PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 20. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski! M. dnevni Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 500 lir - Leto XL št. 2 (11.725) Trst, sreda, 4. januarja 723 O O njej bodo razpravljali na prihodnji vladni seji Pertinijeva novoletna poslanica odprla vrsto političnih vprašanj Odbori za mir in pacifisti podpirajo Pertinija RIM — Kot je bilo pričakovati je Pertinijeva novoletna poslanica od pria prenekatero politično vprašanje in prenekateri problem med strankami in v Italiji nasploh. Kakšne bodo posledice predsednikovega govora na vladno večino se bo izkazalo na seji ministrskega sveta, ki bo še pred koncem tedna in ki se ga bodo politične sile udeležile, potem ko so da le duška medsebojnim polemikam. Liberalec Egidio Sterpa je včeraj dejal, da je zaskrbljen, zaradi zmešnjave v pristojnostih, ki jo je poseg predsednika republike na tako zaskrbljujoč način podčrtal. Predsednik vlade Bettino Craxi, ki je neposredno po Pertinijevem govoru izjavil, da se povsem strinja z njim, je v intervjuju za neki tednik v nekoliko meglenih tonih namenoma podčrtal nekatere razlike med njegovimi stališči in stališči predsednika republike. «Bojim se in groza me je vojne, ki je trenutno v teku — je rekel predsednik vlade — ni pa me strah nemišljenih vojn. Menim, da si velesili ne želita vojne, čeprav obstaja velika napetost, ki sama ob sebi predstavlja nevarnost. Prizadevati si je treba za ponovno vspostavitev pogojev, v katerih bi se razvil konstruktiven dialog. Cilj za katerega si moramo. prizadevati vztrajno in potrpežljivo je graditev miru in varnosti. Mir za vse in varnost za vsakega posameznika.» Predsedniku vlade prav gotovo ni bil všeč Pertinijev poziv za popolno in nadzorovano razorožitev in niti njegova naklonjenost pacifističnim manifestacijam, kar pa je naletelo na odprto odobravanje odborov za mir, ki so predsedniku republike poslali pismo, v katerem mu priznavajo zaslugo, da je pravilno tolmačil hrepenenje po miru in željo po razorožitvi, ki so jo izrazile stotine tisočev ljudi, ki so se udeležili velikih manifestacij širom po Italiji. Počaščeni smo ob misli, pravijo predstavniki odborov za mir, da je Pertini s tistimi, ki manifestirajo za mir. Mod reakcijami je treba zabeležiti tudi spoštljivo a kritično pismo, ki ga je predsedniku pisala" Italijan ska židovska skupnost. «Med številnimi pokoli, ki so omadeževali s krvjo Bližnji vzhod, ste omenili kot obsodbe vrednega samo tistega v taboriščih Sabri in Šatili in pripisali neposredno odgovornost tistim, ki ga '.liso preprečili, kar je bilo seveda zelo hudo, vendar tudi predmet uradne preiskave, ki ji v državah tistega območja ni primera. Niste na noben način omenili falangistov, ki so bili pravi krivci pokola. Prav tako ste pohvalili modrost kralja Huseina, vendar bi bilo želo poučno, če bi v tem kontekstu omenili tudi pokol tistih 15 ali 20 tisoč Palestincev, ki ga je redna jordanska vojska pod njegovim poveljstvom zagrešila med znanim črnim septembrom leta 1970». Židovska skupnost pravi, da njene kritike nimajo namena zanikati pravic palestinskega ljudstva ali pa zagovarjati početje kogarkoli. Italijanski Židje se bojijo samo, da se ne bi ponovili dogodki iz poletja 1982, ko se je vrsta protisionističnih neredov sprevrgla v pravcati antisemitizem. Treba bo videti in sicer po zasedanju ministrskega sveta, če bo poziv predsednika republike pripomogel k konkretnim sklepom glede italijanske vojaške odprave v Libanonu ali pa če sc bo vse poleglo po sedanjih kritikah. R. G. Izraelska leta I apadla položaje druzov Z novoletnim «paketom» vlada spremenila iztočnico za pogajanja o ceni dela Vrsta odprtih problemov o posegih na Krasu V zadnjem času vlada precejšnje zatišje glede vseh tistih problemov, ki so povezani s problemom uporabe teritorija in ki nas neposredno kot slovensko narodnostno skupnost naj b°lj zanimajo: gre za vsa tista nerešena vprašanja, ki gredo od gradnje hitrih cestnih povezav pa do navrta za ljudske gradnje na Opčinah >n razširitve proseške tranzitne postaje v zgoniški občini, ki so že terjale in bodo še zahtevale žrtvovanje dela pretežno slovenske zemlje. V zvezi z vsemi temi problemi obstaja vrsta nerešenih problemov, ki "'jih treba v splošnem interesu re-siti v ^ najkrajšem času. Poraja se namreč sum, da se očitno računa Popustljivost posameznih lastnikov, oziroma njihovih organizacij in fvnih uprav, ki podpirajo zahteve azlaščencev in naše narodnostne skupnosti nasploh v tem boju za ohranitev slovenske zemlje. NA 4. STRANI ^ BONN — Zahodnonemški zunanji minister Genscher je bil lažje ranjen v prometni nesreči, do katere je pri-“ Pri Nonnweilerju. Avto, s katerim se je Genscher peljal, je zaradi zasne-enega cestišča zavozil s ceste, pri Se obrnil na streho. V ne-eci si je Genscher poškodoval prsni RIM — Novoletni «paket», ki ga je v obliki podražitve petrolejskih derivatov in uslug vlada darovala italijanskim državljanom, je, razumljivo, spravil na noge najprej in predvsem sindikalne kroge. Predstavnika CGIL, tajnik Lama in njegov namestnik De Turco, sta predlagala takojšnje sklicanje enotne sindikalne federacije CG IL, CISL, UIL, da odloči skupno strategijo do nove gospodarske politike, ki jo je vlada vsilila s podražitvami ob koncu leta. Oba sindikalista trdita, da se je iztočnica za pogajanja z vlado in družbenimi silami o ceni dela spremenila. Podražitev bencina in u- slug kakor tudi nevarnost, da vlada podraži še druge storitve, ki. jim sama določa administrativno ceno, vnaša novosti, ki so v nasprotju s sklepi, ki jih je vlada zagovarjala na začetku pogajanj. Po besedah Lame in Del Turca je minister za delo prekršil načoo o sočasnem preklicu nekega sklepa, sprejeto na zadnjem sestanku. Zaradi tega je sedaj vlada na potezi, da obnovi poprejšnje pogoje za takšno obliko pogajanja, ki bo povrnila zaupanje in pripeljala razpra vo k hitremu koncu. «Pogajanja med različnimi stranmi o boju proti inflaciji in o ceni de- la bodo uspešna samo takrat, ko bodo uveljavljene sprejemljive metode,» pravi tajništvo CGIL. Samo s tega stališča bo CGIL na sestanku v CISL in UIL zahtevala obnovitev pogajanj z vlado. Lama in Del Turco sta se sklicevala tudi na organizacijsko konferenco v Riminiju in poudarila, da je osna va za pogajanje zaposlovanje v vseh njegovih vidikih in takšna davčna politika, ki bo ob primerni strogosti zagotovila pravično obdavčitev. Vse pa mora biti vključeno v protiinflacijsko politiko, ki bo izhajala iz zamrznitve tarif in administrativnih cen nekaterih poglavitnih vrst blaga. Tajnik CISL Camiti pa je o ministru De Michelisu dejal, da eno govori drugo pa dd a. «Kar zadeva davke,» je dejal, «niso potrebni Visentino- vi ukrepi, da se poiščejo «leni» davkoplačevalci, ampak že vsak državljan na seznamu davkop’ačevalcev lahko prebere, ktere kategorije se izmikajo svoji državljanski dolžnosti, katere pa jo samo delno izpolnijo.» □ PEKING — Prvič v zgodovini LR Kitajske, ki je bila ustanovljena pred 33 leti, bo imela ta država informativni tednik. Izhajati je začel včeraj. BEJRUT — Po desetdnevnem premoru (zadnjič so izraelska letala bom bardirala področje okrog Bejruta 21. decembra) je izraei’sko letalstvo včeraj spet stopilo v akcijo in bombardiralo postojanke druzov in palestinskih oporečnikov, ki se nahajajo na planinah jugovzhodno od libanonskega glavnega mesta. Po izjavah glasnika izraelske vojske naj bi štiri letala bombardirala Bahmdoun na cesti Bejrut Damask in pri tem uničila hotela Chipper in Mansourieh, kjer naj bi se po besedah izraelskega predstavnika skrivali pristaši Abu Muse. V včerajšnji «libanonski dnevnik» gre vpisati tudi ponoven atentat proti Francozom. Tarča tega novega napada je bil šofer francoskega konzulata v Bejrutu, katerega je neznanec hudo ranil s streli iz pištole in se sedaj bori s smrtjo v bejrutski bolnišnici.^Fo je tudi prvi napad na francoske civiliste po valu atentatov na mirovno silo Francije lanskega novembra. To pa seveda še ni vse. Kmalu po poldnevu so se začeli novi boji med različnimi libanonskimi frakcijami. V teh spopadih sodelujejo pristaši «demokratske arabske stranke» (ki je filosirska) in člani «gibanja za islamsko zedinjenje», ki so podpirali Arafata v boju proti palestinskim oporečnikom. Zaenkrat ni še podatkov o morebitnih žrtvah. NA 2. STRANI Na sliki (Telefoto AP): Francoski vojak v polni bojni opremi spremlja libanonska otroka. Andreotti v Afriki LIBREVILLE — Italijanski zunanji minister Andreotti je prispel v glavno mesto Gabona, kjer bo danes imel vrsto pogovorov s tamkajšnjimi voditelji. Glavna tema pogovorov bo gospodarsko sodelovanje med Italijo in Gabo nom, ki je odločno stopil na pot industrializacije in ki razpolaga z velikimi zalogami najrazličnejših surovin, od petroleja do urana. NA 2. STRANI V Nigeriji se položaj normalizira lož ^AGOS ~ Po novoletnem vojaškem državnem udaru je bil včeraj po ob'aj T dokaj miren. Nigerijski radio je včeraj pozno popoldne tudi ,Jav*i vost, da so odpravili izredno stanje in da so za promet odprli leta zaprti me^tem k° so mejni prehodi z drugimi državami do 'nadaljnjega še vim^*ani vrhovn°ga svcta vojaške vlade so včeraj tudi zaprisegli pred no vi a' prod:sednikom republike generalom Buha rijem in kaže, da so v novi ;„a , tudi nekatere osebnosti, ki so sestavljale prejšnjo vojaško vlado, ki Je odstopila leta 1979. V Tuniziji nad dvajset mrtvih , ^tlNIS — V Tuniziji se nadaljuje odpor prebivalstva proti podražitvam L ah'rih osnovnih živil, v prvi vrsti kruha. V poznih večernih urah je pri agencijska vest, da so se demonstracije, ki so se začele že 29. de-m r"!,ra v srcdnjih in zahodnih predelih države, razširile tudi na glavno i es .• Tam je na tisoče ljudi demonstriralo proti podražitvam in kaže, da j pn*l° tudi do spopadov s policijo. Število mrtvih pa naj bi naraslo na ujset, medtem ko je ranjenih na desetine. NA 12. STRANI Nekdanji premier zavrača obtožbe (Telefoto AP) Premier Mauray obtožuje Barrea in Giscarda D’Estainga PARIZ — Nekdanji predsednik francoske vlade Barre je zanikal, da bi bil na kakršenkoli način vpleten v zadevo «Elf-Aquitaine» ter izrazil prepričanje, da gre za politični manever, ki so ga uprizorili njegovi nasprotniki, Barrea in nekdanjega predsednika Giscarda D’Estainga je obtožil sedanji predsednik vlade Mauroy, da sta vedela za zadevo «Elf Aquila ine» in da sta leta dajala potuho njenim organizatorjem. Pred leti sta dva raziskovalca sklenila s francosko državno družbo Elf sporazum za izdelavo letal, ki bi lahko «zavohala» pod zemeljsko skorjo ležišča petroleja in urana, ali pa celo odkrila podmornice pod morsko gladino. Raziskovalni program je terjal na stotine milijonov frankov, ne da bi dal kakršnegakoli rezultata. Zavarovalnice zahtevajo povišek tarif RIM — Če vlada ne bo v zadostni meri povišala zavarovalnine, bodo zavarovalnice zahtevale od zavarovancev neke vrste «ticket» se pravi plačilo določene vrste ne g'ede na višino škode, ki jo morajo povrniti. V to zahtevo se postopno usmerjajo vse i-talijanske zavarovalne družbe, ki skušajo prisiliti vlado, naj bi s L februarjem dvignila zavarovalne premije za več kot deset odstotkov ali naj bi, ob manjšem povišku, znižala bremena prihodek zavarovalnice. V nasprotnem primeru, pravijo zavarovalnice, bi zavarova'nine v avtomobilskem sektorju ne bile več donosne zaradi naraščanja cene nadomestnih delov in cene dela v mehaničnih delavnicah. Pozzuoli: v letu 1983 so se tla dvignila za skoraj en meter POZZUOLI — Pojav dviganja tal v Pozzuoliju bo najbrž zaznaven tudi v prihodnjih mesecih. Tako menijo izvedenci vezuvijskega observatorija v svojem letnem poročilu. V dokumentu znanstveniki navajajo, da so se v lanskem letu tla dvignila poprečno za dva milimetra in pol na dan in da so se skupno dvignila za 90 centimetrov, v primerjavi z letom 1970, ko so začeli nadzirati Pozzuoli z znanstvenimi merilnimi pripravami, pa so se tla dvignila za 260 cm in dosegla raven, ki so jo imela v začetku stoletja. Zelo verjetno je torej, menijo znanstveniki, da se bo pojav nadaljeval tudi v letu 1984, ob tem pa pripominjajo, da točne napovedi niso mogoče in da se izvedenci lahko oprejo le na verjetnostni račun. Protiteroristični zakon v Čilu SANTIAGO DE CHILE — Čilske vojaške oblasti so z nenavadno naglico sprožile razpravo o osnutku novega protiterorističnega zakona, katerega namen je preprečiti razraščanje terorizma. Člani vojaške hunte imajo le 15 dni časa, da jo proučijo in odobrijo. V popolnost informacije naj dodamo, da se sestavljale! novega zakona ponašajo s tem, da so osnutek izdelali po zgledu posebnega italijanskega zakona proti terorizmu, ki je v Italiji dal tako spodbudne uspehe. Vsekakor lepo zadoščenje za italijanske zako nodajalce, da se čilski fašisti zgledu jejo po njihovem delu. Protisandinistični gverilci stopnjujejo oboroženo dejavnost MANAGUA — V Nikaragvi se na-aljujejo oboroženi spopadi med vlad-imi silami in protisandinisti. Vče-aj je prišlo celo do pomorskega sponda v Tihem oceanu, medtem ko e trajajo boji na severu dežele. Prav itke na severu so protisandiniste rago stale, saj so izgubili življenje e 103 protivladni gverilci. Nikaragujsko zunanje ministrstvo 3 objavilo vest, da so protisandini-ti z dvema izvidniškima čolnoma na-adli pristanišče Puerto Sandino ka-ih 140 kilometrov od glavnega meta ber obstreljevali ribiške ladje, ki o bile tam zasidrane, nakar sta o-a čolna pobegnila na ocean. Za nji- ma sta se pognali dve vladni vojni ladji, ki pa sta se morali na vrat na nos vrniti v pristanišče, ker je pred nikaragujskimi obalami križarila večja bojna ladja, najbrž ameriška. Ameriško brodovje namreč že dalj časa pluje pred nikaragujsko obalo in ustrahuje tamkajšnje prebivalce, ki si iz dneva v dan pričakujejo invazijo, kot se je pripetilo na otoku Grenadi. Obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da se nadaljujejo boji tudi v pokrajini Jinotega, kjer bi somozisti hoteli ustvariti utrjeno območje, s katerega bi lahko prodirali globlje v Nikaragvo. Sandinisti doslej baje ni- so utrpeli izgub, zaskrblja pa jih nova fronta, ki se odpira ob meji s Kostariko, kjer napreduje nekdanji «komandant Cero» Eden Pastora, ki je bil eden herojev sandinistične revolucije in se je kasneje spremenil v enega najhujših sovražnikov sandini-stov. Doslej s tistega območja ni vesti o poteku bojev. □ SANTIAGO — čilska komunistična partija je včeraj proslavila 62-letnico svojega obstoja z manifestacijo, ki se je je udeležilo okrog 6 tisoč ljudi. Edini govornik je bil E-duardo Valencia, ki je pozval k enotnosti in nacionalnem sporazumu. Obisk zunanjega ministra Andreottija v Afriki Gabon želi tesnejše sodelovanje z Italijo LIBREVILLE — Italijanska politika sodelovanja z deželami v razvoju bi lahko bila zgled za pravilno zastavljanje dialoga med Severom in Jugom. S to ugotovitvijo so gabonski voditelji dočakali včeraj italijanskega zunanjega ministra Giulia Andreottija, ki se te dni mudi pri njih na prvi etapi svojega afriškega potovanja. Andreotti je sploh prvi italijanski zunanji minister, ki obišče Gabon, nekdanjo francosko kolonijo, ki je neodvisna od leta 1960 in v kateri živi, na površini, ki je enaka Italiji, milijon 200 tisoč prebivalcev. Gabon je trenutno najbogatejša afriška država, razpolaga z velikimi zalogami petroleja in rudnin in je komaj premostil daljšo gospodarsko krizo. Politični pogovori med Andreottijem in predsednikom Gabona Bongom bodo potekali danes, vendar je že sedaj znano, da si ta afriška država želi bolj tesnejših stikov z Italijo. Trenutno so nekatera italijanska podjetja prisotna pri gradnji transgabonske železnice, ki bo dolga 950 km in ki je politično in gospodarsko neobhodno potrebna za razvoj industrializacije. Andreotti si je danes ogledal nekatera delovišča transgabonske železnice. Gabon vabi italijanska podjetja, ki lahko s svojo tehnologijo prispevajo k industrializaciji države, hotel pa bi se tudi rešiti francoskega monopola, saj je trenutno v veliki meri odvisen od francoskih podjetij in njihove tehnologije, kar pa le še podčrtuje odvisnost nekdanje kolonije od Francije. V letu 1982 je izmenjava med Italijo in Gabonom znašala pičlih 62,3 milijarde lir in pri tem je Italija imela negativen saldo za 13,1 milijarde lir. Italija uvaža iz Gabona predvsem kovinske rudnine, les, lahka in kurilna olja, medtem ko izvaža stroje in neelektrične aparature, paradižnikovo mezgo, čevlje ter pohištvo iz trsja. Po posredovanju predsedniškega kandidata Jacksona Sirske oblasti so včeraj osvobodile ameriškega letalca Roberta Goodmana DAMASK — Pilot ameriške vojaške mornarice Robert Goodman, ki je bil v sirskem jetništvu od decembra lani, je od včeraj na svobodi. Sirske oblasti so Goodmana izročile Jesseju Jacksonu, ki je eden izmed kandidatov demokratske stranke za predsedniške volitve v ZDA in je bil štiri dni na zasebni misiji v Siriji, da bi spodbudil izpustitev 27-letnega poročnika. «Zelo sem vesel in to je lep dan,» je dejal Goodman novinarjem takoj po osvoboditvi. Čmopolti duhovnik Jackson pa je izjavil, da gre za velik korak proti miru in da je odločitev za osvoboditev poročnika sprejel sam sirski predsednik Hafez Assad, s katerim se je v ponedeljek pogovarjal dve uri. «Predsednik Assad je privolil v osvoboditev, kajti smatra, da je to humano dejanje, s katerim skuša tudi razbiti spiralo bolečine,» je še dejal Jackson in izrazil upanje, da bodo tudi oblasti ZDA pokazale nekaj dobre volje. Sirci so namreč kot pogoj za Goodmanovo izpustitev zahtevali, naj se prenehajo poleti a-meriških letal nad njihovimi pozicijami v Libanonu. Par minut po osvoboditvi ameriškega poročnika je dal neki sirski funkcionar uradno izjavo glede tega dogodka in pripomnil, da naj to ustvari ozračje, da marinci zapustijo Libanon. Ob tem pa je poudaril, da bodo Sirci še vedno odločno odgovorili na vse provokacije in napade na njihove postojanke v Libanonu. «Odločitev, da osvobodimo jetnika, je kot odgovor na humanitarni apel predsedniškega kandidata Jacksona in same vlade ZDA. Je pa tudi sirski prispevek k umiku ameriških sil iz Libanona.» Goodmana so Sirci ujeli 4. decembra, potem ko so sestrelili njegovo letalo, v katerem je izgubil življenje njegov kolega Mark Lange. Ameriški poročnik je tudi že na poti v ZDA s posebnim letalom. Iz Bele hiše zaenkrat ni še uradnih komentarjev, neki glasnik pa je izjavil, da je predsednik Reagan zadovoljen. PEKING — Pred svojim skorajšnjim potovanjem v ZDA je imel kitajski premier Zhao Ziyang včeraj tiskovno konferenco, na kateri je jasno povedal, da ne bo v nobenem smislu pritisnil na upravo predsednika Reagana. Pri tem je seveda mislil predvsem na pomoč, ki jo ZDA nudijo Formozi. Kitajski predsednik vlade je tudi poudaril, da se bo Kitajska še naprej do pičice držala načel vseh treh o-bojestranskih komunikejev, ki sta jih državi doslej objavili in upa, da se bodo tudi ZDA tega držale. Na sliki (telefoto AP): kitajski premier med tiskovno konferenco. Turisti hitreje v Jugoslavijo BEOGRAD — Motorizirani turisti bodo poleti hitreje prestopali jugoslovanske meje. Do nove turistične sezone bodo končali prenovo prehoda v Šentilju, zvezna carinska uprava pa je predlagala, da bi na vseh mejnih prehodih z Avstrijo zaposlili še 75 delavcev. Na teh prehodih bodo na vrhuncu sezone pomagali tudi cariniki iz drugih carinarnic. Motorizirane potnike bodo tako kot že doslej pošiljali tudi na manj obremenjene mejne prehode. Pripravljen je tudi samoupravni sporazum o vzdrževanju objektov na mejnih prehodih, za kar naj bi namenjali tri odstotke sredstev od nadomestil za ceste, (dd) Ob pozitivnih spremembah tudi precej senčnih točk Iskanje poljske poti v socializem vznemirja marksiste v Sovjetski zvezi BEOGRAD — Leto 1983 ni bilo lahko za jugoslovansko gospodarstvo, kljub temu pa je doseglo tudi nekatere pozitivne spremembe. Predvsem velja poudariti, da Jugoslavija je lani vrnila in uredila vse prispele obveznosti do tujine, plačilni primanjkljaj pa ne bo višji od 150 milijonov dolarjev. Uvoz je bil manjši za 1,9 odstotka, izvoz pa večji za 1,4 odstotka. Pokritost uvoza z izvozom je znašala 80 odstotkov. Če k temu prištejemo še rast industrijske proizvodnje za okoli 1,3 odstotka, potem je jasno, da stabilizacijski ukrepi dajejo prve rezultate. Poleg omenjenih ohrabrujočih rezultatov pa je treba omeniti tudi manj uspešne. Po statističnih podat- kih in ocenah se je lani znova upočasnila gospodarska rast. Dokaz tega je realni padec družbenega proizvoda za 1,3 odstotka. Kmetijska proizvodnja je bila v primerjavi z letom 1982 manjša za 2,1 odstotka. Večletno zmanjševanje naložb je imelo najslabše posledice v gradbeništvu. Vse ocene kažejo, da so imele gradbene organizacije lani za 14 odstotkov mgnj dela kot leto prej. Prometne storitve so se povečale za dva odstotka, predvsem zaradi povečanega prevoza jugoslovanskih ladij v mednarodnem pomorskem prometu. Število zaposlenih v družbenem sektorju se je povečalo za dva odstotka, vendar pa je bila produktivnost dela nižja za 3,4 odstotka. Na zaposlitev je lani čakalo 5,8 odstotka več ljudi MOSKVA — «Vprašanja filozofije», glasilo znanstvenega akademskega zavoda za filozofijo Sovjetske zveze se spušča v polemiko s trditvami u-glednega poljskega marksista - leninista Jerzyja Viiatra, ki je v oceni dogodkov v letih 1980-1981, zapisal, da je kriza nastala kot posledica posnemanja «zunanjega modela», kar z drugimi besedami pomeni sovjetskega modela. Wiatr vidi stalni vzrok poljskih težav v odstopanju od poljske poti v socializem, odnosno v tem, da so v njegove temelje vgradili sovjetski ideološki model. List Vprašanja filozofije trdi, da gre za zelo važna vprašanja, o katerih je potrebno poglobljeno razpravljati. Avtor članka zavrača trditev, da je «od zunaj na Poljsko pri- neseni model razvoja» kriv za poljsko krizo, ampak vidi vzroke za krizo v napakah poprejšnjega vodstva. Poljskega marksista sovjetski list proglaša samo za sociologa in politologa in analizira vse njegove članke napisane v zadnjih desetih letih. Tako trdi, da samo obstojnost ene socialistične družbe lahko krepi socializem v drugih članicah. Nadaljuje pa s trditvijo, da so za poljsko krizo krive napake bivših voditeljev, razraščenost birokracije in pojav korupcije, ki je številnim delavcem spodkopal vero v socializem. Poglavitni cilj sovjetske kritike poljskega znanstvenika so njegove trditve, da je povojna poljska zgodovina, od 1948. leta dalje, sestavljena iz nereševanja kriz, ki so jo dolete- le. V tej analizi vidi sovjetski časopis zahtevo po «spremembi poljskega političnega sistema.» Kakor vidimo gre za ideološko razpravo, ki kaže, da Poljaki začenjajo razmišljati s svojo glavo in iskati, kot se reče, poljsko pot v socializem, ki ne pozna uvoženih modelov. Zanimivo je, da ne gre za osamljen primer v taboru. V zadnjem času je tudi Madžarska uvedla novosti v svoj politični sistem: namesto ene bosta poslej na vsakem volišču kandidirali po dve osebi. □ BELFAST — Prva žrtev političnega nasilja v novem letu v Severni Irski je vojak krajevne pomožne britanske vojske, ki je padel v zasedi ob meji z Irsko. Esej Pavla Merkuja «Poslušam» JOŽE PIRJEVEC Pavle Merku je kakor bodeča neža: če se mu neprevidno približaš, te piči. To sem okusil že pogosto in tudi pred dnevi, ko sem stopil dokaj prešerne volje v njegovo radijsko celico ter bil deležen za dobrodošlico cele vrste ne zasluženih očitkov. O pogovoru pred mikrofonom, ki je nato sledil, o Mer-kujevih — tokrat zasluženih — popravkih mojih izraznih napak, je bolje, da molčim. Pa kaj bi tisto. Da je Merku dr. Jeckill in mr. Hyde v malem, vem že dolgo in sem se s tem tudi sprijaznil. Mr. Hyda sprejemam, ker si predstavljam, da je pač bistveni del dr. Jeckylla, da predstavlja njegovo demonično ali vsaj škratovsko plat, brez katere ni popadljive in iskrive misli ter zafrkljive, pa tudi ustvarjalne be , sede. Vsega tega je na kupe zasledili v knjižici, ki jo je Pavle Merku pred kratkim izdal pri ZTT pod nekoliko zagonetnim naslovom: «Poslušam», pomen katerega razumeš šele, ko knjižico prebereš. Gre za nadvse elegan ten, rekel bi aristokratski esej, ki ni namenjen široki publiki, saj svojega elitamega značaja ne skriva in se ga ne sramuje. Vsaj tako se mi zdi, kaj ti dvomim, da bo dosti bralcev, ki bojo avtorju znali enakovredno stopati ob strani po vsem širokem prostoru, v katerem se suvereno sprehaja njegova bogata kulturna misel. Ne domišljam si, da sam spadam med te izbrance, čeprav moram reči, da sem Merkujevo knjigo kar dvakrat z užitkom prebral in se pri marsika Ieri njegovi trditvi z zanimanjem u-stavil. Naj povem tistim, ki delca še niso vzeli v roke, da nam Merku predstavlja nekakšen triptih, od ka terega sta levo in desno krilo posvečena glasbi in jeziku, sredina pa nadvse zanimivi avtobiografski skici, ki nam pomaga vsaj delno spoznati avtorjevo zapleteno in nenavadno podobo. Merku je brez dvoma izviren tudi v svojih biografskih podatkih, saj predstavlja nekakšno belo vrano v tržaškem zverinjaku. Iz narodnostno me šane družine, ki je bila v času fašizma že skoraj asimilirana (doma so govorili v tržaškem italijanskem dia- Pavle Merkù lektu), je med vojno našel pot nazaj k slovenskemu jeziku in zavesti. Rezultat te narodnostne in kulturne «a-nabaze» je nadvse razveseljiv, saj je Merkù polno zaživel tako v slovenskem kot v italijanskem kulturnem krogu in že s svojim primerom dokazal, kakšne višine bi lahko doseglo tržaško umsko življenje, če bi se našlo več takih, ki bi znali slediti njegovemu zgledu. Če naj sedaj spregovorim o obeh krilih avtorjevega triptiha, se bom najprej dotaknil tistega, ki je posvečen glasbi. Tu moram sicer biti, kot človek, ki ne zna brati niti not, zelo previden. Edino kar lahko rečem, je, da mi bo Merkujevo pisanje vodič, s katerim se bom v bodoče pogosto podajal v svet moderne glasbe. Poleg razkošnega razmišljanja in ocenjevanja tujih in domačih skladateljev, od Janačka do Berga, od Kogoja do Ramovša, ne more seveda manjkati v tem uvodnem delu tudi merkujevskih puščic, med katerimi naj omenim predvsem tiste, ki lete na račun vsakega političnega in potrošniškega e-stablishmenta, o katerih avtor pravi, da neizbežno skušata spraviti umetnika in ustvarjalca v svojo službo. Kdor hoče hoditi svoja pota, trpko, a realistično ugotavlja Merkù, mora pač računati z osamelostjo in odtuje nostjo (jaz bi rekel tudi s cenzuro), ki pa je cena, ki jo je intelektualec moral in jo bo najbrž vedno moral plačati, ne samo zato, da si zagotovi svobodo, temveč sploh zmožnost u stvarjalnega dela. Če nočemo biti 0 berkrainerji, temveč ljudje misli in srca, dragi Merkù, se moramo s to danostjo kratkomalo sprijazniti. V tretjem delu svojega triptiha Merkù na široko razmahne pahljačo svo j ega filološkega znanja in naniza celo vrsto pogledov na jezik, na njegovo uporabo in zlorabo, pa še na narečje in njegove skrite lepote. V svojih trditvah je, jasno, pogosto rezek, ko na primer biča našo (posebno osrednjeslovensko) jezikovno revščino, kateri postavlja nasproti klenost in bo gastvo njemu tako drage \ezijanske govorice. Vendar bi le rekel, da gre v hvalnicah tega obrobnega narečja, v katerem je, kot sam pravi, razmer je med slovenskim besediščem in tu jo navlako 6:4, malce predaleč. Lah ko razumem njegovo estetsko ugodje ob poslušanju dialektalnih fines, čeprav sem mnenja, da jezik kakršnega potrebuje moderna, visoko razvita družba, lahko raste in se razvija le v laboratorijih in knjižnicah, kjer u tripa srce našega časa. Zapeljiv v tem poglavju je Merkujev prikaz slovenske kulturne zgodo vine, razpete med Romani jo in Ger-manijo, zgodovine, ki ji je dalo prav nihanje med tema poloma evropske ustvarjalne misli (katerima je pa ven darle treba prišteti tudi slovansko komponento) njeno značilno in v marsičem enkratno podobo. Da nihalo že nekako poldrugo stoletje kaže proti severu (a ne pozabimo francoskega vpliva v medvojnem času),. občuti Merkù kot veliko osiromašenje našega kulturnega razvoja in najde v tem dejstvu tudi razlago na tisto odtuje nost, ki jo je že dolgo zaznati med ljubljansko in tržaško kulturno srenjo. Tu ne bi razpravljal o tem, ali se mi zdi njegova misel točna ali ne (čeprav ne morem mimo ugotovitve, da je zaznati v njegovih besedah dokaj tipično «latinsko» antipatijo do tega, kar prihaja k nam z one stra ni Alp). Podčrtal bom le Merkujevo ugotovitev, da nekaj v odnosu med Trstom in Ljubljano ne gre. 0 tem smo si vsi, ki se ukvarjamo tostran meje z intelektualnim delom, kolikor sem poučen, edini, še več, zaskrbljeni smo nad dejstvom, da gredo pogosto naša pota vsaksebi, da ne znamo ustvariti miselne celote, brez katere 'si ne znam predstavljati našega narodnostnega preživetja. Prepričan sem, da bi bilo pametno in koristno, če bi se o tem izprašan ju. ki nas vsaj v Trstu dokaj žuli, obširneje razgovorili in ga temeljiteje obdelali. Morda brez Merkujeve ihte ne bo šlo, pa tudi ihta naj bo dobrodošla, če nam služi, da se bolje spoznamo in se kulturno razživimo. BERITE iVor* J tu tu j ur Med finančnimi težavami in umetniškimi klišeji Kriza italijanskega gledališča O finančni krizi Slovenskega stalnega gledališča smo pretekle dni veliko pisali in med drugim pouda Nli, da bitka za dokončno rešitev problema še zdaleč ni zaključena, nasprotno, treba bo zavihati rokave s pomočjo vse naše skupnosti, saj je čas pred nami zaskrbljujoče nejasen. Pri pisanju o SSG smo poudarili specifičnost našega gledališča, ki ,rna objektivno v sklopu italijanskih stalnih gledališč čisto posebno vlogo in z le to posebne težave. Vendar pa je res, da naše gledališče pestijo tudi splošne težave, s katerimi se srečujmo italijanska stalna gledališča in ludi «zasebne» gledališke skupine. Kje pa tiči bistvo krize, ki je po našem mnenju dvojna : finančna in u ■Potniška? Pričujoč članek ne bo našel Popolnih odgovorov, je pa vseeno Ppskus razmišljanja o gledališki kri-Zl- ki je danes stvarnost. Najprej bi omenili italijanska stal na gledališča. Večino teh gledališč Pesti finančna kriza, čeprav so raz-■Pere in dolgovi zelo različni. Za delo teh gledališč, naj bi skrbela v Prvi vrsti država, ki pa nima da-Pes niti ustreznega zakona, ki naj .dja njihovo delovanje. Izmed jav-2*p. ustanov priskočijo tako na pomoč dežele, pokrajine in občine. Ja-hfniJG' S0 Popevki tu zelo raz- i ^^ela Furlanija - Julijska krajina f> teatru stabile, operni hiši Verdi LH-, 80 sicer problemi različni) in {“ Pomagala z jamstvi za posoji- la, ki pa so, in so se kot taka tudi izkazala, le trenutna rešitev. Z nezadostnimi vsotami (nezadostnimi za kritje sezone) prispevata še tržaška občina, pokrajina in tudi sama država. Kljub temu pa se je na primer Teatro stabile odločil, da svojo sezono pripravi s številnimi gostovanji in majhnim številom predstav v lastni režiji. Skratka, domača predstava mora gostovati po Italiji, v domači hiši pa morajo gostovati zunanja gledališča, ki pomenijo jedro abonmajske sezone. Tak sistem je seveda fi nančno manj obremenjen, saj zahteva odrska postavitev kakega dela veliko denarja. Cilj sezone je seveda tudi ta, da se privabi v gledališče čimvečje število gledalcev, kajti prazne dvorane pomenijo krepke izgube. Tu pa se odpira veliko vprašanje današnjega gledališkega okusa. 0-snovne smernice velikega števila gledališč so v tem smislu dokaj ja sne. Vodstva računajo v bistvu na dokaj tradidionalne|ga gledalca in mu ponujajo programe, ki se držijo dobro preizkušene formule: znano gledališko delo, to je delo kakega klasika, nekaj imen znanih igralcev, spektakularno pripravljena scenarija itd. Tudi igra sama poteka potem brez temeljitejših iskateljskih navdi hov in se prilagaja nekemu srednje-slojskemu okusu. Zdi se, da takšna formula uspeva. V tej smeri korakajo tudi številna zasebna gledališča, predvsem tista, ki žanjejo dobre uspehe. Finančni problemi teh skupin so nekoliko dru- gačni, čeprav je res, da se je tudi v vrhovih nekaterih strank in v sami vladi slišalo mnenje, da je potrebno zasebne skupine krepiti. Tudi zato, ker da delajo na trdnejših gospodarskih osnovah, skratka, namesto deficitov ustvarjajo določen dobiček in ne rabijo toliko podpor kot stalna gledališča, ki so med drugim pogostorna obremenjena z vodstvi, ki skrbijo predvsem za lotizacijo. Del resnice je prav gotovo v tem, vendar se ponovno postavlja vprašanje o proizvodih, ki jih tudi zasebna gledališča ponujajo. Formula uspešnosti je namreč ponovno ista: znana imena, dobra konfekcija, ki pa ne vzbuja pretiranega «strahu in sočutja». Ob teh sistemih postaja seveda problem umetniškega v gledališču izjemno oster, saj zamenjuje iskatelj stvo obrtniška spretnost. Na tem nivoju pa gledališče požira stimo sebe. Nadgradnja financ, reklame, mene žerstva se spreminja v podstavek, o-snovni proizvod, to je predstava, pa postaja nadgradnja. Skratka, ni več predstava sama po sebi, ki vabi, ampak zanjo govorijo v prvi vrsti televizija, reklama, popularnost igral cev, ki je zopet vezana na množična občila itd. Jasno je, da omenjen ris odločno posega v samo predstavo in jo na določen način determinira. Ne smemo namreč pozabiti na izjemno vlogo televizije, ki ni samo največja reklama za igralce, ampak kroji tudi določen okus. Finančna situacija torej odločno vpliva na gledališko ustvarjalnost, saj predpostavlja osamosvojitev široko tržišče, na katero brez dvoma močneje vplivajo drugi faktorji, v prvi vrsti seveda prav televizija. Najrazličnejše nadaljevanke in drugi programi, kjer nastopajo tudi gledališki igralci izrazito imponirajo določene «obraze» pa tudi način igre (tu se seveda odpira širok problem). Resnično vprašanje je torej, kako ohraniti živo gledališče, ki ga ne moreta nadomeščati ne film in ne televizija. Kako torej osvoboditi gledališče, da bo lahko živelo iz svojih «zakonov» in ki ga ne bo zasul plaz izvengledaliških elementov. Ko družba razmišlja o takšnem gledališču, nikakor ne more ostati pri goli finančni investiciji, razmišljati mora o umetniških investicijah. Je to danes še mogoče, ali pa je to usodno prepuščeno entuziastom, ki morajo delati izven standardnih tokov, kar pa je hočeš nočeš vedno težje? Zdi se nam, da je tako zastavljeno, vprašanje, ki temelji nekako med stvarnostjo in utopijo, resnično vprašanje o krizi in rešitvi gledališča. Smo pred izbiro, pred opredelitvijo, pred kratkoročno ali dolgoročno investicijo. Na dlani je, da je najhi trejša in najdonosnejša rešitev, ki stavj na konja množičnih sredstev in strogih tržnih zakonov. Druga odločitev hočeš nočeš rabi določen sistem. Morda tudi od tod zagata, da nimamo še zakona, ki naj ureja gledališko dejavnost. . . A. M. «Il pianeta indecente» Renza Rossa v gledališču Rossetti Tržaški Teatro stabile bo jutri u-prizoril v gledališču Rossetti noviteto italijanskega pisatelja Renza Rossa «Il pianeta indecente». Pri postavitvi predstave sta sodelovala tudi u-slanova Teatro Romano iz Fiesol in Mednarodni center za dramaturgijo. Renzo Rosso je znan tržaški pisatelj, ki pa sedaj ne živi v Trstu, saj je, kot marsikateri intelektualec, zapustil naše mesto. Znana sta njegova dva romana «La dura spina» in «Il segno del toro». Napisal je tudi knjigo novel «Gli uomini Chiari». Rosso je avtor nekaterih znanih dramskih del, kot so «La gabbia», «Il concerto» in «Gli illusionisti». S tem delom je letos prejel Pirandellovo nagrado. Osrednja oseba dela «II pianeta indecente» je Charles Fourier, zgodovinska oseba iz 19. stoletja. Pisatelj ga predstavlja kot človeka, ki zavrača družbo, kajti v njej vidi carstvo laži. V tem svojem odklanjanju sanja nov svet, ki so ga zgradili ponovno od temeljev in v katerem živijo drugačni ljudje. Ti ljudje so bili vzgojeni po modelih, ki si jih do takrat nismo upali niti domišljati. V tem svetu se prepletajo erotične iluzije in popolna disciplina. Vlogo Fouriera igra Giulio Brogi. Nastopajo še Leda Negroni, Anna Teresa Rossini, Lombardo F omara, Giampiero Becherelli, Vittorio Stagni, Edoardo Siravo in drugi. Sceno in kostume je pripravil Sergio d’Os-mo. Naj še zapišemo, da so v predpremieri igro predstavili v novem gledališču v Tržiču. I ;s beležnica • kulturna beležnica • kulturna beležnica • kulturna . . italijanski založniki vedno pogo-.le tožijo, da knjigi slaba prede, zal *la^ìan* izrazito malo berejo in . ° *u
  • jega nerazpoložen ja ali pa šibka stran teksta, ki te premalo pritegne. e tudi tak tekst obravnava aktual na človeška vprašanja pa ga vseeno Prelagaš od dneva do dneva je to najbrž znak, da te delo ne vznemirja. n Prav to se zdi bralcu romana Ma- V soboto kabaret France Valeri V soboto bo gledališče «La Contrada» pričelo s svojo sezo-nJ>. ki nosi naslov «Gledališče, glasba, film» z recitalom France Valeri. Gre za kabaret, v ka j-orem igralka prikazuje like nekaterih znanih žensk, seveda jih Prikazuje na zbadljiv in satiričen način. Vstopnice za predstavo so na Prodaj v blagajni Galerije Protti. Liete Novak VRTILJAK, ki ga je Pred kratkim izdala Pomurska založ a v Murski Soboti. Marjeta Novak se te že predstavila javnosti s knjigo mladino Sova v pižami, zdaj stopa ji javnost s tekstom in našega so oobnega. sveta, z romanom za odra s e. Najbrž je vse točno, kar je knji Si na pot napisal Marjan Dolgan, da roman govori o otroštvu kot zlagano srečnem delu človekovega življenja, ker je to ena od prevar, ki ji nase dajo odrasli. Dejansko se vsa obdo bja življenja razlikujejo samo navi dežno, v bistvu pa gre za enaka me njajoča se stanja. In da se pisate Ijica posmehuje temu življenju, ko slika glavnega junaka, profesorja da našnjih dni, ki išče ves čas nek srni sel življenja in se zato nahaja ves čas na njega vrtiljaku. Toda naj bo osnovna ideja laka ali drugačna, ra zen izrazito moderno napisanega tek sta ostaja od pripovedi bralcu bore malo. In ko spremlja glavnega j una ka, mladega gimnazijskega profeso rja in njegovo beganje, zlasti njegova srečanja s kolegico, ostaja odprto in nerešeno vprašanje smisla tega pri povednega dela. Če namreč kakršna koli ideja ostaja izražana v premalo umetniško dognanem pripovednem tek stu, potem je to najbrž za uspešnost literarnega dela to premalo. Ni si cer nujna taka ali drugačna, zanimiva ali nezanimiva zgodba. Toda raz biti odlomki življenjske zgodbe iz romana Vrtiljak so preskromni in pre malo privlačni, da bi nas tekst vzne miril ali celo zagrabil. Za krajšo no velo bi bilo to morda še v redu, za roman dvestotih strani pa zato lah ko rečemo, da nas pušča neprizade te. Kljub problemu, ki ga načenja in ki ga označuje pisateljičin moto: vsi smo na vrtiljaku življenja kjer se po časi vrtimo v krogu, posamezniki, generacije. narodi, obdobja... Kljub le po, moderno napisani formi nas to rej roman Marjete Novak ne more navdušiti. Prispevajte za Dijaško matico Prvi kanal 12.00 Dnevnik flash 12.05 Halo. . . Raffaella - vodi Raf faella Carré 13.25 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik 14.00 Halo. . . Raffaella - zadnji poziv 14.05 Sulle strade della California - 15.00 Risanke 15.30 Šola in vzgoja - H carbone 16.00 Ulisse 31 - risanke 16.25 Sandybell - risanka 17.00 Dnevnik flash 17.05 Forte fortissimo TV top 18.00 Nord chiama Sud - Sud chiama Nord 18.30 Colpo al cuore - TV film 19.00 Italia sera 19.40 Almanah jutrišnjega dne in vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Loretta Goggi in Quiz 22.00 Wagner 22.50 Dnevnik - večerne vesti 23.00 Srečanje s kinematografijo 23.06 Športna sreda Ob koncu dnevnik in vremenske razmere Drugi kanal 12.00 Che fai, mangi? 13.00 Dnevnik 2 - ob 13. uri 13.30 Capital - TV serija 14.15 Tandem. . . in partenza 14.30 Dnevnik - flash 14.35 16.30 Tandem 16.30 Tečaj angleškega jezika 17.00 Visite a domicilio - TV film 17.30 Dnevnik 2 - flash 17.35 Vediamoci sul due 18.30 Dnevnik - šport 18.40 Una storia del West 19.45 Dnevnik 2 20.30 Colombo TV film 22.05 Dnevnik 2 - večerne vesti 22.15 I giorni della storia 23.20 D brivido dell’imprevisto - TV dnevnik 21.45 Dnevnik 2 - zadnje vesti Tretji kanal 15.45 Šola in vzgoja 16.15 L’occhio della mente šola in vzgoja 16.45 La Certosa di Parma film 18.25 L’orecchiocchio - glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.35 Gente. . . come noi - 12. nadaljevanje 20.05 Šola in vzgoja - Il pane quotidiano 20.30 La zingara di Alex film 22.05 Delta 23.00 Dnevnik 3 JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 18.00 Poročila 18.05 Ciciban, dober dan 18.25 Pomurski obzornik 18.40 Samostan piva - reportaža 19.10 Risanka 19.25 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik I. 19.55 Vremenske razmere 20.00 Film tedna Ko pridejo kobilice - ameriški film 22.15 Dnevnik H. 14.00 in 16.30 Odprta meja 17.00 TVD - novice 17.05 TV šola - Človekovo telo 17.30 Temna nakana - TV film 19.00 Risanke 19.30 TVD - vse danes 19.50 Drevi 20.00 Kulturna panorama 20.30 Ryan - serijski film 21.30 Turistični vodič 21.40 TVD nocoj 21.50 Glasbena oddaja Koper 14.00 Odprta meja - Videoteleks 16.30 Odprta meja - Videoteleks 17.00 TVD - Novice 17.05 TV šola: Človekovo telo, dok. oddaja 17.30 Temna nakana, film 19.00 Risanke 19.30 TVD Vse danes 19.50 Drevi 20.00 Kulturna panorama 20.30 Ryan, serijski film 21.30 Turistični vodič 21.40 TVD Nocoj 21.50 Glasbena oddaja Zagreb 10.30 Poročila 17.30 Videostrani 17.40 Poročila 17.45 Beli kamen 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Karlovac 18.45 Prijatelji glasbe 19.30 TV dnevnik 20.00 «Plavi max» angleški film 21.30 Dnevnik ZASEONE CANALE 5 8.30 Buongiorno Italia 9.00 Una vita da vivere - nadaljevanka 10.00 Rubrike 10.30 Alice - TV film 11.00 Rubrike 12.00 Help - glasbena igra 12.30 Bis - nagradna igra vodi: Mike Bongiorno 13.00 D pranzo è servito nagradna igra - vodi Corrado 13.30 Sentieri nadaljevanka 14.30 General Hospital - TV film 15.30 Una vita da vivere - nadalje vanto 16.50 Hazzard TV film 17.40 n mio amico Arnold TV film 18.15 Jenny e Chachi - TV film 18.50 Zig zag - kviz 19.30 Barctta - TV film 20.25 Kojak TV film 21.25 Police Python 357 - film 23.50 Canale 5 News 0.50 10 in amore - film RETEQUATTRO 8.30 Otroški program 9.30 Mr. Abbott e famiglia -TV film 10.00 Vicini troppo vicini TV film 10.30 Gianni e Pinotto fra le edu cande - film 11.50 Quella casa nella prateria -TV film 12.15 Fantasilandia - TV film 13.15 Maria Maria TV film 14.00 Agua viva TV film 14.50 Auguri e figli maschi film 16.20 Ciao ciao - otroški program 17.20 II magico mondo di Gigi pi gflnlfP 17.50 James TV film 18.50 Marron Glacé TV film 19.30 M’ama non m’ama nagradna igra 20.25 Un milione al secondo - kviz 23.30 Šport 24.00 La conquista dello spazio -film ITALIA 1 9.20 Febbre d’amore nadaljevanka 10.15 II ladro di Bagdad film 12.00 Gli eroi do Hogan TV film 12.30 Strega per amore - TV film 13.00 Bim, bum, barn POSTAJE 14.00 Cara cara - TV film 14.45 Febbre d’amore nadaljevanka 15.30 Aspetando il domani nadaljevanka 16.00 Bib, bum, barn 17.45 Zanna Bianca alla riscossa -film 19.45 Italia 1 flash - (samo za Lombardijo) 20.00 I puffi risanke 20.25 O.K. B prezzo è giusto - spektakel z Gigijem Sabanijem 22.15 B furto è l’anima del commercio film 0.30 Accidenti alle tasse - filmska komedija TELEPADOVA 12.00 L’uomo invisibile - TV film 13.00 Risanke 13.30 Lupin IH. - risanke 14.00 I Sullivan - TV film 15.00 Cuore selvaggio TV film 16.00 Medicai center TV film 17.00 19.30 Risanke 19.30 L’uomo invisibile - TV film 20.20 II confine film 22.00 Medicai center TV film 23.00 Ellery Queen - TV film 24.00 La città sconvolta: caccia spietata ai rapinatori TRIVENETA 13.30 I grandi personaggi risanke 14.00 La lama d’Orientc - TV film 14.30 La nonna Sabella - film 16.30 Salut Chimpion - TV film 17.30 20.30 Risanke 20.30 Chiamate Scotland Yard 00.75 - film 22.00 TV film 21.30 Film 1.40 Confessioni di una ragazzina -film TELEFRIULI 13.30 Nadaljevanka 14.45 Anche i ricchi piangono - TV film 18.55 Lassie - TV film 20.00 I falciatori di margherite -TV film 20.30 Dersu Uzala il piccolo uomo delle grandi pianure - film 22.00 Friuli com’era 22.30 Gunsmoke - TV film 23.30 Abat jour 21.40 B virginiano nadaljevanka RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Poje mešani pevski zbor «Jakob Petelin Gallus»; 8.30 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja ; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Literarni listi; 12.00 Iz noči življenje se poraja - Glasbeni pot puri; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne - «Cecilijanka 83»; 13.40 Glasbene raznolikosti ; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Grazia Deled da: «Golobje in jastrebi»; 14.35 Country «■ Club; 15.00 Diskorama; 16.00 «Majhna sem bila...»; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Grmade po gorah gore; 18.30 Glasbene podobe: Jam Session. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Glas ba za dobro jutro Jutranji koledar -Cestne razmere; 6.45 Prometni servis - Napoved radijskega in TV sporeda; 7.15 Val 202; 13.00 Danes na valu radia Koper - Glasba, zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Glas- Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz UKW - Koper 98,1 MHz UKW - Nanos 88,6 MHz bene šole; 14.20 Zborovska sezona; 14.35 Oddaja brez naslova; 15.30 Glas beni kiosk - ČGP Delo; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah, 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Pogovor o...; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Jutro ob glasbi; 7.00 Horoskop; 9.00 Štiri četrtine; 9.15 Savio record; 9.32 Cucianovi dopisniki; 10.10 Otroci pojejo; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.00 Glasbeno popoldne; 14.00 Beseda in glasba; 14.32 Classifica 45 giri; 15.00 Brez meja; 16.00 Film danes; 16.15 Edig Galletti; 16.35 Time music; 18.00 Zaključek sporeda. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 9.00 Jutranja oddaja ; 9.00 Radio tudi mi; 11.10 II demone meschino; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.20 Karavana; 15.03 Habitat - radio 1 za vse; 16.00 11 Pa-ginone; 18.00 Objektiv Evrope; 19.20 Glasbeni interval; 20.00 II piccolo principe; 21.20 Deset minut z...; 22.52 Autoradio flash; 23.28 Zaključek sporeda. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 12.30, 13.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranja oddaja; 8.05 Radio 2 predstavlja ; 8.45 11 racconto dei Vangeli ; 10.30 Ra dioduo 3131; 12.10 Deželni program; 12.45 Discogame; 15.00 Radiotabloid; 16.35 Due di pomeriggio - glasbena oddaja; 18.32 Glasbene ure; 20.45 Viene la sera...; 21.00 Jazz na radiu; 21.30 - 23.28 Radiodue 3131 - nočni program. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 14.00, 15.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika ; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 8.30 Govorimo makedonsko, govorimo srbohrvaško ; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za ... ; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugosla vriji; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Ve liki zabavni orkestri ; 12.30 Kmetijski nasveti ; 12.40 Ob izvirih ljudske glas bene kulture; 13.00 Danes do 13. -Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.2a Vrtiljak; 15.05 Radio danes, radio ju tri; 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.55 Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba ; 16.35 Vrti ljak; 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Naj narodi pojo; 18.30 S knjižnega trga; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba ; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Ludvika Lesjaka; 20.00 Koncert za besedo - Čaša o-jjojnosti; 20.25 Minute s slovenskimi interpreti ; 21.05 Vincenzo Bellini: Odlomki iz opere «Norma»; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene me lodi je; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za ljubitelje jazza; 00.05 - 4.30 Nočni program. Samo pozitivni odmevi ob sprostitvi prometa Včeraj le malo prometa čez mejo Čez dva meseca čaka stotine trgovcev obvezna nabava nove registrske blagajne Tokrat na vrsti trgovci z več kol 100 milijoni prometa Niso se še polegle polemike o uved bi zapečatenih registrskih blagajn za tiste trgovce, ki so prijavili v letu 1981 nad 200 milijonov lir letnega prometa. Bliža se že čas ko si bodo morali podobne blagajne nabaviti tudi tisti trgovci, ki so v letu 1981 prijavi li prometa v vrednosti med 100 in 200 milijoni lir. 1. marca 1983 bodo namreč morali imeti tako blagajno vsi ti trgovci ta-kozvane druge kategorije. Ko je bilo treba nabaviti te blagajne do lanskega 1. julija, je nastalo veliko preplaha med trgovci, kajti registrskih blagajn ni bilo dovolj na razpolago. Nekatere tovarne niso bile pripravljene na tako velike nakupe. Zato je od začetka veljalo pravilo, da je trgovec lahko v miru spal, če je bil naročil blagajno pred lanskim julijem. V nekaj mesecih pa so morale tovarne zadostiti naročilom. Prišlo je do novih zapleti ja jev, kajti na tržišču ni bilo dovolj s posebnim žigom opremljenega papirja, ki ga uporabljajo v teh registrskih blagajnah. Tudi pri nas na Goriškem je finan- čna straža pričela pregledovati trgovine in marsikateremu trgovcu so dali še kar visoko globo, ker da ni upo števal predpisov. Če je bilo trgovcev z več kot 200 milijoni letnega prometa na Goriškem nekaj sto jih bo brez. dvoma takih, ki so imeli prometa med 100 in 200 milijoni, veliko, veliko več. Bodo tovarne zmogle zadostiti povpraševanju tako velikega števila trgovcev? «Najbrž ne bo šlo prav tako lah ko,» nam je dejal Radimir Fajt, lastnik trgovine Teknomec, trgovine s stroji za urade in trgovine, ki prodaja tudi registrske blagajne. «Veliko opravkov smo imeli v prejšnjem letu s prvimi registrskimi blagajnami. Še več problemov bo sedaj. Tovarne i majo svojo redno proizvodnjo. Za izdelavo novih registrskih blagajn so se pravzaprav odločile šele lani, po tem ko je izšel zakon o obveznosti teh blagajn, če so latri le s težavo u godile klientom, bo to šlo letos najbrž še težje. Vsekakor pa bodo mora li trgovci imeti v rokah potrdilo, da so blagajno naročili. Potem bo najbrž vlada dala vsaj nekaj mesecev predaha.» Našim slovenskim trgovcem, ki sodijo v to kategorijo (promet višji od 100 milijonov lir v letu 1981) svetujemo torej, da si čim prej nabavijo tako blagajno. Sedaj so te na razpolago. Čez mesec dni jih ne bo več. Še nekaj. Taka blagajna stane danes več kot dva milijona lir. V večini primerov je moč celotno vsoto odpisati od davkov že v letu nakupa blagajne. Interpelacija KPI Pokrajinski svetovalci KPI Blasut-ti, Poletto, Devetak in Di Dato so vložili interpelacijo pokrajinskemu odboru, v kateri sprašujejo, kaj je bilo doslej storjenega, da bi pri ron-škem letališču odprli sekcijo aeronavtičnega tehničnega zavoda, ki i-ma sedež v Forliju. Pred časom se je namreč govorilo, da bi v Ronkah odprli tak zavod, ali, če to ne bi bilo mogoče, vsaj sekcijo goriškega zavoda Galilei s specializacijo v aeronavtiki in komunikacijah. Resnici na ljubo nihče od tukajšnjih trgovcev ni včeraj pričakoval navala Jugoslovanov z obmejnega območja, ki naj bi prihiteli v Gorico s prepustnico bréz vsake omejitve za prehod meje. Vseeno smo se pozanimali na poveljstvu obmejne policije kako je s stvarjo. Povedali so nam, da so sicer opazili nekaj več prometa kot ob zadnjih torkih, vendar ne gre tega jemati kot nekaj izrednega. V Jugoslaviji je bil namreč tudi včeraj praznični dan in zato so ljudje raje ostali doma. Najbrž bomo šele ob koncu tedna ugotavljali kaj več prihodov Jugoslovanov z obmejnega območja v Gorico. Izredno zadovoljstvo v zvezi z odločitvijo beograjske vlade je izrazila tudi enotna sindikalna zveza CGIL CISL - UIL. V izjavi je rečeno, da so se tako italijanski kot jugoslovan ski sindikati zavzeli za liberalizacijo prometa v obmejnem območju na skupnem sindikalnem shodu, ki je bil lanskega 3. decembra na meji med Gorico in Novo Gorico. Takrat so sestavili skupno resolucijo, ki so jo po siali tako italijanski kot jugoslovanski vladi. Vendar pa ne smejo biti naše izjave triumfalistične, meni sindikalna zveza. Doslej so namreč številni mladi našli zapoSitev v trgovini, ko le te ni bilo v industriji. V lanskem letu so marsikaterega trgovskega pomočnika odpustili. Zaradi sedanje menjave dinarja v lire in tudi zaradi carinskih predpisov ne bodo prihajali Jugoslovani trumoma v goriške trgovine kot so hodili nekoč. Odločitev beograjske vlade pa je izrednega političnega pomena in za nika stališča tistih, ki so menili, da je bil ukrep sprejet v -oktobru 1982 izrazito političnega značaja in da mu niso botrovali gospodarski razlogi; tako meni enotna sindikalna zveza v Gorici. Svoje zadovoljstvo so izrazili tudi liberalci. Njihova mestna sekcija je v izjavi za tisk povedala, da odločitev beograjske vlade daje ponovno možnost vsemu obmejnemu prebivalstvu da nadaljuje s sodelovanjem in odpravo nekdanjih kontrapozicij. Tajništvo PLI v Gorici tudi ugodno ocenjuje delo, ki sta ga za zbliževanje med Jugoslavijo in Italijo ter EGS napravila na nedavnem beograjskem obisku generalni tajnik stranke Valerio Z anone in evropski poslanec Enzo Bettiza. V tržiški ladjedelnici ČE NE BO KMALU NAROČIL ČAKA DELAVCE ČRNO LETO Nič več tako kot do srede lanskega leta V težavah s programi in videmski televizijski V tržiški ladjedelnici Italcantieri se nadaljuje dopolnilna blagajna za velik odstotek delavcev. Z novim letom je v dopolnilni blagajni 1145 delavcev. Včeraj smo objavili vest, da je bila v ponedeljek skupščina teh delavcev. Na skupščini so razpravljali o krizi ladjedelnice, o možnostih za izhod iz sedanjega stanja ter o nekaterih kratkoročnih pobudah sindikalnega značaja. Glede stanja v tržiškem obratu je prevladovalo mnenje, da je potrebno čimprejšnje soočanje z vlado o celem sklopu problemov pomorske politike. Predvidoma se bodo sindikalni pred stavniki srečali v Rimu z zastopniki vlade še ta teden, verjetno v petek, 6. januarja. Na tem srečanju bi mo rali razpravljati o vprašanju naročil, saj so prav zaradi pomanjkanja naročil izgledi za bodočnost ladjedelnice zelo zaskrbljujoči. Ker med naročilom in dejanskim pričetkom dela navadno mine okrog osem mesecev, je pričakovati, da, če ne bo kmalu novih naročil, se bo v prihodnjih mesecih stanje še poslabšalo. Med sindikalnimi pobudami gre za- Lahko bi rekli, da človek včasih še umreti ne more brez birokratskih zapletov. Včeraj bi moral biti iz splošne bolnišnice pogreb Berte Pelicon vd. Vižintin iz Sovodenj, ki je umrla v ponedeljek zaradi komplikacij, ki so nastopile po zlomu stegnenice. V takih primerih, če zdravniki menijo, da so vzroki smrti sumljivi, morajo obvestiti državno pravdništvo, da dovoli pokop. Tokrat pa je bilo za zdravnike očitno, da so vzroki naravni in zato prav-dništva niso obvestili. Kljub vsemu pa je zadeva romala na pravdništvo, ki so ga obvestili iz občinskega matičnega urada. Stvar je malce čudna, beležiti srečanje s senatorjem Bat-tellom (KPI) in poslancem Rebullo (KD), ki bo prihodnji ponedeljek. V soboto, 14. t.m., bodo, z namenom da bi glede teh vprašanj sensibilizirali tudi širšo javnost, priredili pobudo, ki so ji dali naziv Odprta ladjedelnica ; vsakdo si bo lahko v spremstvu delavcev ogledal ladjedelniške oddelke in naprave. Šoferji v zagati Včeraj je v Tržiču stopila v veljavo nova ureditev prometa pri An-conetti. Težav z novimi semaforji in enosmernimi ulicami je seveda bilo precej, ker šoferji niso vajeni na novost. Vsekakor so občinski tehniki za dovoljni, saj menijo, da se bodo stvari uredile v kratkem in da bo promet postal bolj tekoč. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. bratov Rosselli 23, tel. 72340. saj kaže, da ni ne dolžnost, ne prak sa goriške občine, da bi to počela, saj morajo o umestnosti obvestila sod stvu odločati izključno zdravniki. Kakorkoli že, pogreb so včeraj zadnji trenutek prepovedali, dokler niso zadeve razčistili in bo lahko šele danes ob 13.30 iz splošne bolnišnice v So-vodnje. Vse dobro, bi lahko rekli, pa ni ta ko: sorodniki (mnogi so prišli iz notranjosti Jugoslavije) bodo morali počakati še en dan, kar ni ne prijetno v takih okoliščinah, niti enostavno, saj mora jutri marsikdo na delo. U-pati je, da se kaj takega ne bo po-'novilo. Goričani imamo možnost videti tudi programe, ki nam jih ponujala dve videmski televizijski postaji, ki sta. vsaj za sedaj ostali izven vsedržavnih zasebnih televizijskih mrež. Medtem ko pordenonska Telebarbara v celo ti objavlja programe mreže Retequat-tro in se zadovoljuje le z nekaj krajevne reklame in zelo kratkim dnev nikom, sta Telefriuli in RDF ohranili samostojnost in oddajata, poleg fil mov, ki jih dobijo na posodo, pred vsem domač program: domače dnevnike, intervjuje z domačimi osebnostmi, veliko je na obeh ekranih jur lanskega Sporta. Telefriuli ima znano nedeljsko popoldansko oddajo, ki pri vablja zanimanje velikega dela jur lanskih gledalcev; sredi tedna ima Se vedno tekmovanja v briSkoli med eki parni raznih furlanskih krajev. RDF pa se je specializirala v okroglih mizah na katerih je tarča skoro vedno videmski župan Candolini. Kdor je bil včeraj zjutraj na go riši železniški postaji, je lahko presenečeno gledal sledove rafala, ki je nekaj ur prej razbil veliko steklo tik nad glavnimi vrati. Nenavadni dogodek je torej sprožil ugibanja in glasove o kakem krvavem spopadu, medtem ko je resnica preprostejša in precej manj dramatična. Kaj se je zgodilo včeraj? Izvidnica policije je malo po peti uri pred postajo zapazila dve sumljivi ženski. Agenti so jima veleli naj se ustavita, ženski pa sta jo tik pred prihodom nekega vlaka mahnili čez tračnice in se začasno izmuznili. Do tedaj vse v redu, čeprav je dogodek povzročil alarm na postaji. Agent železniške policije, ki se je pridružil kolegom pri iskanju žensk, Obe videmski televizijski postaji sta imeli bogatejSe programe do lan ske pomladi, tja do deželnih in par lamentarnih volitev. Po volitvah se je očitno zanimanje nekaterih za televizijo zmanjšalo. Pri Telefriuliju so za menjali gospodarja in kmalu so zmanjSali skoro na polovico Število uslužbencev in sodelavcev. Pred časom so pravili da ima Telefriuli odkrito podporo Straussove bavarske kr Sčansko-socialno stranke. Z novim gospodarjem ni več tako, pa čeprav imajo demokristjani Se vedno veliko prostora v dnevnikih. Telefriuli ima zelo veliko krajevne reklame. Nekoliko drugače je z drugo po stajo RDF. Tudi pri tej so pred približno letom in pol dni zamenjali gospodarje. Baje je v prvi fazi ta postaja nabrala velike dolgove, katerih se sedanji lastniki ne morejo re Siti kar tako na lepem. Ta postaja se je s svojim ravnateljem Grillonijem je kakih meset minut kasneje zapazil pri vhodu postaje sumljivo senco. Na njegov «stoj» rri bilo iz teme nobenega odgovora, zato je agent sprožil v zrak rafal iz mitraljeza, naravnost proti šipi nad vhodom. To je zdramilo «gospodarja» sumljive sen ce, ki se je preplašeno oglasil: bil je le poštni uslužbenec, ki se je ob tisti uri mudil na postaji zaradi službenih obveznosti. Malo kasneje so agenti letečega oddelka izsledili tud j ženski, ki sta nehote zakrivili streljanje. Gre za mladi jugoslovanski državljanki, 15-letno A. Z. in 22-letno Kurtesi Saho, ki sta verjetno ilegalno prekoračili mejo; imeli sta namreč osebni iz kaznici, ne pa potnih listov. Na kvesturi so ju legitimirali, nato pa po spremili spet čez mejo. Petarda ali kaj več? Oslavce, ki bivajo v bližini kostnice, je v ponedeljek zvečer okrog 11. ure preplašil močan pok, lahko bi rekli eksplozija, ki je stresla šipe bližnjih hiš in raznesla posodo za smeti, ki je bila pritrjena na deblu drevesa na trgu pod kostnico. Zdi se, da je vandalski podvig opravila skupina mladeničev, ki so jih videli zbežati takoj zatem na avtomobilu z rimsko registracijo. O dogodku so obvestili mestne stražnike. Razna obvestila V priredbi ZSKD in knjižnice Da-mira Feigla bo v Kulturnem domu v ponedeljek, 9. januarja, ob 19. uri, odprtje dveh zgodovinskih razstav o slovenskem šolstvu za časa Genti lejeve reforme ter o 40-letnici Parti zanskega dnevnika. Govorila basta Milan Pahor in Jože Koren. denarjem postaji specializirala v napadih na videmskega župana Candolinija. Skoro vsak večer najdemo tako v dnevniku kot pri okroglih mizah, pri katerih pa sodelujejo v glavnem vedno eni in isti sodelavci, ostre napade na delo videmske občinske uprave. Teh je bilo toliko da so nekateri v Vidmu bili svojčas mnenja, da hočejo Grilloni in njegovi predstaviti na prihodnjih občinskih volitvah v letu 1985 krajevno listo. Najbrž bi imeli tudi kak uspeh, saj so ob nekaterih akcijah zbrali tudi po več tisoč podpisov. V videmski kroniki Gazzettino smo pred nekaj dnevi brali, da se RDF nahaja v finančnih težavah in da je precej uslužbencev ter sodelavcev šlo na sodnijsko zahtevo po svojih prejemkih. Veliko je tudi govora, da se za to postajo, ki si je pridobila precej poslušalcev in gledalcev, zanimajo nekatere politične sile. Hotele bi jo odkupiti. Gre za skupine, ki so v sedanji petstrankarski večini kot z c, nekatere opozicionalce. Res je eno. Vsedržavne zasebne televizijske mreže pritiskajo na maloštevilne samostojne televizijske posta-i je, ki so se še ohranile pri življenju. Kot nekoč RA/, hočejo Berlusconi, Mondadori in še kdo monopolizirati televizijsko mrežo. Izleti Kulturno društvo Briški grič priredi v nedeljo, 8. januarja, enodnevni avtobusni izlet v Škofjo loko z udeležbo na znanem pohodu v Dražgošah. Prijave pri odbornikih društva. Kino Gorica VERDI 17.30-22.00 «Il ritorno dello Vedi». VITTORIA 17.30-22.00 «La chiave». Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 18.00—22.00 «Segni particolari: bellissimo». Adriano Celentano in Federica Moro. Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 «I ragazzi della 56. strada». EXCELSIOR 17.30-22.00 «Pensieri morbosi». Nova Gorica in okolica SOČA 18.20 «Pink floyd thè wall». SVOBODA 18.00 «Psi vojne», ameriški film. DESKLE 19.30 «Conan», ameriški film DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84443. POGREBI Ob 9.30 Giuditta Vittoruzzi Pezzetta na glavnem pokopališču. Sekcija KPI v Doberdobu izreka iskreno sožalje svojcem ob izgubi Egidija Radetiča. Namesto nagradnega žrebanja NOVOLETNA PONUDBA NAROČNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA Vsi naročniki Primorskega dnevnika, ki bodo poravnali celoletno naročnino do 31. MARCA 1984 prejmejo 30% POPUST za enkratni nakup knjig, plošč ali kaset iz kataloga ZTT. S potrdilom o plačani naročnini se lahko takoj zglasite v TRŽAŠKI KNJIGARNI, Ul. sv. Frančiška 20 v TRSTU in na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA. Drevored 24 maggio 1 v GORICI STRELI NA POSTAJI ODLOŽEN POGREB BERTE PELICON V kulturnem središču v R 011 k uh Dragoceno zbiranje dokumentov in fotografij V večnamenskem javnem kulturnem središču v Ronkah so se lotili na črtnega zbiranja knjig, dokumentov, slik, vsega kar je v zvezi s preteklim in sedanjim življenjem na Tržiškem. S tem hočejo nadoknaditi zamudo, kajti v teh krajih, ki niso «zgodovinski», ni nihče v preteklosti zbiral do kumentov. Ni bilio tu gradov in plemičev. Le na tržiški občini imajo nekaj starih dokumentov. Druge obči ne so bile precej poškodovane med prvo vojno, zato se je marsikateri dokument izgubil. Veliko dokumentov je sicer shranjenih v državnem arhi vu v Benetkah, saj je bilo tržiško območje pod oblastjo Serenissime. Prebivalstvo teh krajev pa so sestavljali preprosti ljudje, kmetje, ribiči, de lavci, obrtniki. Prav zaradi tega je pri nekaterih ljudeh na tem območju velika vne ma pa zbiranju narodopisja in vsega kar je v zvezi z zgodovino teh kra jev, ki je predvsem zgodovina preprostih ljudi. Nekateri že dolgo vrsto let zbirajo narečne pesmi in drugi etnografski material v bizjaškem narečju. Poleg del z manjšim obsegom je pred leti izšla zbirka rekov v bi-zjaščini, sedaj pa se že tiska obsežni slovar besed v tem narečju, ki je seveda italijanskega izvora, govorijo Pa ga le v krajih okrog Tržiča in se torej precej razlikuje od tržaškega narečja. V prej imenovanem središču v Ronkah so pričeli izdajali revijo 11 Territorio, ki je dosegla že deseto številko (o tej smo že pisali pred tednom dni). V tem središču, ki ima svoj sedež v južnem delu Ronk, v stari kmečki hiši, ki jo postopoma adaptirajo, imajo knjižnico s skoro dva tisoč zvezki. Zbirajo v glavnem dela z domačo tematiko. Del s tako vsebino je nad polovica. Posebno pozornost so posvetili kinematografiji, fotografiji, knjižničarstvu. V lanskem letu so za nakup novih knjig porabili skoro deset milijonov lir. Na voljo obiskovalcem imajo tudi petdeset strokovnih revij. Knjižnica je tudi odprta širšemu krogu obiskovalcev, ob torkih in četrtkih popoldne, ob sobotah pa dopoldne. V zadnjem času so tu uredili kartoteko, ki pove kakšne knjige so na vo Ijo v občinskih knjižnicah na tržiškem območju. Središče v Ronkah je namreč odraz vseh občinskih uprav na tem območju. Več let ustvarjajo v tem središču tudi svojo fototeko. Društva, občine, zasebniki so jim namreč odstopili svo je domače fotografske albume. V središču v Ronkah so vse te slike reproducirali in sedaj se z njimi seveda o koristi kdor jih potrebuje za kako Publikacijo ali razstavo. Sami so priredili nekaj uspelih razstav. V fototeki so doslej zbrali nad 2.500 raznih slik. Najbolj zanimive so seveda slike iz avstrijskih časov, slike iz prve svetovne vojne kot tudi ve-llko slik iz življenja delavcev v tovar mdi na tržiškem območju. Nekatere teh slik so opremljene tudi s primernim besedilom, druge pa so brez lega. Konško središče sodeluje zelo tes- z občinskimi upravami in veliko-/T.at so priredili skupne razstave. Ve hkokrat so imeli tildi razstave etno-Orufskega blaga. Povabili pa so tudi znanstvenike ter umetnike iz drugih aežel. Priredili so nekaj filmskih ci- klusov, razstave svetovno znanih fotografskih mojstrov, razstave z zgodovinsko tematiko. M. W. Krvodajalci Sovodenj v Ajdovščini Sovodenjski krvodajalci, ki že vrsto let aktivno sodelujejo s krvodajalci iz škofjeloške občine, so v zadnjem času navezali tesnejše stike tudi z občinskim odborom Rdečega križa v Ajdovščini, z organizacijo, ki na območju te občine skrbi za razvoj krvodajalstva. Predstavniki te organizacije so se udeležili praznika krvodajalcev v Sovodnjah, na Štefanovo pa so šli na obisk Sovodenjci. V zdravstvenem domu so se najprej seznanili z organizacijo krvodajalstva v ajdovski občini, nato pa so si v spremstvu gostiteljev ogledali nekatere vzgojne in varstvene ustanove ter ustanove, ki skrbijo za rehabilitacijo in vključevanje v delovni proces telesno prizadetih oseb. Ker so bili že na Vipavskem, ni mogel iz programa izpasti obisk znane zadružne kleti v Vipavi. Obiska pri občinskem odboru Rdečega križa v Ajdovščini so se udeležili vsi člani odbora sovodenjske sekcije društva krvodajalcev. _ Latinski tekst goriških' zakonov V lanskem decembru je geom. Mario Bressan, znan zbiralec starinskih dokumentov in zemljevidov Goriške daroval občinski upravi rokopis ob činskih zakonov poknežene goriško-gradiščanske grofije, ki jih je napisal Giovanni Pietro Morelli von Schòn feld. Gre za drugi del teksta, ki ga je avtor napisal v letih 1667, 1669 in 1675, ter dal tiskati pri Schirattiju v Vidmu. Tekst je latinski. Avtor tega latinskega teksta se je rodil v Gorici 1642, umrl je 44 let star. Poleg te zbirke zakonov je na pisal še druge spise s filozofskega in političnega področja. Original sedaj hranijo v beli dvorani županstva. Razna obvestila Na zavodu za ljudske hiše IACP v Gorici potrebujejo geometra. Prošnje na javni natečaj je moč poslati, o-premljene s potrebno dokumentacijo, v pisarno IACP v Ulici Pitteri v Gorici, do 15. januarja. Tu dajejo tudi potrebne informacije o natečaju. ZSŠDI, SPD in ZSKD priredijo v nedeljo, 8. januarja, avtobusni izlet v Dražgoše v škofjeloško občino, kjer bo spominski pohod na partizansko epopejo med vojno. Prijave sprejemajo na sedežu ZSŠDI v Ulici Malta. Prijaviti se je moč tudi na ZSKD v U-lici della Croce in pri posameznih društvih na podeželju. Kulturno društvo Briški grič iz Šte-verjana priredi 8. decembra t.l. avtobusni izlet v Dražgoše. Prijave pri odbornikih društva. Dijaška brošura o Ivanu Trinku Pred nekaj dnevi, tik pred začetkom zimskih počitnic, so na slovenski nižji srednji šoli Ivan Trinko v Gorici izdali ciklostilirano brošuro z naslovom «Ivan Trinko Zamejski — Ob 120-letnici rojstva». Kako je prišlo do te brošure? Za-vodni svet je v šolskem letu 1982 83 sklenil, da se na poseben način počasti spomin na Trinka ob 120. obletnici rojstva. Predstavniki dijakov tre tjih razredov so obiskali v Trčmunu pesnikov grob in se s hvaležnostjo poklonili njegovemu spominu. Obiskali so tudi hišo, v kateri je Trinko živel s svojimi sorodniki. V lanskem novembru je bil razpi san tudi natečaj o Trinku in Beneški Sloveniji. Sodelovali so vsi dijaki tretjih razredov s pisanjem nalog. Naj boljša dela je komisija nagradila in jih vključila v brošuro. V brošuri najdemo spise naslednjih dijakov: Elizabeta Paoletti, Suzana Macus, Werner Florenin, Emanuela Kovic, Peter Boškin, Danijel Devetak in Srečko Breganti. Tudi prvi in drugi razredi so sodelovali na natečaju z likovnimi izdelki. Med temi je bila izbrana kot najboljša ilustracija za prvo stran brošure perorisba dijaka Gabrijela Sfiligoja. V brošuri so še risbe Davida Fajta, Tiziane Florenin, Roberta Čaudka, Walterja Tomažiča, Pavla Zavadlava, Mirjam Radinje, Vesne Tomšič. Goriška slovenska nižja srednja šola je bila poimenovana po Trinku leta 1974 na slovesnosti, ki je bila ob 20. obletnici pesnikove smrti. Predlog za poimenovanje šole po tem beneškem pesniku je dal profesorski zbor leta 1967, dovoljenje iz Rima je prišlo leta 1972. Ob poimenovanju so v šolskem poslopju odkrili Trinkov bronasti kip, delo akademskega kiparja Boža Pengova. Dijaki goriške nižje srednje šole so v svojih spisih obelodanili Trinko-vo dejavnost na literarnem področju kot tudi na področju narodnega prebujanja v Beneški Sloveniji. Turistični kažipot po Primorski Skrljevo Ko govorimo o goriških Brdih takoj pomislimo na ozki venec gričev, ki se vije ob državni meji od Oslavja skozi briško prestolnico Števerjan dalje proti zahodu. Raz gibana pokrajina se nadaljuje ob prevalski (nekoč močvirnati) ravnici mimo Vipolž, Ceglega do Ple-šivega na Krminskem. Tod poteka tudi Cesta vina. Ob tem pa pozabljamo na zahodna Brda, gričevje, ki se vleče od Krmi na proti severu ob reki Idrija (Ju drio) tja skozi Dolenje (Dolegna del Collio) do Mimika (Mernic-co). Tam Brda preidejo v pred alpsko gorovje. To je lepa rodovitna dežela na stičišču slovenskega in furlanskega življa. Tu se je naša narodnostna meja tekom tisoč let rahlo umaknila. Že v prejšnjem stoletju so imeli Dolenje za furlansko vas, čeprav je tam še danes veliko pristnih, starih slovenskih priimkov. Po reki Idriji je tekla, od leta 1866 do konca prve svet. vojne državna meja med Italijo in Avstrijo. Nekoč so bile slovenske tudi vasi on kraj reke: Ibana (Albana), Pra potno (Prcpotto) in druge. Po dru gi svet. vojni so se obnovile slo- venske šole tudi v tem delu naše dežele tako, da smo imeli še do sredine petdesetih let šolo v Mirniku (in slov. župnika), ter do leta 1976 še slov. šolo v Škrlje vem (Serio) obč. Dolenje (župnija Mirnik). Radi premajhnega števila šoloobveznih otrok so to šolo zaprli in učence vozili v slov. šolo na Plešivem pri Krminu. Škr-ljevo je zanimiva vas. Leži na nmv. 203 m prav na najzahodnej-ših briških gričih in je oddaljena 13 km od Kr mina. Danes šteje 45 prebivalcev. Ljudje se bavijo s kmetijstvom in vinogradništvom (nekoč tudi z živinorejo). Mnogi hodijo na delo v furlanske tovar ne. Iz Gorice pridemo tja po že omenjeni Cesti vina, ki se za Plp-šivom vije med Krminsko goro in državno mejo mimo znanega plešivskega gozda (urejen naravni park). Cesta se pri Rutarjih (Ruttars) priključi glavni poti Krmin - Dolenje. Lahko se peljemo tudi iz Gorice v Krmin (13 km), nato v Bračan (Brazzano -3 km) v smeri za Dolenje do Lože (Lonzano 7 km). Desno na griču leži cerkvica sv. Jakoba in v neposredni bližini je velika g ra ščina - kmetija, kjer se je rodil 1. 1792 največji furlanski pesnik Pietro Zorutti. Tu lahko uberemo novo asfaltirano pot, ki pelje po vrhovih gričev do Škrljevega. Ta pot je lepo speljana, je ponekod precej strma in ovinkasta, pa tudi zelo panoramska. Z najvišje točke se lepo razgledamo mimo Korade čez cela Brda do Števe-rjana in proti jugu in zahodu po široki furlanski ravnini. Severno vidimo Čedad in visoko nad beneškimi vasicami, Matajur, še par o-vinkov in smo v Škrljevem pri poslopju stare šole in takoj nato pri gostilni Sgubin, kjer se bomo u-stavili (3 km). V grapi na vzhodni strani teče državna meja, na zahodni pa dolina po kateri se bomo peljali v Dolenje (4 km). V tej hiši imajo Sgubinovi gostilno že okoli 100 let. Zaprta je bila le med zadnjo vojno. Današnji gospodar Anton je kmetovalec - vinogradnik, gostilno vodi žena Terezija Mo-vern s pomočjo družinskih članov. Pbslopje so zadnje čase obnovili in povečali, da je zares prijetno in udobno. Tu točijo razne vrste vina, ki ga pridelajo v svojih vinogradih. Izbira gre od sauvigno-na, rebule... merlota in caberne-ta do tako čislanega picolita. Gostilna slavi daleč naokoli tudi po prijazni postrežbi in kuhinjskih specialitetah. Zaprta je ob sredah. Konec tedna in ob praznikih je izbira jedi bolj pestra. Vnaprej najavljen gost bo vedno bogato postrežen. Gospodinja, četudi po rodu ni domačinka (doma je iz Semiča - Bela krajina), mu bo postregla tudi s pristnimi starimi briškimi jedmi. V pozni jeseni in pozimi pa si bo prav gotovo vsak od nas zaželel toplo do mačo skuho (mineštron), joto ali ječmenko, nato pa divjačino pripravljeno na razne načine z nepogrešljivo polento; za konec pa še kaj sladkega. Zatorej gurmani kar na juriš! Po obvezni kavici se bomo pre vidno spustili po ovinkasti cesti v dolino do razpotja (3 km). Desno leži Mirnik mi pa krenemo na levo in smo takoj v Dolenjah. Od tod do Krmina je še 10 km. Z. V. SKRLJEVO • DOLENJE !» LOŽE Jf ZORUTTI TONE SVETINA Med nebom in peklom _______29. _____ «Bog mi pomagaj, da bi stvari spravili v red... a*> pa se bomo poslovili od svojih položajev!» Graja je delovala na varnostnega komisarja kot zgodnja slana na travo. Iz Rima je prišel napol prostovoljno z namenom, da bi čim laže napravil politično kariero. Nekaj dni in noči je razmišljal, pil konjak in kavo. v želodcu mu je ležal kamen. Prelistal je Nešteto zapiskov in arhivskih dokumentov, preme-aval karte svojega območja. V glavi mu je brnelo, K°t bi se v njej na spomlad prebudil osir. V njegovih predstavah je nastajala mreža, kakršne ni v Vsei kraljevini, razpeta od visokih gora prek gozdnatih predelov vse do morja. Vanjo se bodo lovile velike ribe, ki jih pošiljajo Srbi ali Angleži, pa V'ajhni uporniki, ki še niso uklonili glav pred na-Crti imperija. Poklical je karabinjerskega poročnika Zannija, ! i® imel nalogo splesti omrežje v naseljih, koder ni bilo karabinjerskih postaj, tik za orjaško obram-n° črto. Tudi poročnik je bil član stranke, dodobra Predan ducejevim idejam. Bil je praktične narave. !sanja ni ljubil. Raje bi tekel deset kilometrov v najbolj oddaljeno vas, kot pa natipkal eno samo stran besedila. Rad je pil, ljubil je shode, parade, oboževal romp in pomp, uniforme. Slovence je sovražil vse od kraja, najsi so bili osumljenci ali ne. Zanj so bili vsi slovenski moški bodoči nasprotniki. Slovenke pa so mu bile všeč. Celo bolj od Italijank. Mikale so ga s svojo pohlevnostjo, mirom, nasprotjem italijanske kričavosti, vabile so ga k naskoku z navidezno ravnodušnostjo in z nezanimanjem za njegovo gostobesedno dvorjenje. Poročnik je sedel, popila sta vsak svojo kavo in konjak. Losanna je rekel: «Od generala smo jih slišali dovolj in preveč! To je zahvala za naše delo... Imam načrt, kako bi mi, karabinjerji in vojska, sodelovali in želi uspehe v najkrajšem možnem času. Tu je seznam oseb, ki nam bodo pomagale vzpostaviti agenturo. Seveda, dragi poročnik, ne moreva se lotiti stvari brez pomoči našega sodelavca, ki je do sedaj napravil več kot vsi drugi. Malo počakajva. Dal sem ga poklicati.» Davčni izterjevalec in poklicni obveščevalec Chiuco je potrkal na vrata ob točno določeni uri. Mož nizke rasti, čvrst, z odločnim, prevejanim pogledom, človek, ki bi ga bilo težko odgnati. Pozdravil je in dejal: «Na voljo sem vam, gospod komisar!» «Sedi, moj dragi prijatelj! Ti si edini, ki bi lahko dobil pohvalo na včerajšnjem sestanku z generalom!» Mož je sedel in smehljaj ponosa mu je prebegnil obraz. Snel si je očala in jih obrisal. Komisar je nadaljeval: «Ti si odkril več državi nasprotnih ljudi kot nekaj karabinjerskih postaj, in to za bedne solde. Zdaj pa bomo- samo mi trije ustvarili nekaj, kar se bo pomnilo. Kot v sanjah sem našel točko, kamor je treba udariti, pravzaprav začeti kopati! Odkriti moramo kanal, od koder prihajata z one strani sovražna propaganda in razstrelivo.» Losanna je uprl svoje sive oči v karto in pritisnil kazalec na neko mesto na njej. «Tu bomo začeli! Vidita kaj?!» Poročnik in davkar sta vstala in strmela. «Nič ne vidita, ker sta slepa in mislim jaz za vaju.» Odmaknil je. prst in rekel: «Trdnjava nad reko! Ali vam to ime kaj pomeni?» Poročnik je zganil z rameni in rekel: «Po poročilih učiteljice bi sodil, da je to naj mirnejša vas, kjer se ne zgodi nič omembne vrednega. Učitelji imajo povsod težave. Evelina jih nima. Ne s šolo ne z ljudmi ne z duhovnikom!» «Prav to je sumljivo!» «No ja,» je dejal davkar, «če izvzamemo, da je odšlo skozi vas nekaj konj z one strani meje...» «Pustimo konje! Mi jih ne lovimo. Italija jih celo potrebuje. Tu lahko zamižimo na eno oko, dragi moj davkar. Nekaj drugega je, za kar bi dal to gnezdo pod žaromete in mikroskop...» «Kaj pa, gospod komisar?» sta vprašala in napeto čakala na odkritje. «Vidva nimata izostrenega obveščevalnega čuta, ki spreminja našo stroko v umetnost. Kdor hoče prodreti v bistvo stvari, mora poseči globoko v vodnjak zgodovine. Včasih celo dlje od pravljice o ustanovitvi Rima. Nazaj je treba segati, da bi videli naprej. Treba si je ogledati detajl, da bi videli celoto. Ali po domače: ogledati si drevo, da bi dojeli gozd, ali preiskati gozd, da bi prišli do drevesa.» V Barceloni predolimpijski odbojkarski turnir Italijanska vrsta pred težko nalogo Novoletna skakalna turneja V Innsbrucku v skrbeh zaradi močnega vetra INNSBRUCK — Na olimpijski skakalnici v Innsbrucku, kjer bo danes tretja tekma novoletne skakalne turneje, sta se na včerajšnjih poskusnih spustih le dva predskakalea spustila v dolino, potem pa je vodstvo tekmovanja sklenilo, da je veter premočan in bi bil trening veliko tveganje. Seveda pa so trening opravili že v ponedeljek, takoj po prihodu iz Gar misch Partenkirchena. Ponovno so bili najboljši tekmovalci iz Nemške demokratične republike: v prvi seriji je Ostwald skočil 103,5 m, Weissflog 103, Avstrijec Kogler pa 102. V drugi seriji je bil najboljši Kanadčan Bulau (104,5 m), takoj za njim pa sta bira Ostwald in Weissflog (oba 103). V tretji seriji Vzhodni Nemci niso več ska kali, najdaljši pa je bil Fiala (ČSSR), Bulau je skočil 101,5, Norvežan Opaas pa 100 m. Jugoslovan Ulaga je spet začel slabo (le 86 m), v drugi seriji se je precej popravil in dosegel osmo daljavo (99 m), v zadnji seriji pa je skočil 98 m, kar je bila peta daljava. Tepe-šu včeraj ni šlo najbolje in njegov najdaljši skok je bil le 91 m. Boljši je bil Globočnik, ki je v zadnji seriji dosegel 25. daljavo (92 m), medtem ko ostali Jugoslovani niso preskočili 90 metrov. Danes bodo Jugoslovani imeli naslednje startne številke : 27 Žagar, 44 Dolar, 57 Globočnik, 58 Bajc, 69 Lotrič, 98 Tepeš in 102 Ulaga. Nastopilo pa bo 106 skakalcev iz osemnajstih držav. Danes se bo v Barceloni pričeli mo ški predolimpijski odbojkarski turnir za določitev desetega zastopnika, ki se bo pridružil SZ, ZDA, Kubi, Braziliji, Kanadi, Argentini, Poljski, Japonski in Egiptu na letošnjih OI v Los Angelesu. Na turnirju v Barceloni bodo nastopile naslednje reprezentance : Italija, Južna Koreja, Taivan, LR Kitajska, Bo'garija in Tunizija. Med 6 zastopniki pa Tunizija in Tajvan ne bi smela biti nevarna in to predvsem glede na dosedanje njune nastope in slabe uspehe v mednarodni areni. Kandidati za osvojitev prvega mesta so štirje: Bolgarija, Kitajska, Ju žna Koreja in seveda Italija. Po našem mnenju je v največji prednosti Bolgarija, ki je za taka tekmovanja vedno odlično pripravljena. Na dru gcm mestu je Italija, ki je na lanskem EP v NDR premagala Bolgarijo s 3:2, a na koncu so Boigari osvojili bronasto kolajno, varovanci tre- nerja Prandi ja so se morali po nesrečnem porazu z domačini zadovoljiti z najbolj nehvaležnim 4. mestom. Pozabiti ne smemo na Kitajsko, ki čeprav z moško odbojko ni še zakorakala v sam svetovni vrh, a je na najboljši poti. Ta država ima kar 20 milijonov registriranih odbojkarjev in izbira je seveda neizčrpna. Tako Ki tajci kot Južni Korejci bodo imeli nekaj težav s časovno razliko, ki je med tema dvema državama in Španijo. Obe reprezentanci pa sta konec leta nastopili na velikem turnirju v A peldoornu, kjer je zmagala Kuba pred Kitajsko in Južno Korejo. Italijanski odbojkarji pa zelo dobro poznajo odbojkarje iz Južne Koreje, ki so lansko poletje nastopili na turnirju v Parizu in potem še v Vidmu. Barve Italije bodo v Barceloni branili naslednji odbojkarji : VuTo, Re-baudengo, Dametto, Lanfranco, Negri, Berteli, Vecchi, Lazzeroni, De Luigi, Pier Paolo in Andrea Lucchet-ta ter Dal Favo. Danes se bo Italija ob 16. uri srečala z Južno Korejo. Urnik ostalih srečanj je naslednji : 5.1. ob 16.00: Italija - Bolgarija; 6.1. ob 16.00: Itailija -Tunizija; 7.1. ob 20.00: Italija - Tai van; 8.1. ob 12.00: Italija - Kitajska. O V GORTINI D’AMPEZZO bo 11. Im. tekmovanje v smučarskih skokih, veljavno za svetovni pokal. Doslej so svojo prisotnost zagotovi'! vsi najboljši, od Finca Nykanersa, zmagovalca lanskega svetovnega pokala, Avstrijca Koglerja, dobitnika zlate kolajne na svetovnem prvenstvu v Oslu, Norvežana Opatasa, Američana Hastingsa pa do Jugoslovana Ulage. e V NASLEDNJI SEZONI bodo z gumami «goodyear» opremljeni avtomobil alfe romeo, ferrali, Williams, tyr-rell, arrows, ATS in lotus. KOŠARKARSKI POKALI Nekaj sprememb PARIZ — Mednarodna košarkarska zveza je včeraj sporočila, da bo finalno srečanje pokala pokalnih prvakov 14. marca v Ostendi. Poleg tega je določila še naslednje spremembe v evropskih pokalih: POKAL POKALNIH PRVAKOV (četrtfinale — 3. kolo) SKUPINA A: Simac (It.) - Saturn (ZRN) prva tekma 10. 1. v Kòlnu, povratna 2. 2. v Milanu; Solent Southampton (VB) - Gibona Zagreb (Jug.) 11. L; SKUPINA B: Real Madrid (Šp.) - Scavolini (It.) 31. 1. POKAL PRVAKINJ (četrtfinale) Monting Zagreb (Jug.) - Sla vi ja Praga (ČSSR) prva tekma 18. L, povratna 25. L; Dunaj (Av.) - Zolu (It.) povratna tekma 26. 1. e IZ RIMA SO VČERAJ ODPOTOVALE tri skupine italijanskih a Veto v, bodo v tujini dokončali zadnjo fazo priprav za dvoranska tekmovanja. Pripravljali se bodo v Dubaiu, v San Diegu in Las Palmasu. Boks terjal novo smrtno žrtev MILAN — Po več kot dvajsetih dneh kome je predsinočnjim umrl itali janski boksar Salvatore Laserra. Po srečanju proti Mauriziu Lupinu, katerega je 10. decembra premagal po točkah, je Laserro namreč nenadoma obšla slabost, padel je v nezavest, iz katere se kljub takojšnji zdravniški pomoči ni več prebudil. Sodstvo je tedaj odprlo preiskavo, ki bi se zdaj po smrti La serre znala končati z obtožbo nenamernega umora. Juventus se ne zanima za Maradono MADRID — Argentinski nogometni as Diego Maradona je včeraj zanikal vesti o domnevnih kontaktih z Juventusom. Potrdil je, da bo ostal pri Barceloni vse do leta 1987, ko zapade sedanja pogodba, ki ga veže s Špan skim klubom, nakar se bo vrnil domov. Dodal je še, da se odlično počuti in da bo s treningi redno pričel čez petnajst dni. Tudi v Fiatovih krogih so včeraj odločno zanikali poročanje argentinskega časnikarja o domnevnem srečanju med Maradono in Giannijom Agnellijem. To je potrdil tudi sam Agnelli, ki je povedal, da se je z Maradono sicer sestal, vendar pred nekaj leti. Moser intenzivno trenira v Mehiki CIUDAD MEXICO — Francesco Moser intenzivno nadaljuje s svojimi pripravami za poskus postavitve novega svetovnega rekorda v enourni vožnji. Kot znano, bo poskus opravil proti koncu meseca. Kolesarja vseskozi spremlja zdravniška ekipa, vse podatke pa zbirajo v kompjuterju, tako da ni niti najmanjša podrobnost prepuščena slučaju. Edino zaskrbljenost trenutno povzroča vreme, ki ni najugodnejše, saj je v glavnem mehiškem mestu precej mraz. Čez dan pa se temperatura za nekaj ur precej dvigne, kar Moser pridno izkorišča. Danes v zaostalih tekmah 2. nogometne AL Tudi Primorje in Zarja na igrišču Vreme je zadnje čase zelo naga jalo nogometašem v amaterskih ligah, tako da so morali preložiti vrsto tekem. Tako je bilo tudi v drugi amaterski ligi, v kateri nastopajo štiri na še ekipe. Od le-teh pa bosta dve zaposleni danes. To sta Primorje, ki bo ob 14.30 na Proseku igralo proti Aurisini, in Zarja, ki bo ob isti uri v Miljah i-grala proti Fortitudu. Primorje — Aurisina Danes popoldne Primorje ne sme odpovedati in odločno jurišati na zmago, saj je položaj proseške ena j sterice na lestvici res kritičen ter samo z zmago lahko Primorje še u-i pa na obstanek v ligi. Kljub kočljivemu položaju je ekipa Primorja v zadnjih nastopih pokapala napredek. Z zmago na domačih tleh, ki bi bila prva od začetka prvenstva, bi Primorje dobilo nekoliko več zaupanja, kar bi psihološko zelo pomagalo ekipi v tem kritičnem obdobju. Fortitudo — Zarja V Miljah je danes popoldne pričakovati lep in napet dvoboj med eki parna z zgornjega dela lestvice. Od Fortituda smo morda letos pričakovali nekaj več. Po odličnem startu pa je miljska enajsterica nekoliko razočarala in prav z zmago v zaostali tekmi proti ekipi Giarizzole, jo je na lestvici prehitela tudi Zarja. Zato bi se danes Bazovci zadovoljili tudi z remijem, s katerim bi ohranili točko prednosti nad solidnim Fortitudom, ki po mnenju mnogih je še vedno najresnejši kandidat za prestop v višnjo ligo. i 3. AMATERSKA LIGA Breg prihodnji teden Danes bi moral igrati zaostalo tekmo tudi Breg. Zgodilo pa se je, da je zveza določila, da bosta S. Naza- rio in Breg igrala ob 14.30 na Proseku. To je, točno tedaj, ko bosta stopila na igrišče tudi moštvi Primorja in Aurisine. Jasno je bilo, da v 44 na igrišču ni mogoče igrati... in tako je zveza preložila Bregovo srečanje na prihodnji teden. (B.R.) • BRUNO GIORDANO, ki si je med sobotno tekmo proti Ascoliju zlomil nogo, bo že danes zjutraj zapustil bolnico in z zdravljenjem nadaljeval doma. • NA AVTOMOBILSKEM RALLYJU Pariz - Dakar se je včeraj pričela druga, 925 km dolga etapa od Alžira do El Golee. Zaradi zamude, s katero so tekmovalci prispeli iz Francije, je marsikdo moral voziti vso noč in bo na današnji tretji etapi startal povsem neprespan. Berto Hvalič že deset let pri goriškem Domu Ekipa Jadrana je upravičeno zasedla najvišje mesto na naši posebni vsakoletni anketi športnika leta. Z uspehi, ki jih je žela doma in širom po Italiji, je brez dvoma veliko prispevala, da so o naši stvarnosti, in ne samo na telesnokuH, urnem področju, pač pa o naši narodnostni skupnosti, slišali in se soočali v številnih krajih italijanskega polotoka. Tudi to je pomembna vloga, ki jo od igravajo naše ekipe. Zastavo slovenske košarke na Goriškem pa od vedno nosi ekipa gori-škega Doma, saj je to edino društvo, ki se ukvarja s to športno zvrstjo. Letos domovci nastopajo v dveh prvenstvih, promocijskem in kadetskem. Do lanskega leta so se ukvarjali tudi z minibasketom, tokrat, zaradi pomanjkanja števila vpisanih, pa bo šlo težje. Sicer k tem vprašanjem se bomo povrnili čez nekaj dni. Tokrat se bomo zaustavili nekoliko dlje pri članski ekipi. V promocijski ligi se je pred kratkim končal prvi del prvenstva, ki se bo nadaljevalo 14. januarja. Kljub večtedenskemu počitku pa donnovci nadaljujejo s treningi in to smo iz koristili, da smo se o ekipi pogovorili z Domovini trenerjem in igralcem Bertom Hvaličem, ki praznuje svojo 10-letnico pri goriškem društvu. «Poleg čestitk, ki ti jih izrekamo ob svojem desetletnem delu, bi te radi vprašali, katere spremembe si opazil od prvih korakov Domove košarke do danes?-» «Uvodoma bi podčrtal pomembno pridobitev, ki smo je bili deležni tudi mi, ko smo dobili novo telovadnico v Kulturnem domu. Do takrat smo kot cigani romali iz ene telovadnice v drugo, kar nam je onemogočilo vsakršen dolgoročni program. Po drugi strani pa moram povedati, da, čeprav smo idealno rešili logistični problem, vprašanje organizacije je ostalo enako kot pred desetimi leti. V vsem tem času je košarkarska sekcija delovala le zaradi izredne požrtvovalnosti maloštevilnih. V takih pogojih pa je bodočnost slovenske košarke na Goriškem izredno negotova.» «Vrnimo še k prvenstvu. Kako oce njuješ dosedanjo pot ekipe, ki jo * treniraš in za katero tudi igraš?» «Prvenstvo smo pričeli izredno slabo. Prve tri tekme smo izgubili in to z visoko razliko v koših. Tudi četrto srečanje smo izgubili, toda po podaljških. V ostalih treh srečanjih pa smo zmagali, to pa z veliko razliko. To pa lahko utemeljim z dejstvom, da smo bili v začetku neuigrani. Polagoma pa je prišla na dan skupinska igra, ki je rodila svoje sadove. K temu pa . je botrovalo tudi vzdušje, ki se je ustvarilo v e-kipi, prijatelji in tovariši smo tudi izven telovadnice. Z zadnjimi uspehi smo zasedli 4. mesto na lestvici, kar nam daje možnosti, če bomo ta položaj obdržali do konca, da se vključimo v ’play-off’. Mislim, da ta cilj lahko dosežemo, kar bi bilo v veliko moralno podporo ekipi in tudi našim kadetom. Dobro vemo, kaj pomeni za mlajšega igralca, da ima u-spešno člansko postavo.» «Ker smo že pri kadetih, bi nam lahko povedal kaj o tej ekipi?» «Nj treba, da posebej poudarjam pomen, ki ga imajo mladi igralci pri vsaki ekipi. Letos pri Domu igra 12 kadetov, ki jih trenira Andrej Bergoč. Kot mi je sam povedal, gre za dpbro postavo, s katero se bo lahko doseglo marsikateri uspeh, škoda le, da je tudi le ta prepuščena sama sebi, kar se nam bo lahko negativno obrestovalo. Zato tudi ob tej priložnosti pozivam vse, ki jim je slovenska košarka pri srcu, naj pristopijo k društvu.» (pr) Jadran zopet na delu Jadranovci so zopet začeli z delom za nadaljevanje tretjeligaškega prvenstva. V okviru priprav na sobotno tekmo v Milanu proti ekipi Monkey’s bodo jadranovci (na sliki med tekmo s Sorvolano) igrali danes v Repnu ob 19. uri trening tekmo z videmskim Abitare jem Naše odbojkarice v Škofji Loki Friulexport na pripravah Združena mladinska odbojkarska e-kipa Friulexport je včeraj odpotovala na krajše zimske priprave v Škofjo Loko. S trenerjem, pomočnikom in spremljevalcem je skupno odpotovalo trinajst igralk. Zimske priprave bodo krajše in nekoliko bo j pestre od poletnih, ki so jih igralke imele v istem kraju. Zjutraj bo namreč na sporedu smučanje na Krvavcu, treningi pa bodo zvečer. Jutri bodo dekleta odigrala prijateljsko tekmo z igralkami Škofje Loke, po petkovem jutnanjerrr treningu in kosilu pa se bodo vrnile domov, saj jih v soboto čakajo šolske obveznosti in prvenstvena tekma. Priprave s strogo tekmovalnega vidika torej ne bodo kdove kako naporne, zato pa so dekleta praktično v polnoštevilni zasedbi toliko več in bolj ostro trenirala tudi med božičnimi in novoletnimi prazniki ter neposredno pred odhodom v Škofjo Loko. Kljub temu da so doslej s številnimi uspe- hi praktično že dosegle vse zastavljene cilje, želijo namreč tudi v novem letu upravičiti zaupanje, ki so ga bila deležna ob ustanovitvi združene ekipe. • KVALIFIKACIJSKO SREČANJE za nastop na olimpijskem nogometnem turnirju med Italijo in Nizozemsko bo 25. t.m. v. Pisi s pričetkom ob 14.30. • V OSPREDJU VSEDRŽAVNEGA ZASEDANJA italijanskih navijačev, ki bo v soboto v Veroni, bo predvsem vprašanje nasilja na nogometnih igri ščih in preventivnih ukrepov, ki bi jih bilo treba pod vzeti. • SAO PAOLO — Kapetan brazilske : nogometne reprezentance Socrates je napovedal, da se bo z igrišč umaknil leta 1986: pred svetovnim prvenstvom, če ga ne bodo vključili v državno reprezentanco, drugače pa po mehi . škem «mundialu». SK Devin priredi 8., 15., 22. in 29. t.m. izlete in smučarske tečaje na Trbižu. Avtobusi bodo peljali iz Bazovice mimo Opčin, Proseka, Nabrežine, Saleža (Bajta), Praprota, Prečnika in Mav-hinj do Sesljana, kjer bo odhod ob 6.30. Točni urniki bodo objavljeni kasneje. Informacije in vpisovanje pri L. Sosiču, tel. (040) 208551, in B. Škerku, tel. (040) 200236. SK Devin obvešča, da se bo nadaljevala telovadba v sesljanski telovadnici vsak ponedeljek začenši od 9. t.m., in sicer predsmučarska od 17. do 18. u-re, za odrasle od 20. do 21. ure. Šahovska komisija ZSŠDI prireja v petek, 6. januarja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, redni mesečni šahovski brzopotezni turnir. Vabljeni so vsi šahisti ! ŠD Breg — smučarski odsek sporoča, da bo v nedeljo, 8. t.m., odhod avtobusa na izlet s tečajem v Sappado ob 5.30 iz Doline, ob 5.45 iz Boljunca in ob 6. uri iz Boršta. j;!; | Okrogla miza • Okrogla miza • Okrogla miza e Okrogla miza e Okrogla miza j Pri Meblu je še veliko težav vendar obstaja volja, da se sodelovanje med društvi utrdi i 11' umtiiANx .......isW>\ Pogled navijačev igralcev in odbornikov • Za uresničitev združevanja je bilo verjetno potrebno premagati tudi nekatere kampanilistične težnje. Kakšen je po treh mesecih pogled navijačev, igralcev in odbornikov pri posameznih društvih? J. BAN : «Te težnje niso bile prav tako močne. Mislim, da so bili pri društvih drugačni pomisleki: bodo mladinske ekipe še obstajale? Ima smisel združevati? To so bile težave, nc kampanilistične težnje. Naši navijači ne sledijo Meblu, ker ne sledijo mti našemu društvu. Igralke pa so se veso jle, ko je Meblo zmagoval in so razočarane sedaj, ko zgublja. Odbor ^ki pa morda si niso še prav na jas-?em, za kaj v bistvu gre in kako se sodelovanje razvilo.» L. LEGIŠA: «Rekla bi samo to, 9a m bilo nobenih težav, kot je mogo-ce kdo pričakoval. Sploh ne. Igralke smo se takoj spoprijateljile in vzdušje Je kar dobro.» ŠUŠTERŠIČ: «Tu- so dekleta prihaja-9H nih koncev pokraji- j,-/ so ^ tam že nekoli-k0 bolje spoznale.» MOHOR: «Združevanje je precej Pomagalo naši odbojki, ker se je o Precej pisalo in govorilo. Na srnah, govorim v glavnem o svo-društvu, smo imeli precej več fJedalcev. Na prvenstveni tekmi s \1o8° je bilo po moji oceni več kot 'J®®*-0 ljudi. To je za nas velik u Pob, ker pred leti tolikšnega občin-Sl^a msmo imeli niti v B ligi.» UŠAJ : «Odbor Sokola z zaupa" njem gleda rea obe združeni ekipi in p.^sfljem in vnemo sledi tekmam. ®d^ei so Meblu priskočili na po-Mislim, da so navijači s tem ouclovanjem zadovoljni.» PETERLIN : «Dajati oceno je po , “jem mnenju zelo preuranjeno. ; s. Je tisti, ki bo pokazal, ne kdo "Tfl Prav, ampak, če je taka pot P r’s°ten. kar smatramo za zrel P 'stop do obravnave tega proble- I ®* remo. Pred leti nismo imele sedanjih ambicij. Igrale smo dobro, kolikor smo se le borile za obstanek in smo se z našo igro zadovoljevale. Letos pridejo vsi problemi na dan.» J. BAN: «Mislim, da nas italijanske ekipe prekašajo tudi v nižjih ligah, predvsem glede skupinske igre. Individualno niso kdove kako dobre, pokažejo pa takšno voljo do zmage, ki je mi na žalost nimamo. Ne vem, ali zato, ker smo pač takšne ali ker so naše razmere za delo slabše.» GRUDEN: «Glede kvalitete kon cepta igre sigurno zaostajamo. Razlog je preprost. Pri nas velja sveto pravilo, da se več kot trikrat na teden ne sme trenirati. Tako se je verjetno treniralo pred petnajstimi leti in se na ravni članskih ekip trenira še sedaj. Več kot treh treningov nima nobena ekipa, razen na začetku sezone, ko se pripravlja. Vendar to ne traja dolgo. Med letom se trenira malo tudi zaradi zasedenosti telovadnic, čeprav pri Bregu nimamo teh problemov. Igra’ke so tudi preobremenjene z drugimi dejavnostmi, več pa niso pripravljene trenirati tu di zato, ker nimajo ne vem kakšnih posebnih ambicij. Prav z združitvijo bi veljalo ta vprašanja razjasniti in se opredeliti za radikalne spre membe v pristopu do treninga, pred vsem glede števila ur treningov. Le tako lahko ujamemo razvoj italijanske ženske odbojke. Tako kot treniramo pa se lahko kvečjemu borimo za obstanek v raznih ligah.» ŠUŠTERŠIČ : «Mogoče je razlog tudi v tem, da igralke diktirajo trenerju, koliko treningov naj imajo. Če bi trener imel na razpolago večje število kvalitetnih igralk, bi v Odbojkarice Mebla med prvenstveno tekmo proti ekipi Volley Club iz Cone-gliana. Na sliki: naše predstavnice v napadu Ibi naši okrogli mizi je bil govor tudi o mladinski ekipi Friulcxport. Na sliki : združena ekipa (v svetlih dresih) v slovenskem derbiju proti Bregu v okviru finalnega srečanja za pokrajinski naslov deklic ekipi prišlo do večje konkurence. Tako pa se lahko del ekipe odloči, da gre smučat in proti temu trener ne more nič.» LOGAR: «Če je trener dober, izbe re tak sistem, ki je primeren za psihofizične lastnosti i-grak. Mislim, da je Jurman izbral dober sistem, ker več ni bilo mogoče doseči, čeprav drži, da napadalke niso maksimalno izrabljene. Napre dujemo ali ne? Če italijanske igral ke trenirajo šestkrat, mi pa trikrat, potem nazadujemo. To je čisto preprosta kmečka logika, o kateri ni kaj razpravljati. Problem je torej le v pomanjkanju treningov.»' PETERLIN: «Zašli smo na zelo široko področje. Vprašanje je, kaj je za nas merilo. Italijanska odbojka? Kakšna? Strinjam se, da sc moramo zgledovati po ekipah A l in A 2 lige, vendar to odpira celo vrsto vprašanj. Kakšen je naš trenerski kader? Če iz takega števila igralcev, kakršnega imamo na voljo, še ni zraslo nekaj vrhunskega, pomeni, da delajo naši trenerji poprečno. Iz izkušnje lahko rečem, da še vsakič, ko je bil razpisan katerikoli natečaj ali predavanje, ni našim klubom u-spelo, da bi svoje trenerje usmerjali na izpopolnjevanje. Isto velja tudi za tečaje, ki jih prireja odbojkarska zveza. Je pa tudi drugo vprašanje. Naši trenerji niso profesionalci, ka kršne imamo na primer v sorodni organizaciji Glasbene matice. Gre za ljudi, ki se s trenerskim postom ukvarjajo enostavno zato, ker jim je to všeč. S tem vprašanjem je povezano še vprašanje odbomiškega kadra. Tudi v tem primeru gre za vrsto navdušencev, ki ne znajo niti urejati sedaj obvezne knjige IVA, kaj šele, da bi krpali in vodili neko strokovno politiko na tem področju Igralci in igralke res ne trenirajo več kot trikrat na teden, vendar so sploh sposobni trenirati več? To vprašanje je povezano s problematiko naše manjšine. Dajem primer iz svojega društva. Najmlajše igralke trikrat na teden pojejo pri 'Veseli pomladi’, trikrat na teden zahajajo h Glasbeni matici, dvakrat obiskujejo tečaj angleščine. To ne velja le za posameznice, temveč za vse, ker je pač taka moda. Se lahko vsemu temu odrečemo, ko specifika naše manjšine, ne samo nakazuje, ampak tudi veleva, da moramo biti povsod prisotni in moramo povsod doseči čimveč?» ŠUŠTERŠIČ: «Potem si moramo v športu biti na jasnem, kaj hočemo: tekmovalnost ali rekreacijo?» Letošnje leto le poskusno? • Rečeno je bilo, da je letošnje leto poskusno. Ali so že dani pogoji, da se dogovor med društvi obnovi in utrdi oziroma ali obstajajo in katere so alternative združevanju moči? MOHOR : «Mi slim, da smo letos šele postavili teme lje. Še ne vemo, ali smo v čem pogreši U. Če smo, bomo to v kratkem izpilili. Vsekakor mislim, da je osnova dobra. Upam le, da bo k sodelovanju pristopila tudi 3’oga.» J. BAN: «Dogovor bomo obnovili ne glede na letošnje rezultate. Po enem letu se da še marsikaj izboljšati. Merilo za obnavljanje sodelovanja nam ne bo ekipa Meblo, temveč ekipa Friulexport. Če bo imela uspeh, kakršnega od nje pričakujemo, se bo dogovor med društvi gotovo utrdi!. Če smo se pač odločili za tak korak, moramo biti dosledni, ker vsakoletno spreminjanje načrtov ne vodi nikamor. Morda, ko bi imeli v vsakem društvu dovolj dobrega trenerja za mladinsko ekipo, bi nam ne bi bilo treba združevati tudi mladih in bi se lahko omejili le na članice. Tudi jaz pa upam, da se bo sodelovanju odzvala tudi Sloga.» ŠUŠTERŠIČ: «Mogoče ne brez manjših napak, vendar se mi zdi, da smo delo z ekipama dobro zastavili. Peša pa organizacijska plat. Naloga nas odbornikov je v tem, da se na napakah izučimo. Strinjam se, da je to šele poskusno leto, kolikor sodelujejo le štirje klubi, manjka torej še Sloga. Nočemo dveh taborov. Nujno je tudi, da se znova čimprej sestanemo in preg’edamo, kako bomo skupaj delali v novi sezoni.» čana sem, da se bo dogovor med dru-t*n0V^ upa GRUDEN: «Pot je jasna. Združevanje je edino, ki kam vodi. Čimprej pa je treba postaviti konkretne cilje za prihodnje leto, da bo vsako društvo vedelo, katere so njegove zadolžitve, s kom bo razpolagalo in tako naprej.» SOSIČ : «Zaenkrat Sloga ostaja pri svojem programu. Po končani sezoni bomo ugotavlja’i, katere so svetle in temne točke in se bomo ò teh pog|ovarili. Kaj bo, tega trenutno še ne vemo.» Sklepna misel • In še sklepna misel o nocojšnji okrogli mizi. ŠUŠTERŠIČ: «Mislim, da bi bilo treba v kratkem organizirati okno glo mizo med predstavniki športnih panog in političnimi voditelji, da bi se odločili za enotno in jasno športno politiko. Sicer bomo še naprej duali vsak po svoje in brez jasnih načrtov. Dogaja se tudi, da kar naprej ustanavljamo in si izmišljujemo nove panoge, v resnici pa nas je številčno vedno manj.» UŠAJ: «Okrogle mize so priložnost več, da širšo javnost seznanimo s tistimi težavami, ki na sobotnih tekmah ne pridejo do izraza. Zato so koristne. Pripomorejo tudi k temu. da se sobotne tekme odvijajo v bolj sproščenem vzdušju, še zlasti, če so konstruktivne, kot je bila nocojšnja.» PETERLIN: «Vsako soočenje je . koristno. Ker smo se dotaknili tako »široke problematike, je prav, da po tej poti nadaljujemo, mogoče že februarja, ko bo ZSŠDI izdelalo podrobno analizo o demografskem stanju na Tržaškem. V odbojkarskem svetu ni novost, da se sestajamo in razpravljamo. Pred dvema letoma smo imeli posvet o odbojki. Ugotavljam, da se težnje sedaj popolnoma razli kujejo od takratnih. To pomeni, da je naša odbojka v bistveni evoluciji. Ta, kot tudi druge okrogle mize bo prav gotovo imela širši odmev v javnosti in upam v pozitivnem smislu.» Naročnina: Mesečna 10.000 lir - celoletna 120 000 lir - V SFRJ številka 15,00 din. naročnina za zaseb nike mesečno 180,00, letno 1.800.00 din. za organizacije in podietja mesečno 250,00, letno 2.500.00 Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 39000 Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L ^ZTT ^Ian i,all’anske m tiskaj ^ Trst INIJfl zveze časopisnih J 1 založnikov FIEG 4. januarj'a 1984 V boju za kruh je v Tuniziji izgubilo življenje 15 ljudi TUNIS — V spopadih med demonstranti in policijo je padlo 15 Tunizijcev, več desetin pa je bilo ranjenih. Demonstracije so državljani priredili v znak protesta ob vladni 100-odstotni podražitvi kruha in nekaterih drugih, za prehrano prebivalstva pomembnih jestvin. Neredi so najprej izbruhnili v južnem delu države, v pokrajini Chott el Djerid, kjer je depresija izsušenega slanega jezera in od koder se proti jugu raz prostira Sahara. Ta predel je bil vedno najbolj reven, ker nima pogojev za samostojno preživljanje. Nemiri so nastali že prejšnji četrtek in vlada premiera Bourghibe je o njih šele včeraj sporočila, da jih podpihujejo «brezposelni, nepridipravi in družbeni ureditvi nasprotujoči provokatorji.» V resnici gre za izbruh nezadovoljstva, ki je toliko bolj upravičeno, kadar vladni ukrep prizadene prav ti sta jedila, na katerih počiva sicer skromen način prehrane in tistih ljudi: kruh in otrobi za pripravo «cus-cusa». Dodati moramo še to, da je jugovzhodni del Tu nizi je pod vplivom sosednje Libije. V ta predel je pred štirimi leti vdrla v Libiji izučena oborožena skupina. Po nekaterih virih naj bi kakšnih 60.000 Tunizijcev živelo in delalo v Libiji, kjer so se naužili Gedafijevih naukov in kjer so jih naučili veščin gverilskega vojskovanja. Z južnih pokrajin se je upor proti podražitvi razširil v Kasserino in kasneje v Gabés, eno glavnih tunizijskih pristanišč. Včeraj pa so se manifestacije razširile še na nekatere četrti glavnega mesta samega. Manifestanti, ki so povečini brezposelni in gimnazijci, so oropali tr govine, razbili izložbe in s kamni napadli avtobuse in tudi osebne avtomobile. Kakor hitro se je pojavila policija, so se porazgubili Vlada je bila pripravljena na izbruh nezadovoljstva, vendar je njegov obseg presegel njena predvidevanja. Predsednik vlade Mzali je ob podražitvah napovedal u krepe v korist socialno ogroženih in tudi enotni sindikat je «razumel» podražitve. Po vladnih novicah naj bi re žimu nasprotni agitatorji v južnih, tradicionalno vladi nasprotnih pokrajinah izkoristili podražitve za podpihova nje protivladnih demonstracij. Po vladnih trditvah so v spopadih s policijo izgubile življenje štiri osebe, sindikalni krogi pa navajajo 15 ubitih in več desetin ranjenih. Najmanj osem ljudi je bilo ubitih v Gafsi, tri v Kasserini in štiri v bližini mesta Gabčs. Opozicijska socialdemokratska stranka je obsodila si lo, h kateri so se zatekli demonstranti, z ostrimi bese dami pa je zavrnila tudi brutalno vladno reakcijo. Ob tem isti viri navajajo, da so žrtve padle pod vladnimi streli. ŽRTEV KAMORE Komaj dveleten otrok, Silvio Jervolino, je bil v ponedeljek v Ottavianu žrtev obračunavanja med kamoristi. Mali Silvio je bil namenjen s stricem Salvar torejem Priscom na kratek sprehod, ko so ju napadli pripadniki neke kamori-stične tolpe. Otrok je bil pri priči mrtev, medtem ko so Prisca sprejeli na zdravljenje s strogo pridržano prognozo. Prisco, ki je veljak v Ottavianu za Cutolovega privrženca, je zapustil mestece pred nekaj meseci, potem ko je bil ubit neki njegov prijatelj. V Ottaviano se je vrnil v sredini decembra in živel zelo odmaknjeno Za ugrabljeno Patrizio zahtevajo 3 milijarde BOLOGNA — Novo leto začenjamo s starimi problemi, pravilneje, začenjamo ga s tistimi kriminalnimi de janji, po katerih zavzema Italija med omikanimi državami zavidljivo visoko mesto. Tokrat bo beseda tekla o u-grabitvah. Kdo ve koliko desetin u grabijencev je Silvestrovo noč preživelo v verigah. Med temi je bila tudi 28-letna Patrizia Bauer, hči uvoznika glasbil Hansa Bauerja. Patrizio, ki je vodila očetovo podjetje, so 2. novembra ugrabili med povratkom z dela. Patrizia v rokah poklicnih ugrabiteljev, ki bodo lahko preverili moje premoženjsko stanje in spoznali, da sem sc do tolikšne mere zadolžil, da že več ne verjamejo v mojo spo sobnost, da s premoženjem pokrijem najeta posojila. Ne barantam za življenje moje hčere. Lahko plačam samo eno tretjino zahtevane odkupnine. To je vse, kar premorem, obljubim pa, da se bom obnašal lojalno.» Po tem dramatičnem sporočilu oče pričakuje od ugrabiteljev dokaz, da je njegova hči še živa. Sodobni Odisej z Rodosa ATENE — V 15 letih so trikrat obpluli zemljo in obiskali 147 držav. Protagonisti nenavadne pustolovščine so grški ribič Tasos Gumas, ki so ga časopisi že prekrstili v sodobnega Odiseja, njegova žena Marija in hčerka Rebeka. Družina Tasos se je pred nedavnim vrnila na rodni otok Rodos, ko si bo nekoliko opomogla in se odpočila, pa bo krenila znova na pot. Tasos Gumas je z družino odplul 9. aprila 1967 s svojo 9-metrsko ribiško ladjico, ki je bila komaj kos Sredozemskemu morju. Znanci so mislili, da si želi Tasos poiskati novo domovino, kraj, ki mu bo rezal manj tenke rezine kruha. Za resnične Tasosove pustolovščine so zvedeli šele v zadnjih dneh iz feljtonov, ki jih je ob javil grški tisk. «Marija I.», tako je bilo Tasosovemu čolnu ime, ni dolgo zdržala naskoka valov, a pogumni družini je priskočil na pomoč brodar Onassis in ji pomagal do nove, za oceansko plovbo bolj primerne «Marije II.». Vendar tudi ta jiadmica ni zdržala sile Indijskega oceana. Še sreča, da je pustolovsko družino iz neurja rešila grška tovorna ladja. Vendar Tasos se ni vdal: kupil je avto, s katerim se je vrnil do arabskih emiratov, kjer je kupil «Marijo IL», s katero se je po petih letih plovbe vrnil na rodni otok Rodos. Sreča jim je bila med zadnjo etapo dokaj naklonjena, le v Sredozemlju bi jo kmalu skupili, ko se jim je sredi neurja pokvarila črpalka in so morali prazniti svojo «orehovo lupino» kar z vedri. «Vendar se nismo prestrašili — je izjavil Tasos nekemu grškemu reporterju — saj morje izredno spoštujemo, spoznali smo njegova čuda in postali z njim prijatelji.» Tasos, ki je pred kratkim slavil svoj 56. rojstni dan, ne bo dolgo počival doma. Komaj bo zbral dovolj denarja bo spet odplul, da obišče Karibsko otočje in vse o-stale države, članice OZN, ki jih med prvim potovanjem še ni obiskal. Nekaj dni po ugrabitvi je družina zaprosila za tiskovni molk, 7. decembra pa je poslala ugrabiteljem prvo sporočilo, da so naredili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi se približali zahtevani vsoti treh milijard lir, vendar Bauerjevi tudi s prodajo hiše ne bi zbrali več kot eno mili jardo. Bolonjska kvestura je včeraj časnikarjem posredovala dogovorjeno sporočilo med družino Bauer in ugrabitelji, ki se glasi takole: «Priprav ljeni smo prodati tudi hišo, samo da bi se hči vrnila v naš družinski krog. Posredujte mi vesti o njej.» Po objavi teh vrstic v časnikih bodo u grabitelji spoznali, da je družina pri pravljena plačati. «Tako sem ravnal, kot so zahtevali ugrabitelji! Ker takšno sporočilo po meni, da sem pripravljen plačati celotni znesek, moram dodati, da je V Cornisti polemike med škofom in mladimi župniki Božji tempelj je lahko v Marsovem svetišču? COMISO — V Marsovem templju je lahko pr o štora tudi za Kristusovo cerkev? To vprašanje so si zastavili nekateri mladi sicilski duhovniki v homelijah ob Božiču in Novem letu in s tem načeli nepričakovano polemiko s svojim škofom msgr. Angelom Rizzom iz Raguse. Jabolko spora je bil temeljni kamen nove cerkve, ki jo gradijo v ameriškem raketnem oporišču v Comisu (tu bodo namestili manevrirne ra kete) in ki ga je msgr. Rizzo blagoslovil. Dogo dek ni imel do zadnjih dni nobene odmevnosti in le pisatelj Leonardo Sciascia je polemično ocenil škofovsko gesto, medtem ko so ostali molčali. Kritike in pomisleki pa so se nepričakovano porodili v cerkvi sami. Mlajši duhovniki, ki so se angažirali v boju za mir, so v božičnih in novoletnih homilijah poudarili, da «nas kristjane žali, da je v Marsovem templju tudi Kristusov tem pelj.» «Žali me — je dodal župnik Paolo Grigio — da v raketnem oporišču gradijo cerkev, vredno 4 milijarde lir, ki jo bodo posvetili «Kristusu, na šemu miru». Mladi, ki se borijo za mir in sožitje — je dodal župnik — po čeprav niso krščeni, izpričujejo božjo voljo in Bog je z njimi.» Na te kritične pripombe je škof Rizzo odgo voril, da «ni omikano pregnati gostov» in je na glasil pomen dejstva, da je lahko govoril o miru v raketnem oporišču. Dodal je tudi, da vojaki, ki služijo v Comisu «niso ne Reagan ne Andropov, pač pa preprosti ljudje, ki so prišli v Comiso, da bi pomagali Evropejcem v obrambi miru. Zavrniti blagoslov temeljnega kamna tiste cerkve bi bilo isto kot postavili pod vprašaj vojaške kaplane. Ali zanikamo svojo identiteto na verski ravni ali pa jo ohranimo tudi, ko smo na fronti.» Ostaja pa vprašanje: če SZ s svojimi raketami ogroža mir v Evropi in svetu, ali ga Ameri čani, kot meni msgr. Rizzo, res branijo? Miki Muster: Gusarji (50.) DUOMO, VIDETI 1E, CTAtif VIDIMO, že U.RE.PUO Z a: PODPRL. A VA5 OSTAR) V Španiji zaplenili 32 kg kokaina MADRID — Španska policija je pred nekaj dnevi (novico pu so sporočili včeraj) onesposobila mednarodno tolpo prekupčevalcev z mamili. Preiskovati so aretirali šest ljudi in zaplenili 32 kilogramov čistega kokaina, katerega vrednost na črni borzi presega 24 milijard lir. Odkritje mamila in aretacija tolpe tihotapcev je zopet dokaz, da Španija postaja eno od glavnih svetovnih tržišč kokaina, obenem pa tudi eden glavnih porabnikov te vrste droge. Izreden novoletni ulov ATENE — Grški ribič Stamathis Kontoyannis se lahko ponaša z res izrednim ulovom: na prvi dan leta je namreč ujel 9 metrov dolgega morskega psa, ki se je zapletel v njegovo mrežo. Kontoyannis, ki živi in dela v vasi Makri (zahodna Traki ja) je tudi na Silvestrovo kot običajno spustil svoje mreže nedaleč od izliva reke Evros. Naslednjega dne pa je s presenečenjem ugotovil, da se je v mrežo ujel 9 metrov dolg in poltretjo tono težak morski pes. Ribič je ugnal pošast po napornem dveurnem boju. Škotski gradovi gredo dobro v denar LONDON — Škotski gradovi so spet v modi. Ugotovitev izhaja iz statistik največ je britanske družbe aa kupoprodajo nepremičnin, ki je v lanskem letu prodala več gradov britanskim pa tudi ameriškim in japonskim kupcem. Vse sta privabila čar srednjeveških gradov pa tudi dokaj ugodna cena. Tako si je neki britanski industrijec zagotovil Ershallski grad za 160.000 funtov, podobno vsoto pa so iztržili tudi za dobrega pol stoletja stari grad Guthrie. Cena ni pretirana če pomislimo, da je za stanovanjc v Londonu treba odšteti okoli 100.000 funtov. (240 milijonov lir). Kupčija leta pa je bil grad Niddy Seten, ki ga je kupec odnesel za 7.000 funtov (16 milijonov lir) vključno s posestvom in tradicionalnimi strahovi vred. Edini problem je, da ga morebitna popravila ne bodo veljala manj kot milijon funtov.