Izvensolsko delovanje učiteljstva. Poročal na zborovanju učiteljskega društva za sežanski okraj Al. Hrei 5ak. (Koneo.) Naredel sem do aedaj le nekaj točk našega kulternega delovanja; našteval pa bi lahko še dalje in dalje, a to bi pomenjalo le zlorabljati vašo potrpežljivost. Začetek delovanja nam ^bo že pokazal obširno cesto pred nami in čim dalje bomo prispeli na tej trnjevi poti, tem mogočnejša strmina se bo dvigala pred našimi očmi. Podobni smo kalikortoliko Hanibalu, ki je šele po nadčloveškem trudu premagal težavno pot v Alpah, boreč se na življeuje in smrt z majestetičnimi elementi, da si je priboril prosto pot v krasno severoitalskoravnino, ki pa ni bila že zadnji smoter njegove poti. Tudi mi si hočemo priboriti na Bvojem potovanju udobnejšo cesto. Priborili si je bomo s požrtvovalnim delom. Eot prva skorajšnja potreba se bo pokazalo našemu odseku sestavljanje statistike o vseii pevakih vajah v našern okraju, o vaeh predavanjih, roditeljskih sestankih, novoustanovljenih zavodov, o naročnikih naših učiteljskih listov itd. Tov. Peaek navaja v svoji brošuri BNa delo med ljudstvo!" tehtne razloge za skupno naročevanje listov potom odseka. Eer smatram te razloge kot znane, nočem izgubljati časa z daljšim razmotrivanjem. Za današnje svoje poročilo sem si preskrbel tudi izkaz naročniko? (učiteljev) na učiteljske liste tu na našem Erasu. lzkaz kaže dovolj žalostno sliko: vseh naročnikov na nUčit. Tovariša" 31, „ nPopotnika" 21, „ BDotn. ognjišče" 15, , ,,Zvonček" 3, in to od 68 učnih oseb v okraju. Med takimi, ki niso naročeni na noben list berern imena, da bi se kar za glavo prijel. Ta izkaz bom izročil aoc. odseku, da bo po teh faktih uravnal svoje delovanje. če bomo tako temeljito podpirali sami sebe, smemo pač upati na izboljšanje svojega položaja v najkrajšem času. Po vsem tem, kar amo slišali, mislim, da naj bi si odborniki soc. odseka sestavljali v vsaki vasi sledeče beležke: a) ali je v vasi pevsko in bralno društvo, posojiloica, zavarovalnica za govejo živino, kmetijska podružnica, morebiti kake druge naprave ali kaka druga društva; b) koliko udov štejejo posamezna društva; c) kdo so v odboru; 6) županstvo in atarešinstvo; d) seznara o vaških inteligentnejših in šoli naklonjenih osebah; e) podatki o ljudakem stanju; premoženjske nravstvene in slične razmere: f) ali je teren v vasi pripraven za ustanovitev kakega novega zavoda; g) je li potreba predavanj, roditeljskib. sestankov (to je tako povsod potrebno) in politiških shodov; h) ker smo ravnokar ustanovili učiteljaki orkester in nam bo omogočeno zaradi- tega prirejanje koncertov in veselic, zato bo treba tudi vediti, kje bi se taka pri- reditev izplačala. Vse take podatke bo treba pošiljati tajniku ali pa predaedniku odseka, da jih zapiše v informacijsko knjigo. Tu morajo biti po abecednem redu označene vae kraške vasi iu informacije o njih. Ta knjiga nam bo služila kot najizvrstnejša informacijska pisarnica za vse mogoče zadeve. Eer bo pa korespondenca mnogo stala, se bo ozreti treba za dohodki, ki bodo omogočili odseku njegovo delovanje. Za prvi čas bo moralo prispevati naše društvo, pozneje pa se bodo že organizirali lastni dobodki; tako n. pr. prostovoljni doneski raznih zavodo? (največ posojilnic), dohodki naših prireditev, občinske podpore itd. Tako bi začeli torej nekako noro življenje v naših društvih. Prvi načrt je napravljen, treba ga je le uresničiti. Naslednje načrte nam bo razvijal naš odsek, ki nam bo redno podajal nekak letni proračun vsega dela, ki se ima izvršiti v prihodnjem letu. Ne smemo pa misliti, da lahko prepuatimo delavnemu odaeku vse delo, naj ga on opravlja, kakor ve in zna. To bi ne bilo značajno, še manj pa kolegialno, kar je pa najbolj žalostno, je dejstvo, da bi bilo odsekovo delo brezuspešno, če nima na atrani vseh učiteljev Vsi bodimo pripravljeni delovati na vse kriplje za narodno blaginjo. Ideja, da moramo pomagti Ijudstvu, če hočemo sebi pomagati, nam bodi vedno pred očmi. Ne zatisnirao zvečer prej oči, dokler si niamo zagotovili trdne volje za delo in nikdar ne pozdravljajmo jutraiijih solnčnih žarkov brez želje v srcu, da bi nas spremljali tekom dueva po poti za delom za ljudstvo. Ljudska blaginja nam bodi makaima, ker to je predpogoj naši blaginji. Nihče nam ne more očitati zaraditega egoizma. Ce si sploh priborimo boljšo bodočnost, si jo bomo zaalužili s poštenim delom. Vsak delavec je vreden svojega plačila. če vlečejo drugi ataoovi ob maDJšem delu mastne plače, imamo tudi mi, ki se trudimo za moralno in materialno rešitev ljudstva pravico, da zahtevamo avojemu delu primernpga (in ne mastnega,) plačila. Nekaj pa impjmo vedno pred očmi, ko se obračamo med ljudstvom ! Ponudimo in obračajmo svoje moči ljudstvu v koriat, uaše delovanje naj ga spremlja vsepovsod, pred očmi naj mu bo o vsaki priliki!