brez pomlajevalnih estetskih korekcij obraza oziroma tele- sa ) leta nikakor ne morejo do živega. Dam, ki se oblačijo modno, pa vendar ne tekajo za trendi, ki v svojo vizualno podobo s pomočjo intuicije projecirajo - samozavednost. Nataša Dolenc, »dama z najbolj žametnim glasom«, radijska voditeljica, pedagogi- nja, dobitnica Viktorja za živ- ljenjsko delo: »Ko se nakopi- čijo leta, je treba vedeti, do kam lahko sežejo modna poi- gravanja. Jasno mejo seveda vselej začrta - ogledalo. Sem ter tja lahko tudi malce pogo- Ijufamo. Zakaj bi denimo za- radi mode brezrokavnih ob- lek morala kazati ne več brez- hibne nadlahti? Saj se gola koža lahko nakaže tudi s pro- sojnimi rokavi, ali ne? Ali pa barve - zakaj si ne bi privošči- la letos modno roza, če mi pristoji in se v njej odhčno počutim? Iz novomodne po- nudbe pač izbrskam tisto, kar vem, da bo dvignilo moje raz- položenje. Kljub temu, da je bila v preteklih sezonah siva najvišje na modni lestvici, je v moji garderobi ni bilo, ker mi preprosto ne pristoji. Sicer pa je osnova moje garderobe - dvodelno oblačilo. Suknjič je pri tem obvezen, zelo rada imam tudi vzorce z optičnimi efekti, s katerimi se lahko ko- rigira postavo. In zakaj se do- bro počutim v svojih oblači- lih? Ker skrbim tudi za dobro telesno počutje - telovadba enkrat na teden in pozimi smučanje, to je predpogoj za vse ostalo.« Lenka Fajfar, modna obli- kovalka in svetovalka, ured- nica modnih strani v reviji E- Šport: »Ko pridejo leta, prava dama seveda ne bo oblekla tehno hlač. Lahko pa si še vedno privošči veliko mode, vendar v manjših odmerkih. Tudi barv. Poleg črne in bele se sama oblačim pretežno v bež tone, žive barve pa pri- hranim za efektne modne ak- cente: čevlje, torbice, šale, ru- te... Pretežno nosim hlače, ker se v njih pač najbolje po- čutim. Pri krojih upoštevam trende, čeprav starejši si, manj drznosti si smeš dovoli- ti. Pri starejših je prvo modno pravilo in osnova sleherne garderobe: dobre tkanine! Zato posebej tukaj velja pra- vilo - bolje kot tri >cunje< ena kvalitetna obleka!« Metka Centrih Vogelnik, bivša TV napovedovalka in po mnenju mnogih najlepši obraz slovenske televizije, danes voditeljica oddaje Ele- ganca na Radiu Kranj: »Gla- mur in tisto >nekaj posebnega< sem oboževala že nekoč, nanj prisegam še danes. Ven- dar sem svoj stil oblačenja prečistila, zdaj mi bolj ležijo mehko padajoči, nežni mate- riah, senzualne linije. Kupu- jem visokokvalitetno metr- sko blag6, npr. Missoni, Cha- nel... in si dam nato oblačila sešiti po svojih zamishh. Moja ljubezen so čevlji - tudi tisti z visoko peto. Pri čevljih po mojem ni starostnih omejitev. Enako pri pričeskah. Sla- boumno se mi zdi pravilo, ki zahteva od starejših žensk, da nosijo kratke, po možnosti trajno skodrane pričeske, ki jim moj sin jim pravi »frizura na lampo«. Če ženski dolgi (seveda skrbno negovani in prilagojeni potezam obraza) lasje pristojijo, zakaj bi jih morala skrajšati zgolj zaradi nekaj gubic?« Jerca Mrzel, dramska igralka in »ljudska« pevka, ki zna na nepozaben način in- terpretirati Prešerna, Kosove- la...: »Klasični kostimčki, to ni moda zame. Kot za mnoge ženske, čeprav tega ne vedo ali si ne upajo priznati. Ko pridejo leta, so še bolj pre- strašene, zadržane...Mene pri izbiri oblačil usmerja neka notranja sila. Posebno pozor- nost posvečam oblekam, v katerih nastopam - to si ljud- je, ki me pridejo poslušat in tudi gledat, vendar zaslužijo! Obožujem barve, tudi pozimi oblečem rumen plašč! Vselej razmislim, v kakšnem okolju bom nosila določeno oblačilo - tudi ženska v srednjih in zrelih letih si lahko, če je tak- šen tip in ji to dovoljuje posta- va (zdrava prehrana in redna rekreacija!) privošči kakšno seksi oblačilo.« Ireno Polanec, svetovne znane slikarke iz Maribora žal ob tej priložnosti nismo uspeli priklicati v njeno pariš- ko stanovanje, kjer se trenut- no nahaja. Se boste pa gotovo strinjali, da je njena vizualna podoba karizmatična. Pa ne zaradi njenih vselej črnih ob- lačil! Pravilo, da se ne več rosno mlademu obrazu ne poda črna barva oblačil, de- mantira njena pričeska oziro- ma barva las kot dominan- ten, živahen akcent, s katerim kreira svojo celotno podobo. Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Irena Polanec in Jerca Mrzel: individualni odnos do svoje vizualne podobe. Foto: Stane Jerko Lenka Fajfar: čar modne igre je v detajlih. Foto: Stane Jer- ko Nataša Dolenc: včasih se da tudi malce pogoljufati. Foto: Stane Jerko Nagradno vprasanfe marca: KJE SO KAVBOJKE (OKROG LETA 1950) NAJPREJ POSTALE MODNO OBLAČILO? a) v ZDA; b) v Nemčiji. 40 KRONIKA S CEUSKEGA Oče rocker, hči za klasike Štirje 4nladi glasbeniki iz Obsotelja vzbujajo velilco pozornost - Pri petnajstih v Gradec, nato na salzburški Mozorteum - Kitaro za drugi rojstni dan Kaže, da so v obsoteljski pokrajini ljudje posebej navdušeni nad glasbo. Iz Rogaške Slatine in Rogatca so se uveljavili štirje mladi glasbeniki, ki jim ploskajo na koncer- tih resne glasbe. Eva Škrinjarič, Vojko Vešli- gaj, Mojca Pucelj in Urška Roškar so iz znanih obsoteljskih družin. Med najobetavnejšimi mladimi glasbeniki Slovenije je flavtistka Eva Škrinjarič iz Rogaš- ke Slatine, ki je praznovala prejšnji teden 21. rojstni dan. Študentka solo flavte na Mozar- teumu univerze v Salzburgu redno nastopa v slatinski Kristalni dvorani, predstavila se je občinstvu na Ptuju, v Ljubljani in Zagrebu ter po Avstriji in Nemčiji, med drugim s komor- nim orkestrom Slovenicum (pod taktirko Uroša Lajovica). Opazni so njeni uspehi na mednarodnih tekmovanjih, med njimi prvo mesto na državnem tekmovanju v Innsbruc- ku, drugo v Bukarešti, odmevna predstavitev v italijanskem Viggianu... Deklica Eva je začela v glasbeni pripravnici slatinske glasbene šole, z osmimi leti je začela igrati flavto (pri Adamu Bicskeyu in nato pri Karli Škarpa-Polšek), s petnajstimi študirati na graški visoki šoH za glasbo. Po končani graški šoU nadaljuje na slovitem Mozarteumu. Naša Zoisova štipendistka obiskuje v Salzbur- gu dodatne ure pri rojakinji, svetovno znani flavtistki prof. Ireni Grafenauer. Trenutno je v 2. letniku ter namerava že v približno letu dni zaključiti vse študijske obveznosti, prav tako želi za leto dni na izpopolnjevanje v Pariz ali Lyon. Uspešna študentka je dobila v začetku lanskega leta mesto flavtistke v Evropskem mladinskem orkestru, s sedežem v Nemčiji. Eva Škrinjarič se trenutno pospešeno pri- pravlja na jesensko tekmovanje flavtistov v Miinchnu, najpomembnejše takšne vrste, ki odpira vrata v najodličnejše orkestre na svetu. To pomeni več ur vaje na dan, pospešeno Davorin Škrinjarič, glavni direktor steklar- ne, je bil bas kitarist slovite Grupe 220. sodelovanje z njenim mentorjem prof. Mic- haelom Martinom Koflerjem (profesor Mo- zarteuma in član miinchenskih filharmonikov je februarja koncertiral v Celju) ter redne vaje z njenim bivšim profesorjem z graške visoke šole, s prof. Gottfriedom Hechtlom. Prostega časa, ki je v znamenju aerobike, pa tudi plavanja in poslušanja glasbe, ima malo. V domačo Rogaško Slatino, kjer so njeni starši, prihaja pogosto. V Evinem sorodstvu so nasploh predani umetnosti, glasbi. Njeni so- rodnici sta slavna plesna koreografinja Tiha- na Škrinjarič ter pisateljica Sunčana Škrinja- rič, Evina mama prof. Karla Škrinjarič pa je velika ljubite- ljica glasbe (izvira iz- rodbine Poševih, znanih slatiriskih ljudskih muzikantov), ki je med učitelj evanjem v Kristan Vrhu in po Rogaški Slatini vo- dila šolske pevske zbore in plesno-ritmične skupine. Si- cer je prof. Skrinjaričeva us- pešna ravnateljica II. osnovne šole Rogaška Slatina, ki prija- teljuje v okviru evropskega projekta Comenius s šolami v Španiji, Avstriji in Veliki Brita- niji, preteklo šolsko leto so poučevaU angleščino s po- močjo angleške asistentke, štiri leta so imeli tretjo uro športne vzgoje ter bili uspe- šni v projektu šolske košar- karske lige, trenutno pa so v evropskem projektu eko šol in zdravih šol. Evin oče Davorin Škrinja- rič je glavni direktor uspešne Steklarne Rogaška, družbe s 1500 zaposlenimi. Tam so iz- delali set za žganje Bakhus, edino stvar, ki jo je predsed- nik Bili Clinton osebno kupil med obiskom Slovenije, glav- ni direktor pa je bil januarja v delegaciji, ki je papežu Jane- zu Pavlu II. osebno predala steklarnin oziroma Dekorjev Slomškov kelih. Škrinjarič je bil v študent- skih letih bas kitarist slovite Grupe 220, ki je postala pod vodstvom Draga Mlinarca rockovska legenda tistega ča- sa. Evin brat Lovro, dijak zad- njega letnika mariborske gimnazije, pa glasbo pred- vsem posluša. Sicer se zelo veliko posveča računalništvu in angleščini. Dedovih sedem instrumentov Vojko Vešligaj iz Rogaške Slatine je v Sloveniji med na- jobetavnejšimi kitaristi klasične glasbe. Od jutri bo sodeloval na večdnevnem državnem tekmovanju mladih glasbenikov s klasično kitaro, s programom, ^ki ga je predstavil na petkovem koncertu v slatinski Kristalni dvo- rani. Tekmovanje bo v Ljubljani, kjer je štu- dent 2. letnika glasbene akademije, smeri klasična kitara (v razredu prof. Tomaža Rajte- riča). Mladi kitarist je bil nagrajen že na dveh državnih tekmovanjih. Doslej se je predstavil na več samostojnih koncertih v Rogaški Slatini, Mariboru in Ljub- ljani ter na kitarskem festivalu v Sežani. Na- stopa tudi skupaj z drugimi glasbeniki: tako se je predstavil že v družbi flavtistke Eve Škrinjarič, kitaristov Janeza Ostreliča in Matjaža Stosiča ter violinistke Brine Ni Zupančič iz Celja. Sicer pa se dvaindvajsi ni kitarist resno ukvarja z glasbo že štiri let. Začel je v glasbeni šoli v Rogaški SI, nadaljeval v Šentjurju in v srednji glasben v Mariboru ter bil leto in pol na izpopoln nju v velenjski glasbeni šoli (pri upoštevc prof. Ištvanu Remerju iz Zagreba). Nj( znanci pravijo, da načrtuje podiplomski š klasične kitare v Španiji. Prvo kitaro mu je za 2. rojstni dan pc njegov ded Avgust Vipotnik iz Grobelnega: igral kot samouk nič manj kot sedem ir men tov. Tako je igrala Vojkova mama Ma mladih letih harmoniko (pozneje je pela v skem pevskem zboru Rogaška Slatina) tei gov stric Zmago kitaro. Sicer pa je bila ^ Vešligaj dolga leta na čelu vrtca, s sedeži Rogaški Slatini, kjer so radi poudarjali gla utrip. V družini Vojkovega očeta Jožet spremlja sina na številnih glasbenih poteh, bili znani predvsem kot navdušeni pevci. Majda in Jože Vešligaj delata v družin podjetju NANA Modna konfekcija Vešliga gaška Slatina, s 40 zaposlenimi. V podjet uspešno deluje že 18 let, je zaposlena Vo sestra Nanika, njena sestra dvojčica Špe poučuje na srednji gradbeni šoli v Mar matematiko. Mama Majda je tudi sekre regijskega Sklada za izobraževanje delavec samostojnih podjetnikih, s sedežem v 2 prav tako je bila slatinska občinska svetnic Vsa družina je predana glasbi ter se ^ Vojkove uspešne poti. Zaradi predanosti bi Vojko Vešligaj nima veliko prostega Posveča ga ljubezni do morja, smučanj potovanjem,* predvsem pa različnim ko tom klasične in druge glasbe. Toliko o Evi Škrinjarič in Vojko Vešligc prihodnji številki bomo predstavili pia Mojco Pucelj iz Rogaške Slatine in Urško R iz Rogatca. Mojca Pucelj, ki je umetniška lavka ljubljanske glasbene akademije, je ( nastopala tudi po daljni Japonski, srednje Urška Roškar pa je novo, vendar prodorno mmmmmmmmmmm brane jer^ Družina Vešligaj iz Rogaške Slatine v Kristalni dvoi Mladi Vojko Vešligaj je med najobetavnejšimi kitaristi ki ne glasbe. Eva Škrinjarič na enem od koncertov v Kristalni dvorani v domači Rogaški Slatini. Na fotografiji z mamo, prof. Karlo Škrinjarič, ravnateljico H. osnovne šole. Kitarist Vojko Vešligaj je imel v petek konceri v Rogaški Slatini, od jutri bo na državnem tekmovanju.