Naša cerkev vseh  svetih v Figtreeju  – Wollongong Cerkev letos praznuje 100-letnico. Temeljni kamen je bil položen 13.5.1911. Rafael Letnik 46/1, velika noč Letnik 46/1, velika noč 2011 Print Post 239265-00004 1 Rafael  letnik 46/1, marec 2011 SLOVENSKO DUŠNO PASTIRSTVO V AVSTRALIJI SLOVENSKA DUHOVNIKA V SYDNEYU: p. Darko Žnidaršič, ofm, p. Valerijan Jenko, ofm, OAM 313 Merrylands Road Merrylands NSW 2160  (02 9637 7147 Fax 02 9682 7692 Email: darko@pacific.net.au Email: valerian@pacific.net.au Tečaj slovenščine za odrasle: pater Darko Žnidaršič, naslov kot zgoraj SLOMŠKOVA SOBOTNA ŠOLA: vodi Kristina Šuber (02) 9605 4384 http://www.glasslovenije.com.au/versko-sydney.htm SLOVENSKI DUHOVNIK V MELBOURNU: p. Ciril A. Božič, ofm, 19 A’Beckett st., Kew VIC, 3101. (03)9853 7787 Faximile (03)9853 6176; Email: cirilb@bigpond.com Poštne pošiljke na PO Box 197, Kew VIC 3101. Isti naslov za uredništvo »MISLI« E-mail: misli@bigpond.com http://www.glasslovenije.com.au/versko-melbourne.htm. DOM POČITKA MATERE ROMANE: 11-15 A’Beckett Street, Kew VIC 3101 (03)9853 1054 SLOVENSKI DUHOVNIK V ADELAIDI: p. Janez Tretjak, ofm, Holy Family Slovenian Mission, 51 Young Ave., West Hindmarsh, 5007 SA. (08) 8121 3869. Email: tretjakj@gmail.com http://www.glasslovenije.com.au/versko-adelaide.htm.  IZ VSEBINE TE ŠTEVILKE Stran 3 IMAMO VELIK DOLG (dr. Peter Štumpf, škof) Stran 5 NOVI BLAŽENI PAPEŽ IN BLAŽENI SLOVENCI Stran 6 KSAVER MEŠKO, SOJETNIK Z DRINSKIMI MUČENKAMI Stran 7 IZ CERKVE NA SLOVENSKEM Stran 8 POSTNI ČAS IN VELIKONOČNI ČAS 2011 PRI NAS Stran 9 BOŽJI OBRAZ (M. Hartman) Stran 10 P. VALERIJAN JENKO – 85 – LETNIK (p. Darko Žnidaršič) Stran 14 Dogajanje v skupnosti: DOBRODELNA AKCIJA “ROJAK ROJAKU” (p. Ciril A. Božič, Melbourne) Stran 16 PREJEM ZAKRAMENTOV, NAŠI POKOJNI Stran 18 NEW TRANSLATION OF ROMAN MISSAL AND CHANGES TO CATHOLIC HOLY MASS Stran 20 ZGODBA: “TRI POMARANČE” (Ivan Pregelj) Stran 21 PIRHOVANJE Stran 22 DOBRA VOLJA NAJ VELJA Stran 23 OGLASI Stran 24 VABILO NA PRAZNOVANJE 20-LETNICE SAMOSTOJNE SLOVENIJE Zahvaljujemo se vsem, ki ste pomagali pri izdaji nove številke »Rafaela«. Hvala tudi vsem, ki ste ali še boste dali svoj dar slovenski cerkvi sv.Rafaela, kot pomoč za vzdrževanje cerkve in dvorane. Hvala vsem sponzorjem, ki so omogočili žrebanje. RAFAEL je občasno glasilo slovenske cerkve sv. Rafaela v Sydneyu in dušnega pastirstva v NSW, ACT, WA in QLD. Naslov 311-313 Merrylands Road, 2160 Merrylands NSW (vogal Warwick Rd.). Poštne pošiljke na PO Box 280, Merrylands NSW 2160. (02)9637 7147, (02)9682 5478 Faximile (02)9682 7692 Mobile 0419 236 783 (p. Valerijan), 0409 074-760 (p. Darko) E-mail darko@pacific.net.au; valerian@pacific.net.au 2 Rafael, marec 2011   Msgr. dr. Peter Štumpf SDB, škof: IMAMO VELIK DOLG Pismo murskosoboškega škofa dr. Petra Štumpfa o zakramentu sprave - sveti spovedi in spravi med nami Opomba: Škof dr. Peter Štumpf je napisal to pismo vernikom v adventu 2010. Ker je aktualno tudi za postni čas, ko prav tako obhajamo zakrament sprave - opravimo sveto spoved, - in za naša prizadevanja za spravo med nami, za spravo v našem slovenskem narodu, ki je tako zelo potrebna, ga z njegovim dovoljenjem nekoliko prirejenega objavljamo v našem Rafaelu. Urednik Dragi bratje in sestre! V prejšnjem pismu o pobožnosti prvih petkov in obhajilu bolnikov na domu sem vam napovedal, da vam bom pisal še za advent in post. V adventnem č asu se na božične praznike in v postnem času na velikonočne praznike duhovno najlepše pripravimo s sveto spovedjo. Po župnijah naše škofije obhajamo velike spovedi, ki so izjemno dragocene, saj ustvarijo razpoloženje praznika, ki pa ga lahko doživimo samo, če z Bogom in bližnjimi sklenemo spravo. Seveda ni treba čakati na oznanjen dan teh spovedi. K spovedi pojdimo vedno, ko nas bremeni krivda, opozarja vest in verska dolžnost, da živimo po zapovedi ljubezni do Boga in do bližnjega. Letnik 46/1, velika noč Murska Sobota, 2010 Minilo je že deset mesecev, kar sem vaš škof. V tem času sem lahko spoznal, da je ob vsem lepem in dobrem po naših družinah, med sosedi in tudi med duhovniki mnogo sporov, nesporazumov in nasprotovanj. Vse to pa izvira iz predsodkov, ki izhajajo iz neutemeljenih sodb in govoric. Med seboj se ne poznamo, morda celo vse manj, ker se ne srečujemo dovolj in prijateljsko ne pogovarjamo. Zato hoče mož pobegniti pred ženo, žena pred možem, otroci pred starši, sosedje pred sosedi. Tudi duhovniki nismo vedno v tem pričevalni. Namesto da bi vam bili vzgled bratske povezanosti med seboj, se tudi mi drug do drugega ravnamo po predsodkih, kar dostikrat niti ne skrivamo, ampak jih celo javno izražamo. Upravičeno smo vsi zaradi tega prizadeti, žalostni in zaskrbljeni. Ta ko z a č e n j a m o d r u g d r u g e g a obtoževati, nočemo vzeti nase deleža svoje odgovornosti, krivdo pa zvalimo na bližnjega. Tako se v nas počasi naseli strah pred ljudmi, strah nas je celo samih sebe. Zato se zapiramo v stanovanja, med seboj postavljamo visoke ograje in pregraje, samo da se ne bi videli. Pred sveto spovedjo bi se morali vsi nad tem temeljito zamisliti. »Resnica vas bo osvobodila,« nam zagotavlja Jezus (Jn 8,32). Ko iščem resnico o drugem, jo moram iskati tudi o sebi. To je pošteno! Resnica je dovzetna pri meni 3  in bližnjem za vse, kar je dobro, in to iskreno priznava ter se tega veseli, za to, kar je slabo, pa zahteva odpuščanje, spravo in popravo krivic ter resnično poboljšanje. Resnica mi da jasno spoznati, da nisem samo jaz tisti, ki sem dober, pošten in pravičen, ampak, da je dober lahko tudi tisti, na katerega se jezim in ga obsojam! Grešiti in ne odpustiti, to je človeška slabost, odpuščanje pa je kraljevska in božanska moč, ki ne pozna meja. Brez odpuščanja življenje že tu postaja nemogoče, v večnosti pa bo poguba. Odpuščanje je nujnost, brez katerega ne moremo živeti v miru ne v družini ne župniji in ne v škofiji. Kljub dobri volji pride zaradi človeške slabosti neizogibno vedno znova do delitev, nestrinjanj in razprtij. Toda tam, kjer pustijo, da v srce in medsebojne odnose vstopi odpuščanje, ne samo, da to ozdravi sprte, pač pa nastopi celo možnost večjega sožitja, boljšega razumevanja in velikodušnejše ljubezni. Kolikokrat se zgodi, da prej sprta mož in žena ob spravi priznata: »Bila sva v zmoti. Zdaj se bolje poznava, zato se ljubiva bolj kot prej.« Odpuščanje je prvina, na kateri temelji življenje družine, Cerkve in družbe. Brez tega daru res ne moremo živeti srečno in zadovoljno, z njim pa medsebojni odnosi postanejo zares toplo človeški in dobrohotni. Cerkvena zapoved sicer pravi, da bi vsaj za veliko noč opravili spoved, vendar je to dejansko premalo. Si lahko predstavljate, da bi stanovanje počistili in prezračili samo enkrat na leto?! Koliko nereda bi se nabralo in kako zatohel zrak bi bil v hiši. Tudi v srcu je tako, če ga zapremo za dalj časa in ga ne odpremo pri spovedi: v njem se 4  naberejo slaba volja, zamerljivost, jeza, kritika, prepir, sebičnost in še kaj. Vse to bremeni našo dušo in jo utruja. V življenju nas ne utrujajo samo telesni napori, še mnogo bolj nas k tlom tiščijo duhovna bremena. Sveto spoved bi naj opravili vsaj enkrat na mesec, da bi se duša lahko nadihala milosti Božjega odpuščanja. Tako duhovno prezračen človek je sposoben tudi sam drugim odpuščati. Pekel ni v tem, da bi Bog koga vrgel v pekel, ampak je pekel v tem, da človek vrata zapre pred Bogom in noče sprejeti ponujenega odpuščanja. Vrata pekla niso od zunaj zaprta, da jaz ne bi mogel iz njega, ampak so zaprta od znotraj in jih jaz lahko odprem, kadar koli hočem. Z a p r e m i š l j eva n j e i n z a izpraševanje vesti bo zelo primeren odlomek iz Matejevega evangelija (18,21–35), ki se začne s Petrovim vprašanjem, kolikokrat naj odpusti bližnjemu. Jezus mu odgovarja, da vedno in nadaljuje z zgodbo o služabniku, ki ni hotel odpustiti svojemu tovarišu, čeprav mu je gospodar odpustil ogromen dolg. Sklepno svarilo je zelo resno: “Tako bo tudi moj nebeški Oče storil z vami, če vsak iz srca ne odpusti svojemu bratu” (Mt 18,35). Odpuščeno pa nam bo samo tako, kot molimo v očenašu: “Oče, odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom!” Bratje in sestre! Odprimo pri sveti spovedi vrata svojega srca in se spravimo z Bogom in med seboj! Pogasimo peklenski ogenj razprtij, nesoglasij, zamer in sovraštva! Z Božjim odpuščanjem se res ne smemo igrati. Rafael, marec 2011   Novi blaženi papež in blaženi Slovenci (P. Darko Žnidaršič) Na slovenskem evharističnem kongresu lani junija je bil slovesno razglašen slovenski mučenec ALOJZIJ GROZDE. V oktobru pa je papež Benedikt XVI. razglasil za svetnico MARIJO OD KRIŽA - Mary MacKillop. Na naše veliko veselje so kakor svetle zvezde na nebu sedaj trije slovenski Božji služabniki, ki čakajo na čast oltarja. Papež je 27.3.2010 potrdil junaško stopnjo kreposti za škofa dr. Janeza Frančiška Gnidovca, pred kratkim, 14.1.2011 pa za papeža Janeza Pavla II. in za drinske mučenke - sestre redovnice, ki so pretrpele mučeniško smrt v Bosni decembra 1941. Med njimi sta 2 Slovenki. Lani 29.9., prav na Gnidovčev rojstni dan, so na ljubljanskih Žalah opravili ekshumacijo (izkop trupla) škofa Gnidovca in ga prenesli v novo grobnico v cerkev Srca Jezusovega v Ljubljani na Taboru. Med sobrati lazaristi, ki so takrat prenesli krsto pokojnega, je bil tudi 95-letni duhovnik g. Jože Mejač, ki je kot bogoslovec leta 1939 ob pogrebu nosil krsto pokojnega škofa iz te cerkve. - Datum, ko bo škof Gnidovec razglašen za blaženega, še čakamo. Papež Janez Pavel II. bo razglašen za blaženega v Rimu na 2. velikonočno - belo nedeljo, ki jo je sam razglasil za nedeljo Božjega usmiljenja, 1.5.2011. Drinske mučenke bodo razglašene za blaženega v Sarajevu na god bl. Antona Martina Slomška, v soboto, 24.9.2011 ob 11.00. Papeža bo tam zastopal kardinal Angelo Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov. Letnik 46/1, velika noč DRINSKE MUČENKE so bile sestre redovnice - hčere Božje ljubezni. Njihova kongregacija je bila ustanovljena na Dunaju leta 1883. Odtod so sestre kmalu prišle v Bosno in Hercegovino, kjer so prevzele več dobrodelnih ustanov, skrbele za bolne in ostarele ter za otroke v državnem Otroškem domu na Palah pri Sarajevu. Sestre so zares velikodušno skrbele za otroke vseh narodnosti in različnih veroizpovedi. Med drugo svetovno vojno so vojaki četniki 11.12.1941 nasilno vdrli v njihovo hišo na Palah in jih odvedli proti Goraždu. Pot v snegu in hudem mrazu je trajala štiri dni. Zaprli so jih v vojašnico v Goraždu. Zvečer 15.12.1941 so četniki pijani nasilno vdrli v vojašnico in hoteli sestre onečastiti. Štiri sestre so skočile skozi okno in zbežale, toda vojaki so jih dohiteli, jih poklali z noži in vrgli v reko Drino. Sestro Berchmano, ki zaradi starosti ni zmogla naporne poti do Goražda, so po vsej verjetnosti ubili v Sjetini 23.12.1941. 5  Drinske mučenke so bile: - s. Marija Julija (Kata) Ivanišević, - s. Marija Bernardeta (Terezija) Banja, - s. MARIJA KRIZINA (JOŽEFA) BOJANC, ki je bila doma iz Šmarjete pri Novem mestu, - s. MARIJA ANTONIJA (JOŽEFA) FABJAN, ki je bila doma iz župnije Hinje, - in s. Marija Berchmana (Carolina Anna) Leidenix. V nadaljevanju objavljamo članek o pisatelju Franu Ksaverju Mešku, ki je tudi sam doživel Kalvarijo Drinskih mučenk. Ksaver Meško, sojetnik z Drinskimi mučenkami Pisatelja Ksaverja Meška, ki je bil nekaj dni četniški ujetnik skupaj z Drinskimi mučenkami, je rešilo njegovo pisateljsko ime, umorjena trupla sester pa je odnesla reka Drina. Slovenskega pisatelja in duhovnika Frana Ksaverja Meška (1874-1964) so Nemci že takoj po okupaciji leta 1941 pregnali iz njegove župnije Sele nad Slovenj Gradcem. Preko različnih zbirnih centrov, tudi gradu Rajhenburg, je nazadnje pristal v Zagrebu. Tam je zvedel za prosto mesto pri sestrah Hčerah Božje ljubezni na Palah, 19 km stran od Sarajeva. Vojna. Ozemlje je bilo v ustaških rokah, vendar pod stalnim napadom četnikov. Tri mesece pred zločinom se je Meško naselil pri sestrah na Palah kot hišni duhovnik. V svojem zapisu “V četniškem ujetništvu” (F. Ks. Meško, Izbrana dela, IV, Mohorjeva družba Celje, 1959) opisuje svoje srečanje z grozotami vojne: 6  “... Naslednji ponedeljek so zelo hudo streljali. V torek zjutraj prideta v samostan dva mlada vojaka in pravita: ‘Ko so nesli sinoči straži pri vodovodu večerjo, so jih četniki napadli; dva sta padla, enega pogrešamo, najbrž so ga četniki zajeli. Eden padlih je musliman, eden katoličan. Ali boste tega pokopali?’ “ Preden je prišel na Pale, Meško ni vedel, v kaj se podaja, pozneje pa je zaradi sester in zaradi ljudi kar ostal, čeprav ga je stiški opat (p. dr. Avguštin Kostelec, op. p. D.) vabil v svoj samostan. Napad na Pale. Popoldne 10. decembra 1941 so bili četniki ob ponovnem napadu na Pale zmagovalci. Domači vojaki so se umaknili. Četniki so zažgali sosedovo hišo. Meško pove: “...Pa zaslišim beganje po stopnicah gor, plašne glasove, v sobo planejo tri sestre, dve Slovenki, ena iz Ajdovca, ena nekje od Novega mesta, in mlada kuharica, Madžarka. Padejo na kolena in sklenejo roke: ‘Hitro nam dajte odvezo, ubili nas bodo!’ ‘Ne bo tako hudo,’ sem jih tolažil, ‘odvezo pa vam dam, kesanje obudite.’ Toliko, da sem odmolil odvezno molitev, je že ropotanje prilomastilo gor po stopnicah. Pridrvel je v sobo častnik...” Četniški ujetniki. Četniki so sestre, Meška in še nekatere domačine, ki so jih nasilno pobrali ob poti, v hudi zimi in slabo oblečene, prisilili na pot proti Sarajevu. 76-letno prednico, sestro Berchmano, ki ni bila sposobna pešačiti, so vso prezeblo in onemoglo naložili na sani. Namenjeni so bili na Rafael, marec 2011  četniško komando v Sjetino. Nihče ni dobro poznal poti, zato so v mrzlih decemberskih nočeh tavali do poznih ur, pogosto kar po celem snegu. Ker je s. Berchmana popolnoma omagala, so jo pustili v nekem zavetišču. Nekaj dni je preživela pri dobrih ljudeh, dokler je nista dva četnika odvedla neznano kam. Za njo je izginila vsaka sled. Med potjo je nek četnik z Meška potegnil plašč in ga pustil zmrzovati. K sreči, pravi Meško: “Sestra Krizina Bojanc, rojena v Šmarjeti pri Novem mestu, je bila tako dobra in mi je dala svojo veliko ruto.” Meško prepoznan kot slovenski pisatelj. Na četniškem glavnem štabu v Sjetini, kjer so vso skupino zaslišali, je mlad četniški oficir, ki je služil pred vojno v Sloveniji, Meška prepoznal kot slovenskega pisatelja. Dosegel je, da so mu dali dovoljenje za pot v Beograd. Tu, v Sjetini, so se poti pregnancev s Pal tudi ločile. Sestre so odpeljali v Goražde ob reki Drini, kjer naj bi stregle ranjencem. Zločin nad sestrami. V njihovo sobo v drugem nadstropju vojaške kasarne, kamor so jih naselili, so ponoči vdrli pijani četniški oficirji in se hoteli nad sestrami izživljati. Da bi se rešile, so poskakale skozi okno. Nasilneži so pohiteli za njimi, jih ranjene usmrtili z bajoneti in pustili v mlaki na obali Drine, ki jih je naslednji dan odnesla proti Beogradu. Meško je po dolgi odisejadi srečno prispel v Beograd in od tod v Slovenijo. Konec vojne je dočakal pri menihih v Stični na Dolenjskem. Umrl pa je v svoji župniji Sele nad Slovenj Gradcem. O usodi sester je zvedel šele po dolgem času. Njihovo prvo spominsko podobiLetnik 46/1, velika noč  co je s spoštovanjem vstavil pod prtiček na oltarju svoje cerkve in jim s tem v svojem imenu priznal mučeništvo. Franc Cvelbar (Vir: www.casnik.si/index.php/2011/01-26/ ksaver-mesko-sojetnik-z-drinskimi-mucenkami/ Iz Cerkve na Slovenskem # S. Francka Žižek FBS je bila lani prestavljena iz Ljubljane - Šiške za predstojnico v Slovensko Bistrico. # Papež Benedikt XVI. je 3.2.2011 sprejel odpoved mariborskega nadškofa in metropolita dr. Franca Krambergerja, ki bo letos 7.10. star 75 let. Nasledil ga je dosedanji nadškof pomočnik s pravico nasledstva dr. Marijan Turnšek. # Papež je tudi imenoval slovenskega nadškofa dr. Ivana Jurkoviča za apostolskega nuncija v Rusiji. Doslej je bil tri leta nuncij v Belorusiji in šest let v Ukrajini. 7   POSTNI ČAS IN VELIKONOČNI ČAS 2011 PRI NAS MERRYLANDS - CERKEV SV. RAFAELA KRIŽEV POT molimo vsak četrtek ob 10.00 dopoldne z molitveno skupino, ob 10.30 je sv. maša. Ob petkih prav tako pol ure pred sv. mašo - ob 6.30 zvečer, ob 7.00 zvečer je sv. maša. (Od 3.4., ko začne veljati sončni čas, je večerno bogoslužje eno uro prej - molitev pred Najsvetejšim ob 5.00 popoldne, križev pot v postnem času ob 5.30, sv. maša ob 6.00 zvečer.) NA 5. POSTNO NEDELJO, 10.4., bo ob 9.00 dopoldne DRUŽINSKI KRIŽEV POT. NA CVETNO SOBOTO popoldne, 16.4., bomo izdelovali butarice na dvorišču za našo cerkvijo. Vabljeni otroci in odrasli. CVETNA NEDELJA, 17.4.: Ob 9.30 dopoldne na dvorišču blagoslov zelenja, butaric, oljk, sprevod v cerkev in sv. maša z dramatiziranim pasijonom. VELIKI ČETRTEK: Večerna sv. maša bo ob 6.00 zvečer. Jezusu se bomo zahvalili za njegov največji dar za nas, daritev sv. maše. Potem bomo molili z njim na Oljski gori (molitvena ura). VELIKI PETEK, 22.4.: Strogi post. - OBREDI bodo ob 3.00 popoldne. VELIKA SOBOTA, 23.4.: Ta dan molimo pred Najsvetejšim v Božjem grobu. Vabljeni v večjem številu k molitvi, tudi popoldne, ko boste prinesli k žegnu, ali zvečer, ko se zberemo pri vigiliji. BLAGOSLOVI VELIKONOČNIH JEDIL: na veliko soboto ob 2.00 in 5.00 popoldne in zvečer po velikonočni vigiliji, v nedeljo pa po vsaki sv. maši. VELIKONOČNA VIGILIJA na veliko soboto bo prav tako ob 6.00 zvečer: blagoslov ognja na dvorišču, slavje luči, besedno, krstno in evharistično bogoslužje. Po sv. maši bo blagoslov velikonočnih jedil. NA VELIKO NOČ, 24.4., bosta sv. maši ob 8.00 zjutraj in 10.00 dopoldne. Ob 8.00 zjutraj bo VSTAJENJSKA PROCESIJA. Na VELIKONOČNI PONEDELJEK, 25.4., bo sv. maša samo ob 9.30 dopoldne, po sv. maši kosilo v dvorani in PIRHOVANJE. - Ta dan je tudi ANZAC DAY, zato bodo molitve pri spomeniku na Klubu Triglav Panthers isti dan ob 5.00 popoldne. - Večerne sv. maše pri Sv. Rafaelu ta dan ne bo. FIGTREE - WOLLONGONG - CERKEV VSEH SVETIH SV. MAŠE: so vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob 5.00 popoldne. Na CVETNO NEDELJO, 17.4. bo sv. maša z blagoslovom zelenja in pasijonom ob 5.00 popoldne. Na VELIKI PETEK, 22.4., bodo obredi ob 7.00 zvečer. Na VELIKO NOČ, 24.4., bo obred vstajenja in SV. MAŠA ob 5.00 popoldne. 8 Rafael, marec 2011   CANBERRA - GARRAN - CERKEV SV. PETRA IN PAVLA Sv. maša je vsako 3. nedeljo v mesecu ob 6.00 zvečer, če ni določeno drugače. V aprilu bo sv. maša samo na veliko noč, 24.4., ob 6.00 zvečer in po sv. maši blagoslov velikonočnih jedil. - Naslednje sv. maše: 15.5., 19.6., 17.7., 21.8., 18.9., 16.10., 20.11. ter 18. in 25.12., vedno ob 6.00 zvečer. NEWCASTLE - HAMILTON - KATEDRALA SRCA JEZUSOVEGA Velikonočna sv. maša bo na belo nedeljo, 1.5., ob 6.00 zvečer. Druge sv. maše so vsako 5. nedeljo v mesecu: 29.5., 31.7., 30.10. in božična na Štefanovo, 26.12., če se ne bomo kdaj dogovorili drugače. ZLATA IN SONČNA OBALA, CORNUBIA - PLANINKA, QLD Velikonočno bogoslužje bo: na Zlati Obali v Klubu Lipa v soboto, 30.4., ob 4.00 popoldne, na Planinki - Cornubii pa v nedeljo, 1.5. ob 10.30 dopoldne. Za druga bogoslužja se dogovorimo - prosimo, spremljajte tudi objave. PERTH - OSBORNE PARK, WA - CERKEV SV. KIERANA Sv. maši bosta 2 zaporedni nedelji ob 2.00 popoldne. Rojaki boste obveščeni s posebnim pismom BOŽJI OBRAZ Gospod, naj gledam tvoj obraz, ko krona s trnja daje ti izraz brezmejne bolečine. Dva žgoča ognja Tvoje so oči, trepet krvavih usten govori nam blažene besede odpuščanja. Kdo pač gre mimo Tebe brez spoznanja, da Ti na križu si odrešil svet - in mu odpuščaš spet in spet, da vekomaj ne bo preklet...?! O prosim Te, odpusti tudi meni! Nečimrnost v to zemljo korake moje kuje, moj duh prešernih se steza raduje, in vendar dnevi težki so mi kot svinčene gore... O daj, da se ničevosti sprostim s Teboj prek Golgote hitim v pristan velikonočne zore. Milka Hartman Letnik 46/1, velika noč 9   P. VALERIJAN JENKO - 85-LETNIK Na praznik svetih treh kraljev, 6.1., je P. VALERIJAN praznoval svoj častitljiv jubilej - 85. rojstni dan. Praznik Gospodovega razglašenja praznujemo v Avstraliji na najbližjo nedeljo, letos 2.1. Vseeno smo ob jubileju našega p. Valerijana počastili skupaj s svetimi tremi kralji Gospoda še enkrat. Pater je rojstni dan je obhajal ravno na četrtek, ko obhajamo bogoslužje z molitveno skupino. P. Filip, ki je prišel tudi voščit in je preživel med nami počitniške dni, je bil v nedeljo prej še na poti - v letalu, sobratje, med njimi p. Ciril in p. Janez, ob nedeljah obhajajo bogoslužja v domačih cerkvah, hkrati pa smo popraznovali še skupaj po domače - po slovensko. Ob 10.00 dopoldne smo zapeli litanije Matere Božje z božičnimi odpevi. P. Valerijan je vodil slovesno praznično sv. mašo, pri kateri smo somaševali p. Ciril, p. Darko, g. Edi Sedevčič, p. Filip Rupnik od Nove Štifte, p. Boris Markež iz Kopra in p. Robert Bahčič iz Rima, ki sta prišla pomagat p. Cirilu, in p. Carl Schaeffer OFM kot zastopnik avstralske frančiškanske province Svetega Duha. Provincial p. Paul Smith, naš p. Janez Tretjak in hrvaški patri so se opravičili, poslali pa so svoja voščila in pozdrave. 10 Člani molitvene skupine in drugi naš irojaki, ki radi priskočijo na pomoč, so pripravili okusno kosilo v dvorani. Kulturni program sta sta povezovali Danica Petrič in Olga Lah. G. Florjan Auser iz Slovenian Media House je posnel nov dokumentarni film, ki smo si ga ogledali na patrov rojstni dan in potem še v nedeljo. V dvorani smo si v januarju in februarju lahko ogledali razstavo fotografij iz patrovega življenja, ki so jo pripravile Martha Magajna, Mihelca Šušteršič, Zora Johnson in Marija Grosman iz arhivske organizacije HASA NSW. Zbralo se nas je kakih 80-90 rojakov in gostov: poleg domačih še iz Wollongonga in Newcastla, Andreja Eržen iz Kamnika, misijonarka Marija Anžič iz Melbourna in drugi. P. Ciril in Marija Anžič sta pripeljala tudi novo sliko sv. Marije od Križa - Mary MacKillop, ki jo je za našo cerkev sv. Rafaela izdelal rojak Lojze Jerič v Melbournu. Lojze in žena Ivanka sta lani praznovala zlato poroko, zato voščimo tudi njima in se najlepše zahvaljujemo za čudovito podobo prve svetnice Avstralke. Rafael, marec 2011  Praznovanje v Merrylandsu, 6.1.2011: od leve na desno: p. Boris Markež, p. Darko Žnidaršič, p. Ciril A. Božič (zadaj), p. Robert Bahčič (zadaj), p. Valerijan Jenko, p. Carl Schaeffer, p. Filip Rupnik, g. Eddie Sedevčič. Glavno praznovanje 85-letnice našega očeta Valerijana pa je bilo v nedeljo, 9.1.2011, na praznik Jezusovega krsta. P. Valerijan je vodil slovesno nedeljsko bogoslužje, pri katerem smo somaševali p. Darko, p. Filip in domači župnik v Merrylandsu g. Roderick Anthony Bray, letošnji zlatomašnik. Domačim rojakom so se pridružili rojaki iz Canberre, Newcastla in iz drugih krajev. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi nekateri domači farani (Avstralci) iz krajevne župnije sv. Marjete M. Alakok v Merrylandsu, saj oba patra rada priskočiva na pomoč v župniji, kadar je potrebno, zlasti lani v času župnikove bolezni. P. Valerijan je na začetku sv. maše blagoslovil novo mozaično podobo sv. Mary MacKillop. Pri sv. maši je pel naš mešani pevski zbor, zapela so tudi naša dekleta, ki pojejo v pevskem zboru Južne zvezde. P. Valerijana je pozdravila Jožica Modrijančič, Olga in Veronika Konda, pa sta mu, oblečeni v narodni noši, izročili šopek cvetja. Pri tej slavnostni sv. maši smo imeli tudi zlatoporočenca - naš častni generalni konzul Alfred Brežnik in žena Jeni sta se Bogu zahvalila za 50 let skupnega življenja. Bog jima povrni za vso doLetnik 46/1, velika noč  broto in za življenjski zgled v našem občestvu in mnogim drugim rojakom daleč naokrog. Brez njiju bi našemu slovenskemu občestvu v Sydneyu in drugod marsikaj manjkalo. Enako kot v četrtek smo se po sv. maši zbrali h kulturnemu programu in kosilu v dvorani. Slavnostni govornik je bil častni generalni konzul g. Alfred Brežnik. Za njim je spregovoril začasni odpravnik poslov na veleposlaništvu Republike Slovenije v Canberri dr. Zvone Žigon, ki se nam je pridružil kot cerkveni pevec pri sv. maši in je voščil tudi zlatoporočencema Frediju in Jeni. Navzoči so bili še drugi predstavniki slovenskih organizacij in skupnosti, predsednik SD Sydney Štefan Šernek z ženo Ano, predsednik Kluba Triglav Panthers Peter Krope (žena Ivica se je opravičila), predsednica SD Tivoli iz Newcastla Marija Grosman z možem Emilom, naš duhovnik rojak g. Edi Sedevčič in drugi. Vseh skupaj nas je bilo kakih 350, morda še več - naše kuharice iz 1. delovne skupine pravijo, da so pripravile največ kosil doslej. Za konec pa obvezna torta - tako je bilo v četrtek, v nedeljo kar dvakrat in še na naslednjih krajih. P. Valerijan se res najlepše zahvaljuje za voščila, darove in molitve vsem rojakom, sobratom frančiškanom, drugim duhovnikom in svojim najdražjim. Čeprav je upal, da bo kmalu konec (vsakič je rekel najprej “hvala Bogu”), se to še ni kmalu zgodilo, toda vedro srce je bilo naprej v pričakovanju. Samo kratek počitek in že smo se trije patri odpeljali v Figtree, kjer smo prav tako popraznovali pri sv. maši v cerkvi vseh svetih in v dvorani. Patra je pozdravil predsednik g. Ivan Rudolf, 11  Barica Brodnik pa mu je zapela pesem, ki jo je sestavila za njegov jubilej. Torto je po zamisli p. Darka spekla Ivanka Jaušovec - na njej so upodobljeni sveti trije kralji, s katerimi praznuje svoj rojstni dan naš Joža - p. Valerijan. Škoda le, da nas je prišlo malo, samo 38. N a sl e d njo n e d e l jo sm o patri v enaki posadki odbrzeli proti Canberri, najprej na O’Malley, kjer stoji nova slovenska ambasada in domuje naš odpravnik poslov Zvone. Čudovita hiša na hribčku je prav domiselna. Slovenci imamo radi hribčke, tudi bližnje hribe, da gremo ven iz mesta, in to imamo zdaj tukaj v avstralskem glavnem mestu. Po klančku dol zadaj v pisarno za stranke in po klančku spet gor z rešeno vlogo ali v upanju na boljše čase. Po kratkem obisku smo se odpravili k Sv. Petru in Pavlu v Garran, kjer je p. Valerijan vodil somaševanje. Od tam pa na skupno večerjo na Slovensko društvo Canberra, kjer smo večerjali, nazdravili, 12  zaigrali in zapeli, pogledali video in se posladkali s torto, kakor je to “po protokolu”. P. Filip je ostal še 2 dni v Canberri in obiskal Melbourne in Queensland, kjer so v Brisbanu in okolici še odstranjevali posledice katastrofalnih poplav. Četrta nedelja je bila pri nas v Sydneyu mirna. (P. Valerijan: “Hvala Bogu.”) Januar 2011 pa je imel peto nedeljo, ko je sv. maša v Newcastlu. P. Filip se je v petek prej že poslovil, skupina rojakov in sodelavcev mu je v Merrylandsu pred odhodom pri kosilu voščila za bližnji 80. rojstni dan. V Newcastle pa smo se v nedeljo, 30.1., odpravili Marija in Vinko Ovijač in oba patra Darko in Valerijan. Skupina rojakov v Newcastlu je majhna, vendar prisrčna in poskrbijo drug za drugega, vedno nas lepo sprejmejo, postrežejo po sv. maši, ki jo obhajamo v katedrali Srca Jezusovega, in nas obiščejo ob prireditvah v Sydneyu, kakor morejo. Na praznovanju našega p. Valerijana se nas je zbralo 20. Rafael, marec 2011   Dragi p. Valerijan! Kar verjeti ne morem, kako hitro je minilo najinih 5 skupnih let in Vaših skoraj 5 desetletij življenja, molitve in dela med našimi rojaki v Avstraliji. Bog Vam povrni za vaše velikodušno služenje, saj kljub svojim letom in križem, pa z veseljem opravljate do danes dragoceno poslanstvo kot duhovni oče, prijatelj in brat mnogim ljudem. Želimo Vam še veliko lepih in predvsem zdravih let, da naredimo še kaj lepega za Boga sami in skupaj! Bog Vas živi! p. Darko Žnidaršič Cerkveni pevski zbor v Figtreeju je zapel slavljencu, 9.1.2011. Praznovanje v Merrylandsu, 6.1.2011: slavljenec p. Valerijan vodi molitev. Levo Dušan Lajovic in p. Ciril, desno Alfred in Jeni Brežnik. Fotografija desno: P. Valerijan in p. Darko na praznovanju pri Frediju Brežniku ml. 5.1.2011. Praznovanje pri Frediju Brežniku ml. v Randwicku, 5.1.2011. Od leve: p. Boris Markež, Fredi Brežnik ml., p. Filip Rupnik, Aleksander Brežnik, Jeni Brežnik, p. Valerijan Jenko, Fredi Brežnik st., p. Darko Žnidaršič, Erin Brežnik, Dominik Brežnik, spodaj p. Robert Bahčič. Letnik 46/1, velika noč 13   Dobrodelna akcija “Rojak rojaku” V našem Rafaelu objavljamo poročilo p. Cirila Alojza Božiča iz Melbourna o dobrodelni akciji “Rojak rojaku,” s katerimi smo pomagali našim rojakom v severnem Queenslandu, ki jih je v februarju prizadel ciklon Yasi. Rojake v Queenslandu duhovno oskrbujeva patra iz Sydneya. Ker vsi nismo enako obveščeni, objavljamo poročilo tudi na tej strani. DOBRODELNA AKCIJA 2011 »ROJAK ROJAKU!« Sklepno poročilo o naši pomoči žrtvam ciklona Yasi v North Queenslandu CIKLON YASI je iz četrtka na petek, od 3. na 4. februar 2011, prinesel veliko opustošenje po severnem delu sončnega Queenslanda. Razdejanje, ki je ostalo za njim, primerjajo vojnemu opustošenju. Lahko rečemo, da je vsa Avstralija pa tudi svet s tesnobo pričakoval, kdaj bo ciklon Yasi mimo. Po strašni noči, ki so jo preživljali ljudje našega tropskega severa, je nov dan razodel vso grozoto opustošenja. Na področjih, ki jih je ciklon najbolj prizadel, živi tudi nekaj naših rojakov – Slovencev: V Tullyju Marija in Ivan Harej in družina njune hčerke Christine, v Silkwoodu Marica in 14 Leo Vogrinčič, Milan Štrasberger in Ema Skočaj – vdova po pokojnem Romanu ter Milan Zalar. Pater Ciril je v soboto, 5. februarja 2011, govoril po telefonu z Marijo Harej iz Tullyja. Njen mož Ivan je bil v bolnišnici. Iz Tullyja so paciente preselili v Innisfail. Njuna hiša je grajena po slovensko, je dejala, zato niso utrpeli večje škode. Vode je malo, elektrike ni. Je pa hudo na farmi pri Vogrinčičevih in pri drugih, ki imajo nasade, je povedala Marija, saj Vogrinčičevih ne drugih v Silkwoodu ni bilo mogoče priklicati po telefonu. Vse naše rojake, ki imajo plantaže ananasa, banan in sladkornega trsa, je ciklon Yasi zelo prizadel, saj so vsi nasadi poravnani z zemljo. To je že drugi ciklon v zadnjih letih, ki jih je močno prizadel. Za Marijo in Ivana Harej je bil to že šesti ciklon, ki sta ga doživela v Tullyju in ta je bil najhujši. Ko gledaš okrog, je pogled, kot bi gledal uničenje po bombardiranju, je povedala Marija. Z več strani je prišla pobuda, da našo tokratno pomoč naklonimo konkretno našim rojakom v Tullyju in v Silkwoodu, za katere vemo, da so bili zelo prizadeti v tej naravni nesreči. V naših slovenskih cerkvah v Melbournu, v Adelaidi in v Sydneyu smo v nedeljo, 6. februarja 2011, vso zbrano pomoč namenili njim. Povabili smo k tej solidarnosti in se ponovnoprepričali, da ste se mnogi velikodušno odzvali, kot to mnogokrat storite, posamezno, v cerkvenih občestvih in tudi po naših društvih in klubih, kjer se zbirate. Pred očmi in srcem imamo svoje rojake z imeni in priimki, in nekateri od njih še niso vedeli za to pobudo, so pa zares potrebni naše pomoči, dobre misli in tudi molitve. Rafael, marec 2011  V Melbournu smo zbrali v nedeljo, 6. februarja 2011, v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Kew 1800 dolarjev. Nabirka je bila brez predhodnih obvestil. Sledili so še darovi posameznih darovalcev – skupaj $1550, tako, da je sedaj skupna vsota, ki smo jo zbrali v Kew $3350. Poleg tega so v Viktoriji še darovali: Slovensko društvo Ivan Cankar iz Geelonga $1000 in na nedeljskem kosilu so na društvu v Geelongu 13. februarja zbrali še $1210, Slovensko društvo St. Albans je darovalo $1000, Slovensko društvo Planica Springvale $1000 in Slovenski klub Jadran je zadnjo nedeljo v februarju podaril $1000. V Sydneyu so pri maši 6. februarja 2011 zbrali 730 dolarjev, 1970 dolarjev so darovali posamezniki in znano podjetje iz Sydneya; Slovensko društvo Sydney je darovalo $500, Igralska družina Merrylands $300, HASA NSW $200, Slovensko društvo Tivoli iz Newcastla $100, Slovensko društvo iz Canberre, ACT $1000. Akciji so se pridružili tudi v Adelaidi. V slovenskem misijonu svete Družine so zbrali $1300 in v nedeljo, 20. februarja, so na Slovenskem klubu Adelaide zbrali $350 in vodstvo kluba je dodalo še $650 - skupaj torej $1000. Povzeto torej: Rojaki iz Viktorije so v tej nabirki »Rojak rojaku« darovali $8560, rojaki iz NSW $3800, rojaki iz SA - Južne Avstralije $2300, rojaki iz Canberre ACT $1000. VSI DAROVI SKUPAJ: $15660. Hvala najprej vsem darovalcem za vso vašo velikodušnost in pomoč rojaka rojaku! Hvala v njihovem imenu. Letnik 46/1, velika noč  Hvala pa tudi p. Janezu, p. Darku in p. Valerijanu OAM za pomoč pri izvedbi te nabirke. Prav tako tudi g. Florjanu Auserju za pobudo in objave na Stičišču avstralskih Slovencev, radijskim sodelavcem Lentiju Lenku OAM, Tanji Smrdel, Meti Lenarčič in Pavlu Šraju ter predsednikom, odborom in članom slovenskih društev: Ivan Cankar Geelong – Jožetu Ramuta, St. Albans - Branku Kojcu, Planica Springvale – Ferdu Toplaku, Jadran – Stojanu Brnetu, Adelaide – Danilu Kreseviču, Canberra – Francu Čuleku, Sydney – Štefanu Šerneku, Newcastle – Mariji Grosman, HASA NSW in Igralski družini Merrylands – Marthi Magajna. Ko sem v četrtek, 10. februarja 2011, prvič lahko govoril po telefonu z Marico Vogrinčič iz Silkwoda in mi je podrobno opisala dogajanje med ciklonom in razdejanje po njem, je dejala: »Nobenemu ni lahko; vem, da si vsakdo odtrga od svojih ust, da nam pomagate. Hvala!« 15  Po posvetovanju smo zbrani denar razdelili glede na prizadetost in škodo, ki so jo utrpeli naši rojaki. Najbolj sta bila v tem ciklonu prizadeta Marica in Leo Vogrinčič iz Silkwooda. Njima smo namenili $7360; Milanu Štrasbergerju iz Silkwooda $2700, Mariji in Ivanu Harej iz Tullyja $2200, Emi Skočaj iz Tullyja $1700 in Milanu Zalarju iz Silkwooda $1700. Čeke s to vsoto bodo prejeli po pošti v prvem tednu marca 2011. Vso pošto smo 28. februarja 2011 poslali priporočeno na naslov Marice (Marije) in Leota Vogrinčič in ju zaprosili, da dostavita naslovljencem našo pomoč. Poročilo o tej naši akciji bo objavljeno v Mislih, na slovenskih radijskih programih in seveda bodo tudi vsa sodelujoča slovenska društva in organizacije prejeli to poročilo in zahvalo ter obvestilo o prejemu pomočí. pater Ciril A. Božič OFM, Melbourne VIC Kew, 28. februarja 2011 Pater CIRIL A. BOŽIČ, predstojnik slovenskega misijona sv. Cirila in Metoda v Melbournu Kew, je bil na avstralski državni praznik - Australia Day - nominiran za odlikovanje ORDER OF AUSTRALIA MEDAL (OAM) za požrtvovalno delo med Slovenci v Avstraliji. 16 Čestitamo!  Prejem zakramentov: Sv. krst: LUKA FRANC ANTE BOŠNJAK, sin Stevena in Danice, r. Matuš. Rojen 10.10.2010, krščen 8.1.2011 pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu. Zlatoporočenci: 1) IVO in TEJA BAVČAR, 26.9.2010 pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu, 31.12.2010 v Ajdovščini, Slovenija. 2) ŠTEFAN in ANGELA TRSTENJAK, 1.1.2011 pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu. 3) ALFRED in JENI BREŽNIK, 9.1.2011 pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu. Čestitamo! Poroki: G I USEPPE DAV I D PAGA NO in NATALIE DEKLEVA. Priči sta bili Giovanni Pagano in Belinda Lucisano. - Župnija Our Lady of Victories, Horsley Park, NSW, 18.12.2010. MARJAN MIKEL in MANU AKEMEIMOANA LASALO. Priči sta bili Angela Kavadas in Losaline Lasalo. Merrylands - Sv. Rafael, 26.3.2011. N. B. Veseli bomo, če nam sporočite še imena tistih, ki so prejeli zakramente sv. krsta, obhajila, birme ali se poročili v drugih cerkvah ali kapelah. Z veseljem jih objavimo in jih spremljamo v molitvah. Lahko se dogovorimo za predstavitev kandidatov pri družinski sv. mašah pri Sv. Rafaelu (4. nedelja v mesecu), če želite. Zaradi omejenega prostora in gradiva, ki ga je veliko, nismo mogli objaviti vseh pokojnih v tem Rafaelu, zato jih bomo še v naslednjem. Hvala za razumevanje. p. Darko Žnidaršič, urednik Rafael, marec 2011   Naši pokojni: MARIO BUČKOVIĆ R. 31.8.1935 Male Mune, Mune, Hrvaška U. 3.12.2010 Liverpool, NSW. Sv. maša pri Sv. Rafaelu, poslovilne molitve v kapeli Mother of Mercy v Rookwoodu, nato je bil pokojnik upepeljen. JOŽE ŽIVKO R. 7.3.1933 Lendava U. 6.12.2010 Shellharbour Hospital. Sv. maša 10.12.2010 v Albion Parku, pokopan je na tamkajšnjem pokopališču. BRUNO PRINČIČ R. 29.4.1938 Vipolže. U. 8.12.2010 Braeside Hospital, Prairiewood, NSW. Sv. maša 15.12.2010 pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu, pokopan je na slovenskem delu pokopališča Rookwood. OLGA REHOLC, r. RODLIH R. 25.9.1926 Zagorje ob Savi. U. 8.1.2011 Petersham, NSW. Cerkveni pogrebni obred je opravil avstralski duhovnik 13.1.2011 v Rookwoodu, nato je bila pokojnica upepeljena. LEOPOLD HUMAR R. 18.11.1929 Britof, župnija Marijno Celje nad Kanalom. U. 2.2.2011 Hawkesbury Hospital, Windsor, NSW. Sv. maša 9.2.2011 pri Sv. Rafaelu. Pokopan je na slovenskem delu pokopališča Rookwood. KAREL ZRIM R. 11.1.1934 Matjaševci v Prekmurju, župnija Kuzma. U. 4.3.2011 Fairfield Hospital, NSW. Sv. maša 11.3.2011 pri Sv. Rafaelu, pokopan je na pokopališču v Liverpoolu, NSW. Letnik 46/1, velika noč EMIL ŽELEZNIK R.5.5.1940 Javorje, ŽU Pregarje U. 9.6.2009 Helensburg Nursing Home, Wollongong. Pogrebni obred je vodil župnik iz Dapta, NSW. MARIJA (MARICA) KREBL, rojena PUGELJ R. 2.1.1929 Velilko Brdo, ŽU Jelšane U. 29.9.2007 Kingsway, WA. IVAN SREBRNIČ R. 22.5.1943 Solkan U. med 5. in 8.2.2010 High Gate, WA CAMILLE SFILIGOJ R. 25.4.1939 Bombay, Indija U. 11.8.2009 Lower Chittering, WA JAKOB REJEC R. 15.2.1936 U. 5.12.2010 Canberra, ACT. Pogrebni obred je opravil avstralski duhovnik v kapeli v Norwood Park Crematorium 14.12.2010, nato je bil pokojnik upepeljen. ŠTEFAN SNEIDER R. 29.12.1945 U. 22.2.2011 Canberra, ACT. Sv. maša 28.2.2011 v katedrali sv. Krištofa v Manuki. Pokopan je na pokopališču Woden. SLAVKO ANDREJ (JACK) URŠIČ R. 1928 Mlinsko, Kobarid U. 3.10.2010 Hilltop Gardens, Brisbane, QLD. Pogrebni obred v kapeli pogrebnega zavoda Alex Gow, nato je bil pokojnik upepeljen. FRANC FATUR R. 27.3.1934 Zagorje pri Pivki U. 21.11.2010 Mt. Isa, QLD. Po pogrebnem obredu je bil upepeljen. Pokopan je v domačem kraju v Sloveniji. 17   New English Translation of Roman Missal and Changes to Catholic Holy Mass In 2011, the revised English translation of the Roman Missal will be published. It will replace our Current Mass Books. The Mass remains the same, but some of the prayers we pray and sing will change. The book will be the culmination of many years of work by bishops, translators and liturgists during the period of transitions. The reception of the revised English translation of the RM in 2011 will present both challenges and opportunities for the Catholic Communities. - May this period of transition be an opportunity for us to deepen our understanding of the liturgy and renew our liturgical prayer and pastoral practise. The new English translation of the RM which has been eight years in the making, has been ordered after Pope John Paul II. had approved and proclaimed the third Edition of the RM in 2002, and accepted by Pope Benedict XVI. in April 2010 clearing the way for the Missal to be published before the end of the year and used by the English speaking faithful from early 2011. The next challenge, according to the Holy Father, will be to show priests and people that the changes in the texts of the Catholic Holy Mass are designed to improve the dignity, sacredness and richness of the texts, while following more accurately the official Latin texts of the post Vatican II. New Order of the Mass. “The Papal acceptance of the new English translation of the Roman Missal is very important event in the life of the Church and in the English-speaking world.” (Cardinal dr. George Pell) 18 V letu 2011 je v pripravi nov angleški RIMSKI MISAL - mašna knjiga. Tretjo izdajo RM po II. vatikanskem koncilu je leta 2002 razglasil papež Janez Pavel II. in je že takrat naročil prenovo - revizijo in spremembe angleških prevodov mašnih molitev in liturgičnih besedil. Po skoraj 40 letih bodo mašne molitve in odgovori v angleškem jeziku bolj v skladu z izvirnimi besedili v latinskem izvirniku in s prevodi v drugih živih jezikih. - Nove oblike mašnih molitev in odgovorov začnejo veljati na binkoštno nedeljo, 12.6.2011. V pomoč nam bodo posebne kartice z novimi odgovori in molitvami, ki jih bo izdala liturgična komisija. The new translation in English of the revised RM will be introduced gradually to all Parish communities beginning on Pentecost Sunday, 12th June, 2011. The changes will be introduced slowly with the People’s parts being introduced first between Pentecost Sunday and the First Sunday of Advent, 27th November, 2011. Each Church will be have pew cards with all the changes relevant to the congregation. Some Churches may use data projection. The actual publication date of the Mass Book is not known yet. The Australian Bishops will set a date for the total changeover which will involve all the Prayers that the priests and people pray during the Mass. “As we prepare to receive the new texts we have a tremendous opportunity to renew our faith in the Eucharist and to grow in our appreciation of the Mass as the summit and source of our Christian lives.” (msgr. Peter W. Ingham, Bishop of Wollongong) Rafael, marec 2011  The Changes: Initial Rite: THE GREETINGS: P.: The Lord be with you. (3 options) A: And with your spirit. THE PENITENTIAL RITE KESANJE: I confess to almighty God, and to you, my brothers and sisters, that I have greatly sinned in my thoughts and in my words, in what I have done and in what I have failed to do, through my fault, through my fault, through my most grievous fault; therefore I ask blessed Mary, ever-Virgin, all the Angels and Saints, and You, my brothers and sisters, to pray for me to the Lord our God. or: Priest (P): Have mercy on us, O Lord. Assembly (A): For we have sinned against you. P: Show us, O Lord, your mercy. A: And grant us our salvation. GLORY TO GOD IN THE HIGHEST and on earth peace to people of good will. We praise you, we bless you, we adore you, we glorify you, we give you thanks for your great glory. Lord God, heavenly King, O God, almighty Father. Lord Jesus Christ, Only begotten Son, Lord God, Lamb of Gor, Son of the Father, you take away the sins of the world, have mercy on us; you take away the sins of the world, receive our prayer; you are seated at the right hand of the Father, have mercy on us. For you alone are the Holy One, you alone are the Lord, you alone are the Most High, Jesus Christ, with the Holy Spirit, in the glory of God the Father. Amen. Letnik 46/1, velika noč  CREED (Nicene) - VERA I believe in one God, the Father almighty, maker of heaven and earth, of all thinks visible and invisible. I believe in one Lord Jesus Christ, the Only Begotten Son of God, born of the Father before all ages, God from God, light from light, true God from true God, begotten, not made, consubstantional with the Father; through him all things were made. For us men and for our salvation he came down from heaven, and by the Holy Spirit was incarnate of the Virgin Mary and became man. For our sake he was crucified under Pontius Pilate, he suffered death and was buried, and rose again on the third day in accordance with the Scriptures. He ascended into heaven and is seated at the right hand of the Father. He will come again in glory to judge the living and the dead, and his kingdom will have no end. I believe in the Holy Spirit, the Lord, the giver of live, who proceeds from the Father and from the Son, who with the Father and the Son is adored and glorified, who has spoken through the prophets. I believe in one, holy, catholic and apostolic Church. I confess one baptism for the forgiveness of sins, and I look forward to the resurrection of the dead and the life of the world to come. Amen. AFTER THE OFFERTORY P. Pray, brethren (brothers and sistes), that my sacrifice and yours may be acceptable to God, the almighty Father. A (we stand): May the Lord accept the sacrifice at your hands, for the praise and glory of his name, for our good and the good of all his holy Church. 19  PREFACE DIALOG - HVALOSPEV P.: The Lord be with you. A. And with your spirit. P.: Lift up your hearts. A. We lift them up to the Lord. P. Let us give thanks to the Lord, our God. A.: It is right and just. (Priest says Preface.) HOLY, HOLY, HOLY LORD, GOD OF HOSTS. Heaven and earth are full of your glory. Hosanna in the highest. Blessed is he who comes in the name of the Lord. Hosanna in the highest. MEMORIAL ACCLAMATION VZKLIK PO POVZDIGOVANJU P.: The mystery of faith. A: We proclaim your death, O Lord, and profess your Resurrection until you come again. or: A: When we eat this Bread and drink this Cup, we proclaim your death, O Lord, until you come again. or: A.: Save us, Savior of the world, for by your Cross and Resurrection, you have set us free. SIGN OF PEACE P.: The peace of the Lord be with you always. A. And with your Spirit. “LAMB OF GOD” “JAGNJE BOŽJE” P.: Behold the Lamb of God, behold him who takes away the sins of the world. - Blessed are those called to the supper of the Lamb. A. Lord, I am not worthy that you should enter under my roof, but only say the word and my soul shall be healed. 20  Rafaelova zgodba Tri pomaranče Če bi še enkrat v sebi in drugih obuditi mogel tisto sveto otroško žalost velikega tedna, žalost oči in src ob božjem grobu: “Bog je umrl.” Če bi obuditi mogel sveto otroško usmiljenje, ki se čudi, kako neki more sonce sijati, kadar Bog v grobu spi. Če bi me vsaj otroci obudili iz žalosti, ki je v raglji, iz žalosti, ki je v temno žoltih voščenkah, iz žalosti privezanih zvonov, iz žalosti v pesmih, otroški duši temnih... “Bog je umrl!” Saj sem hotel, kakor lani, imeti žalost in usmiljenje oči in src pred božjim grobom: “Bog je umrl!” Pa so moji dijaki otroci. In sto petinsedemdesetkrat so mi pisali v nalogi: “Pirhi, pomaranče, potica in gnjat.” In eden je pisal “gnad” in ne eden ni pisal, da je Bog umrl in da se čudi, kako more sonce na nebu sijati, ko Bog v grobu spi... “Pirhi, pomaranče, potica in gnjat.” Kako redke so bile nekoč pomaranče! Za cvetno nedeljo smo jih otroci videli, kako so visele na butarah, in jih preštevali, potem si pa redke doma razdelili. Na taki cvetno-nedeljski butari je visela prva, ki sem jo videl; ne le bežno, temveč natančno smo si jih takrat ogledali, katera je debelejša in sočnejša. Prav pred kratkim sem jo spet videl. Otroci so stali v gruči in se hrupno smejali. Pa je nekomu padla pomaranča na tla in se zakotalila med noge. Otroška objestnost je napravila Rafael, marec 2011  iz nje žogo: dva ali trije so zleteli za njo in si jo brcaje podajali, dokler se ni ob zidu razbila in se je iz nje pocedil sok... S trdo besedo sem že hotel mednje, pa mi je zastal korak in molče sem se obrnil k oknu in zamižal. Pa ne radi sonca, temveč zato, da sem za hip pozabil prejšnji prizor, ker se je v duši porajal drugi, lepši... Kmalu po vojski je bilo in prav tako kot sedaj sem med odmorom stal na hodniku in gledal na dvorišče, kjer so se v skupinah igrali otroci. Prav v oglu dvorišča, meni nasproti, so stale tri deklice: ena izmed njih je držala v rokah pomarančo. Bila je prva, ki sem jo po dolgih letih vojske spet videl. Počasi jo je lupila, kot to zna samo otrok, da dal časa uživa pričakovano  veselje in sladkost. Vedel sem, da je pomaranča njena; le njeni starši so ji jo mogli v tistih časih poskrbeti. Ostali dve deklici sta molče strmeli v roke, ki so počasi, previdno lupile sladek sad. Zbal sem se, da bosta onidve le pri gledanju ostali. Pa sem se zmotil! Komaj je bila pomaranča olupljena, jo je srečna lastnica skrbno razdelila v tri dele in jo potem dala vsaki prijateljici najprej nekaj krhljev in končno še sebi. Naslonile so se na zid in se predale osvežujočemu užitku... Bil je le bežen pogled, a me je takrat za mnoga leta osrečil. Otroci še znajo deliti med seboj, nepristransko, vsakemu enak kos... Ivan Pregelj PROGRAM Sv. Rafael - Merrylands Belokranjske pisanice PIRHOVANJE 2011 na velikonočni ponedeljek, 25. aprila 2011, ob 9.30 dopoldne sv. maša v naši cerkvi sv. Rafaela, po sv. maši druženje v dvorani, skupno kosilo in tekmovanje v sekanju pirhov (pripravite kovance za 20 centov - čimveč, tem bolje), srečolov - žrebanje nagrad (splača se potruditi tudi letos) in še kaj Prijave in rezervacije osebno, po telefonu 02 9637-7147 ali po e-mailu: darko@pacific.net.au; valerian@pacific.net.au čimprej, tem bolje, vsaj do 20.4. Hvala za Vaše sodelovanje! Letnik 46/1, velika noč 21   Dobra volja naj velja! MAMICA je naročila Tomažu, naj kupi posebno salamo. Čez nekaj časa pride sama k mesarju in pravi: “Gospod mesar, našega Tomažka sem poslala po salamo, naj jo kupi 350 gramov, pa ste mi je dali premalo. Stehtala sem jo in salame je samo 250 gramov.” “Stehtali ste jo? Ali ste stehtali tudi Tomažka?” KRISTIJAN in PETER sta bila pri teti in stricu na počitnicah. Nekoč ju je teta prosila, naj olupita čebulo za BBQ. Čez nekaj časa ju pride pogledat in zagleda, kako Kristjan pridno lupi čebulo, Peter pa sedi otožen, prekrižanih rok. “Peter, zakaj ne delaš?” “Saj delam, teta. Kristijan lupi čebulo, jaz pa jokam!” V GALERIJI si skupina izletnikov ogleduje likovno razstavo. Slikar je naslikal tudi sliko z nagnjenim stolpom katedrale v Pisi v Italiji. Kar naenkrat izza vogala Francelj začne klicati na pomoč. “Ježešna, kaj se je zgodilo?” vpraša Franceljna vodička, ko ga vidi, da sta ga prijela varnostnika. “Samo sliko sem hotel naravnati, ker je stolp postrani!” UČITELJICA vpraša učenca: “Stanko, povej mi, kateri mesec v letu ima samo 28 dni?” Stanko odgovori: “Vsak mesec, nekateri pa še malo več.” UČENCI so se v župniji pripravljali na birmo in so ponavljali in utrjevali veroučno znanje. Pa se je zgodilo, da en veroučenec pri spraševanju ni vedel, kdaj je Jezus umrl. Župnik je bil seveda ves iz sebe in pove to njegovim staršem, ko so imeli sestanek. “Poslušajte, birma bo kmalu tukaj, pa mi vaš Janez ne zna povedati, kdaj je Jezus umrl! Po tolikih letih verouka bi to moral vedeti!” Oče veroučenca pa mu pravi: “Oprostite, gospod župnik, pri nas ne gremo kaj dosti v cerkev, na televiziji pa tudi nisem zasledil. Nisem vedel, da je bil Jezus kaj bolan!” V ŽUPNIJO je prišel novi kaplan. Župnik mu razkaže cerkev in prostore, ga uvede v delo na novi župniji. Za kosilo je kuharica skuhala češpljeve cmoke (knedelne). Ko so jedli, sta v skledi ostala še dva cmoka, večji in manjši, in kaplan vzame večjega. Župnik mu pravi: “Veš, lepo bi bilo, da bi ti vzel manjšega, ko si že bil prvi.” “Katerega bi pa vi vzeli?”ga vpraša kaplan. Župnik odgovori: “Manjšega.” Kaplan mu pravi: “Saj ga imate tukaj!” PRED VEČ kot 120 leti je na Dunaju mlad fant sedel na ulici in prosil vbogajme. Mimo pride bogata, postavna mlada dama in ga začne zmerjati: “Da te ni sram! Takle mlad fant, pa prosjačiš! Zakaj ne greš delat?” “Oprostite, milostljiva gospa, saj bi delal, če bi imel delo, toda jaz imam delo samo pozimi. Sneg kidam!” 22 Rafael, marec 2011   REVIJE, KI JIH TOPLO PRIPOROČAMO ZA BRANJE SLOVENSKA DIPLOMATSKA PREDSTAVNIŠTVA MISLI, izhajajo že 60. leto. List je ogledalo slovenskega življa v Avstraliji. Celoletna naročnina je $ 40. Naslov: MISLI, P.O. Box 197, Kew VIC. 3101;  (03) 9853 7787; e-mail: misli@bigpond.com , http://glasslovenije.com.au DRUŽINA, ki je na razpo- lago v cerkveni veži prihaja po letalski pošti. Cena izvoda je $ 4. Naslov: »Družina«, Krekov trg 1, p.p.95, 1001 Ljubljana, Slovenia;  0011 386 1 360 2830; http://www.druzina.si BRAT FRANČIŠEK, je glasilo Frančiškovega svetnega reda v Sloveniji (FSR). Revija izhaja šestkrat letno. Letna naročnina je $25. Naslov: Prešernov trg 4, 1000 Ljubljana,  0011 386 1 242 9300, faximile 0011 386 1 2429 313 VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE V CANBERRI: Odpravnik poslov: dr. Zvone Žigon, (02)6290 0000, faximile (02)6290 0619. Poštne pošiljke: Embassy of Republic of Slovenia, P.O. Box 284, Civic Sq. Canberra ACT 2608. http://canberra.embassy.si GENERALNI KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE: Častni generalni konzul g. Alfred Brežnik, P.O. Box 188, Coogee NSW 2034, (02)9517 1591, faximile (02)9519 8889 Pomoč bolnikom in umirajočim SPREMEMBA NASLOVA Če se preselite na drugi naslov, Vas prosimo, da nam takoj sporočite vaš novi naslov. Prav tako sporočite spremembo telefonske številke, e-maila idr. VELIKONOČNO VOŠČILO VELIKA NOČ 2011 “To je noč, v kateri se zemlja druži z nebesi in človek z Bogom.” (iz velikonočne hvalnice) Vstali Kristus naj nas v tej milostni noči razsvetli in ogreje, da bomo voljno hodili za njim in nosili bremena drug drugega (prim. Gal 6,2). Vesela Aleluja! p. Darko, p. Valerijan, g. Edi in slovenski rojaki Letnik 46/1, velika noč 23   Doprinos avstralskih Slovencev za samostojno Slovenijo Letos junija bomo Slovenci, doma v rodni domovini Sloveniji, kakor tudi tisti, ki smo razkropljeni po širnem svetu, proslavljali enega najpomembnejših dogodkov v zgodovini našega naroda – 20 let od razglasitve samostojne slovenske države, Republike Slovenije, 25. junija 1991. Za nas avstralske Slovence je to še posebej pomembna obletnica. Zakaj ravno za nas, se bo kdo vprašal? Po vsej verjetnosti mnogi ne vedo, oz. jih bo presenetilo tole: Avstralski Slovenci smo bili prva slovenska skupnost v svetu, kjer se je ustanovilo Društvo za podporo demokracije v Sloveniji, in to 10. decembra 1989 v Merrylandsu – Sydneyu. Gospod Erik Modic, takratni tajnik dr. Jožeta Pučnika, predsednika DEMOS-a, nam je v svojem pismu, naslovljenem ‘Pozdravljena Avstralija’, med drugim napisal naslednje: ”Ko sem bil 10. decembra 1989 v Sydney-Merrylandsu priča ustanovitve društva za podporo takratne demokratične opozicije Slovenije, nisem mogel verjeti in upati, da boste tudi vi odločilno prispevali k zmagi demokracije na Slovenskem. Bil sem presenečen, ko sem februarja 1990 izvedel, da ste se tudi v Viktoriji organizirali. Po aprilskih volitvah v Sloveniji se je tudi namen vašega povezovanja spremenil – odslej ste postali Avstralsko-slovenska konferenca, ki naj bi povezovala vse avstralske Slovence, ne glede na njihovo politično ali drugo usmeritev – med sabo, kakor tudi z matično državo Slovenijo. Mislim, da ste ogromno dosegli in k temu vam iz vsega srca čestitam.” Slovenski narodni sveti (SNS) avstralskih zveznih držav, povezani v Avstralsko slovensko konferenco (ASK), so že od vsega začetka intenzivno pomagali, tudi finančno, rodni domovini v času te njene velike preizkušnje. V Avstraliji pa so lobirali pri oblasteh za priznanje Slovenije in informirali, da bi bila novo nastajajoča slovenska država vsesplošno prepoznavna. Letos junija bo naša rodna domovina – Republika Slovenija dočakala 20 let obstoja. V tem času je veliko dosegla in postala ugledna članica svetovne družine držav. Nedavna svetovna gospodarska kriza jo je prav tako močno prizadela … Tudi to bo znala in uspela prebroditi. Nas pa to ne sme odvrniti, da ne bi proslavili te pomembne obletnice tudi mi v Avstraliji. V Sydneyu in Melbournu priprave že tečejo, upamo, da tudi drugod, kjer živite slovenski rojaki: v Adelaidi, Brisbanu, Canberri, Hobartu, Perthu, Cairnsu idr. Alfred Brežnik, častni generalni konzul RS V Sydneyu smo ustanovili iniciativni odbor, ki je sprejel naslednji okvirni program: Nedelja, 19. junija 2011: proslava na Klubu Triglav-Panthers: kosilo ob 12. uri in proslava ob 12.30; sledi zabava. Četrtek, 23. junija 2011: sprejem, ki ga prireja Generalni konzulat RS v Sydneyu, v parlamentu NSW - za člane konzularnega zbora. Sobota, 25. junija 2011: sprejem in proslava v dvorani verskega in kulturnega središča sv. Rafaela v Merrylandsu ob 6. uri zvečer: sprejem, ogled razstave, kratek kulturni program, predstavitev knjige/kronike: Od sanj do resničnosti; ogled novega filma o doprinosu avstralskih Slovencev za samostojno Slovenijo. Nedelja, 26. junija 2011: ob 9.30 dopoldne bo pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu sv. maša za domovino in telovska procesija. Popoldne bo proslava državnega praznika na Slovenskem društvu Sydney: kosilo od 12. ure naprej; začetek programa ob 1. uri popoldne; sledil bo ples. (PODROBNOSTI SLEDIJO). 24 Rafael, marec 2011