Albert Žerjav, Središče: Se o mladinskem časopisju — Mnpgi se pptegujejo za to, da bi se izpremenil »Naš rod« v šolski list« — — Ne verjamem, da bi bilo to mogoče. Samo povej mi. za kateri razred naj bi se izdajal ta list? Za vse? Vidiš, da je smešno!... — (Razgovor A. Široka z urednikom J. Ribičičem v 42. štev. »Učiteljskega tovariša«.) Pred dobrimi štirimi leti je bilo ljutomerskp učiteljsko društvp prvp, ki je sprožilo misel in debato o novem mladinskem listu. O tem važnem problemu so pozneje po naročilu ljubljanskega poverjeništva UJU živo razpravljala tudi vsa ostala slovenska učiteljska društva ter se večinoma vsa izrekla za nov mladinski ŠPlski list. Tudi pokrajinska skupščina si je osvojila predloge društev, likvidirala je »Zvonček«, a mesto njega se je odbor Mladinske maticc odlpčil, izdajati nov mladinski mesečnik »Naš rpd«. Po zaslugah urednika Ribičiča je v štirih letnikih »Našega roda« zbranega mnogo dobrega mladinskega čtiva (pesmic, črtic in povesti), osobito za višjo stopnjo narodnešole, vendar pa z dosedanjo smerjo urejevanja ne moremo biti najbolj zadovoljni, kajti pred štirimi leti smo se živo potegovali za šolski list, toda dobili smo z »Našim rpdom« Hterarno mladinsko revijp. V tem je torej bistveno drugačno stališče večine učiteljstva in stališče odbora Mladinske matice. In ta vpzel je treba rešiti! Popolnoma pravilno tolmači E. Vranc v zadnji številki »Učiteljskega tovariša« razlikp med leposlovnim mladinskim listom in šolskim časopisom, ki bi bil v neki intimnejši službi modemega šolskega in življenjskega pouka. Da se učiteljstvo bolj poteguje za šolski list (easopis), tega ne smemo smatrati za borbo proti umetnosti in višji duhovni kulturi, tudi ne proti tako zvanim »večnim umetn. vrednotam« (lcpota, dobrota, resnica in svetost), za katerimi hrepeni človeštvo iz vekov v vekove, tcmveč zagovarjamo gornje stališče predvsem iz praktičnih, šolsko - pedagoških in življenjskih ozirov. Ono pravo, čisto in resnično umetnost v besedi in slikl moramo kot šolniki ceniti v toliko, kolikor more pna odgPvarjati aperceptivnim in prpduktivnim silam otrpka v dolpčeni starpstni dpbi. Na drugi strani pa ne mpre biti ptroku doživljanje umetnosti in njenih jdealov vsestranskp dpživljanje sveta in življenja! Pp pestrosti številnih literarnih sestavkov v »Našem rodu« je ta list mladinska leposlovna revija in kot taka daleč od ideala šolskega časopisa, ki bi slikal, razlagal in ocenjeval široko ljudsko življenje, domačijo in tujino, tehniko in kukuro sedanjosti, bodisi osebno ali kolektivno. Dobro urejevan šolski časopis bi ne prinašal samo znanja in interesa, temveč tudi pbčutje in doživljanje vsega aktualnega ... A da bi v tem listu morala igrati beletrija vlogo pepelke, tako vendar ne misli niti najekstremnejši zagovornik mladinskega časppisa, o tem smo lahko prepričani! Tudi leppslpvje, bi moralo biti dpbro zastopano v okvirju novega mladinskega književnega programa. Zamislimo se za hip v ta-le praktični primer: v planinah je smrtno ponesrečil turist. Literarne mladinske revije ta suha vest ne zanima, pač pa bi to poročilo zanimalo šolski časopis in njegove naročnike. O tej nesreči bi urednik napisal svoje poročilo, toda ne samo radi poročila, ozir. po svoji žurnalistični dolžnosti, temveč tudi zato in takp, da bi istočasno prikazal te ali one lepote, nevarnosti planin ... v zvezi s to nesrečo. Literarna revija pa bi n. pr. objavila kako pesem o gorah ali planinah. Sedaj se pa vprašajmo, katero poročilo bi otroke bolj zanimalo: dobra repprtaža v šol. časopisu takoj po tem dogodku (aktualnost) ali sicer mprda mična pesem (za odrasle) v literarni reviji, kdo ve, v kateri njeni številki. Podobnih primerov, pa tudi različnih po vsebini in značaju, času in kraju... je mnogo vsak dan v veletoku življenja. Samo izbirati jih je treba s pedagoškp vestjo in obdelati z nekim določenim književnim okusom, kajti tudi šolski časopis ne more živeti ob »književnem šušmarstvu« in z ovsenim kruhom. Zapomnimo si: inteligenčno ppvprečni odrasli ljudje. pa tudi šolska mladina se najlaže (in celo nevede) učj in nauči česarkpli skorp vselej v zvezi z nekimi zunanjimi dpgodki, doživljaji in izkušnjami, tp je spontano, aktualno mimogrede ... Trenotno ni prilike, da bi podrobnejše pisal o idejni strani šolskega časopisa, sicer pa je bilo o tem v tem listu pred leti že mnogo napisanega, na drugi strani pa je tudi samp učiteljstvo živo prepričano o potrebi šolskega časopisa. Tp niso npbeni predsodki fantastičnih glav in oseb. Še par besed o tehnični, ozirpma zunanji opremi takega lista. Da more list prinašati aktualno snov in gradivo, mora izhajati večkrat na mesec. Naš šolski časppis (prvotnp smo mislili na tednik) bi naj izšel recimo vsakih 10 dni: prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Torej vsak mesec po tri številke v določenem obsegu in z nizko naročnino. Zunanja oblika bi naj bila časnikarska, tisk različen, slike, ilustracije itd. Začasno bi zadpstovalo šest strani dobrega gradiva v različnih rubrikah. Dvomim v to, da bi lahko veliko zboljšali novi lctnik »Našega roda« samp z glasbeno prilogo in morda še s kako novo rubriko, kakor je to zabeleženo v razgovoru s tov. Ribičičem. Ves problem je treba prijeti in rešiti z nove načelne plati in to brez sentimentalnosti! Mladinska matica je že doslej pokazala mnogo dobre volje, zato tudi upamo in želimo, da nam prikliče v življenje tudi mladinski časopis, ki si ga želi učiteljstvo, šola, mladina in njeni starši. Odločiti se je treba najprej za načela, potem pa tudi še za podrpbnosti. Do pokrajinske skupščine je še nekaj časa!