TIM — revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine • ■zdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan Krajj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Pr- vinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgo¬ vorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat ■etno. Celoletna naročnina 70,00 din, posamezna številka 7,00 • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, PP 541-X • Tekoči račun: 50103-603-50-480 • Tisk tiskarna Kočevski tisk, Kočevje • Revijo sofinancira Kulturna skupnost Slovenije. TIM poštnina plačana v gotovini XV. letnik December 1976 cena 7,00 din timova igračka •timova igr«i OPICA Tudi to priljubljeno žival lahko iz¬ delate v obliki figurice, s katero se boste igrali ali pa jo imeli za okras. Potrebujete kos pliša in kos klobučevine, dva gumba za oči, jekleno žico in vato ali krpice. Ušesa, obrazni del, usta in roke ter noge so iz klobučevine, ostalo pa je iz pliša. Najprej narišite kroj v naravnem merilu (kvadratek mreže na priloženi risbi meri v naravnem merilu 2x2 cm), nato izstrižite posamezne dele. Najbolj morate paziti, ko strižete in šivate dele iz pliša. Šivajte z nelične strani, in sicer najprej posamezne dele, šele nato celoto. Izstrižene dele prednjih in zadnjih nog pre¬ ganite na pol po dolžini in sešijte. Spet pustite odprtino, da boste sešito obrnili na lično stran in napolnili z vato. Šele, ko boste to opravili, lahko odprtino zašijete, tokrat kar po lični strani. Na izdelane prednje in zadnje noge prišijte še šape, ki jih pred tem prav tako naredite iz dveh delov. Tudi šape so napolnjene z vato. Prste nakažete tako, da šape na treh mestih prešijete. Rep pre¬ ganete po dolžini, sešijete in skozenj po¬ tegnete žico, da ga kasneje laže oblikujete. Telo in glava sta sestavljena iz dveh delov; glava ima vstavljen obrazni del, telo pa trebuh. Sešijte skupaj najprej telo, nato gla¬ vo in ju natlačite z vato. K obrazu prišijte še nos-kroglico, natlačeno z vato, oči — dva gumba — in usta, h glavi pa ušesa. Končate tako, da sešijete vse osnovne dele figure skupaj, glavo prišijte nazadnje. SEŠIJTE Sl KIMONO S skice prerišite kroj na ovojni papir, nati ga izstrižite in položite na blago. Ko strižet« blago, morate ob strani puščati 2 cm široke robove za šive. Sprednji in zadnji del n; prerezan. Preden ga izstrižete, ga preg; nite na pol. Rokava boste sešili posebe Kimono lahko izdelate iz najrazličnejših os tankov blaga — vseh mogočih vzorcev in barv. Spretnejše med vami bodo sestavile sprednji del iz raznobarvnih kvadratov v ve¬ likosti 12 X 12 cm. Rokava imata ob zapest ju razporek. i ~13T~ 3 53:5 8.5 t rnova pošta Današnjo pošto začenjam s pismi tistih na¬ ših bralcev, ki so vzeli naš poziv k sodelo¬ vanju kar se da zares in nam poslali poleg običajnih pripomb in predlogov glede vse¬ bine revije tudi svoje izdelke in načrte. Ponovno se je oglasil Borut Jarc iz Ljublja¬ ne, čigar light-show smo objavili v drugi številki. Tokrat je skonstruiral napravo, ki naj bi uravnavala prižiganje in ugašanje luči v krogu in tako simulirala gibanje svetlobe na podoben način, kot ga poznamo z re¬ klamnih napisov. Načrt sem dal v oceno na¬ šemu stalnemu sodelavcu in upam, da ga bo odobril za tisk. Informacije v zvezi z integri¬ ranimi vezji pa so preobširne, zato mu jih pošiljamo po pošti. Še lepše se je odrezal Marjan Zidarič iz Sevnice, ki nam je poleg obširnega pisma, v katerem kritično ocenjuje našo raketarsko rubriko in v katerem je nedvomno veliko tehtnih pripomb, poslal še načrt raketopla¬ na, za katerega nas je prosil Tomi Trilar in njegovi prijatelji, za povrh pa še načrt ra¬ kete. Načrtu zadnje je priložil tudi fotogra¬ fijo v dokaz, da jo je tudi sam izdelal, in kot se lahko sami prepričate, uspešno startal. Njegov dopis nedvomno zasluži vso pozornost in pohvalo, zato mu bom odgo¬ voril še posebej v pismu, oba načrta pa objavljamo že v tej številki, saj to zaradi zgledne pripravljenosti nedvomno zaslužita. Načrt štirimotorne rakete nam je poslal tudi Matjaž Zupančič iz Krškega. Načrt sicer ni najbolje pripravljen, kaže pa na avtorjevo veliko vnemo za to zvrst modelarstva. V svojem dopisu ne omenja, če je raketo tudi sam izdelal ali pa je načrt samo povzel po že izdelanem načrtu. Vseeno bo načrt pre¬ gledal kateri od naših sodelavcev, ki te vrste modelarstvo pozna, in če bo ocena ugodna, ga bomo objavili v eni od prihod¬ njih številk. Drago Vouk iz Maribora se je oglasil z na¬ črtom za preprost light-show. Načrt je res videti zelo enostaven, kljub temu pa ga bo ocenil še naš stalni sodelavec in povedal, če je primeren za objavo. Poleg tega, da smo takih in podobnih načrtov že kar nekaj objavili, se bojim, da se ne bi pokazalo, kako tudi za ta načrt velja tisto staro pra¬ vilo: za malo denarja malo muzike oziroma v našem primeru malo luči. Iz Nove Gorice se nam prvič oglaša Ušaj Vito. Pravi, da je naš redni naročnik in da se najraje ukvarja z brodarskim in letalskim modelarstvom. Revija mu je všeč, le znan¬ stvena fantastika mu ni preveč pri srcu. Želi si, da bi v Timu objavili več preprostejših načrtov, to pa zaradi tega, ker v Novi Go¬ rici zelo težko ali pa sploh ni mogoče na¬ baviti materiala za izdelavo zahtevnejših modelov. Vito je tu zopet opozoril na vedno prisoten problem pomanjkanja materiala, ki zlasti modelarjem povzroča največ pregla¬ vic. O tem pogostokrat govorimo tudi na sestankih našega uredništva, žal pa tudi na tej najvišji ravni, če smem uporabiti ta izraz, zaenkrat ne vidimo pravega izhoda. Upajmo pa, da bo čas prinesel svoje in da se z vse večjo tehnično razgledanostjo tudi amaterskim dejavnostim, ki so nujni predhod¬ nik vsakršnega resnejšega ustvarjanja na tehničnem področju, obetajo boljši časi. Vito se ukvarja tudi z elektroniko in je iz¬ delal že več ojačevalnikov, light-shovvov, prav v zadnjem času pa je izdelal po na¬ šem načrtu elektronsko kocko, kljub teža¬ vam, ki jih je imel z nakupom materiala za tiskano vezje. Mislim, da ga lahko samo pohvalimo in mu zaželimo še naprej veliko uspehov pri njegovem delu. Valter Štrancar iz Ajdovščine nas prosi za načrt go-carta. Prvič — izdelava takega vo¬ zila je draga, drugič sploh ni tako enostavna, in tretjič, takega načrta v uredništvu ni¬ mamo. Mislim pa, da bi se vsemu temu dalo odpomoči tako, da bi se Valter oglasil na AMD v Ajdovščini ali v Novi Gorici, saj spada tekmovanje, in vse, kar sodi zraven, v pristojnost Avto-moto društev. Robert Mramor obiskuje šesti razred osnov¬ ne šole v Cerknici in redno prebira našo revijo, ki mu je na splošno kar všeč, še posebej naslovna stran. Najraje se ukvar¬ ja z radioamaterstvom, kjer je že toliko TIM 4 • 76/77 1 45 doma, da popravlja tudi sprejemnike svojih prijateljev. Rad bi, da mu pošljemo načrt sprejemnika na 4,5 V baterijo. Načrta mu ne bomo poslali, pač pa bo, kot vse kaže, slej ali prej treba objaviti kak tak načrt, da si bodo sprejemnik lahko izdelali tudi drugi ljubitelji radioamaterstva. Dušan Jankovič iz Ljubljane je z revijo še kar zadovoljen, le še več načrtov ladijskih modelov si želi, pa še eno veliko željo ima, in sicer, da bi objavili načrt za izdelavo električne kitare. Tak načrt je objavljen v časopisu ABC tehnike številka 197 (okto¬ ber letos). Revijo lahko kupite v knjigarni Mladinske knjige na Titovi cesti (konzorcij). Za ladijske modele se zanima tudi Robert Jurečič iz Šentvida pri Ljubljani. Prosi nas za načrt vojaške ladje na motorni pogon. Če bo podobnih želja še kaj več, se bomo potrudili in objavili v eni od prihodnjih številk kak primeren načrt. Mimogrede pa naj povem, da objavljata načrte maket vo¬ jaških ladij občasno tudi revija Front in Naša obramba. Tam bi utegnil najti kaj primer¬ nega tudi Andrej Turšič iz Šentvida, ki bi rad izdelal patruljni čoln z daljinskim uprav¬ ljanjem. Kot že rečeno, pa bomo poizkušali napraviti nekaj v tem smislu tudi v našem uredništvu. Za mornarico se zanima tudi Gorazd Ravni¬ kar iz Ljubljane, vendar se za razliko od prejšnjih dveh dopisnikov navdušuje za kla¬ sičen pogon na jadra, kar je, če drugega ne, pohvale vredno zaradi tega, ker ne one¬ snažuje okolja. No, šalo na stran, Gorazd potrebuje načrt modela jadrnice, velike od 70—100 cm. Trenutno takega načrta nima¬ mo na zalogi, več podobnih načrtov pa je bilo že objavljenih v Timu letnik 70/71 in naprej. Srečko Lukovnjak iz Radencev se nam to¬ krat že drugič oglaša, zato se je malo bolj pogumno razpisal. Pravi, da mu je Tim kar všeč, jezi pa ga to, da v njem ni več se¬ znamov materiala, ki je na prodaj v naši trgovini Mladi tehnik. Ker ta njegova pri¬ pomba ni osamljena, moram povedati o tem malo več. Posamezen izvod naše revije na¬ staja kar cel mesec, se pravi, da poteče mesec dni od oddaje gradiva pa do izida. Zaradi tega časovnega premika je bilo že lani, ko smo še objavljali te sezname, obilo težav. Dogajalo se je namreč, da so bili podatki o materialu, ki je bil na razpolago takrat, ko smo seznam sestavili, po enem mesecu in še po toliko in toliko dneh, ki so medtem pretekli, do dne, ko ste mate¬ rial naročili, kar po pravilu zastareli. Zgo¬ dilo se je, da vam v trgovini niso mogli ustreči, ker materiala niso več imeli na zalogi. To pa je povzročilo veliko hude krvi na obeh straneh, zato smo bili letos pri¬ siljeni to rubriko ukiniti in je ne namera¬ vamo uvajati ponovno, vse dotlej, dokler ne bomo našli kakšne primernejše oblike ob¬ veščanja. Srečko se jezi tudi na tiste trgo¬ vine, ki mu na pisma, v katerih sprašuje za ceno tega ali onega materiala, ne odgovori¬ jo. Tu ti, dragi Srečko, žal ne morem po¬ magati, oba pa imava najbrž (misliva po- tihem) o poslovnosti teh trgovin svoje nič kaj pohvalno mnenje, kajne? Elektrotehna, Jugotehnika in Iskrine prodajalne so v vsa¬ kem večjem kraju, zato se mi ne zdi po¬ trebno navajati njihovih naslovov. Da pro¬ dajajo na kredit, seveda drži, pri tem pa so določene omejitve pri vsotah, za katere že dajejo kredit in pa seveda — material mora biti naše proizvodnje. Za načrt svetil¬ ke se priporočam, če ga boš seveda pripra¬ vil tako, kot smo v tejle rubriki 'že večkrat pisali. Branka Perka iz Benedikta lahko razveselim z naslednjo novico: Mladi tehnik (Stari trg 5, Ljubljana) ima na zalogi dovolj elektro- motorčkov Neptun in Monoperm special. Prvi stane 158,80 din, drugi pa 136,60 din in ju lahko naroči po pošti. S Hrvaškega iz Starega Kaštela nam je pisal Josip Maček. Tim mu je še kar po volji, moti pa ga, da so v njem sestavki, ki zajemajo vse starostne skupine naših bral¬ cev. O tem smo v pošti že govorili in mi¬ slim, da bomo delali tako tudi vnaprej, saj ne smemo zanemarjati ne tistih, ki šele vstopajo v svet modelarstva, in ne onih, ki so v njem že tako doma, da jih osnove ne zanimajo več. Pohvalil je našo rubriko o daljinskem vodenju in še posebej zamisel, da bodo v Mladem tehniku naprodaj kom¬ pleti, saj ima tudi sam dostikrat težave z materialom. Za konec pa še odgovor dvema Ljubljanča¬ noma, in sicer Zlatku Žuliču in Miranu Mi¬ hevcu. Oba bi se rada vpisala v Modelarski klub, ne vesta za naslove. Zanju in za vse 146 TIM 4 • 76/77 ostale še enkrat, tokrat pa čisto zares po¬ slednjič, tile naslovi: Astronavtsko raketarski klub »Vladimir M. Komarov«, Hudavernikova 8, Ljubljana, , Brodarsko modelarski klub Ljubljana, Ob Ljubljanici 36, Ljubljana in Mladinski tehnični center Gradišče, Rimska c. 24, Ljubljana Nasvidenje prihodnjič! so hišice za si¬ nice, škorce, pastirice (tresorepke). Vse so izdelane iz desk, debelih od 1,5 do 2,2 cm. Pomembno je, da izberete les, ki bo klju¬ boval vsem vremenskim spremembam. Ostružite ga le po zunanji strani, po notra¬ nji pa ne, ptičji mladiči bi namreč zaradi spodrsavanja ne mogli zleteti na prosto. Pri izdelavi upoštevajte še naslednje: Ptič¬ nico morate po končanem gnezdenju očisti¬ ti, zato mora imeti vratca. Na risbi 1 vidite, da se ptičnica odpira s sprednjo stranico. Le-ta je na vrhu pritrjena z dvema vijakoma, spodaj pa z dvema zakrivljenima žebljičko¬ ma. Na podoben način, le da od strani, se odpira hišica z risbe 2. Na risbi 3 pa vidite primer strešnih vratc. Na spodnjo stran strešne deske je pribita še ena deska z manjšim premerom od notranjosti hišice. Streho pridržujeta dva zakrivljena žebljička, ki ju vtaknete skozi luknjici, izvrtani v boč¬ ni stranici. TIM 4 • 76/77 151 Strehe ptičnic morajo biti poševne, spodnji del hišice pa naj spredaj presegajo za 6 do 8 cm, zadaj in ob straneh pa za 2 cm. Vletalne odprtine so v zgornji tretjini spred¬ nje stene, v nekaterih primerih pa tik pod streho. Slednje (za škorce in pastirice) so večje in imajo obliko pravokotnika. Pod od¬ prtine namestite gredice, vselej eno od zunaj in drugo od znotraj. K zadnji steni hišice pribijte daljšo letev, da boste hišico res trdno privezali k drevesu. Ptičnico lahko pobarvate ali pa tudi ne. Spodnji del premažite s firnežem nesvetle- če zelene barve, streho pa z vodoodpornim črnim mazutnim lakom. Vsaki dve leti mo¬ rate barvo in lak obnoviti. Ko ptiči zapuste hišico, jo morate izpraz¬ niti in staro gnezdo sežgati. Očiščeno ptič¬ nico posušite na soncu, nato jo izprašite in razkužite. Ptičnice nameščamo prosto v naravo (od 5 do 8 m visoko od tal), in sicer v jeseni in pozimi, najkasneje pa do konca marca. Naj¬ bolje je, da so vletalne odprtine obrnjene proti jugu ali jugovzhodu. SPLAV »KON-TIKI« Prevedla A. C. modelarji Morda ste že brali knjigo o junaškem pod¬ vigu Thora Heyerdahla, ki je s petimi to¬ variši z indijanskim splavom »Kon-tiki« pre- plul Tihi ocean in s tem premeril pot od Južne Amerike do otoka Tahiti. Po opisu splava v tej knjigi in po slikah je bil izdelan naš načrt modela Kon-tiki v merilu 1 : 50. 152 TIM 4 • 76/77 Najbolje bi bilo, da bi model izdelali iz bal- sovega lesa, kakor je bil nekdanji resnični splav, vendar se balsovino težko dobi in še draga je, zato bodo dobre tudi smrekove letvice. Potrebovali boste še kos platna za jadro, približno 15 m vrvi, tubo acetonskega modelarskega lepila in dva para vložkov za čevlje. Vložki morajo biti takšni, ki imajo spodnjo stran spleteno iz lesenih niti. Iz njih boste napravili rogoznico in kolibo na splavu, žebljev in vijakov ne boste potre¬ bovali, saj so bila tudi debla nekdanjega splava le trdno zvezana med seboj. Deset ravnih okroglih smrekovih letvic, dol¬ gih 320 mm in s premerom 12 mm, položite drugo poleg druge (risba 1 — el. 1). Prek njih prečno naložite 10 tanjših letvic (0 6 mm) — el. 2 in jih trdno zvežite s prvimi (el. 3). Ko vse zvežete in zalepite, odžagajte vsa debla na enako dolžino. Debla v sprednjem delu splava odžagajte v konico. Nadaljujte po risbi 2. Na zadnji del splava privežite 2 debli s premerom 12 mm — el. 4 in 5. Čez prečno položena debla name¬ stite vzdolžno naslednjo plast debel (dol¬ žine 162 mm, premera 6 mm), ki tvorijo pod¬ logo — tla splava (el. 6). Tudi ta pokapajte z acetonskim lepilom. Stranici (el. 7) se¬ stavljata po dve debli s premerom 6 mm, privežite ju ob el. 2. Ko se lepilo, s katerim ste zlepili oba kosa vsake stranice, posuši, odžagajte konce debel nekoliko poševno. TIM 4 • 76/77 153 Sprednje količke, debele 2 mm — el. 8, pri¬ lepite po dva kosa skupaj v širini 22 mm k el. 1. V količke lahko izvrtate še luknjico za vrv, s katero še trdneje zvežete količke med seboj. Opora le-tem je el. 11 iz palic s premerom 6 mm. Z vložkov za čevlje odtrgate spodnjo plast — pletivo iz lesa. Iz teh plasti sestavite podložno rogoznico 210X100 mm. Sedaj najprej prelakirajte celoten splav s prozor¬ nim lakom, nato pa na podlago — el. 6 pri¬ lepite rogoznico — el. 9. Prilepiti morate še tri prečne palice — el. 10. Zgradbo kolibe na splavu kaže slika 3. Tudi koliba je iz vložkov kot rogoznica. El. 12 je ogrodje kolibe, sestavljeno iz lesenih nosil¬ cev 4 X 4 mm. Nanj prilepite stranice iz rogoznice — el. 13. Sleme strehe okrepite s palico premera 4 mm, ki jo vtaknete v iz- reznini — el. 13. Prilepite še streho — el. 14. Po risbi 4 izdelate sprednji jambor z jadri. El. 15 — lesena palica ima premer 5 mm, el. 16 in prečni jambor — el. 17 ter el. 18 pa premer 4 mm. Brv — el. 19 je 2 mm de¬ bela palica, 22 X 38 mm. Zadnji jambor (risba 5) — el. 20 in prečnik — el. 21 imata spet premer 4 mm. Jadra — el. 22, 23, 24 sešijte po merah, ki so vnesene na risbi. Ko prelakirate jambore, jih privežite nanje z vrvjo. Zadnji jambor zasadite v luknjo, tesno pred el. 4, sprednjega pa v luknjo tik ob kolibo. Izdelajte še vesla — el. 25 in 5 kosov de¬ ščic — lopatic — el. 26, ki so pri splavu nadomeščale podladje. Lopatice pritisnite v razpoke med debli od spodaj, in sicer brez pravega reda — sem in tja. Opremo splava lahko dopolnite z lestvijo iz vrvi, ki jo pritrdite ob glavni jambor. Vzpenjalne vrvi pa privežite, kot kaže risba 4. »Polinezijski splav« nikakor ne bi bil popoln, če na njem ne bi bilo simbola — glave malika »Kon-tikija« (rdeče barve s črnimi obrisi). Narisan mora biti na glavnem jadru. NAČRT RAKETE TIPA HONEST JOHN M-31 Marjan Zidarič Ta tip rakete se nahaja v oborožitvi vojske ZDA kot operativni raketno balistični pro¬ jektil. Po funkciji jo lahko razdelimo na dva med seboj zelo različna dela. Prvi del nosi pogonsko skupino, to je ra¬ ketni motor, drugi dei pa je konica rakete, ki je lahko oborožena s klasičnim eksplozi¬ vom, bojnimi strupi ali pa z nuklearnim na¬ bojem. Maksimalna oddaljenost za uspešen zadetek je 60 kilometrov ne glede na vrsto eksploziva. Raketa je pobarvana z vojaško, olivno zeleno barvo. Za raketne modelarje je lahko ta maketa zelo zanimiva, ker zaradi svoje oblike ust¬ reza začetnikom, izkušeni modelarji pa lah¬ ko na njej pokažejo vse svoje znanje. Izde¬ lavo makete lahko razdelimo na tri faze: 154 TIM 4 • 76/77 Za izdelavo makete si morate priskrbeti balso in furnir 2 mm, dva kosa balse ali sambe 70 X 70 cm za izdelavo kapsule in krilc, japonski papir, brezbarvni nitrolak, nitrokit, barvo (zmes zelene in rjave barve, olivno zeleni odtenek) in belo lepilo Jubinol ter lepilo Hart. oblepiti z balsnim furnirjem ali kakim dru¬ gim furnirjem, ki se dobro ovija in ni te¬ žak (debelina 2 mm). To cev kasneje obde¬ lajte v trup, ki je prikazan z merami v na¬ črtu. Iz predpisanega kosa balse ali sambe izdelajte kapsulo in jo izvotlite, da bo čim lažja, če za oblikovanje konice nimate do¬ volj ročnih spretnosti, vam priporočam, da jo daste izdelati kakemu strugarju. Za krilca TIM 4 • 76/77 155 je najbolje, da namesto balse uporabite li¬ pove deščice, ki jih odrežete primerno de¬ bele in dolge, kakor pač zahteva načrt, in jih kasneje s pomočjo raskavca zbrusite v zaželen -profil. Stabilizatorje prilepite na trup vzporedno (debelina stabilizatorja je 11 mm). V raketo lahko vložite padalo, ki naj ima premer 1 metra in naj ima 16 vrvic, ki morajo biti dolge 1,5 premera padala. Pa¬ dalo naj bo okroglo in izdelano iz tankega polivinila. Za pogon makete uporabite štiri motorje s premerom 18 mm in s skupnim impulsom 10 Ns, to je skupaj 4 kp potiska. Zanje iz¬ delajte štiri cevi iz šeleshamerja in jih za¬ lepite v spodnji del trupa makete, luknje okoli njih pa zalepite in zapolnite z odpadki balse. To so zaključna dela v tej najpomem¬ bnejši fazi. 3. Lakiranje in kitanje Najprej vse dele, narejene iz lesa, prelepite z japonskim papirjem in potem celo maketo štiri do petkrat prelakirajte z brezbarvnim nitrolakom in pustite maketo štiri dni, da se posuši. 4. Barvanje Ko se lak osuši, maketo s finim raskavcem zbrusite in jo v osmih do desetih slojih pre¬ barvajte z olivno zeleno barvo. Po barvanju naj se maketa suši 7 dni pri sobni tempera¬ turi, da se barva povsem utrdi. 161. POSKUS — ELEKTROPIONIR Jan Lokovšek Aleš Babnik (Ljubljana, Černetova 28) se je lotil najprej preizkušanja električnih naprav z merilnikom upornosti (prevodnosti). Za razliko od vaj 101, 102 itd., kjer je uporab¬ ljena žarnica, se je odločil uporabiti gal- vanoskop in ugotovil, da se da na tak način izmeriti več kot prej. Lahko je meril upor¬ nost žarnic, elektromagnetov in elektromo¬ torjev od 4,5 V pa do 220 V. Nato se je lotil elektromotorja. Trajni mag¬ net je zamenjal z elektromagnetom in ga napajal s posebno — ločeno baterijo. Tudi Tomaž Pibernik (Komenda, Suhadole 57a) se je lotil merjenja prevodnosti (upor¬ nosti). Tako kot Aleš je žarnico zamenjal z galvanoskopom in izmeril spreminjanje upornosti mikrofona (153). Matjaž Čampa (Osn. šola Stična, Ivančna gorica 80) je najprej izmeril upornost med radiatorjem in vodovodno pipo in pravilno ugotovil, da je oboje povezano zaradi ozem¬ ljitve. Nato je v tokokrog elektromotorja vključil spremenljiv upor, kateremu je vzporedno ve¬ zal žarnico. Ugotovil je, da se je rotor elek¬ tromotorja najhitreje vrtel, ko je žarnica ugasnila in narobe; ko je žarnica svetila najmočneje, se je rotor elektromotorja vrtel najpočasneje. Na Matjaževo željo podajamo razlago: Električna napetost se razdeli med elektromotor in vezavo žarnice (reostat) in to v razmerju upornosti. Ko je reostat krat¬ ko sklenjen, je vsa napetost na motorju, za¬ to se ta najhitreje vrti. Žarnica seveda uga¬ sne, ker je kratko sklenjena. Nasprotno pa ima v drugem primeru vezava žarnica/reo- stat največjo upornost (prej kratek stik), zato vzame del napetosti. Tako takrat žar¬ nica sveti, elektromotor pa počasi deluje, ker ima na voljo le manjši del napetosti. Ta vaja sodi pravzaprav v skupino vaj vezav iz Ohmovega zakona, saj predstavlja zapore¬ dno vezavo elektromotorja in vzporedne za- vezave elektromotorja in reostata. Srečko Pirc (Sp. Idrija 119) je naredil avto¬ matsko peč. V tokokrog je vključil grelec in mikrofon, ki je služil za prekinjanje toko¬ kroga. Tako kot nekatere grelne plošče na električnih štedilnikih, grelec greje le, ko pritisnemo na mikrofon. Torej, če ni posode na plošči, se ta ne vključi. Srečko je prik¬ ljučil še žarnico tako, da je lahko opazoval, kdaj se je grelec vključil. Radovan Mudrovčič (Kropa 95) je izdelal rele. Domiselno je uporabil ampermeter (va¬ ja 129), kateremu je dodal kontakte in ne samo to. Z vijakom spreminja razdaljo med kontakti in tako tudi izbere tok, pri katerem se sklene kontakt. Eksperimentiral je tudi z žarnicami. Poleg različnih vezav je naredil light-shovv, ko 156 TIM 4 • 76/77 je v tokokrog vključil mikrofon, ga postavil v bližino zvočnika in dosegel, da so žarnice utripale v ritmu zvočne jakosti. V tretjem poskusu je izdelal »vodno uro« s pomočjo detektorja nivoja tekočine (va¬ ja 142). V posodi je imel luknjico tako, da je voda odtekala po kapljicah, čez čas je nivo upadel, zvonec je zazvonil. Naprava sama nas po načinu delovanja spominja na pešče¬ no uro. Matjaž Seliškar (Ljubljana, Pod topoli 29) je s pomočjo kompleta Elektropionir naredil pravo potresno — alarmno napravo. Naprava zazna hitre premike tal v vodoravni smeri. Že po prvem sunku se sproži alarmni zvonec, ki nato zvoni, dokler ga ne izklju¬ čimo. Blizu trajnega magneta je na stojalo montiral prosto visečo železno palico. Ob potresnem sunku ta zaniha in zaide tako bli¬ zu magneta, da jo le-ta pritegne. Sklene se tokokrog, v katerem je alarmni zvonec, ki zazvoni. Ker magnet »drži« palico, je to¬ kokrog sklenjen in zvonec zvoni tako dolgo, dokler palice ne ločimo od magneta. Odziv na natečaj »Naredi 161. poskus« je po¬ kazal, da se nam za našo prihodnost ni bati. Sestavljanka Elektropionir mnogim ni slu¬ žila zgolj kot igrača ali enostavno učilo am¬ pak nekaj več. Naučili so se razmišljati, za¬ kaj je tako. In ne samo to. Ko veš, zakaj je tako, je naslednji kgrak, kam naprej, kaj se da še storiti. Ideje vseh, ki so se odzvali, so dobre in kažejo na pravilnost razmišlja¬ nja. Naredimo povzetek in poskusimo izlu¬ ščiti nekaj poskusov, ki se jih da narediti s sestavljanko samo (brez dodatnih elemen¬ tov) in ki stojijo najbliže na čudoviti poti elektrotehnike: 1. Merjenje upornosti (prevodnosti) s po¬ močjo galvanoskopa. Ugotovitev, da je tak instrument boljši, je pravilna, ker nedvomno galvanoskop zaznava manjše tokove kot žarnica. 2. Elektromotor s statorskim (vzbujevalnim) navitjem. Imamo možnosti vezave tega navitja vzporedno ali zaporedno z rotor¬ jem in tako dobimo glavno ali stransko vezni motor. Medtem, ko se prvi odlikuje po dokaj konstantnem številu vrtljajev, se drugi po velikem zagonskem momentu (močan, silovit štart). Če hočemo oba ti¬ pa res primerjati, potem moramo prvega napajati s 4,5 V, drugega pa z 9 V (dvema 4,5 V baterijama). 3. Rele je važen element cele množice na- naprav, od telefonskih central naprej. Na¬ redimo ga lahko tako, kot je to opisal Radovan Mudrovčič, lahko pa tudi s po¬ dobno konstrukcijo, kot je narejena vaja 137. Naučimo se lahko, kaj je mirovni in kaj delovni kontakt itd. Mehanotehnika in uredništvo se zahvaljuje¬ ta vsem, ki so se oglasili in se priporočata za nadaljnje sodelovanje. NAGRADE PREJMEJO: Aleš Babnik, Černetova 28, 61000 Ljubljana Radovan Mudrovčič, Kropa 95, 64245 Kropa Matjaž Seliškar, Pod topoli 29, 61000 Ljub¬ ljana STIKALO ZA NADZOR ROČNE AVTOMOBILSKE ZAVORE Pavle Ambrož Marsikateri šofer med vožnjo pozabi na roč¬ no zavoro svojega vozila in vozi z zavrtima zadnjima kolesoma. Posledica tega so za¬ žgane obloge na zavornih čeljustih. To zlo lahko preprečimo, če si izdelamo in vgradi¬ mo pod ročico ročne zavore avtomobila pri¬ merno stikalo, ki nas bo pravočasno opozori¬ lo s svetlečo signalno lučko ob armaturni plošči na pritegnjeno ročno zavoro. Pri izdelavi takega stikala pa moramo biti dokaj natančni, če hočemo izdelati upora¬ ben izdelek. Razen tega je treba imeti še sledeče orodje: primež, ploščato pilo, vrtal¬ ni strojček, svedre premera 6, 4, 3,2, 3 in 2,5 mm, nivojna svedra M3 in M4, kladivo, električno spajkalo, kljunasto merilo, izvi¬ jač in točkalo. Za naše stikalce bomo uporabili kar stare fičkove platine. Rabimo oba dela. S pilo od¬ stranimo zakovičeno listno vzmet. Vzmeti ne zavržemo, temveč jo poravnamo in s pilo ali brusom oblikujemo kot kaže slika 1 v TIM 4 • 76/77 1 57 MERILO 1:1 <- --, *2S narisu in tlorisu. Mali jeziček moramo se¬ greti do žara na plamenu plinskega štedil¬ nika in še žarečega zapogniti za 90°. S tem delom se vzmet vsede v odgovarjajočo luk¬ njico na osnovni ploščici. Na elementu oz¬ načenem s 3 pa moramo na spodnji strani po celi širini zapiliti utor (a). Ta bo pri montaži vzmet dobro fiksiral v svojem le¬ žišču. Sedaj se lotimo izdelave osnovne ploščice (2), na katero bomo montirali vse sestavne dele stikala. Izdelamo jo iz 2 mm debele 158 TIM 4 • 76/77 pločevine. Oblikujemo jo po sliki 2. Skrajni luknjici služita za pritrditev stikala pod ro¬ čico ročne zavore. Vse tri luknjice s pre¬ merom 3 mm pa moramo s spodnje strani povrtati s svedrom premera 6 mm, da se bodo glavice vijakov zravnale s površino materiala. Kot tega svedra si morate pose¬ bej zbrusiti, da bo vijak sedel v jamico. d>f]DAOJD/ TIM 4 • 76/77 1 59 Tretji sestavni del je nosilec dveh platina¬ stih kontaktov. Pripravimo si 63 mm dolg, 10 mm širok in 2 mm debel kos pločevina¬ stega traku. Zapognemo ga na označenih mestih kot kaže slika 3. V nosilec je treba zavrtati 5 lukenj. Dve premera 3 mm na spodnjem kraku v istih razdaljah kot smo to storili na osnovni ploščici. Pri tem pazi¬ mo na vzdolžno simetrijo. Isto napravimo tudi na drugem zgornjem kraku, le da je premer teh luknjic 2,5 mm. Vanje vrežemo navoj M3. Z dvema vijakoma M3 bomo po¬ zneje tu pritrdili pokrov. Na sredini spod¬ njega kraka je na sliki 3 zarisan utor, ki bo ob montaži stikala fiksiral vzmet s slike 1. Na navpični stranici zvrtamo v višini, ki je nakazana s črtico na sliki 3, luknjo pre¬ mera 4 mm. Z zunanje strani ji moramo ro¬ bove povrtati s svedrom premera 6 mm, da se bo glavica vijaka M4 skrila v material. Četrti sestavni del stikala ima obliko pra¬ vega kota in ga izdelamo iz enakega ma¬ teriala kot predhodni del. Dimenzije in ob¬ lika sta prikazani na sliki 4. Na daljšem koncu zvrtamo dve luknjici premera 2,5 mm in vanje vrežemo navoj M3. Ti dve luknjici, spodnji luknjici v sestavnem delu 3 ter luknjici v osnovni ploščici se morajo po¬ krivati, sicer jih z dvema vijakoma M3 ne bomo mogli sestaviti v celoto. Na krajšem koncu zavrtamo v višini 9 mm, merjeno z notranje strani, luknjico premera 4 mm, ki bo služila za oporo vijaku M4. Na vodoravni vijak M4 25 mm, ki ga pre¬ taknemo skozi tretji in četrti sestavni del, montiramo po vrstnem redu sledeče dele: zvezdasto podložko M4, matico M4 debeli¬ ne 1,5 mm in 10 mm zunanjega premera, drugi platinasti kontakt, kateremu smo zmanjšali luknjico na premer 4 mm z bakre¬ nim vložkom in ga zacinili, da ne bi izpadel, in končno še podložko M4 z 10 mm zu¬ nanjega premera. Matico močno zategne¬ mo, da stisne in drži izolirani kontakt v pravi legi, medtem ko se mora drugi pla¬ tinasti kontakt z lahkoto premikati navzgor in navzdol. Na uho tega kontakta moramo pritrditi z vijakom M4 še peti sestavni del. Za ta del rabimo 23 mm dolg, 8 mm širok in 2 mm debel kos kovinskega traku. Za¬ pognimo ga po sliki 5. Na daljšem koncu zvrtamo luknjico premera 3,2 mm v višini, ki je nakazana na sliki, in vanjo vrežemo navoj M4. Izdelani del privijemo na uho gibljive platine. Na ta del, ki bo gledal iz ohišja, bo nalegla ročica ročne zavore. Da bi mirujočemu kontaktu zagotovili večjo stabilnost, montiramo ob strani še kotnik izdelan iz kovinskega traku širine 10, dol¬ žine 25 in debeline 2 mm. Zapognemo ga po sliki 6. Na obeh označenih mestih zvrtamo luknjici premera 2,5 mm in vanje vrežemo navoj M3. Z vijakom M3 privijemo kotnik na osnovno ploščico, v zgornjo luknjico pa zavijemo vijak M3/10mm. Steblo vijaka mo¬ ramo izolirati s polivinilno cevko. Izolirani vijak se naslanja na platino z gornje stra¬ ni in preprečuje gibanje le-te navzgor. Gibajoči kontakt dviga vzmet, ki jo morate pri montaži vložiti na svoje mesto. Da bo stikalo zaščiteno in imelo lep videz, mu napravimo še ohišje iz bele pločevine. Mreža ohišja ima obliko, kot jo prikazuje slika 7. Izdelano ohišje pobarvajte s ham- merschiag lakom. Pomembno je tudi ome¬ niti, da je en kontakt stikala kar ohišje sti¬ kala, drugi pa izolirani platinasti kontakt. Zaradi montiranja stikala v električni krog moramo nanj prispajkati 15 cm dolg kos izolirane pletene bakrene žice in tega spe¬ ljati skozi stransko režo na spodnjem robu pokrova na površino. Na slikah 8a in 8b je prikazana montaža vseh sestavnih delov, na sliki 9 pa način priključitve stikala v električni krog. Kosovnica ?® p ' Predmet Material Kosov 1 Listna vzmet vzmetno jeklo 1 2 Osnovna plošča Fe ploč. deb. 2 mm 1 3 Nosilni okvir Fe ploč. deb. 2 mm 1 4 Opornik Fe ploč. deb. 2 mm 1 5 Kotnik 1 Fe ploč. deb. 2 mm 1 6 Kotnik 2 Fe ploč. deb. 2 mm 1 7 Pokrov bela ploč. 0,3 mm 1 Ostali drobni material: Vijak s polkrožno glavico M4 10 mm 1 Vijak z utopno glavico M4 25 mm 1 Vijak z utopno glavico M3 10 mm 3 Vijak s polkrožno glavico M3 10 mm 3 Zvezdasta podložka M4 2 Podložka M3 2 Matica M4 (Izdelajte jo sami po opisu v tekstu) 1 Podložka M4 (Izdelajte jo sami po opisu v tekstu) 1 160 TIM 4 • 76/77 daljinsko vodenje VEZJE TSR Jan Lokovšek Uvod Večina modelarjev ima kupljene RC na¬ prave. V glavnem so proporcionalne, in si¬ cer digitalnega tipa. Tem sem namenil po¬ sebno elektronsko vezje TSR, ki obrne smer hoda servomehanizma. Dostikrat se namreč zgodi, da po uspešni montaži ugotovimo sle¬ deče: ko npr. premaknemo krmilno ročico oddajnika v levo, gre krmilo modela v des¬ no in obratno. Včasih si res ne moremo pomagati tako, da bi prestavljali prenos. O množici takih primerov se hitro prepri¬ čate, če se malo sprehodite po tekmovanjih RC ladijskih modelov. Koliko modelarjev drži oddajnik obrnjen prav zaradi tega! Re¬ šitev predstavlja naše vezje. Namesto da bi servomehanizem priključili direktno na sprejemnik, ga priključimo prek vezja TSR in smer hoda (levo-desno) se zamenja! Opis delovanja Kako je pravzaprav krmiljen digitalni servo¬ mehanizem? Za razliko od analognega, ki po¬ trebuje enosmerno krmilno napetost, krmili digitalni servomehanizem vlak impulzov, ka¬ terega prikazuje slika 1. Sl. t Krmilni signal digitalnega servomehanizma Povelje je skrito v dolžini impulza, ki je na sliki označen z A. Za nevtralno lego znaša A približno 1,6 msek (milisekunda = 1/1000 sekunde). V skrajni levi je 2,2 msek in v skrajni desni 1 msek. Ti podatki so seveda približni, se pa le malo razlikujejo od ene¬ ga proizvajalca RC naprav do drugega. Te razlike ne povzročajo nobenih težav našemu vezju, ki ga lahko uporabimo za celo množi¬ co naprav kot so Multiplex, Simprop, Kraft, Rowan, Robbe, Microprop, pač pa moramo vezje malo predelati za uporabo v RC na¬ pravi Graupner/Grundig, kjer dela ta z in- vertiranimi impulzi! V vezju sem uporabil integrirano vezje 4001, ki vsebuje štiri NOR dvovhodna vrata. Za logično vezje C-MOS tipa sem se odločil zaradi izredno majhne porabe. Prav tako lahko uporabimo tudi DTL ali TTL vrata ob določenih spremembah. Funkcijsko shemo integriranega vezja 4001 prikazuje slika 2. Sl. 2 Funkcijska shema integriranega vezja 1 2 3 4 5 6 7 pogled od spodaj ! 14 13 12 11 10 9 8 Samo vezje TSR je izredno preprosto. Oglej¬ mo si ga na sliki 3. Sl. 3 Shema vezja TSR Vrata 1 in 2 s kondenzatorjem C ter trimer- potenciometrom P tvorijo monostabilni mul- tivibrator, ki ga proži vhodni signal na enem vhodu vrat 1. Njegova časovna konstanta znaša dvakratno vrednost časa trajanja im¬ pulza A, t.j. približno 3,2 msek. Nastavimo jo s trimerpotenciometrom P. Vrata 3 slu¬ žijo zgolj kot invertor. Na en vhod vrat 4 vodimo vhodni signal, na drugi pa inverti- rani signal monostabilnega multivibratorja. Tako se na izhodu pojavi impulz, katerega trajanje znaša razlika trajanja impulza mul¬ tivibratorja (3,2 msek) in trajanja impulza vhodnega signala (1,6 + 0,6 msek). Za to TIM 4 • 76/77 1 61 se seveda smer hoda zamenja. V vezju na sliki 3 sem s številkami v krogih označil posamezne točke, da bomo laže spremljali pot signalov. Narisani so na sliki 4, in si¬ cer za nevtralno lego in obe skrajni. Seveda je jasno, da daje multivibrator signal dolg 3,2msek ne glede na dolžino vhodnega signala! Nastavimo ga s trimerpotenciome- trom. Ta čas tako določa nevtralno lego in če je pri kaki drugi napravi drugačen, npr. NEVTRALNO vhodni signal ®_n_n_ ®i ® J LEVO DESNO © ®~ 1 1 vhodn signal ;®_n izhodni signal ® Sl. 4 Slike signalov (impulzov) na posameznih točkah vezja TSR za posamezna povelja (1) je vhodni signal, ki ga dobimo iz spre¬ jemnika na priključku za servomehanizem. (2) , (3) in (4) so signali monostabilnega mul- tivibratorja. Vidimo (signal (4)), da določa ča¬ sovno konstanto multivibratorja praznenje kondenzatorja C prek trimerpotenciometra P. Ko primerjamo impulze (5), (1) (vhodni signal) in (6) (izhodni signal), vidimo, da je trajanje izhodnega impulza res razlika tra¬ janj vhodnega impulza, ki ga daje multi¬ vibrator. Primerjajmo to še v tabeli: TABELA Impulz Vhodni impulz multi- Izhodni impulz vibratorja 1,6 msek/nevtralno 3,2 msek 3,2—1,6=1,6 msek/ /nevtralno 2,2 msek/levo 3,2 msek 3,2—2,2=1,0m9ek/ /desno 1,0 msek/desno 3,2 msek 3,2—1,0=2,2 msek/ /levo 1,7 msek, pač nastavimo čas multivibratorja 3,4 msek in problem je rešen. Tako lepo vidimo tudi v tabeli, da se je smer hoda servomehanizma obrnila! Gradnja Sam sem zgradil vezje na dvoplastnem vi- troplastu tj. take izvedbe, ki ima baker na obeh straneh. Ploščica je imela mere le 15X30 mm! Seveda ga lahko naredimo tudi tako, da so povezave samo na eni stra¬ ni, potem je ploščica nekoliko večja (25 X X 30 mm). Izvedbi sem krstil za TSR-l in TSR-II. Slika 5 prikazuje ploščico tiskanega vezja prve izvedbe, slika 6 pa druge. Obe sta narisani v merilu 1:1. Sl. 5 Slika ploščice tiskanega vezja TSR-l v merilu 1 :1 162 TIM 4 • 76/77 TABELA Sl. 6 Slika ploščice tiskanega vezja TSR-II v merilu 1 : 1 Seveda je na tako majhni sliki nemogoče oštevilčiti priključne sponke. To sem storil na povečanih slikah ploščic, in sicer na slikah 7 in 8. Sl. 7 Slika ploščice tiskanega vezja TSR-I z oštevilčenimi sponkami Sl. 8 Slika ploščice tiskanega vezja TSR-II z oštevilčenimi sponkami Vrednost 50—100 kOhm Pri vezju TSR-II moramo sponki 29 in 30 povezati med seboj! Pogled na gotovo vezje TSR-I prikazuje slika 9. Vezave na zgornji strani so narisane, kakor Naredimo tabelo, v kateri bodo vrednosti jih zares vidimo, na spodnji strani pa so elementov in njihove vrednosti. nakazane črtkano. TIM 4 • 76/77 1 63 Izbira materiala Za vezje 4001 se moramo malo potruditi. Srečujemo ga pod celo vrsto oznak (CD 4001 AE, SIL 4001 itd.). Važna je številka 4001. Žal ga ni v naših trgovinah (so pa TTL), čeprav je zelo pogosto tudi v amaterski rabi. Brez težav se ga da kupiti preko ogla¬ sov v radioamaterskih revijah; sam sem ga kupil preko oglasa v reviji Radioamater. Navadno se zgodi, da ne morete dobiti tri- merpotenciometra takšne vrednosti. Nič hudega. Ker je važna časovna konstanta in ne absolutne vrednosti, sem naredil tabelo, kakšen kondenzator ustreza določeni vred¬ nosti upornosti trimerpotenciometra. Ker je od časovne konstante odvisen nev¬ tralni položaj, je seveda zaželeno, da se le-ta ne spreminja s časom in tempera¬ turo. Zato naj bo C vsaj papirni, če že ne stirofleksni, nikakor pa ne keramični. Resnični problem predstavlja nakup origi¬ nalnih priključkov za servomehanizme. Žal se dobijo le v tujini pri posameznih pro¬ dajalcih (trgovinah) posameznih RC naprav. Različni tipi imajo različne priključke, ki so tudi različno vezani. Da ne bi prišlo do neljubih pomot, sem na sliki 10 narisal priključke servomehanizmov najpogostejših RC naprav in označil sponke. Priključevanje vezja TSR Potrebujemo oddajnik, sprejemnik z akumu¬ latorji, servomehanizem in seveda našo na¬ pravo. Normalno zvežimo ves sistem, za¬ enkrat brez našega vezja. Vključimo in si zapomnimo smer gibanja servomehanizma glede na gibanje krmilne ročice oddajnika. Izključimo in vežimo vezje TSR tako, kot je narisano na sliki 11. Prepričajmo se, da je vse prav priključeno in da je drsnik trimerpotenciometra nekje na sredini. Vključimo. Vzemimo izvijač in naravnamo drsnik trimerpotenciometra tako, da je pri nevtralni legi krmilne ročice od¬ dajnika krmilna ročica sprejemnika prav tako na sredini. To je vse! Prepričamo se še, da so smeri hoda res zamenjane. Na¬ pravici privoščimo še škatlico, ali pa jo zalijemo z voskom (parafinom), da jo za¬ ščitimo pred zunanjimi vplivi. Sl. 10 Priključki servomehanizmov RC naprav posameznih 4,8240 ji simprop digi 2t-7 simprop multiplex multiplex2r4 robbe alpna, digitron royal grundigC05 rowan Sl. 11 Vezava vezja TSR v RC sistemu 164 TIM 4 • 76/77 radio amaterji ra UNIVERZALNI STABILIZIRANI USMERNIK Božo Ropret zavi ali kratkem stiku zavaruje sam usmer¬ nik, pa tudi vezje, s katerim eksperimenti¬ ramo. Opis vezja Opisanemu stabiliziranemu usmerniku nape¬ tost lahko spreminjamo od 0 pa do 30 V. Prav zaradi tega je zelo dobrodošel pri eksperimentiranju, kjer navadno rabimo raz¬ lične enosmerne napetosti. Vezje vsebuje tudi omejitev toka, ki nam pri napačni ve- S transformatorjem znižamo omrežno nape¬ tost na 26 V. To izmenično napetost usme¬ rimo s polnovalnim usmernikom in jo filtri¬ ramo z elektrolitskim kondenzatorjem veli¬ ke kapacitivnostis Ta nam služi tudi kot akumulator energije za trenutne obreme¬ nitve. Referenčno napetost dobimo na zener diodi D5 (18 V). To napetost vodimo na diferen¬ cialni ojačevalnik (T1, T2), kjer jo primer¬ jamo z izhodno napetostjo. Izhodno nape¬ tost pripeljemo preko transistorja T3 ter upora R5. Izhodna napetost iz diferencialne¬ ga ojačevalnika preko upora R9 krmili tran¬ sistorja T5 in T6, ki korigirata izhodno na¬ petost. Ta ostane konstantna ne glede na obremenitev izhoda. TIM 4 • 76/77 165 Transistor T4 pa nam služi za omejitev to¬ ka. Ko padec napetosti na uporu R12 ozi¬ roma R13 doseže približno 0,9 -4- 1 V (od¬ visno od transistorja T4), se odpre transi¬ stor T4. Bazni tok transistorja T5 se zmanj¬ ša, s tem pa tudi izhodni tok. Omejitev toka lahko s preklopnikom F2 na¬ stavimo na 150 mA ali 1,5 A. Transistor T6 je močnostni in pri nižjih izhodnih nape¬ tostih in večjih tokih toplotno zelo obre¬ menjen. Zato ga moramo primerno hladiti. Če ga ne montiramo na ohišje usmernika, mu moramo preskrbeti poseben hladilnik. Za to lahko uporabimo hladilnik iz AI-p!o- čevine debeline 1 -f- 1,5 mm ter površine 250 cm 2 . V primeru, da transistor T6 mon- Sllka 3. Razpored elementov na tiskanem vezju V-meter Sllka 4. Vezava Instrumenta A-meter Slika 5. Skala instrumenta Slika 6. Ohišje za usmernik 166 TIM 4 • 76/77 r tiramo na ohišje, pa predstavlja hladilnik celotna površina ohišja. Kdor želi, si lahko izdela enostaven me¬ rilnik toka in napetosti. Ta sicer ni preveč točen, služi pa nam za približno nastavlja¬ nje napetosti in ocenitev toka. To pa naj¬ večkrat tudi zadostuje. Za merjenje upora¬ bimo miniaturni Iskrin indikatorski instru¬ ment 200 pA (notranja upornost 1500 Q). Prilagodimo ga z ustreznimi predupori. Na¬ petost merimo direktno na izhodu, za A-me- ter pa ne uporabimo posebnega soupora, ampak kar upor, ki služi za omejitev toka. Vezavo na usmernik nam prikazuje slika 4. Z uporom R21 (trimer 5 kQ) umerimo in¬ strument na tokovnem območju na končni doseg 150 mA oz. 1,5 A. Na napetostnem območju umerjanje ni potrebno, končni do¬ seg pa je 30 V. Na instrument si lahko iz¬ rišemo tudi novo skalo, ki je prikazana na sliki 5. _ Transformator za usmernik mora imeti se¬ kundarno napetost 26 V (efektivnih). Ker takšnega verjetno ne boste mogli kupiti, vam predlagam, da previjete mrežni trans¬ formator za cevne sprejemnike. Te transfor¬ matorje proizvaja pod oznako T58 A in T59 A tovarna Real iz Leskovca. Kupimo pa jih lahko skoraj v vsaki prodajalni z radio ma¬ terialom. S tega transformatorja moramo odviti sekundarno navitje za gretje (debela žica). Ostane samo primar, sekundar pa na novo navijemo z okoli 110 -h 120 navoji z lakom izolirane bakrene žice premera 1 mm. Posamezne sloje med seboj izoliramo z izo- lirnim papirjem. Ohišje za stabilizirani usmernik si izdelamo iz 1 v 1,5mm debele Al-pločevine. Okvir¬ ne mere ter razpored izvrtin so prikazani na sliki 6. Na sprednji strani imamo odprtine za instrument, stikala, puše ter potenciome¬ ter. Na zadnjo stranico pa pritrdimo transi- stor T6, ohišje za varovalko, ter izvrtamo luknjo za omrežni kabel. Pred montažo ele¬ mentov ohišje lahko prebarvamo z nitro- lakom ali kar je še lažje: z avto sprej lakom. Preden pričnete z barvanjem je dobro, če zaščitite s selotejpom mesto, kamor pride transistor T6. Po barvanju selotejp odstra¬ nimo, da transistor pride v stik direktno s pločevino. Tako poskrbimo za boljše odva¬ janje toplote s stransistorja na ohišje. Na sprednji strani si z Letraset črkami izpiše¬ mo vse potrebne oznake. Usmernik lahko opremimo še z gumijastimi nožicami. Ko povezujemo elemente med seboj, mo¬ ramo paziti na pravilno priključitev transi- storja T6. Razpored priključkov prikazuje slika 7. Slika 7. Razpored priključkov pri transistorju 2N 3055 TUVI 4 • 76/77 167 BARČICA PO MORJU PLAVA Anica Cedilnik JEDRSKA ELEKTRARNA KRŠKO Vukadin Ivkovič Najbrž ste se že vsi igrali z ladjicami iz papirja, ki pa so se na vašo žalost hitro zmočile in seveda potonile. Tokrat imate priložnost izdelati ladjico, ki bo dolgo časa mirno plula po vodi, vidite jo na risbi. Vzemite notranji del škatlice vžigalic in ga po vsej površini premažite z vodoodpornim lepilom. Dno škatlice zapolnite z 2—3 mm debelo plastjo plastelina, v katerega boste zataknili dva glavna jambora iz trsk. Jam¬ bora nato še dodatno pritrdite z nitmi ob boku škatlice. V pravokotno odprtinico, ki jo izrežete v sprednji stranici, vlepite po¬ ševni jambor (vžigalico). Na glavna jambora prilepite pravokotna jadra, na poševnega pa trikotno jadro, ki ima vrh na sprednjem jamboru. K dnu škatlice prilepite še podlad- je iz plastelina, ki bo ladjico držalo v rav¬ notežju. Izkušnje z jedrskimi elektrarnami, ki obratu¬ jejo že nekaj let, so zelo pomirjajoče tudi glede večanja doz sevanja v okolici, saj ne preseže 1 milirema na leto v neposredni bližini elektrarne. Povečanje doz zaradi ob¬ ratovanja jedrske elektrarne je torej mani kot 1 % doze zaradi naravne radioaktivnosti. Reaktor sam je v zadrževalnem hramu, ki ima znotraj zrakotesno in vodotesno lu¬ pino. Tudi druge stavbe, v katerih je mo¬ goče radioaktivno onesnaženje, imajo za vo¬ do neprepustno temeljno ploščo, tako da ra¬ dioaktivne snovi ne morejo nikjer pronicati neposredno v zemljo in v podtalnico. V Savo se bodo stekale očiščene odpadne vode. Na Krškem polju so znane rezerve podtalne pitne vode. Vodovod mesta Zagre¬ ba zajema vodo pri Mali Mlaki. Geološke raziskave in fizikalno-kemijske meritve, ki se nadaljujejo, pa so že pokazale, da so sorpcijske lastnosti tal zadostne, da se stroncij in cezij že v majhnih razdaljah ve¬ žeta na pesek in blato. Zato je prepustnost tal za te snovi zelo majhna, kar preprečuje onesnaženje podtalnice po rečni vodi. Isto velja za površinsko onesnaževanje zemlje in za izpiranje z deževnico, saj že gornja plast zemlje zadrži stroncij in cezij. To so poka¬ zale meritve onesnaženja podtalnice z ostan¬ ki atomskih eksplozij. Jedrska elektrarna ne bo ogrožala zalog pitne vode ne na Krškem polju ne pri Zagrebu. Kako je v primeru potresa? Iz zgodovine potresov na Krškem polju ter iz meritev na mestu jedrske elektrarne sle¬ di, da je treba računati z možnostjo potresa Vlil. stopnje. Ker pa v neposredni bližini ni tektonske prelomnice, je zidava jedrske elektrarne izvedljiva brez posebnih zahtev, 168 TIM 4 • 76/77 Slika 1. Gradnja jedrske elektrarne Krško ki bi bile zunaj okvira mednarodne prakse in izkušenj drugih držav. Zahteve potresne gradnje so v resnici celo precej manjše, kot so zahteve za projektira¬ nje, izvedbo in montažo nekaterih najbolj pomembnih delov jedrske elektrarne, ki sle¬ dijo iz varnostnih pravil za zanesljivo hlaje¬ nje sredice reaktorja v izjemnem primeru, da poči cev v hladilnem krogu reaktorja. Za¬ to preneseta reaktor in reaktorska stavba potres, znatno močnejši od takih, kot lahko nastopijo v Krškem. Kaj bo z reko Savo? Žal je Sava pri Krškem že izredno umazana. Za jedrsko elektrarno bi bilo veliko lažje, če bi vsi drugi uporabniki savske vode čistili svoje odplake, preden jih spuščajo v reko. Jedrska elektrarna potrebuje savsko vodo za hlajenje kondenzatorja. V manjši meri je voda potrebna tudi za hlajenje nekaterih drugih naprav, vendar rečna voda nikjer ne prihaja v stik z radioaktivnimi snovmi. Pač pa se stekajo v odvodni kanal pod elektrar¬ no očiščene odplake, ki lahko vsebujejo ne¬ kaj radioaktivnih ostankov. Aktivnost v odvo¬ dnem kanalu bo stalno merjena, tako da bo veliko pod dovoljenimi vrednostmi. Dodatna radioaktivnost vode zaradi odplak elektrar¬ ne bo znatno manjša, kot je naravna radioak¬ tivnost vode. Pomembnejše kot odplake jedrske elektrar¬ ne je za življenje v Savi segrevanje rečne vode. K sreči se najmanjši pretoki Save časovno ne ujemajo z njenimi najvišjimi temperaturami, tako da bo mogoče nemote¬ no hlajenje kondenzatorja v elektrarni, ne da bi pri tem temperatura savske vode pod elektrarno narasla čez 28° C, kolikor je do¬ voljeno z našim zakonom. Pri povprečnem pretoku bo temperatura savske vode pod elektrarno narasla za 1°C in le pri malih pretokih se bo temperatura dvignila za ka¬ kih 5 ali 6°C. V primerjavi z naravnimi spremembami temperature, pozimi pade temperatura vode skoraj na 0°C, poleti pa TIM 4 • 76/77 169 se dvigne tudi na 24° C, je povprečen dvig temperature za 1°C nepomemben za življe¬ nje v reki in ga brez škode prenesejo ribe, ki živijo in se še plodijo v Savi pri Krškem vkljub vsemu onesnaženju te naše reke. Jedrska elektrarna je zelo čist industrijski objekt. V reaktorski stavbi nosijo vsi de¬ lavci bele halje. Tudi okolica je lahko lepa, saj ni ne dima ne saj. Arhitekt lahko vskladi poslopja elektrarne z okolico po sodobnih načelih prostorskega oblikovanja. Ker so je¬ drske elektrarne še vedno zanimivi objekti, ki jih veliko ljudi rado obišče, imajo jedrske elektrarne svoje informacijske centre. Tega ima tudi naša elektrarna. V njih sprejemajo radovedne obiskovalce in šolske ekskurzije, da jim na modelih in na napravah razkazu¬ jejo zanimivosti sodobnega tehničnega na¬ predka. Jedrska elektrarna nam je potrebna, da za¬ gotovimo naraščajočo porabo električne Slika 2. Jedrska elektrarna Krško — Gradnja zadrževalnega hrama energije. Jedrska elektrarna je varen in za¬ nesljiv obrat. S postavitvijo jedrske elektrar¬ ne pomagamo varovati okolje pred industrij¬ skim onesnaženjem. V primerjavi z naravno radioaktivnostjo je radioaktivno onesnaže¬ nje okolice jedrske elektrarne nepomembno. Prodam malo manjše, nekoliko rabljeno dirkalno kolo sive barve s petimi prestavami. Pišite ali pa se oglasite na naslov: Aleš Uršič Zg. Stranje 6a 61242 Stahovica Kupim načrt čolna z daljinskim vodenjem, mo¬ torček z žarilno svečko prostornine 3,5 ccm, sklopko in os z vijakom. Ponudbe pošljite na naslov: Miro Kotnik Aškerčeva 6 63000 Celje 170 TIM 4 • 76/77 izumiteljski kotiček ZOBNIŠKI PRENOSI Marko Drenovec spreminjamo smer in hitrost vrtenja. Zob¬ niški par, ki je sestavljen iz dveh prilega¬ jočih se zobnikov, ki pa imata različen pol¬ mer, predstavlja prestavo. Preden pa si pobliže ogledamo to pomembno nalogo, ki jo opravljajo zobniki, si na nekaj slikah oglejmo, kakšne vrste zobnikov poznamo. Če sta v zobniškem paru zobnika na vzpo¬ rednih gredeh (slika 1), se imenujejo čelni. Bolj zanimivo pa je, kadar se vrteče gredi sekajo, se pravi, da sta osi dveh gredi pra¬ vokotni druga na drugo. Takrat uporabimo stožčasta zobnika (sl. 2). Naj bo stroj preprost ali zamotano sestav¬ ljen iz različnih strojnih delov, skoraj go¬ tovo bomo našli v njem enega ali več zob¬ niških parov. Z njihovo pomočjo prenaša¬ mo krožna gibanja in navore, ki se pri tem pojavljajo. S kombinacijo različno velikih zobnikov in njihovo obliko lahko na primer Obstaja še več različic zobnikov (npr. polž in zobnik skupaj idr.). Oblikovanje zobnikov je za konstruktorja zelo zahtevno delo. Vsak zobnik zase mora biti tako ozobljen, da se v paru dobro ujema z drugim, da ne pride do spodrsavanj ali prevelikega trenja. Pri delu nam je v pomoč to, da so podobno kot pri vijakih ali kje drugje, oblike stan¬ dardizirane — se pravi, da lahko v različ¬ nih katalogih poiščemo za določeno potrebo ustrezne zobnike z vsemi pomembnejšimi izmerami (sl. 3). Slika 1 Slika 2 Čelni zobniki z a) ravnimi b) poševnimi c) puščičastimi zobmi Stožčasto zobniško gonilo Pa si zdaj oglejmo zanimivo zakonitost, ki velja v zobniškem paru in ki jo radi iz¬ koriščamo (sl. 4). TIM 4 • 76/77 171 Slika 4 Manjše kolo ima premer d 1t večje pa d 2 . Če se vrtita skupaj, morata imeti enako obodno hitrost. Uporabili bomo le nekaj preprostih obrazcev, ki jih prav gotovo že poznate iz fizike. Zgornjo zahtevo zapišemo na naslednji način: v, = v 2 v, = (2jt. r, . n-,) 60 v 2 = (2;t ,r 2 . n 2 ) 60 pri čemer pomeni n Torej mora veljati: (2jt. r, . n,) 60 = ( 2 k . r 2 . n 2 ) 60 [m/sl število obratov. S skrajšanjem pridemo do naslednjega: zobniki prve prestave 2 ^n, =2 r 2 n 2 oziroma n, _ 2 r 2 _ d 2 n 2 2 ri d! Razmerje števila vrtljajev je torej odvisno le od premera zobnikov, ki nastopata v paru. Preprosto povedano za ta primer velja: manjši zobnik ima število obratov n,, drugi zobnik z večjim premerom pa se bo vrtel počasneje. Razmerje n,/n 2 = i, t.j. prestavno razmerje, ki je značilno za vsak posamezen zobniški par. Uporabnost gornjega pravila je ljudem že dolgo znana. Kadar govorimo o prestavah, se kar takoj spomnimo na športno kolo, ali nekateri, ki ste že kdaj zlezli za krmilo avtomobila, na menjalnik. Kaj se dogaja, če se vozimo z avtomobilom. Najprej je treba speljati in ko smo na cesti, pritisnemo na pedalo za plin in začne¬ mo pospeševati. Motor lahko začne »tuliti«, kar je znak, da moramo prestaviti v višjo prestavo. Ko dosežemo neko želeno hitrost, pa opazimo, da bo treba v križišču ustaviti, začnemo zlagoma zavirati in pri tem mo¬ ramo pretakniti nazaj, v nižjo prestavo. Zna¬ čilno za prvo — najnižjo prestavo je ve¬ lika moč in majhno število obratov, za četrto — najvišjo prestavo pa je značilno, da se iz motorja na gonilno gred prenaša majhen navor pa veliko število obratov. Ka¬ ko je torej zgrajen menjalnik in kako de¬ luje (sl. 5). zobniki ruge prestave Menjalnik z vključeno prvo prestavo Menjalnik z vključeno (Irugo prestavo Slika 5 172 TIM 4 • 76/77 Prva slika kaže menjalnik v prvi prestavi: velika moč (rabimo jo za speljevanje ali za vožnjo v breg) in majhno število obratov. Motor kolesa Slika 6: Prva prestava male železnice Matjaž Zupan At* POSTAJE I. Uvod Zobnik 1 se vrti z isto hitrostjo kakor motor. Ta zobnik poganja zobnik 2 na pred- ležni gredi in s tem tudi zobnik 3. Zobnik 3 pa je v paru z večjim zobnikom 4. Prenos je tak, da se število obratov zobnika 4 zmanjša nasproti številu obratov zobnika 1. Motor -- kolesa Slika 7: Višja prestava V višji prestavi (tretji in četrti) razmerje premerov koles 3 in 4 ni veliko in zato se zobnik 4 vrti podobno kot sam motor. Pri tem je treba še povedati, da so zobniki na predležni gredi fiksno pritrjeni, medtem ko zobnike na gonilni in gnani gredi s prestav¬ no ročico premikamo. Zdelo se nam je pravilno predstaviti avto¬ mobilski menjalnik, sicer pa smo že dejali, da zobnike pogosto srečujemo. Zato naj bo tokrat takšnale Timova naloga: Rekli smo že, da zobnike pogosto sreču¬ jemo. To drži in zato vam predlagamo, da nam jih pomagate poiskati in razložite nji¬ hovo delovanje, v kakšni napravi, ki jo vsa¬ kodnevno srečujemo in uporabljamo. To vam, po sicer kratki razlagi, ne bo delalo težav. Narišite preprosto sliko in dodajte svoj komentar. Našli pa boste prav gotovo tudi možnosti, kje bi se mogoče še dalo koristno vpeljati zobniški par, pa se doslej še ni uporabljal. To je naloga za »izumitelje«. Kot zmeraj bomo zanimivosti radi objavili in tako z vašimi zamislimi seznanili tudi druge vaše vrstnike. Pisal mi je Igor Debevc iz Borovnice. Po¬ slal je tudi načrt svoje makete v sistemu N. Na vprašanja sem mu odgovoril osebno v pismu. Ima 1 m 2 veliko maketo, na kateri je 7 m prog, dve križišči, dve kretnici, dve lokomotivi in še kaj. žal so taka pisma zelo redka, prav veselilo bi me, če bi jih bilo več. Povrnimo se na današnji članek. V prejšnjih dveh številkah Tima smo si ogledali na¬ črtovanje makete, danes pa sem pripravil nekaj o postajah. Vlaki ne vozijo v nedo¬ gled, temveč vedno od postaje do postaje. Na postajah nalagajo in razlagajo tovor, tu vstopajo in izstopajo potniki. Postaje lahko razdelimo na tovorne in potniške, po veli¬ kosti pa na glavne, prehodne in lokalne. Slika 1: Dva tira se za postajo razširita v več tirov TIM 4 • 76/77 1 73 Slika 2: Zaključena postoja Slika 3: Postajno poslopje v starem mestu na moji maketi Če se še za hip povrnemo k načrtovanju, prostor za postajo moramo predvideti že vnaprej. Za glavne postaje razširimo progo od eno ali dvotirne na več tirov, kot se lepo vidi na sliki 1. Postaja je lahko taka, da vlaki odhajajo in prihajajo z obeh strani, kot je ljubljanska postaja, ali pa zaključena, kot postaja na sliki 2. Manjše lokalne postaje, kjer se ustavljajo Slika 4: Moderno postajno poslopje 174 TIM 4 • 76/77 Slika 5: Peron brez strehe le lokalni vlaki, pa imajo kvečjemu-še en dodaten, slepi tir. II. Potniške postaje Podroben opis začnimo s potniškimi posta¬ jami. Te imajo obvezno postajno poslopje in perone. Poslopje lahko naredimo sami, po¬ dobno kot hiše za mesto, kar je opisano v Timu številka 8, letnik 1975/76 na straneh 372 do 376. Upoštevati pa moramo, da je postajno poslopje večje, ima čakalnico, uro, kiosk, restavracijo in morda še kaj. Postaja z moje makete je na sliki 3. Ta postaja stoji v starem mestu, zato je stara, ker se mora stilsko ujemati z okoljem. Na eni strani ma¬ kete pride železniška proga, na drugi pa ce¬ sta. Na sliki 4 pa je moderno postajno po¬ slopje. Poleg postajnega poslopja so na postaji med tiri postavljeni peroni za lažje izstopanje in vstopanje potnikov. Zato so peroni višje od tirov. Peroni so lahko pokriti ali pa taki brez strehe, kakršen je na sliki 5. Na sliki 6 je narisan prerez perona v razmerju 1 : 1 za HO sistem. Na levi strani perona je nor- malnotirna železnica, na desni pa ozkotirna, ki nosi oznako HOm. Ker pri nas ne proda¬ jajo peronov, si naredimo take brez strehe sami. Uporabimo 1 centimeter debelo desko ali iverico. Biti mora tako široka, da se va¬ goni ne zadevajo vanjo. To določimo tako, da damo na sosednja tira najširša vagona in izmerimo širino med njima. Tisti med vami, ki ste najbolj spretni, pa naredite sami še streho. Iz vezane plošče izrežite podpornike, iz sivega kartona pa streho. Vse skupaj naj bo sivo, v barvi betona. Na slikah 7 in 8 je peron z moje makete. Na peronu so pona¬ vadi številke, ki označujejo zaporedno šte¬ vilko tira, kioski, vozni redi prihodov in od¬ hodov, razporedi vagonov v vlaku, klopi in razne malenkosti, kot so koški za smeti, reklamni panoji in podobno. Lahko naredite še stopnice navzdol, ki pod zemljo pove- Slika 6: Peron v razmerju 1 : 1 za HO sistem 1:87 TIM 4 • 76/77 1 75 zujejo perone in postajno poslopje med se¬ boj. To naredite po navodilu za podhod za pešce, kot je opisano v Timu številka 9 10, letnik 1975/76 na strani 456. Na večjih po¬ stajah pa so vsi peroni kriti s skupno stre¬ ho, kakršna je tudi na sliki 9. Podobno po¬ stajo izdelujem ravno zdaj tudi sam, slike pa bom objavil, ko bo končana. Poglejmo si še majhne lokalne postaje. Te so ponavadi tovorne in potniške hkrati, zato imajo poleg majhnega potniškega poslopja še lopo za tovor. Taka postaja je na sliki 10. Slika 7: Peron z moje makete Slika 8: Še enkrat peron z moje makete, na katerega ravno prihaja brzovlak Slika 9: Peroni s skupno streho Slika 10: Manjša postaja, ki je hkrati potniška in tovorna III. Tovorne postaje Tovorne postaje delimo na take, kjer tovor razlagajo in nalagajo na vagone, in na take, kjer vagone sestavljajo, ranžirajo v kom¬ pozicije, namenjene v isto smer. Sliko ogromne ranžirne postaje ste si lahko ogle¬ dali v drugi številki letošnjega Tima. Ran¬ žirno postajo z moje makete pa kaže slika 11. Slika 11: Ranžirna postaja Ponekod tiri vodijo direktno do tovarn, kjer imajo lastna nakladališča, ali pa do kam¬ nolomov, rafinerij. Velike postaje so tudi v velikih pristaniščih, kjer z vlakov z ogrom¬ nimi žerjavi prelagajo tovor na ladje. Taka postaja je na sliki 12. Na tovornih postajah so velika skladišča, ki imajo na eni strani rampo v višini vrat vagona, kar olajšuje pretovarjanje tovora. Na drugi strani pa je rampa za pretovarja¬ nje na tovornjake. Majhno tovorno postajo z moje makete vidimo na slikah 13 in 14. 176 TIM 4 • 76/77 Slika 12: Velika tovorna postaja v pristanišču Slika 13: Mala tovorna postaja na moji maketi Slik 14: Še enkrat ista postaja z druge strani Slika 15: Nalaganje premoga na parne lokomo¬ tive IV. Razno Poleg tega, da na postajah prelagajo tovor, pa tudi oskrbujejo lokomotive, dieselske z nafto, parne pa s premogom in vodo. Na¬ pravo za nalaganje premoga vidimo na sli¬ ki 15, na sliki 16 pa je naprava za natakanje vode, kakršno lahko z malo spretnosti sami naredimo iz starega vložka kemičnega svinč¬ nika. TIM 4 • 76/77 177 Vsaka postaja ima tudi poslopje, v katerem je postajenačelnik s svojo ekipo, ki razpo¬ reja vlake po tirih in usklajuje prihode in odhode, tako da ne pride do trčenja. Tako poslopje je na sliki 17. Na sliki 18 je obra¬ čališče za lokomotive. Več kot besede, povedo slike, zato si dobro oglejte ilustracije. Bolj zagrizeni maketarji pa naj gredo do najbližje postaje in si na kraju samem ogledajo vse, kar jih zanima. Slika 16: Natakanje vode v parne lokomotive Slika 18: Obračališče za lokomotive Slika 17: Kontrolna hiša Slika 19: Življenje na postaji Slika 20: Oskrbovanje lokomotiv 178 TIM 4 • 76/77 TEHNIČNI MUZEJ V MUNCHNU Matjaž Zupan V drugi številki TIMa sem vam opisal fizi¬ kalni institut CERN v Ženevi, ki sem si ga ogledal na naši absolventski ekskurziji po Evropi. Ogledali pa smo si tudi Tehnični muzej v Munchnu, ki vam ga bom skušal predstaviti v današnjem članku: Za začetek nekaj splošnih podatkov o mu¬ zeju. Uradno se imenuje Deutches Mu- seum, kar pomeni Nemški muzej. Zraven pa je pripis: muzej najboljših del naravoslovnih znanosti in tehnike. Stoji v bližini centra Miinchna, na otoku sredi reke Isar. Muzej¬ ska zbirka je razstavljena v skoraj 50 dvo¬ ranah v petih nadstropjih. Poglejmo, kakšne oddelke imajo: rudniki; prometna sredstva od koles in avtomobilov do letal, lokomotiv in ladij; podmornica; stroji za opravljanje mehanskega dela; jaki tok; maketa male železnice; gradbeništvo; gradnja mostov, predorov in drugih prometnih objektov; pri¬ dobivanje in obdelava kovin; fizika; kemija; geologija; geodezija; zgodovina sredstev javnega obveščanja, časopis, radio in tele¬ vizija ter komunikacije, telegraf in telefon; glasbeni instrumenti; tiskarstvo; fotografija; zgodovina naprav za merjenje časa in mase; tekstilna tehnika; poljedelstvo; zgodovina vesoljskih poletov ter planetarij. Oddelke sem naštel v takem vrstnem redu, kakor si v muzeju sledijo iz kleti navzgor, verjetno pa sem kakšnega še pozabil. Mužej je bil ustanovljen že leta 1903. Med drugo svetovno vojno je bil del zbirke uni¬ čen med bombnim napadom, po vojni pa so muzej obnovili. Je eden največjih, če ne kar največji tovrsten muzej v Evropi. Žal je en dan, kolikor sem imel časa za ogled, mnogo premalo za tako veliko zbirko. Zato sem najprej kupil vodnik po muzeju in si Slika 3. Magdeburški polkrogli in črpalka za zrak Slika 1. Poizkus na oddelku za fiziko, kjer se lahko sami prepričamo o veljavnosti zakona o ohranitvi vrtilne količine Slika 2. Poizkus, ki ponazarja elastični trk TIM 4 • 76/77 1 79 izbral za ogled le oddelke, ki me najbolj zanimajo. Poglejmo si jih malo podrobneje. Ker sem študent fizike, sem najprej zavil na ta oddelek. Tu je na voljo mnogo poizku¬ sov, ki jih opravimo sami ali pa jih sprožimo s pritiskom na gumb. Poizkusi ponazarjajo osnove vseh področij fizike. Na slikah 1 i 2 sta poizkusa iz mehanike. Prvi dokazuje za¬ kon o ohranitvi vrtilne količine, drugi pa ponazarja prožni trk. Poleg poizkusov imajo še razne aparature, kot je utekočinjevalec zraka, rentgen, mehurčno celico, kjer vidi¬ mo sledi kozmičnih žarkov in modele večjih naprav, recimo jedrskega reaktorja. Poleg moderne fizike pa so razstavljeni ori¬ ginalni predmeti iz zgodovine fizike, s kate¬ rimi so delali prve poizkuse. Na sliki 3 vi¬ dimo magdeburški polkrogli in črpalko za zrak iz leta 1663. Če polkrogli sestavimo, nato pa iz nastale krogle izčrpamo zrak, pol- krogel niti z dvema paroma konj ne mo¬ remo več ločiti. Nato sem zavil na oddelek s prometnimi sredstvi. Videl sem razvojne stopnje koles in motorjev, celo vrsto avtomobilov od prve¬ ga Benzovega avtomobila iz leta 1886, ki ga kaže slika 4, preko nekoliko novejših, kakršen je tudi na sliki 5, do modernih avto¬ mobilov. En avto so tako razrezali, da se vidi notranjost z vsemi tehničnimi podrob¬ nostmi. Zraven imajo lokomotive in vagone. Poleg cele vrste izvrstnih modelov imajo tudi več pravih lokomotiv, kot je tudi tale na sliki 6 iz leta 1844. Na oddelku z ladjami pa imajo večinoma modele, kajti prave ladje bi bile prevelike. V naravni velikosti je bar¬ ka iz leta 1880, ki jo vidimo na sliki 7, in nekaj čolnov, zbranih pri raznih narodih s celega sveta. Več prostorov je urejenih kot notranjost ladje, od galeje do moderne potniške kabine. Najbolj pa me je presene¬ tila podmornica iz prve svetovne vojne. Ori¬ ginalni podmornici so odstranili eno steno, da lahko obiskovalci vidijo notranjost, in jo postavili v klet. Komandni stolp pa sega v pritličje. Poleg nje je potapljaški del ba¬ tiskafa Trieste. Z njim je leta 1960 Jacques Piccard dosegel podmorsko globino 10916 metrov, kar je še danes rekord. Na to kroglo je tedaj delovala sila 170 milijonov kilo- pondov zaradi vode nad njo [slika 8). Od¬ delek z letali je v zelo veliki in visoki dvo¬ rani. Pod stropom so obešena prva letala, kot je jadralno letalo, s katerim je leta 1895 Slika 4. Prvi Benzov avto iz leta 1886 Slika 5. Audi iz leta 1912, ki je zmagoval na gor¬ skih hitrostnih dirkah Slika 6. Lokomotiva iz leta 1844 v naravni veli¬ kosti 180 TIM 4 • 76/77 Slika 7. Barka iz leta 1880, ki je delno odprta, tako da se vidi v notranjost Slika 8. Batiskaf Trieste, s katerim je Jacques Piccard dosegel globino 10916 metrov pod mor¬ jem. Na kroglo je delovala sila 170 milijonov kilo- pondov zaradi teže vode nad njo Slika 9. Jadralno letalo, s katerim je leta 1895 jadral Otto Lilienthal Slika 10. Dvorana z letali, spredaj prvo reaktivno letalo Messerschmitt Me-262 Slika 11. Meter dolga strela, ki udarja v maketo hiše, dosežena z napetostjo 1100000 voltov jadral Otto Lilienthal, vidimo ga na sliki 9. Zraven je tudi letalo bratov VVright iz leta 1909 in letalo, s katerim je Bleriot istega leta preletel Rokavski preliv. Na tleh pa so letala iz obdobja med obema vojnama in iz druge svetovne vojne. Med njimi je trans¬ portno letalo Junkers Ju-52, pa znani Mes¬ serschmitt Me-109 in prvo reakcijsko letalo Messerschmitt Me-262. Ta letala vidimo na sliki 10. TIM 4 • 76/77 1 81 Naslednji je bil na vrsti oddelek za jaki tok. Tu delajo poizkuse z napetostmi do 1100000 (milijon stotisoč) voltov. Kako je ta nape¬ tost nevarna, so prikazali tako, da so jo priključili na konca metrske lesene palice. V hipu, ko so pognali tok, je palica eksplo¬ dirala. Na sliki 11 vidimo približno meter dolgo strelo, ki udarja v strelovod na strehi modela hiše. Najbolj zanimiv pa je bil poizkus s Faradayevo kletko. To je krogla iz kovinske mreže. Fizika nas uči, da elek¬ trični tok steče le po površini take krogle, v notranjost pa ne prodre. Kot dokaz so v kletko zaprli človeka in jo priključili na 300000 voltov. Človeku se ni nič pripetilo. Faradayeva kletka je tudi vsak avtomobil, ki ima kovinsko karoserijo. Če trešči vanj strela, bo električni tok stekel po površini avtomobila, potniki v notranjosti pa bodo na varnem, le grem jih bo najbrž pošteno prestrašil. V posebnem stolpu je oddelek, kjer so raz¬ stavljene rakete in sateliti. Oddelek se imenuje »človek in vesolje«. Prikazana je zgodovina osvajanja vesolja. Prav na vrhu stolpa pa je planetarij. Na strop, ki je v obliki polkrogle, projicirajo zvezdno nebo s posebno napravo, sestavljeno iz stotin žar¬ nic. Prikazujejo tudi potovanje zvezd, sonca in lune po nebu skozi celo leto. Slika 12 kaže satelite in rakete, slika 13 pa planetarij, če še ne veste, planetarij imamo tudi v Ljubljani v Univerzi na Trgu osvobo¬ ditve. Je sicer nekoliko manjši, sicer pa ne zaostaja za planetarijem v Munchnu. Druge oddelke v muzeju pa sem le na hitro preletel, zato o njih le nekaj besed. Na sliki 14 vidimo maketo rudnika. Velik del kleti je narejen tako, da ima obiskovalec vtis, kot da hodi po resničnem rudniku. Ponazorjeni so razni rudniki od premogov¬ nikov in rudnikov železove rude, do rudnika kamene soli iz raznih obdobij človeške zgo¬ dovine. Na sliki 15 je maketa jeklarne iz leta 1830. To je le ena izmed mnogih maket delavnic in tovarn. Na slikah 16 in 17 pa so parni stroji in notranjost delavnice, kjer so s takim parnim strojem preko tračnih pre¬ nosov poganjali razne naprave. Na sliki 18 je maketa gradnje mostu na Seini leta 1768 iz oddelka za gradbeništvo. Za konec pa slika 19, ki prikazuje prve foto¬ aparate. Levi je iz leta 1839, skonstruiral Slika 12. Oddelek z raketami in sateliti Slika 13. Notranjost planetarija ga je Daguerre. Slike, ki jih je posnel, imajo danes veliko vrednost, pravimo jim daguer- rotipije. Tehnični muzej je izredno zanimiv in po¬ učen, saj ob podrobnem pregledu njegovih zbirk spoznamo marsikaj novega. Mene je muzej tako prevzel, da sem se odločil, da ga še obiščem, po možnosti za več dni. 182 TIM 4 • 76/77 Slika 14. Notranjost rudnika — model v naravni velikosti Slika 15. Maketa jeklarne iz leta 1830 Slika 16. Take so bile nekoč dvorane s stroji Slika 18. Maketa gradnje mostu na Seini leta 1768 Slika 19. Prvi fotoaparati, levega je napravil Daguerre leta 1839 Slika 17. Oddelek s parnimi stroji TIM 4 • 76/77 1 83 VESOLJE V STANOVANJU Prevedla Anica Cedilnik Ali ste že kdaj pomislili, da lahko v klubski sobi ali v stanovanju izvedete miniaturni vzlet rakete? Raketo boste izdelali po na¬ vodilu in priloženem načrtu. Izdelek boste obesili na močno vrv, pritrjeno na škripec pod stropom. Raketni vijak bo pognal raketo na krožno pot (zamislite si, da kroži okoli Zemlje). Telo rakete, stožčasto konico in raketni vijak z elektromotorčkom vred lahko kupite v trgovini. Nekatere izmed teh delov pa vendarle lahko sestavite sami. Telo rakete (el. 1) predstavlja papirnati valj (zlepljen iz posameznih kolutov) s preme¬ rom 22,5 mm. Na telo rakete je tesno vstav¬ ljena stožčasta konica rakete (el. 2). Kup¬ ljeno konico lahko še dopolnite z ostjo iz lesa, plutovine ali podobnega materiala. Element 3 — kolut, ki ga boste pritrdili na konec valjastega telesa rakete, napravite iz 10 mm širokega traku iz papirja. Zvijte in zlepite ga tako, da bo imel enak premer kot valja elektromotorčka, t.j. približno 26 mm. Iz tanjše pločevine, bakra ali medeninaste folije izrežite krajši in daljši prevodnik elek¬ tričnega toka. Kratek prevodnik sestavlja trak z okroglo ploščico (el. 6), dolgega pa 4 mm širok trak (el. 7). Konice obeh pre¬ vodnikov upognite in zataknite pod spojke elektromotorja, ki so izrezljane, kot je na¬ risano na dodatni risbi. Element 5 — eiek- tromotorček Igla 2,4 V priredite tako, da iz¬ pilite polistirenska dna v valjasta držala, valjast pa naj bo tudi, plašč elektromotorja. Pod prevodnike (6 in 7) položite trakove papirja, s čimer jih izolirate. Nato spojite elektromotor z raketnim telesom s pomočjo traku (.el. 3). S širšim m daljšim trakom papirja širine 35 mm, namazanim z lepilom, oblepite elektromotor (nastane el. 4), s či¬ mer ga spojite s trupom rakete. Sedaj ob¬ lepite še trup rakete s 154 mm širokim tra¬ kom (el. 8). Z elementoma 4 in 8 tako prekrijete oba prevodnika, razen dela dol¬ gega prevodnika, ki presega celoto rakete za 7 mm. Le-ta predstavlja en pol, ki ga boste spojili z električnim tokom. Kupljeni propeler iz polistirena (el. 9) s premerom 140 mm skrajšajte na premer 76 mm, od¬ prtino na sredini pa povečajte na premer, enak osi elektromotorja (2 mm). Propeler pritrdite z lepilom na os elektromotorja. Svetujemo vam, da pred tem preizkusite smer vrtenja s poskusno priključitvijo obeh prevodnikov na baterijo. Če se bo propeler vrtel v nepravo smer, pretaknite prevod¬ nika na pravilni spojki motorja. Zadek rakete predstavlja prazna steklenica iz umetne mase, seveda primerno obde¬ lana (el. 10). Grlin del (os) le-tega meri v višino 10 mm. Ko končate, ga prilepite k te¬ lesu rakete. Na sprednjem koncu rakete so štiri krila | (el. 11), ki jih izdelate iz tršega papirja. Kontaktne pole baterije lahko vzamete s stare baterije, uporabite pa lahko tudi v spiralo zvito žico s premerom 1 mm (gl. risbo) — el. 12. Spirala spoji baterijo (ali dve bateriji po 3 V) prek dolgega prevod¬ nika z elektromotorjem. V kovinsko spono (el. 13) izvrtajte luknjici in jo nataknite na telo rakete, privijte jo z vijakom (el. 14). Namesto pravega škripca (el. 15) lahko upo¬ rabite ležaj od avtomobila, ki mu povečate odprtino na sredi, podložite s tesnili (el. 17) in pritrdite na strop z vijakom za les (el. 16). Škripec mora imeti zarezo, kamor se bo navijala najlonska nit (gl. el. 15, risba spo¬ daj). Najlonska nit (el. 19) naj bo dolga pri¬ bližno 1 m in debela primerno električni na¬ petosti. Privežite jo na škripec, drugi konec pa na kaveljček rakete (el. 18), ki ga izo¬ blikujete iz žice s premerom 1,5 mm. Zadnji del rakete je težji od sprednjega, kar mora biti vidno tudi, ko raketo obesite. Če vam to takoj ne uspe, popravite položaj s premikom spone (el. 13). Ko vključite propeler elektromotorja, začne raketa v tre- 184 TIM 4 • 76/77 nutku krožiti. Na krožno pot jo lahko spra¬ vite tudi z roko. Raketa bo s kroženjem na najlonski vrvici pridobivala na hitrosti in na premeru krožne poti toliko časa, dokler se pri veliki hitrosti ne bo ustalila. Da ne boste doživeli katastrofe, vas opozarjamo, da morate zares dobro pritrditi škripec in obesiti raketo na močno najlonsko vrvico. mala oglasa Prodam dva motorčka za čolne (monoperm spe- cial-super 4,5 V — 6 V in navadni 4,5 V motor¬ ček), poleg tega pa še napenjalce, vibrator, ko¬ bilico in magnet za električno kitaro, ter osem številk revije HOBBY. Cena po dogovoru. Po¬ nudbe pošljite na naslov: Igor Toni Podlimbarskega 30 61000 Ljubljana Poceni prodam večjo količino materiala za male železnice po sistemu HO (tire, kretnice, loko¬ motivo, vagone, hiše, drevesa in podobno). Borut Jarc Vzajemna 10 61000 Ljubljana TIM 4 • 76/77 185 timova fantastika KAJ SE JE ZGODILO Z DESETARJEM KUKAVICO Gerald Kersh: Prevedel Bogdan Gradišnik Bil sem tako osupel zaradi vse te bedarije, da sem bil zmožen — ob trapastem hehetu — reči samo naslednje: »Torej, častivredni prijatelj, če natanko premislim, morate biti po teh dobrih štiristo letih neznansko mo¬ dri — tako polni modrosti, učenosti in izku¬ šenj kot Britanska muzejska knjižnica.« »Zakaj?« je vprašal desetar Kukavica. »Zakaj? No,« sem rekel, »to je dolga zgod¬ ba. Vzemimo za primer filozofa ali znanstve¬ nika, ki pravzaprav ne ve ničesar, dokler ni njegovo življenje skorajda končano. Kaj vse bi dal za dodatnih petsto let življenja! Za teh petsto let bi prodal svojo dušo, zakaj ko bi dobil toliko časa, bi s pomočjo znanja postal gospodar vsega sveta.« »Smešno!« je vzkliknil desetar. »To, o če¬ mer govorite, morda v resnici drži pri filo¬ zofih in podobnih tičih. Ti bi seveda kar naprej vrtali v reči, ki jih zanimajo, in bi se morda celo naučili spreminjati železo v zla¬ to. Kaj pa na primer boksar ali nogometni igralec? Kaj naj bi tadva počela s petsto leti življenja? Tisto, za kar sta pač ustvarje¬ na — eden od njiju bi brcal žogo, drugi zamahoval z orokavičenimi rokami. Kaj bi na primer počeli vi?« »No, glede tega imate kar prav, prijatelj,« sem odvrnil. »Še kar naprej bi tolkel po svo¬ jem pisalnem stroju in poganjal denar po grlu, in čez petsto let bi ne bil prav nič pametnejši ali bogatejši, kot sem zdajle.« »Ne tako naglo,« je dejal in me potrepljal po rami s prstom, ki sem ga čutil kot ko¬ vinsko paličico, ter me prav bistro pogledal. »Vi bi pisali svoje knjige naprej. Ker vam plačujejo tudi ponatise, bi v petsto letih imeli več, kot lahko zapravite. Z menoj pa je drugače. Ustvarjen sem samo za vojaško življenje. Na filozofijo in podobno šaro ne dam nič, saj mi nič ne pomeni. Zdaj nisem prav nič bolj pameten, kot sem bil pri tri¬ desetih. Nikoli se nisem menil za branje in podobno in se nikoli ne bom. Želim si samo, da bi imel kakšen lokal na Broad- wayu.« »Mislim sem, da ste rekli, kako boste gojili cvetlice, piščance in čebele, pa terpentinove iglavce in kaj vem kaj še,« sem pripomnil. »No ja, tudi to drži.« »Kako pa nameravate to dvoje združiti? ... Hočem reči, kako se restavracija na Broad- wayu ujema s čebelami, cvetlicami in tako naprej?« »Torej, takole je s tem ...« je dejal dese¬ tar Kukavica. »...povedal sem že, kako me je bil zdravi! Pare, ko sem imel presekano lobanjo, da so se videli možgani. No, ko sem že mogel malo hoditi naokrog, mi je dovolil, da sem ostal pri njem, in lahko vam rečem, prav lepo je skrbel zame, četudi sam ni živel ne vem kako dobro. Ja, bil je do mene tak, kot da sem njegov sin — bil je veliko boljši kot moj stari: piščanci, jajca in vino, kar koli sem si zaželel. Kadar sem rekel: ,Zdi se mi, da bi mi za večerjo prijala pogača iz škrjančkov,’ sem jo dobil. In kadar sem rekel: .Dohtar, tole vino je pa kislo,' je prišla na mizo buteljka kake žlahtne kap¬ ljice. Po dveh ali treh tednih sem postal močnejši in spretnejši, kot sem bi! kdaj koli prej. Takrat sem postal rahlo nemiren in rekel sem, da si želim oditi. Doktor Pare je dejal, da bi prav rad, da ostanem. Rekel sem mu: ,Mož dejanj, sem doktor, in ne smem zamujati življenja; še preden sem do¬ bil udarec po glavi, sem slišal, da lahko prav zdaj v tej ali oni vojski dobim precej denarja.'« »No, potem mi je dohtar ponudil dva zlatni¬ ka pod pogojem, da še en mesec ostanem pri njem. Vzel sem denar, a takrat se mi je tudi posvetilo, da ima nekaj za bregom, in sklenil sem, da bom temu prišel do dna. On je bil vojaški kirurg, jaz pa ušiv prostak pri pehoti. Nekaj se ni ujemalo, ne? Delal sem se torej nevednega, ob tem pa sem ostro opazoval in se spoprijateljil z Jeha- nom, dečkom, ki je pomagal v zdravnikovi ambulanti. Jehan je bil suhec z velikimi 186 TIM 4 • 76/77 očmi, eno nogo je imel malo krajšo, in imel me je za moža in pol, ker sem lahko med dvema prstoma strl oreh ali na hrbtu nesel 250 kilogramsko mizo. Jehan mi je priznal, da si je od nekdaj želel biti močan kot jaz. Toda bil je bolan še preden se je rodil, in ko bi ne bilo doktorja Pareja, se to morda ne bi bilo zgodilo. Tako sem še naprej obdeloval Jehana in naposled sem spregledal zdravnikovo igro. Saj poznate zdravnike, a?« Desetar Kukavica meje dregnil in rekel sem: »Aha, nadaljujte.« »Zdi se torej, da so prav do časa, ko smo prišli skozi Suški prehod, zdravili tako ime¬ novane »zastrupljene rane« z mešanico bez¬ govega olja in teriaka. Teriak ni bil nič drugega kot med in nekaj zelišč. Ko smo torej prišli na vrh hriba, je zdravniku Pareju že zmanjkalo bezgovega olja in teriaka, in ker je nekaj pač moral uporabiti, je zmešal reč, ki jo je imenoval degestiv.« »Moj poveljnik, stotnik Le Rat, tisti, ki mu je krogla zdrobila gleženj, je kot prvi dobil digestiv. Gleženj se mu je zacelil,« je pri¬ povedoval desetar in tlesknil s prsti, »kot bi trenil. Sam sem bil tretji ali četrti vojak, ki je dobil Parejev digestiv. Dohtar je pre¬ gledoval bojišče in iskal truplo za seciranje. Jehan mi je povedal, da ga še posebej za¬ nimajo možgani. In tam sem ležal jaz in jih razkazoval čisto brez sramu. Zdravniku je preostalo samo, da se skloni in si postreže. Ko pa je opazil, da diham, sem ga začel za¬ nimati, saj je bilo to komajda verjetno. Zato mi je vlil v glavo malo digestiva, obvezal. Povedal sem že, kaj se je zgodilo zatem. Spet sem oživel, še več kot to: kosti v glavi so se mi zarasle. Zdravnik Pare je bil prepričan, da je nekaj odkril. Zato me je opazoval fn si zapisoval izsledke.« »Vem, kakšni so zdravniki. Kakor koli že, lotil sem se Jehana. Rekel sem mu: 'Bodi tako prijazen, Jehan, in povej kolegu, kaj je pravzaprav ta digestiv, kot mu pravi tvoj go¬ spodar?’« »In Jehan je odgovoril: 'No, gospod, to pač ni nobena zdravnikova skrivnost. Nič druge¬ ga ni kot mešanica jajčnih rumenjakov, rož¬ nega olja in terpentina.’ (To, dragi moj, vam povem brez skrbi, saj je bilo že natisnje¬ no.]« Rekel sem desetarju: »Resnično ne vem, kako za vraga ste prišli do teh nenavadnih podatkov, toda po naključju vem, da so re¬ snični. Dobiti jih je mogoče v več zgodo¬ vinah medicine. Digestiv Ambroisea Pareja, s katerim je obdeloval ranjence po bitki pri Turinu, ni bil resnično nič več kot zmes rožnega olja, rumenjakov in terpentina. Prav tako drži tudi, da je bil prvi ranjenec, na katerem je zdravnik preskusil svoje mazilo, stotnik Le Rat, in sicer leta 1537. Takrat je Pare dejal: 'Obložil sem mu rane in Bog ga je ozdravil.’ Torej?« »Aha,« je posmehljivo rekel desetar Kuka¬ vica. »Seveda. Terpentin, jajca, rože. Drži. Ali veste, v kakšnem razmerju?« »Ne vem,« sem odvrnil. TIM 4 • 76/77 1 87 »Vem, da ne veste. Jaz pa vem. Razumete? Še nekaj vam bom povedal. V mojem pri¬ meru je bilo še nekaj, kar je Pare dal k omenjenim sestavinam, za poskus, veste. No, tudi za tisto reč vem.« »Lepo, nadaljujte,« sem pripomnil. »Torej, ni bilo težavno ugotoviti, da me zdravnik poskuša nekako uporabiti. Še na¬ prej sem opazoval dogajanje, čakal in ob¬ deloval Jehana, dokler nisem ugotovil, kje zdravnik skriva svojo beležnico. Saj veste, da danes lahko dobite kakih sto milijonov v zameno za malo čarodejnega mazila. Hudi¬ ča, ko bi imel nekaj, kar bi lahko obudilo človeka od mrtvih, mu zacelilo kosti in ga v tednu ali dveh postavilo na noge, četudi bi mu gledali iz počene lobanje možgani — no, vsi bi se stepli za tisto reč in v nekaj minutah bi obogatel.« »O tem ni dvoma. Kaj —« sem rekel. »Kaj za vraga,« me je ustavil desetar Ku¬ kavica, »kaj neki mu je dalo pravico, da me uporabi za poskusnega prašiča? Že tako bi se mu brez mene nič ne posrečilo. In kaj mislite, kaj bi bilo z mano potem? Znašel bi se na cesti z nekaj koščki zlata, zdravnik pa bi si nagrabil milijonsko premoženje. Ho¬ tel sem odpreti lokal v Parizu — jedača, pi¬ jača in vse, kar spada zraven, veste? Ali bi mogel storiti to z nekaj zlatimi koščki? To vas vprašaml No dobro. Neke noči, ko sta Pare in Jehan odšla iz hiše, sem vzel nje¬ govo beležnico, se izmuznil skozi okno in doživel celega vraga. Kakor hitro sem se počutil varnega, sem odšel v krčmo, popil nekaj vina in se zaple¬ tel v pogovor z nekim dekletom. Za to dek¬ le se je zanimal še nekdo in prišlo je do pretepa. Tisti fant me je z nožem sunil v obraz. Tudi sam sem imel nož. Saj veste, kakšen občutek je to — na lepem sem opazil, da mi nekaj vleče nož iz roke, in ugotovil, da sem ga zapičil tistemu fantu med rebra. Bil je eden tistih majhnih hudo¬ bnih tipov z zveriženim obrazom; tehtal je kakih šestdeset kilogramov. Takoj se mi je posvetilo, da sem ga ubil, stekel sem proč in pustil nož med možakovimi rebri. Zunaj sem se dolgo skrival, a me na srečo niso našli. Večino tiste noči sem preležal pod živo mejo. Počutil sem se bolnega. Sunil me je bil pod oko in potegnil z rezilom proti temenu glave — zarezal je globoko. Gladko mi je odsekal vrh desnega uhlja. Ne samo, da je bolelo'kot hudič, videl sem tudi, da me bodo po tem spoznali. Pustil sem jim sled — polovico uhlja. Bil sem zrel za visli¬ ce, razumete? Ležal sem torej pod živo me¬ jo, kolikor sem mogel mirno, in zaspal šele nekaj ur pred zoro. In ko sem se zbudil, me ni bolela ne rana na obrazu ne ostanek uhlja; no, rečem lahko, da takle uhelj sala¬ mensko boli. Potem sem si umil obraz v potoku, in ko je kri izginila, sem videl, da se je ureznina — pa tudi uho — zacelila in da so brazgotine videti stare najmanj pet let. Vse to se je zgodilo v nekaj urah! Dva 188 tim 4 • 76/77 dni pozneje me je pes nekega kmeta ugriz¬ nil v nogo in mi iztrgal kos mesa. Take vrste rana se seveda ne zaceli prej kot po nekaj tednih. Jaz pa sem imel ob koncu na¬ slednjega dne komaj vidno rano na nogi. Reč, ki mi jo je bil vsul v lobanjo Pare, je očitno delovala tako, da se mi je vsaka rana čudežno zacelila. Vedel sem, da imam ne¬ kaj pomembnega, ko sem zdravniku sunil njegove zapiske. Toda to je bilo več, kot sem pričakoval.« »Ali jih imate še vedno, desetar?« »Kaj pa mislite? Seveda jih imam, zavite v kos platna in privezane okoli pasu, štiri li¬ ste ... ne papirja, pergamenta. Tako se mu pravi, ja, pergament. Zunanji list je bil bel, namesto platnice, šest notranjih strani pa je bilo čisto popisanih. Težava je bila v tem, da nisem znal brati. Tega se nisem nikdar učil. No, še vedno sem imel dva večja kosa zlata, in mahnil sem jo proti Parizu.« »Ambroise Pare pa je bil kar lepo tiho?« sem vprašal. Desetar Kukavica se je znova posmehnil. »Kaj za hudiča pa bi bil mogel reči?« je de¬ jal. »Le kaj? Da je s svojim digestivom obu¬ dil človeka od mrtvih? To bi ga za vselej pokopalo. Je imel mar kakšne dokaze? Živ¬ ljenje lahko stavite, da je bil Jehan tiste dni zelo molčeč, saj mu ni bilo do tega, da bi zdravnik kaj preveč izvedel o najinih pogovo¬ rih. Ne, nihče od njiju ni spregovoril o tem. Neovirano sem prišel v Pariz.« »In kaj ste počeli tam?« sem ga pobaral. »V načrtu sem imel poiskati nekoga, ki bi mu mogel zaupati, da bi mi prebral tele pergamente. Če vas zanima, s čim sem se preživljal — naredil sem, kar sem mogel, a to tudi ni pomembno. No, nekega večera sem srečal študenta, ki je žical za pijačo, izobraženca, ki ni imel kje spati. Pokazal sem mu zdravnikove zapiske in ga vprašal, kaj pomenijo. Malo je moral premisliti, a kmalu je ugotovil, za kaj gre. Na prvi stra¬ ni je zdravnik popisal, kako je dobil meša¬ nico svojega digestiva. Naslednje štiri stra¬ ni so bile polne skic in diagramov, zadnja stran pa je bila tudi popisana. Govorila je samo o meni. Kako me je zdravil in po¬ dobno.« »Z jajčnimi rumenjaki, rožnim oljem in s terpentinom?« Desetar Kukavica je pokimal in rekel: »Drži. S temi tremi rečmi in z nečim četrtim.« Rekel sem: »Stavim, kar hočete, da poznam četrto sestavino digestiva.« »Kaj pa bi stavili?« je vprašal desetar. »Stavim čebelji panj,« sem dejal. »Kako to mislite?« »Dajto no, desetar, to je povsem logično. Povedali ste, da se želite ukvarjati z vrtni¬ cami, s piščanci in čebelami. Rekli ste tu¬ di, da boste zaradi terpentina šli na jug. Razložili ste, da v Parejevo formulo sodijo rože, jajčni rumenjaki in terpentin. Kaj naj bi mož, kot ste vi, počel s čebelami? Če¬ trta sestavina je torej očitno med.« (nadaljevanje prihodnjič) TIM 4 • 76/77 189 zanke in uganke Pavle Gregorc DOPOLNJEVANKA ostale pa beri po vrsti in prebral boš misel francoskega pesnika in basnopisca Jeana de La Fontaineja (izg. Žana d lafontena). PREMEŠANE ČRKE V prazna polja vodoravnih vrstic lika vpiši besede, ki jih zahtevajo opisi in sicer v vrstnem redu, ki ga kažejo številke v po¬ sameznih kvadratkih. 1. japonska denarna enota, 2. pavidezni obok nad Zemljo, 3. pripadnik velike narodnostne skupine v Evropi, ki ji pripadamo tudi Slo¬ venci, 4. del dneva ob sončnem vzhodu, 5. odlična sovjetska orodna telovadka (Olga), 6. velika luka v Slovenskem primorju, 7. očetova ali mamina sestra, 8. zveza med možem in ženo, 9. gorovje, ki se vleče vzdolž zahodne obale Južne Amerike. Skupaj z že vpisanimi črkami boš v vodo¬ ravnih vrstah lika prebral kitajski pregovor. SKRITA MISEL IZOBRAZBA — IZBA — ZIMA — SVOD — JOVO — PREDNOST — PANDA — JANE — VREDNOST — GOL — VDOR — VIKAR — UHO — ČEP V vsaki gornji besedi prečrtaj po eno črko, Besedi pod isto številko sta med seboj ana¬ grama, to je — sestavljeni sta iz enakih črk. Posebnost te izpolnjevanke pa je ta, da je zadnja črka prve besede, ki pride v debeleje obrobljen stolpec, istočasno prva črka druge besede. Primer IGNAC — CI¬ GAN. 1. samoglasnik — gibljiv organ sipe ali ho¬ botnice, 2. hazardna igra s kartami ali koc¬ kami (po portugalski koloniji Macao) — vrsta prikuhe, 3. trdna snov, ki sestavlja zemeljsko skorjo — prebivalka ZRN ali NDR, 4. mladi mariborski igralec tenisa (Bo¬ jan) — žimasta dlaka na konjskem vratu, 5. druga najboljša šolska ocena — levi pritok sibirske reke Ob, 6. televizijski za¬ slon — diktat, 7. angleški filmski igralec (Michael) — enojka, 8. velikan, orjak — ptica ujeda. Ob pravilni rešitvi dobiš v debeleje obrob¬ ljenem stolpcu ime odlične švicarske tovar¬ ne ur. Ta beseda ima anagram, ki je tvorjen enako kot besede v izpolnjevanki. To je me¬ sto v ZRN, v pokrajini Nordhein-VVestfalen, znano po industriji nožev, Škarij, orodnih strojev in kirurških instrumentov. Veš, za katero mesto gre? TIM 4 • 76/77 1 91 1 2345 67 89 10 11 A B C D KOMBINIRANA IZPOLNJEVANKA Za vsako vodoravno vrsto posebej poišči be¬ sede, ki jih zahtevajo opisi in jih razporedi v vrste tako, kot kažejo številke. V vodoravnih vrstah lika boš prebral misel italijanskega državnika in zgodovinarja Nic- cola Machiavellija (izg. nikola makjavelija). A — 78932 — direkten udarec po žogi, ko je ta še v zraku in se še ni dotaknila tal, 10 6 1 — odmev, 4 115 — paradiž. B — 9 1034 72 11 — kleveta, žaljenje, 1 8 5 6 — kožica, ki pokriva oko. C — 106347 — težak predmet, ki se na¬ vadno nosi na ramenih; težava, nadloga, 5 8 1 — del voza, 9 2 11 — množinski osebni zaimek moškega spola. D — 10 8 5 3 11 1 — sproščen pogovor o nepomembnih stvareh, 9 6 7 4 2 — trske. VSTAVLJALNICA S-R, MA-A, PL — — — — KA, NA -EK, ZA — --A, TU--VA, BA- KAF, H-NA, A-NIK. Črkovne skupine ENIČ — IJE — LJA — PRED — STAV — TU — TIS — VEDE — VSE vstavi na gornje črtice tako, da boš sku¬ paj z že natisnjenimi črkami dobil besede znanega pomena. Primer: če med črki T--K vstaviš črkovno skupino EHNI, dobiš besedo TEHNIK. Ko boš črkovne skupine pravilno razporedil, beri zaporedoma le črke na črticah. Pre¬ bral boš misel francoskega pisatelja Anato- la Franceja. PRVI ZLOGI —STOPEK, —NOST, — LJAKOVINA, —MICA, —VELJNIK, —TROPOLA, —ŽAVJE, —STREŽ¬ NIK, —TEMATIK, —PATA, —TRALJEZ, —KARSTVO Na črtice vpiši manjkajoči prvi zlog, ki ga sestavljajo dve ali tri črke, da dobiš skupaj z že odtisnjenimi črkami besede znanega pomena. Na nekaj mestih je več možnosti, zato pazi, da boš izbral prave zloge. Primer: če na črtico dodaš zlog PRI, dobiš iz —STA- NEK, besedo PRISTANEK. Zaporedoma brani dodani prvi zlogi na črti¬ cah sestavljajo misel Stanislava Simiča. KRIŽ-KRAŽ S KONČNIMA REŠITVAMA. Od leve na desno: 1. Vlah, 2. oratar, 3. dlan, 4. AV, S. bel, 7. gospod, 9. nauk, 11. okan, 12. sir, 14. DS. Od desne na levo: 1. VB, 2. Oleg, 3. dralon, 4. Alah, 6. vat, 8. naskok, 10. sad, 11. opus, 13. Riad, 15. Rn. Končni rešitvi: voda, HO. Pravilna formula je H 2 0. PREMEŠANE ČRKE: delamo vrsto = modelar¬ stvo. Z OBEH STRANI: 1. kapar — trapa, 2. Kropa — napor, 3. katar — Vrata, 4. Marko — kokra, 5. drevo — rover, 6. tesar — prase. Končna rešitev: potres. POSETNICA: Tom Egon Spak = magnetoskop. OBRNJENI REBUS: radian — na (črki) I dar, brano nazaj. POGOSTOST ČRK: Približna mera za pogostost črk je zamazanost tipk pisalnega stroja. Tipke s črkami, ki so bolj pogoste, so bolj zamazane. ODBIRANJE ZLOGOV: Vsako spoznanje se prič¬ ne z občutki. OBRNJENI REBUS: gips — spi S, brano nazaj. NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA. Vodoravno: (integrirano) vezje, imetnik, Ted, nos, AM, prsi, TNT, km, piton, etan, YS, Aida, GG, AO, krc, AV, Rousseau, lika, alkohol, RF, deka, pano, Air, pi, revež, neon, Danka, orka, IM, Anti, PS, EK, Ava, tiristor, on, transistor, Ive, smi- rek, sak, tič, Ca. TIMOVI NAGRAJENCI: 1. Modic Tomaž, Grahovo 3, 61384 Grahovo pri Cerknici 2. Bezlaj Zoran, Na otoku 8, 63000 Celje 192 TIM 4 • 76/77 || O nagradna slikovna križanka Isaac Asimov: ZVEZDE KOT PRAH John Wyndham: PO KATASTROFI 441 str. vez. 60,00 dirf Zanimivo branje za mladino in odrasle. Naročite pri Tehniški založbi Slovenije znanstveno fantastiko. Naročniki TIMa imajo poleg ugodnosti plačevanja na ob¬ roke še 20 % popust za vsako knjigo. Najmanjši obrok je 50 din mesečno. TIM Izdajč • Ur Kralj, vinše vorni letno • Ri PP 5 Koče' Slove Fred a. Geoftrey Hoyle: PETI PLANET, NOVELE 419 str. vez. 60,00 din Cliford Simak: SKOZI ČAS • IN NAZAJ Arthur C. Clark: VESOLJSKA ODISEJA 459 str. vez. 60,00 din