GEOGRAFSKI OBZORNIK 
novih upravnih razdelitev, ki so marsikdaj v 
nasprotju z težnjami regionalističnih gibanj. 
Upravna razdelitev lahko upošteva tri načela: 
ekonomskega, historičnega in etničnega. Četr-
ta skupina referatov je prikazala t. im. etno-
regionalizem, ki ga je marsikdaj težko ločiti 
od prostorsko opredeljenega nacionalizma (pri-
meri Slovaške, Šlezije in Malopoljske). 
GIS KONFERENCA V PISI 
Igor Jurinčič 
V Pisi (Italija) je od 20. do 23. 9. 1992 
potekala mednarodna konferenca z naslovom 
"GIS. From Space to Territory. Theories and 
Methods of Spatial-Temporal Reasoning". Pre-
davali so najvidnejši strokovnjaki z vsega 
sveta in različnih znanstvenih strok, ki se 
ukvarjajo z geografskimi informacijskimi siste-
mi: geografi, geodeti, matematiki, informatiki, 
arhitekti, ekonomisti in celo psihologi. 
V uvodnih predavanjih je bil najprej 
podan pogled v prihodnost na področju GIS 
tehnologije. Sledila so predavanja o prostor-
skih podatkovnih zbirkah, računalniških je-
zikih za poizvedovanje in iskanje različnih 
poti s pomočjo GIS. 
Zelo zanimiva je bila delavnica o izo-
braževalnih programih za GIS. Vodila jo je 
Karen Kamp z univerze Santa Barbara v 
Kaliforniji, tudi predstavnica NCGIA. "National 
Center for Géographie Information and Anali-
sys" je ključna ustanova, ki deluje v ZDA in 
izdaja osnovne smernice ter standarde na 
področju GIS-ov. Med drugim so izdali osnov-
ne vsebine, ki naj bi jih predstavil standard-
ni izobraževalni program: "NCGIA core curri-
culum on GIS". Glavna ugotovitev je bila, da 
je pomen izobraževanja izreden, kljub različni 
programski in strojni opremi. Določen del 
snovi in osnovni principi so skupni. Uporab-
nik pa mora biti sposoben, da znanje prenese 
v specifično delovno okolje, tudi z dodatnim 
izobraževanjem. Izkazalo se je namreč, da 
75 % študentov kasneje uporablja drugačne 
programe, kot so se jih učili. Tudi na Zaho-
du je "GIS laboratorij" draga stvar, saj so vsi 
pritrdili izkušnjam Kempove, da predstavlja 
minimum, poleg ustrezne tehnične in pro-
gramske opreme, vsaj en tehnično usposobljen 
strokovnjak. 
Prevladovali so referati o načinu razmiš-
ljanja o prostoru in času, primernem za delu 
v GIS-u, ki temeljijo na računalniški logiki. 
Ena glavnih ugotovitev je bila, da morajo biti 
modeli formalno opredeljeni, da jih lahko pre-
vedemo v računalniški jezik, testiramo in 
nato uporabljamo. Na "večno vprašanje" ali 
naj uporabljamo vektorsko ali rastersko za-
snovane podatkovne sloje, smo dobili diferen-
ciran odgovor. Človek uporablja oba načina 
pogleda na pokrajino, vendar ob različnih 
merilih in namenih. To naj bo merilo še pose-
bej zdaj, ko zmogljivosti programske in stroj-
ne oprema ne postavljajo več omejitev in osta-
nejo le še denarne ovire. 
Vsakodnevno zasedanje so začeli vabljeni 
predavatelji. Eden izmed njih se je lotil pro-
blema izdelave spoznavnega modela, ki naj 
oponaša potnika v prostoru z iskanjem prave 
poti s približevanjem k cilju. Zavest o prosto-
ru in orientaciji v njem je domena ekspertnih 
sistemov in umetne inteligence, ki sta najbolj 
perspektivni področji v razvoju GlS-a. 
Prizadevni organizatorji so izvedli tudi 
dve okrogli mizi: "GIS v Vzhodni Evropi" in 
"Smeri GIS raziskav in aplikacij v razvitih 
državah", ki sta opisali dosedanji razvoj in 
zarisali strategije za naprej. Rezultat prve je 
bil tudi predlog, da se oblikuje katalog GIS 
podatkovnih zbirk držav iz Srednje in Vzhod-
ne Evrope. Pobuda je bila ugodno sprejeta. 
Glavni poudarek bo na informacijah o GIS 
projektih, ki že potekajo, in načinu pridobi-
vanja podatkovnih zbirk (javna ali komercial-
na uporaba z navedenim virom). Na drugi pa 
so prišle do izraza podobne težave kot pri 
nas. GIS največkrat služi za računalniško 
podprto kartografijo, ne pa za reševanje pro-
blemov, kar je njihov osnovni namen. Različni 
uporabniki delajo na različnih sistemih in 
ena glavnih nalog bo povezava le-teh. 
Vzporedno so potekale tudi predstavitve 
posameznih aplikacij na posterjih v avli kon-
gresnega centra. S sodelavcem Markom Krev-
som sva predstavila poster z naslovom: "Pod-
pora GIS pri iskanju možnih virov onesnažen-
ja na krasu", ki je vzbudil zanimanje med 
udeleženci in nama omogočil navezavo drago-
cenih mednarodnih stikov. 
Zbornik predavanj in ostali materiali so 
na razpolago v knjižnici Oddelka za geografi-
jo na Filozofski fakulteti. 
PONOVNO OBVESTILO ZA FOTOGRAFE 
Jurij Senegačnik 
Ljubljansko geografsko društvo zbira 
kvalitetne diapozitive za dopolnitev šolskega 
kompleta regionalnega prikaza slovenskih 
pokrajin. Dopolnjene komplete bomo predstavi-
li na Ilešičevih dnevih 1993. Rok za oddajo 
diapozitivov je 5. januar 1993. Zbiramo tudi 
diapozitive regionalne geografije Evrope in 
sveta ter diapozitive iz obče geografije (geo-
grafski pojmi, elementi, pojavi, procesi) za 
pouk v osnovni in srednji šoli. Pošljite jih na 
naš naslov: Aškerčeva 12, Ljubljana (lahko 
tudi po 5. januarju 1993). Po strokovnem 
pregledu bomo diapozitive vrnili avtorjem. 
VABILO NA OBČNI ZBOR LJUBLJANSKE-
GA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA 
Matej Gabrovec 
Ljubljansko geografsko društvo vabi vse 
svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v 
torek, 19. 1. 1993 ob 17. uri v predavalnici 
233 na Oddelku za geografijo Filozofske fakul-
37