.Slovenski glasnik.                                           511
katero ima v rokopisu do malega uže dovršeno, ker se bode ta knjiga uže v bodočem šolskem letu rabila na ljubljanskem učiteljišči.
Ravno tako je Matica naložila g. dr. M. Samcu v Kamniku, da naj čim prej tem bolje posloveni Woldf icliovo s o m at o lo gi j o, da se bode uže v bodočem šolskem letu uvedla za šolsko knjigo na c. kr. učiteljišči v Ljubljani.
Osnovalni odbor za Jurčičev spomenik imel je zadnje dni več sej, v katerih je ukrepal, kakšen spomenik naj bi se postavil na Jurčičevem grobu. Naposled se je odločil za načrt, katerega je narisal francoski arhitekt Leblanc v starogrškem zlogu. Visočine bode imel 3m- 20°m- in širokosti 1™- 40°m. Profesor Ivan Franke je načrt odobril. Spomenik bode g. Camernik izdelal iz sežanskega kamena, a železno ograjo okolo groba naredil g. Zelenec. Stroški so preračunjeni na 700 gld. Do jeseni bode spomenik postavljen.
Slika sv. Cirila in Metoda dobiva se z okvirjem vred v kat. bukvami v Ljubljani po 3 gld. a. v.
Dr. Ignacij Klemenčič se je 18. julija na c. kr. vseučilišči v Gradci ustanovil za privatnega docenta priro doslovj a.
G. Dr. Gjuro Danicic, tajnik jugoslavenske akademije v Zagrebu in urednik velikega akademijskega „Rječnika", mudil se je nedavno pol dneva v Ljubljani, kjer je obiskal nekoliko književnikov slovenskih ter ogledal si mesto in njegovo okolico. Potem je odšel v Bled, kjer misli dalje časa ostati-
„TJrvatslca Matica" imela je 10. julija 1.1. svoj občni zbor, o katerem „Vienac" prinaša obširno poročilo. Ker je uže prof. Jos. Stare delovanje „Hrvatske Matice" v našem listu obširneje opisal, zatorej iz tega poročila posnemamo samo nekatere /.animljivc stvari. ..HrvatskaMatica" je za 1. 1880. izdala sedmero knjig. Število matičarjev se je v zadnjem letu pomnožilo za blizu tisoč članov, tako, da jih je sedaj 4.827, a še 1. 1879. imela jih je samo 1.099. Dohodkov v minolem društvenem letu imela je „Matica" 27.309 gld., a potroškov 16.535 gld. V poslednjih štirih letih, odkar je .,Hrv. Matica" preosnovala svoja starikasta pravila, ki so bila sedanjim pravilom naše „Matice" podobna, izdala je 29 knjižnih del, obse-zajočih 462 tiskanih pol in razširila je preko 100.000 iztisov svojih knjig mej hrvatski narod. V štiriletne] upravnej dobi sedanjega odbora poskočila je ukupna glavnica, vkljub množim stroškom, ki jih je imela ,.Matica" za svoje knjige, od 20.000 gld. na 46.000 gld. V odbor so bili izvoljeni največ dosedanji gg. odborniki, mej katerimi se nahajajo malo ne sami odlični književniki hrvatski. Mej novimi odborniki čitamo tudi ime ,.planinskega Hrvata" g. prof. Jos. Stare t a.
Rad jugoslavenske akademije znanosti in umetnosti. Knjiga I^Vn., ki je nedavno prišla na svitlo, mej drugimi spisi prinaša tudi dve razpravi našega rojaka profesorja in akademika M. Valj a ve a, in sicer: Prinos k naglasu u (novo) slovenskom jeziku (ostatak): H. K tvorbi imperfekta u slovjenštini.
Novemu hrvatskemu gledališču, ki se bode zidalo v Zagrebu, dovolil je brvatski zbor 100.000 gld. podpore. Zaloga za zidanje novega gledališča znaša uže preko pol milijona goldinarjev.
„Srpska Zora", jeden najboljših srbskih listov, ki je uže pet let v obliki velikih ilustrovanih nemških novin izhajal na Dunaji, prenehal je hoditi na svitlo. Imel je  dosti  odličnih  sodelavcev  in  mnogo  naročnikov,   a naročniki bili  so
512                                           Slovenski glasnik.
nemarni, ter svoje naročnine niso plačevali. Urednik g. major Todor Štefauovio Vilovski stopil je v službo srbskega ministerstva za vnanje stvari. — Namestil „Srpske Zore", hoče tiskarnica Pajevičeva v Novem Sadu izdavati „Ilustrovane novine" v obliki „Leipziger 111. Ztg." Vsaka številka, po dve tiskani poli obsežna, prinašala bode po osem umetniški izdelanih slik. „Ilustrovane novine" stanejo do konca leta 4 gld. a. v.
Iz Pariza nam 4. jul. piše znani slovenski slikar g. Jurij Šubic: Pariški „Salon" je za to leto zopet končan, 20. junija je bil zadnji dan razstave, katera je toliko zanimljivega podajala umetnosti ljubečemu pariškemu in tujemu občinstvu. Ljudstvo se je ves čas kar gnetlo tja, v času poldrugega meseca udeležilo se je razstave blizu 500.000 obiskovalcev. Dela so bila taka, kakor vsako leto. mnogo pravih biserov mej najslabšimi slikami.
Ker se razstave morejo udeleževati tudi tuji umetniki, zatorej je mej drugimi mnogo slovanskih imen.
Najprvo omenjam dveh velikih, izvrstno delanih slik češkega umetnika Vacl. Brožika in sicer: „Christophe Colomb a la cour de Ferdinand le Catholique et d' Isabelle de Castille," in „Presentation de Petrar-que et de Laure a 1' empereur Charles IV., a la cour du Pape, a Avignon." Imenovani umetnik žel je od tukajšnjih kritikov mnogo zaslužene hvale, in vsak strokovnjak mora pripoznavati, da so posameznosti izvrstno slikane in da imata obe sliki lepo harmonijo ter vsled tega za gledalca prijazen vtis.
Dalje je mej češkimi slikarji razstavil Vojteh Hvnais dva mala portreta, na katerih se po strogem risanji lahko spoznava Geromejev učenec. Anton Chittussi slikal je prizor pariški „Le quai de la Oonference, le soir" zelo naravno, poetično in sigurno. — Rodom Hrvat, a naturalizovan Francoz Baka-lowitz ima dve sliki, j eden moški portret dobro risan in sliko „Une fete ala cour de Henri III.", katera bolj k suhoparnej akademičnej šoli spada. — O Dalmatinci Bukovci poročal je uže jeden pot naš „Zvon" in pripovedoval o njegovih pripoznanja vrednih izstavljenih delili. Njegovi portreti „de Mile N" je lepa harmonična slika, polna barv in srečno komponirana. Slika moški portret je nasprotno dosti slabša.
To bi bili avstrijski Slavjani. Naši bratje izven avstrijskih mej, katSre s ponosom lahko omenjamo, so: prvi Pokitonov, Rus iz Odese, imel je v razstavi dve prav mali, a prekrasni sliki „Degel — Russie" in „L a meule", mej vsemi Slavjani pač prvi. Kakšna harmonija, čut in znanje! Lahko bi se reklo, da so njegova dela, dasiravno so tako mala v formatu, izmej najboljših vsega „Salona". Sloveči in odločevalni francoski kritik Albert Wolf primerjal gaje po pravici slavnemu Meissonieru.
Chelmonski iz Varšave je razstavil ,,A travers les steppes", veliko sliko, predstavi]ajočo voz s štirimi konji in z ljudmi, vse skoraj naravne velikosti, mojstersko, naravno z znanjem slikano in risano, samo da bi bila kompozicija bolje voljena, ne tako originalna, ravno tako bi bil gotovo stvari primernejši manjši format.
Dmitriev iz Nižnjega Novgoroda je razstavil „La chasse offerte a S. A. J. le grand-duc Nicolas  aine par  le baron  Ury  de Gunzburg,  a