UčitelfsKi tovariš Stanovsko politiško glasilo J. V. V. — sekcije xa dravsko banovino v Ljubljani _______■ M 1— H n .MXM . f jnli/^no 1. —__I__Xlf DoIroniMi« n« »i wnrr, mn A/a/r/rnilpiv/iniJi n v n« c nrpiVm/imn IvYmin riKnLr ñftrffL- V/ipnónin/a Mesečna priloga »Prosveta« = = UredniStvo in uprava s Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112 V pozdrav ! Ob desetletnici se zbirajo narodni učitelji in prosvetitelji naroda iz vseh ba* novin naše prostrane države drugič v beli Ljubljani na 13. skupščini »Jugoslovenske* ga učiteljskega udruženja«. Trinajstič prihajajo jugoslovenski učitelji skupaj, da premotre in pretehtajo delo in uspehe skupne stanovske organizacije, da v brat* ski slogi in tovariški vzajemnosti, prožeti najlepših idealov, začrtajo nova pota, po* trebna za dosego nadaljnjih 'smotrov. Ob slovesni priliki, ko se zbirajo ju* goslovenski učitelji iz vseh predelov naše ujedinjene države, kot složni in ljubeči člani ene družine, prožeti iskrene po* žrtvovalnosti, utrjeni v delu za prospeh šole in prosveto naroda, se z vso vdanostjo klanjajo svojemu najvišjemu gospodarju, vrhovnemu zaščitniku in poborniku na* rodne šole in prosvete N j. V elič an* stvu kralju Aleksandru I. Kakor so korakale junaške čete naše slavne in nepremagljive vojske pod Nje* govim junaškim vodstvom od zmage do zmage do končne osvoboditve naše zemlje in ujedinjenja naše Jugoslavije, tako hoče armada jugoslovenskih narodnih učiteljev složno, prožeta prave in globoke nacio* nalne zavesti in požrtvovalnosti, za svojim najvišjim pokroviteljem in zaščitnikom prosvete. Slediti hoče verno njegovim željam, izraženim v pismu, naslovljenem na »Jugoslovensko učiteljsko udruženje« in tako postati žarišče prosvete, steber jugoslovanskega nacionalizma in spodbu* da za vse lepo stremljenje za bodočnost Jugoslavije. Da pa bo doseglo jugoslovensko uči* teljstvo te visoke cilje in naloge, ki jih stavi nanj naš kralj, je potrebno, da pre* veva nas vse bratska ljubezen, globoka stanovska z ave s t in pra* vo edinstvo ter trdna in neomajna volja do dela. Ko smo se pred trinajstimi leti prvič zbrali v naši prestolici v Beogradu, smo si kot bratje in sestre, otroci ene matere, kot sinovi in hčere enega naroda in iste grude podali roke v znak večnega brat* stva. Naša srca so bila tedaj radostna in prežeta ponosa ob misli in zavesti, da smo po dolgih letih robstva s krvjo in ne* izmernimi napori lastnih bratov osvobo* jeni in ujedinjeni. Iz „Sokolskega Glasnika1* 8 f/ajJr/1kM^O- /(/¿W. [fu. batán*- ¿¿¿¿c, 7/îjï-, Ju^/irj/*- Razigranost in vzhičenost onih dni je minila. Pred nami je resna življenjska re* alnost, veliko in odgovorno delo, da s krvjo osvobojeno in po trpljenju ujedi* njeno Jugoslavijo obogatimo z vsem lepim in dobrim, da se bo ponosna predstavila vsemu svetu. To veliko nalogo bomo do* vršili z ljubeznijo do naše skupne države, ki naj nas čim jačje veže, čim prisrčnejše združuje. Sinovi in hčere enega naroda in ene države smo, in obema služimo z vso lju* beznijo v srcu. Pri težkem in odgovornem delu išči* mo moči in krepčila v bratskem edinstvu, pravi stanovski zavesti in skupnosti, v iskrenem tovarištvu, ki nam bo vselej raz* vedrilo, uteha in krepčilo. Oprti drug ob drugega v resničnem tovarištvu, ki izklju* čuje vsako neiskrenost, bomo lahko in uspešno vršili svoje vzvišene naloge. Z vestnim izvrševanjem naloženih dolžno* sti se bo dvignil naš ugled in spoštovanje v narodu. Zavedajmo se važnosti svojega sta* nu, čuvajmo vsepovsod svoj ugled in ve* Ijavo. Naša moč je v nas samih in v za* upanju v narod, kateremu služimo in za katerega delamo. Izšli smo iz naroda, on je naš, mi smo njegovi, zato je naša sveta dolžnost, da se mu posvečamo vselej in povsod nesebično predano z vso požrtvo* valnostjo. Od našega dela je v veliki meri od* visna, srečna in blagoslovljena bodočnost Jugoslavije. Naše delo zanjo naj bo zato vztrajno in predano. Za tako delo smemo pričakovati spoštovanje, ljubezen in hva* ležnost naroda, kar nam bo v največje priznanje in trajno plačilo. Njegovo bla* gostanje in sreča bo naše največje zado* voljstvo. Naš človek ni bil nikoli nezvest in nehvaležen do svojih dobrotnikov in se je še vselej bogato oddolžil onim, ki z njim čutijo in zanj delajo. S temi željami in s to vero v srcih pozdravljamo v svoji sredi vse jugoslo* vensko učiteljstvo, združeno v stanovski slogi in prožeto ideje narodnega in držav* nega edinstva, iskrene ljubezni in globo* ke vdanosti1 do svojega modrega kralja, trdno odločeni delati in žrtvovati vse svoje moči in zmožnosti prosveti in bla* ginji naroda, veličini in moči kraljevine Jugoslavije. Vzgoja mladine k jadranski zavesti Tretja glavna skupščina Jadranske straže ... sklene, da posveti posebno skrb organizaciji podmladka v ljubezni do morja in pomorstva, imajoč vedno pred očmi veličino, moč in blagostan je domovine, ki sta jo priroda in zgodovina tesno zvezali z Jadranom. Iz resolucije lanske glavne skupščine JS v Skoplju. Nj. Vis. prestolonaslednik Peter, bodoči krmar Velike Jugoslavije. Za njim predsednik glavne uprave Jadranske straže g. dr. Ivo Tartaglia (Split). V narodno obrambnem delu nam mora sovražnik vedno nuditi najdragocenejši pouk. Kakor borci na fronti moramo najpozorneje motriti kretanje nasprotnika, da bomo mogli parirati vsak napad, vrniti vsak udarec... V blazni revizionistični pohlepnosti sega tujčeva roka po naši zemlji, po našem morju, po našem Jadranu. V dobri zavesti, da je mladina nosilka bodočnosti, se je italijanska jadranska propaganda vrgla z vso silo na vzgojo podmladka, na novi rod. V to svrho na vse mogoče načine izkorišča osnovne in srednje šole. Za mladino se vršijo posebna jadranska predavanja. Mladina mora pisati jadranske naloge. Ob jadranskih dnevih se delijo jadranske nagrade. V cvetoči pomladi izleta-vajo šole iz notranjosti polotoka na jadransko obalo. Čim pa nastopijo počitnice, hiti kolonija za kolonijo letovat k Jadranu... — Lahko si mislite, kakšne uspehe ima ta sistematična vzgoja in kakšno bo bodoče pokole-nje. Fašistovska mladinska organizacija Ba-lilla je bila osnovana 1926. in nosi ime po negodnem 12 letnem mladiču, ki je pred dobrimi 10 leti ob demonstraciji v Genovi pogumno metal kamne na Francoze. Ta organizacija združuje blizu tri milijone podmladkar-jev v starosti od 6 do 17 let. Elita te mladine pa so mornarčki, »marinaretti«, katerim je posvečena še posebna vzgoia in ki se že v nežni mladosti vežbajo za najbolj fanatične agente fašistovske jadranske propagande. Jasno, naš odgovor mora biti edino ta, da sami posvetimo največjo, najljubeznivej-šo, najsmotrenejšo skrb nacionalni jadranski vzgoji naše mladine. Letos, ko Oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani praznuje desetletnico vztrajnega dela, moramo s posebnim poudarkom ugotoviti, da je v njegovi bilanci postavka o napredku organizacije podmladka Jadranske straže najvidnejša, naj-zadovolj ivejša. Predlanskim je Oblastni odbor JS razposlal šolskim vodstvom prošnje za organiziranje podmladka. Najprej so bili ti pozivi odposlani srednjim in meščanskim, šele nato večjim narodnim šolam, skupno 210. Kasneje so poziv prejele še vse osnovne šole, od tri-razrednic navzgor, skupno 78. Učiteljstvo se je vneto lotilo dela in na letošnji glavni skupščini oblastnega odbora JS v Novem mestu je tajnik dr. Željko Jeglič iahko z vidnim zadovoljstvom poročal, da so se v najkrajšem času prijavili številni podmladki, kakor da so že komaj pričakovali poziva Jadranske straže. Do letošnje skupščine (2. aprila) je bilo v območju ljubljanskega Oblastnega odbora JS osnovanih 45 sekcij podmladka z nad 5030 člani. Ta napredek se je nasproti onemu v prejšnjem letu, ko je biio na vsem območju ljubljanskega Oblastnega odbora komaj 295 mladih stražarjev, videl presenetljivo krepak. A vendar je tudi to šele bil pričetek tistega razmaha, ki ga moremo danes — jedva pol leta po glavni skupščini JS — beležiti v najpopolnejše zadoščenje vseh pravih nacionalistov in v največje priznanje organizatorskemu delu našega učiteljstva: Zdaj so organizirane domala vse šole v dravski banovini in pod okriljem Jadranske straže je zbrana mogočna armada mladih stražarjev, katerih število presega 35.000 in se bliža štiridesetemu tisoču. Tako je slednjič pri nas ustvarjeno poroštvo, da bo slovenski rod v bližnji bodočnosti ves prežet z jadransko idejo in složno in krepko na braniku za naše svete pravice, za naš Jadran, s katerim je krvavo zvezana tudi usoda naše slovenske zemlje in našega obstanka. Zdaj je treba zavihati rokave, potrebno je sistematično delo. Vodstvo Jadranske straže se predobro zaveda, da mora mladini poleg ideje nuditi tudi druga sredstva, da bo njeno prepričanje čim trdnejše zasidrano. Ob vzajemnem trudu in požrtvovalnosti bomo z lahkoto ustvarili socialni program, ki bo našo mladino krepil in jo dvigal }c svetlim idealom. Navdušena za sinje morje bo morala naša šolska mladina dobiti prilike, da se ji bo vsako leto nudil vsaj kratek oddih na morju, da si okrepi zdravje, da spozna lepote in zanimivosti obmorskega življenja. Oblastni odbor Jadranske straže neprestano pretresa vprašanje lastnega Dečjega doma na Jadranu, v katerem bo našla zatočišče mladina iz vse dravske banovine. Razen tega bo treba organizirati še druge kolonije, da bo naša mladina vsake počitnice deležna blago-aati morja v čim večjem številu. Poslej bodo posamezne šole ob čim večjih ugodnostih lahko organizirale vsaj kratke izlete na Jadran. Kolikor čujemo, bo tajništvo JS v Ljubljani že jeseni razposlalo šolam prospekte, kako se bodo prihodnje leto lahko organizirali ti šolarski izleti na naš severni Jadran. Tako bo mladina že z začetkom šolskega leta pričela zbirati skromne prihranke. Ogret za pomorstvo mora naš mladi rod v bodočnosti v še večjem številu, kakor doslej, iskati poklica v mornarstvu. bodi že v vojnem ali trgovskem. Saj je znano, da v Dalmaciji že zdaj imenujejo našo mornarico »kr. slovensko vojno mornarico«, kar nam more biti le v ponos. Z zadovoljstvom in zadoščenjem lahko opazuje slovenska zavedna javnost rast podmladka Jadranske straže, katerega vzgoja v jadranski zavesti je bistven del splošne nacionalne vzgoje naše mladine. Da bo mlada garda tudi vidna, je v teku akcija, da dobi 10.000 naših podmladkarjev lično mornarsko uniformo. Navdušena mladina vzbuja navdušenje in požrtvovalnost tudi pri odraslih, kar se je najočitneje pokazalo v letošnjem letu, ko so se vrste Jadranske straže na mah pomnožile in okrepile. Za vse to pa velja zahvala našemu učiteljstvu, kakor jo je že na letošnji glavni skupščini oblastnega odbora JS izrekel predsednik g. pomočnik bana dr. Otmar Pirk-majer: Naše vrlo učiteljstvo, ki stoji vedno v prvih vrstah, kadar gre za domoljubne in narodne pokrete, nas je trajno zadolžilo in nikdar mu ne bomo smeli pozabiti, da seje v srca naše mladine semena, iz katerih bo vzklila in dozorela jadranska ideja kot obča narodna ideja, ki ji bo pripadal ves narod. Takemu učiteljstvu bomo ostali vedno hvaležni, plačila pa mu ne moremo dati lepšega, kakor je naša zavest, da je storjeno veliko nacionalno delo. Jadranska straža tudi v bodoče računa, da ji ostane učiteljstvo zlasti pri vzgoji podmladka zvest pobornik in da bo pomagalo oživotvoriti ideal, da bo vsa mladina zbrana v taboru Jadranske straže. -dr.- Damnjan Rašič, pretsednik J. u. u.: Dve ideologije Koliko mnogo zadovoljstva osečamo, kad slušamo pohvale o radu koga našeg druga ili drugarice — pohvale od meštana gde oni slu-že — jer znamo da nije lako steči priznanje! Puno lepih osobina treba da ima narodni učitelj, pa da bude zapažen i cenjen njegov rad. Sem dobrih intelektualnih osobina, njega treba da krase i sve vrline čoveka i vaspitača. Voljen od svojih daka, cenjen od dačkih roditelja i ostalih stanovnika, učitelj dobija potsticaj za nova pregnuča i za istrajnost u svom mučnom ali uzvišenom poslu. Samo ra-dom u školi i van nje učitelj se polako ali sigurno ističe i postaje voda svih kulturnih poduhvata. Kad takav učitelj hoče da prome-ni mesto službovanja zbog školovanja svoje dece, onda su meštani zabrinuti i žao im je što ih ostavlja prosvetni radnik koga po-znaju i sa kojim su se nekako srodili radeči zajedno, pod njegovim vodstvom, na opštim poslovima. Učitelj je u našem narodu ličnost koja je po svome poslu, jer radi na obrazovanju i vaspitanju dece, odredena da vodi. I zbog toga je sasvim razumljivo, što je narod rado-stan kad ima dobrog učitelja, jer to znači da pacije isključuju uverenja druge grupacije; naime, ideologija nacionalističke grupe u pot-punoj je suprotnosti sa ideologijom nenacio-nalističke grupe. Ideologije koje se isključuju dovode do sudara i te sudare prate sve one pojave koje se zbivaju na učiteljskim skupšti-nama i koje im daju ružan izgled. Svojom agresivnošču grupa nenacionalista nametnula se bila da ideološki vodi jugoslo-venske učitelje. Ova je grupa dovodila do nereda i nerada na našim glavnim skupšti-nama: u Skoplju, u Subotiči, i na posletku u Beogradu, prošle godine. Ona sada nije sama. U sprezi sa njom su i neke druge grupe nacionalno orijentisane, koje su u prošlo-sti, u Udruženju, imale vodstvo — ali ne idejno nego formalno. Da je od stvaranja Udruženja jugoslo-venskog učiteljstva 1920 godine do 1931 g., do dolaska današnje uprave, internacionali-stička grupa gospodarila svojom ideologijom u našem Udruženju — dokaz je knjiga »Osnovi za reorganizaciju Udruženja jugosloven-skog učiteljstva« i tu je izdalo bivše Povere-ništvo — Beograd. Damnjan Rašič, pretsednik Jugoslov. učiteljskog udruženja. U toj se knjiži kaže: »Stvarati kult nacionalizma znači u pogledu evolucije i pro-gresa čist minus«. — Suprotno ovom pogre-šnom tvrdenju, učitelji nacionalisti su ube-denja da je stvaranje kulta nacionalizma temelj celokupnog rada jugoslovenskih učitelja. Ideolozi opozicije u toj knjiži zahtevaju: »...Da se stvara učitelj novog mentaliteta, koji se neče više saplitati o nacionalne dogme. niti če državi pridavati moralne i pravne atribute, koje ona nema, nego če se upravljati prema svojim pogledima«. — Ovako učenje učitelji nacionalisti potpuno odbacuju i zbog toga izmedu današnje uprave Udruženja i opozicije koja do danas nije napustila ideologiju iznetu u knjiži »Osnovi...« — na toj osnovi ne može biti sporazuma. Ove ideologije se isključuju i zbog toga na toj osnovi ne može biti sporazum izmedu grupa koje je ispovedaju. Može biti samo jedno: ili u Udruženju da vlada nacionalistička ideologija ili ideologija nenacionalista. Kada se zna da je Povereništvo — Beograd, koje je tada imalo više od polovine učlanjenih učitelja, primilo na svojoj skup-štini ideologiju iznetu u ovoj knjiži, to je značilo: kad je večina učlanjenih učitelja pri-mila ovu tudinsku nenacionalnu ideologiju — onda je ta nenacionalna ideologija zagospo-darila i celim Udruženjem, shvačenim u celini. Ova ideološka borba prožimače i ceo rad XIII glavne učiteljske skupštine u Ljubljani. S jedne strane jugoslovenski učitelji nacionalisti, kojima je nacionalizam i sve ono što je naše nacionalno SVETINJA, na čelu sa da-našnjom Upravom Jugoslovenskog učiteljskog udruženja, vodiče borbu sa drugom gru-pacijom, današnjom opozicijom koja je pri-mila za svoju ideologiju koja je izneta u na-pred pomenutoj knjiži »Osnovi za reorganizaciju Udruženja...« Prema ovome, jugoslovenski učitelji nacionalisti odbacuju proporcionalni izborni sistem, koji omogučava kompromise. Oni za-stupaju izborni sistem večine, se. Oni zastupaju izborni sistem večine. Zatim, jugoslovenski učitelji nacionalisti odbacuju tajno glasanje, jer delegati ne gla-saju u ime svoje, več u ime sreskih društava, — i zbog toga je pošteno da glasaju javno, da bi njihova sreska društva znala kako su glasali. Današnja ideološki šarena opoziciona grupacija u kojoj idejno gospodari grupa nenacionalista beži sa ovog terena ideološke borbe i istura napred lična pitanja, služeči se nedokumentovanim tvrdenjima i trikovima, da bi zavela nedovoljno upučene učitelje u suštinu stvari. Onako isto kao što je grupa nenacionalista doživela triumf — kada joj je skupština Povereništva — Beograd primila i oštampala njihova ideološka izlaganja, kojima se negira sve što čini atribute nacionalnosti i nacionalne države, tako i mi jugoslovenski učitelji nacionalisti očekujemo da naša nacionalna ideologija doživi ponovo triumf na XIII glavnoj uči-teljskoj skupštini u Ljubljani. Od pre dve godine postavljene su pravilno stvari u našem Udruženju. Ovako kako danas stoje one treba još jedanput da dobiju sjajnu sankciju jugoslovenskih učitelja. Mi ne sumnjamo da če jugoslovenski nacionalni učitelji javnim glasanjem suzbiti za uvek sve one koji ne ispovedaju nacionalističku ideologiju, kao i sve njihove saveznike, koji su radi svojih položaja u Udruženju pristali da ideologija u knjiži »Osnovi...« bude proglašena kao zvanična ideologija Učiteljskog udruženja, čime su učinili težak greh, prema svome Udruženju i svome redu, kao i prema svima učiteljima nacionalne ideologije koje su tada pretstavljali. Jugoslovenski nacionalni učitelji moraju biti svesni, da se radi o najkrupnijem pitanju u životu naše organizacije i našeg reda. Iz obzira drugarske tolerancije, jugoslovenski nacionalni učitelji strpljivo če saslušati sve ne-osnovane napade današnje opozicije i uporno braniti svoja uverenja. Jedna ili druga ideologija odneče pobedu, a u verf sa tim doči če: procvat ili nazadak naše organizacije. Ivan Dimnik, predsednik sekcije JUU — Ljubljana: Stiki JUU z inozemskim utiteljstvom Učiteljska mednarodna akcija mu je obezbeden, bar u izvesnoj meri, sve-strani kulturni napredak. O procentu učitelja i učiteljica koji su osvojili ljubav naroda svojim svestranim ra-dom — najbolje bi bilo kad se ne bi moglo govoriti, a mi se nadamo da to vreme nije daleko. Naš narod voli da se o njegovom učitelju lepo govori, kao i o svakom njegovom poslu, pa mu je nerazumljivo kad sluša da su učiteljske skupštine mesta gde se učitelji skupljaju u velikom broju, ali da na njima vladaju nered i svadS. Čudnovato im je to, da pametni ljudi ne znaju za meru i red. Pa ne samo da je to čudnovato svima izvan našega reda. nego je to zagonetno i za veliki broj učitelja i učiteljica, skromnih školskih radnika, koji po svojoj individualnosti ne vole žučne diskusije, dugačke govore bez sadr-žine, bučne ispade i prepade, zajedanje i ru-ženje svojih drugova. Medutim, stvari drukčije izgledaju za sve koji dobro poznaju unutrašnja ideološka raz-mimoilaženja u učiteljskom redu. Te razlike u pogledima na osnovna nacionalna i socialna pitanja jesu takve, da uverenja jedne gru- Ivan Dimnik, predsednik sekcije JUU za dravsko banovino. Med bolj pereča vprašanja, ki jih bo nujno rešiti in glede katerih bo treba izvesti organizačne priprave, je vprašanje stika Jugo-slovenskega učitelj, udruženja z učiteljstvom inozemskih držav. Organizacija dela in stremljenj stanovske organizacije v tem pravcu ni nova. Že pred uedinjenjem jugoslovenskega učiteljstva v lastni državi so vsi deli tega učiteljstva stremeli za medsebojnim zbližanjem in so iskali stikov. Posebno jako je bilo stremljenje stikov učiteljstva slovanskih narodov. Tako je bil n. pr. že leta 1902. v Trstu in ponovno leta 1906. v Šoštanju pod bivšo »Zavezo« — predhodnico sedanje sekcije JUU za dravsko banovino — sprejet predlog, da se osnuje pri »Zavezi« poseben odsek, ki je imel izvesti vse priprave za ustanovitev »Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji«. Odsek se je obrnil na slovanske učiteljske or-ganizayije v državi, ki so vse pristale na izvedbo zamisli. 20. avgusta 1907 je bila seja osnovalnega odbora na Dunaju, ki je izdelal pravila, katera je odobrilo ministrstvo 15. maja 1908 pod št. 15.342. Ustanovni občni zbor se je vršil ob času kongresa vseslovanskega učiteljstva v Pragi dne 12. avgusta 1908. Kongresu je prisostvovalo 325 jugoslovenskih učiteljev, med njimi 72 slovenskih učiteljev in učiteljic. Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji, ki je bila osnovana ob tej priliki, je štela 20.000 slovanskih učiteljev in učiteljic. Po prevratu, v Jugoslaviji, so se gojili sicer tudi stiki z učiteljstvom inozemskih držav, vendar so bili ti stiki usmerjeni na žalost v večji meri na učiteljske internacionale nego na tesnejšo vez z učiteljskimi organizacijami slovanskih držav. Ti stiki niso dobili večjega obsega, da bi zajeli širši krog učiteljstva k sodelovanju in ga zainteresirali za zveze s slovanskim učiteljstvom inozemstva. Danes je drug položaj v državi in tudi v pogledu mednarodne situacije in je naravnost nujna potreba, da izstopi tudi Jugoslovensko učiteljsko udruženje v tem pogledu s svojo lastno krepkejšo akcijo, ki bo podprla medsebojno pedagoško in strokovno zbližanje učiteljstva slovanskih držav ter s tem podkrepila tudi nacionalne in državne interese Jugoslavije v inozemstvu. V tem pogledu podčrtavajo pravila JUU v členu 3., točka e) nacionalno smer mednarodne učiteljske akcije v pravcu prvenstvenih stikov JUU z učiteljskimi udruženji slovanskih držav ter bo treba tudi zveze z inozemstvom v to smer preokreniti. ja sodelovanja čim večjega kroga učiteljstva v tem pogledu. Zato je nujno potrebno, da se razširi delovanje v tem pravcu sedaj vsaj tudi na sekcije. ... .. .... . Organizacija naj bi se izvedla v obliki specialnih »Učiteljskih lig«, ki naj bi se osnovale pri centrali in vseh sekcijah. Predvsem bi piišle v poštev Učiteljske lige jugoslov,-češkoslovaška, - P° J?ka, — bolgarska -ruska ter s prijateljskimi državami - francoska in — rumunska. Vse pa le v toliko, kolikor so vzpostavljeni prijateljski odnošaji s noedinimi državami in v svrho, da se potom zbližan i a učiteljstva teh držav ter potom spoznavanja šolskih in obče prosvetnih vprašanj izbolišaio in utrdijo tudi dobri odnošaji med včiteljstvom teh držav in se tudi s tem podkrepi in utrdi dobro razpoloženje med prijateljskimi državami. Učiteljske lige naj bodo istočasno v tesni zvezi z občimi ligami enakega stremljenja ter naj pripravljajo svoje članstvo za vstop in sodelovanje v teh občih ligah tudi na drugih poljih medsebojnega sodelovanja in pospeševanja prijateljskih odnošajev. Glavni namen učiteljskih lig bi bil, kakor je že iz gornjega razvidno, vzpostaviti in vzdrževati zveze z učiteljskimi udruženji slovanskih in ostalih prijateljskih držav, katerih delo in smer je v skladu s stremljenji in delom JUU ter tako sodelovati na mednarodni učiteljski akciji. Podrobna naloga Učiteljskih lig bi bila: Organizirati v ligi učitelje, ki povsem ali vsaj deloma obvladajo dotični tuji jezik. Vzpostaviti zvezo z učiteljstvom dotičnih tujih držav v svrho osnovanja enakih učiteljskih lig v prijateljskih državah, za sodelovanje-v stanovskem, šolskem, pedagoškem in organizatoričnem prosvetnem pogledu. Organizirati zameno in medsebojno naročanje stanovskih, šolskih, pedagoških in organiza-torično prosvetnih časopisov. Pospeševati izmenjavo knjig in spoznavanja literature, zakonov in odlokov v gori navedenem pravcu ter osnovanje specialnih liginih knjižnic, za medsebojno spoznavanje strokovne literature in utrditev dela v tem pravcu. Informativno obveščanje o stanovskih, šolskih, pedagoških in organizačno prosvetnih vprašanj tujih dr- žav v domačih, predvsem strokovnih listih. Prirejanje medsebojnih kongresov in ekskurzij v prijateljske države ter delegiranje svojih zastopnikov na te kongrese in ekskurzije, na kongrese občih lig, v svrho medsebojnega zbližanja učiteljstva prijateljskih držav. Včlanjenje članov učiteljskih lig v obči ligi, osnovani za prijateljsko zbližanje dotičnih držav. Prirejanje tečajev za učitelje v svrho priučenja narodnega jezika prijateljske države. Avtentično poročanje učiteljskim ligam v tujih državah o stanovskih, šolskih, pedagoških in organizatorično prosvetnih vprašanjih v naši državi ter obratno, prejemanje avtentičnih poročil potom lig o položaju v tem pogledu v prijateljskih državah. To so široki in dalekosežni cilji učiteljskih lig, ki naj usmerijo našo mednarodno stanovsko akcijo in stremljenje v novi pra-vec ter jo postavijo na širšo izrazito državno-nacionalno' bazo. Izvesti organizacijo te akcije bi ne bilo težko. Na teritoriju vsake sekcije JUU je sigurno par agilnih in vztrajnih članov, ki so vešči narodnega jezika prijateljskih držav in bi se posvetili tem idealnim nacionalno-držav-nim ciljem. Ni potrebno niti, da so na sedežih sekcij, ker lahko pismenim potom vršijo vso akcijo. Zborovanja članov poedinih lig bi se vršila ob priliki učiteljskih skupščin in ob priliki zborovanj splošnh lig, pri čemer bi se krepila zavest in bi se poglabljalo delo učiteljskih lig za mednarodno učiteljstvo akcijo. Pravilnik učiteljskih lig za zvezo Jugoslo-venskega učiteljskega udruženja z učiteljstvom prijateljskih držav in za mednarodno učiteljsko akcijo, ki obsega podrobne določbe za organizacijo te akcije, je predložila sekcija JUU za dravsko banovino glavni upravi JL^LT. da predloži ta predlog glavni skupščini JUU v Ljubljani. Vsekakor je nujno potrebno, da usmeri tudi učiteljstvo svojo mednarodno akcijo v nacionalno smer ter podpre s svojimi stanovskimi in strokovnimi -prijateljskimi odnošaji z učiteljstvom prijateljskih držav vnanjapo-litična stremljenja Jugoslavije ter postavi svojo stanovsko organizacijo tudi v službo državno-nacionalnih ciljev. a PasBoj npocBeTHiix h npocBeTHO-Kyjrryp-Hiix npHJiHKa y ^piracKoj 6rhobhhh, o,t, H>e-Hor (J)opMHpaEba a o ftaHac, noKa3yje necvM-h>hbh yeriex, Kojii je HaponnTo H3pajKeH y AOÖpO 0praHH30BaHHM II CHCTeM^TCKH H3rpa-i)HBaHHM ycjiOBHMa, noA Kojiraa ce OBaj paa-Boj cHasKHO h yKa3HBao. nopoboibCM 3aTene-nor CTaaa ao (f)opMnpait>a .UpiiHCKe öaHOBii-Hc, h CTaiba, Roje Aanac noKa3yje OBa 6aHo-Biina y iipocBeTHOM h KyjnypHOM norjießy, Aoônja ce pe¿L0(]> onniTer cTaii.a naporne iipo-CBeTe y 6aiioBiiHH, Ha najeM cy ii3rpaî)HBaiï>y HCTHHCKOM CJiyjKÓOM pa AH JIH ïlpOCBeTHO 0^6-Jben>e fiaHCKe yiipaBe h npocBeraii mioHepii — HapoßHH yiHTe.ihH-ne. HapoMiixo sana-KeHe HiiibeiiHue, ohhto HJiycxpyjy capa/tHH-'fKo-3ajeAHHTiKa nacTojaita cbhx y^HTeJba-Ha c je/pie h IIpocBeTHor ÔaHCKor OAeJbeiba h J. Y. Y. — Cennuje 3a ^pnncKv öanoBiuiy c ;ipyre črpane, Aa ce npocBeran n KyjiTypmi îkhbot ÓBe GaiioBHiie, hito npe h hito TeMeJB-Hiije y3/piriie na BiiCHHy no3iiTiiBHor KyjiTyp-Hor H3rpal)iiBaH)a. Kojiaóopaiiiija npocBeraor o;ie.TbeH.a h J. y. y. — CeKnii.je 3a /IpiiHCKy óaHOBHHy, Kao h 0praHH30BaH0r ynHTeJbCTBa y öaHOBiiHii, npyKn.na je jacHo H3Bynene KOHType njiaHCKor ^ajter 3a,je;i,HH4Kor paAa y ¡ipocp.exiïOM h Ky.nTypHOM noAH3aiby napoja y TIpHHCKoj ôaHOBHHH. y OBOM norjieAy, pe-3y iTaTH cy bhahh, Aajyhii nvHO jeMCTBa 3a ;ukî>h HHTeH3HBaH h ycnemaH paA y tom npaBHy. I. Ha itaH (|)opMiipaH>a ^pnucKe öaHOBHHe, 15, XI. 1929. roß. 3aTeneH0 je Ha H>eHoj Tepn-Topii.jii 683 OCHOBHHX niKOJia ca 1792 onejte-B>a. y Tony oa ABe ro;ume, OBaj ce 6poj no-Behao 3a 40 uiKOJia h 246 OAeJbeiba. Ajih no-MepaaeM 6aH0BHHCKHx TepHTopHjajiHiix rpa-inina 3aKonoM o H3MeHaMa h AonyHaMa 3a-KOHa o HasHBy h noAejiH KpaJbeBHHe Ha iianiaait Ha Beaiine TeuiKohe, jep ce yKa3a.;ia 6aui noTpeOa Aa ce niKOJicKe arpare no/uivicy y xHpoMauiHiiM h ocKyAHHM cejiHMa, r^e MWÍI0 CTaHOBHHHITBO, 3ÓOr OCeTJbHBe IipH-Bpe^He Kpiiae, mije moiyio oónjninjiiM cpeA-CTBHMa Aa noMorae n y6p3a paa na noAH3a-iLV hobhx hikojickiix, ;irpa.i,a. ^lonpHHocii na-po^a cacTojajiii cy ce oóhhho y pa^Hoj CHa3H h npH6aBJbaH>y rpal)e, a noTpeóna iioB'iana opeACTBa oneiíiiBaHa cy yBelc oa CaHCKe ynpa-Be h ApacaBe. üa h nopeA obhx cMentn, na-CTojaBaH>a OaHCKor IlpocBeT. 0AeJbeH>a, Aa ce CByAa noMorHe, Aa/io je OAroBapajyhe pe-3yjiTaTe. 0A noieTKa (i)opMnpaii,a ñaHOBHHe, HOAHrHyTO je ao Aanac y Apniicnoj naiiOBHiiií 55 ihkojickhx 3rpaAa h to y 44 Mecía, y ko-.¡HMa paHHje HHje Ghjio innova a y 11 MecTa H3BpiueHa je 3aMeHa ciapnx h AOTpajainx 3rpaAa. y 2? Mecía Hanase ce uiKo.icKe 3rpa-Ae y H3rpaAH.H. Ha iiMe noMohn 3a noAH3a-i&e, iipoiiinpiiBaiie h npenpaBKy hiko.ickhx arpaAa, ;uvia je óancKa ynpaBa oa iioneraa ¿Bor (}jopMnpaifca, npeKO 7 MH.raoHa Aimapa. -?-- Mlinom II. riaBnoBMli, CapajeBo: KpaTaK pa3Boj HapoiiHor npocBehMBaH>a m yMHTejbCKe opraHH3ai;Hje y ^pMHCKoj öaHOBHHM ynpaBiia noApy^ja, oa 28. VIII. 1931. toa. h Cpoj ochobhhx iüKO.ia ce y JpnncKoj 6aHO-BHHH 3HaiHo CMaibyje, jep cy H3 cacTaBa OBe öaiioBiiHe oTnajiH cpesoBii ca HajrynihoM uiKoacKOM MpeacoM, yuiaBinn y cacTaB cyceA-HHX ÖaHOBHHa. To cy Cpe30BH: BIIHKOBaHKH, , ByKOBapCKH, JKynaibCKH, CpeMCKO-MHTpOBa-HKH II IHHACKH. Ilocje npoBeAene :niKBn;iann.je OBe Te-piiTopnja.*iHe H3MeHe, OTnajie cy 123 AP^aB-ne 0CH0BHe HiKo.ie ca- 430 OAeJbeita h 4 npn-BaTHe ca 5 OAeJbeiba, H3 cacTaBa OBe óaHO-BHHe. y cacïaB, naK, OBe óaiiOBiine, yuinií cy caMo TpaBiiHHKH h MopaBHHKH cpe3, ca CaMO 26 APSKaBHHX OCHOBHHX UIKOJia, ca 59 OAeJBeiba h 2 npHBaTHe ochobhc HiKOJie ca 8 OAeJteifca. yKyiiHO y cacTaB OBe öaHOBime yinjio je 28 OCHOB. uiKOJia ca 67 OACJbeiba, aok i je H3 cacTaBa OTna/io 127 HiKOJia ca 435 OAe-j Jbeaa. Pas.ïïHKa oa 99 ochob. inKOJia ca 368 OAeJBeaa, npeTCTaB^a cMaiiiOibe 6poja ochobhhx uiKOJia h OAeJbeiba y /IpmicKoj óaHOBii-Mvindiu riaBnoButi, hh, yc.ieA H3Mene óanoBHHCKe TepHTopHje. npeTceAHHK ceKimje 3a ¿IpHHCKy 6aH0Biniy. ¿a Ha TepiiTopnju oa 27.847 km2,'ca 1 mh- JIHjyH 524.340 CTaHOBHHKa, TIpHHCKa 6a.H0BH-Ha HMa AaHac 627 ApíKaBHHx ochob. uiKOJia ca 1677 OAeJBeaa. y 1583 yHHOHHHa. JeAHa ochob. HiKOJia npoceniio A0Jia3H Ha 44 km2 ca 2431 CTaiIOBIIHKa. IIpHBaTHHX OCHOBHHX HiKOJia HMa 12 ca 46 0AeJi>eH>a. ^aHac J^pim-cKa óanoBiiHa HMa yKynHo 639 .ochobhhx HiKOJia ca 1723 OAeJbeiba. npeMa oBOMe, no-pacT HiKOJicKe MpesKe ao AaHac h3hoch 55 ochob. HiKOJia h 246 OAeJi>eH>a. TycTHHa niRO.iCKf1 Mpeaie nii^e y CBiiMa ACJioBHMa öaiioBHue noAjeAHaKa. HajnoBOJb-Biije cy npn.iHKe y cpe30BHMa: nonepcKii (Hlaßan), ca 1 och. hikojiom Ha 20 km2 h 1979 CTaHOBHHKa; nocaBCKii (OßpeHOBaii), ca 1 OCHOBIIOM HIKOJIOM Ha 23 KM2 H 2069 CTaHOBHHKa; a3öyKOBaHKH (JbyßoBiija), ca 1 OCIIOB. HIKOJIOM Ha 25 KM2 Ii' 1468 CTaHOBHHKa. IlajHenoBOJLHHje craibe je y hckiim cpe30BHMa npe^auiiBHX oöjracTii. Kao cpe30-Ba: K.'iaAaibCKir ca 1 ihko.tom Ha 357 km2 h 7310 CTaHOBHHKa; BjiaceHHHKii ca 1 ociiob. HIKOJIOM Ha 117 KM2 H 3752 CTaHOBHHKa; 3B0piIHHKH ca 1 HIKOJIOM Ha 107 KM2 H 6761 CTaHOBHHKa. ; KenanKii ca 1 ihko.iiom na 102 KM2 H 4489 CTaHOBHHKa; Ty3JiaHCKII ca 1 HIKOJIOM Ha 76 KM2 H 3201 CTaHOBHHKa. OßaKBa HeyjeAHaneHOCT y niKOJicKoj MpOKH, HapOHHTOM je 6piiio\i HpocBeTHor OACJbeiba 6aH. ynpaBe, Koje HacTojaBa cbhm cpeACTBHMa, Aa ce h y obhm ocKyAHHM epe-30BHMa noAHrae hito npe h uito Behn 6poj ochob. iHKOJia. HcTaniivT je npHHHnn, Aa je upBH ycJiOB y noAHsaiby h yuanpeljeiby on-iHTe HapoAHe npocBeheHOCTH. y aobo,3>hom ñpojy ochobhhx niKo.ia, cpa3MepH0 npocTop- HOCTji h rvcTHHH naceJbeHOCTH nojeAHHHX KpajeBa, pyKOBoljehn ce npn tom coHHjajiHOM npaBAOM, Aa h eKOHOMCKH najcjiaÖHjH Kpa-jeBH hito npe Aoônjy ochob. niKony. HacTO-jaiiaite npocBeraor OAeJbeiba, Aa ce OBaj npHHHHn, no Beh nsrpaijeiiOM npocBeTHOM nporpaMV, cupoBeAe ao i;pajn>nx MoryhnoQTH, CßeTOJlHK AßpaMOBMti, npeTceAHHK ccKniije 3a rpaA I3eorpaA. rT,a óii ce, naK, na H3rpaAH>H iiobhx uiKOJicKHx 3rpaAa ynpaBJba,TO no je;yioM CTa;iHOM Ii yTBp^eiioM njiaHy h cncTeMy, 113-pa^enoM y HpocBeraoM OAeJbeay 3a aj'kh HH3 roAHiia, a h npeMa CTBapHHM HapoAHHM noTpeßaMa, OBaj ii.uaH je ackulho pa3paí)en npeKo Hapo'iiiTO OApe^eHHx KOMHCHja 3a 113-paAy AGTaJBHe cpecKe LUKoncKe Mpewe. Oße KOMHcnje, Koje cy nocTojane 3a cßaKH ynpaB-hh cpe3 y öaHOBHHH, joui npße nojioBHHe 1931 r., H3pa;ui. ie cy Bpjio öphjkjbhbo h ca-BecHo AeiaibHe niKO.icKe Mpease 3a CBe ynpaB-ne cpe30Be. Obom hikot. MpesKOM yTBp^eiio je, Aa je noTpeöiio y APHHCKoj CanoBiiiiii 110-AHhH 375 hobhx im;0,7. 3rpaAa y MecTHMa rAe neMa niKOJie, y 218 hiko.tckhx oniUTHHa nocTojn nacyuiiia noTpeßa 3a npoHinpHBaiteM CÄAaniifcHx ihkojickhx 3rpaAa, 3Öor Beher 11 CTajiHor npHpaniTaja iiiko.ickhx oÓBesiniKa, 11 y 153 MecTa AOTpajajie h HeynoTpeöJbHBe HIKO.T. SrpaAe 3äMCHHTH HOBHM H XHUljeH-CKHM. 3a OBaj hhjb, IlpocBeTiio OAeJbeae je 113-paAHJio h njianoBe h npeApa'iyne 3a THnoBe hikoji. 3rpaAa ca 1, 2 h 3 yiiioHinie, yTiHxejb. CTaiiOBHMa h KynaTHJioM HiKo.TCKHM. Obh ce njiaHOBH uiajby iukoji. onniTHHaMa öecnjiaT-ho, Ha h>hxob 3axTeB. Ha OBaj HamiH je npaK-THHiio pemeno H nHTaibe, Aa ce iiiko.t. 3rpaAe noAHJKV no OApeAöaMa 3a,KOHa 0 3ApaBCTBe-HOj 3aiHTHTH IjaKa. 3a onceJKHiije npucTyiiaibe noAH3aH>y lHKOJi. srpaAa, óaHCKa ynpap.a je y3e."ia joiu npe roAHHv Aana y i;oMÓHiianHjy jeAaH 3a-jaM oa 30 MHJiHOHa AHiiapa. H3 tot 3a.jMa 611 ce AaßajiH onniTHHaMa AyropoHHH sajMOBH 11a 20—30 roAHiia n y3 KaMaTy, Koja (pi 6n.:ia HH/Ka oa KaMaTe, Kojy 6h 6aHCi;a ynpaBa in ah ana najMOAaBuy. noeße ciipoManiHHM onniTHHaMa miHHjie 6h ce h OBAe noce6He ojraKiuiine. Oßaj 3ajaM je 36or ohiiithx npn-BpeAHHx npH.nHKa ocTao 3a caAa HepeajiH30-BaHHM. nocjieAHne oniuTe npHBpeAHe Aenpecnje nora^ajy napoMiiTo oceTHo 11 H3ApJKaBaH.e ochob. HiKojia y OBOj 6aHOBHHH, Koje OAro-Bapa onniTeM npHBpeAHOM cxaiby cTanoBHH-niTBa ibeHor. y 1932 toa. öhjio je npeABiil)eHO Kpo3 HiKOJicKe 6yneTe 3a H3Ap/Kanaii.c mnojia — 19,882.350 JJhh a oa Tora npHMJteHO ca-MO 8,671.925 ^mK HITO ÄaHH 3a 11,210.425 jiiiiiapa Maibe, Hero je 6hjio OApebeno. Ako oa CBOTe npHMJLenor H3ApJKaBaH>a H3y3MeM0 rpaA CapajeBo, Koje HMa 13 AP®aB. ochob. HIK0JT&, oiiAa je 614 AP®aB. ochob. mKOJia y 6aHOBHHH npHMHJIO caMO 6,284.780 ZIlIH hjih npoce'iiio Ha jeAHy iimojiy .10.202 TJhh. KaA ce y3My y oörnip, Aa je y OBy CBOTy ypaxiynaT h H3Hoc 3a Knpiije, orpeB, njiaxy iiiko.t. no-cjiy3H, ynHTeJt. cTaHapHHy, OHAa ce Moate nperaocTaBHTH, kojihko niKOJie AOÖHjy 3a CTBapno CBoje H3ApaiaBaii>e. Tanno je, Aa y MiiorHM MecTHMa, Mopa ce aaxBajiHTir jeAHHO OHOM BejIHKOM H HeHCnpnilOM JIAeäJIH3My, Ji>y6aBH h MaTepnjajiHHM jihhhhm JKprBaMa Hainnx HapoA- ynHTeJi>a, thx HeyMopHHX npo-CBeTHHX an0cT0.ua h KyjiTypiiHx TpyAÖeHHKa, HITO HIKO,ie y MHOrHM MeCTHMa naCHBHHX KpajeBa OBe 6aHOBHiie, paAe. II3 0B0r craiba iiaaupe ce 11 'inibeinma, Aa je CHCTeM Aananiiber Hanima H3ApaiaBa-iba ochob. niKona ce6e npejKiiBeo. Ekoíiom- CK11 He3ApaBy, cjiaóy n He0praHH30BaHy ynpaBHy h hikoji. onniTHHy, Mopa 3aMeHHTH eKOHOMCKH jana, 3ApaBHja h pannoiiajiiiHja 0CH0Ba, nao hito cy AP^ana hjih 6aHOBHHa. IIocTojH y OBOM norjieAy h npeAJior npocBeT-nor OAeJbeiba 6aHCKe ynpaBe, Aa ce oa nncTor iipuxoAa capajeBCKe ApíitaBiie HiTaMnapiije, Koja 6h H3paJ)HBajia nncaHKe, HpTaHKe, bcjk-6aiiKe h yyfieiuiKe, H3AP»aBajy HajcnpoMain-HHje 0CH0BHe niKOJie. IInTaH)(i 6poja OAeJbeiba y nenocpeAHOj je Be3H ca ApacaBiiHM npocBeiiiHM 6ynexoM JI OniIITOM e.KOHOMCKO-npHBpeAHOM KpH30M. HpeMa noAaTuiiMa, y OBOj iiiko.i. 1932/33 r. neAOCTajajio je oko 60 yiHTeJbCKHx cHara. Obomc 6pojy AOAajeMO n 54 Maibe ynHTeJBa nero OAeJbeiba y 21 uikoji. cpe3y, Te ce h 6poj ynpaiKiieHHX yiiHTeJbCKHx MecTa nen>e Ha 114. npocBerae cy ce BJiacni y OBOj HeBOJbH noMarajie cnajaibCM OAeJbeiba h nojiyAHeB-hom 11 npeKOAiieBHOM HacTaBOM, hito je CBe 0T('/Kaiía.;i() h onai;o Tf/Kai; nojioacaj AaHara-iber ynirreji.a y nacHBHHM KpajeBHMa ose 6aHOBiiHe. HanopaH paA noA OBaKBHM ycjio-BHMa ncnpnjbyje CBe yMiie 11 (f)H3HHKe CHare MHOniX VMHTOJba y OBOj 6aiIOBHHH, hito xyAH 11 onuiTHM pesyjiTaiiiMa it yenexy HacTaBe h 3ApaBJby HacTaBHiiKa. y OBOj IHKOJI. 1932/33 HOA., OTBOpeHO je 31 HOBO OAeJbeibe, ajin je 3Óor H6AOB0JbH0r Gpoja yiHTeJba 3aTBopeHo 14 OAeJbeiba, Te je OBe uikoji. roAHHe caMo 17 OAeJbeiba BHine nero y nponijioj. Hcto Tano, a6or pyiiHHpa-hhx iuKOJipKHx srpana h 36or ocnyAHue y nacTaBHOM oco6Jby, 3aTBopeHo je 10 hikoji-ckiix 3rpaAa. Bpojuo CTaibe iiacTaBiiiiMKHx .nina AaHac y APHHCKoj 6aiIOBHHII H3HOCH 1675, KOjlI paAe y pa3peAy, h to 794 mvhi. h 881 SKeH. OBAe mije y3eT y o63iip h 6poj HacTaBHHKa, .leTainop.ainix Ha paA y npocBeTnoM OAeJbe-H.y, koa uiKOJicKor HaA3opHHHi,TBa h koa pa3-hhx npocBeTHo-KyjiTypimx ycTaHOBa, kojhx HMa 36. HpeMa oboms 6pojy h ópojy ochob. tuKOJia, Ha jeAHy ochob. niKOJiy AOJia3e npo-cenuo no 2 HacTaBHHKa. Oa osHaneHor 6poja ynHTeJba, 6hjio je 12 ynpaBHTejba 6e3 OAeJbeiba h 27 ihkoji. HaA-30piiHKa, oa Kojnx cy: no cpe30BHMa Kao cTajiHO nocTaBJbeHii 11 (H3 ymiTeJbCKHX pe-AOBa 10 a 1 ca B. n. IHkojiom), Bpninona AyJKHOCTH nO Cpe30BHMa 12 (8 H3 yHHTOJb. peAOBa h 4 ca B. n. HIrojiom), 3 Ha paAy koa npocBeTHor OAeJbeaa 11 1 koa »npocBeTe«. no roAHiiaMa cjiysK6e, 6hjio je hikoji. naAsop-HHKa OA 8—39 TOA. Tiypo Jlorotoepau, • npeTceAHHK ceKiuije 3a CaBCKy 6aHOBHHy. Bpoj Aene, noja cy CTBapHo noxoAHJia ochob. HiKOJiy 6ho je y OBOj ihkoji. 1932/33 noA-, KpajeM I nojiyroba: 67.290 m. hjih 73'44 % n 24.333 JKeil. HJIH 26'56 %. HpeMa 6pojy uiKojia h HacTaBHHx Jinna, npocenuo tía, 1 niKOJiy nojia3H no 150 })ai;a, Ha 1 OAe-Jbeibe no 120, 94, 77 hjih 61, a. Ha jeAHor Ha-CTäBIIHKa no 60. HiiTaiby BacHHTaiba h AyuieBHo 3aocTa-•ie Aene, npocBerao OAeJbeibe je noKJian>ajio BejiHKy na®H>y, oTBopiiBinn TpH noMohHa OAeJbeiba y TpH CapajeBCKe ocHOBHe niKOJie. Oßa a.KHHja he nocTeneno 6hth npeiianiana h Ha ocTana Beha Mecía y 6aiioBHHH. nopeA OBe aKHije, npocBeTHo OAeJbe&e je nocBeTH-jio h HaponiiTy na>Kiby ociiHBaiby 3a6aBiiiHTa, KojHMa ao cKopo HHje oöpahaHa AOBOJbHa najKiba, Beh ce oa CTpaiie ;ip/Rai¡e npenynna-Jia ópiira, o 3aöai!HiiiTHMa npnBaTHoj hiihah-jäTHBH, OCOÖeilO y OBOj ÖaHOBHHH KaTO.UHH-KHM MaHäCTHpHMa. Ha noneTKy cBora paAa, 6aHCKa ynpasa je 3aTei;.:ia caMo jeAHO 3a6a-BHHiTe y HaiKy. ^anac hx HMa 12 ca 13 OAe-■bGHia H HCTO TOJIHKO H npHBaTHHX. Hcto TaKo, y nnjby nrapeiba niiCMCiiocTH, IJpocBeTHo OAeJbeibe je boahjio BejiHKy ai;nH-jv h Ha ocHHBaiby aHaji(|)a6eTCKHX TenajeBa. Ao caAa cy Ha Tcpuropiijn OBe 6aHOBHHe, oa noneTKa ibCHor AeJioBaiba ao AaHac, oxBope-Ha: 91 Tenaj 3a iieniicMeiie y rpafyiHCTBy ca 2336 m. h 877 as. nojia3HHKa; 90 TenajeBa y BojenH 3a 12.316 nojiasiiHKa. y AaJbeM nacTojaBaiby noAH3an>a HapoA-ne npocBeTe, npocBerao OAeJbeibe je VTHnaio h noMara.no pa3Boj ihto Beher 6poja HapoA-hhx KHHi/KiiHna h 'iHTaoiiHHa, Hiijii 6poj Aa-Hac, oa noHOTKa c^opyirpana 6aHCKe ynpaBe, H3HOCH 219 ca 9387 H.-iailOBa H OKO 250.000 AHHapa BpeAHOCTH y KiwiraMa. y TOKy 1932 noA-, npocBeTHo oAeJbeae je Aaao obhm KibHjKHiinaMa 2314 kom. Kibnra y BpeAHOcni oa 19.160 /Um h y r0T0By, 3a noAH3aH>e npo-CBeTHHX AOMOBa — 30.000 ,H,hh. Ha.j6o.ibH npocnepHTeT obhx ycTaHOBa noKa3yje ce y cpe30BHMa: non,epcKOM (IHa6ait) h Ma^BaH-ckom (Boranih), jep o h>hxobom paAy boa» CTapaite isp.io arroma napoAHa KK>it;KiiHiia h HHTaoHHna y IHamjy, ca ocHHBaneM cbo-jhm, npo<|)ecopoM r. IlonoBHheM /Khbo.íhhom, KOJH je BepHHHKH C.7IV/KHO H CJIVVKH npOCBe-hHBaa.y nmpoKiix iiapo;umx cjiojeBa nyieM obhx HapoAHHX ycTaHOBa. npocBerao OAeJte-fte je ao AaHac oa noneTKa CBor paAa, áo-A&JiHJio obhm ycraHOBaMa, noMoh y KanraMa ca BpeAHorahy 350.000 ¿Jhh h y roTony 200 XHJtaAa AHiiapa. Mcanje MMTpoBMk, npeTceAHHK ceKiuije 3a Bp6acK.y ftanoRHiiv. AKijnja, nan, ca OTBapaibeM noKpeTHHx niKOJia 3a ceocKe AOMah «ne, naH.iaaH cBe BHHie Ha pa3yMeBaite h HHTepecoBaH>e uiupo-khx cjiojeBa HapoAHHx, iljiaroAapehn osohjb-iioj h jKHBoj nponaraHAH 6aHCKe ynpaBe h itenor IIpocBeTHor 0aejbeh>a. Oa 1929 h. ao AaHac, 0Ap5i>aH0 je na TepinopHjH OBe oano-BHHe 70 OBaKBHX IlIKOJia, Kp03 Roje je upo-ui.io oko 2000 ceocKHx APBojaKa h stena. FIpocBeTHo OAeJbeH>e je oprannaonajo oBaj KopncaH nocao Ha Taj HanHii, ihto craiHO nepMaHeHTHo paAe 15 0BaKBHX niKojia h 7 TKaoHHHa, Kpo3 Koje peAOBHO npojme 400 /KeHa h AeBojaKa ca Harnera cena. y obhm ycTaHOBaMa peAOBHO cy h ana.i(|)arieTCKH Te-najeBH, jep cy nojia3HHii;e MaxoM HenncMeHe. CTajrae AOMahHHKe uiKOJie Ha HHTepHaTCKoj ochobh Hajia3e ce y ilbaibhhh h HajeTHHH. HajaaA, oaHcna ynpaBa je yBeK noMa-raxa h cse aKHiije J. y. CeKHHje 3a /IpHH-CKy ČaHOBHHV 3a mopaiho h hHTejieKTVa.Tho vcaBpiuaBaibe, YHHTe.it>a ochob. uiKOJia. Pa;ui cnpeMaii.a VMHTe-Ji.a sa nponarnpaibe panno-Ha.ine nojbonpiiBpeAe h 3aApyrapcTBa, otbo-peHa cy HHHmijaTHBOM IIojbonpHBpeAHor OAeJbeH>a ao caAa nerapu noJbonpHBpeAno-3aApyrapcKa Tenaja npn Hiiaeoj noJbonpn-bpeahoj ihkojih y ByTMHpy h tph npn irnsKOj no.tonphbpeahoj ihkojih y Illaimv. Kpo3 OBe TenajeBe npouuio je ao caAa oko 200 yiHTe-Jba H3 ^IpHIICKe 6aHOBHHe. IIcto TaKO, IlOJbO-npHBpeAHO OAeJbeH>e je upnpeAHJio h o6a-bhjio, npeKo CBojnx cpecKnx noJtonpHBpeA-hhx pecjiepenara 'iiuaB hh3 lai.icMaprtniK Te-TiajeBa 3a vnurejte ochob. niKojia. A npn mv-HiKoj yHHTeJbCKoj ihkojih y CapajeBy, oap-scaH je oa 10. IX. ao 10. X. 1931 hoa. Tenaj 3a ycaBpniaBaibe yHZTeJba h h>hxobo viio-3HaBaibe ca TenoBimaMa caBpeMeHe neAaro-rHKe h AHAaKTiiKe. OBaj Tciaj je iioxoah.io 50 VHHTeJba-na aphhckc 6anoBHHe. ITopeA 0B0ra. 1932 roA. noA vnpasoM J. y. y. — CeKnnje 3a ,T,phhckv 6anoBHiiy npHpe^eH je h jipvrii (liepnja.nih vHHTeJbCKH Tenaj paAHe uiko.ncKe npaKce h Teopiije, C0K0JiCTBa, xn-rnjeHe h BeiHTHHa no nporpaMy h n.iaHy, oaof)peHOM oa MHHHdapcTBa npocBeie. OBaj ce Tenaj Morao OApsKaTH h ycneuiH0 3aBpniH-th jeAHHo noMohv H3Aaume cy6BeHii,Hje TIpo-cBenior oaejbeita y 'Capajesv y H3H0cy oa 40.000 ,H,hh. Tenaj je Tpajao oa 21. VII. ao 25. VII. 1932 r. Tenaj je noxoAHJio h 3asp-ihhjio 25 vMHTejba-iia H3 ijejie KpajbeBHHe. Il3pai)eHH npeAMera Ha nacoBHMa pyimora. paAa, ycTynJbeiiH cv CeKmijn 3a noieiai; ocHHBana tijkoji. MV3eja. ycaBpniaBaiby YMHTeJLa-ii;a OBe 6aHOBH-He, iiameh Pno je h ociiHnaibe uiKOJicKor m,y-3eja, jep he Maxepnja;i npHKvnjbeH y ibeMy, a Hap04HT0 CTa.-ma H3.ioHv6a vMii.ia h cTpvn-Ha neAaroniKa 6H6."iHOTei;a, iioc''iy»;HTH Aa-jtem 06pa30bah>y vhhtejlctba h iberobom noTn.VHHjeM yno3Ha.Baiby neAaroiHKHX hobh-iia. OBaj 6h MV3ej, kojh je caA ca neAaro-ihkom CnčJiHOTeKOM CeKHHje, noA vnpaBOM CeKHHje cMeuiTeH v npocTopnjaMa ilpocBeT-nor oAeJbeHja. OaHCKe vnpaBe, no noAH3aiby y^HTe.JbCKor AOMa y CapajeBy, aajeAHo ca (m- ČJTHOTeKOM 6HO CMeHITCH y HCTH AOM. BoAehu 6pnry h o CTaneniKoM vHanpe-t)H?,aiby Hainer vMHTeJbCTBa, 6aHci;a vnpana je y*nnra.ia/ Beh neKO.TiiKO 3HaTHHx MaTepH-jajiHHx H3AaTaKa sa no\toh J. y. Y. — Cei;nn- jll 3a JIpHHCKV r>aH0BHHy. IlopeA H3AaTHX joj 10.000 JIhh, paAH ocnHBaH,a ca\ie ceK-HiijcKe opraHH3aunje, ftancKa vnpaBa je bo-THpana h 40.000 ,*Ihh 3a iio;ui-!aH,e yiiHTe,n.-CKor AOMa y CapajeBv. TTopeA 0B0ra, fiancKa vupap.a yBeK H3Jia3H Ha cycpeT cBHMa iioav-XBaTHMa Harae Cei;nije y noAK3aH>y cTaae-HiKe opraHH3aHiije. lia obhx iiOAaiaKa Mo;Ke ce aoóhth jac-Ha cjiHKa pa3Boja npocBeTHHX iipnanna y ApHHCKOj CtailOBHHH OA IbeHOr OCHHBaiba AO AaHac. PaA ha iiOAH3aiby hobhx hikojicrIix srpaAa h OTBapaiby hobhx uiKOJía, t;ao Haj-npeHH 3aAaTaK ftaHCKor IIpocBeTHor OAeJbe-h>a, yBeAeH je upaBHM h aoCphm nyTeM h 3a-xBaJBajyhn nyHOM pa3yMeBaH>y h HHTepeco-Ban>y HapoAa 3a OBy aKn,Hjy, vnminhe ce h y3 peJiaTHBHO ci'jx>Miia cpeACTBa, Koja he IIpocBeTHOM OAeJbeH.y, y6or onnixe iipHBpeA-ne KpH3e, CTajarH Ha pačn0Ji03KeH>y, AoSap KopaK HanpeA. II Ha AaH 25. Maja 1931 toa. H3BpiueHa je .THKBHAaHiija npe^aiHiber y. J. y. — noBe-peHHHiTBa 3a BocHy h XepHeroBHHy h (J>op-MHpana Hona oprannaannja J. y. Y. — CeK-nnja 3a /I,pHHCKy fiaiioRHiiy, KQja je OAMax ii])HCTyiiH,ia jkhbom cnpoBo^eitv opraHH3a-Hiije y ayxy hobhx ApyuiTBeHiix npaBHjia. y TOMe paAy ynpaBa CeKHHje je pyKOBo^eHa ochobhhm norjieAHMa h npHHH,HnHMa nauier CTaJiesKa Ha n,HJb h cpeACTBa J. Y. y., TesKehn Aa th norjie/m h iiphhhhiih npoApy y CBe peAOBe yiiHTeJi>CTBa OBe óanoBime. y noneTKy je CeKiuija (JopMHpajia 35 cpecKHX ApyuiTaBa. Ho peopraHH3an;HjoM 6a-noBHHa, OTna.io je oa one 6aHOBHiie neT ynpaBHHx cpe30Ba ca oko 400 yiHTeJtcKHX .nina. TiiMe je óH.ia noMepeHa cpasMepa y 6p0jH0M OAHOCV yHHTeJbCTBa. Cbh ynpaBHH cpe30BH y 6aHOBHHH opra-HH30BajiH cv ce no cpecKHM yiHTejbCKHM ApyuiTBHMa. Oa yKyiiHor 6poja yMHTSJBCTBa y 6aHOBHHH, 6h.to je oiiAa opraHH30BaH0 87 % hjih 1470 aKTHBHHx yMHTeJba-na y 29 cpecKHX ApyiuTaBa. Ha Kpajy npBe noc,noBHe roAHHe, CeKiuija je 6poja.ia 29 cpecKiix Apy-iHTaBa ca 1522 H.naHa, aok je Ha Kpajy Apyre nocjiOBHe roAHHe ocTajio 2S cpecKHX ApymTa-Ba ca 1472 H.iaHa h.ih 86 % cjiyiK6eHHKa OCHOBHe HaCTaBe y OBOj 6aHOBHHH. Il3BaH opraHH3aiiHje je AaHac 239 y^HTejba h.uh 14 %. npeMa npBoj iiocjiohhoj roAHHH, opra-HH3aiI,Hja y ApHHCKOj 6aHOBHHH 6p0jH0 je 6n.;ia Beha oa opraHH3an,Hje y Apyroj toahhh 3a 52 HJiaHa. MapKO UBeTKOBHti, npeTceAHHK cei;nnje 3a BapAapc.Ky fianoTíiiny. nopeA npHuHpaiba 6pojmix cHara y pe-AOBe J. y. y., vnpaBa CeKimje je HacTOja.ia, Aa paA cpecKiix ApyniTaiia 6yAe npaBH.iaH h caoépaaan Apyi'iTBeiiHM npaBHJiHMa, Aa ce H3-boah no ocHOBHoj jiHHHjH HAeoJiorHje Hauier J. y. y.. Aa 6yAe He caMo 3auiTHTHHK cTajieui-khx HHTepeca, ñero h HHHii,HjaTop h 3acTyn-HHK CBaKor Kv.iTypiior h npocBeTHor HanpeT-Ka y cBOMe Kpajy. J3,anac 'uiaHOBH J. y. Y., ynHTejbH-He HMajy y ^.pniicKoj 6aHOBHHii HHHH,HjaTHBy J CBOjHM pVKaMa Ca CBe KV.1-TypHe, npocBerae h xyMaHe noAyxBaTe. Ohh AaHac paAe y: KpeAHTHHM, noTponiaHKii m . CTOiapCKHM, H'ieJiapCKHM, iKHBHHapCKH M, MJieKapCKHM, MaUIHHCKIIM H 3ApaBCTBeHH M 3aApyraMa, Cokojiv, HpBenoM Kpciy, JaApan-CKoj cTpasKH, yApy®en>y pe3epBHHx ofjnuui-pa h pamHKa, HapoAnoj OA6paHH: Ko.iv CpncKHX CecTapa, ;m.'ieiaiicKHM no3opnuiTH-Ma, »npocBeTH«, »rajpeiy«, »HanpeTKv«, no-JbonpHBpeAHiiM noApy>KnnaMa. iieBaxn;iiM Apy®HHaMa, IiapOAHHM KIbH5KHHII,aMa II HH-TaoHiin,aMa, XpBaTCKoj 5KeiiH, tvphcthhkhm ApyiHTBHMa H T. A- y cbom AaJbeM ABoroAHHiH>eM noc.ioBa-iby, CeKiiHja je HajBehv 6pnry iiocBfTH.ta op-raHH3aHHjH h janaay (j)on;(a 3a rpaAfty yniT. AOMa y Capajesv. y obom nn.iby, CeKHH.ja je OAJiyKOM rocnoAHHa BaHa ^pnncKe 6aH0BH-ne OA 30. XII. 1931 toa. IV. Bpoj 45.531/31. AOÓHJia npaBo Aa H3Aaje 3a CBe vneHnce oc-hobhhx iiiKojia y 6aHOBHiiii »ha^Ke khjHíkii-ue«, Koje cy ,AO 1. jvHa 1933 r. AOHe.ie CeK-HHjn sa OBaj (f)oiiA, npnxoAa y AHHapa ?? nopeA KH>H3KHH,a, CeKipija je H3AaBa.ia y KOpHCT OBOr (})0HAa H »^aHKe 6e,TO5KHHHe« H »Ta6e,ie no-iVroAHiniter niKOJicKor H3Benrra-ja«, a y npnnpeMH je Aa H3Aa jom HeKoja CBoja H3AaH>a. yKynHa cvMa OBOr (poiiAa. y TOTOBOM h po6n. H3hoch Ha AaH 1. VI. 1933 r. JI,HH 420.198 12. He MaH>y 6pnry je CeKHHja nocBeTH.ia h sa^vvKČHHH ii04HBHier MHTpononiiTa XaijH Cañe KocaHOBHha, K0j0M vupaBJba vnpaBa J. y. y., CeKHHja sa ,'l|innci;y 6aiioHHiiy. IImo-BiiHa oBora (fion.ia. KojoM je pyKOBa.ia ynpaBa (Viaurje. Ha Aan 1. VI. 1933 r. H3HOCH.ia je y roTOBHHii 145.559 /Iiih h HMaibe y CapajeBy H OKOJIHHH. HapoHHTy 6pnr\r je Ceiapja nnaK nocBe-hHBa'ia H TaKO 3BaHOM » BeorpaACKOM neH-3hohom (J)OHAy«, y Kojn cy y cBoje BpeMe yjia-rauH caMo yiHTe.JbH-ne upe^amite BocHe h Xepn,eroBHHe, paAehn hhtchshbho, Aa ce y-JI03H H3 Tora (})OHAa noBpaTe yjiaranHMa. Ho aVTeHTHHHHM 3BaHHHHHM nOAaHHMa, VCTa-HOBHJia je CeKHHja. Aa je oa yjiarana Haiuia-heHo a HHje hm BpaheHo /1,hh 496.024'70. no ayTeHTHHHO CaCTaBJbeHHM CIIHCKOBHMa, 3Ha ce AaHac, KojHM JiHHHMa npunaAa H3hoc oa AHHapa 336.238*88, a 3a ocTaTaK oa AHHapa 159.785*82, He 3Ha ce, ko j hm jiHijHMa h kojih-ko npniiaAa, jep cy o TOMe H3ry6jbeiiH no-AanH. CeKunja mojih HaATCKHe h npn Kpajy je h oAAVKa, Aa ce h3hoc oa /Ihh 336.238*88 Ae(|)HHHTHBHo HcnjiaTH na jeAHy iipnriHaiiH-u,y CeKii,HjH /IpHHOKe 6aiioBHHe, Koja ce o6a-Be3yje Aa ynaraHHMa ncnjiara ibnxoBe yjiore no 06jaBJbeH0M avTeimniHOM cnHCKy y »Ha-poAHoj npocBeTH«'; Aa ce hshoc oa 159,785*82 ,1hh HcnjiaTH y kophct ynHTeJtCKHX AOMOBa CeKHHjaMa: Capa,jeBo, Baiba JlyKa, Hemibo h CnjiHT. cpa3Mepno cpe30BHMa npebaiiiibe Bočne h XepneroBHiie. CeKnnjn y CapajeBy 6h npnnao Aeo oa ,3,hh 53.261*85. Pemeiba no OBOMe iiHTaibv cy npn Kpajv h HaAara ce, Aa he H>HMa y4HTeJbCKH aomobh Kao h yjiara*m Ao6hth uito npe enoje AeJiOBe h v ji ore. Ha 3aniTHTH npa.Ba h HHTepeca 'uianoBa opraHHsauHje, Ceicnuje je HenpeKHAHo paAH-,ia, HMajyhii y tomc. h Be.iHKHx h aolpnx yc-nexa, 6jiaroAapehn y npBOM peAy cTany CeKHHje h 0AH0cy H>enoM npeMa TIpocBeTiio.M OAeJben.y 6aHOBHHe, Kojn je yBeK 6ho na 3apabhm cchobama h y Haj6o.Ji»eM CKJiaAV. Hcto TaKO, ycneuiHOM AeJiOBaiby CeKitnje y 3auiTHTH npaBa h HHTepeca CBojnx MJiaHOBa, i;ao h ycneuiHoj o6paAU h ocTarax CTaieniKHx irHTaiba, cekhhja hma aa n.iaroaapn h cbo-Me cTa.By h OAHOcy npeMa H3bphihom h r.iaB-hom oA6opv. a irapciiiTo npeMa ibHX0B0M npetceahhky, r. Panmhy. Onaj ctab h oahoc 6h.ih cy yBeK KopeKTHo ApyrapcKH. capaAHH-hkh h nomaskyhh. Ha CTaJTHy HHTepneHu,Hjy npeTceAHHKa Il3BpuiHor OA6opa. CeKHiija je Ao6H,ia noTBp-Ay o .THKBHAaHHjH 6HBiuer IloBepeHHmTBa y. J. y. 3a Bochv h XepneroBHHy y Capa-jeny, Koja je OAo6peHa oajivkom MnuncTap-cTBa HpocBeTe ca OH Bp. 32.824/33 oa 16. V. 1933 r., iHMe je Aananifta CeKHHja npaBHO nph3hata sa npaBHor HacjieAHiiKa hmobhhc 6HBiner noBepeHHiHTBa. He.ioKvnHH npnxoAH CeKHHje y 1932/33 TOA. 6hjih cv JIhh 370.653*07, AOK cy pacxoAH H3H0CH.™ caMO /Ihh 83.212*54, Te je CeKHiija 3aBpHiii,na Apyry roAHHv cBora paAa h nocjio-Bafta cyiJiHHHTOM oa JIhh 276.299*93. Be.iHKH MopaiHH KanHTa.i jeAHe jaKe opraHH3aHHje Tpe6a h npfMH y ar aru h Tpo-hthth 3a peinaBaibe b&thkhx cTa.ieiiiKHx irii-Taaa, Kao h nHTaiba ctpvihhx, Ky.irypnHx h onuiTe nannoHaJiniix. Cnraa nHTaiba oaho-ce h BpeMe h TpvA opraiiiiaaruje Ha niTeTv KpynHHx h naTie.THHx onranix nHTaiba cTane-3?a h opraHH3anHje. AHajiH3Hpajyhn paA Dorde Mirkov: Zadaci naše Zadaci našeg Udruženja su toliko obimni i raznovrsni, da je vrlo teško o njima iscrpno govoriti, još teže ih sistematski srediti, a najteže utvrditi red, kojim treba da se osvaraju. Dorde Mirkov, pretsednik sekcije za Dunavsku banovinu. Ako je reč o iscrpnosti i sistemu, mislim da je o našim zadacima i dosta iscrpno, a i dosta sistematski govoreno i pisano. Ali, kad se tiče reda ostvarenja, njega niti je ko temeljno postavio, niti se uopšte takvom sistematskem ostvarenju pristupalo. Ko ne veruje, neka uzme i pretrese naše istaknute programe i želje u ovih 12 godina kako postoji naše Udruženje, i neka proveri šta se od tog u toku tih 12 godina ostvarilo, pa če se uveriti u to. Istina, i ti naši programi nisu uvek bili savršeni, bivalo je i biva i danas i pogrešnih stremljenja, ali, i ono što je bilo dobro, slabo se ostvarivalo. Zaista, moglo bi iči u poslovicu, da uči-teljstvo, koje se bori protiv verbalizma u školi, praktikuje tu metodu u Udruženju. I to ne za jednu ili dve, nego kroz svih 12 godina svog opstanka. cpecKiix ApyuiTaBa Kpo3 OBe nocTaBKe h na obhm 0CH0BaMa, yTBphyje ce HHibenima, Aa HMa cpecKHX ApyiuTaBa, i;oja 3ay3HMajy H3-BecaH, nocBe nacHBaH CTaB npeMa oprannaa-iiiHjH, He Aajyhn, npn tom, ynpaBH CeKu,Hje hh tojihko MoryhHoeTH, Aa ce yaponn TaKBor Ap/Kaiba pacneuie h nahy. OBanaB oahoc je yonniTe HiTeTaH. íbera Tpe6a noupaBiiTH h ynpaBa CeKHHje je MHHHJia CBe hito je Mona, Aa Taj oahoc nonpaBH h Aa Ao6nje 6ap ca3Ha-fte yspoKa He3ApaBHM OAHOCHMa nojeAHHHx cpecKHX ApyniTaua npeMa CeKnn.jn íi r.iaB-hom, oahocho H3BpuiHOM 0A6opy opraHH3a-Hiije. Me^yTHM, Ha II peAOB. cKyniHTHHH CeK-n,nje, OAP^aHoj 4 h 5 jyjia o. r., cKynniTHHa je jeAHOAyniHO H3AaJia noBepeibe ynpaBH CeKHHje y3 3axBajiHOCT Ha AoeaAaibeM paAy, aok je ca 25 npoTHB 24 r.iaca, TajmiM rjiaca-H>eM, Har.ia.iiieno HenoBepeibe H3BpuiHOM oa-6opy. Obhm nperaacaBaibeM h onceatHOM ahc-KycnjoM oko oBora, CeKHHja nnaK HHje Mor,na Aa Ao6nje pacBeTJteibe y3poKa ancTHHeHmijH HeKHx cpecKHX ApyiuTaBa, Koja ce yonrnVe HHcy janjbajia Cckhhjh h.tih ce jaBJtaia caMo nouiHJbKOM M.iaiiapHue cbojhx H.iaHOBa. y.3-Pohh ancTHHHpaiba Mory 6hth pa3HOBpcHH, a.HH 6h 3íía,tocho 6h.io, ano 6h je;ian oa thx 6ho y noABajaiby vHHTeJbCTBa Ha A^a-Tpii Ta-6opa h to paAH jihhhhx nHTaiba h nHTaiba JiH'iHe HeTpnejtHBOcTH y. BohcTBy opraHHsa-HHje h ibeHe oKo.iHHe. Áko cy no cpeAH Ha-Hejraa nHTaiba, 'rpeóa npHCTynHTH ibnxoBOM 036H,ibH0M iipoyiaiiaiby h TpeTHpaíby na (Jio-pyMHMa, npaBH.THMa OApe^eHHM, h OHaKO Ka-ko to yrjieA h AOcrojaHCTBO cBera yHHTeJbCTBa aaxTesajy. CeKijHja HCTHne. na HeMa hm jen-Hor cnopHor nMTaita y Hawoj opraHM3ai4HjM, Koje ce He 6m «ano m Momo pacBemniM h fle-tjjMHMTMBHo peiHMTM y Kpyry caMe opraHM3a-MMje, 6e3 HKaKBe noMohM npe^aiutber BofiCTBa m óe3 OHe janoBe noneMMKe, y CTynuMMa Ha-POhmto 0CH0B8H0r yHMTe/b. nncTa. .lii'iHa nn-Taaa Mopajy H30CTaTH, jep HaM OHa xyAe vrjieAy. Be3 h>hx ce Mopa, 6e3 h.hx ce Moke. Bojba neKOJiHHHHe, .thhho nepacnojiO/KeHHx ApvroBa. npeMa ApyroBHMa y BohcTBy Aanain-ibe opraHH3anHje. ne cMe 6hth y3yc paenpe M(by M.iaHCTBOM nauie MohHe h BejiHKe opra-nii3aHHje. HoBa opMjemaMMja ynMTejbCTBa M3rpa^eHa je, He luto je to Heno — neBo nn^ flecHo — xTeo, Befe luto je to xTeno ynMTe/b-ctbo Kpa/beBMHe JyrocnaBMje, Koje Tpawn fla ce tt>eroBa Bon>a, H>eroBM onpaBAaHM 3axTeBM uene h nowTyjy. Ca tom nopvKOM, BepvjeMO, Aa he ii OBoroAHiniba r.TaBHa cKynuiTHHa y 6ejioj JBy6jbaHii 6hth jeAHOAyuiaH H3pa.3 jy-rocjioBeHCKor yApyaceHor yiHTe.;i»cTBa; ca tom nopyKOM he yiHTejbCTBO Aara Ha 3HaH>e cbh-Ma h cBaKOMe. Aa jyroc.iaBeHCKo napo^Ho ynHTeJbCTBO HMa npeA co6om mhoto ysBHiue-Hiije 3aAaTKe h npocBeTHe npo6,TeMe Aa penia-Ba, h ja JiH'nia h CHTHa niiTaiba jiuthc npn-poAe, H>era, He Morv HHTepecoBaTH Ha TaaB-hhm CKynniTiinaMa. To je 3axTeB paflHor yMH-TeíbCTBa, Koje menk« fla cb3km nnaH opraHM-3aMMje BpiuM CBojy flywHocT OHaKO, KaKo to yrnefl HapoflHMx npocBeTMTen>a h M3rpaflMTe-jba HOBe Mnafle, 3ApaBe m pacne JyrocnaBMje — 3axTeBa. g udruženja Izvolite pročitati sve zapisnike, svih sre-skih, pokrajinskih, sad banovinskih i glavnih Skupština, i načičete sa malo izuzetaka kilo-metarske programe, zahteve, želje i rezolucije. I to se tako stereotipno ponavlja iz go-dine u godinu, valj da za to, da ih svi dobro naučimo na pamet. A oni. koji bi bili pozvani da ih proučavaju, uplašeni od toliko molbanih jektenija, često ih i ne pročitaju do kraja. Pesnici ne vole ako im se pesme odveč često recituju. i tvrde, da nema sigurnijeg načina za depopularizaciju jedne stvari. Nije isključeno da i mi učitelji tako pro-lazimo sa svojim rezolucijama u kojima se mnogi refreni stalno ponavljaju. Ja mislim da ni širokoj publici neče uvek biti simpatične takve dugačke litanije kad ih čita u dnevnim listovima. A to, što sam ovde naveo, pretpostavljam opravdano. da smo svi iskusili i znamo. Ipak, iduča skupština, ne pitajuči i ne hajuči za sudbu lanjske rezolucije, kao ni za lanjski sneg. počinje pesmu iznova. Šta da se radi? Utvrditi red u izvršenju programa, uzi-mati manje stvari, ali uvek najvažnijih, pa ih forsirati sistematski i energično. Iz sveg nago-milonog materijala, svih skupština u jednoj godini, selekcionirati za glavnu skupštinu bitno i najvažnije. Rezoluciju Udruženja neka sastavlja i sprema Glavni odbor, neka sve zahteve temeljno obrazloži i takav predlog neka se otštampa kao predlog za rezoluciju glavnoj skupštini. Šta je pokazala dosadanja praksa? Odbori za rezoluciju, birani »ad hoc« daju opširne, nesredene i slabo obrazložene rezolucije. Obično se članovi trude da svaki unese sve želje grupa koje pretstavljaju, i zato u rezoluciju ulaze često stvari manje opšte pri-rode, katkad i sitnice, i naivnosti. Zato mislim, da se rezolucije ne izdaju odborima, nego, da, prema unapred sprem-Ijenim predlozima Uprava, budu pretresane u plenumima. Isto tako i za Glavnu skupštinu. To če biti korisnije i bolje, jer če predlog imati vremena da čitaju pre Glavne skupštine široke mase učitelja. Ovako, kako se do sad praktikoval?, predlog za Rezoluciju ubacuje se pred kraj Skupštine, kada je obično i interes za slu-šanje opao, čita se »trčečim korakom« i pri-ma se obično »en bloc« sve, osim ako se opozicija ne zakači sa opstrukcionom tendencom. Inače dolazi obično na kilometarsku rezoluciju jas bezbroj dodataka i novih tačaka koje pojedini pretstavnici po nalogu svojih društava unose. Mislim, slika koju sam izneo, verna je, i krajnje je vreme da oprobamo bolje, efikas-nije metode za realizovanje naših programa. Istina, ja sam ovde govorio da treba postaviti red ostvarenja našeg programa, ali ga nišam dao. Ne osečam se ni pozvanim za to. Ja sam ubacio predlog za nove načine u ostva-renju našeg programa. Neka o tom svi raz-misle ozbiljno, neka se diskutuje na svim Skupštinama, pa če se opštim naporom nači bol ji, krači i sigurniji putevi ostvarenja visokih ciljeva našeg Udruženja. Cbctohhk 6. JaHKOBMh: FlpOCBeTHO-LIIKOJICKe npHJIHKe y MopaecKoj 6aHOBMHM CBpmeTaK cBeTciiora paTa 3aTeKao Hac je v TeiUKHM eKOHOMCKHM H Ky, ITyp.HO-npOCBeT-hhm npn.iHKaMa, h caMo HaTHOBenaHCKHM Ha-nopHMa H3ainjio ce 113 cTaaa, y KOMe je paT óanno JyrocjiOBeHCKH HapoA h nonijio ce y KopaK ca napoAHMa, Kojn cy Sumi paTOM no-inTebeHH h jih MaH>e yna3al)emi. CbSTOJIMK JaHKOBHti, npeTce^HHK cerapije 3a MopaBCKy CaiioBHHy. Ha. 0B0Me rpan^ioanóMe nocjiy: oóhobh h npenopo^y Hanuje, yHiiTeJbCTBO je aoctojho Bpiniijio h BpniH cBojy MHcnjy, MHoro jane h BHine, ho hito ce to moivio h BepoBaTH. Y Ha-PO^HOM npocBehHBan.y iiocTiiruyT je ycnex, Kojn 3acjiy®yje HajBehe AHBJi»eif>e, h to 6am y ohhm KpajeBHMa kojh cy HajBHine 6hjih gaocTajiH. TaMO, rae ce na CpaniiKy cBoje AP»¿aBe h naHHOHajiiie cjioóoAe, CTaino ca nyniKOM cTajajio, rpfi cy Aa.'re HajBehe acpTBe y KpBH h HMeTKy 3a Harae oc,noóobeH>e h yje/tHaeae, TaMO cy noTpeÓHii HajBehn nanopn 3a no;iii-3aH.e AyxoBHe h MaTepujajiHe Kyjnype Ha-po^He. Je;t,aH oa TaKBHX KpajeBa Haine Apease jecTe h MopaBCKa fiaHOBMHa. ITTkojicko iiHTa-K,e 6hjio je je^HO oa HajóóJiHHjHX niiTaiba, nocJie yjeAHH>eH>a, y OBOMe Kpajy. BeJiHKa ocKv.THHa v yiHTejtcKOM i;a;ipy, Koje je y oipoMHOM 6pojy H3rHHyjio y paTOBHMa h, ro-tobo CBy,T,a. onjbaHKaHe h nopyraeHe niKOJicKe srpane, hhiihih cy orpoMHe TeniKohe 3a npo-CBeTHo-niKOJicKH pa;;. Hapofl noju je npemMBeo, nopefl cbmx paTHMx TewKofca, Cypflymmy m TonnMMKM YcTaHaK, hhhmo je McnonnMCKe Hanope 3a CBoje onopaBJbefce. II npBa ^enenHja iianopHora pa^a A^Jia je y cBHMa npaBHHMa, na h y iiiko.tckom iih-Taii.v, bg.'ihkc periy.iiaTe. HajBehn neo Hano-pa, CBy TewMHy HapoflHMx HeBOiba 0B0ra spe-MeHa, oceTMnH cy m ocefcajy HapoflHM ynMTe-JbM. M CaMO CBOjMM CTOj MMKMM CTpn/behbeM, Benmkmm nowpTBOBatbeM h eHeprnjoM ycnenn cy, fla flaHac MopaBCKa fiaHOBMHa, HajKpsa-BHje h HajnycTOHOCHMje nonpHLUTe MHHynux paTOBa, He M30CTaje MHorc n3a HajHanpeflHM-jmx KpajeBa Hauie flOMOBMHe. Joni HMa Aocxa irearo;i,a h TeniKoha, jep cy H3B6CHH KpajeBH óanoBHHe AO upo 50 ro-AHHa fjH.'iiT noA TypHHMa, a cpe30Bii: ByiiH-TpHCKH, Aa6cKH h uapiiíípoACKH, npiura.m cy Hauioj AI>'a;aBH TeK y nocJieAH>HM paTOBHMa. A,in yniiTeJbCKHM oAynieBJbeibeM h cMHiujte-hhm paAOM npocBeTHHX BJiacTH AaBahc ce CBe OojbH pe3yjiTaTH. ;i,a Cm ce Aoóma hito jacimja ¿juma npo-cj!eTHo-iHKo.icKHX npH.iHKa MopaBCKe 6ano-BHHe npyjsaMO c.neAehe HOA^TKe: BaHOBHHa 3axBaTa npocTop oa 26.'2i8 KM2, a CpojH CTaHOBHHKa 1,452.967. riojIHTHHKHX Cpe30Ba HMa 40, OIIHITHHa 766, a CBe je to rpynncaHO y 24 niKOJicKa cpe-3a, Meby KojHMa je Be:mi;H 6poj njiaHHHCKH-BpJieTHHX H CHpOMaiHHHX. HeMa HaceJta Koje He npiinaAa HHjeAHoj 'UKojicKoj onniTHHH, a HMa 770 MecTa Koja niajby achy y cyceAHa Hacera rAe cy nmojie. npoce.HHa HajBeha AaJt>Hiia H3 Koje Aena ao-'ia3e y niKOJiy h3hoch 3—4 km, a to je Hapo-'oi t o y fipAHHM KpajeBHMa rAe cy cejia pa3-finjenor THna. BpojHO CTan.e iiiKOJia, Ijana h yiHTCJBa, 3a nocjieAH.e 3 roAHiie; Tiajfio.JBe he noKa3aTH K0.HHK0 ce H KaKO HanpeAOBajio, na 3aT0 H3-hochmo cjieAehy ynopeAHy Ta6jiHny, cacTaB-JBeHy no HajTa'iHHjHM noAaHHMa: ra o K 3 sš u O ra £ v «9 v n O « Ha 1 och. uik. OTnaaa: «3 R3 X S S 2 = Ha 1 yqHTe- Jba ornaba ca ■ a s o U * "J m i— S s -J 3- S >> ' s = m a 2 >. ? 3 CLS a x O c >, ¿ S « S X si «5 * cd J£T SŠ Š5 — s 3 as m x o c >» o _ * s cš 03 * C3 JC* 1930 903 1893 1945 95.244 39 1635 105 15 13 747 49 1931 924 1935 1956 121 003 28 1600 130 12 13 742 62 1932 959 2150 2078 141.034 27 1515 147 10 12 699 67 OBe iui'l'pe najóojbe noKa3yjy mía ynii-tc.jlh Aajy 3a nocTiirHyra ycnex, kojh 6h TeK OHAa 6ho noTnyii, KaAa 6h nopacTy ijajca oa-roBapao ó poj yiHxe.'ha. Pa'iynajyhH Aa Ha l yHHTeJbcKo jiHne AOJiaan 50 l)ai;a, TpeSaio 6h nocTaiiHTii joni 742 yiHTeJta-HHa, na Aa Ha-•CTaBa óyAe HopMajina. Kpa.T). Sandía yupana je y cnpoBoljeiby CBoje npocBeTHe nojiHTHKe HHcncTHpajia, Aa cBa Aopac.'ia Adía aa uiKOJiy, Mopajy peAOBHo uiKOJiy noxoAHTii, 663 ofwnpa Ha KaKBohy ihkojigkhx 3rj>aaa, bemihhhy yhhohhua h ópoj HacTaBiniKa. ITpcMa iipnóaBJbeHHM no-Aa-HHMa ao 1929 roAHiic, f)H,xo je oko 48% ag-ne 3a niKOJiy Aopacjie, Koja niKOJiy HHcy no-xoAHJia. Taj npoueHaT y 1930 toa. cnao je Ha 22%, a AaHac je CBeAen na miihhmvm, jep niKO.'iy He noxoAe caMO cjiaóa, jieKapcKHM nperaeAOM ocjioóo^eHa, Aena. riocneflMi^a oBora je M3Bobeft>e »nony-fineBHe« HacTaBe y 400 oflen>etba y KojMMa ce 6poj tjaxa neo flo 180. yihtejlhma kojh cy paah.ra »no.iya'ieií-H0« noAeJBena je narpaAa H3 CaHOB. dvijeia y 90.350 AHHapa. Fl pocenna HarpaAa 3a 1 vtih-TeJta-hhy h3h0ch.ua je 250—300 ahh., uito je 3aBHCH,t0 oa ñpoja IjaKa h Tpajaiba h3bo-ben.a OBe HacTaBe. Ako ce OBa cyMa 90.350 A^h pa3flenm ópojeM \jana c KojMMa ce Kao npMpacTOM mo-pana m3boamtm »nonyflHeBHa« HacTaBa, OHfla daHOBMHy daje 1 t?aK 4 flMHapa, kojm 6m MHa-ne ocTao henmcmeh m 6e3 CBanor 0CH0BH0r 0Ópa30Batba. Obo TeniKo CTan.e no ymiitejbctbo óhjio 6h yHeKOJiiiKo CHoniJtHBHje, «afl 6m ce 3a »no-nyflHeBHy« HacTaBy nponHcao CKpatieHM Ha-CTaBHM nporpaM m flOfle/beHa CTanHa m npM-CTojHMja Harpafla. y npi;oc nphbpeahe kph3e, bhah ce, aa ópoj noAH3aH>a hobhx niKo.ia ctajiho Hanpe-Ayje. y 1931 roAHHH HOTnyHO cy AOBpmeHe 21 uiKo.Ta; y 1932 toa. 25 uiKOjia, a y 1933 toa. npncTyn.Jbeno je rpaah>n 30 hobhx hiko-jia. IIopeA OBora H3Bi)ineHa je 3aMeHa, CTa-phx-henoaechhx iuk. 3rpaaa, hobhm r¡rpa;ia-Ma, tan o aa ce 6poj H3rpaAibH hobhx uiKo.;ia — neH>e npoceHHo roAHiHH>e Ha 60 uraojia. BanoBHHa je AOAeJima, y 1932/33 hik. toa-, noMohn 3a rpaah>y HiKo.ia h3 cBora 6y-HeTa 963.000 AHHapa, a H3 ApsKaBiiHx cpeT-CTaBa je noAeJbeHO 345.000 Aiinapa. IIIkojickhx 3rpaaa hma 1113, oa kojhx cy 235 HenoAecHe 3a n3Bot)en.e HacTaBe. OBe nenoAecHe Hajiase ce BehnHOM y 3a6aMenHM ópahhm KpajeBHMa, na je cnpoMaiimoM Hapo-Ay thx KpajeBa, HeMoryhe H3 cbojhx epeTeTa-Ba rpaAHTH HOBe njiaHCKe iitKo.icKe 3rpaAe, ako he 6h ap®aba h ímnoBinia h3 cbojhx cpetctaba ca sehiiM h h3aauihhm npnnoMO-hHMa, Hero ao caaa, npHTeiíjia HapoAy y no- moh. ' ^ Il3ApJKaBaH>e HiKOJia je CJia6o. Hanjiahe-ho je HiKojiCKor npnpe3a y 1932 toahhh 38'2%. Obo 6h ce nnraibe 3a caaa haj6ojbe peiHHJio, ano 6h IIopecKe ynpaBe ya nope3 HanjiahHBane h ihkoji. npnpea. IfeHOcehn CBe ropHe noAaTKe acejiejiH cmo Aa iioka/kcmo noA KaKBHM ycjioBHMa Ha-rne y^HTeJbCTBo paAH h nocra5Ke OBe BejiHKe ycnexe. IIopeA CBora TemKora paAa y hikojih, yHHTeJBctbo 3khb0 paah h BaH HIKOJie: Ha oc-HHBaH>v CoKOJia, iteBa'irjix ApyuiTaBa, iiapoA-hhx kh>h3khhha h mhtaohhua, OTBapaiby ana.HftafieTHHx h AOMahHHKHx TenajeBa, 3eM-jtopaahhhkhx 3aApyra h cbhx Apyrnx Kyji-TypHHx ycTaHOBa. CjiyKehn oayuiebjbeho napoahhm hae-ajiHMa, a paAehn noA tcjkhm ycjioBHMa ho cbh ocTaJiH APJKaBHH c.TiyatñeHHHH. y h Míen, m He «ene caMO npM3Haita, Beti Tpawe CTBapHe nornope ofl cbmx $aKTopa, Kano 6m ce cbe rope yKa3aHe He3rofle, c tbnxoBora TeroÓHera m MHCMQHepcKora nyta yKnoHHne. FETAR GREGO (Split): Podizanje Šolskih zgrada u Primorskoj banovini Petar Grego, pretsednik sekcije za Primorsku banovinu. Prije narodnog oslobodenja i ujedinje-nja imali smo osnovnu školu, ali nijesmo imali narodnu osnovnu školu. Podvlačim na-rodnu, jer tudinska vlast nije dopuštala da naša 'osnovna škola služi interesima i potrebama naroda. Onda je škola imala da radi za tude ciljeve, a ne za prave ciljeve i za prave potrebe naroda, kojemu je bila namijenjena. Patriotska svijest i zgodan takt nastavnika, koji su bili svi narodni ljudi, spriječila je da škola u ono doba služi u večoj mjeri tim tudinskim ciljevima. Tip školske zgrade sa 1 odjeljenjem. Naša osn. škola mogla je poslije rata, nakon oslobodenja i ujedinjenja, da se slo-bodno i neodvisno razvija u svoj o j državi, i da postane u pravom smislu riječi: narodna škola. Za vrijeme rata zapuštene su školske zgrade, upropašten je školski nameštaj, uništena su učila. U mnogim mjestima bio je onemo-gučen svaki školski rad. Ali rat je naučio naše široke mase da bolje pregledaju i jasnije uoče potrebu obrazovanja svoje djece i vri-jednost redovnog školovanja. Nakon rata razvio se je iz sela pokret i vapaj za školom. Ovoj narodnoj želji i potrebi valjalo je zadovoljiti. To je bilo teško. jer su falili uvjeti za uspješan školski rad. U prvom redu ne-dostojale su školske zgrade. Mnoge stare bile su nepodesne. Tip školske zgrade sa 2 odjeljenja. U mjestima pri moru, na ostrvima i u nekim srezovima Zagorja bio je podignut i ureden priličan broj škola, ali u mnogo večem dijelu Zagorja, a naročito u bosansko-herce-govačkim srezovima banovine pomanjkanje škola bilo je veliko. Broj škola daleko je za-ostao za faktičkim potrebama, pa je i nepismenost tamo bila velika. Problem šk. zgrada ukazao se u svojoj veličini. Valjalo je početi riješavati' to teško pitanje. II i i i IS 1 j g IIJj km M- wrrtT i J m IS JI M IIÜLLL „ apC is! ^S jf ^ n TM IB S Tip školske zgrade sa 3 odjeljenja. Problem je pravilno shvačen i uz velike teškoče i napor došlo se do jednog sistemat-skog i uspješnog postupka. Rad Prosvetnog odeljenja išao je za tim, da sa raspoloživim sredstvima, po jednom sistemu, zgradi što više novih školskih zgrada i da popravi i proširi što veči broj starih škola. Največi dio toga posla izvršen je- kroz poslednje tri godine. Radilo se po ovim na-čelima: 1) dovršiti gradnju započetih škola; 2) prihvatiti i poduprijeti inicijativu sela i opčina, pa ondje gdje su govote sve pred-radnje oko osnivanja škole, odmah započeti sa gradnjom, 3) u nacijonalno ugroženim po-graničnim krajevima dati pomoči i uputiti hi-tan postupak za gradnju i 4) u krajevima, gdje na više kilometara nema traga narodnoj prosveti, podignuti bar po koju školu. Gdje nisu postojali škol. rajoni i gdje nije bilo škol. opčina, počeli su se uredivati škol. rajoni i stvarati škol. opčine po principu kako traži Zakon o narodnim školama. Da se opčinama uštede troškovi za pla-nove i trebovnike, a da se dode do odgovara-jučih tipova škola, prama gradevinskim i klimatskim prilikama jednoga kraja, izradeni su tipski načrti za škole sa jednim i sa više odeljenja i daju se besplatno opčinama i samo se po njima sada može da gradi. Zaveden je jači stručni tehnični nadzor nad_ gradnjama i nadzor nad utroškem novca. Osnovan je Banovinski školski fond iz kojega se daju zajmovi siromašnim opčinama sa malom kamatom ili i bez kamata. Za podizanje školskih zgrada imalo je Prosvetno odeljenje Banske uprave u Splitu u banov, budžetu za 1930/31 god. na raspe-laganju 4,000.000 Din i 1 000 000 Din za Banov, školski fond, budžetu za 1931/32 god. imalo je 4,800.000 i za fond 1,000.000, dok je u budžetu za 1932/33 odredeno samo 2,000.0^0 Din. Utrošene su i manje pomoči Ministarstva Prosvete. Opeine i sela dale su svoj doprinos nešto u novcu, a najviše u naravi. Držeči se strogo postavljenih principa kroz posljednje tri godine postignuti su ovi rezultati: sagradeno je 89 novih školskih zgrada, nabavljeno je 8 postoječih zgrada i preuredeno i proŠireno je 26 starih zgrada. Time se je dobilo mjesta za skoro 250 odjeljenja. Popravljeno je još i bolje uredeno 40 privatnih ograda koje služe za škole. Ovo je učinjeno. AH se ovde nije stalo. Gradnja novih školskih zgrada nastavlja se i danas imamo u gradnji širom banovine 90 novih škola, koje se postepeno dovršavaju. Gradnja novih škola odvijala se posve sistematski na najosjetljivijoj tačei naše državne granice — u okolici Zadra. Tu su postavljeni osnovni uslovi za prosvjetno i za opče kulturno podizanje naroda. U zaledju Zadra i na susjednim ostrvima podignut je potrebit broj novih modernih reprezentativnih škola. I dok se s one strane granicc na-mještaju topovi, kopaju šansi, postavljaju gusti redovi bodljikave žice, mi s naše strane podigosmo hramove prosvete, u kojima če odzvanjati riječ ipira, gdje če se djeca odga-jati u ljubavi prama Kralju i Otadžbini, iz kojih če izlaziti ždraloviči, koji če svijesno i hrabro braniti djedovinu svoju. I Split, glavno mjesto banovine, dobio je u zadnje doba d vi je nove velike, moderne školske zgrade. Svaka ima po 16 odeljenja uz sve ostale potrebite prostorije. Imaju centralno grijanje, gombaonu i kupatilo. Njihove su učionice svijetle, prostrane i vesele. U njima se razvija estetsko osječanje i to osječanje djeca unose i u svoje domove. Uz brigu oko podizanja novih škol. zdrada i proširenja postoječih inoralo je Prosvetno odjeljenje Banske uprave da pribavi za mnoge škole po-kučstvo, učila i knjige. Finansijska kriza zahvatila je i naše opeine. One nijesu u stanju da daju školama ono što su po Zakonu o narodnim školama dužne i daju. I tu se moralo priskoči u pomoč. Prosvetno odeljenje nabavljalo je i sada nabavlja najpotrebitije školske knjige, učila i pokučstvo. To daje opčinama kao pomoč, da se udovolji najglavnijim * potrebama nastave. U ovu svrhu potrošeno je oko milijun dinara u ove poslednje tri godine. Ovo je plod trogodišnjeg rada. Kad se uzme u obzir da su sredstva svake godine bila sve to manj a, onda se mora još jače pod-vuči ovaj značajni uspjeh. Ovu akciju vodio je, živo poduprt od predašnieg bana dr. I. Tar-taglie i sadašnjeg bana dr. Josipa Jablanoviča, načelnik Prosvetnog odeljenja u Splitu prof. Niko Stipčevič. On se je ovog posla prihvatio s ljubavlju, energično ga vodio, i upoznavši prilike i potrebe lično na terenu, mnogo do-prinio ovom napretku našeg školstva. U našoj banovini sada pohada školu skoro 73.000 djece u 1185 odeljenja na 880.000 stanoVnika. Veliki broj djece dorasle za školu ostaje još bez pouka a znatan broj škol. zgrada ne odgovara svojoj svrsi. Da se sva djeca dovedu u podesne škole, treba još mnogo vremena, mnogo sredstava i mnogo rada. Ali temelji su postavljeni, rad je dobro upučen. Na nadležnim mjestima pravilno se shvača važnost, potreba i korist osn. nastave. Potrebite su novčane žrtve, ali ako škole zapadaju mnogo, neznanje zapada još više i u ekonomskom, i u socijalnom, a naročito u nacijonalnom pogledu. NA DELO ZA NAŠE DOMOVE! VSA NAROČILA POTOM UGP. Rikard N. Franičevič: Zetska banovinska sekcija Rikard Franičevič, pretsednik sekcije za Zetsku banovinu. Ovogodišnja treča glavna godišnja skup-ština JUU sekcije za zetsku banovinu držana je dne 9. i 10. jula na Cetinju. Iz štampanog izveštaja o radu upravnog i nadzornog odbora za g. 1932/33 vidi se, da je u zetskoj banovini učiteljstvo organizovano u 26 školskih srezo-va, dok u 5 školskih srezova učitelji se nijesu organizovali, ukoliko nijesu pojedinci pristu-pili u članstvo susjednih sreskih učit. društa-va. Ukupno je organizovano u ovoj banovini 1190 učitelja. Jednu godinu ranije bilo je 21 sresko učit. društvo sa 1067 članova. Dakle je zadnje godine bilo organizovano više 5 dru-štava i 123 učitelja. Najviše članova ima učit. društvo sreza dubrovačkoga, koje broji 143 člana. U ovoj banovini ima još otprilike oko 200 učitelja, koji nijesu organizovani. Sekcij-ska uprava je živo nastajala i upotrebila je sva sredstva da se i ovi učitelji učlane, pa ako nije u tome uspjela ni je njezina krivnja. Sva su sreska društva tokom godine intenzivno radila, održavala su brojne sastanke, ukoliko su to terenske i vremenske prilike do-zvoljavale. Na tim svojim sastancima nastav-nici su radili na svom stručnom usavršavanju: čitani su temati iz pedagoške teorije i prakse u vezi sa savremenim pokretima u vaspitanju i napretku škole i držana praktična predavanja, koja tangiraju š.volski i učiteljski život. Svi su članovi društava aktivno učestvovali u radu i pokazali puno smisla, volje i znanja u svim pitanjima, koja su se raspravljala. Iz iz-veštja sreskih društava vidi se da su nastav-nici, članovi društava, radili i na kulturnom, prosvjetnom, ekonomskom, socijalnom i zdravstvenom podizanju naroda u svojim krajevima: osnivanjem sokolskih četa, raznih zdravstvenih i privrednih zadruga, održava-njem analfabetskih tečajeva i t. d. U toku godine Upravni odbor održao je 10 sjedniea, na kojima su se raspravljala razna pitanja, koja su tangirala pojedince, sreska društva ili čitavo učiteljstvo. Članovi Upravnog odbora, koji stanuju na Cetinju skoro svaki dan su se dogovarali i sporazumjevali o svom radu. Nadzorni odbor sastao se je 6 pu-ta na sjednicu i pregledao rad Upravnog odbora i stanje blagajne. Na svim sjednicama obaju odbora vladala je jednodušnost i puna saglasnost medu članovima. Uprava sekcije bila je u stalnom kontaktu sa Glavnim odborom u pogledu zaštite svojih članova, te je Glavni odbor uvijek izlazio ususret sekciji ušpješno intervenirajuči kod nadležnih vlasti, bilo da je traženje poticalo od pojedinca ili sreskih društava. Uprava sekcije je mnogo puta usmeno i pismeno intervenirala kod nadležnih prosvjetnih vlasti u banovini u korist svojih članova. Prosvjetne vlasti svakom prilikom i u svakom slučaju iz-lazile su nam ususret i uvijek pokazivale do-bru volju da se opravdanim učiteljskim željama i traženjima udovolji, ukoliko je to bilo u njihovoj vlasti. Jugoslovenski učiteljski dom za dravsko banovino na Jadranskem morju v Omišlju Zaliv v morju pred »Jugoslovenskim učiteljskim domom za dravsko banovino« na Jadranu. Dne 5. avgusta 1933. je načelnik občine Omišalj na qtoku Krku g. Franjo Kraljic na podlagi mape točno odmeril na terenu stavbno parcelo za zgradbo »Jugoslovenskega učiteljskega doma za dravsko banovino« v Omišlju, na otoku Krku. Stavbno parcelo sta izbrala že lansko leto predsednik sekcije Jugoslovenskega učiteljskega udruženja za dravsko banovino g. Ivan Dimnik in predsednik sedanjega »Društva za zgradbo učiteljskega doma« v Omišlju g. Rado Grum. Učiteljska tiskarna je s posredovanjem njenega predsednika g. Engelberta Gangla dala na razpolago sredstva za odkup zemljišča ter ga je podarila sekciji JUU v svrho postavitve Učiteljskega doma na Jadranu. Dne 27. junija 1933 se je vršil ustanovni občni zbor »Društva za zidanje Učiteljskega doma v Omišlju«, ki ga je sklicala sekcija JUU za dravsko banovino. Na občnem zboru je bil izvoljen poseben odbor za zidanje Učiteljskega doma v Omišlju, kateremu predseduje g. Rado Grum. Ta ima nalogo zbrati sredstva in zidati dom. Že pred ustanovitvijo društva se je prijavilo 70 članov, ki hočejo na zadružni osnovi postaviti ta dom. Na ustanovnem občnem zboru so bile dane direktive za spremembo pravil in za izredni občni zbor, ki se bo vršil dne 19. avgusta 1933 ob 8. uri v prostorih L mest. deš. osn. šole v Ljubljani. Na tem zboru bo izvoljen definitivni odbor, ki bo izdelal načrte in pričel z definitivnim delom. Komisija, obstoječa iz zastopnika občinskega načelništva v Omišlju g. tajnika Nika Turatija, stavbenika g. Nika Fere-tiča, predsednika sekcije Jugoslov. učit. udruženja za dravsko banovino g. Ivana Dim- Komisija postavlja začasne mejnike na ozemlju »Jugoslovenskega učiteljskega doma za dravsko banovino« na Jadranu. nika, predsednika Društva za zgradbo Učiteljskega doma v Omišlju g. Rada Gruma in omiš-ljanskega domačina, učitelja srbohrvatskega jezika v Ljubljani g. Iva Lesice je zabila mejne količe na parceli doma. Desna slika nam kaže zabijanje mejnega količa v drugem desnem spodnjem mejišču zemljišča. Zemljišče leži ob poti, ki je speljana ob morski obali od Omišlja do zaliva, ki je viden na drugi levi gornji sliki. Omišalj je viden na tej sliki na pečinah v ozadju. Stavbna parcela je na lepem položnem terenu ter meri spredaj ob morju 37'60 m, v globino 50 m, na gornji fronti pa 38 m t. j. skoro 2000 m2. Zaliv je miren in zavarovan pred burjo. Pred stavbno parcelo je pot ter je z isto vred le kakih 15 m do morja. Iz zgradbe same bo na sprednji, južni strani razgled na morje, na desni, vzhodni strani na vile, ki bodo sosede Doma, med njimi Novo-sadski učiteljski dom, ki se ponosno dviga med vilami ter v ozadju na Omišalj, na desni zapadni strani pa na občinski park ob Jugoslo-venskem učiteljskem domu dravske banovine ter preko zaliva na drugi strani na Sušak, Reko in Opatijo, ki se na večer bleste v nebroj lučicah. Na tem prostoru bo stala stavba dravskega Učiteljskega doma, ki bo imela poleg potrebnih prostorov s kuhinjo na severni strani v hladu jedilnico in družabno sobo, dve večji sobi za učitelje ferijalce s skupnimi ležišči, večjo sobo za ferijalno kolonijo učiteljskih otrok (menjaje dečke in deklice) ter manjše sobe z dvema posteljama in spalnim divanom, odnosno z eno posteljo in divanom. Dom bo torej služil članom, ki bodo lahko imeli vso komoditeto v posebnih sobah, za učitelje ferijalce, ki bodo lahko ceno živeli v skupnih sobah do 10 ter učiteljskim otrokom, ki jih Rado Grum, predsednik društva učiteljskega doma na Jadranu. bodo lahko starši za mal denar izročili čez počitnice v varne roke. Pred domom bo betonska terasa v globočini do 10 metrov za sončenje ter na večer za bivanje v večernem hladu na morski obali. Zaliv pred Domom, ki je videti na levi sliki je plitek ter prikladen za kopanje ne- pjavačev in tudi plavačev. Poleg tega je na desno od zaliva rtič, ki je prikladen za kopanje na prostoru po poljubni izbiri. V Omišlju je ta udobnost, da se smejo gostje kopati na poljubnem kraju obaie, ki je vsa last občine. Dom si bo moral nabaviti motorni čoln s katerim se je lahko v pičli uri na Sušaku, ali pa bodo lahko z njim člani doma prirejali ilete v kraje ob Jadranski obali. Na zadružni osnovi si bodo člani nabavili manjše čolne za veslanje in na jadra s katerimi bodo lahko veslali in se solnčili na morju, bodo lovili ribe ali jadrali v svoje veselje po svežem morskem zraku ter si bodo nabavili sandolince za veslaški šport na morju. Vse drugo bo doprinesla učiteljska iznajdljivost, podjetnost in požrtvovalnost. Ideja je tu, početek tudi, 70 članov je bilo prijavljenih že pred ustanovitvijo društva, kar kaže razumevanje in zanimanje med ueitelj-stvom. 300 članov, ki so navdušeni za stvar ter požrtvovalni za realizacijo ideje, da hočejo postaviti učiteljstvu in učiteljski deci dravske banovine dom ob Jadranu, vsak 1000 Din za idejo kot ustanovni član, katerega ime se bo blestelo na plošči ustanovnikov doma in dom bo stal v enem letu ob Jadranu ter bo glasnik zavednosti učiteljstva dravske banovine. Pristopite z enim deležem k »Društvu za zgradbo učiteljskega doma v Omišlju«, v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6 in deležni boste lahko vseh dobrot Doma, hkrati pa postanete ustanovni član velike učiteljske stvari. 1000 dinarjev za idejo naše posesti na Jadranskem morju ter za postavitev žarišča jadranske ideje med učiteljstvom! -k. Anton Hren: Pomen gospodarske osnove za stanovsko borbo Življenje vsakega posameznika ni nič drugega kakor neprestana borba za obstoj in napredek. Prav isto je pri različnih stanovih, pri narodih in državah. Kakor si more in mora vsak posameznik priboriti svojo pozicijo v človeški družbi, prav tako si jo more in mora priboriti vsak stan. Saj stan ni nič drugega kakor velika skupina posameznikov, ki imajo isti poklic in iste težnje. Že borba poedinca za obstanek in uve-Ijavljenje v človeški družbi ni bila nikoli lahka. Še težja je pa v današnjih razmerah, ko izginjajo vedno bolj ideali in vsi obziri do bližnjega. Vsak posameznik si poizkuša priboriti svojo pozicijo za vsako ceno. Realna deviza današnje dobe je: da živim jaz in se'mi dobro godi, naj jih trpi in pogine sto in sto drugih. Kaj mene to briga. Kot učitelji in vzgojitelji naroda moramo obsojati take nazore, ker so nezdravi in vodijo v pogubo in anarhijo. Človek je družabno bitje in kot tak samo majhen in neznaten drobec skupnosti. Zato se mora vedno in povsod tudi ozirati na sočloveka, na družbo. Ako se ti ne oziraš pri svojem udej-stvovanju na skupnost, na družbo, se tudi ona ne bo ozirala na tebe. In priti mora prej ali slej gorje še v veliko večji meri za tebe nego pa za družbo. Ako že borba vsakega posameznika za obstoj in napredek ni lahka, je še težja pri stanovih, kjer mora usmeriti na stotine in tisoče poedincev z različnimi naziranji v docela določen in jasen pravec. To občutijo zlasti voditelji raznih stanovskih organizacij. Posebno težka je pa ta borba pri tako zvanih mladih stanovih, kakor je n. pr. naš učiteljski, ki tako-rekoč šele vstopa na pozorišče in v sklop človeške družbe. Saj naš stan nima sto in sto ter še večletnih tradicij, ki spajajo poedince drugih stanov. Zakaj tradicije so velike važnosti, kar moramo upoštevati predvsem mi učitelji in vzgojitelji tudi pri vzgoji lastnega stanu. Le pomislimo: Kaj je pomenil učitelj v človeški družbi še pred kratkimi tridesetimi leti in kaj pomeni danes! In je naravnost ogromna razlika v prid našega stanu. In ta napredek je dosegla stanovska borba, stanovska organizacija. To pozicijo smo si izvojevali mi sami z lastnimi silami kljub vsem oviram in težko-čam. Bili smo močni in silni, ker smo bili enotni in združeni. Vsako borbo vodi ideja, načelo, ki kaže končni cilj in smoter. Kakor pa je ideja močna, da prešine in vzvalovi lahko cele množice, tako je šibka in slaba, če nima gospodarske podlage. Ideja je podobna plamenu, ki visoko vzplamti, razsvetli in ogreje; a, ko mu poide gorivo, zopet ugasne ter ni ne duha ne sluha več o svetlobi in toploti. Ker je naš stan v primeri z drugimi stanovi še mlad in tako rekoč še-le na početku svojega razvoja, zato je naravno,- da so ga in ga še vedno vodijo v stanovski borbi ideje, načela. V tej stanovski idejni borbi smo sami doprinašali tudi gmotne žrtve. Sami smo nalagali polena na ogenj, da plamen ni ugasnil, ampak je ohranil več ali manj svetlobe in razširjal med nami tudi toploto. Med idejno stanovsko borbo v pretekli dobi pa so se že porajala stanovsko socialna in stanovsko gospodarska vprašanja. Polagoma smo imenovali, da je ideja z vsemi načeli obsojena na smrt, ako nima gospodarske osnove. Vsak posameznik in prav tako tudi celokupni stan hoče in mora doseči v idejni borbi tudi realne dobrine, katere mu dajejo gospodarsko in socialno oporo, katere ga pa obenem vzpodbujajo, da v boju za obstoj in napredek stanu še nadalje vztraja in ne klone ter do-prinaša tudi gmotne žrtve. Zato'smo ustanavljali tudi socialne in gospodarske stanovske ustanove. Teh ustanov ima jugoslovensko učiteljstvo lepo število. Brez njih si danes ne moremo misliti našega stanu in bi tudi še zdavnaj ne dosegli tiste stopnje med drugimi stanovi, kakor smo jo, če bi jih ne imeli. Anton Hren, predsednik Učiteljskega doma v Mariboru. Stanovska idejna borba pa je zahtevala od nas v preteklosti in zahteva deloma še sedaj toliko naših sil, da nam jih zmanjka za stanovske gospodarske ustanove. Prva absorbira do 99% naše energije, za drugo pa ostane komaj 1%. Le poglejmo naše sreske, banovin-ske in pa državne učiteljske skupščine. Na njih se razpravljajo ure in ure stanovsko idejne stvari, za stanovsko gospodarske pa se ne zmenimo. Če pa že pride slučajno kako tako vprašanje na vrsto, potem se nimamo časa poglobiti v njegovo bistvq in ga rešimo le na pol, če ga sploh rešimo. Naše članstvo se še vse premalo zaveda velikega pomena gospodarske osnove za stanovsko in idejno borbo, ker nam ni preostalo časa za razmotrivanja iz lastne skušnje, da daje moč in ugled posamezniku utrjeno gospodarsko stališče. Siromak pa se ne more dokopati do moči in ugleda, pa naj bo še tako dober, pravičen in idealen. Prav tako je pri stanu. Zato moramo stremeti za tem, da postanemo tudi gospodarsko močni v svo ji stanovski organizaciji. In lažja bo tudi stanovska idejna borba. Vsaj v glavnih gospodarskih in socialnih vprašanjih se moramo osvoboditi vsakega tujega vpliva in postaviti na lastne noge. Zavedajmo se, da gospodarsko zasužnjenje navadno upropasti posameznika, upronasti pa tudi cele stanove — ne samo gospodarsko, ampak tudi — idejno. Nove predpisane tiskovine: Proračun kraj. šol. odbora, Obračun kraj. šol. odbora, Zapisnik proračunske seje in Zapisnik obračunske seje kraj. šol. odbora Naročila sprejema Učiteljska tiskarna v Ljubljani jViilič R. Majstorovič, urednik »Narodne prosvete«: Naše shvatanje Milic R. Majstorovič, urednik »Narodne prosvete«. Pitanje o prirodi, o ideji nacije interesuje svakog nacionalistu, naročito učitelja nacionalistu. Jer nacija postoji kao naročita, originalna istorijska snaga. Ona nije nešto ap-straktno. Nacija je stvarni, konkretni, duhovni organizam, živo stvaralačko načelo. Nacionalna svest je sastavni deo našega duhovnog života: kroz nju mi osečamo duh nacije. - ' , Mi se osečamo kao članovi nacije samo zato, što stvarno pripadamo naciji kao živom duhovnom organizmu. Nije nacija za nas pojava, fenomen, a nije ni epifenomen, transcedentna realnost; nacija je za nas jedan prius, koji postoji pre naše svesti i nezavisno od naše svesti. Nacija nije plod naše svesti i volje, več nacija uslovljava našu svest i volju. Nacionalni duh se niti iscrpljuje, niti osiromašava nikakvim pojavama. Nacionalni duh je živo stvaralačko načelo. On se upo-znaje preko izučavanja nacionalnog stvara-laštva, koje je objektivirano u produktima: umetnosti, eposa, lirike, običaja i jezika. Na tom materijalu se i vaspitava nacionalna svest, razvija ljubav prema otadžbini. Instinkt ljubavi prema otadžbini vaspitanjem prelazi u svest, a svest u samosvest. To je baza nacionalnog stvaralačkog razviča. Nacija je i natsvesni instinkt koji se rodenjem na svet donosi. Od instinkta postaje svest, zatim prelazi postupno u dubinu, postaje neka vrsta erosa, koji duši daje krila da ova postaje svesna svoga jedinstva sa drugima. Na taj način svaka ličnost realno izlazi iz sebe. No iako se nacionalni duh stihiski re-flektuje u raznim oblicima stvaralaštva, ipak on nije ni jedan od tih oblika stvaralaštva. On je subjekat svih vrsta stvaralaštva. Nacionalni duh se ispoljava i u postoja-nju raznih vrsta heroja, heroja duha, morala, religije. Eto zašto svaka nacija ima svoje heroje i zašto ih obožava. U njima je otelovljen sirov etnografski materij al, misija narodna. Postoji vera u poziv nacije u svetu. Svaka nacija hoče da ostvari neku misij u u svetu. Ali ta misija ne sme da prelazi u nacionalnu isključivost. Država je naročita manifestacija nacije, ma da je i država naročito organsko načelo. Nacionalni duh teži da se izrazi u nacionalnoj državi. Z-ato se uržave ne stvaraju dogovo-rima, ni klasnim interesima, več narodnost hoče svoju državu kao samostalno istorisko biče, originalno i neponovljivo. Po svome jeziku i poreklu sve su države nacionalne. Država je organizovana nacija. Država je velika kulturna vrednost, jer oiia održava stvarnu vezu vremena i života nacije. Država je duhovna svojina nacije. Zato svaki nacionalni čovek oseča državu u sebi. Zato je i Jugoslavija nama draga kao jugoslovenska država u kojoj naša narodnost ima svoj dom. Kroz državu i naciju mi ispunjavamo velike zadatke vremena. Kroz njih snosimo odgovornost i pred pretcima i pred potomcima, jer njihov duh kroz nas govori. Marksistički intcrnacionalizam istakao je najgrublju neistinu: »Proleteri nemaju otadž-bine«. Ali i pored svih neistina i grubosti ne-moguče je ubiti nacionalno osečanje u prole-teru, jer ono je jače od svih njegovih klasnih interesa, sve njegove stvorene klasne psihologije. Naj bolj i su dokaz medunarodni konflikti u kojirffe nema sloge izmedu proletari-jata raznih država. Nacionalni duh stvara i svoju kulturu. Nema klasnih kultura samo postoje nacionalne kulture. Izmedu čoveka i čovečanstva stoji nacija. Mi u opštem kulturnom radu učestvujemo kao članovi nacije, a ne kao članovi porodice ili klase. Ponavljamo, nacionalno kulturno stvara-laštvo najbolje je ispoljeno u jeziku; jezik je odblesak stvaranja narodne duše. Tako isto i u religiji. Pojave religijoznog sinkretiz-ma samo potvrduju pravilo. Sve čovečanske religije po sadržaju ostale su nacionalne po usvajanju. I samo istorisko hriščanstvo se ostvarilo nacionalno; pomesne cerkve to utvrduju. U nauči, filozofiji i tehnici ispoljavaju se osobine duha nacije. Dakle, sve kuiturno stvaralaštvo, koje daje kulturne vrednosti, i konkretno je i nacionalno. Zato se mi i borimo za jugoslovensko nacionalno stvaralaštvo, jer stvaralaštvo je samo nacionalno i u nacionalnom duhu; produkcije suprotne njemu ne idu u stvaralaštvo, mogu u najbolju ruku doči samo u »kritiku«. Zato se mi borimo i protiv kosmopoli-tizma i internacionalizma, jer oni stvarno negiraj u nacije na račun mehaničkog čovečanstva, jer odbacuju nacionalno stvaralaštvo na račun jedne apstraktne, zamišljene, klasne kulture kojoj se klanjaju kao fetišu. Mi se moramo boriti protiv sviju onih kojih večito hoče da podražavaju tudem, koji hoče tude recepte da usvajaju za svoje misli; mi se moramo boriti protiv večitog tutorstva tude kulture, protiv večitog učeništva, koje koči naše nacionalno stvaralaštvo. koje ne dopušta da se razvijaju naše originalne kulturne vrednosti. Mi moramo da radimo u jugosloven-skom nacionalnom duhu, ier tek u tom duhu može biti plodonosnih rezultata. Mi se, na-pcsletku, moramo boriti protiv mnogih tudih »istina«, tudih predrasuda, jer samo na tlu naše nacije — koja je i naš največi kulturni cilj — kroz njen pravi a ne nametnuti duh, mi možemo nešto originalno i novo stvarati, nešto što nas uzdiže iznad svakidašnjice i uznosi u večnost. Najzad, i pedagoško stvaralaštvo ako ne bude u jugoslovenskom nacionalnom duhu, ono če uvek biti tuda bleda kopija, sekcija neke nama tude kulture. Put nacionalnog stvaralaštva je najteži ali i najbolji put. Zato mi njime i idemo. Josip Ribičič: Nova pota Globoke psihične in gospodarske bolezni, ki jih je ustvaril povojni čas, so priklicale nervozno in eksplozivno ozračje v vseh plasteh narodov. Vodstva narodov in posameznih skupin se od postanka bolezni vsak dan bolj zavedajo opasnosti tega eksplozivnega ozračja ter iščejo vzroke in lek boleznim. Ali medtem ko so dognali diagnozo, leka niso našli. Nesporno se je ugotovilo, da tiči vzrok v mentaliteti starih orientacij, ki se nikakor niso hotele ali ne mogle prilagoditi novim, ki jih zahteva naša doba. Narodi, vajeni patriarhalne ustaljenosti, se nikakor niso mogli prilagoditi dinamiki novega časa. Še hujše nego druge, pa je čas prehitel nas Jugoslovane. Iz ozkih domačih kolovozov smo nenadoma stopili na široko cesto, vodečo v svet, katera široko odpira pot valovom, ki butajo ob stene trdnjav drugih ustaljenih narodov; iz ozke perspektive domačega zvonika se nam je nenadoma odprl pogled v svet širokih konceptov. Obstali smo in se zamajali. Objel nas je občutek nesigurnosti in provizoričnosti in vse delo in nehanje naše okolice je dobilo izraz negotovosti in provizoričnosti. Gospodarske in politične krize so ustvarile še psihično krizo, ki ji stari rod ni kos. Lek tem boleznim se je iskal povsod, kjer se je bolezen pojavila. Ali vsa zdravila so odpovedala. In zdravniki so prišli do prepričanja, da je bolno telo že nedovzetno za zdravila. Treba je prepustiti telo da polagoma razpade, ker je že preživelo svoj čas. Zmagalo je prepričanje, da bo psihične in gospodarske bolezni prenesel in prebolel le nov rod — rod čiste in idealne mladine nove dobe. Le iz take mladine bodo vstali ljudje širokega obzorja in močnih živcev, le iz te mladine bodo vstale sile, ki bodo zrušile vse, kar zadržuje in ovira stremljenja in dinamiko novega časa. stvi naj se mladina prevzgoji. Velika večina izbira sredstva zunanjih in prehodnih vrednosti in zbira mladino okrog kričavih oblik, ki jim manjka notranja vsebina. Le manjšina poklicanih je prepričanja, da je mladini treba notranja preorientacija, ki izvira iz duhovnega prepričanja. Josip Ribičič, urednik »Našega roda«. Med to manjšino spada učiteljki stan. Instinktivno čuti, da nekaj ni prav na tem, kar ima korenine v preteklosti; z dneva v dan se prepričuje, da je treba mladim dušam povsem nove hrane; od pogovora do pogovora, od sestanka do sestanka se trudi določiti in najti s pomočjo lastne preizobrazbe novih vzgojnih sredstev, ki naj privedejo mladino v nov čas pripravljeno in vsidrano. Zal se ta stremljenja ne vrše neovirano. Pri iskanju novih potov svojega poslanstva, pri naporu, da bi združilo vse svoje sile brez razlike naziranj v eno, enotno smer. naletava učiteljstvo na ovire, ki groze zrušiti njegov ideal in ga potisniti v vrsto kruhoborcev, ki jim bo lebdel pred očmi le lastni obstanek. Demagogija hodi v klasje, denunciantstvo najde pota, da se razpase, nezaupanje in neiskrenost preži za vsakim korakom. Le malo-kje se srečamo z vero v iskrenost in poštenost učiteljskih stemljenj. Kakor druge, pade tudi letošnja skupščina v dobo učiteljskega boja za svojo poštenost in za realiziranje njegovih stremljenj po duhovni preobrazbi naroda. Znaki so tu, da je vrhunec tega boja že prešel in da je začelo prodirati prepričanje o iskrenosti in poštenosti stremljenj učiteljstva: Cujejo se že glasovi, ki poudarjajo važnost učiteljevega poslanstva. In morda ni daleč čas, ko se bo uveljavila zahteva po odstranitvi vseh nepo- klicanih rok od dela, ki je poverjeno učiteljstvu. Da pride do tega, je treba najti izgubljeno zaupanje; da se zaupanje spet najde, je treba odstraniti vse, kar je temu zaupanju stavilo zapreke. Skupščinske jasne in neprikrite ter nesebične besede bodo morale prepričati vsakogar, ki je dobre volje, da je učiteljevo poslanstvo sveto za narod in domovino, ter da se tega poslanstva učitelj tudi zaveda. Vsakemu je odprta pot v našo delavnico. Pride naj in naj sodi. Po sodbi bo morda vendar prišla doba miru, ki smo jo potrebni za izvrševanje svojega poslanstva. Andrej Skulj: Naš tisk Andrej Skulj, urednik »Učiteljskega tovariša«. Jugoslovenski narodni učitelj je prvi začutil potrebo skupnosti in edinstva. Viden znak tega iskrenega čutenja je bil kongres jugoslovenskega učiteljstva v Beogradu dne 18. junija 1920., kjer je bil položen temelj enotni, vso državo obsegajoči učiteljski organizaciji, ki je nesporno prva in najjačja strokovna organizacija v državi. V letu 1920. osnovano organizacijo je jugoslovensko učiteljstvo z vso vnemo utrjevalo, poglabljalo in izpopolnjevalo. Danes obsega naša stanovska organizacija vse banovine in združuje do malega vse učiteljstvo narodnih šol. Stremljenje vseh narodnih učiteljev je bilo nekdaj kakor tudi danes to, da se naša skupna organizacija čim bolj utrdi in izpopolni, da prinese čim večje koristi stanu, prosveti naroda in jakosti države. Delo, ki so ga izvršili v teku 13 let naši organizačni predstavniki in zavedni stanovski poborniki, je ogromno ter vredno vsega priznanja, ne le v pogledu koristi za napredek našega stanu in razvoj narodnega šolstva, ampak tudi v veliki meri za kulturni dvig in duhovno zedinjenje našega naroda. Saj so bili in so danes učitelji s svojo skupno in edinstveno, vso državo obsegajočo organizacijo, najlepši vzgled skupnega in vzajemnega dela in s tem najiskrenejši poborniki narodnega in državnega edinstva. Započeto delo hoče sedanja in bodoča generacija nadaljevati in se posluževati vseh sredstev in pripomočkov, da bo na postavljenih temeljih zrastla kar najjačja, in neraz-rušljiva stavba stanovskega edinstva in zavesti. Pravijo, da je tisk osmavvelesila. Te velesile se je Vedno posluževala učiteljska organizacija, da razširi in utrdi svoje organizačne postojanke ter pribori stanu ono pozicijo, ki mu je za izvršitev velikih in odgovornih nalog nujno potrebna. V času, ko so tvorile organizacijo »Jugoslovenskega učiteljskega udruženja« poverjeništva, pet po številu, je bil organizačni tisk dokaj razširjen, vendar brez medsebojne povezanosti. Ob času drugega kongresa UJU. ki se je vršil v dneh od 5. do 7. avgusta 1923. v Ljubljani, so izhajali nastopni učiteljski stanovski in prosvetni listi: »Narodna Prosveta«, osrednje glasilo »Jugoslovenskega učiteljskega udruženja v Beogradu«. »Učiteljski list«, glasilo »Zveze jugo-slovenskih učiteljskih društev v Trstu«. Poverjeništva so izdajala nastopne liste: »Jedinstvo« za poverjeništvo v Zagrebu; »Po-kret« za poverjeništvo v Splitu in »Učiteljski tovariš« za poverjeništvo v Ljubljani. Pedagoški, strokovni in prosvetni tisk je bil zastopan v naslednjih listih in revijah: »Učitelj«, pedagoški in znanstveni organ »Udruženja jugoslovenskega učiteljstva v Beogradu«; »Napredak«, pedagoška smotra v Zagrebu; »Popotnik«, pedagoško znanstveni list v Ljubljani; »Školski Pokret«, mesečni pedagoški časopis, Leskovac (Srbija); »Učiteljska Iskra«, prosvetno šolski časopis, Kraguje-vac; »Prosvetni Pregled«, glasnik za školu i društvo, Novi Sad; »Prosvjeta« organ društva »Prosvjeta« Sarajevo: »Hrvatski Učiteljski Dom«, glasilo Hrv. Ped. Knjiž. Zbora, Hr. Učiteljske štednje, Zagreb; »Učiteljski ves-nik« za potrebo škole i učitelja, Novi Sad; »Prosvetni Radnik«, organ »Učiteljskog Akci-jonarskog društva. Zavičaj«, Skoplje; »Nova Škola« prosvetni časopis, Sarajevo; »Učiteljska Zadruga«, glasnik »Učiteljske Zadruge«, Beograd. Z reorganizacijo našega udruženja, z ukinitvijo poverjeništev in z osnovanjem bano- vinskih sekcij so nastale tudi izpremembe v stanovskem tisku. Zaradi nastalih izprememb se je število listov in revij skrčilo in to največ iz gospodarskih razlogov. Trenutno nimamo točnega pregleda o sedanjem stanovskem tisku. Poleg ljubljanske sekcije imata svoji glasili še dve sekciji. Centralno glasilo je »Narodna Prosveta«. Med najstarejše obstoječe strokovne učiteljske liste moramo šteti glasilo ljubljanske sekcije JUU »Učiteljski tovariš«, ki izhaja že 74. leto in je hkrati najstarejši slovenski list. Ker je nadaljnji razvoj in jakost naše organizacije v veliki meri odvisna od stanovskega tiska, je nujno potrebno, da posvetimo temu vprašanju v bodoče vso pažnjo. Kako bo smotreno in plodonosno izvesti organizacijo našega stanovskega, pedagoškega in strokovnega, pa tudi mladinskega tiska, je vprašanje, ki ga bo treba rešiti z vso skrbjo in preudarnostjo. Dotakniti se hočem tega vprašanja le toliko, da opozorim tovariše na važnost zadeve in zbu,dim za stvar zanimanje v svrho razmišljanja in diskusije, za čim prejšnjo in boljšo rešitev te važne naloge. Ako pregledamo vrste organiziranega učiteljstva po banovinah in premotrimo organi-začno zavest, se nam jasno pokaže, da je ta jačja tam, kjer ima, ali je imelo učiteljstvo svoj stanovski tisk. To je povsem naravno, saj je tisk ona sila. ki budi in bodri, vez, ki druži in odpira nove poglede ter odkriva potrebe stanu, šole in narodne prosvete. Naša organizacija bo popolna in jaka le tedaj, kadar bodo posamezne edinice, ki tvorijo Udruženje, to so predvsem banovinske sekcije s svojimi društvi, prežete globoke stanovske zavesti. Jake in delovne sekcije z zavednim in požrtvovalnim članstvom bomo vzgojili le tedaj, če bo imela vsaka sekcija dobro organiziran tisk, svoje glasilo. Brez tega je uspešno delo sekcije in v njej včlanjenih društev skoraj izključeno. Le sekcija, ki ima svoje glasilo, s katerim druži včlanjena društva in člane, je homogena, krepka edinica v Udruženju. Marsikatera trenja in nesporazum-ljenja, ki se prenašajo na Udruženje, bi se omilila in izravnala potom tiska, razjasnile bi se marsikatere zadeve, ki so največkrat lokalnega značaja. Vujica Petkovič, urednik »Učitelja«. Da bi pa mogla glasila sekcij premagati gospodarske težkoče in da bi vse članstvo sekcije list prejemalo, bi bilo potrebno izvesti obvezno naročnino stanovskega glasila. Naročnino bi pobirala sreska društva s članarino, kakor je to n. pr. izvedeno z velikim uspehom v dravski banovini. Da pokažemo edinstvo organizacije tudi s stanovskim tiskom, bi bilo prav dobro, da bi imeli stanovski listi sekcij enako ime. Z izvedbo organizacije tiska po banovin-skih sekcijah bi bilo potrebno pristopiti k organizaciji osrednjega glasila »Jugoslovenskega učiteljskega udruženja«, ki naj bo organ vsega učiteljstva v državi. S tako reorganizacijo stanovskega tiska bi povezali trdno posamezna društva in po njih članstvo v sekcijah in te s centralnim glasilom v enotno državno organizacijo. Za organizacijo pedagoškega, gospodarskega in narodno-prosvetnega tiska bi bilo potrebno osnovati centralno glasilo, mogočno pedagoško-znanstveno-gospodarsko in narod-no-prosvetno revijo. To bi bila vez našega kulturno-pedagoškega in duhovnega ujedinje-nja. To glasilo bi moralo biti obvezno za vse članstvo Udruženja, kar je izvedljivo na isti način kakor smo povedali pri stanovskem glasilu. Ako hočemo resnične organizacije na šega skupnega dela na šolskem, kulturno-pro-svetnem in gospodarskem polju, je nujno dg o tem govorimo. Z organizacijo mladinskega tiska je začela sekcija za dravsko banovino s tem, da je ustanovila Mladinsko matico, ki izdaja mladinski list »Naš red« in po štiri mladinske knjižice letno za svoje člane. Trud je rodil do sedaj prav povoljne uspehe. Kljub nastalim gospodarskim težkočam se zbira leto za letom večji krog dece okrog »Mladinske matice«. »Jugoslovensko učiteljsko udruženje« je začelo izdajati mladinski list »Jugoslovenče«, ki se razveseljivo širi po vsej državi. V organizaciji mladinskega tiska nas čakajo še velike naloge. Ne smemo pa prezreti tudi prosvetno-vzgojnega tisKa za narod, kateremu bo treba posvetiti vso skrb, ako hočemo narod z uspehom izobraževati. V članku »Učitelj kot politična osebnost«, ki je izšel v Vašem listu, sem poudaril mišljenje, da bi moralo iti učiteljstvo samostojno v politično borbo ali pa vstopiti v tako stranko, ki odgovarja ideologiji JUU in, ki jamči, da bi prišlo učiteljstvo do številu odgovarjajočega položaja. Poudaril sem tudi razloge in sicer glavni razlog, da brez kulture (prosvečenosti) ni Jugoslavije in jugoslovenstva in da je treba ta problem rešiti s prosveto, a drugo z izmenjavo generacije .in da zavzemata pri tem najvažnejšo vlogo šola — učitelj kot prva faktorja, ki poleg roditeljev formirata dušo in telo danes otroka, a jutri aktivnega in odgovornega državljana Jugoslavije. Oni, ki to ustvarja, mora priti do izraza na onih mestih, kjer se odloča o vsem, torej tudi o prosveti, to sta parlament in senat. Še bolj nego politično življenje, tangira učiteljstvo drugo delovno polje, o katerem je treba spregovoriti s posebno pazljivostjo, ne z ozirom na državno organizacijo, nego z ozi-rom na našo stanovsko organizacijo, to je učitelj kot kulturno-nacionalni delavec. Problem narodnega izobraževanja prehaja pri vseh narodih sveta, a posebno pri onih ki so sodelovali v svetovni borbi, v najvažnejša in najdelikatnejša vprašanja v območju narodno - državnega življenja. Ta problem zahteva čim hitrejšo, razumljivejšo in sistematično rešitev. Današnja generacija je povojna generacija. Oslabljena je etično in zdravstveno zaradi dolgega trajanja vojne in zaradi vsega, kar nosi vojna s seboj: bolezni, slaba hrana, neurejeno življenje, uporaba alkohola, nikotina in slično. Ta generacija ni samo oslabljena zaradi vojne, marveč treba upoštevati tudi dejstvo, da ni imela časa,, da bi se pred vojno pripravila in popolno kulturno razvila. Po dovršitvi svoje nacionalne borbe, moramo posvetiti več pažnje tej generaciji, ki ni več v šoli nego izven šole. Tako pridemo do izven-šolskega dela za izobraževanje izvenšolske mladine in naroda. Osebnost, ki naj v prvi vrsti vodi in ki naj bo središče vsega tega dela je osnovnošolski učitelj. Na izvenšolsko delo ali narodno izobraževanje nas navaja državna zahteva, ki izihaja iz osnovnega zakona našega narodno - državnega obstoja, razvoja in bodočnosti, a to je zakon narodnega in državnega edinstva. Dasiravno smo v preteklosti stremeli za tem, vendar je skoro celokupna kultura treh delov našega naroda težila v smer plemensko kulturne orijentacije in radi tega je težak problem osnovanje ene nacije — ene države. Narodno in državno edinstvo se krepi in razvija z državno vzgojo v državnih ustanovah, vendar moramo nujno upoštevati tudi privatno vzgojo v privatnih ustanovah, t. j. z narodnim izobraževanjem (za učitelja z iz-venšolskim delom) in tu naj bo učitelj prva osebnost. Navedel sem samo dva razloga, ki nas navajata na aktualnost dela za izobraževanje, v zvezi z učiteljevo osebnostjo. Še mnogo je sekundarnih razlogov za delovanje za narodno izobrazbo, če se tudi ne omenja zakon o narodnih šolah od § 1. (smoter pa dc> XI. poglavja tega zakona, ki je poln odredb o narodnem izobraževanju, razne odredbe, težnje naše organizacije, ki si je tudi vstavila v pravila delo in organizacijo kulturno-nacionalmh ustanov. Posebno od tedaj, ko se je Sokol-stvo kraljevine Jugoslavije začelo širiti po vaseh se hoče, da postane iz Sokolstva osrednja organizacija za prosveto širokih narodnih sloj cv. Narodno izobraževanje ali izvenšolsko delo učitelja je za nas aktualno vprašanje in oprijeti se ga moramo stvarno in po sistemu. V nasprotnem primeru bo ostalo, kar je do danes že bilo, t. j. slučajnost in diletantizem, od katerega nima velike koristi niti narod niti država. Učitelj more, ampak ne mora biti radi tega dela bolje ocenjen. Lahko ga pa pozove j o na' odgovornost in tudi obsodijo, ker ne dela za narodno izobraževanje. To se tudi mnogokrat dogaja. Radi važnosti in aktualnosti in z ozirom na to, da tangira učiteljstvo vprašanje dela v šoli in izven nje, in da je od pravilno razu-mevanega narodnega izobraževanja odvisno življenje in razvoj naroda in države, bomo razpravljali o tem vprašanju odkrito in stvarno. Prvo vprašanje je, kaj bi bilo narodno izobraževanje? Narodno izobraževanje naj bi bilo delo učiteljstva in ostalih narodnih voditeljev v vseh panogah, na katerih se izraža javno življenje z vso svojo svobodno inicijativo. To Pri izvedbi popolne stanovske organizacije mora biti med glavnimi nalogami organizacija našega stanovskega tiska. Temu vprašanju bodo morale posvetiti vse sekcije, kakor tudi centralno vodstvo organizacije večjo skrb. Ako hočemo krepke in vsem zahtevam ustrezajoče organizacije, kar je seveda izven dvoma, bodo naši člani, kakor tudi predstavniki organizacije, pozorno razmotrili to vprašanje in ga rešili tako, da bo postal stanovski tisk naša sila in najjačja vez stanovske skupnosti. delo se začenja prvenstveno tam, kjer je prenehalo direktno delovanje šole. To je delo izven šole in se uporablja brez ozira na dobo, spol in stan, pač pa se je treba ozirati edino na to, ali se deluje na vasi ali v mestu. Javno življenje se izraža: Z delom osebnosti v vseh panogah javnega življenja; z delom ustanov kulturno-nacionalnega značaja, z delom stanovskih organizacij in z delom ustanov socialno-ekonomskega značaja. Delo osebnosti se izraža v pesništvu, umdfnosti, književnosti, s sodelovanjem v raznih pokretih i. t. d. Delo ustanov kulturno-nacionalnega značaja izražajo: 1. Sokolstvo. 2. Čitalnice in knjižnice. 3. Pevska društva. 4. Treznostno gibanje. 5. Jadranska straža. 6. Narodna odbrana. 7. Jugoslovenska matica. 8. Rdeči križ. 9. Narodna vseučilišča i. t. d. Delo ustanov socialno-ekonomskega značaja izražajo: 1. Gasilstvo. 2. Zdravstvene zadruge. 3. Narodna zaščita. 4. Hranilnice. 5. Razne druge zadruge 6. Kmetijska društva. 7. Kmetsko in gospodinjsko šolstvo i. t. d. K temu je treba prišteti tudi razne ženske ustanove. Delo stanovskih organizacij se odraža v organizaciji stanu v dobrobit stanu, naroda in države. Pri nas učiteljih (-icah) predstavljajo to delo naši tečaji, naša pevska društva, predavanja, sestanki in slično. Največji del izven-šolskega učiteljskega (jela se uporablja za pobijanje nepismenosti. Karakteriziral seirt narodno izobraževanje in navedel ustanove, ki so sredstvo narodnega izobraževanja. Treba je navesti tudi razloge neuspeha narodnega izobraževanja. Kdor se javno udejstvuje, ta ve: 1. Da je narodno izobraževanje zelo komplicirano delo, da učiteljišča ne dajejo nikake podlage za to delo, a oni, ki izdaja odredbe za izvedbo narodnega izobraževanja, ne skrbi zadostno tudi za tečaje in slično. 2. Da so zelo pomanjkljiva inicijativa in navodila nadrejenih oblasti v tem pogledu. 3. Da zavzema delo za narodno prosve-čevanje največji del učiteljevega prostega časa, za katerega pa učiteljstvo .ni posebe nagrajeno, pač pa se kliče učitelj na odgovornost, ako se ne briga za to delo, če pa marljivo deluje, nima to delo zadostnega vpliva na njegovo oceno in napredovanje. 4. Da sodeluje pri tem delu razen učiteljstva zelo majhno število inteligence. Največje delo za narodno izobraževanje leži na ramenih učiteljstva, dasi bi moralo.biti narodno izobraževanje dolžnost vseh narodnih prvakov, pa naj imajo katerikoli poklic. 5. Da zaide učiteljstvo ravno radi dela za narodno izobraževanje, v neštete spore s svojo okolico in ni zadostno zaščiteno, marveč je prepuščeno samemu sebi, v obrambo dela, ki ga vrši za rtarod in državo. 6. Da se naše stanovske organizacije, od glavnega odbora do sreskih društev, dasi je vnešcno to delo v pravila JUU, ne brigajo kako in na kak način naj bi se to delo izvedlo. (Opomba uredništva: Sekcija za dravsko banovino ima poseben odsek, ki daje sreskim društvom in članstvu direktive za to delo. Tudi banska uprava dravske banovine prav intenzivno podpira sekcijo pri tem delu in ji moralno in materialno pomaga.) Ako smo konstatirali gornje, smemo reči tudi to: a) Narodno izobraževanje kot izvenšols\o delo učiteljstva je zelo tesno spojeno z učiteljskim stanom in narodnim življenjem. Učitelj kot vodilna osebnost državno-narodnega razvoja in njegove bodočnosti, bi moral po zakonu za narodne šole in po svojem lastnem prepričanju sodelovati pri tem delu za dobrobit naroda in države. b) Za to delo se kaže premala inicijativa od strani pristojnih oblasti. Ocenjevanje pravega dela med narodom ne pride v poštev pri ocenjevanju in napredovanju učiteljstva. Radi tega je potreben sistematičen načrt in navodila od nadrejenih šolskih oblasti, da bo učiteljsko delo res tudi sredstvo za ocenjevanje učiteljev (-ic) kot javnih delavcev, ki morajo dobiti priznanje za to delo. c) Narodno izobraževanje je zelo kompliciran pojem, ki zahteva posebno pripravo in potrebno znanje. Radi tega je potrebno, da se temu vprašanju posveti vsa pažnja že na učiteljiščih, kjer bi bilo treba to vprašanje spojiti s predmetom, telovadbo in Sokolstvom tako, da bi prišle nove učiteljske generacije na delo že pripravljene in bi to delo bilo spojeno s Sokolstvom zato, ker je to osrednja organizacija za prosveto širših plasti našega naroda. V učiteljski organizaciij bi morale obstojati prosvetno - kulturne sekcije, ki bi se bavile tudi z narodno-kulturnim delovanjem, pripravljale tečaje za delo za narodno izobraževanje kakor tudi z izdajanjem lista, ki bi se bavil z narodnim izobraževanjem, to je z izvenšolskim delom učiteljstva. — (Opomba uredništva: Sekcija za dravsko banovino ima poseben odsek, ki pripravlja tečaje in izdaja list »Prosveta«.) č) Pri vojakih, kamor pride skorp ves moški del naroda, bi moral biti nastavljen poseben učitelj, kot so nastavljeni vojaški duhovniki. Ta učitelj bi moral poučevati vojake o vseh vprašanjih, ki jih čakajo, ko izstopijo iz vojaške službe. d) Sklicati je treba zborovanje vseh pro-svetno-kulturnih delavcev. Na tem zborovanju naj bi se sestavile smernice dela in ustanovila organizacija prosvetno kulturnih delavcev v celi državi in s to organizacijo naj bi se omogočilo, da bi prišle do veljave pri velikem de- E. Vrane: V času predvrednotenja življenjskih dobrin in gesel ne smemo v nizi^premenjenih gospodarskih in kulturnih potreb prezreti našega šolskega žitja in bitja v smeri poti in ciljev zadnjega časa. Domišljamo si namreč radi, da smo prestali šolsko reformo in dosegli nivo, kjer se stikata stvarno življenje in šola. Da ne bo nepotrebne samoprevare, je potrebno, da odkrito pogledamo resnici v obraz. To tem bolj, ker baš poteka decenij, ko smo z vso vnemo pričeli dvigati prapor šolske reforme širom naše domovine. Že pred vojno, zlasti pa po vojni je tok šolske reforme pridrvel k nam iz inozemstva. Bil je izraz nezadovoljstva s šolo - učilnico, zato so prvi pristaši gibanja bili po večini po d j e t ne j šl"u č ite 1 j i ki so se zatekli k študiju novih poti in sredstev. Marsikoga je stvar ' omamila vsled modernizma, vse pa je spodbujala in krepila misel, da bo »delovna šola« odrešila svet... Pričeli smo s temeljito preobrazbo šolskega pouka. Z nastavki »delovne šole«, s • knjižnicami, z ekskurzijami in hospitacijami je bila preusmeritev praktično in teoretično fundirana, »nova šola« že skoraj udomačena. Vzlic oficijelni desinteresiranosti je delovno-šolska ideja razmeroma napredovala in niti za svarila in trobila k umiku se ni nihče zmenil. In čemu tudi? Saj je bilo vse tako »ogra-ničeno«, da ni bilo povoda za razburjanje. Cilji so bili točno postavljeni, poti »svobodne«. V glavnem naj delovna šola stremi za tem, da se harmonično razvijejo vse telesne in duševne sile učencev. Učitelj naj vzbuja njih sodelovanje in iznajdljivost. Naj jih pripravi v delovnih zajednicah in v strnjenem pouku do tega, da si bodo sami pridobivali trajno in za življenje potrebno znanje. Podvig nravstvene osebnosti učenca naj mu olajša vživetje v sodobno kulturo. Temeljni poudarek, da ni glavno snov, temveč razvoj in zmožnosti otroka, t. j. duševno delo, ni bil vselej dovolj upoštevan, kar so dokazovali tudi izdani učni načrti. Zlasti se je neštetokrat istovetilo ročno delo v delavnicah z delovnošolskim gibanjem. S tem v zvezi je postala kmalu tudi »moderna podeželska šola« šlager obnove, Ki naj čimprej zajame široke mase učiteljstva. Ko je končno tudi oblast zagrabila idejo, se je učiteljstvo oprijelo novih smeri ter je zahteve izvajalo v šolskem delu na celi črti. Doba »moderne dida -etike« je vzcvetela, duh šole je ostal več ali manj neizpremenjen. Razne struje so pričele diferencirati take pojave in bičati površno gledanje problemov. Zlasti so nekateri poudarjali socialni značaj nove šole in so s te strani presojali važnosti in mejo za izvedbo reformnih načrtov. Iz teh vidikov je bil nekaj časa urejevan tudi »Popotnik«, dokler se socialna ideja ni morala podrediti drugim. Od takrat smo ostali pri »mojstrih učne umetnosti«, ker »delovna šola bo ostala vedno le nekaka lastna in osebna tvorba v to usmerjenih novih ljudi...« Nimam namena niti prostora, da bi se spuščal v podrobnosti. Naj zadostuje načelna ugotovitev, da se je preusmeritev šolskega dela v smislu šolsko-reformnega gibanja izvršila v veliki meri. V metodično-didaktičnem Gospodinjsko-nadaljevalno šolstvo se je razmahnilo v dravski banovini tako, da nihče ne more preko te ustanove, kdor je poklican za delo pri narodnem prosvečevanju. V teku šestih let se je ustanovilo okrog 100 gosp. nad. šol, torej odpade približno na vsako deseto šolo ena. Toda ne samo število šol, pomembnejše je število gojenk. Ker posluje šola le, ako jo poseča najmanj 12 gojenk, je število vsakoletnih absolventk precejšnje. Že iz teh malih podatkov je razvidno, da nudijo gospod, nad. šole velikemu številu naših deklet potrebno predizobrazbo za njih poklic in podlago samoizobrazbi. Gojenke gosp. nad. šol skušajo že doma uveljavljati načela naprednega gospodinjstva, zlasti pa še potem, ko si ustvarijo svoje lastne domove. Udomačila se je tudi že navada, da se dekleta tudi po dovršeni šoli obračajo na svojo učiteljico v spoznanju, da najdbjo pri njej gotovo nadaljnjih navodil in nasvetov. Učiteljica jim ni samo pokazala poti v šoli. stoji jim ob strani tudi pri njih težkem delu za družino in narod. Prav ta vez je odločilnega pomena za mlade gospodinje, za učiteljstvo pa važno torišče pri njegovem delu za narodno prosvečevanje. lu za narodno prosveto, danes vse raztresene moči. Kot sem v članku »Učitelj kot politična osebnost v državi« iznesel svoje mišljenje, tako poudarjam v članku »Učitelj kot kulturno nacionalni delavec« misli, o katerih naj razmišlja učiteljstvo, kakor tudi merodajne oblasti in oni delavci, ki se bavijo z narodnim izobraževanjem. Vse naredbe in zakoni bodo ostali samo mrtve črke, ako se v to vprašanje ne poglobimo in ne organiziramo dela. Samo na ta način bo postalo tudi narodno izobraževanje delo našega javnega življenja, in delavci bodo razumevanj, a največje koristi bodo imeli oni, za katere živimo, to so: narod, kralj in država. pogledu je slovensko šolstvo izredno napredovalo in bo kljub mnogim oviram in zaprekam. S te strani je pozitivna plat šolske reforme neizpodbitna. Drugačna pa je stvar iz vidikov globljega razumevanja in iskanja motivov novošolskega gibanja. Priznati moramo, da smo bili tu zelo pasivni in v ideologiji nove šole zeva pri nas globoka praznina. Če bi bili raziskovali stvar do dna, bi ugotovili, da je »delovna šola socialen pokret, ki pa je prišel v spačenih oblikah k nam in drugam; zato se je razvil le zunanje t. j. metod.-didaktično. Vsled tega ni mogel rešiti ostalih problemov, ki si jih je šolska reforma nadela. Ni še dolgo, ko so listi soglasno ugotavljali, da imamo danes mnogo šolanih ljudi, pogrešamo pa značajneže, polne iniciativnosti v prid svojemu bližnjemu, prepojene z altruizmom in z vero v boljšo bodočnost človeštva. Da takih ljudi ni, pa ni krivo učiteljstvo, temveč življenjski sistem, ki danes silovito posega med mladino. Pri najboljši volji ne morejo uspehi danes biti takšni kakršne si želijo učitelji in starši. Mladina je danes takšna, kakršna je postala v svojem okolju. Ako je okolje zastrupljeno, ne smemo upati na 100% uspeh. Tragična je ugotovitev, da smo vzgojitelji danes podobni zdravniku, ki mnogo govori o zdravju, ki zdravi morda znake te ali one bolezni, a kali bolezni zdraviti ne more ... Razrvane razmere v domovih, gospodarske težkoče, pomanjkanje, brezposelnost — to so danes faktorji, s katerimi moramo računati! Skratka: Izkustva kažejo že dolga leta, da ekonomski motivi pretresajo tudi vzgojo tako da je nad močjo današnje šole vzgojiti značaje, popolne v smislu splošnih vzgojnih in izobrazbenih smotrov. Ali je kakšno zboljšanje mogoče? Trdim, da je z učiteljsko duhovno pre-orientacijo mogoča tudi uspešnejša šolsko-reformna akcija! Tov. Winkler je lani med drugim v »Učiteljskemu tovarišu« točno ugotovil: »Mesto nas učiteljev se ne nahaja v gosposki družbi. Davno smo že preko tega! Zemlja in moč sta v rokah delovnega ljudstva! Učitelj izvira nedvomno iz njega. Zato bi bil velik nesmisel, če bi se naše jedro oddaljilo od širokih ljudskih plasti. Do njih mora biti usmerjeno učiteljevo socialno čuv-stvovanje. ki naj se izraža v šoli, na vasi, povsod ... Največja naša slabost je ta, da je naša socialna orientacija tako plitka in šibka kot malokai. Pustimo fraze, s katerimi nas pitajo, pustimo stvari, ki morajo že umreti, ker je tak čas. Posvetimo svoje moči neznosnemu položaju kmetskega in delavskega ljudstva. Treba je stati v areni življenja, ne pa v areni filozofskih razprav!« Značilna izpoved mlajše učiteljske generacije! Vsekakor tudi kažipot šolsko-reformnemu gibanju, ki se naj poglobi in usmeri tako, da bo šola v službi gospodarske kulture na vasi, , v industr. kraju ali v mestu! To je tudi program idejnega tečaja ki bo 22. avgusta pri sekciji JUU v Ljubljani. Osnove 2. decenija morajo biti trdnejše, da bo uspešnejši preporod naše vasi in naše domovine sploh! Gospodinjsko-nadaljevalna šola je nastala iz potrebe. Prav to bistvo je tudi izhodišče za delo pri prosvečevanju. Kdor pa na tem polju dela, mora tolmačiti ta pojm, upoštevajoč razmere, v katerih danes živimo. Velja naj načelo, da imej prosveta za podlago dobre gospodarske prilike. Ako primerjamo namen gosp. nadaljevalnih šol s tem principom, vidimo, da so te šole one ustanove, ki naravnost napeljujejo na tako delo. Kmetskih deklet ne vzgajajo in uče z besedami, ampak z delom. Vzgoja in pouk sta združena v strnjeno celoto brez pretiravanja ali vsiljevanja enega ali drugega. Kmetsko dekle spozna v tej šoli, kaj je prav, kaj napačno, česa nedostaje pri njenem domu. Ker dekleta sodijo vse napake in potrebe po svojih domovih, je ves pouk in vzgoja individualna, posameznim domovom primerna, a vendar strnjena v celoto, kolikor in kar imajo vsi domovi skupnega. Gospodinjska šola postaja s tem zajed-nica, zdrava in polna življenja, ki skrbi za zdrav in krepak razvoj posameznih domov — temelja celokupnega narodnega gospodarstva. Te krepke sile mladih gospodin j bodo odločilnega pomena za obstoj naših kmetij. Ta Dušan Bogunovič (Zagreb): Učitelj kot kulturno nacionalni delavec Prispevek k vprašanju nar. izobraževanja. Nekaj ITliSlf k SOlSkO * rCfOrHinGlllU gibanju v dravski banovini Ob 10 letnici intenzivne poborniške aktivnosti Andreja Grum-Skuljeva: Gospodinjsko-nadaljevalno šolstvo trditev bo tembolj razumljiva onim, ki poznajo naše male in srednje kmetije, ki niso ne izrazite živinorejske, ne poljedelske ali gozdarske, ampak odvisne od malih tako zva-nih stranskih dohodkov, podrobnih skrbi in pridnih sok. Vplivom moderne tehnike, industrije ter pretirane kulturo prehitevajoče civilizacije za-pada tudi naš kmet. Ta vpliv se ne kaže toliko v gospodarskem napredku, ampak v kmetstvu. To dejstvo gotovo ne bo pripomoglo k izboljšanju splošnega stanja naše vasi, ampak preje obratno. Zato je treba kmetske-mu človeku spoznanja, da je industrija zanj le pripomoček za lažje in naprednejše gospodarstvo. Civilizacija pa jc le tedaj na mestu, kadar sta si s kulturo v isti stopnji, ne pa kot sedaj, ko civilizacija prehiteva kulturo. Popolnoma napačno je tudi istovetenje delavskega proletariata v zvezi s tako zvanim kmetskim proletariatom. Reševanje kmetskega vprašanja v zvezi s tema dvema pojmoma gotovo ne bo rešilo naših kmetskih domov. Nadaljevalno šolstvo si je na podlagi spoznanj teh kvarnih vplivov stavilo za nalogo vzgojiti novo generacijo, ki bo voljna in zmožna privesti kmetske domačije v lepši in boljši položaj. Gospodinjskim nadaljevalnim šolam olajšujejo to delo naslednje činjenice: Vodijo jih izključno učiteljice narodnih šol iz nagiba koristiti svojemu narodu. Te prebivajo stalno v kraju in žive z ljudmi v najboljših stikih. Zavedajo se, da so samo del celote, ki jim je izročena v vzgojo in pouk. Kmeta ne smatrajo kot splošnega nevedneža. ampak kot človeka, ki na svoji od živlienja oddaljeni domačiji nima prilike, ne sredstev za nadaljnjo izobrazbo, ki pa je kljub temu prirodno inteligenten in čuvstveno globok. Gospodinjsko nadaljevalne šole se lahko ustanove povsod, kjer je zato usposobljena učiteljica. Obisk je omogočen najrevnejšim, kakor tudi najzaposleneišim dekletom. Šola ne temelji na formalizmu, prilagodi se vedno kraju in njega potrebam. Potrebno pripravo prejemajo učiteljice na tečajih, ki jih prireja kraljev, ban. uprava. Metodični ali uvodni tečaj usposablja duhovno za pouk, praktični pa nudi najnujnejše znanje v gospodinjstvu in vpogled v gospodarske panoge kmetskega doma. Čas za pripravo je pičlo odmerjen. Treba je še mno^o mnogo samoizobrazbe, preden je učiteljica resnično usposobljena za uspešno delo na gospodinjsko nadaljevalnih šolah. Treba bo misliti na razširjenje praktičnega tečaja v svrho strokovne poglobitve. To je potrebno že iz razloga, ker je pouk na gospodinjsko nadaljevalnih šolah koncentričen, poverjen največkrat eni sami osebi. Pouk v posameznih panogah od strani strokovnjakov je gotovo temeljit, ne ustreza pa načelom pouka na teh šolah, ker se prepotrebna koncentracija več ali manj razceplja. Razen tega pa ima gospodinjsko nadaljevalna šola namen vzgojiti in pripraviti dekleta, da bodo vzprejemljive za razne prepo-trebne akcije, predavanja in splošno strokovno poglobitev od strani kmetskih strokovnjakov, prirejenih za splošen gospodarski in gospodinjski podvig. Vendar pa je tudi za ta uspeh, ki ga skuša gospodinjsko šolstvo doseči potrebno, da pozna učiteljica temeljito naše kmetijstvo. Učiteljica je kakor že omenjeno, s svojimi bivšimi učenkami v stalnih stikih. Opozarja jih na novosti, napredek v gospodinjstvu in kmetijstvu. S tega stališča bi bil učiteljicam potreben zavod, ki bi jih usposabljal za pouk na gospodinjsko nadaljevalnih šolah in jih seznanjal z vedno novimi zahtevami naprednega gospodinjstva. Tu bi se prirejali razni specialni tečaji. Izhajalo bi lahko tudi strokovno glasilo. Najprimernejši kraj bi bila vzorno urejena kmetija, ki naj bi učiteljice čim tesne-ie seznanila z življenjem kmetske družine. Zavod naj bi vodila voditeljica nadaljevalnih šol, ki bi morala tudi usmerjati učiteljice v pravo kmetsko mišljenje in doživetje. Pouk v strokah bi podajali strokovnjaki. Le tako urejena ustanova bo mogla dati učiteljicam pravo pripravo, da bodo z uspehom vodile gospodinjsko nadaljevalno šolstvg v pravcu, ki se je izkazal za najboljšega. Ker je gospodinjsko nadaljevalno šolstvo najpripravnejša in najprirodnejša narodno-prosvetna vzgojevalnica, bi bilo želeti, da se organizaciji tega šolstva posveti vso pažnjo in ustanove pri banskih upravah samostojni zavodi za vzgojo učiteljic za delo v teh šolah in za duhovno vodstvo tega dela. Lep uspeh učiteljskega tečaja o državljanski vzgoji v Ljubljani V veliki dvorani Trgovskega doma je bil 24. julija t. 1. otvorjen širši del gospodarsko- zadružnega tečaja v Ljubljani, ki tvori idejni, ideološki del učiteljskega tečaja. Velika dvorana Trgovskega doma je bila nabito polna učiteljstva, ker se je na tečaj odzvalo nad 300 učiteljev in učiteljic iz dravske banovine. Idejni del tečaja je otvoril predsednik JUU za dravsko banovino g. Ivan Dimnik, ki je naglasil potrebo ideoloških, idejnih tečajev za učiteljstvo. Med aktualnimi problemi, ki so na dnevnem redu, je razprava o državljanski vzgoji, s čemer hoče učiteljstvo započeti večjo in širšo akcijo v pravcu državljanske vzgoje. Enako hočemo na tem tečaju razvrstiti pojme o izvenšolskem delu, za kar pa priredi JUU sekcija za dravsko banovino še poseben specialen tečaj v avgustu t. 1. Tretji problem je posvečen narodni šoli, da se jo približa nujnim interesom in potrebam naroda in države ter se jo stavi v službo vaške gospodarske kulture. Ob sklepu bo tečaj razpravljal tudi o gospodarski vzgoji mladine potom šolskih zadrug in zadrug za učence ter o organizaciji učiteljev-gospodarskih delavcev. v Predsednik Dimnik je nato pozdravil pomočnika bana g. dr. Otmarja Pirkmajerja, ki je dal poseben poudarek tečaju s tem, da je otvoril tečaj z uvodnim nagovorom in referatom o državljanski vzgoji. Nadalje je pozdravil drugega referenta o državljanski vzgoji g. nadzornika M. Senkoviča, zastopnika profesorskega udruženja podpredsednika g. dr. Lavo Čermelja, tajnika prof. Perica ter g. direktorja učiteljišča g. Nandeta Marolta. Številno so na tečaju navzoči tudi sreski šolski nadzorniki. Podpredsednik prof. udruženja dr. Lavo Čermelj je naglasil v svojem pozdravnem nagovoru željo tesnejših stikov osnovnošolskega in srednješolskega učiteljstva. Nato je predsednik Dimnik podal besedo pomočniku bana g. dr. Otmarju Pirkmajerju. Gospod pomočnik, živahno pozdravljen od udeležencev, je predaval o »Državljanski vzgoji v šoli in med narodom«. V globoko zasnovanem govoru, ki ga bomo objavili, kakor tudi referate vseh predavateljev na tem tečaju v celoti v »Prosveti«, je poudarjal g. pomočnik nujno potrebo pravilne državljanske vzgoje naše mladine, kakor tudi naroda, da bo vsak posameznik pravilno pojmoval svoje odnošaje do bližnjega, do družbe'in naposled do države in to glede Pravic in dolžnosti. Stremeti moramo, da vzgajamo za skupnost in požrtvovalno sodelovanje v državnem občestvu v lastnem interesu ter zaradi ustvarjanja vseobčih pogojev za napredek in blagostanje naroda ter za progrès vsega človeštva. Svoj govor, katere-, mu je sledilo učiteljstvo z vso pozornostjo, je zaključil gospod, pomočnik bana z nastopnimi besedami: Povsem se zavedam težav, ki so združe-he z vašim delom in vem, da je treba mnogo idealizma in moralnega poguma in požrtvovalnosti, ako hočete delovati v navedenem pravcu. Nagrada naj vam bo pa zavest, da Pravilno razumevate velike naloge vašega vzvišenega poklica, ko vzgajate narod v ljubezni in zvestobi do domovine ter v vdanosti in vernosti do svojega vladarja ter utrjujete temelje mogočne Jugoslavije ter gradite napredek jugoslovenskega naroda. Predsednik Dimnik se je nato iskreno zahvalil g. podbanu, ki je žel za svoj referat gromko odobravanje učiteljstva. Po izvajanjih g. podbana je drugi referent g. oblastni nadzornik Matija Senkovič v štirih obsežnih referatih obravnaval vprašanje državljanske vzgoje s pedagoškega stališča. G. referent je v govoru obrazložil pomen vseh svetovnih delavcev na polju državljanske vzgoje. Vsi priznani pedagogi zastopajo državno idejo, kakršno poudarjamo mi in kakršna nam bo lahko pomagala tudi pri naši državljanski vzgoji. Njegovi referati so bili urejeni po sledečih točkah: 1. Pedagoški pogled na problem državljanske vzgoje. 2. Učitelj in državljanska vzgoja. 3. Šola v službi nacionalne .in državljanske vzgoje. 4. Družina, občina in šola kot priprava za državljansko življenje. Po sijajno uspelem referatu se je vršila debata, pri kateri so se prav posebno udej-stvovali tovariši Vrane, Lapajne, Jurančjč, Hreščak in dr. Končno so bile sprejete smernice za organizacijo državljanskega pouka. (Bodo objavljene v »Prosveti«.) Nato je predaval o šolskih zadrugah in o zadrugah učencev na šoli ter o organizaciji učiteljev - gospodarskih delavcev g. Miroslav Zor. V svojem obširnem poročilu je naglašal, da je v sedanjih težkih časih nujna potreba, da se tudi učenci v šoli združijo in ustanovijo zadruge učencev. Zato mora z gospodarsko vzgojo naroda pričeti učitelj že v šoli. S 'takimi zadrugami učencev se dandanes pečajo Francozi, ki imajo že nad 8000 dijaških zadrug, pa tudi v Nemčiji, Avstriji, Romuniji. V slovanskih državah so zadruge učencev že davno razvite. Lotimo se tudi mi tega dela in ustanovimo šolske zadruge. Naloge teh zadrug bi bile: 1. Skupno nabavljanje raznih šolskih, športnih in drugih potrebščin za člane. 2. Gojitev smisla za varčevanje z ustanovitvijo posebne hranilnice. 3. Gojitev smisla za medsebojno sodelovanje in podpiranje, torej gojitev čuta solidarnosti. 4. Preskrbovanje učencev s pecivom, mlekom, hrano, z ustanavljanjem šolskih kuhenj. 5. Skupno prodajanje po učencih nabranih gob, jagod, zdravilnih zelišč, pletarskih izdelkov itd. Izvolil se je pripravljalni odbor, ki naj sestavi pravila take zadruge. Druga točka dnevnega reda, o kateri je referiral isti predavatelj g. Miroslav Zor, je bila: »Organizacija učiteljic - gospodarskih delavcev«, ki naj se združijo v posebnem centralnem odseku pri JUU, sekciji za dravsko banovino. Po debati je bil sestavljen šestčlanski odbor, ki naj prouči in stilizira pravilnik organizacije učiteljev - gospodarskih delavcev do banovinske skupščine. V odboru so tovariši: Dimnik, Zor, Brezovar, Lapajne, Rakova, Šmajdek in Hreščak. Zadnji dan tečaja se je obravnavalo vprašanje: Narodna šola v službi vaške kulture«. O tej temi je podal globoko zasnovano razpravo tov. Josip Jurančič. Njegova izvajanja so pomenila preorientacijo učiteljske miselnosti od gravitacije v meščanski milje k poglabljanju v življenje kmeta, kmetske občine in vaške edinice. Pred učiteljstvo je razgrnil problem šole, ki je v najtesnejšem stiku z vsem doživljanjem kmetske občine; dotaknil se je vprašanja asanacije vasi in vloge šole in učitelja pri tem delu, higiene v kmetski občini, socialnih vprašanj in problemov v vasi, vprašanja vaške kulture in ozkega stika in zveze vseh teh vprašanj z gospodarskimi potrebami in problemi. V konkretnih primerih je orisal referent duševnost kmetskega ljudstva ter pokazal vzgojno pot za izboljšanje poedinih hib in nedostatke. Popoldne istega dne je referiral tovariš Alojzij Hreščak o temi: Zadružno gospodarstvo v okviru izvenšolskega gospodarskega dela učiteljstva. V bistvu je referent razpravljal o go-spodarsko-prosvetnem delu kot osrednjem problemu javnega izvenšolskega dela učiteljstva. Ugotovil je hibe dosedanjega učit. izvenšolskega dela ter poudarjal potrebo sistematičnega izvenšolskega dela, izvedenega po iniciativi učiteljstva samega. Izvenšolsko delo učiteljstva mora izhajati iz osrednjega gospodarskega problema kraja. Delo naj se izvede potom občestva v vasi, ki naj bo sestavljeno iz domačinov. V občestvo naj se pritegnejo vsi sloji in naj bo izven političnih borb. Postranske gospodarske panoge ne smejo nikdar postaviti v ozadje pospeševalnega dela pri glavni gospodarski panogi. Izobra- ževalno delo na deželi ne sme biti nikdar samo sebi namen, marveč mora biti v najtesnejši zvezi z gospodarskim delom. Naslon državljanske vzgoje in kulturnega izobraževalnega dela na gospodarsko delo, ki je v najtesnejši zvezi z interesi in potrebami naroda, zagotovi uspeh tudi državljanski vzgoji in kulturnemu delu. Zavedati se je potreba, da je velika večina zla današnjih časov socialnega izvora. Referatu je sledila stvarna in plodna debata, ki je pokazala enodušno voljo učiteljstva, da se glede izvenšolskega dela enotno usmeri in prične izvenšolsko delo usmerjati po lastnih vidikih, sistematično in programa-tično po temeljnem principu, da je vse izvenšolsko delo šole in učiteljstva nasloniti na gospodarsko delo z osrednjim problemom glavne gospodarske panoge dotičnega kraja. Lepo uspeli strokovni in idejni tečaj je zaključil tov. predsednik Ivan Dimnik z zahvalo banski upravi, ki je omogočila in podprla oba tečaja, gg. referentom na obeh tečajih, vodji strokovnega dela tečaja tov. sres. šol. nadzorniku Rado Grumu, tečajnikom strokovnega zadružno-gospodarskega tečaja, ki so s tako intenzivnostjo in vnemo izkoristili tečaj, predsedniku tečajniškega odbora tov. Kusu in odbornikom ter zapisnikarjem za sopomoč pri organizaciji, ravnateljstvu Akademskega kolegija in upravi Trgovskega doma za gostoljubno streho ter številnim industrijskim podjetjem za gostoljubnost, s katero so sprejele tečajnike pri ekskurzijah, na katerih so tečajniki obogateli svoje vpoglede tudi iz prakse gospodarskega življenja. . Manifest prvog kongresa udruženih učitelja i učiteljica kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, donešen na dan 18. jula 1920. god. u Beogradu u životu našeg ujedinjenog naroda; svesno svojih dužnosti i svojih prava; svesno svojih klasnih interesa stvara od svih dosadašnjih pokrajinskih organizacija jednu organizaciju sa centralom u Beogradu, i poziva sve neorganizirane drugove i drugarice da mu pri-stupe. 2. Udruženi na centralističkoj osnovi, sa širokim poljem rada u oblasnim učiteljskim društvima; zadahnuti željom za svestrani na-predak svoga naroda i države; zadahnuti Iju-bavlju prema narodnoj prosveti i interesima svoga staleža, stvaramo jedan solidaran front sposoban za borbu, život i rad. 3. Našoj centrali ostavljamo odrešene ruke, da, konzultujuči po potrebi oblasna učiteljska društva, preduzima sve potrebne mere za napredak novog udruženja, narodne pro-svete i učiteljstva, i rešava sporazumno sva pitanja neprevidena pravilima, koja poteknu iz stapanja svih organizacija u jednu. 4. Završujuči solidarisanje u svima pita-njima učiteljstva srpskog, hrvatskog i slove-načkog, Kongres izjavljuje, da je centralna uprava organizacije u Beogradu predstavnik svega učiteljstva u Kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca, koje je, jedno telo i jedna duša, i tako hoče da ostane. I. 1. U Istoriji Južnih Slovena otpočela je nova epoha. Srbi, Hrvati i Slovenci, tri ogranka zajed-ničkog stabla, završili su j oš u 7. veku svoja naseljevanja u prostrane predele od Alpskih gora i jadranskoga mora do Balkana i Mače-donskih ravnica. Reke njihove, blago njihovo, teku u tri mora, kvaseči rosom, i natapajači njihove planine i ravni, njihove dubrave, njive i livade, kao što ih več 1300 godina kvasi i natapa znoj vrednih ratara i krv junaka u borbi za slo-bodu. 2. Narod jednoga porekla i jedne duše, stavljen u toku Istorije u bogate i lepe predele; izložen večito pritisku sila s Istoka i Zapada, Severa i Juga; ugrožavan kroz sve vekove do naših dana imperijama, državama i silama koje su ga smatrale za svoj plen i smetnju svojim planovima; izložen uticaju raznih kultura, i borbi za kulturno, versko, političko, ekonomsko ili kakvo drugo potči-njavanje, izdržao je dugotrajni i strašni ispit u borbi za opstanak, i posle tolikih vekova i neizmernih žrtava i patnji, stvorio svoje narodno ujedinjenje. 3. Da bi uginule sve klice koje su veko-vima radile na duhovnom, političkom, ekonomskem i verskom razjedinjavanju i po-robljavanju moraju pasti sve predrasude i sve pregrade, veštački stvarane i stvorene: da nas odrode, da nas rastave, da stvore nepoverenje i da nas ražjedine. 4. U unutarnjem državnom životu mora biti izvedeno potpuno jedinstvo centralne, upravne i zakonodavne vlasti. 5. Sledujuči primeru velikih radnika na stvaranju jedinstva, sve plemenite narodne sile moraju se uputiti jednome cilju: stvaranju jedne duše narodne, i jednog, jedinstvenog, zdravog, političkog, prosvetnog, ekonomskog i socijalnog organizma, kako bi strujanje no-voga života unelo snage u sve kutove Otadž-bine i stvorilo jedan snažan front: za slobodu, pravdu i napredak unutra, i za obezbedenje skupocenih tekovina narodnih i odbranu na-cionalnog jedinstva od zavojevačkih težnja spolja. 6. Ovakvim radom dragoceni delovi našega naroda koji su ioš pod tudinom neče propasti, jer je tu živa i močna majka Otadž-bina, dokle pametni sporazum medu naro-dima ne stvori novi poredak, u kome če uje-dinjeni narodi živeti i raditi jedni pored drugih i jedni s drugima za visoke ideale slobod-noga čovečanstva. II. 1. Udruženo učiteljstvo Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, svesno svoje velike uloge III. i Prvi Kongres udruženih učitelja i učiteljica Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca zahteva: 1. Uvodenje jednog prosvetnog zakono-davstva za celu državu; 2. Stvaranje mogučnosti, da nastavno osoblje, stalno ili privremeno može služiti i van ranijih pokrajinskih granica kako bi se izvršila duhovna obnova i puno jedinstvo narodne duše; 3. Državno stanje o podizanju i izdrža-vanju narodnih škola 4. Izjednačenje učitelja i učiteljica u ccloj Kraljevini u pravima s ukaznim činovnicima, i uvodenje prilikom donošenja uredbe o pla-tama i dodatcima u onaj red činovnički, kome pripadaju po spremi i po važnosti posla koji obavljaju * 5. Pravo da učitelj bira i da bude biran za poslanika, bez gubitka službe i plate, jer se to pravo priznaje i drugima, koji se ne interesuju narodnim životom onoliko koliko se učitelj interesuje, ili ga i ne poznaju. • 6. Kongres zahteva, da u svakoj komisiji, koja radi zakonodavne projekte za osnovnu narodnu školu i učiteljstvo, ili rešava pitatija koja se tiču narodne škole i učiteljstva, budu predstavnici organizovanih učitelja i učiteljica. M. Zor: Teiaj za kmetsko-nadaljevalne šole Na banovinski »Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru« se je vršil od 2. do 12. t. m. uvodni in metodični tečaj za voditelje kmet-sko-nadaljevalnih šol. Udeležilo se ga je 32 učitelja iz vse dravske banovine. S tem se je število idealnih delavcev na polju kmetstva, katerih je že okrog 700 učiteljev kakor tudi učiteljic, zopet pomnožilo. Tečaj je vodil banski svetnik g. Krošelj, predavali pa so poleg njega še diplom, agronom g. Šifrar, zdravnik dr. Vrhovec, narodni poslanec dr. Lj. Pivko, g. prof. Baš, g. Brandner in šolski upravitelj g. Gosak. Poleg predavanj, ki so se vršila redno vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, smo priredili več zanimivih ekskurzij. Ogledali smo si »Vinar'sko in sadjarsko šolo«, »Mladinski dom v Mariboru«, tovarno za dušik v Rušah, šolo in letno gledališče — ki je menda edino pravilno postavljeno — v Rušah, nasade g. Dolinška in končno še bano- vinsko trsnico in vinogradniško šolo v Pe-krah. Del predavanj se je vršil tudi v muzeju v Mariboru. Večina našega učiteljstva, ki ne deluje na kmetsko - nadaljevalnih šolah, še ne dojme pravega namena tega šolstva. Kmetsko-nada-ljevajna šola ima namen, da vzbuja in utrjuje v kmetski mladini ljubezen do kmetske pri-prostosti, do kmetskega dela in do kmetske zemlje, kmetsko samozavest in zvestobo do domače grude ter goji smisel za kmetsko občestvo. Šele v drugi vrsti je namen teh šol, da poglobi in izpopolni ljudskošolsko znanje v vseh tistih predmetih, ki so važni in potrebni za kmeta, da vadi v opazovanju in primerjanju prirodi, uvaja v razumevanje poklicnega dela. opozarja na napake v dosedanjem gospodarstvu, vzgaja k samostojnemu mišljenju in samoudejstvovanju in daje tako pobudo za gospodarski napredek in končno, da navaja k nadaljnji splošni in strokovni izobrazbi. Najvažnejše je, da kmetsko-nadaljevalna šola upošteva krajevne razmere in potrebe, kajti le iz njih lahko organično zraste v stalno ljudsko-prosvetno središče duhovne, telesne, poklicne, narodne in državljanske vzgoje vsega kmetskega ljudstva. Tem potrebam primerno so bila izbrana tudi predavanja na tečaju. Predavalo in razpravljalo se je o sledečih temah: Psihologija kmetskega človeka, ljudska pedagogika, narodopisje, prosveta na deželi, sokolstvo, narodno gospodarstvo, ljudska higiena, socialno skrbstvo, metoda pouka ter pravilnik in poslovanje na kmetsko-nadaljevalnih šolah. V debati po predavanjih so se izkristalizirale razne misli, katere so bile v obliki resolucij in predlogov poslane na merodajna mesta. Danes, ko je potrebno, da se preloži težišče učiteljskega izvenšolskega dela na gospodarsko polje, tvorijo kmetske in gospodinjske nadaljevalne šole zelo pripraven začetek. Na vasi je treba osnovati nekakšno žarišče, iz katerega naj izhajajo iniciative na razne gospodarske akcije. Tako žarišče se prav lahko stvori okoli kmetsko- in gospodinjsko-nadalje-valne šole ali okoli krožka fantov in deklet ozir. gospodarjev in gospodinj, ki se osnuje na podlagi teh šol. In to ravno je tako velik pomen nadaljevalnega šolstva. Naša sekcija JUU že od vsega početka polaga veliko važnost na kmetsko-nadaljeval-no šolstvo in ga podpira po vseh svojih močeh. S pokretom kmetsko-nadaljevalnih šol skuša zvezati vso akcijo za gospodarsko izobrazbo učiteljstva in vsega naroda in prireja v ta namen razne tečaje, o katerih smo že na tem mestu večkrat pisali. Letošnjemu zadružno-gospodarskemu tečaju je sledil idejni tečaj, sicer kratek, a plo-dovit. Temu je sledil metodični tečaj za kmet-sko-nadaljevalne šole in kot krono vsega letošnjega dela smemo smatrati tečaj za izvenšolsko delo učiteljstva, ki je še pred nami. Na tem tečaju bodo izkušeni praktiki pretresali in preiskovali nove smernice za izvenšolsko delo, ki jih je sekcija v svojih odsekih v večmesečnem delu izoblikovala. Važno je, da se tečaja za izvenšolsko delo udeleže posebno praktiki na polju kmetsko- in gospodinjsko-nadaljevalnih šol, kajti ravno oni stoje v središču vaških gospodarskih problemov in so v vednem najožjem stiku s kmetskim narodom. Zato sem mnenja, da tvori šele tečaj za izvenšolsko delo učiteljstva pravi zaključek tečaja za kmetsko-nadaljevalne šole, ki naj se ne priredi samo letos, temveč redno vsako leto. Potrebno je, da gresta banska uprava in učiteljsko udruženje roko v roki v delu za preusmeritev dosedanjega izvenšolskega dela učiteljstva. Iniciative ne manjka niti na eni niti na drugi strani, potrebno je le dosti dobre volje med .parni. SploSne vesti JUGOSLOVENSKEMU FERIALNEMU UCITELJST VU! Po težkih borbah v teku 10 let si je ustvarilo jugoslovensko fer. učiteljstvo organizacijo s čisto fer. programom, to je. nuditi jugoslo-venskemu učiteljstvu priliko, da spoznava našo širno domovino in letuje na našem sinjem Jadranu ob najugodnejših finančnih pogojih. Po štirih ekskurzijah po naši državi in po bratski CSR si je jugosl. učiteljstvo, udruženo prej v samostojnem »Uč. fer. savezu« (UFS) in sedaj v organizaciji »Fer. letovališča jugosl. učit. osn. in mešč. šol« (FLJU) ustvarilo samostojno kolonijo na Jadranu (v mestu Vela-luki na otoku Korčuli), kjer letuje letos že četrtič! Kolonija ima svoje postelje in ostali kolonialni inventar v vrednosti preko 20.000 dinarjev. V prihodnjih počitnicah pa bo »Gl. pov. FLJU« uredilo še novo kolonijo v Sloveniji. Upravni odbor pričakuje polne, vsestranske podpore od celokupnega jugosl. učiteljstva, da podpre idealno delo FLJU in tako pomaga fer. organizaciji do vedno večjega razmaha! S to željo pozdravljamo ob priliki kongresa JUU v Ljubljani celokupno učiteljstvo, izmed katerega se je že mnogo učiteljev-ferijalcev posluževalo ugodnosti naše učiteljske fer. organizacije, bodisi na ekskurzijah, bodisi v naši koloniji. — Vse podrobne informacije rade volje podajo naši podpisani poverjeniki. — Na delo vsi za edino našo fer. organizacijo »FLJU«! — L. 1935. bo naš jubi-larni kongres, manifestacija 10-letnega idealnega dela. Za »FLJU«: Slavko Mravlje, s. r., učitelj v Slovenjgradcu, glavni poverjenik in ban. poverjenik za dravsko banovino. — Dragoljub Atanackov^č, s. r., str. učitelj, Beograd, Cari-gradska 13, pov. za mesto Beograd in dunav-sko banovino. — Milan Celikovič, s. r., učiteljica, Kosjerič, pov. za drinsko banovino. — Jurkovič Tomo, s. r.. učitelj, pov. za savsko banovino. — Jezdimir Vukašinovič, s. r., str. učitelj, pov. za vardarsko in moravsko banovino. PRVI KONGRES MLADIH INTELEKTUALCEV. Pod okriljem strokovne organizacije Zveze mladih intelektualcev, ustanovljene pred polletjem v Mariboru, prirede mladi intelektualci vsetj stanov svoj prvi kongres, in sicer dne 3. septembra t. 1. v Ljubljani. Pokroviteljstvo nad kongresom je prevzel predsednik Zveze duševnih delavcev (ki je po Narodnem savezu umnih radnika včlanjena tudi v meddržavni »Confederation Internationale des Travailleurs Intellectuels« v Parizu) rektor univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani g. dr. M. Slavič. Da bo udeležba omogočena tudi brezposelnim intelektualcem, bo kongres enodneven in je prav iz tega ozira zaprošena četrtinska vožnja. Program kongresa je zamišljen tako, da bo kljub časovni omejitvi skušal objeti vso problematiko današniega stanja mladih intelektualcev. Razdeljen je na dopoldanski ldej-no-teoretski in popoldanski organizacijsko-praktični del. Dopoldne so na sporedu sledeči referati: Sodobno stanje in naloge mlade inteligence — cand. prof. Boje Etbin, Maribor. Razlika med manualnim in intelektualnim delavcem — dipl. učit. Šegula Pavle, Maribor. Brezposelnost mlade inteligence, teoretični referat — književnik Grahor Ivo, Ljubljana: praktično konkretni koreferat — učitelj Pukl Josip, Ljubljana. Pomen narodne vzgoje v narodni šoli — priv. docent dr. Gogala Stanko, Ljubljana. Popoldanski del zborovanja pa je posvečen organizaciji sami. Otvori ga referat o organizaciji ZMI — prof Kuret Niko, Kranj. Temu sledi več manjših referatov zastopnikov ostalih stanov ter čitanje in odobrenje resolucij I. kongresa. Mlade intelektualce, ki se nameravajo udeležiti kongresa, prosimo, da se predhodno prijavijo na naslov: Matično vodstvo Zveze mladih intelektualcev. Maribor, Sodna ulica 9, III. nadstr., ali pa direktno na: Pripravljalni odbor I. kongresa Zveze mladih intelektualcev, Ljubljana, Pražakova ulica 8, II. nadstr. ONI UČITELJI, KI SO UPORABLJALI LAVTARJEVO »RAČUNICO« bodo gotovo pozdravili veselo vest, da izide za novo šolsko leto 1933./34. v izpopolnjeni obliki težko pogrešana Lavtarjeva »Računica« za III. in IV. šolsko leto osnovnih šol. Tako je sedaj zopet na trgu Lavtarjeva »Računica« od prve do poslednje stopnje. Vsem modernim zahtevam odgovarja »Računska početnica«. Za II. šolsko leto je na trgu še stara naklada. Za III. in IV. šolsko leto je »Računica« izpopolnjena ter ustreza vsem modernim zahtevam. Za višje narodne šole je jako uporabljiva Lavtarjeva »Računica« za višjo stopnjo. V teku šolskega leta izide tudi Lavtarjevo »Ukoslovje računskega pouka za narodne šole«. Uvedite Lavtarjeve »Računice« v svoje šole! Uvedite z novim šolskim letom 1933./34. v svojem razredu LAVTARJEVO »RAČUNICO« za III. in IV. šolsko leto osnovnih šol in prepričali se boste, da ta »Računica« ustreza vsem načelom delovne šole. Računica je v novi predelani izdaji odobrena od ministrstva prosvete in bo s pri-četkom šolskega leta naprodaj v vseh knjigarnah. — Tečaj za izvenšolsko delo se vrši, kakor smo že poročali od 22. do 25. avg. 1933. v veliki dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Nekateri tovariši in tovarišice so prejeli poziv na udeležitev. Vsi oni, ki se bodo pozivu odzvali in so nas o tem obvestili, so na tečaj sprejeti in jih ne bomo še posebej o tem obveščali. To velja tudi za one, ki so pred prejetim pozivom poslali prijavo za tečaj. Tisti pa, ki so se brez našega posebnega poziva prijavili za tečaj, so nam dobrodošli in se udeleže tečaja na lastne stroške. Kdor želi, da mu sekcija JUU preskrbi prenočišče, naj nas pravočasno o tem obvesti. Tečaj se prične 22. t. m. ob 8. uri. Vabimo vse udeležence, da prečitajo še pred tečajem 8.-10. številko »Prosvete«, v kateri so objavljene in obrazložene smernice referatov za ta tečaj. Kdor te »Prosvete« nima, naj nas obvesti, da mu jo pošljemo. BREZPOSELNIM »UČITELJICAM«. Tovarišice! Mlade smo, močne, zdrave in dela željne, a vendar ne moremo s tisoči, ki imajo delo. Že od leta 1930. čakamo na nastavitev. In leto za letom raste naše število! Brezposelnost nas razjeda in uničuje, brezsmotreno životarjenje iz dneva v dan nam rodi nebroj težkih materialnih in duševnih stisk. Dasi smo polnoletne in nam je bila po petih letih strokovnega študija priznana zrelost in sposobnost za učiteljski poklic, smo danes, radi brezposelnosti, v popolni materialni odvisnosti in brez sredstev. Ne moremo si po-irtagati in smo brez vsake možnosti zaposlitve. Pa mnogo hujše ko vse to so za nas duševne stiske! Me bi rade delale, v delu živele, se ob njem vzgajale, oblikovale ter stremele navzgor in naprej v smislu naših zmožnosti in našega mladostnega idealizma. In to nam ni dano! Vse zadovoljstvo z napredkom ob delu in vse veselje nad uspehi, ki ga daje vztrajno delo, vse to je splavalo. Ostalo je. neplodno in nesmotreno životarjenje. Tovarišice! Prihodnji teden naj bo: teden brezposelnih učiteljic. Zato pozivamo vse, ki ste v Mariboru, odnosno vse, -ki še pridete v času učiteljskega tečaja Pedagoške centrale v Maribor, javite se osebno v naši krožkovi sobi, ki bo od 12. do 19. t. m. odprta vsak dan od 2. do 4. ure popoldne. Vse one tovarišice, ki ne morete priti osebno, se oglasite pismeno. Sporočite nam s tovariško odkritostjo: kje ste, kako živite, s čim se bavite, ali ste kje zaposlene in pod kakšnimi pogoji? Pišite nam vse, kar Vas teži. pošljite nam nasvetov in me Vam bomo odgovorile. Poizkusile bomo s pomočjo krožka posredovati tudi za zboljšanje Vaše začasne zaposlitve. Vložene so prošnje pri ministrstvu prometa za vozne olajšave za brezposelne intelektualce in pri prosvetnem ministrstvu za dovoljenje hospitacij in praktičnih nastopov brezposelnim »učiteljem« in diplomiranim filozofom na vseh šolah po vsej državi. In tako se bomo tudi me od časa do časa sestajale, da se ustno in podrobno pogovorimo o naših težavah in da najdemo možnosti in sredstva, da pridemo na svoja službena mesta, da postanemo res učiteljice našega naroda, za kar smo se pripravljale dolga leta. Ob tej priliki se obraaamo tudi do vseh onih naših cenj. starejših tovarišic in tovarišev, ki so že na svojih delovnih mestih! Prosimo Vas: Opustite neprijazen nastop do nas, saj me se ne borimo proti Vam, temveč z Vami za zboljšanje položaja vsega učiteljstva. Prosimo Vas: Ne glejte nas od zgoraj navzdol, saj imamo tudi me pravico do dela, ki smo si ga izbrale, da bi z njim koristih; svoji domovini in posredno človeški družbi! Zato Vas prosimo: Pomagajte nam pri delu, bodite nam moralna opora in pomoč v teh težkih dneh. Pripravljalni odbor »Krožka brezposelnih učiteljic« Zveze mladih intelektualcev, Maribor, Sodna ulica 9/III. Tovarišice maturantinje leta 1923. drž. žen. učit. v Ljubljani! "Sestanek ob 10 letnici bo 26. t. m. ob 15. uri na vrtu restavracije »Zvezda«. Pridite vse! Na veselo svidenje! Anica Srpan — Kozjek. — Popravek. K 2. razpredelnici zadnjega »Učiteljskega tovariša« smo naknadno prejeli podatke, ki jih naknadno objavljamo: Sresko učiteljsko društvo Litija ima 127 članov. Udeleženci zborovanj v odstotkih 70, število zborovanj 6, število predavanj 7. — V uslugo cenj. tovarišem upokojencem. Dobi se lahko takoj dvoje zdravih stanovanj z vrti in drugo pritiklino vred prav primerno in ceneno v Vojniku št. 52. Stanovska organizacija JUU Iz društev: + JUU ZA DOLNJELENDAVSKISREZ je zborovalo dne 10. junija 1933. v Crensovcih. Navzoča 42 člana. Podpredsednik tov. Šprager otvori zborovanje in pozdravi tov. šol. nadzornika in vse člane. Poda besedo predsedniku, ki poroča o sestanku predsednikov v Ljubljani dne 13. maja 1.1. Dal je izčrpno poročilo o tem sestanku, zlasti v zadevi napadov na sekcijo, o zaščiti in obrambi učiteljstva, razstavi šolskih vrtov in o stalnosti učiteljstva. K besedi sta se oglasila tov. šolski nadzornik in Šprager. Obenem je podal še pregled proračuna za prihodnje gospodarsko leto. Poročilo je bilo sprejeto. Tajnik prečita zapisnik o zadnjem zborovanju v Čakovcu, ki se po debati vzame na znanje. Sledil je referat tov. Gumilarja: Jugoslovanska vzgoja. Predavatelj je očrtal vzgojo iz političnega, verskega in plemenskega vidika v dosego prave jugoslovanske misli in polagal važnost na sledeče: 1. Šola bodi čisti vrelec, kjer se vzgajaj stremljenje in hrepenenje po rodoljubju. 2. Dobro časopisje naj vpliva na dušo in širi obzorje. 3. Leposlovje, kjer najdemo ideje in vrline. 4. Žena-mati, vpliv na moža in otroke. 5. Pesem — izraz bolesti. 6. Prosvetno društvo. Predavanje je bilo z navdušenjem sprejeto. K besedi so se oglasili tov. Hvala, Casar, Šprager in Drekonja. Sledilo je tajniško poročilo o društvenem delovanju in življenju v tem šol. letu, ki se je sprejelo po debati na znanje. Radi bolezni blagajnika ni bilo pravega blag. poročila, pač pa se je prečital blagajniški zaključek, ki se je vzel na znanje. Dodatno k temu se je predlagalo, da se naj da zamudnikom plačevanja članarine primeren odlog in strog opomin, sicer se jim da potom kr. banske uprave prepoved na prejemke. Prečitajo se važnejši dopisi in vzamejo na znanje. Predlogi za banovinsko skupščino: 1. Posreduje naj se, da kraj. šol. odbori izplačajo proračunano vsoto. 2. Ministrstvo prosvete naj bi reševalo prošnje za povišice po vrstnem redu t- j., da reši najprej tiste, ki so' bile prej vložene. 3. Kontraktualcem naj se štejejo kontr. leta v napredovanje in pokojnino. Prošnje naj se rešijo čimprej e. Eventualne izpremem-be radi kontraktualcev naj se vnesejo dodatno k zak. o nar. šolah oziroma v finančni zakon za 1. 1934./35. 4. Posreduje naj se, da se plača pripravnikom stanarina. 6. Učiteljem naj se da po 1 prosta vozovnica, da imajo priliko si ogledati lepe kraje naše domovine. Sledita še dva predloga, ki nista za ban. skupščino. 1. Zborovanje naj se začne točno oziroma največ % ure kasneje po napovedanem času. 2. Radi udeležbe pri zborovanju naj se javijo upraviteljstva in društva naknadno. ^ Za razstavo se je priglasilo malo šol. Kdor kaj ima, naj pošlje odboru in sicer tov. Lutru v Črensovce. Ferdo Šprager, s. r., Stanko Skočir, s. r., t. č podpredsednik. t. č. tajnik. + JUU SRESKO DRUŠTVO V KOČEVJU je zborovalo dne 10. junija 1933. ob pol 9. uri v deški drž. narodni šoli v Ribnici. Tov. predsednik je pozdravil zbrane člane, posebno prisrčno predavatelja gosp. Iv. Lavrenčiča in številni učiteljski naraščaj, ki se je odzval povabilu društva in se polnošte-vilno udeležil zborovanja. Tov. predsednik je poročal o zborovanju predsednikov učiteljskih društev v Ljubljani.! Orisal je nato v kratkih potezah trud društva in sekcije za izpopolnitev znanja svojega | članstva potom predavanj in tečajev. Zbor je nato obravnaval došle dopise, j Izjavil se je soglasno za pravnega konzulen-ta. — Sprejet je bil tudi predlog sekcije, da izidejo redne publikacije Mladinske matice v jeseni. Predavatelj g. Ivan Lavrenčič je predaval o moderni šolski telovadbi, ki je deci v razvedrilo in ji napravlja telovadno uro prikup-j no; obenem pospešuje njen telesni razvoj.! Zatem je podkrepil svoje predavanje ,s praktičnim nastopom v sokolski telovadnici. Za temperamentno podano predavanje je žel toplo priznanje in zahvalo vseh navzočih. Izglasovani so bili nato sledeči predlogi: 1. Sekcija naj deluje na to, da pridejo šolski upravitelji do pravic, ki so jih imeli, ker dolžnosti, ne le da so ostale iste, temveč so se še pomnožile. 2. Ker je naša želja in tudi dolžnost, da vzbujamo pri učencih in pri narodu ljubezen do svoje domovine, a resnično ljubim ravno to, kar dobro spoznam, zato naj sekcija deluje na to, da bi dobilo, učiteljstvo za daljši? ekskurzije v dobi počitnic režijske vozovnice. 3. Upokojenemu učiteljstvu naj se priznajo glede polovičnih vozovnic iste ugodnosti kot aktivnemu. 4. Napredovanja v višje skupine naj se vrše avtomatično. Prošnje za napredovanja naj se smatrajo za nujne in naj se tudi kot take odstopajo kompetentni oblasti. 5. Denarne kazni zaradi nerednega obiskovanja šole pri upornejgih naj se takoj v začetku, ko denarna globa še ni visoka, z vso strogostjo izterjajo, ker ko naraste kazen čez 1000 Din, je izključeno, da bi se jo moglo izterjati. 6. Sekcija naj posreduje pri oblasti, da dobijo krajevni šolski odbori od občin vsaj po proračiinu potrjeni denar, da lahko izplačujejo učiteljstvu, stanarino in kurivo, ki je po zakonu sestavni del njegovih prejemkov. Zborovanje je posetilo 62 članov, kar je 48*97% organiziranega učiteljstva. H. Kmet, predsednik. T. Čokova, tajnica. MALI OGLASI Mali oglasi, ki služijo v posredovalne ln socialna namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanj» znesek Din 5'— Dva nižješolca ali nižješolki sprejme učiteljska rodbina v solnčno sobo blizu II. drž. gimnazije. Dobra oskrba, strogo nadzorstvo, kopalnica. Naslov v tukajšnji upravi. FR. P. ZAJEC izprašan optik Ljubljana, Stari trg 9 priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, foto -aparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno. ZA ČASA UČITELJSKEGA KONGRESA se najtopleje priporoča restavracija „SOČA", Sv. Petra cesta 3 v bližini Prešernovega spomenika. - Dajem 10% od jedi v korist Učitelj, domu Tovariš ali tovarišica. ki bi hotel (-a) menjati učiteljsko službeno mesto v Mariboru ali bližnji okolici z mestom na celjski osnov- ' ni šoli naj se javi pri upravi »Učiteljskega tovariša«. SeliHan RADIRKA ZA NAVADNE KOPIRNE IN BARVNE SVINČNIKE GÜNTHER WAGNER k. d., Zagreb — Poštni predal št. 94 DOBRA KNJIGA JE ZLATA VREDNA! Slovensko srbohrvaške Č e S k e in druge nemške francoske angleške knjige m u z i k a i i j e revi je znanstvene leposlovne Šolske in pisarniške potrebščine, zvezke in noteze, svinčnike, peresnike, črnila, tuše, ravnila, šestila, barvice, čopiče, papir In še mnogo drugega nudi KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE LJUBLJANA FRANČIŠKANSKA 6 MARIBOR TYRŠEVA ULICA 44 Kaj vse dobite pri nas? Pletenine / rokavice / nogavice / trikotažo / samoveznice / moško perilo / damsko perilo / steklo / porcelan / kuhinjsko posodo / potne kovčeke / toaletne potrebščine / turistovske potrebščine / damske torbice / damske plašče / damsko konfekcijo / predpasnike / damske svilene bluze / telovadne hlače / telovadne majce / potrebščine za šivilje / otroške igrače Čevlji vseh vrst iz lastne tovarne Damske plašče in obleke Za gospode po meri Vam nudi po najnižjih cenah LJUBLJANA. GAJE VA I, nebotičnik ŠTEFAN MENCINGER ŠMARTINSKA CESTA 10 Priporočam svojo prvovrstno restavracijo z lepim senčnatim vrtom, izborno kuhinjo, vedno sveža vsakovrstna mrzla jedila ter pristna štajerska in dolenjska vina Cene solidne! Postrežba točna! fiDono trn TRGOVSKA HIŠA LJUBLJANA MESTNI TRG 26 STRITARJEVA 1-3 VELETRGOVINA F. Konig • * " " •jjfU't ## Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in gramofo-nov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov. Oglejte si zbirko učil (aparatov in stenskih slik) katere je prejela podružnica Učiteljske knjigarne v Mariboru A.&E.SKABERNE MANUFAKTURA LJUBLJANA Spominjajte se učiteljskih domov v Ljubljani in Mariboru lABIANI & JURJOVFC LJUBLJANA - STRITARJ EV A ULICA ŠT.5 Nudimo veliko izbiro angleškega in češkega blaga za gospode in dame. — Krasna izbira v zastorih, posteljne preproge, pregrinjala in odeje. Pliš vzorčast in gladek za divane. — Velike preproge v plišu in linolej — Belo blago za rjuhe in perilo v poljubnih širjavah. — Zima, perje, puh, kapok od najcenejše do najboljše vrste. Postrežba točna in solidna. TVRDKA I. C. MAYER priporoča največjo zalogo manufakt. blaga v priznano prvovrstnih kvalitetah in najnovejših vzorcih: Volneno blago za dame in gospode, svilo vseh vrst, platno in šifon, namizno in posteljno perilo, žepni robci, zastori, preproge, blago za pohištvo, prešite in volnene odeje in vse v manufakt u r o spadajoče predmete v poljubnih cenah! LJUBLJANA STRITARJEVA ULICA V oddelku za čevlje velika zaloga čevljev renomirane znamke „P O P P E R" in tudi prav dobri in cenejši čevlji domačega proizvoda o r- tolike knjige za vse kategorije šol in po najnovejših izdajah šolske zvezke vsakovrstne, za šolske in ddmače vaje šolske potrebščine za vse mogoče šolske zahteve Vam nudi vedno KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 6 — MARIBOR, TYRŠEVA ULICA 44 Cenjenim pripo roča obiskovalcem veletrgovina Glavne skupščine J. U. U. v Ljubljani IVAN SAMEC LJUBLJANA — MESTNI TRG 21 Telefon 22-52 svojo veliko zalogo galanterijskega in norimberškega blaga, raznih potrebščin za potnike in turiste, damskega in moškega perila, nogavic in pletenin, lepih daril, igrač, parfumerije in razglednice Ob predložitvi tega oglasa se da 5 do 10% popusta s PRVA JU GOSLOVENSK A TOVARNA DEŽNIKOV 1N NOGAVIC m JOSIP VIDMAR LASTNIK: STANE VIDMAR nudi v svojih ljubljanskih trgovinah J I PREŠERNOVA ULICA ŠTEV. 20 — PRED ŠKOFIJO ŠTEV. 19 p J DEŽNIKE IN NOGAVICE [ §g izdelane v lastni tovarn! iz najboljšega materiala po najnižjih cenah! ¡p I SVOJI K SVOJIM! = i = Stran 12. _ I »UČITELJSKI TOVARIŠ« I ■ Šolske knjige, leposlovne in znanstvene Tiskovine za šole, za urade, trgovske knjige, tiskovine tudi po 1 ■■■EBBHDMSHBBHflHHBBBnBHBBBED naročilu, tiskanje dnevnikov,tednikov in drugih listov ter revij, plakatov, letakov cenikov, brošur v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6 KNJIGARNA v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6 PODRUŽNICA KNJIGARNE Maribor, Tyrševa cesta 44 ODDELEK ZA UČILA VEZNICA Šolski zvezki, risalni papir, svinčniki, slovenske, peresa, češke, nemške, črnilo in francoske in vse ostale drugojezične š o 1 s k e i n knjige, revije, a r n i š k e listi, katalogi potrebščine Jčila za šole: stenske slike, portreti naših velmož, fizikalni aparati, kemikalije, nagačene ži- vali, žuželke, pri-rodopisne in teh- nološke zbirke, zemljevidi, kalupi : AV 555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555Y555555555555555555555555555555555555555555G555555X5555555555555555555555555555555555555555555 02020202010102010100000000020200020202020106060600020202010101020102000002020202010101010100000101010000010100000048230201010000010002020223010101010010100001010100 0001534823000001000000010000010100000010040705101008020202020202010101010202485348000100000248480223232302020223230102020253014823004848235353535323234802010001534848484823010101000048482323000223020101010000484823020223010005060710021005015301000202010000010000020001022302020106020201000001020101020101000100010205050600020148485353485301 &"P""""" " !!!!U"777777"77777" "P !!!UUUU"""777 ! !UUU"U777"" " ! UUU7UUUU"7zU777PP" UUUUU