Dopisi. Iz Ljutomera (Občiaake volitve.) Daa pred volitvijo t. j. v petek večer so bili aemčuraki meaetarji razposlaai aa vse atrani. V Noraiace ia Babiace ao hiteli trije. Neali ao pre velik ,,cekar" seboj : v ajem je bila pečeaa teletiaa ia dišeča žgaBičica. Dva poaebao lacaa siromaka sta aa daa volitve morala v poatelji oatati. Reveža sta dobila—grižo! Dva druga — Jožef Vaapotič ia Marko Štih — oba iz Noršiuec, prišla ata volit med drugimi tudi Prager-ja, kteremu sta za omeBJeao večerjo svojo hvaležaost izkazala. Zatajila sta sloveasko zemljo, aa kateri ata ae rodila ib katera jima daje daa za daevom kruh. Tega aloveaskega kruha pa ae ae sramujeta jeati! V či-bo kajigo ž ajima! Pravijo, da je tudi občiBski predatojaik z Bemčurakimi mešetarji v aoci po vaai hodil, ter aagovarjal volilce za aemčurje. Tega ae moremo prav verjeti, ker je oa v zvezi z rodoviao, ki je bila vsikdar odločao aarodaa ia je poaoa vaega okraja Ijutomerakega. Ogromaa večiaa iz Babiaec ia Noršiaec ostala je trdaa ter je prišla aeustrašeno volit aarodajakov. Slava vam, vrli možje! Tudi po Kameašcaku ao letali aemčurski metulji ter vabili aaše volilce aa pojediao k obeiaakemu predstojaiku Romaau Nemcu. Pa tudi tukaj se večiaa ai dala premotiti. Prišli so pogumao pod vodstvom aeustrašeaega Ivaaa Frica. Pokazali ao vsemu avetu, čeravao niso Bog ve, kakaai bogataši, da veadar ae prodajo svoje aarodBoati za ,,falat" pečeae teletiae ia nf'rakelj" žgaaice. Slava jim! Na Cvea, Krapje ia Moto ai se upal aobea aemškutar. Bog ve, kako bi ae jim bilo tam godilo, če bi aiakar celi voz teletiae ia žgaaico pripeljali Tukaj so pošteajaki doma, pred katerimi treba klobuk z glave vzeti. Izdajice ai med ajimi! Prišli so v polaem številu ter glasovali neustrašeno, kakor jedea mož. Trikrataa slava jim! Poaosai amo, da imamo take vrle, tako zavedne okoličaBe. Dokler bo v ajih živel takšea duh, ae bomo se udali. Vsa čaat takim možem! Od sv. Lovrenca podProžinom. (Zvona druga plat.) Glede na dopis v štv. 22 treba mi je aekaj pripomeaiti, da se izvč čista reaaica, kajti v oaem dopiau je blizu toliko plev, kakor ,,pšeaice". Več let je vže gospodaril pri aaa prejšaji občiaaki odbor. A aa svetu se a časom vae spremeai; tako se je izvolil tudi pri naa aov občiaski odbor, da bi vladal ia gospodaril, če mogoče, srečaeje. Poskusili bomo, da-li bi se ae dale poravaati občiaske zadeve v boljši kup, zravea pa še poplačati dolge, kateri že zaaaajo več stotakov. Prej so na razpolagaaje imeli 55 % in 20 °/0 vžitaiae, kar je za aašo malo občiao aezaosljivo breme. Da ai bil izvoljea v odbor Jurij Staate, veleposestaik, cerkveai kljucar ia krajui šolski ogleda, to prav obžaljujemo, ali to krivdo imajo začrtaao aa cvojem rovašu Basprotaiki, Be mi. Novo izvoIjeai občiuski očetje ao večiaoma do 50 let atari ia so v gospodaratvu gotovo dovolj akuaeai. Cekiaov kovali pač ae bomo; to je prepovedaao. Kdor pa se lioče prepričati, kakoaeje resuiČBO dosedaj ravaalo pri ceatah itd., Baj se potrudi li Kvaseku; ta bo rad pokazal vsakemu odlok c. kr. višjega sodišča, iz katerega se razvidi, kdo je aečaatuo aereaaico sporočil, da je iato potem kmetu krivo razsodbo spozaalo. Novi odboraiki so tudi eaoglasao akleaili, da se za aaprej pri aaa ae sme vee v aemškem jeziku uradovati, ker smo aami SloveBci. Kar pa dopisaik od avetle luči, bliaka, egiptovske teme, poiovičarije, pšeaičajakov, ovaeajakov, fig itd. brblja, to je za takega človeka, kakor je omeajeai spisatelj, slabo aravao spričevalo, saj tukaj vaak ve, zakaj tako. Kar ae ,,tikaaja z gosp. hofratom" Heiaricherjem, predaedaikom c. kr. okrožae sodaije v Celji ia podeljeaja lova tiče, to je golo obrekovaBJe. Ako bo blagor občifle v ueizkušeBih rokah, moglo ae še bode v prihodajosti govoriti. ,,Sloga jači, aesloga tlači", pravi pregovor. Jz Studenic (V spomia.) Dne 1. t. m. amo slovesBo pokopali redovuico tukajšajega samoataaa Magdaleaaric, mater Margareto Gepert, rojeao v pruski Šleziji, staro 36 let. Prveaka je, ki jo je ljubi Bog poklical v boljšo deželo iz te aove Baselbiae, začete 1. 1885 aa starodavaem poavečeaem aelu aekdaajih domiaikaaeric. Naj bode taai pred Bogom mila pokroviteljica aovemu 8amoataau, ki šteje zdaj še edaajat koraih devic, katere se imeaujejo nmatere" ia aedem avetaih ,,aester", ter eao novinko — Sloveako. Bog blagoslovi to hišo molitve ia krščauske popolnoati ia dodeli, da bi se v kratkem med našim pobožaim slovenakim Ijudstvom prav udomačile, ter sčaaoma obilao Baših pridaih sloveaskih deklet k aebi privabile! Iz Spitaliča. (Vgodai koaec.) Stvar o orgaai8tovem poseatvu v Spitaliču se je od straai preč. ka. šk. koazistorija po dosledai preiakavi tako le odločila: OmeajeBO posestvo ao leta 1819 za mežaarja ia orgaaista, toraj za cerkveaega služebaika kupili (ne pa za šolo, katera se je še le leta 1846 tukaj osaovala) ia za to ga ima g. župuik s cekmeštroma skupao oskrbovati, tudi je to poaeatvo aa ime Spitaličke fare vkajižeao. Glede obč. odbora pa veIja sedaj to, da ae sedi v ajem več prevžitkar, kajti c. kr. okr. glavarstvo v Celji je z odlokom z due 7. febr. t. 1. štv. 4737 ajegovo volitev zavrglo. Sedaj pa bode mir! Iz Brezja pri Poličanah. (0 b č. v o 1 i t v e.) Nekaterim ljudem se vidi čudao, ako ue gre vae tako, kakor si želijo ia pričakujejo. Taki štejejo drugim v zlo, kar sebi dovoljujejo. Tako se je godilo tudi pri volitvi občiflskega odbora pri aas. Oaa se je vseskozi postavao ia v lepem redu vršila, ali g. dopisaik v štev. 22. je zato, ker je s avojo straako propal, čez to volitvo marsikaj, a večiaoma aeresaičaega nazBaail. Ni res, da bi se aaaa straaka bila zbirala v krčmi, take ai v celi okolici. Pač pa so uasprotaiki bili pri tolstem krčmarji pod Peklom. Da ao torej tudi agitirali ia ljudi vabili z obljubami ia pijačo, to se ob sebi razume, pa domači možje so izpoznali zrao od smeti. Reaaicoljub. Iz Makol. (Baadera) Pridai Makoleki mladeBČi ia vrla aaša dekleta oskrbeli ao ai svoje posebae staaovske baadere. Mladeuška baadera aapravljeaa je iz debele žolte svile; rumeua barva kaže gorečaoat, katere aaj bodo krščauski mladeači vedao aapolajeai, gorečaosti za Boga ia za vae, kar je dobro ia sveto! Patroaa imajo aa eai straai av. Jožefa, deviškega žfiaiaa ia varha božje poroduice; aa drugi straui pa preblažeao kraljico rožaiveasko, z ajeaim ljubljeacem sv. Domiaikom. Napia aa baaderi je: ,,Makolaki mladeflči", aa drugi straai pa letaica 1889. — Dekliška bandera pa je bela, barva aedolžaosti ia sv. božjega veselja! Dekleta imajo aa svojej baaderi aa eai straai aebeškega žeaiaa Jezuaa Kristuaa, ki je obdaa od petero modrih devic, belo oblečeaih ia lepo venčauih; na drugi strani pa Lurako kraljico, ki izvoljeao deklico svojo, ljubo Beraardiko prijazao k aebi vabi. Napia je eaak, kakor pri faatovskej baaderi, aamreč: ,,Makolaka dekleta" 1. 1889. Slovesao blagoslovljeBJe ia proceaija bila je za dekleta aa tretjo aedeljo po veliki aoči, za mladeače pa aaprazaik Kriatusovega vneboboda. Obakrat so aaš preljubljeai vl6. g. dekaa Slov. Bistriški, Makolski rojak, Aatoa Hajšek slovesaost vodili! Prelepe ia dragoceae baadere dobili smo iz Studeaiškega samostaaa prav dober kap ; vsaka ataae 125 gld. Prašali smo v prodajalaicah na Daaaju ia v Gradci ia izvedeli, da eaaka roba bi se oadi ae dobila spod 200 gld. Zato gorko priporočamo Studeaiške redovaice vsera, ki kakoršao si že bodi cerkveao opravo potrebujejo. Tam ae dobi istiaito dobro ia trpeče blago prav po aizki ceai! Napis se aapravi: ,,Aa die ehrwiirdige Vorstebuag des Magdaleneastiftes ia Stadeaiz. Post Poltscaacb." Zdaj smo aarocili tudi še za aaše šolarje aovo baadero; ti bodo imeli na eai atraai božjega prijatelja otrok, aa dragi pa Ijabega aagelja varuba! Skušaja uči, da taka staaovska baadera imajo posebao moč do niladih src ter jih aavdašujejo k pravi krščaaski pobožaosti!