JDK-UDC 05:624; YU ISSN 0017-2774 LJUBLJANA, MAJ-JUNIJ 1985, LETNIK XXXIV, STR. 97—132 CIMOS - KOPER, UPRAVNA ZGRADBA IZVAJALEC GIP »VEGRAD« TITOVO VELENJE, SEKTOR DOM 101, CELIČNA GRADNJA s , GRADBENI VESTNIK 7. zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije Pokrovitelj Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani Bled, Casino, 19.—20. septembra 1985 GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE Št. 4 • LETNIK 34 © 1985 • YU ISSN 0017-2774 V S E R I N A - C O N T E N T S Članki, študije, razprave Janez Duhovnik, Vlado Ljubič, Andrej Vitek in Dejan Žlajpah: Articles, studies, proceedings RAČUNALNIŠKO PROJEKTIRANJE (CAD) GRADBENIH KON­ STRUKCIJ ....................................................................................................99 COMPUTER AIDED DESIGN (CAD) OF STRUCTURES IN CIVIL ENGINEERING Sergej Bubnov: NAUKI POTRESOV — MEDNARODNI SEMINAR V PERUGII . . I l l Mnenje in kritika ČE BO ZAMERA — TUDI P R A V ......................................................... 114 Opinions MODEL INFORMACIJSKEGA CENTRA NA PODROČJU RAZ­ VOJNEGA IN RAZISKOVALNEGA DELA V GRADBENIŠTVU NA SLO V EN SK EM ....................................................................................................115 Skupščina ZDGITS ZAPISNIK REDNE S K U PŠČ IN E ................................................1 . . 119 POROČILO PREDSEDNIKA Z D G IT S ......................................................... 122 POROČILO NADZORNEGA O D B O R A .................................................... 123 POROČILO OGRADBENEM V E ST N IK U .................................................... 124 Iz naših kolektivov SGP PRIMORJE, A jd o v š č in a ....................................................................... 127 From our enterprises GIP VEGRAD, Titovo V e le n je ....................................................................... 127 OZD GIP GRADIS, L ju b l ja n a ....................................................................... 127 SOZD ZGP GIPOSS, L ju b l j a n a ...................................................................128 SGP KONSTRUKTOR, M a r ib o r .................................................................. 128 SCT, L ju b l ja n a ....................................................................................................128 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana Proceedings of the Institute for material and structures research Ljubljana Damijana Dimic VPLIV VRSTE CEMENTA IN VODOCEMENTNEGA RAZMERJA NA ZMRZLINSKO ODPORNOST INDIKACIJSKIH MAS ZA KO­ ROZIJSKO ZAŠČITO PREDNAPETIH KABLOV (drugi del) . . . 129 G lavni in odgov o rn i u re d n ik : SER G EJ BUBNOV T eh n ičn i u re d n ik : DUŠAN LAJOVIC L e k to r: A L EN K A RAIČ U red n išk i o d b o r: NEGOVAN BOŽIC, VLADIM IR ČADEŽ, JO Ž E ERŽEN , IVAN JE C E L J, A N D R EJ KOM EL, STANE PA V LIN , FRANC CACOVIC, BRANKA ZA TLER -ZU PA N ClC R evijo iz d a ja Z veza d ru š tev g ra d b e n ih in žen ir jev in te h n ik o v S loven ije , L ju b lja n a , E rja v č e v a 15, te le fo n 221 587. T ek . ra č u n p r i SD K L ju b lja n a 50101-678-47602. T isk a tisk a rn a T on e T om šič v L ju b lja n i. R e v ija iz h a ja m esečno . L e tn a n a ro č n in a sk u ­ paj s č lan a rin o znaša 500 d in , za š tu d e n te 250 d in , za p o d je tja , zavode in u s ta n o v e 5000 d in , za inozem stvo 50.00 US d o la rjev . R e v ija iz h a ja ob f in a n č n i p o d p o ri R a ziskovalne sk u p n o s ti S loven ije , Sp lošnega z d ru ž e n ja g ra d b e n iš tv a in IGM S loven ije in Z avoda za raz isk av o m a te r ia la in k o n s tru k c ij L ju b lja n a . Pravi priročniki ob pravem času v pravih rokah — uspeh ne bo izostal Osrednja slovenska knjigarna — Mladinske knjige na Titovi 3 v Ljubljani — vam iz bogatega izbora strokovne literature slovenskih in jugoslovanskih založb predstavlja vrsto priročnikov s širšega pod­ ročja gradbeništva: mladinska knjiga knjigarne in papirnice ________________________________________________ din Brauner: GEOMETRIJA U GRADITELJSTVU 465 Cvetanovič: OSNOVI PUTEVA 550 Damjanovič: INDUSTRIJSKI KOMPLEKSI I ZGRADE 330 Djurič: TEORIJE OKVIRNIH KONSTRUKCIJA 350 Djurič: STATIKA KONSTRUKCIJA 1800 Flašar: ANALIZE I KALKULACIJE U GRADJEVINARSTVU 1350 Ilič: KLASIČNI DRVENI KROVOVI 1900 Jovanovič: IZRADA PODZEMNIH PROSTORIJA VELIKOG PROFILA 900 KLIMATIZACIJA I RASHLADNA TEHNIKA slovar 2800 Kostrenčič: TEORIJA ELASTIČNOSTI 995 Krstič: ARHITEKTONSKE KONSTRUKCIJE I. 1353 Krstič: ARHITEKTONSKE KONSTRUKCIJE II. 320 Kujundžič: OBLIKOVANJE STRUKTURA U LEPLJENOM DRVETU 600 Lorene: PROJEKTOV AN JE I TRASIRANJE PUTEVA I AUTOPUTE V A 800 Milosavljevič: OSNOVI ČELIČNIH KONSTRUKCIJA 1200 Naštete, kakor tudi vse druge knjige in priročnike, ki jih potrebujete pri svojem delu, lahko s priloženo na­ ročilnico ali tudi po telefonu (061 211-895) naročite na naslov: KNJIGARNA MLADINSKE KNJIGE, TITOVA 3, 61000 LJUBLJANA. NAROČILNICA: g v -4/85 Podpisani (ime in priimek) ....................................... Natančen naslov (kraj, ulica) Nepreklicno naročam — po povzetju — za potrebe DO — naslednje knjige: Podpis (žig DO): Mirkovič: OSNOVI URBANIZMA 1A 555 Mirkovič: OSNOVI URBANIZMA 2 A 120 Mirkovič: OSNOVI URBANIZMA IB 600 Mirkovič: OSNOVI URBANIZMA 2B 420 Muravljov: GRADJEVINSKI MATERIALI — posebni deo 1 250 Muravljov: GRADJEVINSKI MATERIALI — posebni deo 2 263 Muravljov: GRADJEVINSKI MATERIALI — posebni deo 3 408 NORMATIVI I STANDARDI RADA U GRADJEVINARSTVU — visokogradnje 4 4000 NORMATIVI I STANDARDI U GRADJEVI- NARSTU — visokogradnje 5 2400 NORMATIVI I STANDARDI RADA U GRADJEVINARSTVU — niskogradnje 6 4000 NORMATIVI I STANDARDI RADA U GRADJEVINARSTVU — niskogradnje 7 3700 Pavlovič: MODULACIJA ARHITEKTONSKOG PROJEKTOVANJA 750 Peulič: KONSTRUKTIVNI ELEMENTI ZGRADA I 2200 Peulič: KONSTRUKTIVNI ELEMENTI ZGRADA II 2200 Radonič: VODOVOD I KANALIZACIJA U ZGRADAMA 3600 Romič: BETONSKE KONSTRUKCIJE II 450 Romić: LJUSKASTE KONSTRUKCIJE 372 Romič: BETONSKE KONSTRUKCIJE I 525 Romič: KRSTATO ARMIRANE KONSTRUKCIJE 1200 Romič: TEORIJA PRORAČUNA ARMIRANOBETONSKIH DIJAFRAGMI 300 Sekulovič: METOD KONAČNIH ELEMENATA 2400 Simonovič: BUKA 980 Stevanovič: FUNDIRAN JE I 450 Stojadinovič: MEHANIKA TLA I 1700 TEHNIČAR I 1500 TEHNIČAR II 4200 TEHNIČAR III 4200 Tomićić: GRADJEVINSKI MATERIJALI 1101 Umanjski: KONSTRUKTERSKI PRIRUČNIK 1700 ZBIRKA TEHNIČKIH PROPISA 2 1000 ZBIRKA TEHNIČKIH PROPISA 3 1000 ZBIRKA TEHNIČKIH PROPISA 4 1400 Zrnič: GREJ AN JE I KLIMATIZACIJA 2318 SRPSKOHRVATSKO-ENGLESKI GRAĐEVINSKI REČNIK 2500 ENGLESKO-SRPSKOHRVATSKI GRAĐEVINSKI REČNIK — niskogradnje 2000 ENGLESKO-SRPSKOHRVATSKI GRAĐEVINSKI REČNIK — visokogradnje 2100 TEHNIČAR 4 5000 NORMATIVI I STANDARDI RADA U GRAĐEVINARSTVU — visokogradnje 1, 2, 3 9900 Romić: ARMIRANI I LAKO AGREGATNI BETONI 1800 Trbojević: ORGANIZACIJA GRADJEVINSKIH RADOVA 1300 Smit, Kaselman: GRAĐEVINSKA FIZIKA 2400 Vujičič: FUNDIRAN JE I 1670Datum: Računalniško projektiranje (CAD) gradbenih konstrukcij UDK 69:681.3 JANEZ DUHOVNIK, VLADO LJUBIC, ANDREJ VITEK in DEJAN ŽLAJPAH Povzetek: V članku je opisana strojna in programska računal­ niška oprema, ki je potrebna za računalniško projek­ tiranje gradbenih konstrukcij. Navedena so merila za izbor opreme. Podrobno so naštete lastnosti CAD si­ stemov, ki se sedaj uporabljajo pri gradbenem kon­ struiranju. Posebni poglavji opisujeta način uvajanja CAD in področja v projektiranju gradbenih konstruk­ cij, kjer se CAD sedaj že uporablja. Sklep vsebuje predloge za pospešeno uvajanje CAD na področju grad­ benih konstrukcij. COMPUTER AIDED DESIGN (CAD) OF STRUCTURES IN CIVIL ENGINEERING Summary: An account is given of the necessary hardware and software for computer aided design of structures in civil engineering. Some criteria for the selection of hardware and sofware are given. The properties of the existing CAD-systems used in the field of civil engi­ neering are described. Introduction of CAD and the areas in structural civil engineering, where CAD is already used are discussed separately. The conclusion involves the propositions for the faster introduction of CAD in the field of structural civil engineering. 1. Uvod Čeprav je CAD (Computer Aided Design) vedno pogosteje uporabljen pojem, zanj v pisanih virih ne moremo najti enotnega in celovitega opisa. Ja­ sen je le cilj CAD (1.1.): izboljšanje projektov, zmanjšanje stroškov, večja povezanost med ude­ leženci procesa projektiranja in učinkovitejša zve­ za med človekom in računalnikom. Projektiranje je le del tehničnih opravil, ki so pot­ rebna, da pridemo od zamisli do objekta. Projek­ tiranju sledi priprava na gradnjo in šele nato grad­ nja v ožjem pomenu besede. Tudi na teh dveh področjih je mogoče uporabljati kot pomočnika računalnik. Takrat govorimo o CAP (Computer Aided Planning) in CAM (Computer Aided Manu­ facturing). Vsa tri področja skupaj lahko opišemo s pojmom inženirstvo, oziroma, če pri tem ljudje rešujejo probleme s pomočjo računalnika, s poj­ mom CAE (Computer Aided Engineering). CAE si ne moremo predstavljati kot nekaj opri­ jemljivega, kot nekaj, kar je mogoče kupiti. CAE pomeni posebno okolje, v katerem ljudje rešujejo inženirske probleme. Idealno okolje za CAE mora omogočati: # lahek dostop do računalnika, # hiter odziv, Avtorji: doc. Janez Duhovnik, mag. dipl. gradb. inž., Vlado Ljubič, dipl. gradb. inž., Andrej Vitek, dipl. inž. mat., vsi FAGG — 1KP1R Ljubljana in Dejan Žlajpah, dipl. gradb. inž., Razvojni center Celje. • dostopnost vseh podatkov in njihovih sprememb vsem sodelujočim pri projektu, • postavljanje vprašanj in sprejemanje odgovorov na način, ki od uporabnika zahteva le malo truda. Tega ideala v svetu še ni zaradi več razlogov. Med njimi so najpomembnejši: hierarhična orga­ niziranost družbe; nadzorovan dostop do podat­ kov; dediščina navad iz predračunalniških časov; nepovezanost in nenačrtnost; premajhna zmoglji­ vost računalnikov; nenaraven in okoren dostop do računalnikov in podatkov. Kaže, da bo idealno okolje možno šele takrat, ko bo pojasnjeno delo­ vanje človeškega razuma, kar bo omogočalo po­ vezavo človeškega in umetnega razuma v enoten sistem. Tako kot večina človekovih dejavnosti se CAE uve­ ljavlja postopoma, ustrezno možnostim in sposob­ nostim določenega okolja. Računalnik se je začel najprej uporabljati pri projektiranju, nato v pri­ pravi proizvodnje in nazadnje pri proizvodnji. Sistemi, kjer bi bili CAD, CAP in CAM povezani v enoten CAE sistem, so še danes redki. Srečamo jih predvsem v kovinsko predelovalni industriji (1.2.). Pri tem gre za sisteme, namenjene določe­ nemu proizvodu, ne pa za splošno uporabne re­ šitve. Računalnik se je pri projektiranju gradbenih kon­ strukcij najprej uveljavil za računanje notranjih sil. To področje se še danes razvija. Možnosti raz­ voja in uporabe metode končnih (MKE) in robnih (MRE) elementov so videti neizčrpne) Danes ob­ stajajo računalniški programi za vse računske po­ stopke, ki so potrebni pri običajnem projekti­ ranju. Pojav računalniške grafike je omogočil upo- o 100 % Slika 1.1. Rast pomena stroškov za pogon in vzdrževa­ nje [3.1] G RAFIČNI ZASLON Slika 2.1. Shema konstrukterjevega delovnega mesta rabo računalnika v celotnem procesu projektiranja. Sprva so za vsako posebno nalogo (račun obre­ menitev, dimenzioniranje, risanje detajlnih načrtov konstrukcij) obstajali ločeni programi. Danes ob­ stajajo v svetu integrirani CAD sistemi, ki omo­ gočajo interaktivno delo na celotnem projektu od zasnove dalje (1.3.). Na današnji stopnji razvoja so za uveljavitev CAD potrebni strojna in programska oprema, izobraženi kadri in premišljen način uvajanja. Pomen posa­ meznih pogojev je razviden iz diagrama na sliki 1.1. 2. Računalniška oprema 2.1. Oprema delovnega mesta konstrukterja Delovno mesto konstrukterja zahteva precej opreme že pri običajnem načinu konstruiranja. Pri raču­ nalniškem konstruiranju pa sta na delovnem mestu potrebni strojna in programska oprema. Oglejmo si, kakšno računalniško opremo zahteva konstrukterjevo delovno mesto. Osnova za delo z računalnikom je zaslonski priključek (terminal), saj omogoča osnovno komuniciranje z računalnikom. Konstrukter svoje napotke sporoča računalniku z ukazi prek tipkovnice, računalnik pa mu odgovarja na zaslonu. Ker večino konstruiranja spremlja tudi modeliranje, potrebuje konstrukter tudi ustrezen pripomoček za grafični prikaz modela. Ker se model med konstruiranjem pogosto spreminja: dopolnju­ je, raste, podira itd., prikaz pa mora biti čim bolj veren, je za to najbolj primeren rastrski grafični zaslon. Da konstrukter lahko izbira posamezne gradbene elemente, pokaže posamezen položaj in podobno, mora biti grafični zaslon opremljen s primerno grafično vhodno napravo: digitalnikom, svetlobnim peresom ali čim podobnim. Vse te naprave krmili poseben konstrukterski pro­ gram v računalniku. Ta lahko tiči v osrednjem ra­ čunalniku, lahko pa konstrukterjevo delovno po­ stajo krmili posebej za konstruiranje namenjen mikroračunalnik. Ker so danes mikroračunalniki že zelo zmogljivi, lahko v veliki meri razbremene osrednji računalnik. K ončni rezu lta ti konstru k te rjev eg a dela so običajno poročilo te r kup načrtov . Za izdelavo tak e doku­ m entacije so p o trebn i p rim eren pisalni stro j ali tiska ln ik te r risaln ik . K er je izdelava tak e doku­ m entacije precej red k e jš i posel ko t sam o kon­ stru iran je , več k o n stru k te rsk im delovnim posta­ jam zadostu jeta skupen risa ln ik in tiskaln ik . Zato je ta oprem a navadno del osrednjega računaln iške­ ga sestava. S tem je dostopna večjem u številu upo­ rabnikov, osrednji raču n a ln ik pa skrbi za to, da je k a r najbolj ekonom ično izkoriščena. K onstruk tersko delovno postajo krm ili p rogram ski sestav za CAD. To je skup ina program ov, ki pri k o n stru iran ju sodeluje s k o n stru k te r jem . Zato so p rogram i večinom a pogovorno zasnovani: k o n stru k ­ te r ju p rikažejo izbor — m enu svojih ukazov, iz ka terega potem k o n stru k te r izbere posam ezni ukaz. U kaz je mogoče izb ra ti tu d i s pomočjo grafične vhodne naprave, na k a te ri je del delovne povr­ šine nam en jen ukazovan ju z m enuji. H k ra ti je p rogram vedno oprem ljen tu d i z napo tk i pozab­ ljiv im in neveščim k o n stru k te rjem : o vsakem u k a­ zu je mogoče h itro dobiti k ra tk o pojasnilo o n je ­ govih podatk ih in učinku. 2.2. Strojna oprema V tem razdelku si bomo ogledali nekaj osnovnih značilnosti s tro jne oprem e na splošno in posebej za konstru iran je . P redstav ili bomo nekaj tip ičn ih in p ri nas dostopnih n ap rav te r si ogledali p red ­ v idevan ja za razvoj oprem e v bližnji prihodnosti. 2.2.1. Splošno o s tro jn i oprem i S tro jno oprem o delim o na: — računaln ik s procesno enoto, pom nilnikom in drugim i sestavnim i deli, — zunan ji h itr i pom niln ik : diski in diskete, — zunan ji a rh iv sk i pom niln ik : m agnetn i trakov i in kasete, — izhodne in vhodne n ap rav e : zaslonski prik ljučki, tiskaln ik i, p isaln i s tro ji, risa ln ik i in v rs ta d rugih naprav , — naprave za prenos podatkov: modem, — naprave za posebne nam ene: računaln iške m e­ rilne naprave , računaln iško vodeni obdelovalni s t r o j i . . . Zm ogljivost računaln iškega sestava določajo na­ slednje lastnosti n jegovih enot: — h itro st raču n a ln ik a : število operacij (kot so na p rim er seštevanje, p rim erjava), ki jih lahko pro­ cesor oprav i v sekundi, — velikost pom niln ika: število znakov (na p rim er črk), ki jih lahko shran im o v an j; znaku pravim o angleško by te in ga označujem o z B, — velikost zunan jega pom niln ika: to je tistega dela, ki je raču n a ln ik u neprestano dostopen, obi­ čajno na d isk ih ali d isketah . M erim o ga p ra v tako v B. R ačunalniški sestav za svoje ob ra tovan je po­ treb u je zn a ten del tak o pom niln ika ko t tu d i zu­ n an jega pom nilnika, — hitrost izhodnih in vhodnih naprav ter hitrost prenosa podatkov, ki jih merimo s številom zna­ kov, obdelanih v sekundi, — natančnost in hitrost risanja, merjenja, obde­ lovanja . . . Ceno strojne opreme določajo njene zmogljivosti, vzdržljivost in starost zasnove. Starost vpliva na ceno predvsem posredno: naprave starejše zasnove so povečini tudi manj zmogljive. S časom se raz­ merje med ceno in zmogljivostjo manjša; zgled za to je na primer mikroračunalnik Sinclair Spect­ rum, na katerem se z računalniki seznanja današ­ nja mladina. V marsičem ta računalnik ne zaostaja za računalnikom IBM 1130, na katerem smo se z računalniki seznanjali pred 15 in manj leti, pa je mali Spectrum danes vsaj stokrat cenejši, kot je bil IBM 1130 tedaj. S padcem cene strojne opreme pa v ceni računal­ niških sestavov raste delež programske opreme; danes je med 60 in 80 odstotki, pred 15 leti pa je bil okrog 20 odstotkov. Ob nakupu računalni­ škega sestava je potrebno zato predvideti ustrezna sredstva, borisi za nakup ali razvoj programske op­ reme (v hiši ali programerski organizaciji). Prav tako je potrebno ustrezna sredstva nameniti tudi za usposobitev ljudi za delo in za strokovno sku­ pino, ki bo skrbela za nemoteno delo računalnika. Če hočemo torej računalnik optimalno izkoristiti, moramo v nakup programov in izobrazbo ljudi investirati tri do štirikratno ceno računalnika! Prav tako se moramo zavedati, da računalniška oprema zastari v petih letih. V splošnem so za CAD potrebni veliki računalniški sestavi; znani ameriški proizvajalec letal Boeing uporablja za CAD kar 16 velikih računalnikov. Da­ nes lahko vse zmogljivejši mikroračunalniki prev­ zamejo nase že precejšen del CAD. Z velikimi računalniki se je tako potrebno povezati le v pri­ merih računsko ali prostorsko zahtevnih obdelav, pa tudi v primerih, ko so v obdelavi potrebne ve­ like podatkovne baze (na primer podatki o armaturi ali podatki o montažnih elementih, oknih, vratih in podobno). 2.2.2. Računalniki Jedro vsakega računalniškega sestava je računalnik. Po zmogljivosti jih delimo na mikroračunalnike, majhne in srednje računalnike ter na velike ra­ čunalnike. Mikroračunalniki so »mikro« le po zunanjosti, po zmogljivosti pa se lahko kosajo z večjim delom majhnih računalnikov. Srce mikroračunalnika je mikroprocesor, procesna enota, stisnjena v eno sa­ mo veleintegrirano vezje. Zato je, vsaj pri mikro­ računalnikih starejšega datuma, manj zmogljiva (nekateri mikroprocesorji tako ne znajo seštevati celih števil, večjih od 250; tako računanje je potem potrebno izvesti s programom, zato je se­ števanje bistveno počasnejše). Današnji mikropro­ cesorji pa se po zmogljivosti že bližajo standard­ nim procesorjem. Povprečno traja operacija na ta­ kem mikroprocesorju okrog ene mikrosekunde (mi­ lijon operacij v sekundi). Velikost pomnilnika je od nekaj deset do nekaj sto KB. Kot zunanji pom­ nilnik mikroprocesorji uporabljajo zelo različne na­ prave: od navadnih kasetnih magnetofonov pa do disket in miniaturnih (tako imenovanih Winchester) diskov, na katere lahko shranimo tudi nekaj deset MB. Tipični predstavniki tega razreda so Sinclair Slika 2.2. Shema velikega računalnika ZX Spectrum, Sinclair QL, Apple Ilc, Apple Mac Intosh, IBM PC ter Partner domačega proizvajalca Iskra-Delta. Cene so velikostim in zmogljivostim primerne: od 200 do 5000 dolarjev; Apple Ilc velja približno 2500 dolarjev, Partner okrog 4,000.000 din. Nekaj sto dolarjev, kolikor stanejo hišni mikrora­ čunalniki, v razvitejših deželah ne predstavlja prav velikega stroška. Ti računalniki so zato precej raz­ širjeni in temu primerno bogato opremljeni z raz­ ličnimi programi. Seveda so za večje CAD pro­ gramske sisteme premajhni, so pa dovolj veliki za nekatere manjše operacije, na primer za risanje manjšega števila objektov, preproste izračune in podobno. Majhni in srednji računalniki postajajo danes vse manjši (»mikro«), večji med njimi pa preraščajo v prave velike računalnike. Od mikroračunalnikov jih loči nekaj večja hitrost, večji pomnilnik (nekaj sto KB), precej večji zunanji pomnilnik (nekaj sto MB) in večji izbor izhodnih in vhodnih naprav. Ti­ pični predstavniki so računalniki iz družine PDP 11 (pri nas Iskra-Delta 644 in 700), VAX (pri nas Delta 4850), IBM System/l, računalniki Hewlett- Packard serije 9000 in tako naprej. Cene računal­ nikov teh razredov so nekaj sto tisoč dolarjev. Natančno meje med razredi seveda ni mogoče po­ staviti. Prav pred kratkim je tako na primer prišla na trg mikro različica računalnika VAX: za ne bistveno manj zmogljiv računalnik je potrebno od­ šteti okrog 40.000 dolarjev. Večji računalniki tega razreda so že dovolj veliki tudi za večje CAD sestave. Posamezni proizvajalci namreč ponujajo »namenske« CAD računalnike: manjši računalniški sestav, ki vključuje konstruk- tersko delovno postajo, primeren risalnik in ust­ rezno programsko opremo. Običajno pa vlogo osrednjega nosilca CAD sestava igrajo veliki računalniki. Ti so precej hitrejši od mikroračunalnikov, z velikim pomnilnikom (nekaj MB), z ogromnim zunanjim pomnilnikom (nekaj GB). Predstavniki tega razreda so na primer dru­ žina računalnikov CDC Cyber, računalnik Dec-10; sem sodi tudi super računalnik Cray, eden največjih in naj hitrejših računalnikov, kar jih poznamo. Cene teh računalnikov gredo v milijone dolarjev. Pri nas jih ne izdelujejo. Ti računalniki so za posa­ mezne uporabnike navadno predragi in jih tako srečujemo v večjih računskih centrih. Posameznim uporabnikom svoje storitve ponujajo prek prik­ ljučkov, bodisi za pogovorno ali vnaprej priprav­ ljeno, paketno obdelavo. Uporablja jih lahko veliko uporabnikov hkrati, po principu enakopravne de­ litve procesorjevega časa vsakemu. Tudi v CAD sestavu je vloga takega računalnika v glavnem sto­ ritvena: veliki računalnik prevzema nase velike, časovno in prostorsko zahtevne obdelave ter delo s podatkovnimi bazami — izbor podatkov, vzdr­ ževanje in podobno ter obsežnejše risarske in po­ dobne izhodne in vhodne storitve. 2.2.3. Izhodne in vhodne naprave Ker je delo z računalnikom danes povečini pogo­ vorno, je najbolj razširjena naprava za komuni­ ciranje zaslonski priključek s tipkovnico in tele­ vizijskim ali podobnim zaslonom (na primer na te­ koče kristale). Če je mogoče na tak priključek tudi risati, je to grafični zaslon. Za izpis besedil in številskih rezultatov na papir ali druga sredstva obstaja cela vrsta naprav, na primer risalniki mikrofilmov, pisalni stroji, tiskal­ niki in podobno. Ena naj pogostejših izhodnih naprav je danes pisalni stroj za lep izpis besedil, saj upo­ raba računalnika vse bolj prodira tudi v urade. S primerno programsko opremo je mogoče namreč precej bolj udobno urejati (popravljati) razna bese­ dila, od aktov pa do priročnikov, poročil in tehnič­ nih elaboratov. Kadar so pisalni stroji prepočasni (tipično lahko natisnejo nekaj deset znakov v se­ kundi), priskočijo na pomoč tiskalniki: ti celo vrsti­ co natisnejo hkrati, v sekundi pa jih natisnejo tudi nekaj deset, zato pa je kakovost tiska lahko slabša. Tudi za risanje obstaja danes vrsta risalnih naprav, od najpreprostejših risalnikov za risanje na običajen papir pa do laserskih risalnikov na film ali barvnih elektrostatičnih risalnikov. Enostavni majhni pe­ resni risalniki so danes precej poceni (nekaj tisoč dolarjev), naj večji risalniki pa stanejo tudi nekaj sto tisoč dolarjev. Veliki risalniki so zato redki in običajno v večjih računskih centrih, kjer so dostopni več uporabnikom, male pa je mogoče priključiti kar h grafičnemu zaslonskemu priključku kot do­ polnilno izhodno napravo. Za branje grafičnih podatkov — koordinat, črt, slik in podobnega — so računalniki opremljeni z grafič­ nimi vhodnimi napravami. V CAD je pomembna le ena: digitalnik, s katerim lahko odčitavamo koor­ dinate točk, na primer z načrta, ki ga nalepimo na površino digitalnika. Seveda mora te koordinate poseben program še prirediti, ker imajo lahko točke različne pomene. Posebno področje na digitalniku je v takem primeru namenjeno menuju: to je plo­ ščica z ukazi programu za odčitavanje; položaj na tej ploščici izbere posamezen ukaz. Delo z menuji je eden izmed osnovnih načinov pogovora z ra­ čunalnikom v današnjem CAD. Priključek je lahko povezan z računalnikom prek telefonskega omrežja. V tem primeru je potrebna za prenos podatkov še posebna naprava, modem. Danes nastajajo že tudi posebna omrežja, namenje­ na le prenosu podatkov. Podobno kot zaslonski pri­ ključki se lahko z velikim računalnikom povežejo tudi mali računalniki, ki jih v tem primeru veliki računalnik šteje za svoje vhodne-izhodne naprave. Prav tako pa že obstajajo medsebojne povezave ra­ čunalnikov v velika računalniška omrežja. Predvi­ doma naj bi še letos začela obratovati jugoslovan­ ska mreža za prenos podatkov JUPAK. Vgrajen telefonski modem Visoko natančni rasterski grafični zaslon z okni Mikro diskovna enota (Micro Winchester) 'Disketna enota z gibljivimi diski 3 1/2" Zaslon iz tekočih kristalov kaže nekaj vrstic teksta Tipkovnica je istočasno samostojen prenosni računalnik Slika 2.3. Shema bodočega mikroračunalnika 2.2.4. Izbira mikroračunalnika (2.1) Obstajajo trije osnovni koraki, ki predstavljajo že pravilo za pravilno izbiro mikroračunalnika. V prvem koraku moramo definirati dejanske potrebe. Ko smo te določili, moramo poiskati ustrezno pro­ gramsko opremo, ki bo tem potrebam ustrezala. Brez programske opreme je računalnik kot kaseto­ fon brez posnetih kaset. Ne zavajajmo se z mislijo, da bomo programsko opremo že nekako dobili ali napisali. Pri razvoju takšne opreme potrebujemo ustrezne strokovnjake. Kot tretji korak sledi izbira mikroračunalnika, ki bo lahko poganjal izbrano programsko opremo in omogočil navezavo na že obstoječe računalniške sisteme v podjetju ali regiji. Kako opredeliti svoje potrebe? Pri tem je potrebno upoštevati zlasti temeljne potrebe. Pri načrtovanju se kaj hitro izgubimo v manj pomembnih detajlih. Najprej je potrebno zgraditi ogrodje in ga kasneje izgrajevati. Kjer se še nikoli niso ukvarjali z raču­ nalniškimi obdelavami, tega ne morejo začeti kar čez noč, ampak je potrebno postopno uvajanje ob organizacijskih in kadrovskih spremembah. Ko so potrebe opredeljene, je potrebno poiskati ustrezno programsko opremo. Te je pri nas najmanj ravno za mikroračunalnike. Če ni ustrezne, je po­ trebno ugotoviti možnosti, kdo in za kakšno ceno lahko ustrezno programsko opremo razvije. Sploš­ nih programov za urejanje tekstov, uporabljanje podatkovnih baz ipd. je po svetu dovolj. Pri mikro­ računalnikih je že znano, da je cena programske opreme zanje krepko višja od same cene mikro­ računalnika ! Pri izboru strojne opreme so najpomembnejše na­ slednje komponente: 1. Operacijski sistem 2. Velikost računalnikove besede (8, 16, 32) 3. Spominske kapacitete (RAM) 4. Kapacitete disketnih in diskovnih enot 5. Možnost priključitev vhodno-izhodnih enot 6. Možnosti povezave z že obstoječimi sistemi. Najbolj razširjeni operacijski sistemi na mikrora­ čunalnikih so CP/M, Apple DOS in MS-DOS. Danes so na voljo 8, 16 ali 32-bitni računalniki. Nekateri novejši imajo tudi po dva procesorja: 8-bitnega za izvajanje starejših aplikacij in novejšega, 16-bit- nega. Velja pravilo, da čim daljša je računalniška beseda, zmogljivejši je računalnik. 8-bitni mikro­ računalniki so poceni, 16 in 32-bitni pa so dražji in nudijo več spomina. Za resno uporabo mikroračunalnika potrebujemo od 128 KB spomina dalje. Mikroračunalnik mora imeti disketne enote, še bolje pa je, če ima vgrajen »Winchester« disk s kapaciteto nekaj deset MB. Ta je nujno potreben, če obdelujemo večje podatkovne baze. Od vhodno-izhodnih naprav sta za mikro­ računalnik najpomembnejši možnost priključitve tiskalnika in možnost povezave z ostalimi večjimi računalniškimi sistemi (običajno po RS-232 proto­ kolu). 2.2.5. Težnje v razvoju strojne opreme Težišče dela se vedno bolj prenaša na zmogljivejše mikroračunalnike. Ti bodo še vedno povezani z vi­ soko zmogljivimi velikimi računalniki. Osnovne komponente teh mikroračunalnikov so danes že razvite, potreben je le čas, da se te med seboj ustrezno povežejo. Srce bodočih mikroračunalnikov bodo 16- ali 32- bitni procesorji. Pri današnjih 8-bitnih je preveč omejitev z adresiranjem spomina in hitrostjo izva­ janja, da bi bili lahko zanimivi v prihodnosti. Omo­ gočajo le direktno nastavljanje 64 KB spomina, kar je za resnejše delo premalo. 16-bitni lahko naslav­ ljajo prek 1 MB, 32-bitni pa že prek 500 MB. Danes običajne spominske enote že zamenjujejo enote s spominom na principu magnetnih mehurčkov v materialu. Procesorji in spomin bodo vgrajeni v ločeni tipkovnici. Ta bo imela vgrajen zaslon s plazmo ali s tekočimi kristali. Vse to bo omogo­ čilo, da bo mogoče mikroračunalnik prenašati in uporabljati tudi ločeno brez večjega zaslona. Ta bo rastrski, z visoko ločljivostjo in možnostjo de­ litve na okna. V ohišje bo vgrajen telefonski mo­ dem za direktno priključitev na telefonsko omrež­ je. Diskovne in disketne enote bodo pomanjšane ob enakih ali celo večjih zmogljivostih od današ­ njih. Na področju tiskalnikov se razvijajo predvsem hitrejši laserski tiskalniki, ki naj bi zamenjali po­ časne matrične tiskalnike. Omogočali bodo kako­ vostno in hitro kopiranje slik z zaslona. 2.3. Programska oprema Strojna računalniška oprema sama je še neuporab­ na, »brez duše in pameti«. Šele programska opre­ ma jo napravi za orodje, uporabno za celo vrsto zelo različnih namenov. Programsko opremo delimo v sistemsko in aplikacijsko. 2.3.1. Sistemska programska oprema Ta programska oprema skrbi, da posamezni deli računalniškega sestava v tem sestavu učinkovito sodelujejo, da se torej množica posameznih naprav obnaša kot uporabna celota. Primeri za sistemske programe so na primer program za krmiljenje dis­ kovne enote, program za dodeljevanje procesorja in podobno. Celoti sistemske programske opreme pra­ vimo tudi operacijski sistem. 2.3.2. Storitveni sistemski programi S sistemskimi programi uporabnik računalnika ne­ posredno nima opravka, uporablja jih posredno A P L I K A C I J S K I P R O G R A M I A P L I K A C I J S K I P A K E T I ( g r a f i č n i , n u m e r i č n i ) S T O R I T V E N I P R O G R A M I ( p r e v a j a l n i k i , u r e j e v a l n i k i , . . . ) O P E R A C I J S K I S I S T E M S T R O J N A O P R E M A Slika 2.4. Struktura programske opreme prek storitvenih programov. Med njimi so pre­ vajalniki, urejevalniki, grafični paket, programi za delo z datotekami (zbirkami podatkov) in podob­ no. Računalniki so si med seboj zelo različni, zato so različni tudi izbori osnovnih operacij, ki jih po­ znajo. Pravimo, da ima vsak računalnik svoj stroj­ ni jezik. Ker je programiranje v strojnem jeziku izredno zahtevno in zamudno, so računalniki veči­ noma opremljeni s prevajalniki. To so programi, ki prevajajo programe, napisane v enem od višjih programskih jezikov (FORTRAN, BASIC, PASCAL, ADA, PL/1, COBOL itd.) v strojni jezik. Ker so ti jeziki bolj ali manj standardni, je mogoče skrbno napisane programe v teh jezikih prenašati z ra­ čunalnika na računalnik. Zlasti je to pomembno pri kupljenih aplikativnih programih, ker je priredba takega programa za posamezen računalnik lahko zahtevno opravilo. Urejevalnik besedil je poseben program za ureja­ nje vsakovrstnih besedil, od programov, podatkov pa do poročil in podobnega. Danes so najbolj pri­ ljubljeni zaslonski urejevalniki (zgled je WordStar na mikroračunalnikih, na primer Partnerju). Pri njih je zaslon okno v besedilo, ki ga pripravljamo ali popravljamo. To okno lahko premikamo po besedilu sem in tja ter tako popravljamo katerikoli njegov del. Nekateri urejevalniki znajo besedilo tudi oblikovati: poravnavati robove, cepiti na stran, deliti besede in tako dalje. Grafični paket v povezavi z operacijskim sistemom omogoča uporabo grafičnih naprav. Danes obstaja pred kratkim mednarodno sprejeti standard GKS (Graphical Kernel System), ki je neodvisen od po­ sameznega programskega jezika in grafičnih na­ prav. Standardni programski jeziki so z njim po­ vezani s skupino podprogramov. Glavne značilnosti GKS so, da lahko na enoten način krmilimo hkrati več grafičnih delovnih postaj, da lahko sliko sesta­ vimo iz posebej določenih in shranjenih delov slike — segmentov ter da lahko sliko shranimo na dato­ teko v obliki, primerni tudi za prenašanje med računalniki. 2.3.3. Aplikativna programska oprema Naloga te opreme je, da s sredstvi računalniškega sestava rešuje uporabniške probleme. Tudi progra­ me te vrste je mogoče kupiti, bodisi pri proizva­ jalcu računalnika ali pri samostojni programerski organizaciji, lahko pa jih uporabnik razvije sam. Zgled za to je na primer program RAVOK, ki ga je IKPIR razvil najprej za svoje potrebe, sedaj pa že teče na vrsti računalnikov po celi Jugoslaviji. Programski sestavi za CAD tudi sodijo v to sku­ pino. Ti sestavi so precej obsežni, zato je njihov razvoj običajno dobro prepustiti samostojni pro­ gramerski organizaciji. Pri tem je dobro, da to ni sam proizvajalec strojne opreme, ne zato, ker bi le-ti p isali slabo program sko oprem o, tem več zato, k er je tak a program ska oprem a navadno »pisana na kožo« posam eznem delu stro jne oprem e. S tem postane neprenosljiva in lahko v določeni m eri zavre razvoj dodatne program ske oprem e ali za­ m enjavo stro jne opreme. P rog ram sk i sestav za CAD običajno sestav lja m no­ žica program ov, ki jih m ed seboj povezuje podat­ kovna baza problem a: v njej so u re jen i vsi podatki, ki j ih m ora kateriko li p rogram o konstru k te rsk em p rob lem u vedeti, npr. katalogi, ceniki, s tandard i, geom etrijsk i in računski m odeli konstrukcij itd . T aka podatkovna baza je lahko zelo velika (tipična velikost je na p rim er nekaj sto tisoč B) in je zato vezana n a računaln ik srednjega razreda. Posam ezni p rog ram i po trebu je jo za svoje delo le m an jši del teh podatkov, tako da lahko tečejo tu d i na m i­ k ro raču n a ln ik u , k i pa m ora b iti seveda povezan z večjim . Slika 2.5. Struktura programskega sistema za CAD 2.4. CAD sistemi za projektiranje gradbenih konstrukcij (1.3.) 2.4.1. V rste CAD sistem ov Sistem e za računalniško p ro jek tiran je lahko raz ­ v rstim o glede na različne k rite rije . Med n jim i je najpom em bnejši k rite rij odp rto st sistem a. Z ap rti sistem i obsegajo vso stro jno in program sko oprem o, po trebno za izvajan je posam ezne CAD ap ­ likacije . N ajcenejši m ed n jim i velja jo okrog 120.000 dolarjev . Ob te j ceni se je po trebno zavedati, da firm e, k i to oprem o izdelujejo, nastopajo na tržišču z n ižjim i cenam i samo zato, da bi ga osvojile in kasne je to znižanje poračunale. Z ap rt sistem za CAD lahko slikovito p rim erjam o s strojem , ki. m u le dobavljam o m ateria l za delo in uporabim o re ­ zu lta te . Na način dela zato b istveno ne m orem o vplivati. V p rim eru okvare nam lahko pom aga le u strezna serv isna služba proizvajalca. S istem je to rej povsem odvisen od proizvajalca, nem ogoče ga je dopo ln jevati ali sp rem injati. U vedba tak šn ih si­ stem ov je h itra , vendar sistem a ni mogoče oplem e­ n ititi z lastn im i idejam i in razvojem , k a d ri pa so enostransko izobraženi le za uporabo konkre tnega CAD sestava, ne pa za k o n stru iran je z raču n a ln i­ kom v splošnem. Dolgoročno gledano je tak šen n a ­ čin dela zgrešen. O dprti sistem i za CAD pa so zasnovani tako , da jih je mogoče razv ija ti in dopolnjevati z lastn im i rešitvam i in kadrom . N abavna cena je nižja, po­ treb n a pa so še p rece jšn ja v lag an ja v kadre, k i jih je potrebno po eni s tran i izobraziti za delo s CAD sestavom , po d rugi s tran i pa za razvoj sestava in dopolnjevanje s posebnim i aplikacijam i. Izobraženi kad ri so tra jen k ap ita l in porok za učinkovite jše delo. Takšen način u v a jan ja CAD daje rezu lta te počasneje, zato pa so tra jn e jš i. S tro jn a oprem a zelo h itro zastara, znanje ne. CAD sistem i so lahko splošno uporabni, ali pa so nam enjen i le nekem u ožjem u strokovnem u pod­ ročju. V drugem p rim eru lahko p ričakujem o m anjšo ceno obdelav. P rednost uporabniško usm erjen ih si­ stem ov je običajno tu d i enostavnejši in m an j ob­ sežen način p rip rav e podatkov. Ce je splošno upo­ raben sistem odprt, ga je mogoče dopolniti tako , da postane enakovreden uporabn iškko usm erjen im sistemom. Končno so lahko CAD sistem i dvodim enzionalni (2 D), dvo in pol dim enzionalni ( 2 — D) ali tr id i- 2 m enzionalni (3 D). Z adnji so uporabn i predvsem p ri splošnejših inžen irsk ih konstrukcijah , ko t so, de­ nimo, energetski objekti. 2.4.2. O rganizacija načrto v an ja s CAD sistem i G radbeni k o n stru k te r m ora p ro jek t konstru k c ije izdelati v sodelovanju z a rh itek tom in p ro jek tan ti tehničn ih n ap rav v zgradbah, k a r zah teva stalno m edsebojno u sk la jevan je posam eznih pro jek tov . Posam ezen n ačrt ob jek ta je običajno izdelan tako, da ga sestavlja več »plasti«, ki so lahko tu d i fizično ločene, če vsako p last narišem o n a poseben lis t ali folijo. Tako lahko ločimo plast, n a k a te ri je n arisan npr. tlo ris a rh itek tu re p ritlič ja od plasti, n a k a te ri so narisane insta lac ije vodovoda v p ritlič ju . Obi­ čajno sta obe p lasti n arisan i n a enem lis tu : na tran sp aren tn o kopijo a rh ite k tu re vriše p ro je k ta n t n ačrt vodovoda. Ce pa bi im eli p last a rh ite k tu re narisano na eni foliji, p last vodovoda p a na drugi, bi n ačrt vodovoda v p ritlič ju dobili tako, da bi obe p lasti zložili eno v rh druge in jih skupaj p rekop ira li na ozalid. Na podoben način je o rgan izirano delo s CAD si­ stem i, le da je posam ezna p last sestav ljena še iz g rafičn ih sestavin ali m akro jev , m ak ro ji pa so se­ stav ljen i iz g rafičn ih enot: rav n ih in u k riv ljen ih črt, različnih likov, č rk in številk (sl. 2.5.). M akro je sestav lja upo rabn ik CAD sistem a, jih sh ran i v bazo in po potreb i p o stav lja kam orkoli na posam ezne plasti. P lasti lahko združu je na različne načine in tako sestavlja posam ezne n ačrte p ro jek ta . 2.4.3. 2 D-sistem i V ečina CAD sistem ov, ki se sedaj upo rab lja jo v gradbeništvu , je dvodim enzionalnih. D ober 2 D- sistem m ora om ogočati: Slika 2.6. Sestava projekta stavbe PROJEKT' NAČRTI PLASTI GRAFIČNE SESTAVINE GRAFIČNE ENOTE a) risanje osnovnih geometrijskih konstrukcij; b) sestavljanje in upravljanje z makroji; c) uporabo različnih risarskih tehnik (kotiranje, opisovanje, šrafiranje); d) sestavljanje plasti, e) več načinov prikazovanja objekta, ki so v pomoč konstrukterju; f) grafično urejanje; g) sestavljanje načrtov. a) Podobno kot za risalno desko lahko uporabnik CAD sistema riše posamezne grafične enote. Ta način se le redko uporablja za risanje celotnih na­ črtov ali plasti, treba pa ga je uporabiti za sestav­ ljanje makrojev. Karkoli počnemo, delamo v me­ rilu 1 : 1. b) Vse sestavljene makroje shranjujemo v katalo­ gih, ki jih tvorimo tako, da so v posameznem ka­ talogu shranjeni makroji za določene vrste ob­ jektov. Lahko pa imamo tudi splošnejše kataloge. S katalogi ravnamo običajno s pomočjo menu teh­ nike prek zaslona ali digitalne table. Znane so tri vrste makrojev: — Makroji z vnaprej določenimi merami, ki jih lahko pri vnosu na plast ali načrt spreminjamo. — Parametrizirani makroji, kjer mere — para­ metre določimo šele pri prenosu na načrt. Vedeti je treba, da je za vsak tak makro treba napisati poseben program, ki iz nekaterih mer izračuna vse ostale potrebne za določitev geometrije. — Ukazni makroji omogočajo združevanje večkrat uporabljenega zaporedja ukazov v en sam makro ukaz. To je koristno predvsem pri splošnih CAD sistemih, ki jih z makro ukazi lahko izpopolnimo tako, kot zahtevajo potrebe ožjega področja. c) CAD sistem mora omogočati polavtomatično ko­ tiranje in popisovanje načrtov. Znana sta dva na­ čina kotiranja. Pri prvem določimo neko premico na načrtu in sistem sam izračuna vse kote vzdolž te premice ter jih vpiše v načrt. Pri drugem na­ činu pa označimo posamezne točke, med katerimi želimo poznati mere. Za delo potrebujemo bodisi nitni križ na zaslonu ali pa digitalno tablo. Za gradbeniško projektiranje sta uporabna in potreb­ na oba načina. Popisovanje načrtov mora biti mo­ goče s črkami različnih velikosti, debelin črt in tipov. Položaj napisov mora biti poljuben. CAD sistem mora omogočati, da z različnimi vrsta­ mi šrafur lahko prekrivamo poljubne zaprte poli­ gone, znotraj katerih leže drugi poligoni, ki jih si­ stem avtomatično zazna in ne šrafira. d) Plasti sestavljamo s pomočjo osnovnih geomet­ rijskih ukazov, makrojev in z uporabo različnih risalnih tehnik. Tako nastajajo plasti, ki kažejo konstrukcijo v merilu 1 :1 . e) Pri sestavljanju plasti nam pomagajo različni načini prikazovanja. Med njimi je najpomembnejša možnost, da delamo samo na delu celotne plasti (windowing). Okno si določimo sami, vse, kar vi­ dimo skozenj, se pokaže na celotnem zaslonu in posamezne detajle lahko tako poljubno poveča­ mo (sl. 2.7.). Druga pomembna možnost je prika- Slika 2.7. Možnost opazovanja delov plasti zovanje več plasti hkrati. To omogoča preverjanje usklajenosti posameznih plasti z ostalimi. f) Grafično urejanje prinaša bistvene prednosti CAD v primeru z običajnim projektiranjem. Učinek CAD je posebno velik, če gre za ponovitve projek­ tov. Glede sposobnosti in možnosti urejanja so med posameznimi CAD sistemi velike razlike. Vsi omo­ gočajo brisanje že narisanih črt in risanje novih, toda to ni najpomembnejše, saj to omogočata tudi radirka in pero. Pomembne so možnosti, ki jih pri običajnem risanju nimamo: — Premikanje in spreminjanje velikosti delov sli­ ke, kakršni so recimo makroji ali cele plasti. — Povezovanje posameznih makrojev v medse­ bojno odvisne dele načrta, kar omogoča odstranje­ vanje, vstavljanje in prestavljanje celih takih delov v sami plasti, pa tudi na drugih plasteh. Na neko steno lahko npr. navežemo različne instalacije. Če brišemo steno, brišemo avtomatično tudi vse in­ stalacije. To zadnjo možnost morajo gradbeniški ČAD sistemi obvezno imeti, saj je v gradbenem projektiranju skoraj nenadomestljiva. g) Načrte sestavljamo tako, da posamezne plasti ustrezno pomanjšamo in zlagamo skupaj na po­ ljuben način. Nazadnje moramo imeti tudi mož­ nost, da načrt opremimo z etiketo, opombami in podobnim. Šele tako izpopolnjeni načrt nato na­ rišemo z risalnikom na papir. Vse prej našteto, od risanja osnovnih geometrijskih konstrukcij do se­ stavljanja načrtov, pa opravimo na grafičnem za­ slonu s pomočjo tipkovnice ali digitalne table. 2.4.4. 2 — D-sistemi 2 Običajne gradbene konstrukcije se da jasno pri­ kazati s tlorisi. Če tem dodamo še tretjo dimenzijo, višine posameznih delov, dobimo prostorski geo­ metrijski model objekta. Smisel takega modela je upravičen predvsem za določitev količin. Težave nastanejo pri elementih s poševninami. 2.4.5. 3 D-sistemi Teh pomanjkljivosti nimajo 3 D-sistemi, pri ka­ terih zgradimo prostorski model celotnega objekta. Ta model si lahko ogledujemo v različnih projek­ cijah, ki omogočajo učinkovito kontrolo zasnove objekta (slika 2.8.). Ne smemo pa prezreti, da je tako ogledovanje trenutno še precej zamudno, ker zahte­ va dosti računanja. S pomočjo 3 D modela lahko preučujemo stike po­ sameznih elementov oziroma ugotavljamo, ali se elementi ne zadevajo med seboj. To je pomembno zlasti pri cevnih instalacijah v industrijskih zgrad­ bah. Poljuben prerez narišemo avtomatično tako, da določimo prerezno ravnino, smer pogleda in vidno območje. Pri tem se prerezani elementi tudi avto­ matično označijo (npr. šrafirajo). Tako avtomatično in enolično rišemo tlorise in prereze, kar pri 2 D- sistemih ni mogoče, saj lahko pri ločenem risanju prerezov objekt nehote oblikujemo drugače kot v tlorisu. Na 3 D modelu lahko izračunamo vse potrebne količine brez posebnih zapletov. Glede smiselnosti in uporabnosti 2 ali 3 D-sistemov v gradbeništvu je dosti različnih mnenj. 3 D-siste- mom, ki so običajno splošno uporabni, se očita, da pri njih uporabljeni način modeliranja ni pri­ meren za gradbeništvo, kjer so objekti sorazmerno enostavni. Ta način je bil v resnici razvit za po­ trebe strojništva. 3 D model se gradi iz kvadrov, cilindrov, prizem in drugih teles. Zato je videti, da je za gradbene objekte primernejši tak način, kjer telesa opišemo s prerezi in njihovimi medse­ bojnimi razdaljami (sl. 2.9.). Na ta način lahko tvorimo gradbene elemente — makroje, jih shra­ njujemo v kataloge, od tam pa jih prestavljamo na plasti ali načrte. Prostorski model objekta gradimo predvsem s po­ močjo tlorisov. Videti je, da je za gradbeništvo primerna kombinacija 3 in 2 D grafike: 3D 2D Konstruiranje Risanje načrtov — povečave detajlov — kotiranje — popisovanje — šrafiranje — oprema — makro ji — sestavljanje plasti 3. Uvajanje CAD — konstruiranje tlorisov — parametrizirani elementi — predstavljanje objekta v perspektivah, pogledih in prerezih — brisanje skritih črt in ploskev Prehod iz običajnega na računalniško projektiranje otežujejo kadrovske, organizacijske in denarne ovi­ re. Med njimi je zadnje še najlažje premagati. Vsak se namreč zaveda, da je pri spremembi teh­ nologije treba nekaj investirati, veliko manj pa je takih, ki se pravočasno spomnijo na to, da nova tehnologija zahteva tudi nova znanja in nove or­ ganizacijske prijeme. Pri prehodu na CAD je potrebno prešolati že izšo­ lane kadre in spremeniti učne programe za izobra­ ževanje novih kadrov. Pri tem mislimo na tiste strokovnjake, katerih osnovna izobrazba obsega področje gradbenih konstrukcij, s področja CAD pa potrebujejo dopolnilno znanje. Tako kot vsa teh­ nična znanja tudi to razdelimo na trajnejše, ki je bolj ali manj neodvisno od razvoja, in na znanje, ki z razvojem strojne in programske opreme so­ razmerno hitro zastari. Trajno znanje je treba pridobiti v šoli ali na začetku dopolnilnega izo­ braževanja, znanje, ki zastareva, pa je treba nado­ meščati s stalnim dopolnilnim izobraževanjem. Trajna temeljna znanja, ki jih mora s področja informatike osvojiti vsak inženir, so (3.1.) osnovni pojmi, metodika in tehnične osnove informatike in osnove računalniško podprtega inženirstva. Pri tem je treba največ pozornosti nameniti značil­ nostim procesa načrtovanja, modulariziranja in strukturiranja računalniških programov. Drugi bi­ stveni del trajnega znanja obsega osnove digitalne tehnike, zgradbo in delovanje digitalnih računal­ nikov, terminalov, zunanjih spominskih enot, gra­ fičnih naprav in druge opreme. Za ta del izo­ braževanja bi bilo po (3.1.) potrebno skupaj 120 ur. Pri tem si študentje pridobijo tudi precej znanja, ki je vezano na razpoložljivo opremo v šoli oziroma pri organizatorju izobraževanja za že izšolane kad­ re. To znanje je treba bodisi zamenjati ali obnoviti glede na razpoložljivo opremo na delovnem mestu oziroma glede na razvoj opreme. Pomembno je (3.2.), da se ta del izobraževanja začne že pred nakupom določene opreme, izvajati pa ga je treba na opremi enake vrste. Po mnenju v (3.2.) mora začetni tečaj pred nakupom trajati vsaj en teden, posvečen pa mora biti predvsem praktičnim vajam pod nadzorstvom izkušenega učitelja. V sku­ pini ne sme biti več kot šest oseb. Ko je nabav­ ljena oprema usposobljena za delo, se izkaže, da je za osvojitev 25—30 % zmožnosti povprečnega CAD sistema potreba 6-tedenska praksa, za osvojitev 80 «/o zmožnosti pa celo 9-mesečna. Ker se pogosto zgodi, da neizkušen uporabnik spregleda katero od možnosti sistema, je koristno nadaljnje izobraže­ vanje pod vodstvom izkušenega učitelja: en dan trajajoče po 3 do 4 tednih uporabe ter en dan po šestih mesecih. S takim izobraževanjem je mogoče usposobiti upo­ rabnike CAD sistemov. Še bolj pa so potrebni kad­ ri, ki so sposobni razvijati programsko opremo. Pre­ pad med možnostmi, ki jih nudi strojna oprema (tudi pri nas, čeprav smo glede razpoložljive opre­ me daleč za razvitimi) in razpoložljivo programsko opremo je čedalje večji. Take kadre pa je mogoče usposobiti na podiplomskem študiju, kjer je po­ trebno poglobiti in razširiti predvsem trajna zna­ nja. Bistvenega pomena za uspešnost uvajanja CAD je organizacijski vidik (3.3.). S pravilnim, metodolo­ škim pristopom lahko bistveno skrajšamo čas uva­ janja, v katerem želimo doseči načrtovano povečanje produktivnosti. Najprej moramo določiti kratkoročne in dolgoročne cilje. Med kratkoročne spada denimo uvedba CAD na področje projektiranja, ki bo služilo kot pilotno za začetek uvajanja (npr.: risanje armaturnih na­ črtov). Dolgoročni cilji pa so vezani na usmeritev podjetja kot celote, denimo na projektiranje in izgradnjo energetskih objektov. Pri izbiri kratkoročnih ciljev je treba paziti zlasti na povezavo z ostalimi, konvencionalno delujočimi področji: možen mora biti prehod s CAD na obi­ čajno projektiranje in obratno. Učinek uvedbe CAD je lahko različen (sl. 3.1.). Ce uporabljamo enake tehnike kot pri ročnem risanju (I), je povečanje učinka manjše, kot če uporabljamo del možnosti CAD, kot so zrcaljenje, vrtenje itd. (II). Ce pa uporabimo vse možnosti, faktor povečanja produktivnosti stopnja I 11 ki jih nud i CAD danes (III), je to povečanje učinka naj večje. CAD je to re j po trebno u v a ja ti postopom a. To na­ reku je jo poleg finančn ih in organizacijsk ih tud i kadrovske razm ere. 4. Področja uporabe CAD pri projektiranju gradbenih konstrukcij CAD je mogoče up o rab lja ti p r i p ro je k tira n ju arm i­ ranobetonsk ih (4.1.), kov insk ih (4.2.) in lesenih (4.3.) konstrukcij. Na področju arm iran o b e to n sk ih konstrukcij je po­ m em bno predvsem k o n s tru ira n je a rm atu re in ri­ sanje a rm a tu rn ih načrtov te r sestav ljan je seznamov a rm atu re . Za ta nam en so n a voljo večinom a za­ p rti m ik ro računa ln išk i sistem i. U poraba je v tu jin i sorazm erno precej razširjena, saj je uporaba ra ­ čunaln ika za raču n an je konstrukc ij že dolgo nekaj samo po sebi um evnega. Takoj ko so se pojavile g rafične naprave, se je u p o rab a računaln ika razši­ rila tu d i na področje k o n s tru ira n ja in risan ja na­ črtov. CA D -sistem i se zlasti pogosto uporab lja jo pri p re fab ric iran ih konstrukc ijah . P ri nas se k ljub v celoti dom a razv item u prog ram skem u sistem u (4.4.) računaln iško k o n s tru iran je arm iranobetonsk ih konstrukcij še ni udom ačilo. Razlog za to je p red­ vsem p o m an jkan je grafične oprem e. Z aradi posebnosti kovinsk ih konstrukc ij so CAD- sistem i zanje posebej izdelani. K oristno je, če omo­ gočajo risan je »eksplodiranih« slik, k i nazorno ka­ žejo sestavo konstrukcije . Za p ro jek tiran je lesen ih k o n stru k c ij so p rim ern i posebni sistem i, ki upoštevajo značilne oblike le­ senih konstrukcij. T udi tu se av tom atično izdelajo slike vseh elem entov k o n stru k c ije in popis m ate­ riala. Le redk i CAD sistem i se navezujejo tu d i na CAM. T renu tno obsta ja jo sistem i, k i omogočajo av­ tom atizirano proizvodnjo a rm a tu rn ih palic v žele- zokrivnicah, razrez lesa in razrez pločevine. 5. Sklep Ce želimo slediti razvitemu svetu, je nujno hitrejše uvajanje CAD v projektiranje gradbenih konstruk­ cij. P ri snovan ju računa ln išk ih cen trov je treb a zato p redv ideti tu d i grafično oprem o. P ri n ačrtovan ju u v a ja n ja CAD je tre b a p redv ideti nabavo o dprtih sistem ov, ki om ogočajo lasten razvoj. Poskrbeti je treb a za pravočasno izobraževanje v šolah in za izobraževanje že izšolanih kadrov, saj šele izo­ braženi k ad ri om ogočajo izkoristek vseh prednosti CAD pred običajnim p ro jek tiran jem . P ri n ada ljn jem razv ijan ju CAD sistem ov je treb a težiti k pove­ zanosti program ov, k i se upo rab lja jo za snovanje konstrukcije , za določanje m atem atičn ih m odelov dejansk ih konstrukcij za računan je obrem enitev in napetosti te r za izdelavo načrtov konstrukcij. S le­ d iti je treb a tu d i razvo ju CAP in CAM na področju g radben ih konstrukcij. 6. Literatura 1.1. R. E. Miller jr., R. P. Dube, H. Syder, D. E. Taylor: CAD in the USA, VDI Berichte 492, str. 1—48, Da­ tenverarbeitung in der Konstruktion 83, VDI Verlag, Düsseldorf 1983. 1.2. F. Ilzig: Integration von CAP-CAD-CAM in einen Werkzeugbau der spanlosen Umformung, isti zbornik kot 1.1., str. 103—109. 1.3. W. R. Haas: CAD in der Bautechnik — eine Über­ sicht, isti zbornik kot 1.1., str. 179—195. 2.1. J. McNitt: How to Choose a Microcomputer, News­ week, June 4, 1984. 3.1. G. Krüger: Wechselbeziehung der Informatik mit den Ingenieurdisziplinen in der Hochschulausbildung, isti zbornik kot 1.1., str. 143—457. 3.2. D. B. Welbourn: Problems and experiences in the retrain of designs and patternmakers of CAD/CAM, isti zbornik kot 1.1., str. 169—173. 3.3. H. Grabowski, Z. Hettesheimer: Organisatorische Aspekte bei der Einführung des rechnerunterstützten Konstruirens. VDI-Z, 19/1983. 4.1. S. Port: Reinforced Concrete detailing by CAD methods, isit zbornik kot 1.1. str. 249—256. 4.2. G. Pegels: CAD Einsatz in europäischen Stahl — und Holzbau Unternehmen, isti zbornik kot 1.1., str. 197—208. 4.3. N. Wienecke: Massermittlung mit Mikrocomputer, Bauen mit Holz 3/198. 4.4. J. Duhovnik, V. Ljubič, D. Žlajpah: RAPAR — programski sistem za projektiranje armiranobetonskih konstrukcij, Zbornik 6. letnega zborovanja konstruk- terjev, Bled 1984. Nauki potresov Mednarodni seminar v Perugii UDK 624.131.55 O rganizacija združenih narodov za pomoč p ri n a ­ rav n ih nesrečah (United N ations D isaster Relief O rganization — UNDRO), m in istrstvo za civilno zaščito repub like Ita lije in v lada dežele U m bria so o rganizirali m ednarodni sem inar N auki potresov (L earn ing from earthquakes), ki je bil v P erugii od 11. do 13. ap rila 1985. V sporočilu, ki so ga poslali povabljen im udeležen­ cem, so o rgan iza to rji takole pojasnili nam en tega sem inarja : » U č i n e k r u š i l n i h p o t r e s o v n a n a s e l j e n i h o b m o č j i h z a h t e v a o d a d m i n s t r a t i v n i h i n t e h n i č n i h o r g a n o v v r s t o o d l o č i t e v , k a t e r i h n a m e n j e k a r n a j b o l j h i t r o in u č i n k o v i t o v z p o s t a v i t e v n o r m a l n e g a s t a n j a n a p r i z a d e t e m o b m o č j u . O d l o č i t v e v e l j a j o t a k o z a o b d o b j e p r v e p o m o č i k o t t u d i z a p o z n e j š e o b d o b j e r e k o n s t r u k c i j e i n o b n o v e . P r i s l e d n j e m l a h k o i z b i ­ r a m o m e d d v e m a s k r a j n i m a m o ž n o s t m a : p o p o l n a n o v o g r a d n j a z m o r e b i t n o d e l n o o z i r o m a p o p o l n o r e l o k a c i j o n a s e l j a a l i o b n o v i t e v in o j a č i t e v p o š k o ­ d o v a n i h o b j e k t o v n a o b s t o j e č i lo k a c i j i . V I t a l i j i s t a b i l i u p o r a b l j e n i o b e m o ž n o s t i : v B e l i c e (1 9 6 8 ) j e b i l a i z v r š e n a r e l o k a c i j a in n o v o g r a d n j a , v F u r ­ la n i j i (1 9 7 6 ) p a p o p r a v l j a n j e i n o j a č e v a n j e p o š k o ­ d o v a n i h s t a v b z r e l a t i v n o m a j h n i m š t e v i l o m n o v o ­ g r a d e n j . S e v e d a l a h k o u p o r a b i m o t u d i k a t e r o i z ­ m e d š t e v i l n i h v m e s n i h m o ž n o t i o b n o v e ; s l e h e r n a p a z a h t e v a s p r e j e m p o t r e b n i h a d h o c z a k o n o d a j n i h u k r e p o v , k i i m a j o l a h k o t u d i d a l j n o s e ž n e t e h n i č n e in e k o n o m s k e p o s l e d i c e . N a m e n s e m i n a r j a j e k r i t i č n o o c e n i t i p o s a m e z n e p o s e g e i n i z k u š n j e v t e j z a d e v i . U g o t a v l j a n j e t i s t i h a d m i n i s t r a t i v n i h i n t e h n i č n i h u k r e p o v , k i so s e i z k a z a l i z a u s p e š n e v p o s a m e z n i h p r i m e r i h , i n t i s t i h , k i b i j i h b i lo t r e b a u s t r e z n o s p r e m e n i t i t e r d o p o l n i t i , n a j b i u p r a v n i m o r g a n o m , k i b o d o o d g o v o r n i z a s p r e j e m a n j e o d l o č i t e v v p r i m e r u p o ­ t r e s o v , s p o m o č j o t e g a s e m i n a r j a o m o g o č i l o u s t ­ r e z n e j š e u k r e p a n j e . R e f e r a t e b o d o p o d a l i s v e t o v n o z n a n i i n i z k u š e n i m e d n a r o d n i s t r o k o v n j a k i , k i b o ­ d o p r i k a z a l i i n o c e n i l i p o l i t i k o o d l o č a n j a v p o s a ­ m e z n i h d e ž e l a h k a k o r t u d i s o c i a ln e , g o s p o d a r s k e in t e h n i č n e p o s l e d i c e t a k i h o d l o č i t e v . P o r e f e r a t i h i n d i s k u s i j a h b o d o v p a n e l n i d i s k u s i j i o b r a v n a v a n i g l a v n i p o s t a v l j e n i p r o b l e m i i n p r e d l o ž e n a p r i p o ­ r o č i la z a n j i h o v o r e š e v a n j e . R e f e r a t e b o s t a s k u p a j s s k l e p i p a n e l n e d i s k u s i j e in p r i p o r o č i l i p u b l i c i r a l i U N D R O i n d e ž e l a U m ­ b r ia .« Avtor: Prof. Sergej Bubnov, dipl. gradb. inž., Ljubljana SERGEJ BUBNOV K sodelovanju so bili povabljeni nasledn ji s trokov­ n jak i iz razn ih d ržav: E. M. F ourn ie r d ’A lbe (bivši d irek to r v UNESCO): A. Ciborovski (V aršava); E. Rosenblueth (M ehika); N. N. A m braseys (London); W. Iw an (K alifornia — Caltech.); H. S ahd i (B uka­ rešta); S. Bubnov (L jubljana) in A. A. M oinfar (Teheran). N. N. A m braseys in A. A. M oinfar se sem inarja nista m ogla udeležiti. N am esto M oinfara je drugi dan sem inarja nastopil J. Petrovsk i (Skop­ je). Sodelovali so tu d i n ekateri ita lijan sk i s tro ­ kovnjaki. Program seminarja je bil naslednji: 9 11. april O tvoritev sem inarja — Pozdravne govore so im eli predsednik vlade U m brije, župan Perugie, koor­ d inato r UNDRO in pom očnik generalnega sek re­ ta r ja Združenih narodov M. Essafi te r m in is te r za jav n a dela Ita lije G. Z am berletti. S trokovni del sem inarja je začel E. M. F o u rn ie r d ’Albe z refera tom U vodna beseda in splošne ugo­ tovitve. Sledil je E. Chiavola (generalni sek re ta r obnove F urlan ije) z refera tom S tra teg ija obnove F urlan ije . D. B enedetti (profesor politehnike iz M ilana in strokovni svetovalec v lade U m brije), k i je bil eden izmed glavnih o rgan izato rjev sem inarja , je podal re fe ra t na tem o p rim er U m brije, E. R osenblueth (profesor nacionalne un iverze v M ehiki) pa je go­ voril o p rim eru M anague. V. De Lucia (član od­ bora za obnovo N eaplja) je osvetlil p rim er N e­ aplja. • 12. april Začel ga je A. C iborovski (profesor univerze v V aršavi) z re fe ra tom O bnova in u rban istično n a ­ črtovan je v p rim eru Skopja. S. B ubnov je podal re ­ fe ra t na tem o Zaščita pred učinki po tresov v J u ­ goslaviji. W. Iw an (profesor K alifo rn ijskega in ­ š titu ta za tehnologijo, Pasadena) je v svojem re ­ fe ra tu govoril o Socio-ekonom skih posledicah g rad ­ benih odločitev — prim er po tresa v Calingi. H. Sandi (In štitu t za gradbene raziskave iz B uka­ rešte) je obrazložil po tres V rance, E. G iangreco (profesor univerze v N eaplju) pa p rim er Pozzuoli. • 13. april O rganizirana je b ila panelna d iskusija za okroglo mizo, v k a te ri so sodelovali vsi re fe ren ti, zastop­ n ik ita lijanskega m in istrstva za civilno zaščito in V. Petrini — direktor Inštituta za zaščito pred po­ tresi iz Rima. Diskusijo je vodil predstojnik oddelka za civilno zaščito Umbrije P. Menichetti. Na seminarju je bil predvajan poluren barvni film, ki je zelo nazorno prikazal učinke potresov na zi­ dane zgradbe in gradbeno-tehnične postopke za rekonstrukcijo ter ojačitev poškodovanih zgradb; med drugimi tudi postopek sanacije s pomočjo ho­ rizontalnih jeklenih vezi, ki jih uporablja ZRMK. Seminar je pokazal, da v svetu vprašanje zaščite pred potresi ni zadovoljivo rešeno. Bistvene ugo­ tovitve so bile naslednje: 9 V svetu obstaja vrsta izkušenj o učinkih potresov na gradbene objekte in gradbeno-tehničnih postop­ kih za sanacijo in rekonstrukcijo poškodovanih ob­ jektov. Toda te izkušnje so premalo znane širši svetovni strokovni javnosti. Katastrofalni potresi so relativno redki naravni pojavi, ki največkrat prizadenejo le eno strokovno generacijo v državi. V naslednjem katastrofalnem potresu se mora pri­ hodnja generacija vsega učiti tako rekoč na novo. Obstoječa strokovna literatura na tem področju je relativno skopa in ni sistematično urejena. Vse­ kakor pa ne more v celoti nadomestiti neposrednih izkušenj o zaščiti pred potresi in načinih odprave njihovih posledic, pridobljenih na terenu. Zato bi bilo treba take izkušnje in spoznanja čimprej pre­ nesti na širše strokovne kroge ne le v državi, ki je doživela potres, temveč tudi na širšo svetovno stro­ kovno javnost. E. M. Fournier đ’Albe je v svoji uvodni besedi označil analizo učinkov potresa na gradbene objekte v Bukarešti v Romuniji leta 1977 za najbolj popolno in sistematično raziskavo tega problema doslej na svetu. O analizi je podrobneje poročal tudi dr. Sandi, sodelavec Inštituta za ra­ ziskavo materiala in konstrukcij (INCERC) v Bu­ karešti. 9 Številni strokovni inštituti in univerze za pod­ ročje potresnega inženirstva v svetu obravnavajo pretežno eksperimentalno-teoretično problematiko protipotresne gradnje. Rezultate teh raziskav pa lahko apliciramo le na tiste gradbene konstruk­ cije, ki jih bomo na potresnih območjih šele gra­ dili. Le malo je inštitutov in organizacij, katerih osnovna naloga bi bila reševanje vprašanj pre­ ventivne zaščite pred potresi in širša obravnava socialno-ekonomskih, finančnih, urbanističnih ter drugih problemov v zvezi z odpravo posledic po­ tresa in obnovo potresnega območja. Takšne insti­ tucije bi lahko sistematično zbirale podatke o iz­ kušnjah in odločanju ne samo v državi, temveč tudi v svetu. Lahko bi učinkovito pomagale pra­ vilno in racionalno reševati probleme prve pomoči in obnove po katastrofalnem potresu. Nedavno je bil v Rimu ustanovljen Nacionalni center za za­ ščito pred potresi (C. N. D. T.), ki ga vodi V. Pet­ rini. Omenjena institucija naj bi skrbela za zbi­ ranje izkušenj in podatkov ter pomagala reševati probleme predpotresne zaščite in popotresne obno­ ve v Italiji. Center bo podobne podatke zbiral tudi v drugih državah. • V svetu niso povsem razčiščeni osnovni poj­ mi in definicije v zvezi s potresno nevarnostjo (seismic hazard, seismic risk), potresno ranljivostjo (vulnerability), potresno odpornostjo (seismic re­ sistance) ter podobni parametri, ki bi omogočili enotno oceno učinkov potresov na gradbene objekte. Celo dve vodilni mednarodni organizaciji, ki se ukvarjata s problemi seizmologije, potresnega in­ ženirstva in zaščite pred potresi (UNESCO in UNDRO), nimata enotne terminologije za te para­ metre. UNDRO v svojih publikacijah o zaščiti pred potresi (naravnimi nesrečami) uporablja izraz po­ tresna nevarnost (natural hazard risk) in verjetnost prizadetosti (damage probability) ter opredeljuje ranljivost (vulnerability) kot produkt teh dveh poj­ mov. UNESCO v svoji publikaciji Napovedovanje potresa in obvladanje ogroženosti (Earthquake Pre­ diction and Risk Management) uporablja pojem ogroženosti (risk) kot možnost oziroma verjetnost izgub in le-tega definira kot produkt potresne ne­ varnosti, ranljivosti in vrednosti. Pri tem ranljivost (vulnerability) pomeni delež vrednosti, ki bo iz­ gubljen zaradi potresa. Poenotenje osnovnih poj­ mov je prvi pogoj za ustrezno kvantifikacijo ome­ njenih parametrov, vendar sedaj v svetu ni za to kvantifikacijo nobenega ustreznega predloga. Največ nejasnosti nastaja zaradi neustreznega na­ čina definiranja intenzitete potresa. Obstoječe ve­ ljavne lestvice intenzitete (MSK, MM, MCS) so za­ snovane predvsem na oceni stopnje poškodovanosti gradbenih objektov zaradi potresa. Pripadajoči po­ speški so običajno podani v velikih razponih in tudi niso jasno opredljeni. Ocena poškodovanosti objektov je dokaj nezanesljiv kazalec, ker obseg poškodb ni odvisen samo od intenzitete potresa, temveč tudi od kakovosti gradenj, ki pa se od na­ selja do naselja lahko precej razlikuje. To je potrdil tudi primer pilotne raziskave, ki jo je opravila po­ sebna raziskovalna skupina UNESCO/UNDP na ob­ močju Soluna. Izvršili so potresno mikrorajoniza- cijo. Po potresu na tem območju namreč ni bilo mogoče ugotoviti, ali so poškodbe posledica lo­ kalnih geoloških pogojev tal ali slabe kakovosti gradnje. Pri poškodbah zaradi potresa se namreč ne pokažejo samo vse napake v kakovosti mate­ rialov in tehnologiji graditve, marveč tudi v kon­ strukcijski zasnovi gradbenega objekta. Ocenjeva­ nje intenzitete le na podlagi obsega in vrste po­ škodb je torej dokaj nezanesljivo. Podpisani je dal pobudo, naj UNESCO izdela enoten predlog za določanje intenzitete potresa na podoben način, kot to sedaj velja za ugotavljanje magni­ tude potresa po Richterju. Ob tem bi bilo treba do­ ločiti nekaj karakterističnih parametrov, kot so: maksimalni pospešek, povprečni pospešek v enoti časa, čas trajanja maksimalnega pospeška, mak- simalna amplituda in podobno. Šele na tej osnovi bi nato sporazumno določili stopnje intenzitete. Tako k o n v e n c io n a ln o določena intenziteta, zasno­ vana na instrumentalnih meritvah, bi lahko po­ dobno kot sedaj konvencionalno določena magni­ tudi (ki jo določamo na podlagi maksimalne am­ plitude na določeni razdalji od epicentra, izmerjeni na posebnem seizmografu) pomagala bolj natančno in objektivno določiti učinek potresa. • Zakonodaja za zaščito pred potresom, za orga­ niziranje in izvajanje pomoči po potresu, zbiranje finančnih sredstev za odpravo posledic potresa je v svetu še zelo pomanjkljiva. Minister G. Zamber- letti je v svojem uvodnem izvajanju omenil le Jugoslavijo kot državo, kjer je to vprašanje za­ dovoljivo rešeno. Sedaj je tudi Italija ustanovila stalni solidarnostni sklad za pomoč v primeru po­ tresa, vendar je zaenkrat na razpolago le centralni vladi. Predvidevajo, da bodo v kratkem podobni solidarnostni skladi ustanovljeni tudi v posamez­ nih italijanskih deželah, kjer lahko pride do po­ tresov. Problem preventivne zaščite pred potresom, ki jo pri nas predpisuje Zakon o seizmološki službi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 14/78), je podrobneje obravnavan le v Kaliforniji. W. Iwan je v svojem referatu prikazal, kako so v Kaliforniji z ustrezno spremembo davčne zakonodaje zainteresirali last­ nike potresno manj varnih gradbenih objektov, da jih sami ojačujejo na lastne stroške. Po prvotnih določilih zakona o davkih za stavbe, ki so bile popravljene in protipotresno ojačene, je bilo treba plačati nanje večji davek, ker so pridobile na vrednosti. Sedaj so dosegli spremembo davčne za­ konodaje in protipotresne ojačitve niso več podvr­ žene obdavčitvi, v nekaterih primerih pa se davek celo zniža. V Kaliforniji prirejajo, podobno kot pri nas, vaje NNNP za ukrepanje v primeru potresa. Razlika je le v tem, da takšne vaje pri njih trajajo cel teden. # Proces popotresne obnove zahteva svoj čas. Izkušnje, pridobljene pri obnovi porušenih mest v Italiji in drugod po svetu, so pokazale, da je tre­ ba po katastrofalnem potresu računati na večletno obnovo. Cas trajanja obnove je seveda odvisen od moči potresa in obsega rušenja. Obnova po velikih potresih običajno poteka v dveh fazah: najprej zagotovitev zasilnih bivališč prebivalstvu, kar zaje­ ma postavitev lahkih bivalnih objektov: šotorov, barak, prikolic in podobnega; nato sledi obnova zidanih objektov in izgradnja novih naselij. V Furlaniji je prva faza trajala skoraj 5 let. Druga faza obnove, kot jo je prikazal A. Ciborovski na primeru Skopja, lahko traja tudi 20 let. Izvajanje druge faze obnove namreč zahteva ustrezne pred­ hodne urbanistične in arhitektonske študije, ki tudi vzamejo precej časa (1 do 2 leti). O spoznanjih glede nujno potrebnega časa za izvršitev obnove v prvi in drugi fazi je treba seznanjati širšo jav­ nost, ki največkrat zelo nestrpno reagira na po­ tek obnove in ga praviloma vedno ocenjuje kot preveč počasnega in neustreznega. # Osnovna naloga zaščite pred potresi naj bi bili tisti gradbeno-tehnični, gospodarski, finančni, soci­ alni in drugi ukrepi, ki po naslednjem prednost­ nem vrstnem redu zagotavljajo: — zaščito človekovega življenja, — rešitev kulturnih spomenikov in umetniških del, ■— zmanjšanje materialne škode. Zaščita človekovega življenja je eo ipso osnovna naloga in dolžnost slehernega človeka pri njegovem delu. Zaščita življenj pred potresom pa je naloga predvsem gradbenikov in tudi organov civilne za­ ščite ter drugih udeležencev pri odstranjevanju posledic potresa in reševanju ljudi iz ruševin. Pri potresu ogrožajo človeška življenja stavbe, ki se rušijo, ker ne zdržijo potresnih obremenitev. Naloga gradbenikov je, da na potresnih območjih gradijo takšne stavbe, ki bodo zdržale tiste potresne sile, ki tam lahko nastanejo ob potresu. Pri tem ni pomembno samo to, da bo projekt v skladu s predpisi za gradnjo v seizmičnih območjih, temveč tudi zagotovitev strokovnega nadzorstva nad grad­ njo, saj morata kakovost gradbenih materialov in tehnologija graditve ustrezati projektu. Vprašanje nadzora nad gradnjo objektov v seizmičnih ob­ močjih pri nas še ni zadovoljivo rešeno. Gradbeniki in lastniki potresno nezadostno odpornih stavb morajo izdelati ustrezne analize potresne odpor­ nosti pomembnejših objektov, zlasti na območjih visoke seizmične intenzitete, ter izvršiti sanacijo in ojačitev takih objektov, saj bo le na ta način zagotovljena potrebna potresna varnost. Zaščita kulturnih spomenikov in umetniških del naj bi bila druga naloga po prednostnem vrstnem redu v pristojnosti tistih, ki delajo na področju zaščite pred potresom. Kulturni spomeniki so ob­ jekti neprecenljive vrednosti. To so trajni pomniki kulturnega razvoja kakega naroda. Njihova poseb­ nost je tudi v tem, da jih takrat, ko so porušeni ali močno poškodovani, ni več mogoče povrniti v prejšnje stanje. Zato morata imeti preventivna zaščita teh spomenikov in njih popotresna sana­ cija prednost pred sanacijo in obnovo vseh dru­ gih stavb (javnih, industrijskih in tudi stanovanj­ skih). Žal pri obnovi po potresu v Črnogorskem pri­ morju leta 1979 nismo ravnali tako. Obnova kul­ turnih spomenikov je bila odložena na kasnejše ob­ dobje. V prvi fazi so bili obnovljeni turistični ob­ jekti in druge javne ter industrijske zgradbe. Sedaj je finančno stanje znatno težje, kot je bilo takoj po potresu. Obnova starih mest, zlasti Ko­ torja in Budve, poteka zelo počasi. Zaščita pred potresom zajema tudi materialne dob­ rine družbe, vendar je tu gospodarsko opravičljiva le delna zaščita. Popolna zaščita, s katero bi one­ mogočili vse poškodbe stavbe, je tehnično sicer mogoča (takšno zaščito uveljavljajo na primer pri kritičnih delih nuklearnih central), vendar je tako draga, da gospodarsko ni opravičljiva. Tudi pred­ pisi za gradnjo v seizmičnih območjih so zasnova­ ni na predpostavki, da pri najmočnejših potresih lahko pride do takšnih poškodb objekta, ki ne bi smele ogrožati človeških življenj. Vrsta sanacije poškodovanih objektov mora biti določena na podlagi predhodnih seizmoloških, grad- beno-tehničnih in ekonomskih ugotovitev. Potresno varna gradnja nekoliko povečuje stroške gradnje (1,3 do 5 °/o vrednost zgradbe v času graditve), vendar pa so stroški popravil poškodovanega ob­ jekta, kjer niso bili upoštevani protipotresni pred­ pisi, 2,5- do 3-krat večji. Po nekaterih navedbah se sanacija zgradbe izplača, če je preostala vrednost zgradbe večja od polovice stroškov sanacije. V nasprotnem primeru je treba poškodovano zgradbo porušiti. • Seminar v Perugii je pokazal, da je glede za­ ščite pred učinkom potresa v svetu še veliko od­ prtih vprašanj, ki bi jih bilo treba obravnavati na širših mednarodnih sestankih. Strokovni kon­ gresi mednarodnih organizacij za seizmično grad­ beništvo (IAEE, EAEE) posvečajo tem praktičnim problemom zaščite pred potresi relativno malo po­ zornosti, čeprav je prav zaščita primarna naloga slehernega gradbenika, ki deluje na področju potres­ nega inženirstva. Če gledamo seminar v Perugii s tega stališča, je bil vsekakor koristen in uspešen. MNENJE IN KRITIKA Odgovor na članek, objavljen v Delu, 24. 5. 1985 Če bo zamera — tudi prav V članku s tem naslovom obravnava S. Žitko se­ danje težave gradbeništva. Zanimanje za gradbe­ ništvo se je v zadnjem času precej zmanjšalo, kar je razvidno tudi iz podatka, da je v gradbenih šolah zasedenih šele 23 odstotkov predvidenih oziroma možnih učnih mest. Ta pojav S. Žitko razlaga z ugotovitvijo: »da si je gradbeništvo z večkrat neresnim odnosom do kakovosti dela zapravilo tudi večji del družbenega ugleda.« Kakovost gradbenih del v ožjem pomenu, tako kot to opredeluje strokovna terminologija, ni bila v Sloveniji in Jugoslaviji nikdar vprašljiva. Napake so nastajale pri obrtniških delih, predvsem pri stanovanjski gradnji, ki zajema le okrog 1/4 grad­ bene proizvodnje. Čeprav je res, da so bile pri teh delih ugotovljene pomanjkljivosti, ki so jih obrtniki morali v zagotovljenem roku odpraviti, velikokrat se je pri tem slišal tudi glas nekaterih nezadovoljnih lastnikov, ki so ga posamezni novi­ narji še posebej potencirali. Le čemu je bilo to potrebno? Dviganju družbenega ugleda celotne pa­ noge gotovo ne. Kakovost kake proizvodne panoge in tudi posa­ meznika, žal, pravilno in objektivno lahko ocenijo le v tujini. 3 milijarde dolarjev deviznega priliva, ki naj bi ga gradbeništvo v tem letu prineslo naši državi, je največ, kar bo prinesla katera koli druga panoga. Z nekakovostnim delom se v tujini ne da nič zaslužiti. Jugoslovansko in slovensko gradbeni­ štvo ima v tujini nesporni ugled prav zaradi ka­ kovosti svojih del in organiziranosti proizvodnje. Nihče pri nas ni kvalificiran, da pavšalno etiketira eno celo gospodarsko panogo. Gradbeništvo niso le stroji, temveč predvsem ljudje, ki delajo in so de­ lali v tej panogi, kadri, ki so, dobesedno vzeto, zgradili današnjo Jugoslavijo. Da je gradbeništvo sedaj v krizi, je jasno. Ne samo gradbeništvo, temveč celotno naše gospodarstvo. Ta kriza se bo še poglabljala in gradbeništvo bo največ trpelo. Zmanjševanje investicijskih del bo v prvi vrti prizadela gradbenike, katerih kapacitete so prevelike. Toda vprašati je treba tudi, kdo je te kapacitete ustvaril. Gradbene organizacije niso nikakršne »skupine občanov«, temveč organizacije združenega dela, ki so jih ustanovile ustrezne druž­ benopolitične skupnosti. Recimo že enkrat »bobu bob«. Parolo, da smo vsi krivi za vse, smo že zdav­ naj sneli. Niso samo gradbeniki krivi, da jih je zdaj preveč, da sedaj morajo odpuščati delavce, likvidi­ rati posamezne organizacije. Sicer pa tudi če se združi več organizacij skupaj, zaradi tega ne bo investicijskih naložb in s tem tudi dela nič več. Rešitev je le v prestrukturiranju gospodarstva, o čem sicer veliko govorimo, naredimo pa bolj malo. Gradbeništvo samo pa tega problema ne more re­ šiti. Pavšalno etiketiranje smo, vsaj v Sloveniji, menda že opustili in najbrž se ne nameravamo vračati nazaj. Stojana Žitka cenim kot prizadevnega, mladega no­ vinarja, zato mu tudi kak manjši spodrslaj pri ob­ ravnavanju problemov gradbeništva rad odpustim, ker pač ni gradbenik. Pričakoval bi le nekoliko bolj tenkočuten in objek­ tiven odnos do celotne panoge gradbeništva, to je do tistih ljudi, ki so dolga leta nosili najtežje breme obnove porušene domovine in pozneje tudi graditve naše nove družbe. Upam, da mi tov. Žitko ne bo zameril. Ce bi pa zameril — pa tudi prav. Sergej Bubnov, Ljubljana Model informacijskega centra na področju razvojnega in raziskovalnega dela v gradbeništvu na Slovenskem UDK 002.6.01/.08:69(497-12) Predstavitev teme 1. Uvod Danes bolj kot kdaj koli prej pripisujemo znanosti in tehnologiji odločilno vlogo v prizadevanjih, ki bi presegla obstoječe krizno stanje. Raziskovalna de­ javnost od temeljnih raziskav do njihove aplikacije in razvoja je preveč pomembna, da bi jo prepuščali stihiji. Tako je mogoče govoriti o sistematičnem prizadevanju, da bi se raziskovalna dejavnost us­ merila k opredeljenim družbenim in ekonomskim ciljem. Ustvarjalna vloga znanosti se mora izraziti v smi­ slu razvoja proizvajalnih sil in materialnih ter du­ hovnih dobrin. Pri tem pa se ne smemo omejiti samo na Slovenijo, ampak je nujno, da se znanost postavi v okvir sodobnega sveta. Cilji slovenske znanosti ne smejo biti samo delovanje v slovenskem in jugoslovanskem okviru, temveč tudi v okviru mednarodnega sodelovanja in mednarodne delitve dela. Danes obstaja v Sloveniji ugodna klima za hiter razvoj znanosti, vendar še nimamo najbolj ustrez­ nega ekonomskega sistema, ki bi razvil socio-eko- nomske potrebe po rezultatih znanja in nimamo še tiste kritične velikosti v proizvodnji, ki predstavlja organizacijsko in finančno osnovo za razvoj razisko­ valne dejavnosti in sprotno uporabo njenih rezul­ tatov. Slovensko gradbeništvo, ki se na področju razvoj­ nega in raziskovalnega dela nikakor ne more po­ hvaliti z organizacijskimi in strokovnimi dosežki, je še v slabšem položaju, tudi zaradi svoje misel­ nosti in gledanja na to delo. V vsaki organizaciji združenega dela, delovni ali temeljni, se po navadi zaradi sistemizacije pojav­ ljajo »raziskovalci«, katerih usmeritev in cilji so določeni samo v okviru organizacije združenega dela. Njihovo delo je v glavnem sestavljeno iz raz­ reševanja tekočih problemov v gradbeni operativi in še takrat so rezultati bolj plod slučajnosti kot pa načrtnega razvojnega dela. V najboljšem pri­ meru, če obstajajo možnosti in ustrezni kadri, je razvojna strategija brez horizontalne povezave s sosednjimi organizacijami in brez skupnega raz­ vojnega programa. Tako so rezultati v glavnem posledica trenutnih potreb gradbene operative, trenutnega značaja v razvojnem programu, nikakor pa ne posledica na­ črtnega in dolgoročnega dela. Shematsko to pomeni naslednje: Iz sheme št. 1 je razvidno, da je delovanje razvoj­ nih in raziskovalnih skupin le potreba določenih organizacij, kratkoročnega značaja n brez povrat­ nih informacij, ki bi pripomogla k celovitosti po­ dane rešitve. V najboljšem primeru, ko je razvojno- raziskovalna enota v okviru delovne organizacije, uporablja rezultate in ugotovitve, izdelane za en TOZD, tudi druga, toda le, če je z njimi seznanje­ na, kajti prenosa informacij med organizacijami in raziskovalno skupino po navadi ni in so tako rezultati le enkratnega pomena. Še slabše je delo v sestavljenih organizacijah, kjer vsaka delovna organizacija nakazuje potrebe po raziskovalcih ali raziskovalnih enotah, vendar med njimi tudi v okviru sestavljene organizacije ni no­ benega usklajenega dela in vsi »nekaj delajo« za potrebe samo matične organizacije. Tako se v današnji dokaj znani in izdelani tehnologiji, ki je nam gradbincem na razpolago, pojavljajo različne rešitve, v odvisnosti od organizacije, ki jo je po­ dala, vse pa so v glavnem enake in so razlike v rešitvah minimalne. 2. Zadana naloga in cilji Zato je zaradi integracije razvojnega in razisko­ valnega dela celotnega slovenskega gradbeništva nujno razdeliti med obstoječe SOZD in DO posa­ mezna področja razvojnega dela, predvsem tista področja, ki bi jih kasneje ali kot prioritetno tudi operativno izvajala. Nujna je tedaj specializacija ne samo operativnega, temveč tudi razvojnega de­ la, ker bomo samo s tem preprečili drobljenje kadrovskih kapacitet na eni in podvajanje stro­ kovnega dela na drugi strani. To bi shematsko pomenilo naslednje: -— kapacitativnost slovenskega gradbeništva je se­ stavljena iz vseh obstoječih SOZD in DO v Slove­ niji, •— razvojno in raziskovalno delo slovenskega grad­ beništva je v povezovanju vseh raziskovalnih enot, ki še naprej delujejo v okviru matičnih SOZD in DO, — delovanje, usmeritve in cilji vseh raziskovalnih enot v Sloveniji pa je usmerjeno v smislu integra­ cije raziskovalnega dela po principu »vsi za vsa­ kogar«, •— posamezne raziskovalne enote v posameznih SOZD in DO torej ne delujejo samo v okviru ma­ tičnih organizacij in za organizacije katerih sestavni deli so, temveč v okviru slovenskega raziskoval­ nega dela v panogi gradbeništva in industrije grad­ benega materiala tudi za vse ostale SOZD in DO, ki sestavljajo slovensko gradbeništvo. Shema št. 2 Iz sheme št. 2 je razvidno, da je slovensko grad­ beništvo še vedno sestavljeno iz posameznih SOZD in DO, da pa je tudi slovensko razvojno in razisko­ valno delo sestavljeno iz raziskovalnih enot ali raziskovalcev, ki delujejo v posameznih organiza­ cijah združenega dela. To pomeni naslednje: To nadalje pomeni, da bi moral biti razvojni in raziskovalni program slovenskega gradbeništva skupen za vso Slovenijo in bi pokrival potrebe ce­ lotnega slovenskega gradbeništva. Vse raziskovalne naloge v okviru slovenskega gradbeništva bi se razdeljevale centralno, tako da bi raziskovalne eno- te posameznih DO ali SOZD izvajale samo določene dele tega programa, ki pa bi se kasneje zbirale in kompletirale za vso Slovenijo in s tem za gradbe­ ništvo. S takšno organizacijsko strukturo bi dosegli na­ slednje: — odpadlo bi podvajanje raziskovalnega dela na isti problematiki pri različnih nepovezanih SOZD in DO, — upoštevane bi bile samo tiste raziskovalne enote, ki bi s svojim strokovnim kadrom in zmožnostmi zagotavljale razvojno in raziskovalno delo na stro­ kovnem nivoju, kot se zahteva, — odpadlo bi stihijsko razvojno delo pri vsakem OZD ali DO po principu »od danes na jutri«, brez razvojnih programov in ciljev, — ker je razvojno in raziskovalno delo vsekakor dolgoročna naloga in je tudi usmerjena dolgoročno, je potrebno tudi programe v SOZD in DO ustrezno usmeriti, — vsi morebitni srednjeročni programi kot raz­ vojni samostojni programi s tem odpadejo, razen če so le deli ali etape skupnih dolgoročnih progra­ mov razvojnega dela in tudi SOZD oziroma DO. Ce upoštevamo organizacijsko shemo in sedanje gradbeniške možnosti slovenskega gradbeništva, bi to v Sloveniji pomenilo naslednje: — SOZD GIPOSS s svojimi DO gradbeništva, ki izvaja in projektira vse vrste visokih in nizkih gradenj, naj bi se specializiral predvsem za grad­ njo industrijskih objektov na osnovi betona in gradnjo prometnih objektov iz področja nizkih gradenj. Na teh področjih bi pokrival tudi kom­ pletno razvojno in raziskovalno delo za potrebe slovenskega gradbeništva. — SOZD IMOS in z njim združene DO, ki izva­ jajo in projektirajo predvsem objekte visokih gra­ denj (stanovanjskih in javnih) ter pripadajoča obrtno-inštalacijska dela, naj bi se specializirale in s svojimi raziskovalnimi enotami pokrivale ta del gradnje ob možnem upoštevanju razširitve specia­ lizacije na področje uporabe opeke. — SOZD GAST kot izrazit izvajalec in projektant najzahtevnejših objektov na področju industrijskih zgradb, mostov in deviacij in končno hidroobjek- tov naj se specializira in razvojno obdeluje to področje, ki ga že projektira in izvaja, ker je tućli edini izvajalec za tovrstna dela v Sloveniji in ima tudi ustrezne kadre in možnosti. — Združenje vodnogospodarskih podjetij, ki so specializirana za regulacije in melioracije, naj bi še nadalje izvajala, projektirala in tudi raziskovalno obdelovala to področje gradbeništva. — Industrija gradbenega materiala v Sloveniji naj bi nadaljevala razvojno in raziskovalno delo na področju svojega dela, in to samostojno ali pa v povezavi z ustreznimi znanstvenimi inštitucijami. Pri takšni organizaciji razvojnih in raziskovalnih enot po SOZD in DO v Sloveniji, ko praktično po­ krivajo vsa področja gradbeništva v Sloveniji, ko ne podvajajo raziskovalnih nalog in so specializi­ rane, lahko pričakujemo neprimerno bolj strokovno delo teh enot. Doseženi rezultati bodo splošno upo­ rabni in programi razvojnega dela bodo lahko tvo­ rili zaključeno celoto. Ob izmenjavi rezultatov med posameznimi razis­ kovalnimi enotami in ob zbiranju rezultatov in dognanj vseh raziskovalnih enot na enem mestu, ki pa bodo dostopne vsaki SOZD ali DO v Slove­ n iji, bodo tud i izkušnje uporabnikov, to je g rad ­ bene operative in p ro jek tive še dodatno prispevale s povra tno inform acijo tis te elem ente, ki bi u teg ­ nili dokončno oblikovati in zaključiti razvojno in raziskovalno delo na določenem področju. 3. Funkcioniranje sistema Poleg raziskovalnih enot v obstoječih SOZD in DO slovenskega gradben ištva, k a te rih raziskovalna področja in specializacijo razvojnega in raziskoval­ nega dela smo predvideli, obstajajo še druge in sti­ tucije , ki se p rav tako u k v a rja jo z raziskovalnim delom in tu d i v veliki m eri p rispevajo k razvoju g radben ištva na S lovenskem . V endar naj bi te instituc ije im ele v raziskovalnem delu zaradi svojih specifičnih m ožnosti in zm ožnosti poseben pom en in vlogo, ki pa bi se ko t poseben sistem vključevale v skupen slovenski razvojno-raziskovalni sistem za področje gradbeništva. Tako bi zaokrožili u s tv a rja ln o sistem sko celoto razvo jn ih in raziskovaln ih enot in institucij, k i bi s svojim delom dejansko pokrivale ne samo svoje področje raziskovalnega dela, tem več celotno g rad ­ beništvo nasploh. Šele ta k ra t bomo lahko govorili, da je slovensko gradben ištvo tako organizacijsko in sistem sko urejeno, da bo stvarno delovalo na vna­ p re j določenih področjih , k i bodo sam o del skup­ nega znanstvenega in raziskovalnega dela. Ob tak šn i organiziranosti bi odpadle vse tiste slabosti, k i jih sedanji raziskovaln i sistem prinaša in do­ pušča, predvsem pa o d p rav lja problem atiko fin an ­ c iran ja in razde ljevan ja področij dela. E lem enti sistem a so: A. U niverza s tem eljn im i raziskavam i na področju : — sta tik e (togega te lesa in g radben ih konstrukcij), — trd n o sti in teo rije konstrukcij, — m ehanike tal, — urban izm a m est, zunaj naselij in kra jine , — a rh itek tu re objek tov in okolij, •— ekologije, — organizacije dela, — kadrov. B. Z nanstveni in š titu ti ,kot so: — Zavod za raziskavo m ate ria la in konstrukcij, k i obravnava področja konstrukcij, g radbene fizike, sanacij in geotehnike, — In š titu t za m etalne konstrukcije , — G eološki zavod, — In š titu t za kom unalno gospodarstvo, — In š titu t Jožef S tefan , — K em ijski in š titu t B oris K idrič, — V odnogradbeni in š titu t z laboratorijem , — U rbanističn i in štitu t, ■— G radbeni cen te r Slovenije, — U niverzite tn i knjižnici, — C en tra lna tehn ična knjižnica. Ob razvojnem in raziskovalnem delu, ki bi bilo po organizacijski shemi razdeljeno na Univerzo, znan­ stvene inštitute in raziskovalne enote pri SOZD in DG, bi imel Razvojno-informacijski center na pod­ ročju gradbeništva Slovenije naslednje naloge: — načrtovanje aplikativnega razvojnega in razis­ kovalnega dela, — usklajevanje razvojnega in raziskovalnega dela v smislu srednjeročnih in dolgoročnih programov, — usklajevanje razvojne in raziskovalne dejavno­ sti v SOZD in DO ter med SOZD in DO, — vzpostavitev komunikacijskega sistema med gradbenimi organizacijami, Univerzo in inštituti, — vzpostavitev komunikacije med univerzama in inštituti, — zbiranje vseh informacij, — posredovanje zbranih informacij. V okviru Razvojno-informacijskega centra bi bilo smotrno predvideti tudi računski center, s pomoč­ jo katerega bi lahko sistematično zbirali podatke, jih kontrolirali, dopolnjevali in jih vsak čas tudi posredovali vsem tistim, ki bi jih potrebovali za svoje raziskovalno delo v okviru centra ali pa tudi gradbenim organizacijam za neposredno uporabo. Ne smemo pozabiti, da je gradbeništvo s svojo spe­ cifičnostjo na področju razvojnega in raziskoval­ nega dela na zelo nizki stopnji in bo ob sedanji organiziranosti takšno tudi ostalo. Razvojno in raz­ iskovalno delo pa zahteva specializiranost in zato se gradbeništvo bo, ker se mora, specializiralo. Tako je pretok informacij edina pravilna pot, ki vodi iz neskladij sedanjega razvojnega in raziskovalnega sistema. Shematski prikaz organiziranosti in delovanja mo­ dela takšnega raziskovalnega in informacijskega centra je prikazan v shemi št. 3. mag. Boris Skerbinek, dipl. gradb. inž. LETNA SKUPŠČINA ZVEZE DGITS LJUBLJANA Zapisnik redne skupščine Zveze društev gradbenih inženir­ jev in tehnikov Slovenije, ki je bila 16. maja 1985 v dvorani GIP INGRAD v Celju Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika in izvolitev organov skup­ ščine 2. Pozdravi pokrovitelja in gostov 3. Poročilo predsednika Zveze društev gradbe­ nih inženirjev in tehnikov Slovenije 4. Poročilo nadzornega odbora 5. Poročilo glavnega in odgovornega urednika Gradbenega vestnika 6. Poročilo statutarne komisije 7. Razprava 8. Predlog o višini članarine in naročnine na Gradbeni vestnik za obdobje 1985—1986 9. Razrešitev dosedanjih organov zveze 10. Poročilo koordinacijske komisije in volitve no­ vih organov zveze 11. Podelitev priznanj zaslužnim in častnim članom 12. Zaključna beseda predsednika Ad 1/ Predsednik izvršnega odbora Zveze društev grad­ benih inženirjev in tehnikov Slovenije tov. Janez Kokol otvori skupščino s pozdravnim nagovorom udeležencem in predlaga v izvolitev naslednjo se­ stavo organov skupščine: — delovno predsedstvo: Henrik Čmak (predsednik), Martin Gorišek, Andrej Komel, Janko Golob, Ja­ nez Kokol, Milena Skorobrijin — zapisnikar: Anka Holobar — overovatelja zapisnika: Jože Vučajnk, Adolf Derganc — verifikacijska komisija: Maks Megušar, Janez Bojc, Anton Žerjal — kandidacijska komisija: Slavko Kukovec, Du­ šan Lajovic, Stane Petrič — komisija za sklepe: Matija Blaguš, Janez Ko­ kol, Peter Mandeljc Vsi predlagani kandidati so bili soglasno izvoljeni in skupščina je pričela z delom. Ad 2/ Predsednik delovnega predsedstva, tov. Henrik Čmak, še enkrat pozdravi vse prisotne, med njimi še posebno toplo vabljene goste: tov. Hosta in tov. Lončariča iz Društva gradbenih inženirjev in teh­ nikov Rijeka, tov. Simiča iz Zveze gradbenih in- ženirjev in tehnikov Hrvatske, tov. Terkaja, se­ kretarja Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije in gostitelja, glavnega direktorja GIP INGRAD, tov. Goloba. Nadalje prečita pozdravne brzojavke, ki so jih skupščini Zveze društev gradbenih inže­ nirjev in tehnikov Slovenije poslali tov. prof. dr. Milorad Miloradov in tov. Ljubomir Filipovič iz Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Jugoslavije, predsedstvo Zveze gradbenih inženirjev in tehni­ kov Srbije ter Elektrotehniška zveza Slovenije. Od gostov prvi pozdravi skupščino tov. Simič v imenu Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Hr­ vatske in uredniškega odbora revije Građevinar. Apelira na bolj poglobljene stike in sodelovanje med zvezama. Predstavnik gostitelja GIP INGRAD, glavni di­ rektor tov. Golob, izrazi zadovoljstvo njihove de­ lovne organizacije, da nudi gostoljubnost skup­ ščini, od katere pričakuje, da bo zajela tiste pro­ bleme, ki trenutno najbolj zadevajo gradbeništvo. Tov. Lončarič iz Rijeke v svojem pozdravu zaželi še nadaljnje sodelovanje med njihovim društvom in našo zvezo, ne glede na to, da so se časi spre­ menili in s tem tudi pogoji. Tov. Terka j, sekretar Zveze inženirjev in tehni­ kov Slovenije, želi, da bi bila skupščina plodna, sodelovanje med zvezama pa še nadalje trdno tako kot doslej. Ad 3/ Poročilo o delovanju Zveze društev gradbenih in­ ženirjev in tehnikov Slovenije v obdobju 1983—85 je podal predsednik predsedstva tov. Matija Blaguš (priloga). Ad 4/ Poročilo nadzornega odbora je podal predsednik Adolf Derganc (priloga). Ad 5/ Tov. Sergej Bubnov, glavni in odgovorni urednik Gradbenega vestnika, je poročal o problematiki urejanja in izhajanja Gradbenega vestnika v letih 1983 in 1984 (priloga). Ad 6/ Poročilo statutarne komisije je podal tov. Kokol. Novi statut se od starega razlikuje predvsem v treh elementih: Zveza društev gradbenih inženir­ jev in tehnikov Slovenije je ob svojem doseda­ njem delu ugotovila, da bi bilo potrebno omogo­ čiti oblike delovanja strokovnih asociacij v dru­ štvih. Že več let nazaj ugotavljamo potrebo po delovanju specialnih sekcij oziroma društev. V novem statutu smo upoštevali doslej podane pobude, stališča SZDL ter v členih od 15 do 31 omogočili vključevanje strokovnih sekcij oziroma društev v delovanje Zveze društev gradbenih inže­ nirjev in tehnikov Slovenije kot samostojnih dru­ štev. V novem statutu so urejeni tudi odnosi z de­ lovno skupnostjo na podlagi svobodne menjave dela. To določilo vsebuje člene od 32 do 35. Pomembne novosti smo uvedli tudi v poglavju SLO in DSZ, kjer smo uskladili pristojnosti in obveznosti Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije z zasnovo SLO in DSZ in z zakoni, ki urejajo ta vprašanja. Druge spremembe imajo le oblikovni pomen in omogočajo vključitev navedenih treh sprememb v statut. Pred pričetkom razprave poda poročilo o udeležbi še verifikacijska komisija in njen predsednik, tov. Maks Megušar seznani skupščino, da je od 11 dru­ štev poslalo svoje delegate 9 društev in da je sku­ paj prisotnih 40 delegatov. Odsotni so delegati iz Kranja in iz Tolmina. Skupščina je torej sklepčna. Ad 7/ Prvi se je vključil v razpravo tov. Bubnov. Kot član komisije je sodeloval pri pripravi novega statuta, kjer se je posebno zavzel za prilagoditev statuta vključitvi specialnih strokovnih društev v našo zvezo. Skupščini je pojasnil motive za tako odločitev. Ugotavlja, da se naša zveza premalo ude­ ležuje v obravnavi strokovne problematike, kar pa ni prav, ker smo osrednja strokovna zveza sloven­ skih gradbenikov. Seznani nas z zgledi na Hrva­ škem, kjer je strokovnost zastopana na številnih predavanjih in drugih oblikah izobraževanja grad­ benikov. Tudi naša prizadevanja težijo k temu, da bi ustrezno zapolnili te vrzeli. Imamo strokovna društva, ki uspešno delujejo, vendar zunaj kroga naše dejavnosti. Po priporočilu SZDL smo povabili zastopnike Dru­ štva za ceste, Društva za potresno inženirstvo in Društva gradbenih konstrukterjev ter jim poslali v pregled naš na novo izdelani statut in s tem pogoje sodelovanja. Do današnjega dne sta Dru­ štvo gradbenih konstrukterjev in Društvo za po­ tresno inženirstvo sprejela našo ponudbo in prek svojih organov sprejela sklep, da se vključita v Zvezo društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije kot njeni specializirani strokovni dru­ štvi s pogoji, ki jih določa statut zveze. Tov. Bubnov kot predstavnik Društva za potresno inženirstvo istočasno posreduje skupščini pozdra­ ve z željo, da bi se zadani skupni cilji uspešno uresničevali. Tov. Lončarič iz Društva gradbenih inženirjev in tehnikov Rijeka se je vključil v razpravo z name­ nom, da seznani skupščino, kako oni v matičnem društvu rešujejo probleme, ki izhajajo iz financ in da s tem ne krčijo programa, temveč ga sku­ šajo celo razširjati. Da je tako, že uvodoma po­ udari, kako je pred vsako sejo organizirano krat­ ko predavanje. Pripravljajo pa tudi predavanja na ravni mesta, republike in zvezni ravni, kakor se pač pojavi potreba in zanimanje. Teme zaje­ majo aktualna vprašanja s področja gradbeništva (primer: seizmična gradnja, ceste v zimskih pogo­ jih .. .). Organizirani so skupaj s 17 strokovnimi društvi v klub proizvajalcev, ki ima svoje pro­ store, kjer potekajo tudi vsa predavanja. Finančna sredstva pridobivajo poleg članarine še s plačeva­ njem akcij, del pa prispeva še SIS za tehnično kulturo. Tov. Lončarič je njihov način dela predstavil po­ tem, ko je iz poročil razbral, da nas pri kakovost­ nem delovanju ovirajo predvsem finančne težave in nam je skušal ponuditi sugestije, kako je mo­ goče tudi te premostiti. Tov. Rosina, podpredsednik predsedstva Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Jugoslavije, si­ cer pa član Društva gradbenih inženirjev in teh­ nikov Maribor, se je v razpravi lotil delovanja zveze, predvsem njenih pomanjkljivosti. Motijo ga tisti problemi, ki so že vrsto let nerešeni in se po njegovi sodbi premalo stori, da bi se odpravili. Uvodoma izrazi začudenje in nezadovoljstvo, da skupščini ne prisostvuje predstavnik SZDL, če je Zveza društev gradebnih inženirjev in tehnikov Slovenije ena izmed njenih asociacij. Predvideva, da se zveza s sedežem v Ljubljani premalo anga­ žira in meni, da bi se lahko sedež prenesel na tisto območje Slovenije, kjer je več posluha in interesa za delovanje. Med vedno ponavljajočimi se problemi omenja mrtvilo ljubljanskega društva. Nadalje se v raz­ pravi loteva pridobivanja sredstev za uspešno de­ lovanje zveze. Predlaga zvišanje članarine. Zago­ tovljena sredstva pa naj bi bija bolj koristno upo­ rabljena. Poleg Gradbenega vestnika bi naj bil vsak član deležen še drugih ugodnosti, kar zadeva strokovnost. Zlasti se pogrešajo strokovna preda­ vanja na državni ravni. Drugi del svoje razprave je namenil področju re­ gulative. V ospredje je postavil novi zakon o gra­ ditvi objektov in navedel pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri pregledu zakona, ki so ga sku­ paj izvedli člani DGIT Maribor, DGIT Novo mesto in Razvojni center Celje. Po njihovem mnenju niso jasno oziroma so po­ manjkljivo izraženi naslednji členi: 27., 38., 50., 4. odstavek 51. člena, 55., 63., 79., 87. in 102. člen. Pogrešajo pa se že tudi izvršilni predpisi, ki se na­ našajo na 10., 15., 24., 29., 53. in 57. člen zakona in bi jih po 106. členu zakona moral izdati pristoj­ ni republiški organ za gradbeništvo. Zakon je nam­ reč že 5 mesecev v veljavi, enotno poslovanje pa je zaradi neizdanih predpisov moteno. Na kraju svoje diskusije je omenil tudi nedoreče­ nosti s področja izobraževanja gradbenikov. V razpravo v zvezi z novim zakonom o graditvi objektov se vključi tudi tov. Čmak in izrazi ne­ zadovoljstvo okrog razlage zakona s strani pri­ stojnih strokovnjakov v republiki, ki sta jih dru­ štvi gradbenih inženirjev in tehnikov iz Titovega Velenja in Celja povabili na željo svojih zaintere­ siranih članov. Razlaga se jim je zdela neučinkovi­ ta, ker niso izvedeli ničesar od tega, kar jih je za­ nimalo. Tov. Vučajnk, sekretar Splošnega združenja grad­ beništva in IGM Slovenije, seže v razpravo pred­ vsem s pripombami in dopolnitvami na prejšnje diskusije. Najprej navede oblike sodelovanja med Splošnim združenjem gradbeništva in IGM Slove­ nije ter Zvezo društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije. Tako sodelovanje je potekalo tudi pri pripravi in obravnavi zakona o graditvi objektov, na katerega so danes dane pripombe. Pravna komisija pri Splošnem združenju in komi­ sija za regulativo s strani Zveze društev gradbe­ nih inženirjev in tehnikov Slovenije pa naj tudi v naprej spremljata izvajanje zakona in dasta predloge za odpravo pomajkljivosti. Nastajanje pravilnikov je v teku. Prvi je bil pri­ pravljen pravilnik o strokovnih izpitih, vendar je Republiški komite za zakonodajo nanj imel pri­ pombe in se že pripravlja dopolnitev. V pripravi so tudi ostli pravilniki, ki j h je predpisal zakon o graditvi. Pravilnik o vsebini projektov je v zamudi. Pra­ vilnike je treba hitro pripraviti, o njih organizirati razpravo, jih sprejeti in objaviti. Nadalje je omenil sodelovanje Splošnega združenja in zveze pri sofinanciranju za kritje stroškov iz­ dajanja Gradbenega vestnika. Splošno združenje tovrstno pomoč zagotavlja tudi v bodoče v okviru svojih zmožnosti. Kot gradbenik in član ljubljanskega društva se je tov. Vučajnk lotil v razpravi tudi te problematike, ki je že dolgo prisotna. Skupščini je pojasnil, da se v Ljubljani po strokovni plati gradbeništva precej dogaja, le da je manj srečanj gradbincev kot drugje. Ponovno bo dana iniciativa za aktivi­ ranje društva in za izvolitev novega izvršnega od­ bora. Domicil društva naj bi se obdobno prenašal iz ene DO na drugo. Diskusijo je zaokrožil s sedanjim gospodarskim položajem gradbeništva z ugotovitvijo, da njegov delež v družbenem proizvodu pada in znaša slabih 6 °/o. Poudarja potrebo po obravnavi planskih do­ kumentov za srednjeročno in dolgoročno obdobje, kjer bi se gradbeništvo vsekakor moralo bolj vi­ deti. Zato je treba vplivati na plansko sfero, da se to dopolni in upošteva. Pereče je tudi kadrovsko vprašanje v gradbeništvu; usoda naših gradbenih šol je ogrožena, osebni do­ hodki so na repu. Apeliral je na člane Zveze dru­ štev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, da kot strokovnjaki v svojih okoljih prispevajo čimveč za razrešitev sedanjih problemov. Predsednik delovnega predsedstva, tov. Cmak, se razpravljalcem zahvali za bogate in koristne po­ bude v diskusijah, za tem pa da skupščini na gla­ sovanje sprejem novega statuta, kot ga je pripra­ vila statutarna komisija. Sklep: Novi statut, z vsemi spremnimi akti, se so­ glasno sprejme. Ad 8/ Sekretar Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, tov. Mandeljc, poda predlog o višini članarine in naročnine na Gradbeni vest­ nik za obdobje 1985—1986. Predlog je bil sprejet kot sklep na seji predsedstva in izvršnega odbora zveze dne 22. 11. 1984. Za leto 1985 bi naj znašala članarina 50,00 din, na­ ročnina na Gradbeni vestnik za člane 450,00 din, za gospodarske naročnike pa 5.000,00 din. Za določitev višine članarine in naročnine na Gradbeni vestnik v letu 1986 pa naj skupščina po­ oblasti izvršni odbor. Sklep: Sprejme se predlog nove članarine 50,00 din in naročnine na Gradbeni vestnik, ki za člane v letu 1985 znaša 450,00 din, za gospodarske naročni­ ke pa 5,000,00 din. Izvršni odbor se pooblašča, da določi višino članarine in naročnine za leto 1986. Ad 9/ Predsednik delovnega predsedstva predlaga skup­ ščini razrešnico sedanjim članom organov Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije. Sklep: Predlog je soglasno sprejet in razrešenim članom se izreče zahvala za prizadevno in uspešno delo. Ad 10/ Predsednik kandidacijske komisije, tov. Slavko Ku­ kovec, predlaga skupščini, skladno z določili novo sprejetega statuta, v izvolitev naslednje člane v organe Zveze društev gradbenih inženirjev in teh­ nikov Slovenije: PRED SED STV O : 1. P red sed n ik : M atija B laguš — DGIT Titovo Ve- len j e 2. P o dpredsedn ik : V ida Ju g — DGIT Pom urje 3. P o dpredsedn ik : Janez K okol — DGIT L jub ljana IZV RSN I ODBOR: 1. B oris Pečenko — predsednik 2. Sergej B ubnov — glavni in odgovorni u redn ik G radbenega vestn ika 3. L ean d er L itera — predsednik kom isije za izobra­ ževan je 4. Ja n e z K ovačič — predsednik kom isije za regu ­ la tivo 5. Ire n a G ostiša — predsednica kom isije za razvoj­ no delo in inovacije 6. P e te r M andeljc — predsedn ik kom isije za SLO 7. Ja n e z Bojc — predsedn ik založniškega sveta 8. F ran c H ribern ik — član 9. A ndre j Jež — član NADZORNI ODBOR: P red sed n ik : Adolf D erganc D ISCIPLIN SK O SODIŠČE: P red sed n ik : A nton Ž erjal 10. Novak Alojz 11. Hutar Milena 12. Strmole Feliks 13. Grahek Vladimir 14. Novakovič Slobodan 15. Gostiša Irena 16. Sever Tivadar 17. Maligoj Darko 18. Čuček Drago 19. Leban Felicijan 20. Kovačič Janez 21. Gorenjak Barbara 22. Kokol Janez 23. Ambrož Breda Ča s t n i Čla n i 1. Košir Franc 2. Litera Leander 3. Praprotnik Albert 4. Megušar Maks Sekretar Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije, tov. Terkaj, je podelil priznanja zaslužnim in čast­ nim članom gradbenikom, ki jih je imenovala Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije: Milošu Marinčku, Henriku Čmaku (častna člana) ter Maksu Megušarju (zaslužni član). Delegati skupščine so z javnim glasovanjem potr­ dili predlog kandidacijske komisije, s čimer so bili za mandatno obdobje 1985—1986 izvoljeni novo predsedstvo ter izvršilni organi Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije. Ad 11/ Predsednik Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, tov. Blaguš, podeli na podlagi sklepa predsedstva in izvršnega odbora z dne 23. 4. 1985 priznanja naslednjim zaslužnim in častnim članom zveze: ZASLUŽNI ČLANI 1. Lepener Gabrijela 2. Gačič Veljko 3. Avšič Franc 4. dr. Trauner Ludvik 5. dr. Plunder Mirko 6. Cafnik Franc 7. mag. Premzl Vili 8. Mulej Jože 9. Pavlin Stane Zvezi društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije pa Zveza inženirjev in tehnikov Slove­ nije v zahvalo plodnega sodelovanja izroča »Plake­ to 14. april«, za katero se v imenu naše zveze zah­ vali tov. Mandeljc. Predsednik tov. Blaguš se je v imenu novo izvolje­ nega predsedstva in organov zveze zahvalil za za­ upanje z obvezo, da bodo delali po najboljših močeh. Predsednik delovnega predsedstva se je vsem ude­ ležencem zahvalil za aktivno sodelovanje in končal skupščino. Predsednik delovnega predsedstva Henrik čm ak Ad 12/ Zagotavlja, da bodo nakazane smernice na današ­ nji skupščini temeljno vodilo za delovanje zveze v prihodnjem obdobju. Predvsem se bodo poglobili stiki s preostalimi društvi v Jugoslaviji, več po­ udarka pa se bo dalo tudi strokovnemu delovanju. \ Poročilo o delovanju Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije v obdobju 1983— 1985 Tovarišice in tovariši, dragi gostje! Zbrani smo zopet po dveh letih, da ocenimo delo naše stanovske zveze in da prek razprave podamo smernice za delo v naslednjem dveletnem obdobju. V poročilu bom podal iztočnice za razpravo, ker menim, da ste v društvih in sekcijah razpravljali o svojem delu in delu zveze. Na začetku nekaj številk o naših društvih, ki so združena v Zvezo društev gradbenih inženirjev in tehnikov: 1. DGIT Maribor 780 2. DGIT Novo mesto 189 3. DGIT Celje 295 4. DGIT Titovo Velenje 140 5. DGIT Pomurje 105 6. DGIT Primorska 140 7. DGIT Koroška 90 8. DGIT Kranj 27 9. DGIT Tolmin 20 10. DGIT Kočevje 32 11. DGIT Ljubljana 245 Kar je skupaj 2063 S tem številom članov sodi naša zveza med sred­ nje organizacije po velikosti v Zvezi inženirjev in tehnikov Slovenije. O številčnosti registriranih čla­ nov ni isto govoriti kot o dejanskem številu vseh gradbenih strokovnjakov v Sloveniji. Po nekaterih podatkih je v zvezo včlanjenih samo 20—30 °/o gradbenih inženirjev in tehnikov. Ce pa upoštevamo možne kandidate na fakultetah, je ta odstotek še manjši. Zato mora biti v prihodnjem obdobju ena od bi­ stvenih nalog ne samo zveze, pač pa tudi vseh društev številčno povečanje članstva, osnavljanje in poživitev naših društev s Primorske (Gorica, Tolmin, Koper), Koroške, Kočevja in Ljubljane. Na prejšnji skupščini pred dvema letoma je bilo okoli organizacije v Ljubljani veliko govora. Zelo veliko dobre volje in dela je vložila zveza, malo pa člani v Ljubljani. Nismo mogli preskočiti vi­ sokih plotov raznih interesnih področij velikih organizacij. Kljub temu se zadnje čase premika na bolje in kaže, da bo peščica entuziastov, ki bo prevzela organizacijo našega glavnega mesta, uspela. Prav tako ugotavljamo, da je starostna struktura članstva v prid srednji generaciji, zato domneva­ mo, da je delo in pridobivanje mladih članov sla­ bo. To posebej velja za možne člane na obeh fa­ kultetah. Poleg tega, da jim nudimo samo Grad­ beni vestnik ceneje kot drugim članom, ni za ostale aktivnosti storjeno ničesar. Moramo pa se zavedati, da so to potencialni člani naše stanovske organizacije, ki se ne smejo sre­ čati prvič z organizacijo pri opravljanju strokov­ nega izpita, pač pa veliko prej. Večjo aktivnost pri delu zveze sta v zadnjem času oziroma obdobju pokazal obe sekciji: — sekcija konstrukterjev in — sekcija geomehanikov. Nejasnosti okoli statuta teh sekcij je potrebno čim prej rešiti, in sicer v okviru organizacije IT Slo­ venije oziroma Saveza IT. Aktivnost izvršnih organov zveze in komisij v tem mandatnem obdobju lahko ocenimo z visoko oceno. Bili so nosilci vseh akcij zveze in so svoje delo opravili na zelo visoki ravni, kar dokazujejo priznanja zvez. Samo v kratkem naj naštejem te aktivnosti: — posvetovanje na temo Gradbeništvo v procesu gospodarske stabilizacije — organizirano v aprilu 1984; — posvetovanje Graditev hidroelektrarn na Savi in Muri, organizirano v okviru III. sejma gradbe­ ništva v Gornji Radgoni aprila 1985; — organizacija simpozija Sanacija zgradb v Ma­ riboru, ki ga je zelo dobro organiziralo društvo iz Maribora. Bilo je še nekaj predavanj v Ljubljani, organizaci­ ja ekskurzij in pripravljalnih seminarjev, ter ob­ časni stiki z društvi. To gotovo ni vse, kar bi se dalo storiti, da bi bila vsebinska plat delovanja še bolj pestra. Ko govorim o aktivnostih izvršnih organov zveze, ne moremo mimo zaposlenih, ki skrbijo za njeno nemoteno delovanje. V tem ob­ dobju smo povečali število na 3 zaposlene, obenem pa razširili njihovo delovanje. Tako smo prevzeli aktivnost pri prodaji vse literature s področja teh­ ničnih predpisov in zakonodaje od Splošnega zdru­ ženja gradbeništva, da bi tako malo izboljšali fi­ nančni učinek poslovanja zveze. Vsi zaposleni so prav tako odigrali pomembo vlogo pri organizaciji aktivnosti zveze. O delu komisij ne bi posebej govoril, ker bodo o tem gotovo govorili njihovi člani, prav tako o izdaji Gradbenega vestnika, o katerem bo govoril glavni urednik, prof. Bubnov. Ce bi hoteli govoriti o aktivnostih inženirjev in teh­ nikov ne samo v tem našem prelomnem gospodar­ skem času, pač pa na pragu tako imenovane »tretje tehnološke revolucije«, ne moremo mimo VII. kon­ gresa inženirjev in tehnikov, ki je bil sredi aprila v Beogradu. Četudi kongres ni dal konkretnih re­ šitev za organizacije IT in njihovih članov, je ugo­ tovil smer razvoja teh organizacij in njihovo vlogo. Kot udeleženec tega kongresa mi dovolite, da dam nekaj lastnih pogledov na problematiko, ki je bila v preteklem obdobju prisotna v naši organizaciji oziroma nekaj misli o vlogi in mestu za prihodnje obdobje. Če hočemo govoriti o vlogi inženirjev in tehnikov v naši družbi in sedanjem trenutku, je dovolj, da citiram 1. člen statuta IT, ki se glasi: »Zveza inženirjev in tehnikov Jugoslavije je dru- štveno-strokovna organizacija, sestavni del in ak­ tivni del političnega sistema, socialističnega sa­ moupravljanja, katere akcijski in programski cilji se izražajo v socialistični zvezi delovnega ljudstva <, konec citata. Če je za nas to izhodišče pri vlogi organizacij IT, potem nam je družba dala prostor in vlogo, mi pa jo moramo izkoristiti. To je tudi že ugotovila skup­ ščina pred dvema letoma. Posebej je bila naglašena vloga IT v sedanjem trenutku našega gospodarstva. Inženirji in tehniki smo dolžni vsak na svojem področju dati maksimalni delež v razvoju celotne družbe. Posebej na področju tehnološkega razvoja se moramo bolj aktivno vključevati, in ne smemo dovoliti, da v našem imenu odločajo strukture, ki za to niso poklicane oziroma strokovno usposob­ ljene. Marsikatero t. i. »zgrešeno investicijo« bi lahko preprečili, če b vključili IT pravočasno ali če bi jim bilo dovoljeno se vključiti. Danes nosimo tudi mi odgovornost za take zgre­ šene odločitve. Zato je kongres za to področje v svojem sklepnem dokumentu zahteval, da se IT morajo vključevati pri vseh vitalnih smereh našega razvoja. Cilji in naloge organizacij IT opredeljujejo njen družbeni položaj. Glede na obveze in naloge, ki izhajajo iz družbenega odnosa organizacije, bi mo­ rali IT delati pri: — družbenem usmerjanju in usposabljanju svojih članov, da razvijajo ustvarjalne institucije za raz­ voj proizvodnih sil v izgradnji socialistične samo­ upravne družbe; Poročilo nadzornega odbora Spoštovane delegatke in delegati! O svojem delu v mandatnem obdobju, za katerega dajemo poročilo, lahko poroča nadzorni odbor skupščini, da je opravljal svoje naloge tako, kot to določa 26. člen statuta zveze. Kot organ notranje­ ga društvenega nazora je nadzorni odbor pregle­ dal dvakrat letno stanje materiala in finančno po­ slovanje zveze. Poleg rednih pregledov poslovanja je spremljal nadzorni odbor delo organov zveze in komisij izvršnega odbora ter strokovnih služb zve­ — razvijanju strokovnih misli naravoslovnih in tehničnih ved tehnološkega procesa; — napredovanju organizacije dela in proizvodnje s ciljem doseganja višje produktivnosti dela; — dajanju ocen in mnenj o optimalnih tehničnih in tehnoloških rešitvah investicij sko-tehnične do­ kumentacije; — varstvu človekovega okolja in dajati strokovna mnenja o planih razvoja, kadar se to od njih zah­ teva; — spodbujanju novih članov k permanentnemu strokovnemu izobraževanju; — zavarovanju družbenih pogojev za zaposlitev inženirjev in tehnikov; — izdajanju strokovne in druge literature; — razvijanju etike socialističnega delavca, ki iz­ haja iz specifičnosti in narave poklica. To so samo nekatere smeri delovanja organizacij IT. Iz teh nalog, čeprav so splošne, lahko natanč­ no razberemo, kako se bo potrebno v bodoče or­ ganizirati in delovati. Družba je zelo drago plača­ la izobraževanje tolikšnega intelektualnega poten­ ciala, zato ne sme ostati pasiven, posebej še v se­ danjem trenutku. V svojem poročilu sem se namenoma dotaknil šte­ vilnih problemov in izpustil širše obrazložitve, ker menim, da bomo v razpravi, ki bo sledila, razčle­ nili in ocenili ne samo naše delo in vlogo, temveč se tudi konkretno dogovorili, kako se bomo lotili nalog, ki nam jih je naložil VII. kongres IT Jugo­ slavije, ter izpolnili vlogo, ki jo je pred nas posta­ vila družba. V imenu predsedstva in IO zveze bi se rad zahvalil vsem članom organov zveze, posebej našim sta­ rejšim članom za njihovo dveletno in večletno po­ žrtvovalno delo, novim organom, ki bodo danes izvoljeni, pa želim vsebinsko še bolj plodno delo v novem mandatnem obdobju. Predsednik predsedstva ZDGIT Slovenije Matija Blaguš ze. Nadzorni odbor je tekoče obveščal predsedstvo in izvršni odbor zveze o ocenah, ki jih je sprejemal pri posameznih pregledih poslovanja zveze na fi­ nančnem in materialnem področju. Pri delu nad­ zornega odbora so tesno sodelovali s svojimi poro­ čili, analizami in dokumentacijo delavci strokovnih služb zveze, člani inventurnih komisij in ostali, če jih je pritegnil nadzorni odbor k delu. Pri pregledih materialnega stanja in finančnega poslovanja zveze ni nadzorni odbor zasledil v času svojega mandata nobenih odstopanj niti nepravil­ nosti od sprejetih nalog. Na temelju stališč, ki jih je sprejemal nadzorni odbor pri svojem delu, je posredoval organom zveze in strokovnim delavcem smernice, ki so bile vedno podrobno pretehtane in sprejete. Z oceno, da je bilo poslovanje zveze v preteklih dveh letih pravilno in uspešno, ugotavlja nadzorni odbor, da so vsi organi opravili vestno in uspešno naloge, ki jim jih nalaga statut, ter naloge, ki smo jih sprejeli na zadnji skupščini 8. aprila 1983. Ena­ ka ocena velja delu delavcev strokovnih služb. Člani nadzornega odbora so se redno udeleževali sej, ki so bile sicer redke, na njih so sodelovali aktivno, zato se jim na tem mestu zahvaljujem za njihovo sodelovanje. Enaka zahvala velja tudi na­ mestnikom, ki so se vedno odzvali, kadar so bili vabljeni k sodelovanju. Hvala tudi njim. Adolf Derganc Poročilo o Gradbenem vestniku za leti 1983 in 1984 To poročilo zajema dvoletno obdobje, ko sta izšla XXXII. in XXXIII. letnik Gradbenega vestnika, to je leti 1983 in 1984. Predhodno poročilo za ob­ dobje 1981 in 1982 je bilo podano na zadnji redni skupščini Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije in objavljeno v 6. številki 1983 Gradbenega vestnika. V zadnjem dveletnem obdobju je izšlo vsako leto po 12 številk, tako kot vedno že od leta 1963. Ob­ seg teh dveh letnikov je znašal 554 strani, kar je za 4 % manj kot v predhodnem dveletnem obdobju (576 strani), vendar še vedno nad načrtovanim ob­ segom 2-krat po 240 strani, tj. 480 strani. Preko­ račitev planiranega obsega znaša 15 °/o. Kljub povečanemu obsegu letnikov je bilo v teh letnikih izdano več dvojnih številk kot v prejš­ njih letih. V letu 1983 je izšlo 8 zvezkov (4 enojne in 4 dvojne), v letu 1984 pa 7 zvezkov (2 enojni in 5 dvojnih). To nesorazmerje je nastalo, ker je zla­ sti v letu 1984, ko je Gradbeni vestnik dosegel obseg 300 strani, veliko materiala prišlo od na­ ročnikov posameznih številk, predvsem Gradisa, ki je zapolnil dve dvojni številki, in ŽRMK, ki je dal material za eno dvojno številko. Obe organiza­ ciji sta tudi sofinancirali izdajo teh številk. Naklada Gradbenega vestnika je v tem času zna­ šala med 3100 in 3250 izvodov, odvisno od števila naročnikov. Struktura člankov po številu in odstotkovnem raz­ merju in na podlagi nomenklature, ki jo uporab­ ljamo že 20 let, je bila naslednja: Strokovno področje 81/82Število »/o 81/82 Število «/o Geomehanika in fundiranje 2 3,1 1 1,4 Statika in dinamika konstr. 2 3,1 8 11,4 Gradnja v seizmičnih območjih 5 8,2 4 5,7 Visoke gradnje in stanovanjska gradnja 15 24,3 9 12,9 Strokovno področje 83/84Število °/o 83/84 Število %> Hidrogradnja 1 1,5 17 24,3 Cestna gradnja 5 8,2 — — Mostovi 6 9,7 3 4,3 Komunalna hidrotehnika 5 8,1 2 2,9 Gradbeni materiali 4 6,4 8 11,4 Organizacija gradbenih del 9 14,6 15 21,4 Gradbena mehanizacija — — 1 1,4 Varčevanje z energijo 2 3,1 2 2,9 62 100,0 70 100,0 Kot je razvidno iz gornje razpredelnice, se je v zadnjem dveletnem obdobju bistveno povečal de­ lež člankov s področja hidrogradnje. Povečal se je tudi delež člankov iz statike in dinamike kon­ strukcij, gradbenih materialov in organiziranje gradbenih del, zmanjšal pa se je delež člankov s področja vsokih gradenj in stanovanjske graditve. S področja cestnih gradenj ni bilo nobenega članka. Takšne spremembe strukture člankov so tudi odsev sedanjih razmer v našem gospodarstvu in še zlasti v gradbeništvu. V rubriki hidrogradnje so zajeti članki v zvezi z načrtovano izgradnjo novih hidro­ elektrarn, kar je v skladu z našim stabilizacijskim programom, kjer ima proizvodnja energije priori­ tetno mesto. V tej rubriki so tudi članki iz pod­ ročja vodnega gospodarstva in melioracij, kar je pomembno za razvoj kmetijstva, ki prav tako sodi med prioritetne naloge stabilizacije. Tudi gradbe­ ni materiali, pri katerih je zaznamovano precejš­ nje povečanje deleža člankov, sodijo v področje surovin, katerih pridobivanje in izboljšanje je ak­ tualen problem današnjega časa. S področja klasične cestne gradnje v tem dve­ letnem obdobju ni bilo člankov, ker je bila pro­ blematika izgradnje cest obravnavana v prejšnjih letnikih. Pričakovati je, da bo ta problematika po­ novno prišla na strani Gradbenega vestnika, ker je pred nami pričetek izgradnje karavanškega pre­ dora. Odprti so problemi priključka avtoceste Ljubljana—Razdrto do italijanske avtoceste. Kon­ čujejo se tudi dela na avtocesti Naklo—Ljubljana. Problematika visokih gradenj je postala manj ak­ tualna zaradi krčenja investicijskih sredstev za te vrste gradenj. Povečanje števila člankov s področja organizacije gradbenih del odseva sedanje kritično stanje na področju gradbeništva. Pomanjkanje naročil in zmanjšanje obsega investicijskih del zahteva iska­ nje novih racionalnejših in produktivnejših metod dela, več raziskovanja in boljše izobraževanje v gradbeništvu, kar je bilo obravnavano v člankih, ki so uvrščeni v rubriki organizacije gradbenih del. Tudi problemi nastopanja našega gradbeništva v inozemstvu so bili obravnavani v tem kontekstu. Finančno se Gradbeni vestnik v zadnjih letih z veliko težavo prebija brez izgub. Vzrok teh težav so predvsem vedno višji tiskarski stroški. V letu 1984 so ti stroški znašali 1,839.375 din in so se v primerjavi z letom 1983 povečali za 56 °/o, med­ tem ko so se avtorski in uredniški honorarji v tem času povečali le za 21 °/o. Delež avtorskih in ured­ niških honorarjev v strukturi stroškov za izdajo Gradbenega vestnika je minimalen in je v letu 1984 znašal le 221.119 din ali 7,8 °/o stroškov tiska. V letu 1983 je bil ta delež nekoliko ugodnejši za honorarje: 9,6 °/o tiskarskih stroškov. Prihodki za izdajo Gradbenega vestnika so se obli­ kovali iz raznih virov. Naročnina članov je v letu 1985 pokrila 25,4 % stroškov. To je delež, ki ga naročniki Gradbenega vestnika, člani Zveze dru­ štev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, prispevajo k stroškom revije približno v enaki vi­ šini že več let. Drugi pomemben del dohodka pri­ našajo gospodarske naročnine. Ta znaša 30,6 °/o. Skupaj z naročninami je bilo v letu 1981 zagotov­ ljeno 55 % stroškov izdaje. Ostali del prihodka so zagotovile z dotacijami Raziskovalna skupnost Slo­ venije, Splošno združenje gradbeništva in IGM Slovenije in Zavod za raziskavo materiala in kon­ strukcij, s katerim je Zveza društev gradbenih in­ ženirjev in tehnikov Slovenije imela sklenjene po­ godbe za sofinanciranje izdajanja Gradbenega vest­ nika. Občasno so izdajo sofinancirale tudi posamezne gospodarske in druge organizacije, ki so objavljale svoje članke v Gradbenem vestniku v tem dve­ letnem obdobju, zlasti Gradis in Zavod za raziska­ vo materiala in konstrukcij. Relativno majhen del prihodka je bil zagotovljen z oglasi (le 8 °/o v letu 1984). Stroški tiska se nenehno večajo, tako da bo treba za zagotovitev načrtovanega obsega in kakovosti Gradbenega vestnika zbirati vedno več sredstev. Zato bo potrebna tudi v bodoče širša podpora vseh gradbenikov in organizacij gradbeništva kakor tudi širše družbene skupnosti. Glavni in odgovorni urednik Gradbenega vestnika prof. Sergej Bubnov, dipl. inž. IZ NAŠIH KOLEKTIVOV Melioracije v Vipavski dolini V letošnjem letu je v Vipavski dolini predvidenih 1300 ha površin za melioracije. SGP Prim orje je prev­ zelo dela na 320 ha polj Lepenje, Sempaske gmajne, Podvogrskega in Dolenja-Ustje. Poleg tega so prev­ zeli izgradnjo ploščatih prepustov, del melioracij in osnovne odvodnje na polju Log-Zemono ter zaključna dela na poljih Brje—Žablje in Manče—Podnanos. Skup­ na vrednost del znaša približno 280 milijonov din. Rok izgradnje je 30. 4. 1985. Najzahtevnejše delo je oblaganje vodotokov, ki jih je potrebno urediti 11 km, zato je potrebno pripeljati na polja 16.000 m3 kamenja iz kamnoloma Solkanske industrije apna v Novi Gorici in kamnoloma v Lažah. Seveda je najzahtevnejši potok Lijak, za katerega je potrebno 7000 m3 kamenja na dolžini 2800 m. Poleg tega morajo izkopati 15 km melioracijskih jarkov, ki odvajajo vodo s polj v glavne vodotoke. Ti jark i tudi prevzemajo vso vodo iz detajlne drenaže, ki osu- šuje zemljišča. Po osnovnem projektu je predvidenih 40.000 m drenaž. Izgradnja stanovanjskih blokov v Ankaranu Oktobra 1984 so pričeli izgradnjo treh stanovanjskih blokov s skupno površino 4146,15 m2. V blokih je 77 stanovanj, od katerih je 19 enosobnih, 45 dvosobnih in 14 trisobnih. Blok sestavljajo klet, pritličje, 4 nadstropja in m an­ sarda. V tretjem bloku pa je tudi zaklonišče za 220 oseb. Betonska konstrukcija bloka je zgrajena po sistemu outinord. Z zemeljskimi deli so začeli v sredini oktobra in nakopali ter izvozili v deponijo 9577 m3 pretežno lapornatega materiala, med katerim ni manjkalo ve­ likih kam nitih blokov do 4 m3. Vir: SGP Primorje Za 65 odstotkov večja proizvodnja V tozdu Gradbenik Ljubno so lahko letos ob obravnavi poslovnih rezultatov za preteklo leto z zadovoljstvom ugotavljali, da ji je uspelo premagati vse težave. Načrtovano proizvodnjo so presegli kar za 65 odstotkov, tako je kljub močno povečanim stroškom poslovanja tudi dohodek za približno 30 odstotkov večji, kot so predvidevali. V Beogradu bodo gradili novo sosesko V tozdu Gradnja Beograd so v začetku letošnjega leta ob angažiranju vodstva in predstavništva inže­ niringa uspeli v hudi konkurenci beograjskih grad­ benih organizacij pridobiti gradnjo nove soseske v občini Čukarica. Objekti so različne etažnosti od P + 3 do P + 6. Roki izgradnje so od 6 mesecev do 10 mesecev, kar zahteva, da bodo pričeli graditi 2 stanovanjski enoti istočasno. Zato bodo delali kar v 2 kompletoma tunelskega opa­ ža outinored in poleg ostale opreme na gradbišču tudi z dvema žerjavoma. Stanovanja so od 1,5 sobnih, 2,5 sobnih do 3 sobnih, vse skupaj pa bo tozd zgradil v tej soseski 111 stano­ vanj. Dve novi pogodbi za dela v inozemstvu V marcu tega leta so podpisali dve pogodbi za dela v inozemstvu. Prva se nanaša na sodelovanje s švedsko firmo SIAB pri gradnji Grand hotela v Berlinu — DDR. Druga obsega dela na Thermalhotelu Btik na Mad­ žarskem — za švedsko firmo AB V. Izvajali bodo ke- ramičarska dela. Poleg sklenjenih pogodb imajo še več pogodb v operji in pričakujejo, da bodo v nasled­ njih mesecih pridobili še dodatna dela v inozemstvu. Vir: Vegrad Velenje OZD GIP GRADIS, LJUBLJANA Na gradbišču Rudnika urana Žirovski vrh Kot je znano, so bila Gradisu zaupana dela na zu­ nanjih objektih jame in obrat predelave za Rudnik urana Zirovski vrh. Do danes je bilo opravljeno veliko delo. Izkopali, premetali ali prevozili so prek 510 tisoč kubičnih metrov zemlje in kamenin, zgrajenih je bilo 7,65 kilometrov cest in asfaltiranih okrog 31.850 kvad­ ratnih metrov površin, vgrajenih je bilo okrog 31.250 prostorninskih metrov betona in 2545 ton armatur, pri zidavi je bilo porabljenih 45 tisoč kosov betonske in 22 tisoč kosov žgane opeke te r za 3800 kvadratnih metrov fasadnih plošč iz isiporexa; 8850 kvadratnih metrov zavzema samo površina Gradisovih montažnih hal tipa Velo, ki jih je izdelal in m ontiral OGP, teža jeklenih konstrukcij je okrog 192 ton. Letos je predvideno, da naj bi se dela v juliju ali avgustu končala in bi se postopno lahko umaknili. Do tak ra t naj bi vgradili še okrog 2200 prostorninskih metrov betona in okrog 20 ton arm atur, pri zidavi po­ rabili med 1100 in 1200 kosov opeke, zemeljskih prem i­ kov bo za okrog 6800 kubičnih metrov itd. Trenutno-se opravlja sanacija cest po zimski pozebi, končuje se rudniški plato, vgrajuje 280 tekočih metrov armiranobetonskih kanalet za vodotok v deponiji hid- rometalurške jalovine, tečejo pa tudi priprave za začetek gradnje dveh večjih objektov: druge ven­ tilacijske postaje na P-36 in prestavitev potoka Jaz­ bec po kanalu v Brdarčkovo grapo. Trgovski paviljon v Prevaljah Ta mesec se bodo končala dela na objektu Trgovski pa­ viljon v Prevaljah, v katerem bo celjska Kovinotehna približala oziroma omogočila potrošnikom iz tega dela Slovenije izbor in nakup izdelkov iz svojega trgovskega programa. Objekt so pričeli graditi septem bra lani in bo pokri­ tim prodajnim površinam nam enjenih okrog 2000 kvad­ ratnih metrov. Zgrajeno je tudi večje skladišče in zaklonišče. Gradbenih del je bilo za okrog 20 milijonov dinarjev. Mali finišer za asfalt — nov izdelek Po uspešnem razvoju in proizvodnji finišerja sred­ njega razreda so se v Kovinskih obratih Maribor na podlagi raziskav trga v Jugoslaviji in priporočila po­ slovnega partnerja iz ZR Nemčije odločili, da razvijejo in osvojijo proizvodnjo malega finišerja za polaganje asfalta v širini od l m do 2,5 m. Tak izdelek pred­ stavlja novost na našem trgu. Mali finišer je namenjen asfaltiranju ožjih mestnih ulic, kolesarskih stez, pločnikov, odstavnih pasov, par­ kirnih prostorov, tovarniških dvorišč ter popravilu cest, v komunalnem gospodarstvu in nadomešča ročno asfaltiranje. S tem zapolnjuje vrzel pri strojih za cestno gradnjo. Vir: Gradis Ljubljana SOZD ZGP GIPOSS, LJUBLJANA Na gradbišču v Arzewu Mineva osemnajst mesecev prisotnosti prvih delavcev na skupnem gradbišču Inprosa v Arzewu. Danes je na tem gradbišču za ca. 500 jugoslovanskih delavcev, ki skupaj z istim številom domačinov uresničujejo meddržavni dogovor o izgradnji 4000 stanovanj na tej lokaciji. Skupno število zaposlenih pa se povečuje iz tedna v teden in bo ob prisotnosti inštalaterjev in obrtnikov še vsaj podvojeno. Rok za dokončanje pro­ jekta »4000 stanovanj« je 36 mesecev skupno s pri­ pravljalnim i deli. Uradni pričetek del je 26. 3. 1984 predaja zadnjega objekta naj bi bila meseca marca 1987. Celotna tehnologija projekta sloni na tunelski izgradnji konstrukcije in nato na sami montaži vseh ostalih elementov, katerih količine gredo v desettisoče. 20 let GIPOSS V letošnjem letu poteka 20 let od takrat, ko so se de­ lovne organizacije Gorica, Ingrad, Pionir, Obnova, Sava in Stavbar dogovorile o ustanovitvi poslovnega združenja za industrijsko gradnjo stanovanj in naselij GIPOSS. Čez dve leti sta se tem organizacijam pri­ družili še Tehnika in Projekt. Osnovni namen zdru­ žitve je bil, da bi izpolnili sistem montažne graditve in zagotovili uporabo večjih serij za gradnjo montažnih stanovanj v Sloveniji. V dvajsetih letih je prišlo do številnih sprememb tako glede tistih, ki sestavljajo GIPOSS, kakor tudi glede predmeta poslovanja, ki se je glede na potrebe razširil tudi zunaj domovine. Prav lahko ugotovimo, da so v okviru skupnih nasto­ pov dosegli pomembne rezultate, in se kažejo v šte­ vilnih stanovanjskih, industrijskih, turističnih in drugih objektih doma in v tujini. Vir: Giposs Ljubljana Lojze Cepuš INFORMACIJE 263 Z A V O D A ZA R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I LETO XXVI-5/6 MAJ-JUNIJ 1985 Vpliv vrste cementa in vodocementnega razmerja na zmrzlinsko odpornost injekcijskih mas za korozijsko zaščito prednapetih kablov (nadaljevanje — drugi del) Vse injekcijske mase, katerim je bila z dodatkom ikatona vnesena zadostna količina zraka, so od­ porne proti zmrzovanju, razen mase pripravljene s cementom PC 15 p 45 S, ki celo pri 0,4 %> dodatku ikatona (količina vnesenega zraka znaša 7,2 %>) kaže še vedno rahlo povečanje volumna (krivulja V-7). To je gotovo posledica zelo nizke dosežene trdnosti pred zmrzovanjem (2,4 MPa). V večini slučajev je 5—6 °/o v maso dodatno vne­ senega zraka dovolj, da dosežemo odpornost proti zmrzovanju, nekoliko večja stopnja mikroaeracije je potrebna pri vodocementnem razmerju 0,48. Povečanje količine z dodatkom vnesenega zraka, s ciljem poboljšati zmrzlinsko odpornost mas, je se­ veda omejena, ker se sorazmerno temu znižuje trdnost mase, kar pri manj aktivnih cementih v začetni fazi strjevanja, zaradi prenizkih doseženih trdnosti, seveda ni sprejemljivo. To narekuje pra­ vilno izbiro vrste cementa. Pri definiranju sestave sveže injekcijske mase, to­ rej pri izboru vrste cementa, ki ima, kot vidimo iz tabele 2, tudi pomemben vpliv na pretočnost sveže mase in na dosežene trdnosti po 28 dneh, dalje pri definiranju vodocementnega razmerja in količine kemijskega dodatka, moramo upoštevati vse karakteristike oziroma pogoje, katerim mora injekcijska masa odgovarjati tako v svežem stanju kot tudi v fazi strjevanja in končno v otrdelem stanju. cn3: E CJ c E3r-*O> CJ JO EO) ECJ r- O. Temperatura C°CJ Slika 7. Sprememba volumna injekcijskih mas pri zamrzovanju v dilatometru — Cement: PC 15 dz 45 S CT> dc ed o> d_o E v e J-p-co Tempe vatura C#C] Slika 8. Sprememba volumna injekcijskih mas pri zamrzovanju v dilatometru — Cement: PC 15 p 45 S o» d c Ed-j>o> o-O E E ? P-i/> Temperatura C*C] Slika 9. Sprememba volumna injekcijskih mas pri zamrzovanju v dilatometru — Gotova industrijsko pripravljena suha zmes Na tej osnovi je sestavljena in pripravljena gotova suha injekcijska zmes, ki pri pretočnosti med 7,0 in 10,0 sek (v/c 0,40—0,48) odgovarja vsem po­ gojem kakovosti, ki se zahtevajo za injekcijsko maso, ki naj bi zagotavljala kvalitetno korozijsko zaščito prednapetih kablov in hkrati dobro pove­ zavo med kabli in ostenjem. ZAKLJUČEK Na osnovi rezultatov te študije, ki smo jo opravili s ciljem, da pridobimo kriterije za pripravo injek­ cijskih mas za korozijsko zaščito prednapetih kab­ lov, ki bi bile v zgodnji fazi utrjevanja tudi zmrz- linsko odporne, lahko zaključimo, da je za dose­ ganje zmrzlinske odpornosti teh mas najučinkovi- zmrzali, neodvisno od vrste uporabljenega cementa do v/c 0,48. Izmed uporabljenih vrst cementov, s katerimi smo zajeli vse v Sloveniji proizvajane vrste cementov, ki se lahko uporabijo za ta namen, bi morali izvzeti cement s 15 °/o dodanega pucolana, ki je manj primeren iz več razlogov: manjša pre­ točnost pri enakem v/c razmerju, večja občutljivost na razvoj trdnosti pri zviševanju v/c razmerja, zelo počasen razvoj trdnosti pri nizkih temperaturah, slabša zmrzlinska odpornost tudi mikroaeriranih mas, nižji pH cementnega kamna. V slučajih, ko v injekcijsko maso nismo dodatno vnesli odgovarjajoče količine zraka, moramo raču­ nati s tem, da je potrebno tako injekcijsko maso, v slučaju da je vgrajevana v hladnem letnem ob­ dobju, ko že lahko pričakujemo nastop zmrzali, negovati pri +5° C dlje od 3 dni, ali pa povišati temperaturo, da bi tako dosegli dovolj visoke trd­ nosti, ki bi preprečevale poškodbe mase zaradi zmrzali. Vsekakor je primarno treba v takih pri­ merih znižati vodocementno razmerje na naj nižjo možno vrednost, če je le mogoče pod vrednost 0,40. Vrsta cementa Oznaka serife v/c Pretoč­ nost s ek Sprememba volumna* % Tlačna trdnost po 28 dneh** MPa PC 45B(T) 1-1 o .4o 12.6 - 1.9 52.3 1-2 0.45 8.8 - 3.1 46.9 1-3 0.48 5.6 - 4.3 41.7 1-4 o .4o lo .4 + 3.3 39.5 1-5 0.45 7.0 + 2.9 36.7 1-6 0.48 5.4- + 1.4 32.5 1-7 0.48 5.2 + 3.7 27.8 PC 45B(U) II-l o .4o 13.2 - 2.0 5o.o II-2 0.45 9.8 - 2.9 47.0 II-3 0.48 7.4 - 3.6 41.6 II-4 o .4o 11.4 + 3.6 36.6 II-5 0.45 9.0 + 2.7 32.2 II-6 0.48 7.0 + 1.2 28.0 II-7 0.48 7.2 + 4.1 27.4 PC 15z 45S III-l o .4o 9.8 - 0.4 63.0 III-2 0.45 8.0 - 1.7 52.0 III-3 0.48 7.2 - 2.7 48.9 III-4 o.4o 9.0 + 4.8 33.5 III-5 0.45 7.2 + 3.2 31.7 III-6 0.48 6.4 + 0.2 30.5 III-7 0.48 6.4 + 2.2 28.1 PC 15dz 45£ ■ IV-1 o.4o 14.8 - 1.3 56.6 IV-2 0.45 lo.8 - 1.9 46.1 IV-3 0.48 8.6 - 2.1 36.0 IV-4 o .4o 13.2 + 4.1 34.8 IV-5 0.45 lo.o + 3.0 30.3 IV-6 0.48 7.8 + 2.6 28.5 IV-7 0.48 7.2 + 4.2 26.4 Preglednica 1. Sestava svežih injekcijskih mas Oznaka s e r i j e Vodocementno razm erje v /c K o lič in a d o d a tk a Ik a to n % na te ž o cem enta I -V I-1 o .4o 0 I-V I -2 0 . 4 5 0 I-V T-3 €0•3-•O 0 I -V -4 o .4o 0 .3 I-V -5 0 . 4 5 0 . 3 I-V -6 co•0 0 . 3 I-V -7 0 .4 8 0.4- V I - la 0 .43 0 tejši način mikroozračenje sveže mase, in sicer v količini ca. 5—6 °/o vnesenega zraka. Na tak način pripravljena injekcijska masa je po 3-dnevnem negovanju pri temperaturi +5° C odporna proti Preglednica 2. Karakteristike injekcijskih mas PC 15p 45S V-l V-2 V-3 V-4 v - 5 V-6 v -7 o .4o 0.45 0.48 o .4o 0.45 0.48 0.48 15.6 11.4 - 1.1 - 2.1 47.6 34.3 29.8 36.5 29.2 9.2 14.2 11.0 - 2.8 + 3.5 + 3.6 8.8 8.6 + 2.2 + 4.4 21.1 19-5 Gotova VI-l o .4o 9.6 + 4.1 42.5 suha zmes VI-la 0.43 8.0 + 3-6 39.7 VI-2 0.45 7.4 + 3.2 36.6 VT-3 0.48 7.0 + 2.4 31.4 ', l Sprememba volumna in jeke. mase je izmerjena po 24 urah pri 2o° G. Znak zmanjšanje volumna, znak"+" povečanje. ** Preiskušanci so valji premera 99 mm, višine 80 mm. Mc Innis je v svoji študiji (7) ugotovil, da je za pridobitev zmrzlinsko odporne nearirane injekcij­ ske mase, pripravljene z normalnim čistim port­ landskim cementom, potrebno pri v/c 0,40 nego­ vanje 3 dni pri +18° C ali 6 dni pri +4° C, pri v/c 0,45 pa celo 7 dni pri +18° C ali 14 dni pri +4° C. Skrajšanje časa negovanja vgrajene injekcijske mase do izpostavitve prvi zmrzali lahko dosežemo z uporabo aktivnejšega cementa, kar pomeni, da imajo v tem primeru prednost čisti portlandski cementi klase 45 B ali 55. Podoben efekt lahko dosežemo tudi z znižanjem vodocementnega raz­ merja s pomočjo plastifikatorjev. Zaradi pomembnosti vseh teh kazalcev imajo tudi kemijski dodatki za injekcijske mase običajno kom­ biniran efekt plastificiranja in mikroaeriranja, ki je vzpostavljen tako, da poleg ustvarjanja mikropor hkrati daje tudi rahlo povečanje volumna mase po vgraditvi v cevi, kar se zahteva zato, da dose­ žemo popolno zapolnitev in zalitje kablov, ki se v cevi nahajajo. LITERATURA 1. Pravilnik o tehničnih merah za prednapeti beton, Uradni list SFRJ, št. 51-598/1971. 2. Začasne smernice za injiciranje cevi napetih kablov s cementno malto, Informacije ZRMK, št. 166, maj 1974. 3. D. Dimic, CJL za ispitivanje i istraživanje materiala i konstrukcija, XV. kongres Ohrid 1975, knjiga I—18. 4. D. Dimic, S. Drolje, Sonderkolloqium BAM-Berlin, Sept. 1981. 5. D. Dimic, Injekcijske malte za zaščito kablov I, II, III, Raziskovalna skupnost Slovenije, arhiv ZRMK, Ljubljana 1980, 1981, 1982. 6. A. Röhnisch, Beton und Stahlbetonbau, 50 (1955), zv. 2, str. 64—71. 7. C. Mac Innis, V. Int. Symposium on the Chem. of Cement, Tokyo 1968, III, str. 260—273. Damijana Dimic, ZRMK, TOZD IM Program pripravljalnih seminarjev za strokovne izpite gradbene stroke v jesenskem roku 1985 6. seminar: 16.— 20. september 1985 7. seminar: 21.—25. oktober 1985 8. seminar: 18.—22. november 1985 9. seminar: 9.—13. december 1985 Prijave za seminar sprejema Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15. Izpitni roki za strokovne izpite gradbene stroke za leto 1985 Zap. št. Prijave do: Klavzurna naloga Ustni del VII-G/85 6. 9. 1985 21. 9. 1985 8 — 10. 10. 1985 VIII-G/85 4. 10. 1985 19. 10. 1985 5 .-7 . 11. 1985 IX-G/85 31. 10. 1985 16. 11. 1985 3 .-5 . 12. 1985 Prijave za izpit sprejema Zavod za tehnično izobraževanje, Ljubljana, Langusova 21. T I S K A R N A TONE TOMŠIČ L J U B L J A N A G R E G O R Č I Č E V A 2 5 A K N J I G O T I S K R O T O T I S K O F S E T N I T I S K K N J I G O V E Z N I C A