Edini slovenski dnevnik v ?edinjenih državah, g® ■ ■ ■ Velja za vse Mo. • • $3.00 -s Ima 10.000 naročnikov:« Jjj =it= — ___ .t |Jf The oni* *si»»»enia« da;.. • in th* fw.-tetf issueo eveo da* c*»n' t V I >: Sundays and Holidays ^ T _ ___s Wipr, TKUETON PIIULNE: 4687 CORTLANDT. Entered a* gecond-Cla« Matter, September 11, 1903, at the Post Office at New York, H. Y, under the Act of Congress of March 3, 187», TELEFON PISABNE; 4687 OOETLuUTDt- NO. 277. — ŠTEV. 277. NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 24, 1915. — SREDA. 24. NOVEMBRA, 1915. VOLUME XXTTT. — LETNIK KXID ITALIJANSKI VOJAKI SO GDŠLI SRBOM NA POMOČ. ANGLEŽI NISO ZABLOKIRALI GRŠKIH PRISTANIŠČ. VLADA KRALJA PETRA SE JE ŽE ZOPET PRESELILA. AVSTRIJSKE ČETE SO VJELE V DVEH DNEH 12,000 SRBOV IN ZAPLENILE VELIKO VOJNEGA MATERI J ALA — KRALJ PETER SE JE PRESELIL V PRIZREN. — ZAVEZNIŠKA POROČILA O NOVIH SRBSKIH ZMAGAH. — MNENJE ODLIČNIH NEMŠKIH VOJAŠKIH STROKOVNJAKOV. — NEMCI DOBIVAJO IZ TURČIJE ŽIVILA. — KABINETNA KRIZA NA GRŠKEM. — SEDANJI MINISTRSKI PREDSEDNIK BO NAJBRŽE ODSTOPIL. ZAVEZNIŠKA POROČILA. j proklamirana blokada grških pri-; v Prizrenu. Izpovedal je, da je - 4 stanišč. ! srbska armada koncentrirana na Srbska vlada se je zopet prese-! Splošno se sodi. da se je Grška Koso vem polju, du nima ne hrane, lila. London, Anglija, 23. novembra uklonila zahtevam zaveznikov in ne obleke, in ne municije. Sprva da se jim bo v najkrajšem času'so vojaki mislili, da bodo lahko Iz Aten poročajo, da se je srbska pridružila. Angleški vojni mini-vlada prest-lila iz Mitroviee v Pri- ster, ki se je mudil dolgo časa v zren. To mesto leži v zapadnem Atenah, je torej dobro izpolnil delu Srbije v neposredni bližini svojo nalogo, albanske meje. Diplomatieni zbor se je podal Zopetna kabinetna kriza, v Črnosroro. 1 Pariz, Francija, 23. novembra. Iz Soluna poročajo: — Francoski pa poginiti lakote. Francozi so se umaknili. minister Denis Cochin se je včeraj Kavadar, Srbija, (francoski °/Ipeljal ua neki -rški križai'ki v glavni stan), 23. novembra. — \ pobegnili skozi Albanijo do jadranske obali in se odtam odpeljali v Italijo. Sedaj so pa izpre-videli, da je to naravnost nemogoče. ker nimajo dovolj hrane za tako dolgo pot. Armadi ne preostaja drugega kakor udati se ali Atene. dolini reke Kajec se je vnela iz-vanredno vroča bitka med Francozi in Bolgari. Po dolgotrajnem upiranju so se morali Francozi u-makniti. — Bolgari so imeli velike izgube. Pariz, Francija, 23. novembra. Poročilo, ki ga je izdalo vojno ministrstvo. se glasi: Po bojih, ki so se vršili 20. in 21. novembra ol^ reki Oerni. je zavladal skoraj na celi fronti mir. Pri Strumnici se ni ničesar posebnega pripetilo. Italija. Dunaj', Avstrija, 23. novembra. Kralj Konstantin je baje oblju- Italija se bo definitivno udeležila bil vojnemu ministru, da mu nT vojne na Balkanu. Del čet se baje nikdar niti v glava padlo, da bi že nahaja v Albaniji, ostale jim interniral one zaveznike oziroma bodo pa sledile. Italijanske bojne Srbe. ki bi prišli na grška tla. — ladije obstreljujejo bolgarsko pri-(irška bo ostala nevtralna. Jasno stanišče Dedeagač . je, da je večja prijateljica zavez-1 V Pulju je koncentriranih 150 nikov kakor pa Nemcev, toda s tisoč avstrijskih vojakov. Te lju-tem se ne bo situacija čisto nič iz- di bodo poslali proti Črnogorcem, premenila. Grški kralj bo najbr-že v najkrajšem času odredil de-mobilizaeijo grške armade. Nemčija in Grška. Berlin, Nemčija, 23. novembra. Neki uradnik zunanjega ministrstva je rekel danes: Dosedaj se še ne more reči, kak- Italija. London, Anglija, 23. novembra. ki a- Zamorec ustrelil svojo ženo. V Bronxu je živel že več let telo. Dele njenega trupla se je'na- ti se je, da bi ne izbruhnila revo---zamorec Adam Dradford s svojo §i0 dva tedna preje v Hudson re- lueija. Kitajska se noče priklopiti zavez- zeno'..?red par tedni se ?a ^ žena ki- Pri prvem procesu, katerega Washington. 23. noAnbra. — nikom ter izjavlja, da bo ostala nav.lcala m zapustila. Zamo- Se je naperilo proti njemu, se ni Ameriški ^ poslanik Caldwell ie nevtralna. ret: J.° ?e ,toIlko casa lska1' da -ie mogla porota zediniti. Drugi pro- sporočil, da so se razmere v Per- --našel in jo r.njprej lepo prosil, da Ces pa se je končal dne 4. februar- ziji zadnji čas z^Jo poslabšale Ba- Pekin, Kitajska, 23. novembra. ^ S%Vr"e ^ njem,n: ni- h°" ia 1914 z obsodbo obtoženega. Poz- ti se je najhujšega. Po ulicah pa-Po povratku japonskega poslani-M D1CeSar SllSa..' Je U" ne-ie preklical Schmidt svoje tmlirajo vojaki, katerih je pa veka za Kitajsko iz Tokio se je za- ' z,amorca fe0 aretirali. priznanje in celo zadevo se je iz- liko premalo, da bi pomirili de-znalo, da ni za sedaj nikake vrjet- w. iročll° apelaeijskemu sodišču z iz- monstrante. uosti, da bi se Kitajska pridim-! eoga^a Der^nca. 'javo, da se priznanje Schmidta ne žila zaveznikom ali da bi Kitajska Z ^ S°-V aretirali strinja z dejstvom, da je bila Oproščena nemška Amerikanca. pred končano svetovno voino zaradl b^aeenja bogato sestdeset smrt Ane Aumueller-j eve posledi- , , r. on prea Koneano s\eio\no \ojno iz- j t staro Katarino Ilinze Ko so io • London, Anglija. 23. novembra. premenila svojo vladno obliko. £ ™^ Sbi ^ r^ i " , ^mSka imerikanca Miehlke in tn7flHp\mn vnrjiiniiio v- l:i- uirtlItt11' 1UKltl P11 V odločbi sodisca se glasi, da v • r.t ■ , x :\a tozadevno vprašanje ^ ki Njen sin je zdravnik in je preCej ;lie more noben sotlnik dovoliti iri Kranss 12 Chicaga, katera se je tajskem ministrstvu za zunanje ž / i , f , dovoliti na d kratkim vzclo iz Kirkwall g zadeve je dobil japonski poslanik 1 rcmozen" podlagi takih dokazov nov pro- ika ..ChrhitianfjoTd„t sta bi. pojasnilo, da ne goji Kitajska že-( Purani S.h^ltn nh ^^^ Se ni Ia danes izpuščena na prosto na lip nrilfloniti 7Avoznikom ter x-ura.ni. bchmidta obsodilo lia podlagi llje- + „ 1 v - ' da se ti d ni 11 nfkdar raz.rav- V m°Sta °b Vzhodni obali do' govega priznanja. tozadevno prošnjo ameriškega po- da se tudi m se nikdar razpra\- 1q zadnje dni iz države Texas slamka. ljalo o tozadevnih možnostih ko 5Q 00Q uranov Domneva se, da je izšel ceh na- _ _____ črt za to od angleške vlade. VSEM SLOVENSKIM SLAMNI- Glasi se, da noče predsednik KARJEM! Juan-Ši-Kaj opustiti nevtralnost _ Zaplenjenje ameriških parnikov. Washington, D. C., 23. novembra. — Državnemu department!! je uradno sporočil ameriški kon Pozor, policiji denarja! Denarne posiijatve v Avstrijo Vojni plen. Berlin, Nemčija, 23. novembra. I Nemčija mora zmagati 1 Vrhovno poveljstvo nemške arma-| Berlin, Nemčija, 23. novembra, de je izdalo poročilo, da so vjeli Maksimilijan Harden, eden naj-Črnogorsko poročilo. ^ Bolgari južno od Prištine 8000 Sr- bolj znanih nemških žurnalistov, Para, raneija, 23. novembra, hov, zaplenili 4 topov in 22 stroj- je izjavil včeraj-Črnogorsko vojno ministrstvo je nih pušk. I Grška se bo pridružila onemu, izdalo danes sledečo izjavo: Severno od Prištine in severno ki bo imel na Balkanu najbolj !:re_d.^aI dnevi -je napa-1od Mitroviee Avstrijci prav do- močno armado. Če se posreči an- gleškemu vojnemu ministru v Avstrijsko poročilo. dati sovražnik našo armado pri bro napredujejo Sandžaku, pa ni ničesar opravil. Mi smo se nekoliko umaknili in se utrdili na močnih postojankah. Na ostalih frontah se nadaljujejo artilerijski boji. i Armada generala Amerikanci v Skoplju. 'potisnila Srbe severno od Prištine Para, Francija, 23. novembra, za 12 milj nazaj. V nedeljo in po- ~ " nedeljek so vjeli Avstrijci 12,000 kitajske republike ter s tem za-' Veliko zborovanje se bo vršilo v Halifaxu, da se je angleška Jodemo sprejemali kljub vojni 2 praviti dobre odnošaje med Nem- v nedeljo dne 28 novembra v vlat]a odločila prevesti ameriški Italijo, posta gre nemotljeno prečijo in Kitajsko. Kitajski listi ob-Astoria Hali 62. East 4. cesti. _ parnik "Hocking" pred angleško ko KOi^ANDIJE in SKANDINA-javljajo, da se je ustanovitev mo- Zborovanje se prične natančno ob prizno sodišče v Halifaxu. i™ . narhije preložilo za nedoločen o uri popoldne. Pridite v pravemi pamik "Hocking', ki se je na-!. Zadnja poročila nam naznanja-čas. času hajal preje v danskem registru, je JO' da se denarne posiijatve ne iz- --| * Beda med delavci v tej obrti je M zaplenjen od neke angleške SSSsl^Ir-™ nepopisna! Tekmovanje med de-jkrižarke, dočim se je nahajal na GORIŠKEM, DALMACIJI m de-Velike izgube na častnikih. Iiavci prisili slednje, da delajo za visokem morju. Državni depart- J ~ .Za del London, Anglija. 23. novembra, vsako ceno, katero jim ponudi go- ment ni še dobil o upravičijivosti ^f^: Yso in enaK0 Skupno število od priČetka vojne spodar in posledica tega je. da zaplenjenj a nikakega poročila, spodnji bi AJ±iiC m druge ^otra-padlih, ranjenih in pogrešanih an-delajo za stradalne plače ter po-1'vendar pa se izjavlja, da služi ta nje Kraje pa posluje posta kakor srleških Častnikov znaša 19.668 stajajo razmere od dneva do dne- parnik deloma nemškim interesom J. mirmil časih, seveda traja posipih, va slabejše. Kaj je treba storiti, <*a jini je nekoč služil. 111 izplačevanje oseb. Med temi jih je 6033 mrtv kaka dva 11,952 ranjenih in 1683 pogreša- da se izboljša strašne razmere, kij Iz Buenos Aires je prišlo danes tedn^ dalJ» v n^rov111^ raz- nih. vladajo v tej stroki? Delavci in .uradnikom American Transantlan- meral1- delavke pri Sto oseb utonilo. 'slamnikih! Nadaljni razvoj dela v šn.Ji ameriški konzul vest, da je Rim, Italija. 23. novembra, — tej obrti leži v vaših rokah! bi* zaplenjen parnik 'Kankakee*. Prestavljajo, lah^o pa se posije Na Siciliji se je podrl most. ki vo-' Pridite na zborovanje, na kate- ki je last iste družbe ter vpisan sorodnikom ali znancem, ki ga od di pri Licati preko Salse. — Sto rem se vam bo poljudno pojasni- v ameriški register. itam P0aJJeJ° vojaku, ako vedo za I—V- —• * ženskih in otroškihCo. poročilo, da je dobil tamo-^ 0d tukaJ se rojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno oseb je utonilo. kratkem času izkrcati dovolj čet, je gotovo, da bo imel kmalo Grke Dunaj, Avstrija, 23. novembra. |na svoji strani. Kakorhitro pre- težki 42-eentimetrski topovi. Iz avstrijskega glavnega stana po- magajo Nemci in Bolgari Srbe, ročajo: jbo Grška nevtralna ali se bo pa Galhvitza je nam pridružila. lo, kaj je mogoče storiti. Isto se tudi trdi o pa miku "Ge- tnie£ov naslov. Iz Soluna poročajo: — Dr. Ed ward Stuart iz Bostona je naprosil ameriški in bolgarski konzulat, da naj izposlujeta svobodo štirim ameriškim zdravnikom, ki so bili tedaj v Skoplju. ko so pa Bolgari zasedli. Dosedaj se ni dobil nobenega odgovora, kaj se je zgodilo ž njimi. Nekateri so mnenja, da so Bolgari zdravnike enostavno umorili. Stališče Grške. London, Anglija, 23, novembra.] srbskih vojakov. Zavzetje doline Ibar. Živila za Nemčijo. , Mi prosimo vse ženske in možke. *esee", ki je bil zaplenjen od An-' . Depnart P?, obrambo Galipolisa so namenjeni naj ne ostanejo mlačni še v bodo- gležev na poti iz Norfolka. Va.. v , I® ^ostal Order , ter pn- iče napram njih lastnim intere-lMontevideo. Prevedlo se ga je v Ioz?e natančni Vas naslov in one j som____ Mi nimamo ničesar izgu- St. Lucia, angleška zapadna In- osebe» katen se una »Pl«»tL Položaj na Galipolisu. -.biti. — le naše lastno trpljenje____dija. Carigrad, Turčija. 23. novem- j Pridite vsi pravočasno na zbo-bra. — Položaj na Galipolisu je rovanje! neizpremenjen. Boji, ki so se vr-, Dobri govorniki bodo Nizozemsko, 23. šili pred dvema dnevoma, so ne- na zborovanju. Slovenski odsek slamnikarjev. Cene Amsterdam, novembra. — "Vossiehe Zeitung" koliko pojenjali, naznanja, da je dospela včeraj iz Zavezniki neprestano odvažajo Balkapa v Nemčijo prva pošilja- svoje čete v Solun. Berlin, Nemčija, 23. novembra, tev živil. Nemci bodo odsedaj za-vstrijske čete prodirajo proti naprej dobivali iz Carigrada ži- Av Mitrovici. Upati je, da bodo to vila. mesto kmalo zavzeli. Cela dolina reke Ibar je v avstrijskih rokah. Zadnje dni so svojili veliko postojanko. ki so izvanredno strategične važnosti. Municija za Turško. Bukarešt, Rumunska, 23. Stališče Rumunske. Amsterdam, Nizozemsko, 23. Tekom nekega pogovora, katerega je imel italijanski poslauik v1 govorili ^'ashingtonu z državnim tajnikom Lansingom. je izjavil italijanski poslanik, da nima ničesar dostaviti k svojim jire šnim izja-Oui, ki žele organizirati svoje ivam glt'de potopa italijanskega delavnice, naj se najprvo pr«'ve-potniškega parnika "Ancone". tujejo z organizatorji. Oni. ki še ne spadajo v unijo novembra. — "Daily Telegraph7' ter hočejo delati v delavnicah, da poroča, da se nemški vladni kro- izboljšajo delavske razmere v tej Kampanja proti nemški Iztočni Afriki. Capetown, Južna Afrika, 23. no- nov. gi zelo boje, da bi se Rumunska delavnici, ne morejo dobiti nobene vembra. — Tekom neke rekruta- K. $ K. $ 5____ .80 120.... 18.6 ( 10.... 1 60 130.... 20.15 15---- 2 40 140____ 21.70 20.... 3.20 150.... 23.25 25____ 3.90 160____ 24.80 30____ 4.75 170____ 2«. 36 85.... 5 50 1R0 ... 27.90 40.... 6.30 190____ 29 45 45.... 7.05 200____ 31 00 50---- 7.75 25P____ 3*. 75 65.... 8 60 300____ 46.50 60____ 9.40 35»'____ B4 25 65.... 10.15 400 .. 62.00 70.... 10.9> 4SO---- 69.75 75... 11.70 500 ... 77.50 80.... 12.50 600.... 93 00 85____ 13 25 700____ 108.50 90.... 14.05 800.... 124.00 100____ 15.50 »oo____ It 9.E0 110.... 17.05 1GOO____ 154.00 Izpoved očividca. -/ • ♦ * • j 1 r> 1 Bolgarske. V razna bolgarska me- žali čete skozi njeno ozemlje. V morajo priti v torek na redna u-kate~n-m i^ /unanje mmstrstvo naznanja da, Berhn, Nemčija, 23. novembra.! sta so poslali dosedaj Nemci pre-Odesi je koncentriranih 350,000 nijska zborovanja. Det.ar morajo se stavi v polje dosti Tet ter' do S^offS? FOjakl V6dn° gledaj0 114 ^avezmKi niso internirali nobene Nase čete so vjele nekega srbske-! ko 1400 vagonov municije, pušk mož ruske armade, ki so priprav- vplačati kakor hitro jim je mo- vrši delo pregnLja nemške mta- ^VRDI s iadlJe m do dosedaj še niga častnika, ki je bil štacioniran in drugega vojnega materijala. Za ljeni na odhod. goče. 've iz Afrike TVRDKA FRANK SAKSER, .82 Cortlandt St., New York, N. Y. te« — .____ .i- . , j. i _ ______ to £> MABOOA" * -v. ■>abu *iiod bj .v^«.HublishifMP Ca* < corporation.* a^C 13 BENEDIK, TreMorer. jf Buainees of the corporation »ud addresses of above officers : »i .unuwrit Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y._ - MT*. . « XHHMMMMXI^ fr) caic »etc TeJja list ia Ameriko in T*. ".et« ...................................1«B0 - Srto«airsstcNswYork........ 4.00 [• f-' ie.«. ti mntO New York ... 2.00 '' t irotXi tM ieto...........4.50 • ........2.65 1 »žetrtZeta,...........1-70 r^jk RODA'' izhaja vsak dan nedelj in praznikov. , --. NARODA" ^TUse of the People") * - Cajr except Sundays HoJidr o&njr.ption j - >riy Jfe.OO, » Dt afir; ' or*. |iodpi*a <□ osobiiosu te ne £r»afe*aiejc. '■s- i' J* tifc^otoH pa — iitrty Order. *ts .. » ' * » fi&rocniKov pro-U tr r^^^n• tudi prejinl* •"1 - a&zrtani, da hit**«** vino osslovnika mokratje, kojili edino bojno orožje je bilo dosedaj boj proti alkoholu, si bodo morali izmisliti za prihodnje volitve nekaj drugega. Dopis. . Arr. ^ ocčiljatvam naredite t» uMiov? h VAKODA* «rtlca4l at.. New York Citj »Vsiac f3 - Cortland';. izhod. m< meri; tn bi i • i. Zap ni a gos, kov r <1 probleme, ki zanimajo a-kc> javnost več kot je po-uo. spada tudi problem prohi-ki .si je osvojil že deset dr-ter je v drugih državah na >olj>e:n potu, da si jih tudi ji. Na jugu te Unije je najti • posamezne "mokre oaze" in . 1 bo kmalu skoro popolno-s»* ne bo ustavilo zma-iiv^M pohoda tempereneni- di jr.! bil: list bo mogoče storiti to z obi-jnimi frazami o "osebni svobo-je več kot dvomljivo, če se teva dosedanjo brezuspežnost •oti prohibieijoniatične propa-Kot obtežujoče okoliščine vbr«. upoštevati, da so si iii možje, kot sta Bryan in rvrood, z dušo in telesom žari prohibieiji ter da skušata mi silami nastopiti proti ; rai'<-m ter v prid temu na-ist blaznemu gibanju. pri*o takih razmer je po-! h sklep, katero«^ se je stori državni konvenciji socija-ne stranke v Texasu. Država je ž.' deloma "suha" ter k onim državam, v katerih : i pt»ihibieijonisti v krat-•s } i spolno zmago. Pri vseh ^:i h v te j državi je bil v zad-b ! h krik te ali one stranke: • ' ilfieijo ali proti njej' So- • ' na itrank* je zahtevala izpreraemb ter povdar- prti.bo slednjih, ne da bi r; tem v količkaj veliki meri na. km po< po< mn nji: ;..::i so privedle sedaj do teti .t ac pričelo z energično i y i .■! n j o in da je izdelala na Ini testranka program, na d lat; i. katerega je mogoča pri-r«":tcv pivskega vprašaji. Kratki program je vsebovan v naslednjem stavku: Zvezna vlada n*j prevzame prodajo opojnih pijač! Ta z.-.htrva ni niti nova, niti originalna, a je tem bolj primer-ra času. te se že hoče podržaviti dru industrije ter se govori v zadnjim Času tudi o podržavlje-nju municijskih tovarn, je zahte- New York, N. Y. — Izza jesenskega koncerta našega pevskega društva "Slavec" je minilo že par tednov, ne da bi se "Slavec" o-glasil in rekel v prozi "svojo". G. J. je bil napram "Slavcu" toliko honeten, da je napisal v naš "Glas Naroda" dokaj laskavo kritiko, za katero se mu — naj oprosti, da šele danes -— iskreno zahvaljujemo. Dovoli naj nam pa, da mu že radi ljube javnosti, seveda brez zlih tendencioznih o-pazk, odgovarjamo, da bomo slišali zvonenje iz vseh štirih lin. Torej k stvari! V naših progra ! mili je stalo precej vidno, da je začetek koncerta točno ob štirih popoldne in o kaki pomoti ne mo re biti torej niti govora. Da pa ' naša naselbina s tako indiferent , nim vedenjem plačuje ogromno žrtvovanje vsakega posameznega pevca, da ostentativno izraža svo je simpatije do pevskega društvi s prepoznim prihodom, ali pa z 'ignoriranjem koncerta sploh, n. naša krivda. Začeli smo, ko ni veC bilo praznih sten. Ko smo 17. ok tobra pri zadnji seji do opoldm peli, smo vstali z zavestjo v srcu Storili smo svojo slovensko dolž nost, ti pa, narod slovenski, vsta neš popoldne in dokažeš, da t. bije v prsih pravo slovensko srce. ki ljubi nad vse našo pesem. Kili ei, vabila, prošnje"" so potovale iz liišc v hišo, zatekli smo se v slo vensko župnijo, prosili, da priporočajo poset našega koncerta, prosili na vse strani, pa nikogai ni bilo. Pa k vragu z jeremijada-mi! Fraza in utopija! In sloven sko pesem smo poslušali sede I Gospoda, čemu niste vstali? O strahu pred uniformami se nam niti ne sanja, in ako so prišli gospodje pomorski častniki v uniformah, so s tem pokazali samo spoštovanje do "Slavca". Da, in čudite se, da se "Slavec" malo bolj ne razgleda po naselbini in da si ne izbere solistke, ki ima plemenit glas in je rodom Slovenka ! Da, da, zadeli ste ob prave struno. Ne da bi hoteli morda sami sebi "kaditi", a nepobiten fakt je, da ga ni v newyorski slovenski naselbini, ki bi se toliko "naletal" in "naprosil", kakor sta se naš predsednik in naš tajnik. Vse se jima je obljubilo, ko je pa prišel dan, se ju je pustilo na cedilu. Take so naše solistke, naše Slovenke! Nikar se ne čudite, ker se zatekamo k tujkam. Pripomnim tudi, da tujke na Putnam Ave. in v bližini že čebljajo koli-kortoliko slovenski. Toliko, gospod J., v prijazen odgovor. — I)ne 25. novembra ob 4. uri popoldne priredi "Slavec" v Mrakovi dvorani zabaven večer s tombolo. Kot glavni dobitek se bo že pri vhodu v dvorano Šopiril živ in dobro rejen puran, katerega je daroval naš mecen gospod Mrak. Tudi za ambe. terne in kvaterne bodo lepi dobitki. Vstopnina je samo 15^, posamezne tablice se bodo pa prodajale po lO«4. Pridite polnoštevilno! — S pevskim pozdravom : Ivan Adamič, tajnik in pevovodja. Stava. Ruski spisal Anton P. Čehov. Bila jc temna jesenska noč. Stari bankir je hodil v svojem kabinetu gor in dol in spominjal se je, kako je pred leti priredil večer. Na tistem večeru je bilo zbranih mnogo razumnih ljudi in pleli so opojne pijače, popolnoma primerna. vspričo upravičenih in ne-upravičonih ugovorov proti tej industriji. NffSp mnenje je tudi, da je ni industrije, ki bi se dala tako lahko podržaviti in koje podržavlje-»ja bi bilo t* k o zelo želeti. V prvi vrsti bi ne imeli proti temu delavci ničesar, ki mislijo ee^Hj. da je prohibicijsko gibanje v mjožji zvezi s splošno reakcijo. Vsi nedostatki, ki so sedaj v zvezi s prodajo opojnih pijač, bi potem izginili vspričo državne in zvezne kontrole. Neglede na sprejem te predlogo v zunanjem svetu, bo vendar igrala v Texasu važno ulogo. Tam j« namreS socijalistična stranka draga stranka, ki ne razpolaga le r. Biačrio orgtnkaeijo, temveč tu-tli 2 velikim številom yla«ov. De "To in ono je nenravno". jejkosce. Pogosto so čuli, kako je opomnil nekdo izmed gostov,} jokal. ker ima oboje isti namen — od-| V drugi polovici šestega leta se va, da se podržavi industrijo za se zanimivi pogovori. Govorili so tudi o smrtni kazni. Gostje, ki je bilo v njih sredi ne malo učenjakov in časnikarjev, so se izrazili o smrtni kazni večinoma zaniku-joče. Ta način kaznovanja se jim je zdel zastarel in neodgovarjajoč krščanskim državam in nenraven. Po mnenju nekaterih izmed njih bi bilo splošno treba smrtno kazen zamenjati z dosmrtno ječo. "Jaz ne soglašam!" je rekel gospodar-bankir. "Nisem še poskusil ne smrtne kazni, ne dosmrtne ječe, a če je mogoče soditi a priori, je po mojem mnenju smrt-| na kazen bolj nravstvena in bolj humanitarna kakor zapor. Smrtna kazen ubije z enim udarcem, do-j smrtna ječa pa. ubija počasi; ka-( teri rabelj je bolj človeški: ali ta, ki ubije v nekoliko minutah, ali oni, ki vlači i a vas vaše življenje skozi mnoga leta?" vzetje življenja. Država ni Bog. Ona nima pravice vzeti tega, česar ne more vrniti, če tudi hoče." Med gosti je bil pravnik, mlad človek pri petindvajsetih letih. Ko so ga vprašali za mnenje, je odgovoril: "Smrtna kazen kakor tudi dosmrtna ječa sta nenravni, a če bi bilo treba izbirati med smrtno kaznijo in dosmrtno ječo, bi jaz gotovo izbral poslednje. Bolje je. da živiš kakorsižebodi, kakor pa da ne." Nastal je živahen prepir. Bankir, tedaj še bolj mlad in vroč človek, je nenadoma prišel ves iz sebe; udaril je s pestjo po mizi in zaklical, obrnjen k mlademu oravniku: "Neresnica! Dva milijona stavim, da vi še pet let ne preživite v ječi!" "Ako mislite resno", mu je odvrnil pravnik, "stavim, da ne resedim ne pet let, ampak pet-ajst let." "Petnajst? Dobro!" je zaklieal 'lankir. "Gospoda, jaz stavim dva milijona!" "Soglašam. Vi stavite milijone jaz svojo svobodo", je rekel pravnik. In da se je morala uresničiti ta livja, brezsmiselna stava ! Bankir, svojim milijonom ni vedel šte-/ila, razposajen in lahkomiseln :e bil od stave ves v ognju. Po večerji se je šalil nad pravnikom in rekel: "Premislite se, mladi človek, lokler še ni prepozno! Zame sta Iva milijona smeti, a vi riskirate izgubiti tri, štiri najboljša leta • ašega življenja. Tri, štiri, pravim, ker več ne presedite. Tudi le pozabite, nesrečnež, da je prostovoljen zapor hujši od prisiljenega. Misel, da imate pravico vsako minuto uiti na svobodo, vam 'astrupi v ječi celo vaše bistvo. Žal mi je za vas." In sedaj se je bankir, stopaje ;or in dol, spominjal vsega tega n se je vpraševal: "Zakaj ta stava? Kakšen dobiček. če izgubi pravnik petnajst let ži Ijenja, a jaz vržem proč dva milijona? Ali je s tem mogoče dokazati ljudem, da je smrtna kazen boljša, kakor dosmrtna je-'a ? Ne in ne! Bedastoča in nesmisel ! Od moje strani je bila to šala -.itega človeka, a od pravnikove strani — nizka pohlepnost po denarju." Spomnil se je tudi, kaj se je zgodilo po opisanem večeru. Sklenjeno je bilo, da odsedi pravnik svoj zapor pod najstrožjim nadzorstvom v hiši, ki je stala na ban-kirjevem vrtu. Dogovorili so se. da skozi petnajst let ne sme prestopiti hišnega praga, videti živih ljudi, slišati človeškega glasu ter sprejemati pisem in časnikov. Dovoljeno mu je bilo imeti muzikal-;ii instrument, čitati knjige, pisati pisma, piti vino in kaditi tobak. Zunanjega s\Teta ni mogel gledati drugače, kakor molče skozi majhno okence, ki je bilo nalašč za to narejeno. Vse, kar je potreboval, knjige, note. vino in vse drugo, je dobival po zapisniku, kolikor je hotel, a samo skozi okno. Dogovor je obsegal vse podrobnosti. ki so delale zapor strogo samoten in pravnik je bil zavezan presedeti ravno petnajst let od 12. dopoldne 14. novembra 187(1 do 12. dopoldne 14. novembra 1885. Najmanjši poizkus pravnika prerušiti dogovor, če tudi dve minuti pred določenim rokom, jo opraščal bankirja od dolžnosti, da mu plača dva milijona. Prvo leto zapora je pravnik — kakor se je dalo povzeti iz njegovih notic — silno trpel vsled o-samljenosti in dolgega časa. Iz njegove hišice so prihajali neprestano noč in dan zvoki klavirja. Odpovedal se je vinu in tobaku. Vino — je pisal — vzbuja želje, a želje so prvi sovražnik jetnika in nič ni žalostnejšega, kakor piti dobro vino in nikogar ne videti. Tobak pa mu kuži v sobi zrak. Prvo leto je dobival pravnik knjige največ lahke vsebine, romane s komplicirano ljubavno intrigo, povesti kaznjencev in fantastične vsebine, komedije itd. Drugo leto je v hišici umolknila godba in pravnik je v svojih zapiskih zahteval edino le klasikov. Peto leto se je zopet zaslišala godba in jetnik je prosil vina. Oni, ki so ga opazovali skozi okno, so pravili, da je to leto samo jedel in pil ter ležal na postelji, pogosto zdehal in se srdito pogovarjal sam s seboj. Knjig ni prebiral. Včasih ponoči je sedel, da bi pisal ; pišiil je dolgo in kar je napisal, je raztrgal zjutraj na drobne je' jetnik temeljito poprijel priučen ja tujih jezikov, modroslovja in zgodovine. Poprijel se je teh naukov s tako poželjivostjo, da mu je bankir komaj sproti naro-čeval zahtevane knjige. V tem času je dobil bankir od svojega jetnika naslednje pismo: "Dragi moj jetničar! Te vrstice vam pišem v šestih jezikih. Pokažite jih veščakom, naj jih prebero. Ako ne najdejo niti najmanjše napake, vas prosim, da ukažete na vrtu dvakrat ustreliti s puško. To streljanje mi dokaže, da moji napori niso bili zastonj. Geniji vseh časov in dežela govore v raznih je- Imam v zalogi MOHORJEVE KNJIGE za leto 1916. Izšlo je šestero knjig in sicer 1. Koledar za leto 1916. 2. Mesija, 2. zvezek. 3. Zgodovina c. in kr. pešpolka štev. 17. 4. Zgodovina slovenskega naroda, 5. zvezek. 5. Slovenske večernice, 69. zv 6. Trojka, povest, namesto mo litvenika. En iztis knjig po pošti stam $.150, za naročnike v Pitsburghu Glevelandu- in Chicagi pa samo $1.30 ker v teh mestih imam za zikih, a v vseh gori eden in isti Sprejemam tudi udnino z";? plamen. O, da bi vi vedeli, kakšno j P^hodnje leto. ki znaša samo en 3 srečo občuti sedaj jih znam ume- nadzemeljsko moja duša, ker vati." Želja jetnika je bila izpolnjena. Bankir je ukazal dvakrat ustreliti. Potem je po desetem letu sedel' pravnik nepremično za mizo in prebiral samo evangelij. Bankir-j iu »e je čudno zdelo, da je človek.j ki je v štirih letih prebral šeststo'. modroslovnih knjili, porabil celo' leto za prebiranje samo ene, lahko umljive in ne debele knjige. Za J evangelijem je sledila zgodovina različnih ver in bogoslovje. Zadnji dve leti zapora je jetnik čital nenavadno mnogo, ne da bi kaj izbiral. Zdaj je študiral estetiko, zdaj je zahteval Bvrona in Shakespeara. Pošiljal je take zapiske, kjer je prosil, naj mu obenem pošljejo kemijo, medicinsko, roman in kakoršnosižebodi bogoslovno razpravo. Njegovo branje je bilo podobno, kakor da "plava v morju sredi koščkov parnika in hoteč rešiti svoje življenje, se la-komno prijemlje zdaj za eno zdaj za drugo desko. (Konec prihodnjič.) Štirideset zavzetih trdnjav. Berlin, Nemčija, 22. novembra. Glasom nekega poročila, ki je bi-*o izdano danes in katerega je sporočila prekmorska agentura. sta zavzeli Nemčija in Avstrija 40 trdnjav, med katerimi jih je nekaj kot Antwerpen in Brest-Li-tovsk, katere se je smatralo za ne-zavzetne. Med trdnjavami, katere se je zavzelo, jih je bilo pet belgijskih. Ivaifajst francoskih petnajst ruskih in osem srbskih. Belgijci iščejo posojilo. Haag1, Nizozemsko, 22. novembra. — Belgijska ministra za finance in justico bosta odpotovala - kratkem v New York, da se pogajata glede posopila, katero na-nerava vzeti belgijska vlada. Oproščen je ameriške ladij e Washington, D. C., 22. novembra. — Angleška vlada je sporočila danes državnemu depart men-tu, da 'se je spustilo na prosto ameriški parnik 'Andrew Welch', katerega se je pred par tedni u-stavilo. Parnik se je ustavilo na poti proti Kristijaniji, ko so ga ustavile angleške bojne ladije. Državni tajnik Lansing je izjavil, da je z izpuščen jem parnika zadeva končana. NAZNANILO. članom društva Jutranja Zarja štev. 11 S. D. P. & P. D. v Cone- maugli. Pa., se naznanja, da se vrši prihodnja seja dne 5. decembra. Pri zadnji seji dne 7. novembra je bilo sklenjeno, da se morajo prihodnje seje udeležiti vsi člani in kdor izostane brez važnega vzroka, zapade globi 50<* za društveno blagajno. Rešiti imamo več važnih točk ter voliti nov odbor za bodoče leto. Torej, člani omenjenega društva, upoštevajte •^klep zadnje seje. Zajedno pa prosimo sedanji odborniki, da vsi člani, posebno oddaljeni, poravnajo zaostale prispevke, da bomo zamogli oddati čiste knjigo novemu odboru. Na svidenje dne 5. decembra v navadnih prostorih! Z bratskim pozdravom Frank Pušnik, tajnik. _f2x 24-11&2-12)_ K ZABAVNEMU VEČERU, katerega priredi Slovensko podporno društvo SV. ANE št. 105 K. S. K. J., Brooklyn. N.Y., v soboto 27. novembra 1915 v dvorani g-g. Mrak in Kucler, 211 Graham Ave., Brooklyn. Pričetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 15^. Žrebanje za lepo stensko uro kukavico. (2x 20&24—11) ODBOR. ALOIS SKULJ, O. Box 1402, N. Y. City Kje je TOMAŽ RAKUSf'EK Zadnjega maja je bil v Spring field. Wis. Prosim cenjene ro jake, če kdo ve za njegov na slov. da ga mi javi, ali naj se pa sam oirlasi. — Stephen Ra kušček, 500 Park St.. Mihvau kee. Wis. LISTNICA UREDNIŠTVA. F. G., Fitz Henry, Pa. — Na vaše vprašanje vam ne moremo odgovoriti, ker se nam je sporočilo, da je zbolel. Nadaljnih poročil nismo dobili. Kakor hitro bomo izvedeli, bomo poročali. Pozdrav! KUJAJU NAROČAJTE SE S J . Oldtown. Md. (24-2G—11) ovsek Rad bi izvedel za nasi svojega prijatelja TONY AMBROŽIČ. Doma je nekje pri Igu in sedaj se nahaja v Leadville, Colo. Midva sva bila skupaj v Mor-ley, Colo., in jaz sem pri njem hranil svoj kovčeg. katerega sedaj potrebujem. Zato ga prosim. da mi ga pošlje C. O D. na spodnji naslov in stroške mu povrnem, ko se zopet snideva. John Ivrall. l>ox 75, Canon City,j Colo. (22-24—11) j ALI SO SLOVENCI V AMERIKI VEŠČI KMETOVALCI? Osebna last, katere ne rabim, 120 akrov kmetija, deloma valovit in raven svet ob potoku. 75 akrov je čiščeuih. hiša s tremi sobami. hlev in nekaj sadnega drevja. potok, studenec. Izvrstna zemlja za splošno kmetijstvo. Leži ob eesti Riral Route. 1 miljo od šole in 4 niilje od mesta. Ceno in pogoje napraviš sam, ko vidiš deželo in obiščeš vse Slovence. Veščaku ali veščakom dam naslednje pod sledečimi pogoji: Vinogradniku 4000 sadik dveletnih trt najfineje vrste brezplačno; 10 telet dobre pasme, plača 5 telet mojih po preteku enega leta; 20 angorskih koz eno striženje volne in polovico mladičev in potem so koze njegova last: 20 panjev bučel, pol medu in polovico rojev v prvem letu. Frank Gram, (3x 22,24.27-11) Navlor, Mo. Frank PHO >»: Z<;e Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortl&ndt Street Mev Yo-k, N. Y. joea aeVr. i'.* izr Javni Notar (Notary Public« 712-720 MARKET STREET WAUKEG -MN, IL.I.. 9 B B PRODAJA fina vina, izvrstna «at1tk»» patentirana zdravila. PRODAJA Toim* ll»fke vsab prtkosacr t skih Črt. P031UA dentr 7 itcri krsj laneriljžvi in pošteno. UPRAVLJA t Botankl potel «p»di- je najstarejše m od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti Botrami??? boiezcsm. Cen* ss "BSINJEVEC" je: « steklenic ? «50 12 stetfenio 13.fW S ZALOGI IMAMO ra£! ČM1 donr.e! TROPIN^ K V EC La SLIYOY-&A kunsua v naši lastni dlstiler'Ji. Nase eene ho Bledele: Trcplnjevec per gal. $2.25, «2.50, 12.75 in »3.00 Slovovitz per eal.................?2-75—$3.00 Tropinjevec zaboj ..........................S ft.00 Slivovifz zaboj ...................... ?13.00 "3€" Bye Wbisk&y 5 let star, taboj____ Cll.OO Bodeča Ohio vina per >ral.....65e., 80c., «5e. Catawba !n Delaware per iral.......75c.—80c. Za 5 In 10 gal. posot'o računamo $1.00, ra 25 gal $2.00, za večja naročila je .-od 7Ji.«tonj Naročila naj se priloži denar all Money Order tn natančni oasiov Za pristnost pijane jamčimo. The Ohio Brandy Oistililng Go. 6102 04 ST. CLAIR AVLt CI,ISLAND, 0. Vrednostna poni dba kadilcem "Standard Amerike". MAS SAIN KUPONOV ZASTOINJf (IZREl'TH: TA KUPON) POSEBNI KUPON ima vrednost dese HASSAN CIGARETNIH KUPONOV, predloži z devetdeset (90) ali več rednimi CIGARETNIMI KUPONI v vsaki naših PREMIJSKIH POSTAJ ali pri THE AMERICAN TOBACCO CO., li^t. 490 Broome St.. New York, N- \ ponudba ugasne 3!. marca 191G. Najboljša kakovost in največja vrednost sta napravila HASSAN ciga rete v Ameriki za najbolj razširjene cigarete po 5 centov, z ustnikom. Fini okus, mehki vonj in prikupna lahkost teli velikih, ovalnih cigaret dajejo popolno zadovoljnost. Par vrednostnih predmetov, katere se dobi za HASSAN kupone: Kuponov Milo za briti.......25 Čopič, Ščetine so vložene v trd gumi . . 50 Britev, Dajboliše jeklo.....50 Jermen, dvojen za brušpnje in erlajenfe . 50 Elastični pas, ki se R-A-Z-T-E-G-N-E. mera od 30 do 44 inče^v. Prikladen za vsako telo in Dostavo. Zdravniki ga pripo*-n*aio povsod 100 Žepni nožtč, biserni ročaj, dve k! n ter pila za nohte ........ 125 Aparat za rezanje hrane, s štirimi nožmi, katerega je lahko pritrditi Potreben v vsakem domu . .......200 Kuponov Zen=ki ali 'mežki dežnik, ameriški Tafftta, Mission ročnik ...... Kuhinjska oprava — 10 kosov z visečim obeša-lom. Oprava obstoji jz: Priprav* za rezanje me=a s priveskom za drobnejše sekanje: mesarskega n' ža, Emery bru«a, kuhovnice, lopatice, noža za kruh, prinrave 7.a odpiranje Škatelj, velikih vf.ic, noža za rezanje in žage Ura za gospode, pristno temno jeklo Ura za gospode ali gnape. z odprtim kazalom. 14 karatno zlato, "Waltham kolesje" . 250 300 650 3900 Pošljite kupone na Premium Department, AMERICAN TOBACCO COMPANY Drawer L, 484-490 Broome Street New York City, N. Y. r Vojna z Italijo, 81. od ni bo hudo po tebi. Ves čas boml jn potem je mislila, pogosto mi- dne bolj nemirna. Sedaj bi se že • mislila samo nate in težko čakala 's]i|a )ia ma]() stavbo in na mlade- imel vrniti, ali še vedno ga ni. I j jeseni. Kc.bodo cvetele astre, te-|ga zidarja ob eesti. jStala je na klancu uro za uro. ali I daj prideš? ? m je bila jesen ali zima? No. cesta je ostala prazna in pusta __I Nasmehnil se je, a veselje mu moralo je biti spomladi zakaj soln- vlekla se je dolgočasno brez kon-1 ' . . f- • , n ni moglo na obraz. Nič ni odgovo-V^. je žarelo, evetje je bleščalo mlea in kraja, lipa ob poti se je zvi-l \sU v zelenju in c^eiju je ona nl Ie t]ho je strmel v tla -m .sti-^mejale so se trate in peli so goz- jala in pripogibala v vetru, in na dovi. vejah ni bilo več listja. Včasi je; Filip je prišel k njej v vas. zašumelo in završalo za njo v go- Jesenska rože. Cvetko Golar. ki je zadnje tedne ob-: vso primorsko in ko-). poroča: hodil. kje sem bil? hišica ob cesti; nanovo pobeljeni ženi ro£u po eel i. s krvjo za- zid se je lepo svetil med drevjem, j bod[) cvete}e asjtrej takrat bistre Soče do troje oken s plavimi polknieami je prit]eš?" i!) ti a koroški meji, od gledali proti solncu. Bila je lična "Pridem." i jo Sak-burški vrša- in mala. prijazen dom, ki so ga s Tako ii ie obli Predvsem me je pre- konca na obeh straneh obdajale p0Si0Vii. ji je obljubil Filip in se >leku se pomikajo nazaj -.............. • ... ^............------. seija. xrucin se oo aan na dan po "Ob \ jih starci, moz- jabolka. Veter je šumel med veja- jamah. in ves črn v obraz, od de- truden t oli odrasli deeki. mi. da so se tresli vrsiei m se zi- la težke in trudne roke> A kadar'razbito' na izmučenih obra- bale dolge sence po travi. se vrne.... I V i tov Vse za domovino! Na pragu je stala visoka, bleda otili se pomikajo te /ena. Bila je še kot dekle, vitka in »Ione navkreber in zo- mlada, v naročju pa je držala masi more predstaviti U> dete in govorila ž njim: ki pozna kozje stezi- "Ali pride danes tatek, ali pri-Alp. Čudil sem se, da de tatek, reci. Mil če !" rjena žival 11** zgre-, In prijela ga je za glavo ter n se n" zvrne v pre- pritisnila čelo na njegov obraz. 0-,n desni. trok še ni znal govoriti, z roeiea- ■colnkaj mogoče, dela- mi jo je zgrabil za liee, zakopal Vinoma seveda strme prste v njene oči in kričal: i-eej jih je že dogotov- "Ta-ta-ta-ta!" Potem je našo-i bodo trajni spomini bil ustni in začel gibati glavo, kot vojne. Napori našega bi pritrjeval. ih'bre živine -o v teh "Mali ljubček, kaj ne. da pride jih nadčloveški in nad- ata!" juh temu je v najvi- ln otrok je zopet kimal in vle->■ nakupičenih živil in kel mamo za liee in ustna, za celo zimo. A' pri- Stopila je na cesto in gledala »nih delujejo ne sa- proti ovinku, kjer je vstajal kla-kuhinje in pekarne, nee in se izgubljal za gozdom. rn<» opremljenih skla- "Se ga ni. danes ga še ni, ali ij in pa "gorskili sa- jutri. Milček. pride ata." Polju-Xa vako večjo pošto- bila ga je na liea in pritisnila k •eskrbljno za začasno sebi, da je otrok zajokal. "Pusti ga vendar", se je ogla-ila za njenim hrbtom kmetica, ki je prišla iz vasi. "Kako ga stiska. \ 1 i še ni Filipa:" "Ne. pa zdaj mora priti vsak dan. Ali je kaj pisal?" "Se tebi ni, nam tudi ne", je odgovorila. Bila je to Filipova sestra. ki je prišla svakinjo obiskat. "Kako je čuden! Kar izgubi se. pa ne da o sebi glasu." "Ti se že bojiš zanj. Koza, ah. potrpi! Mora delati in ne utegne vedno misliti nate." Poslovili sta se; Koza je šla nazaj proti hišici na vrt. Grediee jo bile vse polne bujnega cvetja; rožni grmiči so se razgrinjali naokoli. bohotna stebelca so se šopirila in gizdavo drhetela v mehki sapi. 'Glej, Roza. hišo sem si posta- Vi. vzbudili so se v gozdu temni, vil, ali kaj mi bo samemu? Ko sem| zamolkli glasovi in neznan tre-! e jo zidal, sem vedno mislil: Kate- pet je vstal v zraku, i „ . - _ ,W1 - Ira bo gospodinja v moji hiši? In; Noči so postajale hladnejše, be- dovanja vredno po- grediee, posajene z rožami, z be- Roza je mislila na moža in vse'želel sem. da bi bila ti.... Ali',a megla je vsako jutro legla na ih treuskih kolon. Ka- Imnmrdecimi. |si je predstavljala, kako bo ho-hočeš?" Izeml^ Pozno dopoldne šele so Mlade jablane so stale ^ms." dll po tujem> kilko bo delal 2anjo| j [h ^ ^ ^ je solnčni žarki mogli na zemljo, da v dolino proti jutru, m med listjem, ze po- ju za sina v b : j ■ I I ..... . , . . - , . iii i siiui. uo imei miru ne \e- bilo sram. poliubno jesenskim cvetlieam ros- I. ui zahtevajo naso nekje orninenelmi. so se deueliia soKa trudil ^ ho dan m Hm ,„. i i i i u 1- n- i- ^ - , , . . ; _._» . , ,, . . ._____, _____, stua. I rutin se oo aan na aan ]>o| '-Ob večerih, po delu sem bil no liee. Tudi astre so ze eakale ne- da mi je bilo vse telo kot strpno, trudne so že bile svoje le-Roke so mi bile ranjene J pote. težka so jim postala svilena od ostrega kamenja in vse ožga- oblačila. Zjutraj so povešale gla-Zasijale so ji oči, in v duhu je|ne od apna. Ali nič me ni bolelo. |Ve, in le opoldne, kadar je bilo že videla prihajati Filipa. Ni še nič nisem čutil ran in trpljenja, j sol liee najbolj visoko, so pogle-odšel iz vasi, a ona je že mislila na kadar sem se spomnil tebe. Želja, jdale na nebo. da pijejo gorko sve-tisti čas, na jesenski dan, ko se vr-'da bi bila ti gospodinja v tej hi- tlobo. Dnevi so bili krajši in zjutraj je mrazilo. megle so se " ^ dopoldne kadile nad tra" 1 okoli gozda so visele ves d;. t umazano zagrinjalo pred z^.ciio krajino, kjer rastejo smreke in jelke. sveže v svoji naravni lepoti in bistrem gozdnem duhu. Napočilo je jutro, ko je stopila Roza na vrt : žalostne so bile njene oči. resno njeno liee. Pogledala »et k njej. Po eesti, od khui-jši. da bi bila ti moja žena, mi je li je odmevalo petje; z ve-'daiala moči in volje, da mi niso ne zopt ea doli je odmevalo petje; z ve-!dajala moči in volje selo pesmijo in s solzami so se po-jmogle blizu težke skrbi. Ali lio-slavljali fantje in možje od domo- češ?" vine. Filip je bil pri njih, vozili soj Tako jo je snubil Filip, in ona se na dveh vozovih proti mestu.'mu ni odrekla, mu ni mogla od-in ko se je cesta zavila okrog goz-1 reči. _ da, so obračali glave in gledali na-1 Prinesel ji je zlat prstan in de-zaj proti belim hišam. |jai- Roza je mislila na tisti čas. ko j "Pred tremi leti sem ga že ku-se vrne Filip. Pozdravil jo bo s pil in mislil: Ali bo prav Kozi T smehom in samega veselja ne bo Ali se bo podajal njenemu prstu?" je po gredicah, in navdale* so jo vedel, kaj naj reče. Solnee bo si-| Postala je njegova žena. hude slu+oje: Astre so bile vse solzne, astre so jokale; vsaka je go v osob svo/i i prt vsakim strelskim niišče za ranjence sod jim požrtvo-ojaški zdravniki s ubogega otroka! jem. Reči moram, poti srečal le ma-evozov. arkih sem tiuli bil. 1 presenetilo, je bil je stal vsak mož na vojo dolžnost. Mor-lianje tudi bližina d na njvišjem vrhu ii, — ali pa bližina ar premikanje čez i<1 /. naše ]>ostojan-ii lahko opazovali, a službe, je dobre u zdravniki cepijo izgaljenimi rokami jalo v sobo, a zunaj bodo cvetele] Ustanovila sta si dom v beli hi-ast?VIn skleuiIa mora šiei in tihi mir je objel nizki krov. biti hišica vsa v rožah in vesela kjer je sijala sreča. Lepi so jima in cvetoča, ko objame zopet gospo- bili dnevi naj je bilo zunaj soln-darja. gredice obsajene z astrami, ee ali je škropil dež iz sivih obla-potonikami, en sam rožni val mo- kov; žalostnih senc ni bilo na vera kipeti okoli oken. dro Čelo in na jasna liea. V vasi je dobila semen ter jih Prišla je na konec svojih misli vsej al a. Vso pomlad in vse poletje in se obrnila proti oknu, ker se je je gojila rože in zalivala zjutraj ji je zazdelo, da nekdo hodi polnilo: oči so bile polne velike skrili zvečer. Cim bliže je prihajala sobi. Izza vogla je stopila Filipova-bi. resna, ostra poteza se ji j.' za- imela zalite oči z žalostno roso in solzile so se vse dopoldne. Glavice so imely povešene lističi so bili razmršeni. "In vendar je rekel, da pride, ko bodo cvetele astre...." Veliko očitanje je bilo v njenih besedah, in bledo lice se ji jestem- jesen, tem lepše je bilo okrog hi- sestra šiee. in ko so začeli postajati solnč-1 "Kaj je s teboj! Že celo večni žarki milejši, ko so ocveteli nost hodim po hiši in kričim, pa ti travniki so zacvetele rože po gre- nič ne slišiš. Ali veš kaj novega?" j i« je kanila velika in žalostna na dicah v bohotnem žaru in živih Roza jo je pogledala; v njenih tla. risala okrog ustnic. Utrgala je astrin cvet. snežnobel in velik. J^olza se je lesketala sredi zvezde ,1<\ z bi js vesele šale. Sa slišal: Po d .. t./'lu Cvetele so potnike v velikih, rde-tudi solnee ... , , , „ cin kolobarjih globoko povesenih in zibajočih se v lahkih strujah. Poleg njih so rastle astre: bila jih je dolga gredica, vsa pisana; barve so se ]>relivale, snežno-bele in zlate, temno-plave in rožne. Na drugem koncu je stal zopet grm svetlih potonik; košate rože so se klanjale solncu in se objemale z georginami. ki so zavzemale končno stran vrta. Svetlorumeni, ostri lističi so bodli iz svežega, dehte-<"ega koška in s«> ilružili v svetlo krono, ki je sijala kot pozlačena in kadar je priletela čebela ter sedla rožam na srce, so se nagnile in zatrepetale. Mlada žena je stala srodi gredic in se zamislila: "Ko hodu cvetelo i stre...." pa se je vreme po golili /.boljšalo, ari;i so kolikor mo-hodniki, pokriti, za-•i! dežjem in snegom, e izbiee. ki imajo tu-r-ice. Vsak mož si pri-an, kakor ve in zna. ■je. Za petnajst dni. menjajo. Strelski jar-ih so telefonično zve-jauii in drugimi zavo-! nižje doli. Slišal sem logovor, ali želi mo-rjo erne kave ali ku-. Naši vojaki so na »roma dobro preskrh-»itne vode jim drobne i';ce donašajo. V ne--ini, kamor ne morejo igle. imajo celo klav-pa ljuto butajo ob skill orjakov sovraž-terlaj pa že tudi tega -uj." kak plaz kami'- plamenih. očeh je bilo nestrpno vprašanje. "Ko bodo cvetele astre...." I "Markov je pisal; tam je kot Roza je hodila med gredicami in Filip. Drugi teden se vrnejo." "Ti grdi mož. astre jokajo, ker si prelomil besedo!" Tudi potonike in georgine so bi pest ovala sina. Rdeča in lepa je "Drugi teden!" Hlastno je po- le otožne. Stebla so trudno bila v liee in oči so se ji lesketale uovila Roza te besede; dihala ji ter gledale črez polje in črez go- hitro in močno, kot da se je izne-re. gledale so v daljno deželo in bila velikega bremena, in okrog videle Filipa. Ravno sedaj je mor- usten se ji je nehote pojavil smcli-tsa v mislih pri njej. spominja s<- ljaj. sina in bele hišice ter misli na "Kaj ti je Roza? Zakaj se sme-svojo obljubo. Šteje dneve in ted- ješ?" ne. kdaj pride njegov dan. kdaj se! Nič ni. spomnila sem se nekaj odpelje proti domu: ves je že ne- veselega", je odgovorila in zažele-potrpežljiv. zakaj žalostno mu je da bi bila kmalu sama. da bi samemu v globoki jami, pod zem- s<> mogla sama s seboj veseliti. Ijo, v prahu in temi, kjer vedno' "Markov je pisal, da imajo tež-groze skale nad njim kjer se ruši- ^o delo in slabo so plačani. Vsi že- jo oboki.. .. ile, da bi bili čimprej doma." Stala je konec vrta in mislila.' v jamah delajo? Ali je kaj Počasi je stopila med gredice, kjer l,ove(IaJ ° Filipu?" so se že razvili cvetovi kiev s.J "Nič druzega ni pisal, kakor to. delati in da je Vsa v zelenju in cvetju je bila hišica ob cesti. Okoli in okoli so žarele po vrtu opojne rože, po gredicah je cvetel tulipan, v.-teh ■zni him J c i'ga dne,... Nepo-it;o so nastala cela orska vojaška ine- iene in proti nevih-i viharjem zavaro Tam dobite vsega. izborilo gorah je ■reskrblje- a Je reprost križ, ki ilIlja- jablane so bile opasa- da je junaka za- ue z rožno ^lordečo krono, in tam dalje so se zgrinjale bleščeče, pisane trate. Pomladnje soln-se je lesketalo nad polji, razžaljeno jutro je soplo mlado življenje. Lastavice so se že vrnile z juga e v teh okoliščinah in. si znašaIe ^ezda, a Slavinčev vojska na morali ie l]l-' ,se ^ tisti r'as zapravljal na pot, jemal je slovo od doma, od svoje mlade žene. Namenil se je v svet za delom, pleme, zelo r„ • • „ . . , Iz vasi je odhajala cela truma niladeničev in mož, ki so se odpravili na tuje, da si poiščejo zaslužka. "Kaj bomo doma", so govorili, * gremo po svetu!" "Tam že nabrali, med ^ši Zlat0!" S° S°V°rili »ill L'i liicn r.l-t—v!^ ' *il " "Res bomo morali v jame, kjer kopljejo rudo, ali zato bo naš trud plačan s kronami, če ne s cekini". se menili starejši In ž njimi se je napotil tudi Filip. - pa ne uanra "^akaj bi šel", mu je hotela , • V ' braniti Roz.v njegova žena "Tu-skalovia hndn , , , - di doma se najde delo. m lepše ie tu." "Kaj bo lepše! Ni zaslužka, a zunaj! Grem in se vrnem, kadar bom bogat." , "Kdaj misliš, da prideš? Ali jeseni?" | "Jeseni. Takrat pridem." Postal je zamišljen in gledal ženi v cvetovi, kjer že cvetele potonike. Tudi astre so>ia morajo hudo se že odprle in odklenile svoje Jievaruo l10^ zemljo. Zmeraj kak-zvezdaste cvetove. "Le cvetite. ro-^lie"a že, ah, sedaj ima priti Filip!" Bi-! Ubije". Roza je kar zadrhte-la je srečna, zakaj pred njo jc si-.,a in prevzel jo je brezmejen strah, jala zvezda pri zvezdi na zelenem Sf> njemu kaj ne pripetilo, polju. Srce see ji je topilo v pr- Hitela je v hišo. se nečesa spom-sili razkošne radosti in sladkega i'1 zopet na cesto! pričakovanja gorki vali svetlega! "Da tukaj Filip! Ali ill blagega hrepenenja so jo napol- drugi teden, v poudeljeki?" nili. — "Ne vem. tega ni pisal. Ali si "Sedaj ima priti Filip!" Vsako vesela?" jutro navsezgodaj, ko je so padla I vesela?" je dejala rosa izpod neba, je že stala lia a Pri tem j° Je zopet napa, pragu. Ni še bil dan, ni se zazna-j(,el snu h in lica so ji zažarela. Pa vala zarja in nič se ni videlo. (>-;takoj se je spomnila, kako lievai'-sta se je izgubljala v megli, in oko 110 -i{> P° jamah, je zastonj strmelo v belo morje. | "Zmeraj kakšnega ubije, pra- Dojioldne je bila zopet zunaj, iviš?" pogledala je na vrt, potem pa zo- "Pisal je tako." pet zrla proti klancu in vroče že-j Sedla je na prag in ni .slišala Hf- da I j i se prikazala znana in pozdrava odhajajoče kmetice. Čez •juba postava izza ovinka. jdolgo je vstala in videla svakinjo "Astre žc cveto! Ali ne ve?" daleč na cesti: JfO JU/1 pi«vet nervozno za 10 podnebje. Koliko so izstrelili l>omb in gra- ;o našo utrdbo, to je ne-'el muzej sovražnih iz- 0 na" ij takih, ki niso eksplo-:eli pa še nikoli niso nič Ne rečem, da ie varno potih, kamor dosegajo topovi. Kriti se je treba do 10 minut; kajti v ta-dkih razpokajo laške n " _ t ____ » obraz skaiovja bodo /premenile; lice našega 1 že sedaj vse kozavo, t. Splošni vtis je ta, da 11 išče ob italijanski me-> in. kar se moštva tiče. jivo! i1!sala bi mu. ali odkar je odšel ni dobila vesti od njega. Ni bilo pisma, ki bi ji povedalo, kod hodi Filip. Niti pozdrava ji ni po-*I;d po drugim, j>o tovariših, ki so sh ž »Jim, in ki so že pisali domov, da so dobili delo, a da se mislijo kmalu vrniti. "Z Krgom!" i- za vpila za njo in še enkrat: "Z IJogoiii!'' Solne: je zaliaja'o, m pred nočjo j«1 morala še enkrat na vrt. "Ko bodo cvetele astre...." O, že cveto, že je ves vrt v zvezdah, v belih in zlatih kot nočno nebo. Ves dom je sredi zvezd, in Minulo je že pol leta, kar so bilijFiliP vc to se odpravlja domov, »a tujem, in ves ta čas ni dobila iZa"1, ;a!a 00 že "Zdaleč, žc na Koza niti glasu od svojega moža. Ni še tatka". je govorila sinu. klancu in letela mu bo naproti. "Filip, Filip!" — Razprostrla je Padel je mraK, od gor se je gnal velik oblak in potegnil je veter s severa. * Koncem drugega tedna, ker Fi- "kje hodi tatek?" Morala je zo- !'°ke in izrekla njegovo ime. pet na vrt, da bi se prepričala, ali! "Ail- to prezgodaj. Bog vedi. res cveto astre? Sedla je k njim,i:li Vzdih ni, a je globoko m mislila na moža. Še enkrat je 111 povesila oči. preživela v duši vse minole do- "Drugi teden, drugi teden!" godke, odkar se je seznanila s Filipom. Ali je bila jesen ali zima? Ne. moralo je hiti spomladi, zakaj toliko sreče še odtakrat ni doživela, m toliko cvetja ni v zimskem ča-'lipa ie še ni bilo. mu je šla napro- su' kakor ga je tedaj razcvetelo ti na klanec in od tam gledala v pred njenimi očmi. toliko zlatih daljavo. Daleč, daleč so nesle oči. žarkov nima zimsko solnee, ka- 'tja do sinjih goi\ J"lh je tedaj posijalo na nje- "Rekel je. da pride, in sedaj ne no hce; taka svetloba gori samo pride. Kje hodi tvoj tatek?" je spomladi, kakor je tedaj padla v je govorila sinu. njeno dušo. Filip je zidal hišico ob; "Ali ne ve, da že cveto jesen- -1 ---------- ' cestl- in ona je prišla mimo. !ske rože. da je naša hišica že vsa Za vsebino oglasov m odgovor- solzne oč,. j "To bo srečna tista, ki bo go-'v zvezdah. Ti, ti, tatek!" no ne upravmstvo ne uredništvo. * "Tako dolgo te ne bode, in me-spodinjila tukaj! Moj Bog!" J Roza je postajala od dne do vise la k zemlji in drgetala v mrazu nekaj jih je uklonil veter in podrl na tla. Bile so zlomljene in vele, rdeči cvetovi so črneli in se sušili. Bilo je hladno, obzorje je bilo zagrnjeno, in Roza je zaman gledala v daljavo. Sele pozno popoldne je solnee posijalo, in za tre-notek se je razlila svetla in jasna luč po gori, odtod se je nagnila v dolino in mimogrede splavala čez belo hišico. Po cesti na klancu je nekdo tekel v črni obleki; v roki je imel palieo in zamahoval je ž njo po zraku. Rozi je za-kopruelo srce. "On je, Filip gre!" Gologlava je zletela naprej in tekla navzgor, se spodtikala ob kamenje ter vs.. pot ponavljala: "Filip gre!" Brez sape je pri le tela na klanec, a tam ni bilo niko-gar. Stara vrba je stala ob peščeni strugi, kjer se je pretakal curek studencu i ee, in njene tanke veje so trepetale ter čudno vrsa-le. Trhlo deblo je bilo zavito in prihuljeno od burje. Tam se je Roza ustavila. Zdelo se ji je. da gre nekdo tam daleč proti gozdu, ali ničesar ni mogla razločiti, tudi korakov ni slišala. Solnee se je skrilo in le izza o-blakov je j »ostra ni sipalo žarke proti strmim goram; ostri vrhunci in snežena slemena so sijala v krasni, žareči svetlobi, robovi so se svetili kot pozlačeni. A to je bilo samo za hip: takoj je ugasnila svetloba, žarki so umrli i;i le krvavordeča zarja je še bila razlita čez večerno nebo. Roza je upirala oči proti goram, kot bi hotela prodreti neznano daljo. — "ln vendar je dejal, da pride. ko bodo cvetela astre____" * Jutro je bilo hladno in jasno, zrak čist in od vzhoda je sijalo solnee. Blesteče gore so bile čisto blizu, sneg se je svetil po strmih gorah in navpičnih zarezali. Snoči je bil vihar: mrzel dež je lil ves večer, in zjutraj je bila slana. Roza je šla na vrt pogledat, kaj je z rožami. Astre so bile poparjene, mrtvo cvetje se je dotikalo blatne zemlje, potonike so padle na vse strani, ožgane in kot po-mandrane. Šla je med gredicami in se ustavila pred razvitim šopom cvetlic, ki jim je prizanesla nevihta in ki jim niti slana ni mogla škodovati. Roza je menila na prvi pogled, tla so astre, ter se veselo začudila, kako da se niso vrgle na zemljo pred viharjem in jih ni umorila pekoča slana. Stale so pokoneu na trdih deblih, cvetje je bilo sivo-belo. žalostno in bolno, listi nazobčani in podolgovati. Bile so jesenske rože, o- Slovens ko katoliško B= a ZA'ZEDINJENE DRŽAVE|SEVERNE:AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporira.no dne 21. januarja 1902 v"državi Pennsylvania.' GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERZNTEI* Box 95, WUlock, Pa. L podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547. Forest City. P*.. II. podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box Kock Springs, Wyo. Tajnik: JOHN TELBArs, Box 7U7, Forest Cltj, Pall. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pt_ Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. PooblafiCenec: JOSIP ZALAR. 1004 North Chicago St, Joliet. 111. VBHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IYEG, 900 Chicago St., Jollet, ID. NADZORNI ODBOB: Predsednik: IGNAC PODYASNIK, 4734 Hatfield St.. Pittsburgh, Pa. I. nadzornik: JOHN TORINČ, Box 622, Forest City, Pa II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box T05, Conemaach, Pa. IXL nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Is&ler Ave., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kani. I. porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kans. II. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 528 Davson Ave., R. F. D. 1, 6t«ca field, Detroit, Mich UPRAVNI ODBOR: Predeednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box Bridgeport, O. L upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Brouphton, Pali. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj se pošiljajo 1. tajnlkn Ivan Telban, P. O. Box 707, JTorvtt City, Penna. Društveno glasilo: "GLAS NARODA." tožne barve, kot bi žalovale. Koza .jih je spoznala. Videla jih ji' vsako jesen na grobovih; na dan Vseh svetnikov so bile gomile o-krasene s temi visokimi in turobnim i rožami. "To niso astre, to so mrtvaške rože! K«lo jih je vsadii?" Ni se spominjala, da bi .lih bila ona vse-jala, in prevzela jo je temna slutnja. Srce ji je zastajalo, kot bi so kri v njej ledenila. "Moj Bog. moj Bog! " Silno se je prestrašila, in kot la vidi pred seboj nekaj groznega. je strmela predse. Roke j^' držala pred seboj in se plaho umaknila iz vrta. Skrila se je v hišo. zaklenila za seboj a ni bilo. In zdaj cvete mrtvaška roža...." Se okno: od tam se je videla prav na klanec, na košček ceste pod gozdom. Otrok se j«' zbudil v zibelki in z,i<*el jokati. 'IVdisj so se njej ulile solze, doliro zadrževane, in neutešen. obupen jok se je zaslišal v sobi. Odmeval je ves dan do noči. Žalost legla na belo hišico. ker .je na vrtu cvetela mrtvaška roža.... Ni se ganila od doma in se je črno oblekla. Minila je dolga noč. polna solz in tuge. Trudna j- sedela pri mizi in p:le St., Lorain, O. JOSEPH PISTIL \R, 308—fitn St., Rock Springs, Wyo. €L J. PORENT^, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva rv. Cirila in Metoda, Iter. I, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva «v. Srca Jezuaa, ftev. 1, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, »tev. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajo?! se uradnih zadev, kakor tudi denarn; ooiiLjatve, naj ee po.šiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov ee ne bode ubralo. DruStveno glasilo: "GLAS NARODA." šen glas.... in tiho je molčala lepa poletna noč.... Franci je pri.sel do doma tih in , ' • ! mirno: stric je bil tukaj.... Ali ni tako {»oceni, kakor sredstvo, ki1 Flttsenrgfc, Fa.J Ignacij Podvasnll mati je molčala. ti pomaga, da si utrdiš in okrepiš 1«»** Magister, Z. Jaki* i> D, K, Ji Minilo je bilo kosilo in tedaj oči. kajti sredstvo je — voda. kcblch. pobit, zlezel je na pod in legel na šele je izpregovorila mati. Ljudje, ki so v takem delu ali po-: 8twlton' Anton Hren. slamo. Truden je bil in izmučen j "Pojdi. Franci, in pel ji voziček klicu, da mnogo trpe. si jili liio-' 1JmitT st**' P**: J 0861)11 »karij. in je zaspal. V spanju je bil ne-|iiu njivo: midva prideva za ta- rajo dvakrat na dan okopati. Ko- Wesi Newt««. Pa. bi okolica t Jm&> miren, sanjal je strašne sanje, in potem je prišlo na vrsto zopet lepo in prijazno... . j Zbudil se je zelo zgodaj; komaj se je bilo zdanilo in komaj so bile ugasnile zvezde. Prišel je doli bol' lK'lj j*-1 v tem. da držiš glavo Jaraa. v cl~i Willoek, Pa. S Fran* Bsm| ta Jusyv Tedaj mu je bilo jasno pred st i vodi z odprtimi očmi toliko psteraeL očmi; pokril je klobuk in je šel časa, dokler moreš sapo vzdržati.1 f^ Utah: Anton PalM, po voziček in ga je peljal proti To se sproti parkrat ponovi. Po Wiaterqaartera, Utah \ Loala Sla njivi. kopeli se oči nekolikokrat krepko'sita. Težko je vlekel in silno mu je odpro in zopet zapro. Taka ko-| Black Diamond, Wash.: «r. Pore* ta in je stopil v vežo. Tudi mati Se bilo vroče, ali vse je komaj začu- I>elj marsikomu spočetka lie bo Baveaadale, Wash.t Jakob ni bila po koncu in tako je vzel til; mislil je samo na očeta in ma- ugajala; treba je nekoliko sile; sam kos črnega kruha in si ga lia-drobil v mleko in zajutrkoval. Po- POJASNILO. i Xa več vprašanj društvenih tajnikov raznih podpornih društev glede društvenih oglasov v listu Glas Naroda odgovarjamo sledeče: Mi sprejmemo vsak društveni oglas v naš list in računamo za navadna naznanila po 50p za vsakokrat ter tudi več, ako oglas oziroma naznanilo zavzame več kot dva in pol palca prostora. Zajedno pa tudi naznanjamo, da odstopimo naš list vsakemu dru- |tem je vzel kravo iz hleva in sosedovo živino je vzel s sabo na pašo. Veselo je šla živina pred njim, in Franci je stopal zadaj tih in zamišljen. Na pašniku je bil sam: ni bilo še Tončke, in na ta ter, ki govorita o njem in prideta toda kmalu se ne čuti več poseb-i W. Ta. la •Etltol Jaha m J*™ kot glasilo> _ne oziraje se, J . L .. . „ + - . . ,„ 1x , -j-* 11 kateri Jednoti. Zvezi ali Zdru- za njun 111 mu povesta: 1 ojdes. ne težave pri tem. I udi za take, - - . , ^ . n i-; i - - v .... . Tkana. W. Fa. In rtilhU Fraal da pripada. Računamo pa Frauei!--------ki so lue vee ali mani izgubili, je „ " - m , ° f. ■\r i -i i - - j «■» 1 i ™ t • -i-- Kocljan In A. Koreneban. za oglas po enkrat v tednu skozi \ eliko veselje ga je obšlo.... očesna kopelj priporočljiva; mar- Jotm 8talmpf,L t.lej, sredi polj in travnikov pro- sikilo si je na ta način slab vid Kenoha, Wis.: Aleksander Pesdlr, ti mestu, učiti se tam in se vrniti zopet okrepil in popravil. | Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik 2a velik in ponosen!.... j -- .«».—.------------; Frank Meh. Mislil je na mesto in na velike. I Sheboygan, Wis.: Prank Sepick ii načiu ga ni j hiše, na lepe vrtove in na senčna-j Ne veruje v ustajo Ircev. Heronlm Svetlin. nihče motil. Sedel je na klopi pod, te drevorede. Kadar bo čas, pa bo Londcn, Anglija, 23. novembra-' **cs3 Aiiis, Wis.; Fraak 3 £«3 L hrastom in sredi lepega in svežega šel in bo sedel na lepo klop vso V poslanski zbornici je odklonil jutra se je budilo v njegovem sr- odeto v prijaznih senc prijeten danes ministrski predsednik As- eu zelo mnogo krepkih in mladih hlad. Veliki široki k kostanji bodo quitli idejo, da bi moglo priti na 'misli. Mnogo moči je ostalo v nje-j okoli in okoli, lepo bodo zeleneli Irskem do oboroženega odpora govi duši ob tistem jutru in zbu- hi cveteli bodo mogoče, lep vonj proti prisilni vojaški službi. celo leto le #25.00 in po enkrat v j mesecu pa $1:2.00. V tak oglas i spada ime društva, imena in na-I slovi celega odbora, dan zborova-! nja in pa kraj, kje društvo zboruje. To pojasnilo naj bo odgovor na vsa vprašanja, katera nismo Bock Springs, Wyo.: A. Justin. Val ] l>ismeno rešili. Stall ch in Valentin Marcina. S spoštovanjem Ktssum. 9ra.t iu*t> Upravništvo Glas Naroda. dil se je nov pogum. ' * Pojdem in pojdem in se poslo- bo plaval doli od. vrhov in tuiiitam bo zapihala sapa in belo cvetje se' Rue Cavell. vim od pašnikov in od volov in bo vsulo po peščenih tleli.... | Pariz, Francija, 23. novembra, krav in se dvignem nad vašča-J Franci je prijeljal voziček na Pariški mestni svet je sklenil ime-1 ini----[njivo in je čakal na očeta in ma- novati dve ulici po Edit: Cavell in Veselo je zopet mislil Franei in iter. Emiliji Despres. Omenjeni dve je razlagal sam sebi o svoji bodoč- Solnce je stalo sredi neba in jc ženski so Nemci v Belgiji ustrelili nosti--------[pripekalo z veliko silo na zemljo, zaradi špijonaže. "Sel bom in bom prosil mater,jVse je molčalo široko naokoli, sa-.' " lepo jo bom prosil kakor nikoli, mo kopanje kmetov po njivah se. . pokleknil bodem in dvignil ro-'je čulo po razpaljeni okolici. No-1***6*1 so Pooblaščeni poDlratl naroe-i \S nino n "Glas KarMa" in knjige, ka- // ni t kor v,e orw ▼ naio stroke 'V ni zamajala sredi . in*® - . ! ■■• rokav me je prijel in me obrnil polj in tunintam je stalo samot- j«^ ^ ^ Mieha.il ]»roti vratom: "Ilitro, Frauei, kerjno drevo polno sadja in z globoko oizar. je strah. ...jpovešenimi vejami. Zdanilo se jc, in Tončka je pri-j Franci je opazil, kako prihajata] šla. Kakor tisto jutro, tako je bil oče in mati. dvignil je glavo in je! Leadvllle, Colo.: Jerry Jamnlk. svež njen obraz in vesela je pri-j strmel v tisto stran. Prihajala sta' Paefclo, Colo.: Peter Cullg, J. U hitela gori proti hrastu. bliže in bliže in naposled sta sto-]303^ Janesii h; John Gena. pila na njivo. Franci je vstal in se L« ~ približal materi. '146110 (The Bank Zakaj bi nadlegoval stri-,bene sape ni bilo od nikoder, no- gCENIK KNJIG r katere ima ▼ zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO, 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. ike.... ca, ki me noče in nemara.... Za'bena bilka se MOLIT VENIKI; Franc Koritnik in njegova j niti mizi, dolgo pipo v ustih in nazaj naslonjen. "Dober večer, stric!".... Stric se je sklonil naprej in se je globoko začudil. Se enkrat je no "Kaj si že tukaj, Franci?" Sedla je k njemu in se igrala z makovim cvetom. "Ti. kaj si pa povedal včeraj, ko te nisem nič razumela?" Franci se je obrnil proti njej in izprcgovoril veselo in ponos- Roman Romanov. Franci in oče sta bila na poti; "oti domu in ko sta stopila v so-j ». se jc že kadilo na mizi. Zopet! bila na mizi velika lončena skledi globoka in belo opisana in le-j ne žlice so ležale okrog nje. Sed-so okoli mize in so zajemali v j •liki skice lazile p< iplji, i | samotni kasnila ki ! nila ptn pravega Včasi motna > j«' maja da je št je zbudila hipoma .linio in včasih tudi . ki se je bi' t za- večer iu ni imela ».»» »eisca. srcu veliko ponižanje in pobitost. Kam bi šel. mali revček, ko ne moreš, kaiu bi šel. ponižni bera-je prišla na cesto sa- j ček ?.. .. Tako se je zdelo fantu, m a. zamajala se je in s- kakor bi ga smešile za njim izre-i leiprej in izginila. Mcii-;eeiie besede, na skrivaj za njim poootiiik čez cesto in po povedane tam izza jarka, izza ti-kolovo/.ni p ti na]»!ej gori pro- stega grma zadaj od silno liudob- ti Šumi.... jnega človeka.___ 'I' . ': s Vii je priletela v bližino,. Kaj sanjaš, neumni pastirček v • I hi .i-* na • !• me samotnega kozol-i kaj sanjaš, revni ciganček.... Se ca in je n- ]n j»lašno zasovi- se je zdelo fantu, da čuje besede !.a!a. Zazv. ueio je mrzlo in pre- za sabo, da jih je polno za njim, lašeno in i .ili je bilo. Potem j<' zaničljivih in preziranja ])oluih. soVii odlcteia proti hosti gor in da prihajajo vsak hip; kadar za je bilo mirno in tiho. j sumi drevje, da se jih vsuje nanj iei j bil že na pol pota inj velika tolpa, kadar zašepeče po je slišal pred sabo glasno'grmovju, tla jih vstane poltiha ii se je domislil na vaške množica.... Hitro je šel, potekel mle Bal se jiii je in ie stopil na in zopet šel, postal za trenotek in posluhnil in naglo nadaljeval svojo pot.... Pozno je bilo iu zvezde na nebu razumelo in sen-jso gorele mirno naprej in luna je po cesti: fantje;plavala med njimi. Sapa je zapi-Išli pojoč na-jhala pogostokrat, zašumelo je po zopet Fri tedaj movje že, že jih je in je stopil na i se skril v obcestno grin pesem je prihajala bli-e je čula vsaka beseda, že "To sem rekel. Tončka, da se bom poslovil od volov in krav in od pašnikov in od tebe in pojdem v mesto v šolo!" Tončka je pogledala z začudenimi očmi in se je potem zamislila. Na spomin ji je prišla, da bo sedaj sama na pašniku, da bo prišel Franci samo redko domov in se ne bo nič več zmenil zanjo.. "Sram ga bo pred mano, preti ponižno pastirieo in se ne bo ozrl name nikoli več----" Težko ji je bilo naenkrat in zato ga je vprašala : "Potem te bo sram pred mano. ... Ali te bo sram?" "Nič me ne bo sram----" i4Oh. bo. bo____ Tončka je omenila s prepričanjem in žalostno in potem je bila tiho. "Pojdem kmalu---- dragi mesec pojdem. Nekega dne, Tončka, bom prišel in ti bom rekel z Bogom. kar naenkrat bom prišel in se bom poslovil.... " Po teh besedah je tudi Franci utihnil in jc mislil na mater, kako bo stopil k njej in jo bo poprosil. Mislil je in trdno upal, ker jc vedel, kako je dobra njemu, ki je njen edini otrok. Tako je mineval čas in Franci iu Tončka sta zbrala živino in jo g- la proti domu. Ko je prišel Franci domov, je našel mater popolnoma samo v veži pri ognjišču. Zamišljena je bila in ko ga je o-pazila, se mu jc približala in stopila k njemu. Franci je stal mirno pred njo in je molčal. "Kaj si pa šel včeraj tako pozno ponoči k stricu?".... "Pastir ne bi bil rad, mati, ne bi bil rad kmet, v šolo bi rad in v mesto...." Potem je umolknil in tudi mati je molčala. "Stric noče.... Stric me jc prijel za rokav in me je obrnil proti vratom... . " Franci je zajokal naglas in materi se je smilil. "Bodi pameten. Franci; brez denarja ni mogoče!" "V mestu so dobri ljudje, dali bi malo jesti, samo malo vsak dan, vi bi plačali samo za stanovanje, čisto malo.... Lepo prosim, mama!"... . Zajokal je in je pokleknil in je zaprosil, in materi se je globoko "Pojdeš----Nekaj boš dobil od; doma, in če ne boš mogel živeti v mestu, boš prišel nazaj domov." Franci je obstal na mestu, njegov obraz je obdala silna radost in zavolje nje ni bilo nobene besede iz ust. Oče in mati sta ga gledala z začudenimi cčnii in skoro milo jima je bilo pri srcu. (Pride še.) Zdravstvo. Evangelij Fizika 1. in 2. del Katekizem vez. veliki Katekizem vez. mali Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del, vsak oba Občna zgodovina Pesmarica, nagrobni*« čobelar- Franci, da pride o- ti ti j< si uet >
  • o letali semintja, letali so komaj Zasijalo je upanje, zasvetilo se j pot« m zopet u- pedi od ceste in se dvigali zo-;je v mladih očeh in solze so se po-odda h ne in stopi mil- i pet kvišku v naglih kolobarjih, sušile.... mo pred strica, ki se .Tam..,, tu.... visoko, naravnosti Franei je nemirno čakal očeta i kadi tobak. inad glavo, tam daleč.... samo in ko je prišel, so sedli k mizi in vrata sredi vrtne o-.majhno od gorskih vrhov se je so obedovali. Franci je nemirno topil na vrt. Takoj jejvtrniia in izginila. Samo tuintam poslušal, kdaj bo izpregovorila Za zlatenico stolci endivijno seme. zalij ga polagoma z vodo in precedi. Tega jemlji večkrat par žlic. Na jetra si navezi obkladek nastrganega hrena in moke, in sicer vsak dan skozi osem dni. Ko se je posušila moka, odvzemi obkladek in ifamaži kožo, kjer je bil, z oljem. — Staro zdravilo je tudi mali, ki raste in visi raz dreves. Tega kuhaj na pivu v prstenem z ilovico zadelaiiem loncu, dokler se ne pokuka do polovice; potem precedi in jemlji par žlic zjutraj in zvečer. — Zlatenične-mu stori dobro, če pije pomladi na tešče eašo zmetke. Caj jetenii-ka, polaja in kopriv je tudi znaten lek. Tako hvalijo tudi zeleni-ko (pušpan), ki se mora kuhati na juhi. Med, žafran in črno moko zmešaj, da bo gost pop in navezi na popek, to potegne vročino ven. Zlatenični ne siue uživati mesenih, hudo slanih in poprenih jedi; škoduje mu, kar je mastno in težko. Zelenjave in mleko, ovsene in ječmenove juhe, sadne mezge so jedi zanj. Smrdeče in gnojne rane se po-siiše. če jih izpereš vsak dan z razredčeno arničino tinkturo iu potrosiš s prahom lesnega oglja. Oglje mora biti presejano in čisto. Pri divjem mesu primešaj oglju malo galuna, limeno korenje ohladi vsako pekočo rano, izje in posuši gnoj. Na opečenine naloži na drobno nastrganega korenja ali iztisni sok iz nastrganega korenja. namoči vanj robec, ki je bil prekuhan na olju in obvezi rano. Za prisad in otok raztopi zrno kafre na osminki žganja, namoči krpo in navežL To ponovi večkrat; krpa mora biti pa vselej druga Za prisad je posebno dobro lili-jino olje, lilijin cvet ali tinktura. Lilijin evet je voda žgana iz lilij : tinktura je žganje, na katerem so se namakale lilije. Izvrstna pomoč za šen, otok in prisad se dobi ta-ko-lc: Prevri dve pesti žajbelja na četrt litru italijanskega olja; ko se je stisnil žajbelj, odlij olje, razpusti na njem za lešnik kafre, prevri na tem krpo in deni gorko na bolni kraj. Ko se je ohladila, deni drugo. To pomaga hitro in gotovo tudi za lišaje. Skrb za oči. Luč oči je pravzaprav najlepši dar. ki ga je človek prejel od božjega Stvarnika; kljub temu pa se tako malo stori I Schimpffov ilovensko-nem- j ški slovar $1.20 Slovenski pravnik $2.00 j Slovenska Slovnica, ve«. $1.20 ! Slovenska pesmarica, 2. zve- i zek po —.60 j Spisovnik ljubavnih pisem t—.40 Trtna uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja s—.50 Umni kmetovalec t—.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3, rvezek, vez., po —.50 opazil atrica, ki je sedel pri kam- trenoten šepet, semintja prep.la- mati, kdaj bo pričela počasi in za zdravje in ohranjenje oči. Nic Maček. Duhovni boj Fraaelaeo, CaL: Jakob Lovil«. Marija Kraljica Denver, Colo.: Frank Skrabec. yrtee nebeški POUČNE KNJIGE: Saiida, Colo. In okolica: Lynla Co- ! Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan Walsenburg, Colo.: Ant. Saftich. 'Berilo prvo, vezano Clinton, In d.: Lambert Bolakar. I Berilo drugo, vezano Indianapolis, Ini: Alol« Budmaa. Berilo tretje, vezano Woodward, Ia in okolieo: Luka« > Cerkvena zgodovina Podbregar. Aurora, m.: Jernej B. Verbll. Oflesby, IU.: M»tn. Hrlbernii. Chicago, HI.: Frank Jurjovoo. Depoe, BI.: Dan. Badovlnac, La Salle, 111.: Mat. Komp. Joliet, IIL: Frank Laarlcb, Jetrn Za ietol ln Frank Bambich. Mineral, Kacs.: John Stal«. Wankesaa, UL: Fr.nk Petkovfek in; Poljedelstvo Math, o grin. Popolni nauk o Sa. CUcac«. HM Frank 0eia» ia ! stvu, vezan BudolI Požek. 1 Postrežba bolnikom SfftiagfleMU IIL: Matija Barborll. ' Sadjereja v pogovorih ffroniewM, Kau. ia okolica: Frani j Schimpffov neinško-slovan- 3t«l>3 Fasls& Cklifcoba, Mloa.: K. Zgon«, JakoS Fetrlcii in Frank Žagar. Dolath, &f5na.; Joeepb Sbaraboa. Ely, Mian, in okolica: Ivan Gcole II. L. Kapsch, Joa. J. Peshel ln Louit M. Perofek. Breletk. Min.: Jnrlj KotM. Gilbert, SiLm. in okolica: L. V«o«l HIbbisg, Mina.: Ivaa Pon/5a. Kltzville, Minn. In okolico: Jo* Adamlch. Naahwank, Mino.: Geo. Mioria. Vblliia, Minn.: Frank Erovatleh 8t Lock, Mo.: Mike Grabrian. AMridje, Mont.: Gregor Zobe«. Great Falia, Sloaft.: Math, nrlik M09 N. Btb Ave. Red Lodge, Mont.: J. XoprlvSek. Roundup, Mont.: Tomaž Paulln. Little Fails, N. X.: Frank Gregorka Cleveland, Ohio: Frank gs^oer, 3 Marincič, Clias. Karlinger, Jakob Bea-nik in John Prostor. Karhertoa, O. la okolica: Alois Bn lant. Bridgeport, O.: Frank HoCeva? Coiiinwood, O.: Math. Slapnlk. Lorain, Ohio ia okolica: John Knse tš 1785 B. 83. St. Tmeitss. O.; Ant. Klkelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Fa. in okolica: M. KU rick. Bessemer, Fa.: Louis Hribar, Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeviiie. Pa.: Bndolf PleterSek. Borilne, Pa. Ia okolica: John Kat flihTk Coacauuigh, Pa.: Ivan Pajk. Claridee. Pa.: Anton Jerina. Caaonsburg, Pa.: John Kokllek. Broaghtoo, Pa. In akollca: JL (ax. Difrsfh, Pa.: Dragntln Slavi«. Dnnlo. Pa. in okolico: Josip Sabor Export, Pa in okolica: Frank Tre bee. rarest City, Pa.: Karl Za!ar la Wi fjebea. Ps-J Ait am VKiMitlnatiL Fitz Henry, Pa.: F. Gottlicher. Greensborg Pa. ia okolica: Joeep) Novak. Irrria, Fa. la akollca: FraaS Des lu. Mmstown, Pa.: Frank Gabreaja b John Polanc. Meadow Lands, Pa.: Georg Scfenib Mooessen, Pa.: Math. Kikelj. ~ Pa. la afeoUea: ma ! Na valovih južnega morja t—.IS w Nikolaj ZrhmM. t—.29 .60 ^ hJI Odkritje Amerik«, je«. t-.83 ' Prihajač r-.SS Pregovori, prilike, reki t—M Prst božji i—.2§ , jjq Randevoui t— "gQ Revolucija na Portugalskem —.29 ^ 4Q Senila 40' Stanley v Afriki t_Sherlock Holmes, t—50' ^ P01 t_Sveta noč __*4q Srečolovee t—15 *** Sokolskem gradu, 100 zvezkov $1 C0 00 §anj8^a knjiga, velika $1 00 ^^ povesti l."50 Tegetthof Vojan na Balkanu, 13 evea. $1 00 ia80(iei vea- _20 Življenja trnjeva pot l os Za kruhom Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerliugu) ^11 $5.03 ?—.25 #1.83 .m $1.20 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Baron Trenk (—.20 Belgrajski biser t—.20 Beneška vedežev>dka t—.20 Bitka pri Visu r—.30 Bodi svoje sreč« kovač t—,30 Boj s prirodo r-.15 Božični darovi «—J.5 Burska vojska tr—.25 Cerkvica na skali t—.15 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Cvetke t—.20 Don Kižot t—.20 Dobrota in hvaležnost f—.60 Fabiola ' e—.35 George Stephenson, oče fe- leznie i—.20 Grizelda Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po fcrr.20 Hustrovani vodnik po Go- renjskem 1-.20 Ivan Resnicoljub i—.20 Izanami, mala Japonka t—.20 Izidor, pobožni kmet t—.20 Jama nad Dobrušo t—.20 Jaromil ;—.20 Jeruzalemski romar r—.45 Krištof Kolumb ■—.20 Križana umilejnost r—.40 Kaj se je Makaru sanjalo f .—.50 Leban, 100 beril •—.20 Maksimilijan I. •—.20 Marija, hči polkova •—.20 Mati, socijalen roman $1.00 Malomestne tradicije (—.25 Miklova Zala —.35 Mirko Poštenjakovič i—.20 Na divjem zapadu, ve«. t—.60 Na jntrovem Na krivih potih Na različnih potih —.29 Narodne pripovesti, 1. in 3. zvezek po —.20 Naseljenci OPOMBA: Naročilom je prilo 3PILBIANOVE POVESTI: 1. ev. Ijjubite svoje sovražnika 2. av. Maron, krščanski deček t—.!?$ 4. ev. Praski judek <—,29 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza »—.29 7. ev. Sultanovi auinji 8. zv. Tri indijanske pove- ffti t—.o? 9. av. Kraljičin nečak; *— 10. av. Zvesti sin e—-.89 11. ev. Bdeča in bela vranica f—.S? 12. ev. Boj ln Emag« t-.?^ 14. ev. Prisega huronskega glavarja 15. zv. Angel j suznjei: t—.20 16. ev. Zlatokopi t—,:>S 18. ev. Preganjanje indijanskih misionarjev .—.S® 19. ev. Mlada mornarja TALIJA. Zbirka gledaliških lgtr: Brat sokol Pri puščavnikn «—.£9 Raztresenea i—.S^ Starinarica •—.SO Županova Micka Idealna Tašča RAZGLEDNICE: Newyorske, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po i^.Sf ducat po k.29 Z slikami mesta New Yorka po e-JW Album mesta New Torka krasnimi slikami, mali sr-.8| ZEMLJEVIDI: Avstro-O grške, mali <—.19 Združenih držav, mali —.19 veliki —.29 vezan <—.51 Balkanskih držav —.19 Evrope, vezan —.S9 Vojna stenska mapa 41.59 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio.. Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po —-.58 Žiti denarno vrednost, bodisi v r+- tovini, poštni nakaznici, ali poštnih niamkah. poštnina i« nri t*o£ ^aik TztSmaaAi NOVICE IZ STARE DOMOVINE. ' VOJAŠKE VESTI Odlikovani slovenski vojaki. Srebrni zaslužni križec na traku lirabrnstne svetinje so prejeli: računski narednik brzojavnega polka Josip Obrtnik, ognjiearja topni"atskega polka Anton Ogris in Andrej Ziruik, računski pod častnik 14. letalske stotnije Fran ovar, eetovodji 3. pionirskega djona Pavel Gašperčič in An- yt ba I eno občino ali pa za več občin ' skupaj. Naroča se moka pri , okrajnem glavarstvu. Dobiva se moka deloma iz okrajnih mlinov, deloma iz koutraktnih mlinov, največ pa z Ogrskega. Okrajni mlini so manjši mlini, ki ineljejo vsak za svoj okraj in razpolagajo z dotično moko okrajni glavarji. Okrajnih mlinov pa je pri nas nas malo in zato more okrajni pu i 27. dc •ar 21. Brad ikega zai lie; višji m j« )žič. poddesetnik 3. pionir-bataljona Ivan Ogrine in istfga bataljona Leopold P« "ar. — Srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda je dobil štabni elektrik vojne mornarice Makso Korošec. — Srebrno hrabrostno svetinjo i I. razreda je dobil kor-poral -4. črnovojuiškega bataljona Fran Bukovnik. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: čr-novojniški pionir 1. bataljona za stavbo mostov Miha Megušar; poddesetniki 157. črnovojuiškega bataljona Fran Pilka, Alojzij Hočevar. Fran Pirkar in Ivan Šavč-tovodja Alojzij Koleuc, a Fran Kranjčič in Fran poddesetnik Ivan Šubelj uterist Pavel Koprivec, miobranskega polka; top-1 topniške divizije Niko-•; stražmojster 7. orož-ovedništva Fran Ko-tinaučni paznik- Ivan — Srebrni zaslužni kri-crono na traku hrabrost ne i je dobil stražmojster 6 deželnega orožniškega poveljstva Karel Markovič. Pogreša se narednik Stanislav Krek, ki je služil pri 42. črnovoj nlŠkcm bataljonu, 1. stotnijL KRANJSKO. Dcbava meke. Kranjska dežela je navezana vseskozi na uvoz krušnega žita. Letos je trgovina z žitom in moko monopolizirana po državi in se je v to svrho ustanovil Zavod za promet z žitom ob času vojne. Naloga in obenem izključna pravica tega Zavoda je. pokupiti razpoložljive množine žita po deželi sami, skrbeti za mle-i tev ter dobavljati manjkajoče žitu in moko; delo Zavoda je torej trgo-.-sko. Delovanje Zavoda pa je začrtano po raznih ministrskih naredbah, s katerim se je določilo, koliko žita sme kdo obdržati zase in koliko ga mora oddati Zavodu; na drugi strani pa tudi, koliko moke gre posameznim osebam, da se ista nabavi potom Zavoda. Žito nakupuje Zavod po svojih kouii-sijonarjih; vse žito, kolikor se ga lie rabi za seme, se da nato v mline; med ljudstvo se žito ne deli, ampak se določa izključno že gotova moka. Preskrba za moko je organizirana po okrajnih glavarstvih. Vsako okrajno glavarstvo napravi za svoj okraj skupni aprovizacijski načrt, razdeljen po občinah. Za vsako občino pa je dolžno sestaviti aprovizacijski načrt — najbolje razdeljeno po družinah — županstvo ali pa poseben aprovizacijski odsek. Za podlago služijo razne ministrske na-redbe o uporabi moke, s katerimi se določa, da se smatra kot krušno žito: pšenica, soršica, rž in ajda. (Ječmen in oves se po ministrski naredbi ne sine mleti. Razen za seme si lahko vsak obdrži za krmo predpisano množino ovsa: t. j. 1 kg za enega konja na dan in ječmena en čeetrt od razpoložljive množine, ostali oves in ječmen se mora prodati Žitnemu zavodu.) Za hrano pa smejo porabiti lastniki kmetijskih obratov, t.tj. kmetovalci, udje njihove družine in posli, katerim se daje prosta hrana, na dan po 400 gramov krušnega žita ali 320 gramov moke (pšeniene, ržene ali ajdove); osebe, ki sicer niso zaposlene pri kmetijstvu, ki pa vendar opravljajo teža dela. po 300 gramov, drugi ljudje pa po 200 gramov moke na dan. Na tit način se izra čuna, koliko žita oziroma moke rabi občina za svojo prehrano; odšteje se od tega žito, ki so ga posamezni kmetovalci pridelali in si ga po zakonu sinejo obdržati, in kar manjka, toliko moke se sme potem naročiti. Te podatke mora torej vsako županstvo oziroma občinski aprovizacijski odbor poslati na okrajno glavarstvo. da isto sestavi aprovizacijski načrt za cel svoj okraj. Zaenkrat so okrajna glavarstva sama sestavila provizorne aprovizaeij-ske načrte, ki pa se bodo nn podlagi podatkov, ki jih bo dalo popisovanje zalog, po potrebi popravili. Na podlagi omenjenih aprovizucijskih. načrtov se nato naroča in deli moka. Moka naro-čh županstvo ali pa aprovizacijski glavar le malokaterim svoj čas pogojenim doplačilo 20^, za cevi 50—75 cm pa 25^. — Vodnjak pri cerkvi sv. Florijana, kateri je v slabem stanu, se bo popravil. — Prošnjo "'Gospodarske zveze" za spremenitev prvotnih pogojev, pod katerimi ji je podelil mestni magistrat sporazumno s e. kr. vodstvom tavbnega okraja svoj čas stavbno dovoljenje za napravo uvoza čez cestni jarek na dvorišče hiše št. 29 na Dunajski cesti, katerih se pa ni držala, se Regniccli v Trstu. "Ji Cittadi-no" se smeje onim. ki trdijo, da brez Italijanov v Trstu ni obrti, ter našteva, s čim so se bavili re-gnicoli. Njihove glavne obrti so bile: pečenje kostanja, prodajanje sladoleda in limonade; bili so fakini. dimnikarji, vratarji, brivci, čevljarji in uslužbenci po kavarnah. Krščen na ime Hindenburg. Na Reki so krstili dvojčka družine Kolomana Barta. in sicer enega odkloni, vendar pa sklene, da bo na ime Karol Hindenburg, druge napravila "Gospodarski zvezi" predpisani požiralnik z odtokom v cestni kanal mestna občina na svoje stroške ter tudi cestni jarek ob tehtnici dvignila in pretlako-vala. — Ani Dolarjevi se podeli uporabno dovoljenje za leseni paviljon v Lattermanovem drevoredu, v katerem bo imela tobakar-no. — Loti Seemannovi, lastnici iiise št. 18 v Simon Gregorčičevi ulici, se dovoli vpeljati cevi za odvajanje strešne vode v cestni kanal. — Francu Fistru se podeli stavbno dovoljenje za napravo; za častnega stopnic v kletne prostore njegove, ob Savi. hiše na Zaloški cesti. — Vodovodnemu instalaterju Jakobu Babni-ku se odda proti vsakokratnemu preklicu v najem tisti del opuščene Ozke ulice, kar ga ni kupil od mestne občine barvar Adolf Reich. Rabil ga bo za skladišče o-rodja in materijala svoje obrti. ŠTAJERSKO. Državne podpore za svojce mobiliziranih. Štajerska liamestnijaj naznanja: Politične oblasti so o-pozorile posamezne komisije za preživljanje, da ne sinejo črtati vzdrževalniue takim osebam, ki so dobile delo na polju; ne smejo pa jim tudi ne vzdrževalniue znižati. Zaslužek pri delih na polju ni stalen in ga torej komisije za preživljanje ne smejo vpoštevati. hlače, ogrevala za roke, sweater-j je, volnate krpe za noge, volnate nogavice, vložne podplate iz klo-. bueevine in asbesta. Kolkovane' ceno, dobavno množino in termin.. Padel KOROŠKO. je na severnem bojišču praporščak Josip Kovač iz Koroške. ki je lanskega leta maturi-ral na višji realki v Gorici. A- 1 die k j občinam nakazati moko iz okrajnega mlina. Večino moke prejme okrajno glavarstvo oziroma občina potom Žitnega zavoda iz kontra kinih mlinov in z Ogrskega; pretežna množina moke, ki se pri nas kon-zuinira. pride z Ogrskega. Z naročilom se mora obenem položiti denar za moko. Brez denarja ni moke; to velja zlasti za ogrsko moko, kjer preide od naročila do prejema moke približno en mesec. Če se naroča ogrska moka, mora "uipanstvo plačati denar za enega di pa več celih vagonov pri svojimi okrajnem glavarstvu; obrnem mora županstvo o tem obvestiti tudi podružnico Zavoda za promet z žitom v Ljubljani, da se laročilo odda naprej na pristojno mesto. Svetuje se. da naj se vsaka občina preskrbi z moko vsaj za tri mesece naprej, ker pri lanašnjih razmerah vsak čas lahko nastanejo zapreke pri transportu na železnici in bi se tako itegnilo zgoditi, da ostane kaka občina naenkrat za par tednov brez moke. Ko moka pride, je žu-oanstvo oziroma aprovizacijski odsek na podlagi aprovizacijske-za načrta razdeli med prebivalstvo; njegova stvar je, če prejmejo posamezne družine moko neposredno od občine ali pa potom trgovcev; ravno tako mora županstvo gledati, da občina z določeno moko izhaja za predpisano dobo. Tretje vojno posojilo. Ljubljanska kreditna banka je subskribi-rala za lastni račun 1,000,000 K retjega 5] _>(/c avstrijskega vojnega posojila. Pri Jadranski banki. podružnica Ljubljana, so tre-je avstrijsko vojno posojilo podpisali med drugimi: Viljem Spitz er, Ljubljana, 20.000 K; trgo\-ska in obrtniška zbornica. Ljubljana, 10.000 K; Ivan Končina Gorenja vas. 10,000 K: Jurij šterk. Vinica. 5000 K; T. Mencinger, Ljubljana. 5000 K; Anton Toneje, Ljubljana. 5000 K: A. Pogačnik. Cerknica, 3000 K; A-malija Kmetisch. Ljubljana. 1200 kron. Odlikovanje. Gospa Melanija Žnidetv.ie je bila za zasluge pri bolnišnici Rdečega križa v Ilirski Bistrici odlikovana s srebrno častno kolajno z vojno dekoracijo. — Dr. Alojzij Znidarie, c. kr. notar v Ilirski Bistrici, je prejel za zasluge srebrno častno svetinjo Rdečega križa. Ker ni brala listev. Neka ljubljanska prodajalka žganih opoj nih pijač je bila ovadena in ob-.'ntno kaznovana, ker se ni držala tozadevnih predpisov. V zagovoru je navedla, da ni brala tozadevnih naredb niti na lepakih, niti v listih, češ, da razen "Gostilničarja" ne bere nobenih časnikov. "Gostilničar" pa še do takrat ni bil izšel. Občinstvo ponovno opozarjajo, da čita dnevne liste, sicer je vsak sam kriv. da ni pod-učen o oblastvenih naredbah ter zaradi tega potem zapade globi. Iz seje magistralnega giemija ljubljanskega dne 23. oktobra. Rajmundu Pečniku. voščarju in medičarju na Sv. Petra cesti št. 42, se dovoli v lokalu točiti soda-vico, pokalico, limonado in druge neopojne pijače. — Jakobu Iiole-tu se dovoli prenos njegove gostilniške koncesije iz hiše št. 3 na Taboru v hišo št. 34 na Starem trgu. — Prošnjo Ane Pua, zakup-nice gostilniške koncesije Ivana Goršiča, za lastno koncesijo, se odkloni. — Antoniji Žagarjevi, rojeni Fortuna, ki je izvrševala na Vodovodni cesti št. 26 gostilniško koncesijo svoje pokojne matere, potem jo pa izgubila, ker je v sle d njene polnoletnosti koncesija ugasnila, se podeli lastno kon cesijo, ker se vsled tega število koncesij pravzaprav ne pomnoži. — Iz istega vzroka se podeli lastno koncesijo Avreliji Setiuovi, ki je izvrševala dosedaj gostilničar- v__#_______, sko obrt v Veliki čolnarski ulici j si potom starokrajskih slovenskih št. 17 kot zakupniea koncesije listov, naj se mu sporoči naslov svoje sestre Dragice Leitnerjeve, njegove družine Josipina Doljak rojene Kovač, ki je postala sedaj s štirimi otroci in staro materjo polnoletna in izgubila, s tem kon- iz Stan d reža pri Gorici, o katerih cesijo po svoji pokojni materi. —j že od 25. julija nima nikakega ob- ga pa na ime Viljem Konrad. HRVATSKO. Grom topev s soške fronte se sliši tudi v zagrebški okolici. Zagrebški listi poročajo, da je bilo kanonado posebno razločno slišati dne 21. oktobra v Podsusedu in na vojaškem vežbališču pri Zagrebu. Boroevič častni občan. Armadni zapovednik general infanterije Svetozar plemeniti Boroevič je bil dne 23. oktobra soglasno izvoljen meščana mesta Brod IŠČE SE organist in mežnar. ki Kje je JOHN FRANK? Doma je iz Cel j št. 23. Slišal sem, da se naliaia nekje na Arrow, Pa. Prosim cenjene rojake, če ktlo ve, kje se nahaja, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Anton Ivaneie. Box 829, Richmond V. Va. (22-24—11) mf Slovensko samostojno bolniško podporno društvo za Greater New York in okolico. Ink. Kje je ANTON GLAS ? Doma je iz Štajerske in pred par leti je bival v Ralphton, Pa. Prosim; ga. da se mi oglasi, ker poro-1 čati mu imam nekaj važnega. Ce kdo rojakov ve za njegov naslov, naj mi izvoli javiti, za/ kar se vnaprej zahvaljujem. — Ivan Pajk. 456 Chestnut ot..l Conemangh. Pa. (23-26—11V i Iščem svojega prijatelja ANDREJA JAGIČA, ki je delal v spomladi v Gibson. N. Mex.. in od tam se premestil ne vem kam. Prosim cenjene rojake širon-Amerike, če kdo ve" za njegov naslov, da mi ga javi. za kai mu bom zelo hvaležen; a ko čita sam ta oglas, prosim naj se mi hitro javi. — Tony Japus, Box 166. Monongah. \Y. Va. (23-26—11) Upravni odbor: Predsednik: Anton Plevel, 410 E. 5tb St., New York, N. Y. Podpredsednik: John Piruat, 2S01 Cat al pa Ave., Kid-ewood, X. Y. Tajnik: Vinko Zevnik, So2 Ant bon Ave., Ridgewood, X. Y. Blagajnik: Ivan Maček, 2801 Catalpa Ave., Ridgewood, X. Y. Zapisnikar: Ivan Gerjovich, oliS Bond St., Brooklyn, X. Y. Nadzorni odbor: Josip Pogachnik, 5G Ten Eyok St.. Brooklyn. -V. Y. John Jurkas, 040 Warren St., Brooklyn, X. Y. Anton Cvetkovich, 410 Union St., Brooklyn, X. Y. Mary Korapare. 32 Stagg St., Brooklyn, X. Y. Iv-.ir. i.a.oif 5y St. Mark's Place. New York, X. Y. Društveni zdravnik; Dr. Henry U. Robinson, G9 E. 7th St., New York, N. Redne društvene soje se vrče vsako ČETRTO SOBOTO v mesecu v dru Stveni dvorani "BEETHOYEX-IIALL". 210 E. 5th SL blizu 3. Ave. v New Yorku, X. Y. in se prične točno ob S. uri zvečer. je vesc v orgljanju, petju poj ' "" ' cerkvenih določilih, poučevanj,, PakOtHB pOSlB Z3 AVSlfljO petja in če mogoče tudi godbe, itd. Mesečna plača $50 in prosta štolnina, skupaj okoli 700 do 800 dolarjev letno. Imamo tu dve godbi. — Kdor bi bil zmožen voditi in igrati pri njima. bi dobil še le]> postranski zaslužek. —Natančni pogoji se zvedo pri podpisanemu, kamor se naj pošljejo tinji zpričevala. Oženjeni imajo prednost. Rev. •A.nselm Murn, O. F. M. 408—5th St. So. Bethlehem, Pa. EDINI SLOVENSKI SALO Oft v Duluth, Minn. Za vojake. Namestnija nazna-j Rojakom Slovencem naznanjam uja: Vojno ministrstvo nabavi ne-;da se ^^ mQ- SAL00N pol koliko naslednjih predmetov za bloka od Union postaje na vojsko: ščitnike za noge za jezde-, strnni w Michigan St. štev. 413. ce, zimske jopice, zimske spodnjeJ Za obilon t sp j -am_ J OS. SCIIAR ABON. ISCE SE premogarje in koksa rje v Star ponudbe (1 K) z vzorci je vložiti Junction. Pa. Stalno delo brez ne-pri 13. oddelku vojnega imms.tr-< prilik. Dobra hrana. dobre hiše. stva. Vsebovati morajo: dobavno. regularna plača. Vzemite lialti- more Ohio železnico do L Pa., in tion. presodite za Star ayton, Junc- Co. "Washington Coal & Coke 23-26—11) IŠČEM SVOJEGA BRATA POŠTNI MOJSTER, MORGAN. OBJAVLJA, DA SE JE USTA VILO ODPOSILJANJE PAKETOV V NEMČIJO, AVSTRIJO IN OGRSKO, KER NOČEJO PAROBROD. DRUŽBE SPRE JEMATI TEH POŠILJATEV Z?* kaj je človek bolan? V največjih slučajih zato. ker ne dobi zdravil, k: l>i direktno delovale na bolezen. Nase zdravila iz Pum. I.ekarne pa so v tem oziru zanesljiva. Zato smo tudi pomagali rojakom k zdravju, ko jim dru;:a zdravila niso nič p n-. i--rala. Kakor sum pomagali drugim, tak«» lahko tudi vaif. ako se na nas obrne:«-. Ako ste bolni, naročite si zdravila, to bo vam v korist. Mi imamo za vse sledeče bolezni dobra zdravila: za želodične bolezni, bodisi slaba prebava, napetost, pečenje, za jeterne bolezni, leditne, boleč križ, rane. malokrvnost, splošna slabost, tajne bolezni, moška onemoglost itd. Pomade za lase. odpravo krofa, iid. Vsa naročila se rešujejo strogo zaupno. Pisma naslovite si,.dere - J. F. DOLENC, Rox 81y- Milwaukee, Wis. NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Kansas sporočamo, da jih bode v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik dobit« "GLAS NARODA" skozi ačirS m«a«c« dnsvr.o., iavxemsi nedelj in po-štavnlL pramLko«-. *' GLAS NARODA" iihajs dnsvno na šestih atr&iieh, tako, d s. dobite tedensko 36 *tranl beriU, v n^Kecu 156 strani, ali strani r »tirih masecih. "GLAS NARODA" doniš^ dnevno porcčila i bojišči; In raaat sli-k©. Sedaj ga sleherni dan rairpcšiljftino iS,0001 — Ta številka Jasno govori, da ja liat zelo rasširjen. tfst osobj* lista j« organizirano ia spada v ztrokcvrifi tinijc. n PRIMORSKO. Grozovite bitke ob Sedi. Z Gori-; škega prihajajo te dni poročila, kako se občuti bitka ob Soči še daleč za fronto. »Silovitost topov,' pokanje pušk. delovanje zrakoplovov, neprestano grmenje, po-, kanje skal. rušenje hiš, to je gro-, zota, kakorsno more prenašati le povsem zdravo ljudstvo, tako močno, kakor je . naše slovensko na Goriškem. Obilo je res evakui-j raneev in beguncev, ali jedro na-' sega ljudstva je ostalo doma, vstraja na svojih domovih, v dru-j žbi z vojaštvom in se udeležuje s svojo pomočjo grozovite bitke ob naši Soči. Vse občuduje te naše slovenske ljudi, ki tik pred sovražnikom branijo svojo rodno' grudo in je ne zapustijo, akoprav tuintam granata razmesari koga ali bomba odnese hiši vogel. V zgodovini velikanskih bojev ob Soči bo zabeleženo ime našega goriškega ljudstva na častnem mestu. Kraja Kczaršče in Selo, ki se navajata v poročilih s tolminskega bojišča, kjer se je nahajalo napadalno polje alpineev in bersa-Ijerov in kjer je vse polno italijanskih trupel, spadata pod občino Volče. Kozaršče šteje prebivalstva okoli 1200. Selo pa okoli 250. V bojih za južni del tolminskega mostišča sta torej ta dva kraja važnega pomena. — Majnica je na poti iz Gorice proti Pari, na desnem bregu Soče; od tam dol do tistih ";sei busi" se vleče fronta. qb kateri divjajo ljuti boji. Profesor Ivan Ko št j al, znani slovenski jezikoslovec, ki je služboval na slovenskem inožkem učiteljišču v Gorici, pa je bil vpoklican k vojakom, se nahaja v Novem mestu. Pogrešajo se. Anton Doljak, k. u. k. Landst. Etappen-Baon 400. 1. Kompagnie, Feldpost 608, pro- Mr. OTTO PEZDIS, j ki je pooblaščen pobirati naročni-, no in izdajati tozadevna potrdila UpravniŠtvo Glas Naroda. HARMONIKE bodla! kakršnekoli vrste izdelujem !d i popravijp.n? po najnižjih cenah, a de ! lo trpežno ln zanesljivo. V poprav j j zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že j nad 18 let tukaj v tem poslu ln seda; I v svojem lastnem domu. V popravek KTV^r " j Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandero, zastavo, re^alje, vzamem kranjske kakor vse drugf ; godbene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, v-.-rižico. privo>l e, hai-monike ter računam po delu ki? prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene za cene vprašate. Uprašanje koršno kdo rahtev* brea nadaljntL j stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje, vprašanj. , Cenike , več vrst pošiljam brezplačno. Pišite ponj. * ^ IV AN PAIii & CO , Cdnemaasrh, Pa. Box 1917 East 62id St„ Cleveland. OhU I FRANKA OSOL1X. Doma je iz vasi Nošee, pošta S Radomlje, okraj Kamnik. Pred tremi leti mi je pisal iz Calumet, i Mich., in njegov naslov je bil: 650 Cedar St. Sedaj ne vem kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za. njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi, ker poročati mu imam več važnega iz starega kraja. Kdor mi naznani pravi naslov, dobi $10 nagradi'. Pisma naslovite na: Mary Osolin. c o Glas Naroda, 82 C-ortlandt St., New York Citv. (20-27—11) Ako trptto ur; katerikoli moški bolezni, pišiti' po !>:i.-o brezplačno knjižico. V tej knjižici iaiiko t-itate, kako se možje, ki trpijo nn !>oI< '.ni kot je zastrupljeno, kri, mozolji, stare rane, kožne bolezni, razne zastarele in nalezljive ineške bolezni, naduha, ueprebavnost, zapoka ali konstipacija, katar, zlata žila. revmatizem, okorela jetra in želodčne ter mehurne bolezni, v.- z<::avij:» privatno doma i a z majhnimi stroški. Trpite li na boleMnali v križu In v 7£ibili. na gla\-oboI:i. izirubl teka, kislini v želodcu, povrajanju Iirane, bljuvanju, žoK-uem ribanju, no"istem jeziku, .-nrd-ljivi sapi, slabem s]>anju in slabili sanjali, utrujenosti in na;;lern ra>:bur n ju. nervoznosti, razo G-ospodje:—Pošljite mi takoj svojo brezplačno knjižico. Ime................................................................................................... Naslov.................................................... ——i | || j v gotovini Z0ST81J. - 21KBSIEHOV MMIM P0ZL80EHG ' O. _ ura SiO®00,^ »atn pozlačmo. s trojnim nokrr»vo:r bosato gravirano jamčeno za 20 le* -a'-itr Antoniji CHil&rovi, katera ima zlvestUa. _ Marija Melihen, Vila'! pk^ ^ mestno občino pogodbo za dobavo) Sava, Litija, Dolenjsko, i«če svo-,JSSeS^aB^^^^ mo denar. Če želite i ponudbo ter pošljite denar takoj. Naslovite tako: priveskom, zaoestnico a uro, ijrlo-zavratnico. sa- eeinentnih izdelkov, se dovoli z o-| je starise, Ivana in Josipino Me- 0 obstoja pumo za žirom na izvanredne razmere kjUhen iz Srpenice št. 14. ! roje na.4a onnebna cena $6.65. i»i>om nikdar pozabil in sicer to. ko sta nam kon-« "in januarja 181f> ponudila dva odstavljena častnika na prodaj lepo uro. Prvi je bil dolg. suh človek, sivih las. ki je služil pri infanteriji in kat'-r«-^a so vsi nazivali polkovnikom. Ime mu j»* bilo Faneonette. Oru«ri pa j«' Itil majlu-n t« r- so j^a klicali za majorja Margarot. Bilo .1» m kako ob »b si ti uri zjutraj in še danes vidim, kako sta stopila odva/.nih korakov \ našo delavnico: polkovnik z «ror zavihanim ovratnikom, . marca sem odprl okno najine majhne sobice ter opazoval . asproti ležeče visoke dimnike peka Spitz, na katerih je ležalo še nekoliko snega. Mislil sem si sam pri sebi. da je sicer še precej hladno, da pa se že precej občuti moč solnca. — To je izvrstno vreme za marširanje. — sem si mislil. — Spomnil sem se. kako smo se v Nemčiji veselili, kadar smo zjutraj pogasili svoje ognje ter odkorakali v takem vremenu z navdušenjem, da je bilo slišati stopinje vsakega posameznega. Ne vem, kako je bilo, a pri tej priči sem se spomnil cesarja. Videl sem ga v njegovem sivem plašču, s poveše-Iio glavo, kako je jahal naprej, za njim pa stara garda. Katarina pa je medtem pometala najino majhno sobico. Bil je kot sen \ tem sunem, lepem vremenu. Dočim sem stal tako ter zrl skozi okno, sem zacul, kako je nekdo prihajal po stopnjicah. Katarina je prestala v delu ter rekla: — To je gospod Gulden. Takoj po hoji sem ga spoznal ter se temu zelo čudil, kajti on ni imel navade prihajati k nama. Odprl je vrata ter rekel čisto potiho: *:'lPllB|m ... _;. ....... Mum■ — Otroci, cesar se je dne 1. marca izkrcal v Cannes pri Toulon ter koraka sedaj proti Parizu,... Nadalje ni rekel ničesar ter sedel nato na stol, da pride k sapi. Lahko si je misliti, kako smo se pogledali drug drugega. Šele čez nekaj minut je rekla Katarina: — Ali stoji to v časopisih, oče Gulden? — Ne. — je rekel; — v mestu ne vedo še ničesar o tem ali nam pa skušajo vse prikriti. Pa za božjo voljo, — nobene besedice o tem, drugače nas še utaknejo v luknjo. Danes zjutraj mi je sporočil to Cebedej, ki je stal pri Francoskih vratih na straži. Potrkal je spodaj na vrata in vidva sta morala to slišati. — Ne, gospod Gulden, spala sva. — No, takoj sem odprl okno, da vidim, kaj je ter šel nato navzdol. da odprem vrata. Cebedej mi je pripovedoval to kot stvar, ki je absolutno gotova. Polk ostane do nadaljnih povelj v vojašnici. Vojakov se očividno boje. Kako pa hočejo držati Bonaparta? Tudi kmetov, katerim se hoče vzeti njih posestva, se lic more poslati proti njemu in meščanov tudi ne, ker se jih zmerja z Jako-binci. Sedaj imajo emigrantje lepo priliko pokazati, kaj da pravzaprav znajo. Predvsem pa je treba molčati, popolnoma molčati. ilNuilaJjuje ami. MAXKAJfILO. Rojakom t državah Illinois is Wisconsin naznanjamo, da jih ho obiskal nai aaatopnlk c r EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER-NEW TORKU ANTON BURGAR 62 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na nJega, kjer boste točno ln solidno poatreienL \ MODERNO UREJENA TISKAP1 GLAS NARO Dl TSSmn VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. umi mm t ■ ■ n a * • • DELO OKUSNO^ • • • • • • I25VRŠUJE PREVODE y DRUGE JEZIKE, f Ob HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ aU pit THE 4MIR1CAN TOBACCO CO„ Praritw f»«»t €9« R-oom* <4t. \>*» Vnrk, M. t Ta ponudba ugasne 31. marca 1916. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. ' — f Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost 21 pri 28 palcih. Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka drsava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t, d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je_15 centov. Pri nas Je dobiti tudi velike zemljpvide posameznih držav, kakor naprrmer od Italije, Rusije, Nenieije, Francije, Beljcije in lialkaoskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite nai Slovenic Publishing Company, 82 Cortiandt Street, New York, N. Y. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega aem ee prepričal, da dospejo denarne pofiiljatve tudi seda.' sanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potre; bujejo pošiljatve v sedanjem Časa 20 do 24 dni. Torej nI nobenega dvoma za pošiljanje denarjev"! sorodnikom In znancem ▼ staro domovino? 100 R veQa sedaj $15.50 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortiandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.