Poštnina plačana v gotovini.
Leto K., št. 19 („jutro« xvra., št. 107«) Ljubljana, ponedeljek tk maja 1937
Cena 2 Dir
Upravništvo. Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št. 3122. 3123. 3124, 8125. 3126.
-iseratnJ oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ui. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
št. 11 — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru
št. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja.
Ponedeljska Izdaja
»življenje in svet"
Uredništvo:
LJubljana: Knafljeva ulica 5, Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 In 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon Št. 2440.
Celje: Strossmayeijeva uL 1. TeL 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Sadovi tihega, a vztrajnega soholskega dela:
lokol vsak čas na braniku domovine
V vsej tišma pripravljena sokolska mobilizacija je nad vse pričakovanje sijajno uspela in dokazala, da sokolska misel tudi v najtežjih časih vztrajno napreduje in zajema vse sloje našega naroda
Ljubljana, 9. maja.
Sokolska misel poživljena in pomlajena, _ to je bil glavni vtis vseh onih, ki so bili udeleženi pri mobilizaciji ljubljanske sokolske župe in obenem vseh onih tisočev, ki so z veliko radostjo in zadoščenjem spremjali današnjo manifestacijo. Manifestacija je učinkovala tem bolj, ker je prišla za javnost skoroda nepričakovano. Po češkem vzgledu je šla zadnje dni od člana do člana agitacija in davi so vsi pripadniki ljubljanskih in okoliških društev sledili pozivu ter dopoldne hiteli na zbirališče v Trnovem. Kolesarji daleč na periferiji območja ljubljanske sokolske župe so že zarana zasedli kolesa in v soLncu poje-zdili proti beli sokolski Ljubljani. Mladina se je hitela krasiti z lipovim listjem. Pa še marsikateremu starejšemu sokolskemu članu je veselo zaigralo srce, ko mu je zavedna družica pripela k sokolskemu znaku svežo vejico z lipe. Pomlad, prerojen je Je zavelo skozi sokolske vrste ...
Pohod skozi Ljubljano
Nad pol ure so se zbirali sokolski pripadniki na prostranem telovadišču v Trnovem. Bilo je veselje pogledati množico, v kateri je kipelo zdravo sokolsko življenje od najmlajših do čilih starejših sokol-skih pripadnikov. Z majhno zakasnitvijo se je razvil sprevod. Nad 600 kolesarjev je zdrvelo skozi mesto na telovadišče pod TTvolijem. Ob koračnicah vojaške, sokolske in železničarske godbe so potem v dolgih kolonah stopali pripadniki in pripadnice ljubljanskih društev: ljubljanskega Sokola, Sokola I, Ljubljana n, ni., in IV, šiške, Zgornje šiške, štepanje vasi, Je-žice in št. Vida nad Ljubljano. Na čelu sprevoda sta stopala župni načelnik Franjo Lubej in podnačelnik dr. Rus, potem župna uprava s starosto Pipenbacherjem, načelnica Vazazzova z obema podstaro-stama tež. Bevcem in Kajzeljem ter tajnikom Kregarjem jat čelu. Sledil je župni tehnični odbor in zastavonoše slovanskih narodov, katerih sokolske organizacije so združene v Slovanski sokolski zvezi. Dolgi sprevod je strumno stopal po Bleiwei-sovi cesti in zavil potem skozi osrčje Ljubljane po Aleksandrovi in Tyrševi cesti na Gosposvetsko cesto proti letnemu telovadišču, vso pot najživahneje pozdrav-jjan od gostega špalirja.
Spored je zaključila sokolska konjenica. Njene fanfare so zanosno donele po ulicah.
Pomen zbora
Na telovadišču so bili že zbrani številni člani ljubljanskega oficirskega zbora z divizionarjem generalom Toničem in brigadirjem generalom Popadičem na čelu.
V	dolgih kolonah so se po telovadišču razvrstile sokolske čete. K mikrofonu je stopil načelnik Lubej in izpregovoril:
Bratje, sestre, sokolska mladina, zdravo! Zupno vodstvo je pozvalo vsa društva, da prirede pomladni zbor. Postavili smo si nalogo, prirediti vajo za sokolski red in disciplino po sporedu okrožnice, ki vam je bila dostavljena. Istočasno zborujejo v svojih društvih vsi Sokoli po vsej naši župi.
Naš ljubljanski zbor obsega 12. društev.
V	urejeni tvorbi stoji tu 430 dece, 389 naraščaja, 1342 članov, 432 članic, skupaj 3218 Sokolov. Našemu zboru je pridružen izlet 625 kolesarjev iz 50 društev.
Z vašo udeležbo je naša naloga dosežena, in ni besede, ki bi mogla bolj nazorno pričati o pomenu našega zbora, kakor dejstvo, da je to število tu pred nami zbrano.
Prijetna nam je prisotnost vseh. ki z zanimanjem sledijo našemu zboru, prav posebno pa prisotnost častniškega zbora naše vojske, s poveljnikom dravske divizijske oblasti generalom br. Lazo Toničem na čelu, ki posveča vzgojnim nalogam sokolstva posebno pozornost.
Da odvrnemo vsak sum o čistem sokol-skem značaju našega zbora, imava načelnik m s. načelnica po sklepu strokovnega odbora in v soglasju z upravo župe naročilo, da pojasniva pomen in namen današnjega zbora.
Naš zbor ni posnetek tujih vzorcev. Nihče nam ne ukazuje, nihče nas ne tira. Naš pohod in zbor je pravo sokolsko in narodno gibanje. Sokolska misel zahteva od nas, da smo vzgojna organizacija vsega naroda, da v narodu utemeljimo in gojimo zavest skupnosti. Tvrš pravi: »Sokolska stvar, namenjena vsem stanovom in slojem, ni nič manj, kakor telesna in nravstvena vzgoja za poplemeoitenje vsega naroda, vzgajanje v moči, neustrašenosti, plemenitosti, večji ob-rambnosti in mora zato težiti za tem, da bo ves narod v njenem krogu.« Tyrš je z narodom sklenil pogodbo, da mu bo sokol-stvo učitelj in vzgojitelj. To pogodbo je tudi naš narod odobril po svojem velikem Sokolu, kralju-Mučeniku. Zato je ta sokolska pogodba večna in nepreklicna.
Povsod ima sokolstvo isti cilj, cilj, ki spaja slovanske narode v enotno skupnost.
Ne moremo zadostiti sokolskim vzgojnim nalogam, če ne gojimo skupinskega gibanja. Sokolski misli bi ne mogli dati življenja, če bi med seboj ne kovali vezi bratstva, ki rodi močno, živo, neporušno celoto.
Samostojni in svobodni hočemo biti. Vsak poedinec in narod v celoti. Volja in stremljenje k samostojnosti, svoboda razvoja spajajo sokolstvo in narod v enoto. Življenjski smotri naroda in sokolstva so isti. Sokolstvo je v vsem svojem bistvu in obsegu narodna last, in drugačno biti ne more.
Sledili smo klicu narave. Zemlja in kri sta prirodno dana pogoja našega bitja, ki nas tirata k življenju. Vse drugo si mora-
mo ustvariti sami, sami pridobiti in zgraditi. Nikjer ni obljubljene dežele, Vse mora storiti naš duh, naša volja in naše lastno delo. Enotno skupnost moramo razvijati in razviti sami; vsak poedinec s svojimi silami, narod z združitvejo teh sil.
Ne vsak zase, šele urejeno sodelovanje vseh ustvarja to, kar daje vsebino narodni skupnosti. Iz svoje sile, s smelo, svobodno, neovirano nagibnostjo ustvarja vsakdo po svoji zavesti resnično skupnost. Po narodni skupnosti postanejo njegovi plodovi vredni, svojina naroda. Življenje poedinca ima svoj višji kulturni smisel le v narodni skupnosti.
Naša vzgojna smer gre od poedinca do celote.
K temu cilju ima sokolstvo po Tyrševi zamisli in narodni volji dolžnost vzgajati vse člane naroda in gojiti narodno zavest.
Red in disciplina utrjujeta in jačita sokolsko skupnost. Disciplina osamosvaja in ščiti nravstveni red. Kdor hoče biti svoboden, mora biti discipliniran iz lastnega nagiba.
V naši sredi, z našimi sredstvi in s sinovi slovenskih mater tujec odreja narodu red in disciplino. In mi vemo, da kdor odreja red in disciplino, razpolaga z močjo naroda in usmerja njegove sile. Narod, ki daje svojo disciplino v zakup tujcu, se odreka samostojnosti in svobodi, se sam izroča hlapčevanju.
Z lastno disciplino, z lastnim nravstvenim redom hočemo sami biti čuvarji in brani-telji svobode, sami graditelji svoje samostojnosti.
Vsak mora k sodelovanju. Zato smo na današnji zbor pozvali vse. Vsakomur je od-kazana enaka naloga v izvršitev.
Posebna pozornost pa gre naši mladini in naši ženi.
Naša skupnost bi bila nepopolna, bTez sodelovanja žene. Žena ima v sokolstvu polnovredno vzgojno nalogo.
Potem jte izpregovorila sestra načelnica Vazazzova:
Sestre! Zavedajmo se, da je v sokolstvu popolno jamstvo pravilnega razvoja žene v samostojno, narodno-zavedno sodelavko. Ženi pripada najučinkovitejši delež v vzgoji človeka, in nikjer tako, kakor v sokolstvu, nam ni odrejena možnost vzgojnega sodelovanja. Sokolstvo je visoko dvignilo vrednost žene. Sestre! V organizaciji, v kateri nam je moški brat v plemenitosti, je pravo mesto našega sodelovanja za narodno skupnost.
Zaključil je načelnik Lubej:
Zdrava mladina je jedro naroda. S teboj, mladina, se večno obnavlja narod. Kakor rasteš in napreduješ ti, tako raste, se razvija in napreduje narod. Sokolstvo je tvoj najvdanejši vzgojitelj. Ob vzoru starejšega brata bo tvoj razvoj na pravi poti. Iz Tvoje sredine, mladina, je naš sokolski starešina — kralj!
Zdravo, kralj Peter II.! Mladina naprej!
Govor je sokolska množica prekinjala z močnim pritrjevanjem, zlasti pa z ovaci-jami kralju in vojski. Velikanska zastava je plapolala na drogu, tovariši jo so ji delale zastave ostalih slovanskih narodov. Ves zbor je zapel pesem sckolskih legij, za zaključek pa še himno »Hej Slovani!« Celotna svečanost, ki se je močno dojmila vseh prisotnih, je bila zaključena z državno himno. Ob pol 13. je bila »mobilizacija« končana.
Vzorna disciplina
Do 15. ure so morala poslati poročila o prav enaki manifestaciji vsa sokolska drušitva ljubljanske župe. Disciplina je bila vzorna. 59 društev je poročalo o polnem uspehu »mobilizacije«. V celoti je sodelovalo pri današnji manifestaciji 75 društev s 6555 udeleženci. Uspeh, ki zasluži polno priznanje in kreptoo potrjuje prepričanje o nezmagljivosti in nezadržnem napredku sokolske ideje med nami.
poti k carinski uniji i Bolgarijo
Izjava Voje Janjiča o pogajanjih z Bolgarijo — V najkrajšem času se sestane mešana komisija
Sofija, 9. maja. p. Narodni poslanec in bivši minister Voja Janjič se je te dni ponovno mudil v Sofiji. Pred po-vratkom v Beograd je sprejel bolgarske in tuje novinarje ter jim dal daljšo izjavo. V svoji izjavi je posebno podčrtal, da se intenzivno dela na sklenitvi carinske unije med Jugoslavijo in Bolgarijo. To vprašanje je sedaj že tako dozorelo, da se lahko vsak čas pričakujejo konkrenti rezultati. O tem je imel razgovore z bolgarskim ministrskim predsednikom Kjuseivanovim in bolgarskim finančnim ministrom Gunjevim. V naj-
krajšem času se bo sestala mešana komisija strokovnjakov, ki naj izdela vse podrobnosti za sklenitev carinske unije. Za podlago bo služila konvencija, ki je bila 1. 1995. sklenjena med Bolgarijo in takratno Srbijo. Voja Janjič je končno naglasil, da se odnošaji med Bolgarijo in Jugoslavijo vidno boljšajo in na obeh straneh se dela na to, da pride do resničnega bratstva za večne čase. Vzporedno s pogajanji za carinsko unijo se vrše tudi razgovori glede izboljšanja medsebojnega prometa.
nujen
Glavna skupščina Zveze društev za ceste
Beograd, 9. maja. p. V dvorani tehniške fakultete je bila danes letna skupščina zveze jugoslovenskih društev za ceste. Poleg delegatov, iz vse države — ljubljansko društvo je zastopal predsednik dr. Vrhunec — so prišli na skupščino tudi delegati Češkoslovaške in Nemčije, ki so želeli spoznati naše ceste in se seznaniti z gradbenimi prilikami na področju cest v Jugoslaviji. Zborovanje je vodil bivši prometni minister Milosavljevič, po njegovem pozdravnem govoru je podal zanimivo poročilo tajnik Ra-kočevič, ki je orisal slabo stanje naših cest. V vseh sosednih državah so že zgradili moderne ceste in s tem znatno dvignili pro-
met, nam pa grozi nevarnost, da bomo zaradi slabih cest upropastili ves naš tujski promet. Zato je neobhodno potrebno, da se problem naših cest nujno reši. V zvezi s tem se je bavil tudi z nameravanimi cestnimi fondi in zavzel enako stališče, kakor ga zastopa ljubljansko društvo za ceste. Tudi v tem pogledu se mora uveljaviti čim večja decentralizacija. Po sprejetju poslovnih poročil je bila nato v tem smislu sprejeta tudi resolucija, ki bo predložena na merodajna mesta. Jutri si bodo udeleženci skupščine ogledali gradnjo velike mednarodne ceste Beograd—Topola.
rva obletnica fašističnega imperija
Svečana proslava v Rimu — Mussolinijev govor
Rim, 9. maja. AA. Prva obletnica ustanovitve italijanskega imperija je bila danes zelo svečano proslavljena. Vladar in ministrski predsednik sta prisostvovala vojaški paradi, pri kateri je sodelovalo 40.000 vojakov, miličnikov, kolonijalnih čet bivših bojevnikov ter članov mladinskih fašističnih organizacij.
Po vojaški paradi je imel Mussolini z balkona Beneške palače govor, v katerem je med drugim dejal: Prva obletnica cesarstva se proslavlja v znaku miru, miru za nas in vse ostale, za vse one, ki hočejo slediti svoji vesti. Mi želimo v afriškem ozemlju dovršiti civilizatorno misijo Italije. Če bo treba bomo to storili tudi tedaj, ko bomo morali odstraniti eventualne ovire. Mi se izvajajoč svojo nalogo zavedamo svoje moči.
Snoči je bil v prisotnosti prosvetnega ministra Bottaia, tajnika fašistične stranke Staracea, rimskega guvernerja in drugih zastopnikov oblasti svečano odkrit kameniti »Lev Jude«, ki so ga prenesli iz Adis Abebe v Rim in ga postavili na znožje spomenika italijanskih vojakov, ki so padli leta 1897
j pri Ogaliji. Spominska plošča, ki je bila vdelana v podstavek abesinskega leva, pravi, da je fašistična Italija maščevala slavne mu-cenike, ki so pred 40 leti padli v Abesiniji. K odkritju tega spomenika se je zbrala velika množica ljudi, ki je prirejala velike ova-cije Mussoliniju.
Obisk italijanskega kraljevskega para v Budimpešti
Budimpešta, 9. maja p. Uradno poročajo, da bosta italijanski kralj in kraljica prišla na oficielni obisk v Budimpešto 19. t. m. Italijanski kraljevski par ostane v madžarski prestolnici štiri dni. Ob tej priliki se bodo vršile na čast italijanskim gostom razne svečanosti.
Italijanski novinarji zapustili London
Kot opazovalec je ostal v Londonu samo zastopnik službene agencije Štefani
Dr. Valjavec reaktiviran
Beograd. 9. maja AA. Za višjega svetnika finančnega ministrstva je bil reaktiviran upokojeni finančni direktor dr. Ljude-vit Valjavec.
London, 9. maja. AA. Kakor znano, je italijanska vlada prepovedala uvažanje v Italijo in razpečavanje vseh angleških listov razen »Daily Maila«, »Evening New-sa« in »Observera«. Hkratu so bili iz Anglije odpoklicani tudi vsi italijanski novinarji razen zastopnika agencije Štefani. Komunike. ki je bil o tem objavljen pa ni z nobeno besedo pojasnil vzroke za take ukrepe. Italijanski novinarji so deloma že včeraj, ostali pa danes zapustili London.
Po mnenju angleškega tiska se ima smatrati ukrepe italijanske vlade za reakcijo na stališče, ki ga je skoraj vsa Velika Britanija zavzela napram Italiji in njeni vojski.
Pariz, 9. maja. AA. V Parizu je odredba italijanske vlade o prepovedi angleških listov izzvala veliko pozornost. Vsi listi danes podrobno razpravljajo o tem dogodku.
»Echo de Pariš« pravi med drugim: Stvari se razvijajo tako, da bi človek mogel verjeti, da čestokrat Nemci silijo Italijane, da zavzamejo nespravljivo stališče napram Angliji. »Oeuvre« piše, da se bo britanska diplomacija še dolgo spominjala tega dogodka, ki mu ni precedensa v diplomatski zgodovini. »Journal« je objavil kratek intervju svojega rimskega poročevalca z nekim višjim uradnikom italijanskega ministrstva za tisk in propagando. Dotični funkcionar je dejal med drugim: Nismo mogli več mirno
gledati na to, da skoraj vsi angleški listi brez razlike objavljajo klevete proti Italiji m jo napadajo prav po inspiracijah komunistične internacionale. Ta klevetniška kampanja se je pričela že za časa abesinske vojne m se je potem nadaljevala zaradi dogodkov v Španiji. Ne moremo dopustiti, da bi se žalili Italijani, pa naj se nahajajo kjerkoli. Naši fašisti, ki se bore v Šppiiji, ne glede na to, ali jih v tujini priznavajo za prostovoljce ali ne, so Italijani, in mi ne dopuščamo, da bi jih kdo žalil.
Tudi Nemčija bo sledila zgledu Italije?
Berlin, 9. maja. AA. Ves nemški tisk odobrava ukrep italijanske vlade o prepovedi britanskih listov v Italiji in o odpoklicu italijanskih novinarjev iz Anglije. »Ber-liner Zeitung« meni, da bi morala tudi nemška vlada izdati slične ukrepe, ker se nahaja Nemčija v enakem položaju. »Berli-ner Morgenpost« pravi med drugim: če m bo angleška kampanja proti Nemčiji nadaljevala kakor doslej, se bodo morali Nemci sami vprašati, ali ni že čas, da se branijo z drugačnimi sredstvi, kakor so bila ona, ki so se jih posluževali doslej. Italijanski zgled nam kaže, da se nekje neha sleherno, strpnost
Krvave borbe za Bilbao
Koncentričen napad frankovcev je bil, četudi z velikimi
izgubami, odbit
Francov proglas Baskom
Salamanea, 9. maja AA. General Franoo je izdal proglas na prebivalstvo v pokrajini Biekaji, V njem prav; med drugim: Mi se nahajamo pred samim Bilbaom. Polovica Biskaje je v naših rokah. Lažejo vam (mi, ki vas nagovarjajo, da bi nadaljevali z no-zmiselno borbo. Md ne Streljamo ujetnike. Onim, ki se prostovoljno predajo, ne preti nobena nevarnost Mj jamčimo tudi za življenje in svobodo vsem nasprotnim borcem, ki ee jim ne bo mogel dokazati noben poseben zločin. Hkratu obljubljamo, da bomo spoltovali vaše pokrajinske tradicije, ker hočemo, da bj bila nova Španija dejansko velika svobodna in uedinjema država.
Bilbao, 9. maja AA. Snoči je vrhovno
poveljstvo baskiške vojske izdalo komunike, v kalerem pravi, da so bili vsi napadi v sektorju prj Solubj odbiti. Republikanska vojska je prešla nato v protinapad, ki je trajal do poznega večera in ki ee je precej uspešno zaključil.
Vrhovni poveljnik baskiške vojske je včeraj v dnevnem ukazu čestital miličnakam spričo njihovega pogumnega nastopa pri SolubL V okolici Bermea je prišlo do hudih spopadov. Dve uporniški vojni ladji, od katerih je bila ena križarka »Almirante Set-verac so sodelovali z uporniškimi, oddelki na kopnem. Za časa bojev so se Štiri podmornice pojavile trk ob obali. Čeprav izgube upornikov še niso znane, vendar očividci naglašajo, da jfh je več sta Nacionalisti so se pri svojem napiadu opirali na 16 tankov. Napad je propadel v celoti in so ee republikanci polastili celo prvih nacionalističnih postojank. S pomočjo ročnih granat po uničili skoraj vseh 16 naeionaBsfcičnih tankov.
Baskiška vlada je enočj z uredbo proglasila mobilizacijo letnikov 1918 in 1919. V treh dneh se morajo vsi mladeniči teh let pojavjiti v baskiških vojašnicah.
Salamanea, 9. maja AA. Komunike nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi: Naše operacije v gorah nad Solubo na biskajski fronti so se zaključile s popolnim uspehom. Po hudih borbah, ki so se vršile okrog najvišjih točk so nacionalisti konč no prešli v močan napad v nasprotnikove postojanke. Vse baskiške postojanke so br le zavzete. Baskiške baterije so bile uničene. Zmagovite nacionalistične Pete so ee nato spust iie navzdol protri dolinam im za vzeJe Ancurago, Trujengo, Gojenzo, Trip-temno, Lazaire, Mabarebego, Landagoeco in Iturieto. Prodrle so tako do črte postojank, ki leže le še 5 km daleč od Mongue. Nacionalisti so v teh bojih zaplenili poljsko baterijo kalibra 75 mm. večjo količino etru lriva ročnih granat pušk, moanarjev itd. Doslej je bilo naštetih 300 padlih Baskov.
Na madridski fronti ie bfl odbit močan napad motoriziranih republikanskih oddelkov protj našim postojankam na rekj Oji-Nasprotnik se je moral celo umakniti do Argesa, ter so nacionalisti zaplenili 4 strojnice in mnogo drugega materiala in ujeli večje število republikanskih miličnikov.
Španska letala na francoskem ozemlju
Toulouse, 8. maja. AA. Na tukajšnje letalidče »Air France« Je prispelo 16 Španskih vladnih letal, med njimi 15 lovskih in 1 tovorno letalo. Zaradi neviht in slabih vremenskih prilik v severni Španiji so zašla na francosko ozemlje. Danes so se vrnila v Španijo. Do meje Jih je spremljala eskadrilja francoskih letal. Na tuluškem letališču je ostalo le eno letalo, ki je bilo poškodovano. Odhodu letal so prisostvovali tudi člani mednarodne kontrolne komisije.
Položaj v Kataloniji
Valeneija, 9. maja AA. Vlada je imela snoči ponovno daljšo sejo zaradi položaja v Kataloniji. Po seja je bil izdan komunike, ki pravic da je vlada pripravljena izdati izredno stroge ukrepe, da bi se enkrat za vselej preprečili vsi nemili, dogodki v Bat-celonii in po ostali katalonski deželi. Predvsem namerava docela razorožit; civilno prebivalstvo v zaledju posameznih front. Odredila bo najstrožje kazni za vse one. ki ne bodo hoteli zlepa oblastem izročiti svojega orožja. Notranji minister je bil pooblaščen, da razpusti vse samozvane organe in ustanove posameznih političnih organizacij. ki poleg državnih organov na svojo "roko vršijo nekako kontrolo na mejah, po lu-kah in na cestah. Vlada se nadeja, da jo bodo vse sindikalne in elične organizacije pri tem podprle, ker drugače ne bi b"k> mogoče nits v Kataloniji nfti drugod sago toviti miru in reda.
Knez namestnik Pavle v Londonu
London, 9. maja. AA. Nocoj ob 17.45 sta prispela v London Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga s svojim spremstvom, da se kot gosta angleškega kralja in kraljice udeležita svečanosti o priliki njunega kronanja. Na železniški postaji Victorija so ju pozdravili v imenu kraljevske rodbine kentski vojvoda in vojvodinja, v imenu doma lordov lord Davidson ter zastopnik jugoslovanskega poslaništva Rado-vanovič s celokupnim osobjem poslaništva. Po pozdravih so se odpeljali v buckingham-sko palačo, kjer so bili rezervirani apart-mani.
čsL parlamentarci v Smederevu
Smederevo, 9. maja. p. Dočim so rumun-ski parlamentarci davi ob 4. odpotovali domov, so češkoslovaški parlamentarci v spremstvu predsednika narodne skupščine Cirila in češkoslovaškega poslanika dr. Gir-se danes dopoldne s parnikom odpotovali v Smederevo. Tu jim je bil prirejen izredno prisrčen sprejem, ki se je pretvoril v veličastno manifestacijo jugoslovensko češkoslovaškega bratstva. V pristanišču, ki je bilo kakor vse mesto v zelenju in zastavah, jih je pozdravil župan Stefanovič. Goste so nato z godbo v povorki spremljali v mestni dom, kjer je bila slavnostna seja mestnega sveta. Tu je pregovoril tudi predsednik češkoslovaškega in jugoslovenskega naroda. Opoldne je mestna občina na čast
gostom priredila banket. Zvečer so se vrnili češkoslovaški parlamentarci v Beograd, odkoder odpotujejo nekateri na Jadran, drugI pa domov.
25letnica osvobojenja Južne Srbije
Skoplje, 9. maja p Na zelo svečan način je bjila danes proslavljena 251etnica osvobojenja Južne Srbije Proslave so se udeležili tudi predsednik vlade dr. Stojadinovic, prosvetni minister StosovJČ, finančni minister Let&ca in drugi odličniki. V nizu svečanosti, ki so bile združene s to proslavo, je bilo dopoldne posvečeno novo letalo skopskega Aerokhcba, nakar je bila prirejena tekma letalskih modelov. Na rekj Treski je bil položen temeljni kamen za zgraditev moderne hidrocerctrale mestne občine. Popoldne pa je bil na letališču zelo uspel letalski miting. V zvezi s proslavo se je vršfla danes v Skoplju tudi letna skupščina jugoslovenskih rotarijcev. Za novega guvernerja jugoalovenskega distrikta je bS izvoljen blvšj minister Steva Pavlovič.
Stavka Šoferjev v Londonu se nadaljuje
London, 9. maja. AA. Snoči so se posvetovanja zastopnikov šoferjev in kondukter-jev londonskih avtobusnih podjetij nadaljevala. Trajala so cele tri ure.Glavni tajnik zveze prometnih nameščencev Devin je obširno poročal o pogajanjih z delodajalci. O njegovem poročilu se je razvila debata, ki pa ni dovedla do nikakega definitivnega sklepa. Sklenjeno je bilo le, da se posvetovanja v ponedeljek popoldne ob 17, nad*. Ijfajejo, --------
»JUTRO« ponedetjski izdaj«
PcmedeHeit. V. 1937.
Kronika od sobote do ponedeljka
Ljubljana. 9. maja.
Po stari navadi je Ljubljana tudi danes »a slovesen način praznovala Florjanovo nedeljo, saj je imel nebeški varuh domačije pred -ognjem in znameniti zaščitnik gasilstva pretekli torek svoi god. Ljubljanski gasilci so imeli po vseh svojih četah domača slavja. Poveljniki so svoja moštva pozvali k raportu, pri tej priliki pa so Četni in župni funkcijonarji razdelili med najbolj zaslužne člane lepo vrsto odlikovanj. Odlikovani so bili domala vsi naš' starejši gasilci, ki so si pridobili kakšnih posebnih zaslug za organizacijo zadnjega gasilskega kongresa in z delom na gasilsl em področju sploh. Tako sta v društvenih prostorih v Mestnem domu razdelila načelnik Prostovoljne čete za Ljubljano-mesto Pristovšek in župni starešina najvrednejšim 40 medalj, poveljnik poklicnih Furlan pa Je pripel odlikovanja 16 izmed svojih mož.
Malo pred 7. so se na Krekovem trgu zbrali gasilci s področja vse ljubljanske župe, da se udeleže tradicionalnega sprevoda k cerkvi sv. Florjana. Pod vodstvom poveljnika Pristovška in župnega podsta-rešine inž. Hrovatina in z godbo »Sloge« na čelu je več sto mož strumno odkorakalo skozi mesto, sveto opravilo pa je daroval gasilski kurat kanonik dr. Opeka. Po maši je krenil sprevod na Sv. Jakoba trg, kjer se je izvršil slavnostni defile, nato pa so se gasilci vrnili do Mestnega doma, kjer je bil razhod. Kakor je videti ima zaščitnik gasilcev tudi pri tistih tovariših iz svetniškega občestva precej besede, ki kraljujejo nad vremenom, saj je bila Florjanova nedelja obenem prva neskaljeno lepa solnč-na nedelja to pomlad.
Koncert mladine
Tisti, ki jih ni manifestacija Sokolstva privabila na ulice in ki jih niso zadržala razna strokovna zborovanja po dvoranah, pa so ob 10.30 pohiteli v operno gledališče, da prisostvujejo velikemu mladinskemu koncertu, ki ga je priredilo društvo »Skrb za mladino« v okviru dečjih dni kakor jih vsako leto prireja Jugoslovenska unija za zaščito dece pod častnim predsedstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Za sodelovanje so prireditelji pridobili znameniti mladinski in otroški pevski zbor in male harmonikarje, ki jih vzgaja prof. Pavle Rančigaj, s posebno točko pa je nastopil tudi slušatelj kon-servatorija violinist Marko Sever. Zavoljo sokolskega obhoda in zborovanj obisk ni bil tako mnogoštevilen, kakor smo ga po pravici pričakovali, veliki in mali poslušalci pa so z živahnim odobravanjem sprejemali točko za točko. Spored je otvoril zastopnik društva »Skrb za mladino« s kratkim nagovorom o pomenu mladinskega skrbstva zlasti v današnjih dneh, potem pa so se drug za drugim vrstili mali pevcč in mali virtuozi na harmoniko. Mnogo toplega aplavza so želi pred vsem najmanjši solisti, ki so izpričali, da je njihova glasbena vzgoja zaupana resnično veščim rokam. Prireditev. ki jo je oddajal tudi ljubljanski radio, se je dostojno uvrstila med prireditve otroškega tedna in je na prav prisrčen način poveličala današnji materinski dan.
Zbor gluhonemih
V telovadnici gluhonemnice se je vršil dopoldne občni zbor Društva gluhonemih, ki mu je prisostvovalo nad 70 članov iz Ljubljane, prišla pa sta tudi delegata Kos in Sagaj iz Maribora. Srečanje bivših tovarišev, ki so pred leti skupno končali pouk na ljubljanskem zavodu, je bilo tako prisrčno, da je bil občni zbor v resnici nekaj več kakor samo formalna dolžnostna prireditev.
Predsednik Lojze šturm je ob otvoritvi že posebej pozdravil zastopnika uredništva 2 Jutra«, ki je zmerom izkazovalo toliko pozornosti gibanju gluhonemih, toplo pa se je zahvalil strokovnemu učitelju Rup-niku, ki tako požrtvovalno deluje za blagor najbolj nesrečnih izmed bednih. Društvo si prizadeva, da bi ljudje, ki so obdarjeni s sluhom, uvideli, da je tudi šolan gluhonemec popolnoma sposoben za vzdrževanje samega sebe in je torej tudi polnovreden član človeške družbe. Nastopi, s katerimi je društvo nedavno gostovalo po vsej Sloveniji, so vzbudili živahno pozornost najširše javnosti. O podrobnem delu je obširno poročal tajnik Ciril Sitar, ki je israzil vero. da se je naša javnost po lepo uspelih večerih gluhonemih v Ljubljani, Novern mestu, Celju, Mariboru in Kranju lahko prepričala, da je izobražen gluhonemec prav tako dobra delovna sila, kakor človek zdravega sluha, po vztrajnosti, zvestobi in ljubezni do dela pa ga morda celo še prekaša. Potem ko je poročal še blagajnik šošterič, je bila izglasovana raz-rešnica dosedanjemu odboru. Strokovni učitelj Rupnik ie še v imenu ravnatelja gluhonemnice Grma pozdravil zborovalce, nato na je bil izvoljen v glavnem dosedanji odbor.
Na koncu je bila sprejeta spomenica, s katero se gluhonemi obračajo na bana dr. Natlačena in ga prosijo, naj jim pomaga do uresničenja njihovih najosnovnejših te-ženi.
se je letos pomnožilo še za glasbeno društvo »Edinost« iz Radomlja, tako da šteje župa zdaj 33 članov. Ban in ljubljanski župan sta naklonila nekaj podpore, in ker lahko računamo še z naklonjenostjo zasebnih dobrotnikov, bo župa v doglednem času lahko pričela z izdajo prepotrebnih zborovskih skladb. Ko je letos odpovedala jCirilmetodijski vjesnik« iz Zagreba, »Zvuk« iz Beograda pa je sam prenehal izhajati, naša vodilna pevska organizacija ne prejema nobenega glasbenega glasila več.
Blagajnik Lasbacher je poročal o finančnem stanju, prvi pevovodja Venturini pa je podal izčrpno poročilo o artističnem delu in sprožil vrsto konkretnih predlogov. Vsa poročila so delegati sprejeli soglasno
in z velikim odobravanjem. Na koncu je bil izvoljen novi odbor, ki mu načeluje bivši dolgoletni predsednik odvetnik dr. švigelj. Dosedanji predsednik Zorko Pre-lovec je prosil za razrešitev te važne funkcije, nakar je bil vnovič izvoljen za prvega pevovodjo, kakor je že poprej 14 let zavzemal to mesto. Poverjena pa mu je tudi redakcija novih skladb. Med slučajnostmi so bila pravila izpremenjena v tem smislu, da župa lahko pospešuje ustanavljanje pevskih okrožij. Tako je zasnovano novo zasavsko okrožje, v katerem se bodo združili zbori iz Litije, Smartnega, Trbovelj, Hrastnika, Radeč in Zagorja.
Po skupščini so delegatje prisostvovali generalki za koncert Mozartovega Requi-ema v veliki dvorani filharmonije.
Diplomiram tehniki iz vse države v Ljubljani
V stekleni dvorani Uniona je Združenje diplomiranih tehnikov imelo dopoldne svojo tretjo letno skupščino, ki so se je poleg lepega števila domačega članstva udeležili tudi delegatje sekcij iz Beograda, Zagreba, Splita in Duravara.
Zborovanje je vodil predsednik Jože šenk, ki je v svojem poročilu poudaril stremljenje diplomiranih tehnikov, da hočejo pri urejevanju gospodarskih in tehničnih vprašanj odločati v takšni meri, kakor to pritiče njihovemu številu in pomenu. Doslej je v organizaciji okoli 540 članov, to pa je šele osmina vseh absolventov naših tehničnih srednjih šol. V preteklem letu je upravi uspelo pritegniti tudi mnogo mlajših tovarišev v organizacijo. Strokovni list, ki izhaja za vso državo, je naletel med članstvom pa tudi v širši javnosti na prav lep odmev. Vodstvo združenja si je po svojih najboljših močeh prizadevalo, da pomaga sedanjim in bodočim diplomiranim tehnikom do boljšega položaja. V državno šolo za prometne uradnike v Beogradu diplomirani tehniki nimajo vstopa, čeprav so zato strokovno najbolj vzposobljeni. Učni načrti za tehnične srednje šole so okoreli in potrebni temeljite prenovitve, ker ne ustrezajo gospodarskim potrebam in so naraščaju samo v škodo. Treba bo uvesti individualno vzgajanje in popolno specializacijo. Zakon o pooblaščenih inženjerjih diplomiranim tehnikom občutno škoduje in je v navzkrižju z obrtnim zakonom, ki jim za zdaj še nudi nekaj pravic. Absolventi tehničnih srednjih šol ne morejo dovršiti študijev na univerzi.
Glavna uprava in sekcije so bile v vseh teh vprašanjih marljivo na delu, treba pa bo predvsem oživiti propagando, da se poviša število članstva. V leto 1936/37 so šli diplomirani tehniki z največjimi nada-mi, toda z izboljšanjem gospodarstva nismo dobili iz Nemčije samo strojev, temveč tudi nove tuje strokovnjake, čeprav imamo doma mnogo brezposelnih, strokovno usposobljenih ljudi, na katere porazno deluje tako postopanje in pri tem trpi tudi narodna zavest. Pri javnih delih dobe gradbeniki le nekaj začasne zapo-
slitve. Naša obrt in industrija ne zaposlu-jeta. absolventov, čeprav bi si lahko z njihovim delom izboljšali svoje izdelke in razširili trg. Zai-adi nezaposlenosti se absolventi oprejemajo pač vsake bilke, vendar pa ne bi smeli sprejemati dela z mesečno mezdo pod 500 Din ker pomeni tako plačilo omalovaževanje strokovno kvalificiranega človeka in ga nujno tira v obup. Glavna uprava bo morala nadaljevati s stremljenjem, da bodo absolventi srednjih tehničnih šol prihajali v življenje kot zreli ljudje in dovršeni specialisti v posameznih panogah, obenem pa, da bodo po končanem študiju tudi v resnici dobili i primeren posel.
v krasnem filmskem delu po istoimenskem znamenitem romanu ABTCRA CAESARA
Matineja Z. K. a mmmmmmm
Clark Gable Mirna Loi VVilliam Powell
AN HATTAN ELODRAMA
(AMERIKA OD LETA 1904 — 1934) V ponedeljek 10. maja ob 14.15 V KINU MATICI. Cene Din 3.50 in 5.50
Tri žrtve karambola
V Poljanski dolini sta trčila motor in bicikelj — Ena ženska je obležala mrtva, dva nezavestna pa so prepeljali v ljubljansko bolnišnico
Ljubljana, 9. maja. Današnja prelepa izletniška nedelja žal ni ostala brez prometnih nesreč. Prišlo je do več karambolov, pri katerih so poškodovanci odnesli le manjše praske a hude žrtve je zahtevala nesreča. ki se je popoldne primerila v Poljanski dolini Kolikor se je do večera moglo ugotoviti, je do nesreče prišlo tako-le:
Iz Kamnika sta se po kosilu odpravila z motocikljem na izlet monter
™eren	..,,,,, . , , i Slavko Jesenovec in njegova izvolien-
Po poročilu blagajnika Mlakarja je skup- 1 , A , „ „	.JL,
ka Angela Erženova. Jesenovec ie zal
mladenič in pogumen vozač. Ni mu še 30 let Angela je kakih deset let mlajša od njega in je takisto prav lepa mladenka. Danes sta bila namenjena v Poljansko dolino Okrog pol 14. ure sta hitela na motorju po ovinku pri Trati, ko se jima nenadno pripeljeta nasproti dve ženski na enem kolesu Biciklist-ka. ki je vodila kolo, je ob tako nenadnem srečanju na ovinku izgubila cblast nad vozilom. Posledica je bila strahotna. Motor je treščil v kolo in tri žrtve so po tem usodnem karambolu obležale negibne na kraju nesreče.
Na pomoč priklicani ljudje so se trudili, da bi oteli vsa tri življenja. Toda
ščina na predlog nadzornega odbora Izglasovala razrešnico, obenem pa so zboro-valcem sporočili svoje pozdrave zastopni ki Društva absolventov trgovske akademije, Zbornice za TOI in Organizacije praktičnih tehnikov. Sprejeta je bila resolucija, v kateri diplomirani tehniki izjavljajo, da se je njihov položaj z novim zakonom o pooblaščenih inženjerjih znatno poslabšal, z raznimi uredbami in pravilniki pa se nepravilno tolmači in izpre-minja tudi obrtni zakon, tako da trpijo diplomirani tehniki le škodo. Na službena mesta, ki pripadajo v smislu zakona njihovi stroki, se protizakonito postavljajo ali tujci ali nekvalificirane moči. Za srednje tehnične šole naj se uvede numerus clausus, ker imajo diplom, tehniki zmerom manjše delovno področje in brezposelnost stalno narašča. Srednje tehnične šole naj se specializirajo tako, da bodo ustrezale gospodarski strukturi države.
Na koncu je bil izvoljen novi odbor, v katerem so predsednik Janez Brilli. podpredsednika Milan Mozetič in 2ivko Mila-novič, tajnik Ivo Bavčar, blagajnik Stane Premrov in gospodar Franc Kraigher, v nadzornem pa Senk. Bogunovič in Marin. Pri slučajnostih je bilo še sklenjeno, naj bo sedež glavne uprave prihodnje poslovno leto v Beogradu. Predsednik Brilli je zaključil skupščino z zagotovilom, da bo nova uprava z vsemi silami delovala za čim boljši prospeh diplomiranih tehnikov.
biciklistka je žal obležala mrtva. Jesenovec in Erženova pa sta navzlic hudim poškodbam še kazala znake življenja.
Kmalu je bil avtobus iz Poljanske doline na licu mesta. Vanj so naložili oba nezavestna ponesrečenca in ju jadrno prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kamor so prispeli ob pol 16. uri.
Storjeno je bilo vse, da se rešita obe mladi življenji. Zdravnika dr. Brecelj ml. in dr. Kajzeli sta se zavzela zanju. Pregledala sta njune poškodbe in se predvsem odločila za operacijo Angele Erženove, ki se je vsaj zdaj pa zdaj osvestila in zmedeno pogledala na-oki-og, dočim je Jesenovec venomer ležal negiben, v globoki nezavesti.
Jesenovec ima veliko rano nad levim očesom, ki je smrtno nevarna. Možgane ima pretresene in še nekaj poškodb. Vendar še ni izgubljeno vse upanje, da bo s svojo zdravo naturo in ob skrbni zdravnikovi negi vendar prebolel silni udarec.
Angela Erženova ima takisto pretresene možgane, razen tega pa še obe nogi zlomljeni. — O nesreči obeh mladih ljudi so bili do večera obveščeni njuni svojci.
Dr. Marjan Bukovec se je pri smučanju smrtno ponesrečil
V soboto dopoldne je nad Sedmerimi jezeri padel v 20 m globok prepad — Prepeljan bo v Ljubljano
Maribor preko nedelje
Maribor, 9, maja.
Prva res soinčna, krasna pomladna nedelja. Mariborčani so se temeljito okoristili s to redko vremensko konjunkturo. Vse je bilo zunaj. Zaživele so postojanke pod Pohorjem na Meljskem hribu, v Kamilici in pri Urbanu, na Volfcetlu in vsepovsod, kamor hodijo Mariborčani radi pomirjevat svoje živce. Tudi po vinetočih je zagomazelo. Ob Dravi pa so se pojavili prvi letošnji kopalci, na Mariborskem otoku je prvikrat letos zaživelo novo življenje. Julranji vlaSti so bili polni Izletnikov, ki so jo mahnili v razne smeri, zlasti še k znanim planinskim postojankam na solnčenje. Mariborska promenada pa je bila v znamenju povsem poletne mode, ki so jo razkazovala brhka mariborska dekleta. Navzlic vsemu pa je imel Maribor vendarle ob izteku sezone zborov in proslav nekatere kultu/me in društvene prireditve.
Zadovoljiv razvoj Hubadove župe
V dvorani Glasbene Matice, ki nosi ime po pokojnem očetu slovenske pesmi, so se dopoldne zbrali zastopniki vseh naših pevskih društev k letni skupščini Hubadove župe Južnoslovanske pevske zveze. Zborovanje je vodil predsednik Zorko Prelovec, ki se je v svojem otvoritvenem nagovoru poklonil predvsem spominu treh velikih pionirjev slovenskega zborovskega petja, ki so se v preteklem letu poslovili od nas: Ivanu Dražilu, Emilu Adamiču in Mateju Hubadu. Dražil je bil eden izmed najbolj zasluženih ustanoviteljev nekdanje Zveze slovenskih pevskih zborov in do zadnjega marljiv sodelavec Hubadove župe. Emila Adamiča je župa v priznanje velikih zaslug, ki si jih je pridobil kot skladatelj, pevovodja. vzgojitelj in kritik, svoj čas imenovala za svojega častnega člana. A o očetu Hubadu lahko rečemo, da bi naše pevsko gibanje nikoli ne bilo doseglo sedanje višine brez njega. Vsem trem so zborovalci trikrat vzkliknili: Slava!
Podrobno delovno poročilo je podaJ Jakob Gerčar, ki je po odhodu svojega prednika Ivana Rupnika spet prevzel tajniške posle. Mimo žalostnih dogodkov, ki jih v zaključeni poslovni dobi ni bilo malo, saj 5 mnenje, da predstavljajo sodobni zakoni
V	gledališču je bila proslava Kraigherjeve
605etnice
Kljub istočasnemu koncertu v Union/u se je nabralo v soboto zvečer v gledališču še precej občinstva, ki je pozorno in z zanimanjem sledilo vprizoritvi Kraigherjeve »školjke«, drame v treh dejanjih, s katero uprizoritvijo je mariborsko gledališče počastilo 601etnico zaslužnega slovenskega pisatelja in kulturnega tvorca. Predstava ,ki jo je zrežiral režiser J. Kovič, je potekla brez odmorov in je v splošnem dobro uspela. Pred predstavo je spregovoril o Kraigherjevi literarni tvornosti pisatelj R. Rehar.
V	Uniona zaključek proti tuberkuloznega
tedna
Snočnji koncert vrlih Jadranašev v Unionu je bil zamišljen kot zaključna prireditev prctituberkuloznega tedna v Mariboru. Jadranaši so z izvajanjem po-edinih skladb, med katerimi so bile tudi nekatere težje, kakor na primer Kogojev s>Requiem«, izkazali odlične vrline svoje pevske kulture: imajo v zborovodji prof. Vrabcu skrbnega vzgojitelja in voditelja. Predsednik Protituberkulozne lige, bivši sreski načelnik dr. Ipavic, je v odmoru orisal veliki pcmen vztrajne borbe proti jetiki. ki je največja morilka našega naroda. Koncertna prireditev sama bi bila zaslužila številnejši odziv mariborskega občinstva.
Predavanje režiserja šesta v Ljudski univerzi
Precej zanimanja je bilo med Mariborčani za predavanje režiserja ljubljanske opere prof. šesta o moderni družabnosti. Ko je predsednik Ljudske univerze inž. Kukcvec spregovoril uvodne pozdravne besede, je odlični predavatelj ugotovil, da nam mnogokje manjka oblikovanosti v javnem nastopu, še vedno nas obdaja navlaka ekromnosti in boječnosti, kadar stopamo med ljudi Jasnost, vedrost in odkritosrčnost bi morale biti odlika in temelj moderne družabnosti Dotaknil se je tudi vprašanja naših zakonov in izrazil
Drag spanec
Svojevrstne doživljaje je imel v Mariboru neki prekupčevalec s svinjami od Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Ko je za čedno vsotico prodal 10 svinj, si je v neki gostilni privoščil par kozarčkov žlahtne kapljice ter se je pri tem seznanil z neko Barbko, ki jo je povabil na majhen izlet v mariborsiko okelieo. Odpe. ljala sta se z avtoizvoščkom v neko gostilno na Tesznem, kjer sta se prav imenitno zabavala, dokler ni trgovec zaspal pri mizi. Ko se je zbudil, je ugotovil, da mu je iz denarnice izginilo okoli 2000 din in tudi Barbke ni več bik) na spregled. Seveda jo pridno iščejo.
Zaprisega vojaških novincev
Slovesno se je izvršila danes zaprisega vojašikih novincev mariborske garnizije. Zaprisega je bila v vojašnici topničarjev. Obred so izvršili prota Simcn Ivcševič, kaznUniški duhovnik Zavadlal in imam Ahmetaševič. Zanosen nagovor je imel mestni poveljnik general M Milenkovič, ki je pozival vojaške novince k ljubezni do kralja in domovine. Slovesno zaprisego jc zaključila vojaška j»odba z drža .-no himno, nakar je sledilo kolo in vojaško veselje.
Zborovanje mariborskih vinogradnikov
V Vinarski in sadjarski šoli je bil danes dopoldne ob 10. redni občni zbor podružnice Vinarskega druSiva. Na zbor je prispelo mnogo vinogradnikov iz cbmejnega ozemlja. Vodil ga je s primernim nagovorom zaslužni podružnični predsednik dvorni svetnik v p. dr. Kronvogel. Obširno tajniško in blagajniško poročilo je podal prof. Konrad PeSovnik. V novi odbor so bili izvoljeni: dr. Kronvogel, predsednik, Ivan šerbinek podpredsednik, prof. Konrad Pečovnik, tajnik in blagajnik, odborniki so Anton Godec (Limbuš). Vladimir Kurent, Franc Marinič, Alcjz šiker, Avgust Schwa rzbach. Josip Zabavnik in Franc Zemljič. Za delegate na občni zbor Vinarskega društva v Slovenski Bistrici so bili izvoljeni: Godec, Schwarzbach, Zupan?«, Pavlinič. Verlič, Zabavnik in šmarčan. Po občnem zboru je bilo poučno predavanje prof. K. Pečovnika o zatiranju peronospore, nakar so si udeleženci občnega zbora ogledali zavodove naprave.
Ljubljana, 9. maja.
Planine so nam spet ugrabile dragoceno mlado življenje. Danes dopoldne so bili svojci mladega ljubljanskega zdravnika dr. Marjana Bukovca iz Bohinja po telefonu obveščeni, da je dr. Marjan Bukovec v soboto dopoldne pri smučanju daleč gori nad Sedmerimi jezeri strmoglavil v 20 m globok prepad, se je odbil od usodne stene in obležal mrtev. Novica o tragični smrti splošno znanega mladega inteligenta in športnika se je popoldne razširila po Ljubljani in je vzbudila vsepovsod odkritosrčno, globoko sožalje.
Dr. Marjan Bukovec je bil sin splošno znanega vrtnarja in čebelarja, nadsvet-nika v pokoju g. Avgusta Bukovca. Star je bil šele 27 let. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, medicino v Innsbrucku, kjer je bil pred dvema letoma promovi-ran. Zdaj je prakticiral v ljubljanski splošni bolnišnici na kirurškem oddelku in je obetal postati eden naših najsposobnejših zdravnikov. Od mladih nog je bil navdušen za prirodo. Odkar se je kot doktor vrnil v rodno Ljubljano, se je pozimi zlasti posvečal smu-čarstvu, od pomladi do jeseni pa se je vneto udejstvoval kot turist in jamar. Pridobil si je lepe zasluge pri raziskovanju Zupanove jame ter nekaterih večjih jam na Notranjskem, kjer je bil vedno med najpogumnejšimi in najbolj obremenjenimi v vsaki ekspediciji.
Pretekli petek je vzel v bolnišnici dopust za kratek izlet v kraljestvo Triglava. Kot pripadnik smučarske šole je želel še hitro izkoristiti snežne prilike pod Triglavom. V petek dopoldne je potem odpotoval s svojim smučarskim tovarišem, g. Močnikom, solastnikom tvrd-
ke »Maline«, na Gorenjsko. Iz Bohinja sta se povzpela čez Komno do Koče pri Sedmerih jezerih, kjer sta prenočila. Naslednje jutro (v soboto) sta odšla dalje na smučišča pod Triglavom.
Dr. Marjan Bukovec sicer ni bil osamljen pri smučanju, vendar pa so bili tovariši precej razkropljeni po prostranih smučiščih. Bilo je okrog pol 10. ure, ko je zdrvel po neki precej ostri strmini. Smučar cand. ing. Bogdan Li-povšek mu je še v svarilo zaklical, naj vozi desno, toda v tem je bila katastrofa že neizbežna.
Dr. Marjan Bukovec je namreč vozil nizdol proti neki vzboklini, ki mu je zastirala nadaljnji razgled. Ni mogel videti, da je pod vzboklino 20 m globok prepad, videl je le drugo stran kot nadaljevanje svojega smučišča. Zdrvel je preko vzbokline, zadel potem v steno, se od nje odbil in obležal v globini. Takoj so mu hiteli tovariši na pomoč, toda dr. Bukovec je bil na mestu mrtev. Alarmirani so bili reševalci in s skupnimi močmi so mladega ponesrečenca prepeljali na zasilnih saneh do Koče pri Sedmerih jezerih, odtod pa v dolino do hotela »Savice«, kjer so ga položili na mrtvaški oder med samim planinskim zelenjem in pomladnim cvetjem. Jutri pa bo prepeljan v Ljubljano in bo na svoje mdomu (Gruberjevo nabrežje) položen na mrtvaški oder.
Bukovčeva družina je neizmerno prizadeta. Edini sin, ki je toliko obetal sebi, srčno ljubljenim staršem in vsemu narodu, je mrtev. Novica je porazno vplivala na njegove tovariše in številne prijatelje. Iskreno sočuvstvovanje naj vsaj nekoliko uteši bol svojcem pokojnega dr. Marjana Bukovca.
Objave
Hubadov žalni koncert bo drevi v veliki iilharmonioni dvorani. Izvaja se Mozartov ReQiiiem in prav posebno še opozarjamo, da je začetek ob pol 21. Vseh sodelujočih ie okrog 160. Na tem žalnem koncertu bodo prvič zadonele v filharmončni dvorani tudi Matične koncertne orgle. Vse prijatelje in častilce ravnatelja Mateja Hubada vabimo na nocoisnji spominski koncert. Se dežev vseh vrst in cen ie še dovolj na razpolago v knjigarni Glasbene Matce.
Za 100 Din M iahko »gleda* o Binkoštih Trst in Postojno. Informacije v b.ljetarni-cah >Putnika«, Ljubljana, m Izletnj pisarni Okorn.
je smrt tako bridl- :osegla v armado na ših pevcev, so tv- n v njej organizirane edinice izka^n1' nogo živahnega dela Spominu Emil." lamiča se je z Ljubljano na čelu pra iostojno oddolžila vsa naga pokrajina, število včlanjenih društev
samo skupine ljudi, ki ne živijo drug z drugim, ampak samo drug poleg drugega In vendar bi morali ime'ti pred domom veliko spoštovanje. Predavatelj je bil za svoja izvajanja deležen toplega priznanja in aplavza.
čez drn in stm
Izpraznjeni begunci
Zastopniki Baskov so bili sprejeti pri zunanjem ministru Delbosu, s katerim so se razgovarjali o izpraznitvi 300.000 baskiških beguncev. (Slovenec«. 1. V.).
Akcija in reakcija
Generala Gdringa so številni turisti spoznali, ko se je peljal skozi jeseniško postajo, kjer se je prikazal pri oknu. Pozdravov ni bilo nobenih Rtrvno tako tudi odrdra-vov ne. (»Ponedeljski Slovenec*, 3. V.). Privid pred startom Že ponoči od sobote na nedeljo smo imeli hude sanje, take. da so nas po svoji resnobnosti spominjale na mračne slike iz Dantejeve »Božanske komedije«, in sicer na tisti del, ki ga je znameniti mož naslovil »PekelNejasno smo videli nekakšne biblično skrivnostne osebe ki so z bosimi nogami v negodnemu jutru morale hoditi čez drn in stm. (»Slovenski dom*, 3. V.J.
V odsotnosti ustreljen Roparja je pričakoval z nabitim revolverjem sam lastnik, katerega je opozoril roparjev pomočnik na vlomilca. V trenutku, ko se je ropar po vrvi spustil v» puškarno, je Erič dvakrat ustrelil nanj. Ropar, ki je bil «/»mo lažje ranjen, se je potuhnil, kakor da je smrtno zadet, in je obležal nepremično na tleh Lastnik puškarne \e zatem odprl vrata ter klical na pomoč. Na svojo nesre-
Vreraenska napoved
Zemunska vremenska napo\'ed: Po vsej
državi bo prevladovalo vedro vreme. Pozne- ______ _______ . ______________
je sc bo nebo pooblačilo v zapadnih krajih.	to pa je pustil revolver ne mizi. Ropar je	.
Ponekod je pričakovati lokalnih neviht, i	v odsotnosti Eriča pograbil re\-olver in tež- i Sreda 12.: Veseli etudenček. Red Sreda
T<>mni»fiafiii»A CA UnJ^V	M.	1	___	C* I ^ .______ M T7 \	I	. _	*
f	Katastrofa
Dva vagona sta se pri tem tako zarila eden v drugega, da so napra\'ili ta posnetek. (»Jutro«, 4. V.J.
Drobec iz zemljepisa
, 1 čeraj je nekoliko deževalo v vsem izli-| vu Save in Donave na naših tleh. (*Sloven-. j ski dom«, 4. V.).
Birokrat zoper birokratsko preteklost
Kot ambiciozen upravni birokrat se je Prelovšek, ki je bil v najzrelejši moški dobi, kljub temu občudovanja vredno naglo zavedel resnosti trenutka in takoj iniciativno posegel v razvoj. Vedel je, da je treba Prelomiti z birokratsko preteklostjo gradbenega urada. (»Slovenec«, 4. V.).
Nase gledališče
Drama Začetek ob 20. uri
Ponedeljek 10.: Zaprto.
Torek 11.: I>r. Izven. Gostovanje g. Duša na Radenkoviča. člana beogr. Narodnega gledališča Znižane cene od 20 Din navzdol.
Sreda 12.: Peter in Aleksej. Premiereki abonma.
Četrtek 13.: Rivala.. Red Četrtek.
Opera Začetek ob 20.
Ponedeljek 10.: Zaprto. Torek 11.: Zaprto.
Temperature se bodo dvignile.
je ranil Eriča. (»Slovenec*, 4. V.).
Četrtek 13.: Plamen. Red G,
;»JUTRO« ponedeljsks tedaj«
3
Ponedeljek 10. V. 1937.

Hta&na a§htnaci)a naiega nogometa
V razburljivi tekmi je jugoslovenska reprezentanca v Budimpešti z neodločenim rezultatom dosegla izreden uspeh - Junak dneva je bil naš vratar Glaser - Gol je zabil
Lešnik
Madžari so bili to pot slabi preroki. Za svoji moštvi, ki sta igrali v Budimpešti in v Beogradu proti našima reprezentancama, so napovedali dve zmagi, dosegli pa so en neodločen rezultat in en dokaj visok poraz. Za današnjo tekmo med prvima reprezentancama Madžarske in Jugoslavije se ni zanimala samo naša in madžarska javnost, temveč so oči vseh evropskih športnih krogov bile uperjene v madžarsko prestolnico, in to predvsem zato, ker bomo letos prvič poslali svojega zastopnika, namreč državnega prvaka Gradjanskega, v tako veliko nogometno konkurenco, kakor je tekmovanje za srednjeevropski pokal.
Res je, da so se naši vodilni klubi v Zagrebu in Beogradu na domačih tleh v prijateljskih tekmah z močnimi inozemskimi klubi izkazali kot močna moštva, vendar pa nam je bila potrebna afirmacija na veliki meddržavni tekmi, da si tako zagotovimo vpoštevanje in zanimanje športnega sveta pri borbah našega državnega pr-
Madžarska - Jugoslavija 1:1 (0:1)
Budimpešta, 9. maja.
20.000 gledalcev je zasedlo igrišče Hungarie, da prisostvuje veliki borbi med reprezentancama Madžarske in Jugoslavije. 20.000 src je do konca tekme trepetalo v dvomu, kateremu moštvu bo končno pripadla zmaga. Da je bila večina teh src na strani Madžarov, je seveda razumljivo. Pa tudi naši igralci niso bili brez moralne opore. Iz Zagreba je prispel v Budimpešto poseben vlak, ki je pripeljal preko 700 naših navijačev, večje število je prišlo tudi iz Beograda in ob priliki velesejma v Budimpešti je več sto jugoslovenskih državljanov v madžarski prestolici, ki so vsi prisostvovali tekmi. Prišla je seveda vsa jugoslovenska kolonija. Prisoten je bil tudi naš poslanik dr. Vukčevič v spremstvu našega vojnea atašeja in vsega osobja poslaništva.
Postavi moštev
Moštvi sta se javili italijanskemu sodniku Barlassini v naslednjih postavah:
Madžarska: Szabo — Koranyi, Vago
—	Lazar, Turay, Palotas — Sas, Cseh, Teleky, Zsengeler, Titkos.
Jugoslavija: Glaser — Hiigl, Matošič
—	Lechner, Jazbec, Kokotovič — Tirna-nič, Lojančič, Lešnik, Vujadinovič, Pleše.
Ko sta moštvi prišli na igrišče je glasba zaigrala jugoslovensko in madžarsko himno.
Pričetek tekme
Takoj začetkoma sc Jugosloveni v napadu, Madžari pa v defenzivi. Jazbec doda Tirnaniču, ki pa izgubi žogo. V 5. minuti strelja Kokotovič na gol. toda vratar Madžarov brani. V 6. min. prodre Tirnanič, a ga sodnik ustavi zaradi of-sidea. Madžari igrajo zelo previdno. Izkaže se Matošič, ki odbije zelo ostro žogo. Naša obramba se odlikuje z izvrstnimi odbojnimi udarci. Igra postaja odprta. Naše moštvo je popolnoma enakopraven nasprotnik. Igra se zelo hitro in tempo je vedno hitrejši. Madžari napadajo večinoma preko levega krila, toda ravno ta igrač je zelo nesiguren in za-stralja več lepih žog. V 10. min. prodre Pleše, predriblja tri igralce ter centrira. Lešnik strelja z glavo iz težke pozicije, toda v avt. Takoj nato reši Hiigl nevarno situacijo pred našim golom.
Glaser brani izvrstno
Madžari prehajajo nekoliko v premoč, toda naša obramba je dobra, zlasti Glaser brani v fenomenalnem stilu. V 14. minuti imajo naši prekrasno priliko, toda Lešnik strelja previsoko. Madžari so še vedno v premoči. Lešnik in Tirnanič zagrešita foul, zaradi česar diktira sodnik dva kazenska strela. Obakrat reši Lechner. V 20. min. odbije Glaser dva nevarna strela v lepem stilu. V 22. minuti prodre madžarsko desno krilo. Njegovo žogo dobi srednji napadalec, ki ostro strelja na naš gol, toda Glaser odbije v korner. Sedaj so Madžari večinoma na naši polovici ter izvajajo zelo nevarne napade. Toda Glaser je junak dneva in ne dovoli, da bi šla žoga v našo mrežo. V 15. min. ustavi sodnik napad Madžarov zaradi of-sidea. Igra postaja odprta. V 28. min. gneča pred našimi vrati in Hiigl čisti. Naši igrači prehajajo sedaj v protinapade, ki jih Madžari rešujejo s streli v avt. V 31. minuti nevarna situacija za naša vrata. Levo krilo Madžarov prodre, zelo lepo centrira, madžarski srednji napadalec strelja ostro, toda k sreči preko gola. V 37. min. ustavi sodnik jugoslovenski napad zaradi of-sidea Lešnika V 38. minuti se Glaser krasno vrže. »plava« več metrov po travi in ujame nevaren strel madžarskega levega krila.
Madžarsko občinstvo nezadovoljno
Madžarsko občinstvo prične glasno protestirati proti lastnim igračem. Sliši se žvižganje. V 40. min je Tirnanič v prekrasni poziciji sam pred golom, toda
pet odprta. Madžari sicer skušajo doseči zmago, kar pa jim ne uspe. Žara* di tega začenja publika po malem zapuščati igrišče, ker je nezadovoljna z rezultatom. V 32. min izvede Lešnik solo akcijo, je pa pri tem poškodovan. Jugoslavija zopet nekoliko napada, ker so tudi Madžari že popustili. V 44. min. nevarna situacija pred našim golom, ki povzroča korner proti nam, toda kmalu nato konec igre.
Kako so igrali
Tekma je bila fair z obeh strani. Naše moštvo je igralo v prvem polčasu z silnim elanom, v drugem pa je popustilo. Zlasti v drugem polčasu so se pokazale slabe strani našega moštva. Najslabši napadalec je bil Lojančič. V drugem polčasu je nekoliko popustila tudi obramba, hvala bogu pa je bil odličen Glaser, ki je rešil naše barve poraza. V prvem polčasu sta bila zelo dobra Hiigl in Matošič, pohvaliti pa je treba
nilec odvzame žogo. Tako smo prepu- ?	Vujadinovi^ V drugem pe-
stili dve lepi šansL V 42. min. ima žogo fasu so nasx igr^^ dana Ako bi Kokotovič, vodi jo 10 metrov sam proti {g«*. kakor v I^em ^lu »8», ~ * golu, odda Vujadinoviču, ta predriblja i Ma izključena nasa zmaga. Prav do-
vaka. In to je našemu reprezentančnemu moštvu sijajno uspelo. Proti svetovno znanim madžarskim profesionalcem so naši »belomodri« dosegli na tujih tleh neodločen rezultat. Bili so celo že v vodstvu in so Madžari dosegli svoj gol šele v drugem polčasu. Ta rezultat bo močno odjeknil po vsem športnem svetu in mi se dvigamo v vrste najboljših nogometašev. S tem rezultatom so naši reprezentanti olajšali tudi delo Gradjanskemu, ker bodo njegovi nasprotniki v tekmovanju za srednjeevropski pokal nastopili proti našemu zastopniku z mnogo večjim respektom.
Velik pomen pa Ima tudi lepa zmaga, ki jo je naša druga garnitura dosegla proti drugi garnituri Madžarske, katero je porazila s 3 :0. Ta zmaga priča, da imamo na razpolago dovolj dobrih igralcev, da se lahko kosamo z najmočnejšimi narodi, je pa obenem tudi dokaz, da časten uspeh, ki si ga je izvo.jevalo naše moštvo v Budimpešti, ni bil slučajen.
branilca, odda žogo Lešniku, ki se vrže pod noge madžarskemu vratarju, izvleče žogo z nogami izpod vratarja ter jo pošlje v mrežo.
Jugoslavija vodi
Na tribunah se z velikanskim navdušenjem oglašajo naši navijači, madžarska publika pa zopet protestira proti svojim zastopnikom. Zadnje minute prvega polčasa se končajo v premoči naših igralcev.
Drugi polčas
V začetku drugega polčasa so naši zopet v napadu.Igra je zelo živahna. Madžari se zelo trodijo, da bi popravili pogreške prvega polčasa. Naša obramba je odlična. V 5. min. nevarna situacija med našim golom in zopet je Glaser, ki bravurozno brani. Madžari forsirajo tempo in imajo sedaj več od igre. Madžarsko moštvo je takoj videlo, da naš napad slabo igra ter je to tudi izkoristilo. Velika zapreka zato pa jim je bil Glaser. Naša obramba ima polne roke dela. Jugosloveni popuščajo, toda še vedno držijo 1:0 v svojo korist. Toda to jc edinole zasluga odlične obrambe.
Izenačenje
Madžari pa kmalu nato izkoristijo svojo premoč in v 15. min. dosežejo izenačenje. Domači igralci sedaj podvojijo tempo in igrajo odlično. So v veliki premoči in ker je popustila tudi naša obramba, je situacija za nas mnogokrat zelo kritična. Igra je sedaj zelo enostranska. Madžari igrajo zelo hitro, tako jc naša obramba zmedena. Glavno naše orožje je pa še vedno Glaser. Madžari izvedli napad za napadom Končno pa vendarle stopi v p5. min. Lešnik v akcijo, toda njegov strel gre v aut. To je bila edina šansa našega moštva v tem polčasu. Madžari dalje pritiskajo. V 28. min. dosežejo korner, ki pa gre v aut. Madžari so zelo nevarni, vendar pa ne morejo izkoristiti številnih šans. Nato pa postaja igra zo-
zmaga,
ber je bil v kriiski vrsti Lechner, ki je biil za Glaserjem najboljši naš igrač. Pleše ni bil mnogo zaposlen in je žoge, ki jih je dobil, dobro vporaibil.
Pri Madžarih je bil najboljši mož srednji krilec Turay. Madžarsko moštvo je igralo zelo hitro ter je pokazalo krasne tehnične sposobnosti.
Italijanski sodnik Barlassina je sodil objektivno, biil pa je prepočasen v svojih odločitvah, kar je povzročilo nevo-ijo med občinstvom.
Jugoslavija II: Madžarska 113:0(0:0)
Beograd, 9. maja.
Ob najlepSem vremena je danes 6000 gledaiteev gledalo srečanje dragih garnitur Jugoslavije in Madžarske. To srečanje, ki ga je sodil grški sodnik Had-žopuios, je prineslo lepo zmago našim barvam.
Tekma se je začella zefio žrvaisao z menjajočimi napadi z obeh strani, vendar pa so imeli naši začetkoma nekoliko več od igre. V 6. min, so imeli Madžari lepo priliko, ki jo pa niso izkoristili. Kasneje so bili Madžari nekoliko boljši na terenu. Njihov napad je bil zelo hiter ter se je odlikovaj z lepim startom Prvi polčas je ostal brez gola.
V	drugem polčasu pa so naši prevzeli inicijativo, ostro napadali madžarska vrata in si s tremi goli zasigurali zelo dragoceno zmago.
Avstrija : škotska 1:1 (0:0)
Dunaj, 0. maja
Pred 60.000 gledalci se je danes vršila v stadionu meddržavna tekma med avstrij sko in škotfko reprezentanco, ki se je končala neodločeno.
V	prvem polčasu je bila igra zelo počasna, v drugem delu igre pa so igralci forei-ralj tempo ter nudili igro z zelo razburljivimi momenti.
Avstrija ie dosegla vodstvo v 31. min. drugega polčasa po Jerusal&mu, 4. min. kasneje pa je izenačil Walker.
Sodil je belgijski sodnik Langenua.
Finalne borb®
domačega prvenstva
Železničar dalje vodi — Celje si je popravilo svoj položaj
V	podsaveznem prvenstvu smo včeraj absolvirali IV. kolo. Igrali so v Celju in v Mariboru in so povsod domačini odnesli točke. Celje je premagalo trboveljskega Amaterja, Železničarji pa celjskega Olimpa. Vrstni red tablice se ni menjal, čeprav je Celje z včerajšnjo zmago doseglo isto število točk kot Amater, vendar pa imajo Trboveljčani boljšo goldiferenco in ostanejo zaenkrat še na drugem mestu. Tablica je naslednja:
Železničar	4 4 0 0 13 :5 8
Amater	4 2 0 2 9:8 4
Celje	4 2 0 2 6:8 4
Olimp	4 0 0 4 2:9 0
V	naslednjem poročili:
Celje : Amater 3:2 (2:1)
Celje, 9. maja.
Pred 300 gledalci se je danes popoldne na Giaziji vršila finalna tekma, v kateri je Celje tesno, toda zasluženo zmagalo.
Celjski napad je bil zopet nepovezan, premalo odločen in brez pravega sistema. Dobri pa so bili krilci in oba branilca, dočim nosi celjanski vratar odgovornost za oba gola.
Gostje so imeli dober napad in tudi dobro obrambo, krilska vrsta pa ni dala dobre igre. Gostje so igrali z večjo požrtvovalnostjo kot Celjani, posluževali pa so se zopet preostre igre.
Tekma je bila že v začetku napeta in živahna. Napadi so se neprestano menjavali, žoga pa dolgo časa ni hotela v mrežo. V 20. min. izvede Celje hitro akcijo žoga zdrkne Amaterievemu vratarju Iz J rok, Pfeifer je na mestu in potrese mrežo.
celjskim golom žogo volley in izenači. V 36. min. poviša Dobrajc na 2 :1 za Celje.
Po odmoru so gostje nekoliko popustili. Celje pa tega dolgo ni znalo izrabiti. V 23. min. poviša Ahtig po krivdi Amater-jevega vratarja na 3:1. Tekma je postala sedaj medla in nezanimiva. Dve minuti pred koncem postavi Jordan končni rezultat 3 : 2.
Sodnik g. Pečar iz Ljubljane je vzbujal, s svojimi odločitvami in neodločitvami živahne proteste navijačev obeh klubov. V presojanju of sidov in foulov je skoraj docela odpovedal ter zagrešil nešteto napak. Tudi ni znal preprečiti ostre igre.
Mladina Celja je dobila prvenstveno tekmo proti mladini Olimpa s 3 : 0 par for-fait, istotako v n. razredu Jugoslavija : Žalcu.
*	*	"	.	• J	1 ' *. I * .CUCL JC aa U1C9LU 111 |/ULICOC line««.
v zadnjem trenutku mu madžarski bra- 1 šest minut kasneje prevzame Jordan pred
Železničar: Olimp 5:1 (4:0)
Maribor, 9. maja.
Za prvenstveno tekmo med prvim in zadnjim v tabeli ni bilo mnogo zanimanja. Ker je bilo vreme izredno lepo in toplo, se je zbralo na igrišču komaj 500 ljudi.
Po papirnati formi in po zadnjih rezultatih je bil železničar velik favorit. Toda nihče ni mislil, da bodo Mariborčani našli v Celjanih tako slaboten odpor. Igra je bila le v zadnjih fazah toliko borbena, da je bilo v njej spoznati prvenstveni značaj. Pozneje pa je bila stvar pusta ln dolgočasna. Dober nogomet vsaj s strani Železničarjev smo videli le do 25. minut prvega polčasa, ko so domačini postavili rezultat prvega dela igre. V tem delu so Železničarji prav dobro zaigrali, pozneje pa je domača enajstorica prešla v hiper-
kombinacije ter igrala tja v en dan, brez smisla. Ista slika se je nudila tudi v drugem polčasu. O kaki lepi igri ni bilo sledu. žoga je dirigirala igralce namesto obratno in to je trajalo vseh 5 minut. Razen tega so bili igralci železničarja zelo indoletni in komodni ter igračkanje absolutno ni bilo na mestu. Nogometna igra je borba in če nasprotnik ne da ali ne more dati odpora, sipaj mu gole v mrežo, kar se da. Človek pride v zadrego, ako bi hotel v tem moštvu koga posebej vsaj omeniti, če že ne pohvaliti, še najboljša je bila ožja obramba železničarjev, ki pa spričo povsem jalovega nasprotnikovega napada skoraj ni imela pravega posla. Srednja vrsta ni bila toliko močna, da bi izsilila vsaj kak ■ sistem igre. V napadu sta krili poslali nekaj dobrih centrov, s katerimi pa v sredini niso znali kaj početi. Osredje napada je imelo pred golom neštetih dobrih pozicij, od katerih pa je izkoristilo le pet. Take prilike, kakršne je imel železničar za zmago z dvoštevilčnim rezultatom, zlepa ni imel in če 'jo je pustil neizkoriščeno, daje moštvu zelo slabo spričevalo.
O Celjanih škoda vsake besede. Vse moštvo od vratarja do levega krila je bilo slabo. Olimpa smo že videli v Mariboru, toda tako žalostne vloge še ni igral.
O poteku igre ni kaj posebnega povedati. Železničarji so v prvem polčasu potisnili goste skoraj povsem v obrambo, tako da so Celjani prihajali le sporadično v švajghoferjevo bližino. Po doseženem rezultatu 4 : 0 v prvem polčasu pa je bilo aktivnosti Zelezničarjevega napada konec. V drugem polčasu so sicer pričeli gostje nuditi malce resnejši odpor, vendar je tudi ta del igre potekel v znamenju premoči domačega moštva.
Gole so zabili v 1. min. Pavlin, 10. in 14. min. Turk in v 30. min. zopet Pavlin, ki pa je v 4. min. zastreljal enajstmetrovko.
V	drugem polčasu je v 5. min. končal serijo golov za Železničarje Pavlin, Olimp pa je v 16. min. dosegel častni gol iz enajstmetrovke.
Sodil je g. Miljan iz Zagreba. Bil je objektiven, toda igro je malce preveč raztrgal.
V	pred tekmi je rezerva železničarja porazila v prvenstveni teknil rezervo Rapida z 1 : 0 (1 : 0).
Na igrišču v Magdalenskem vrtu se je vršila prvenstvena tekma mariborskega II. razreda in je Slavija porazila Ptuj s 7:1 (4:0).
Austria : Ljubljana
2:1 (2:0)
V	znamenju prizadevanja po majhni re-vanši je stala ta tekma, šlo je za to, da se nekoliko zbriše celovški rezultat, preko katerega še ni zrasla enoletna trava. V drugi vrsti naj bi to bil trening pred dvema odločilnima bitkama v ligi.
Prvi cilj je Ljubljana zgrešila. Celovčani so lanski rezultat v Celovcu potrdili z novo zmago. DrugI smoter pa je dosežen: igra je pokazala., da v moštvu še dolgo ni vse v redu. Narobe, da je v moštvu prav malo v redu!
V	zelo pohlevni, skoro mrSavi igri Je Ljubljana po zaslugi podlegla* Zaslugo za ta poraz je pripisati skoro izključno napadu, ki Je dal obupno igro. S tem nt rečeno, da imajo ostali v zaledju že odvezo za vse. V celoti se da ta zadevščina na kratko oceniti: indoletno-nelnteligentna igra, ki se je le na redke trenutka dvignila preko drugorazredosti.
Najhujša napaka v moštvu je še vedno slab kontakt napada z ozadjem. Dober del krivde je že na napadalcih, ki se še med sabo le težko povežejo, poleg tega ne ume jo prevzemati še talko čisto podanih žog; ali marsikaj gre tudi na rovaš srednje vrste, ki mnogokrat v prenagljenosti zgubi pregled in suva tjavendan. Sploh, moštvo ni v celoti zadovoljilo, od posameznikov pa le nekateri.
V	obrambi je bil Stanko najšibkejši; nesiguren v startu, z nerazumljivim odbojnim udarcem; še z vetrom je žogo s težavo oddajal v polje. Mnogo boljši v vsakem pogledu je bil šiška. Logar je imel nekaj dela v prvem delu igre, preti obema goloma je bil pač brez moči. Srednja vrsta se je po kakovosti nagibala od desne na levo navzdoL Slapar kaže, da bo še dober krilec, za sedaj je že uporaben. Pupo ni bil najbolje razpoložen, vsaj od začetka, tekem igre se je popravil. Bon-celj kot Boncelj v prijateljskih igrah in cJoh v zadnjem času: nič več ni tako ziaven, kot bi bik) potrebno. Napad se tudi v tej postavi ni obnesel. Krili sta speljali nekaj lepih in uporabnih stvari, Ja-nežič je bil pri tem precej zanemarjen, toda na sredi je bilo vedno vse narobe. Par individualnih akcij je dalo naslutiti, da bi eventualno zaigrali, toda ostalo je samo na tem. Pred golom pa je ta trojka nemogoča. Sam Grintai je zapravil tri štiri stoodstotne prilike, Makovec si ni upal opaliti, a Lah je imel vsega eno samo krasno priliko, pa mu jo je sodnik od-žvižgal. Morda bo še kaj s tem napadom, da bi le ne bilo prepozno!
Gostje so dali povprečno igro provincij-skih klubov. Mnogo prilik niso imeli, dve so strumno izkoristili. Veter In sonce so v pivem delu igre s pridom uporabili v svojo korist, po odmoru jim je šlo v glavnem za to, da ohranijo dober rezultat prvega polčasa. Igrali so samo pol tekme. Srednja vrsta je držala vse po konci. Zlasti je pametno in koristno igral srednji krilec Serajnik, ki je lepo povezal napadalno trojko z ozadjem. Sicer so v glavnem napadali po sredi. Obramba nI bila prav najmočnejši del moštva. Sicer sta branilca na moč čistila — sila je sploh glavna o;lika moštva — teda pustila sta še precej č;stih pozicij. Viatar je kazal pivi pol čas precejšnjo nesigurnost. petem pa je bil ob večjem delu zelo koristen. Napad je pokazal svojo šibke st šele v spremenjenih prilikah, v drugem polčasu. Do tedaj pa je kazal precej prodornosti, omeniti je desno krilo in levo zvezo, ki sta se izkazala tudi kot hladnokrvna realizator. ja.
Od kraja so Oelovčani močno pritisniE. V 4. min. pobegne Fronek šiški. predloži Komhoferju na čisto in žoga je že v mreži. Dobre četrt ure traja celovški pritisk petem se Lj. osvobodi in krepko odgovar-ja. Tod^ le tja do pred gol. V 25. min. bije Janežič s kota, zelo slabo, žoga pride do celovškega napada, nagel pobeg po sred?, desno krilo Je čiste in že sedi drugI zgodit fk. V odprti igri serija kotov na obeh straneh, sicer nič novega. — Drug polčas poteče skoro ves na celovški polovici. Tudi za Celovčane je 4. min. kritič-
BAYER
©
Ako vzamete Aspirin
Vam more pomagati pri prehlajenju, gripi, reumatizmu
tnda pazite na Btvycr-jcv krit! OfUs jc refislr. pod S, St 15S3 od 27. XI. 1936.
na: kombinacija Pepček—Makovec—Grintai obrodi za Ljubljano edini sad. Potem je še mnogo prilik. Grintai je parkrat sam na strelu, Lah se sredi polčasa v krasni soloakciji prebije na čisto, pa mu sodnik prekine polet zaradi foula (a prednost?), pa vse je zaman. Proti koncu si Celovčani, ki '.-se dotlej zavlačujejo, opomorejo in uprizorijo par napadov.
Sodil je g. Macoratti, a občinstva je bilo okoli 400.
Ljubljana II.—Kranj 8-1 (6:0)
Na praznik je Kranj tesno zmagal doma. Torej je bilo srečanje v znamenju revanše. Ljubljanski rezervi, ki se je kar razigrala, je udarec povsem uspel. Sodil je g. Dorčec.
Ostale nogometne tekme
Zagreb: IlaSk : Budai 3:1 (0:1).
Sušak: Concordia : Orieut 8:0 (2:0). • Split; Hajduk : Admira 1:1 (0:0) [n Har duk : Admira 2:0 (0:0).
Praga: Prvenstvo. Slavija : Viktorija Pl" zeu 6:2, Viktorija Žižkov : Nachod 1:1. Sparta : Plzen 2:1, Protrtejov : Židenic« 3:1, Bratislava : Moravska SJavija 3:1. Kladno : Rusi 5:1.
Budimpešta: Phobus : III. okraj 5:1.
Rim: Prvenstvo. Luchepe : Roma 5:1. Torino : Sampierdarena 4:0. Milano : Fioreu tina 11:0, Novara : Bologna 4:0.
Pariz: Pokalni finale. Sochaux : S'.ra»» bourg 2:1. 50.000 gledalcev.
Jugoslavija:
Rumunija 5: 0
Zagreb, 9. maja.
V tekmovanju za Davisov pokal med Rumunijo in Jugoslavijo sta bila danes na sporedu še dva singla, za katera pa med občinstvom ni vladalo tolikšno zanimanje, ker si je Jugoslavija že včeraj priborila vstop v 3. kolo. Današnjim tekmam je zato prisostvovalo le 500 gledalcev, ki so bili priča sigurnih zmag obeh naših zastopnikov. Jugoslavija se bo srečala v nadaljnjem tekmovanju z zmagovalcem tekme Južna Afrika : Nova Zelandija, ki še ni končana, vendar veljajo Južnoafričani za favorite.
Prva sta nastopila Punčec in Rumun Caralulis. Z izjemo drugega seta je bil Punčec absoluten gospodar položaja in je zmagal 6:4, 1:6, 6:3, 6:2. Sledil je zadnji single med Pallado in Schmidtom. Rumun je nudil v prvih treh setih precejšen odpor, je pa končno podlegel izredni igri našega reprezentanta, ki je zmagal 6:4, 6:3, 5:7, 6:0.
Končni izid je torej 5 :0 za Jugoslavijo.
SSK Hermes (motosekcija). Za binkošti priredimo skupinski izlet motoristov v Postojnsko jamo in v Trst. Prijave in pojasnila v tajništvu, Aleksandrova c. 5. Motosekcija sklicuje članski sestanek v torek ob 20.30 v restavraciji »Slon«. Gre za. izlet v Trst in za dirke na velesejmsko nedeljo. Vabljeni tudi prijatelji sekcije.
Zagonetna smrt bogate Indijke na Dunaju
Na Dunaju se je mudila že par tednov neka Indijka, o kateri je šel glas. da je neizmerno bogata. Popravljala si je zobe pri nekem dunajskem zobnem tehniku, ki se je eksotični dami tako prikupil, da ga je baje postavila za svojega dediča. Zdaj o Indijki že cel teden ni sledu. Razni znaki pa kažejo, da ni več pri življenju. V dunajski okolici so izkopali mrtvo truplo neke žene. Prvotno so mislili, da gre za pogrešano Indijko, izkazalo pa se je, da ni tako. Prizadeti zobni tehnik, na katerega so se novinarji obrnili, je potrdi! vesti, da ga je bogata Indijka postavila za svojega dediča. Glede njene usode je zatrjeval, da mu ni ničesar znanega, reke! pa je, da sc boji, da je Indijka že mrtva Policija, kr zadevo preiskuje, za enkrat ne da ni-kakih informacij. Listi so izvedeli le toliko, da je poleg drugih zaslišala tudi nekega na Dunaju živečega Indijca, ki je s pogrešt no rojakinjo večkrat občeval. Za deva vzbuja na Dunaju izredno pozornost.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Tudi ameriške oddajne postaje prenašajo med ostalim programom vsakovrstne reklame. Zadnjič je neki napovedovalec oznanil »ledeče:
»Pozor, pozor, dame in gospodje! Sedaj ne boste petnajst minut ničesar slišali! Prenašamo namreč delo z novim, popolnoma brczšumnim strojem tvrdke X.
Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo Še za pol stoletja!
*JJUTRO« ponedeljska izdaja
Ponedeljek, 10. V, 1937.
Zaščita duševno zaostalih otrok
V Jugoslaviji je okrog sto tisoč zaostalih otrok — Potrebni so vzgoje v zavodih
Meja o tem, kdo je duševno zaostal, se le težko postavi. Za šolske otroke velja pravilo, da so duševno zaostali, če ne morejo slediti pouku med normalnimi v osnovni šoli. Takšnih otrok je pa precej po vseh šolah. Velik odstotek jih je, ki zaostajajo in ne morejo napredovati z lastno sposobnostjo. Tedaj pa v vseh lažjih (in včasih tudi težjih) primerih duševne zaostalosti odločajo socialne razmere, v katerih otrok živi.
Ce so otrokovi starši premožni, da mu lahko oskrbe inštruktorja in često zasta vijo tudi svoj osebni vpliv, tedaj se otrok že prerine naprej in pride včasih po isti poti celo do vplivnega mesta. Otrok pa. ki ga je v zibeli zaznamovala beda, ki mnogokrat tudi k duševni zaostalosti doprinese svoj delež, vedno bolj zaostaja in zapada v nekakšno duševno topost. Cesto je v za-smeh svojim tovarišem in v oviro napredku ostalh učencev. Prava rešitev za te otroke so tako zvane pomožne šole. ki jih ima mo tudi v Jugoslaviji po vseh večjih krajih, v nekaterih manjših krajih pa posa mezne razrede. Vendar je njihovo število še veliko premajhno spričo dejstva, da je v Jugoslaviji okrog 100.000 (t. j. 0.75% vsega prebivalstva (šoloobveznih otrok, ki so spoznani za manjvredne. Od teh jih pride na Slovenijo približno 6.000. Celotno organiziranih šol pa imamo v Sloveniji dvoje (v Ljubljani in v Mariboru), poleg teh pa še 11 pomožnih razredov v posameznih krajih. V ostalih krajih Jugoslavije sta še dve celotno organizirani pomožni šoli in 65 posameznih razredov pri osnovnih šolah. Ce računamo na posamezen razred po 15 otrok, tedaj vidimo, koliko teh slabičev ostaja še brez pravega, njim prikladnega pouka in vzgoje.
In vendar nudijo pomožne šole duševno zaostalim otrokom prvo in v nekem smislu tudi poglavitno zaščito. Kajti pomožne šole skušajo s posebnim poukom in s posebnim vzgojnim vplivanjem rešiti življenju odnosno družbi duševne slabiče, ki bi bili brez te individualne pomoči materialno in moralno izgubljeni. 70 do 80% vseh otrok spravijo toliko na noge, da si pozneje lahko sami služijo svoj kruh. S tem pa obvarujejo družbo hudega zla in morda še večjih izdatkov, kajti pot teh otrok, če so prepuščeni samim sebi, vodi pogosto navzdol — v zločin in prostitucijo.
Na prvem kongresu Unije za zaščito otrok je izrekel univ. prof. dr. šilovič besede, ki jih ne smemo pozabiti: »Ko sem proučeval vzroke zločinov v svoji domovini, sem prišel do zaključka, da sta pri nas dva glavna vzroka zločinov: alkoholizem ter zapuščena in zanemarjena mladina. Ni kriva zločinov mladina sama, zastrupljena od ulice, gladna in žejna, bosa in gola, marveč je kriva teh zločinov družba, ki jim ni priskrbela doma in nadomestila matere, najboljše in najprirodnejše vzgojiteljice.«
To velja še prav posebno za duševno zaostale, za katere mora država skrbeti v lastnem interesu.. Kakor omenjeno, izhajajo ti otroci iz najrevnejših slojev. Mati, ki hodi navadno po ves dan za zaslužkom, jih pač ne more vzgajati, tudi ko bi znala. Tako so mnogi prepuščeni ves prosti čas, ki ga ne presede v šoli, cesti. Cesta pa je za duševno manjvredne še veliko hujše zlo kakor za normalne zanemarjene otroke. Mnogo bolj so dostopni vsakovrstnim prestopkom, mnogo prej se vdajo vabljivi priložnosti in zapeljevanju. Odločilna pri tem je njihova šibkost volje in vobče nestanovitnost v vsem ravnanju. Umevno je, da spričo teh lastnosti ne more imeti tak otrok ali odrasli posebnega moralnega odpora nasproti različnim skušnjavam, ki zadene ob nje v življenju, često po krivdi brezvestnežev, ki izrabljajo slabiče v svoje sebične namene. Iz vrst teh otrok izhajajo takšni, katerih usoda se nam je nedavno v dveh primerih odkrila pri sodišču. Listi so poročali o dveh dvanajstletnih beračkih, sirotah brez očeta. Njuni materi garata doma kot perici in delavki. Oba sta stradala, glad in beda sta ju pognala na ulico. Kmalu sta postala žrtvi ljubljanskih per-verznežev. Neki trgovec je nagradil svojo žrtev za svoje ogabno dejanje z 1 dinarjem in 25 parami! V kraju, od kjer sta beračka doma, so si orožniki prizadevali na vse načine, da bi se otrok kdo usmilil in ju vzel v svoje varstvo, da bi se našel zavod v Sloveniji, ki bi ju rešil s poti, ki vodi v zločin in propast. Toda vse prošnje in vse intervencije so bile zaman. (Primerjaj »Slov. Narod« 18. 12. 1936.)
Takih primerov je več kakor si mislijo oni, ki žive udobno življenje in se nikdar ne zamislijo v usodo takihle »potepuhov«. Kje je rešitev? Dom in družina jim ne mo-
reta nič nuditi, šola sama tudi ne more preprečiti zla, ker njen vzgojni vpliv izpodrinejo drugi, močnejši vtisi. Njeno delo bi smotrno izpopolnil edinole primeren zavod, ki bi bil priključen pomožnim šolam v večjih središčih. Tu bi se vsem slabo nadarjenim in duševno zaostalim otrokom z dežele in onim iz mest, ki tavajo brez vzgoje po ulicah, nudila tudi sistematična vzgoja, temelječa na načelu, na katerem je zgrajeno že sedaj vse delo pomožnih šol. To je delovni princip, ki naj vcepi otrokom smisel in ljubezen do dela, ki naj jim privzgoji primerno samostojnost pri vsem prizadevanju, zlasti pa zaupanje v same sebe. Do takšne vzgoje bi zlasti pripomogle primerne delavnice, kjer bi dečki in deklice praktično preizkušali svojo sposobnost za en ali drugi poklic.
Toda do danes nimamo v Sloveniji niti enega takega zavoda. Dočim se pošljejo
dečki v slučajni potrebi vsaj v vzgajališča za moralno ogrožene, nimamo za deklice, ki jim je bivanje v družini v kvar, prav nobenega zatočišča. In vendar so duševno zaostala dekleta še na slabšem kakor dečki. O tem nam priča rastoče število mladoletnih prostitutk, ki sta jih nezašči tenost in beda ter pomanjkanje volje privedli na pot pogube. Kako se more dekle, ki je okušalo samo bedo, odreči izkušnjavi, ki jo vabi v lagodnejše življenje?
Samo proučevanje in moraliziranje pri teh dekletih ne bo pomagalo, saj še normalnim ne zaleže. Za oporo v življenju je treba dati tem dekletom realno podlago in ta je v usposobljenju za resno delo. ki bi se moglo sistematično posredovati samo v zavodu. Spričo posledic, ki jih rodi zanemarjanje duševno zaostale mladine za vso družbo, bi morali biti smotrno urejeni zavodi zahteva vse javnosti.	A. V.
Najmanjši so pomoči najbolj potrebni
Otročički pridejo goli na svet. Goli pridejo iz toplega materinega telesa na mrzli zrak. Toplo jih je treba zaviti, polagati jih v toplo posteljico, držati jih v topli sobi. Koliko tisočev slovenskih mater rodi vsako leto, in ne vedo, v kaj bodo zavile otročička, kam ga bodo polagale, kako ga obvarovale mraza. Topla materinska ljubezen ni dovolj, le v svojem naročju mati ne more otročička dovolj ogreti. In kako je pri srcu materi, če njen nebogljenček joka od mraza in ga nima s čim pogreti ?
Najmanjši so pomoči najbolj potrebni: hudo je, če otrok joka od mraza, greh je, da morajo tudi najmanjši, najbolj nedolžni trpeti pomanjkanje. In tem najmanjšim lahko mraz pomeni — smrt. Prehlad, ki ga starejši otrok brez vsega prestane, majhnega otročička pobere. In kaj je ža-lostnejšega od nepotrebne smrti majhnega otročička, ki vzame s seboj v grob toliko neutešene ljubezni, toliko neizpolnjenih upov? Kaj je hujšega za starše od grenke zavesti: če bi imel malo več denarja, bi mi otročiček ne bil umrl?
Matere in očetje, ki ste tako srečni, da vidite svoje otroke zdrave in zadovoljne, site in na toplem — usmilite se onih mater in očetov, ki morajo gledati, kako jim prezebajo in gladu je jo otroci! Ko gledate svoje zdrave in vesele otročičke, se spomnite onih, ki so bolni žalostni in ki jim lahko pomagate: da, seveda, vsak posamezen od vas ne more mnogo narediti;
toda če daste le malo, ako da vsak le nekaj, boste s svojim darom pomagali potolažiti ubogo mater, boste nemara pomagali rešiti otročičku življenje!
Od 9. do 16. maja prireja Unija za zaščito dece »Dečji teden«. V tem tednu bomo prosili za pomoč vse, za pomoč za najmanjše. Ne sme se več zgoditi, da bi matere ob porodu ne vedele, v kaj zaviti svoje novorojenčke. In skoraj v vsakem gospodinjstvu hrani mati kje kakšne pleničke, srajčke in jopice svojih lastnih otrok. Lep spomin so in nemara jih bodo otroci kdaj potrebovali za svoje. Toda — vendar ne vseh! Lahko bi odstopili kakšno pleničko, kakšno srajčko revnemu otročičku, ki se nima s čim varovati mraza! Poglejte malo po skrinjah in omarah, poiščite, ali se kaj najde. In če kaj najdete, sporočite, prosimo, Uniji za zaščito dece na naslov: Gosposvetska cesta 2/H. Poslali bomo po stvari in jih oddali v Dečji dom kraljice Marije, kjer jih bodo zaščitne sestre, ki iz svojega dela v ambulanci, materinski posvetovalnici in dečjem domu vedo, kje je beda največja, razdelile med najpotrebnejše. In ako ni nič pleničk in jopic v hiši — tudi druge stvari so potrebne, tudi denar, in naj si bo najmanjši dar, bo hvaležno sprejet. Unija ne prosi za sebe, za tiste prosi, ki sami še ne morejo, ker še govoriti ne znajo, za najmanjše in najbolj brezpomočne, za otročičke. Pomagajte jim!
FOTOAMATER
Iz amaterskega gibanja
Priprave za 3. društveno razstavo Foto-kluba Ljubljane, ki se otvorj v nedeljo 30. t. m. v Jakopičevem paviljonu, so v polnem teku. Ta teden bo dovršila svoje delo žirija in to delo ji zaradi množine in visoke kvalitete predloženih fotografij ne bo lahko. Nj dvoma, da bo razstava zbudila največjo pozornost, saj stopa klub z njo po dveh in pol letih prvič spet v večjem obsegu pred slovensko javnost, a v tem času je slovensko fotografijo najbolj z deli, kd jih bo obsegala razstava im ki jih naša javnost v originalih skoraj ne pozna, zmagovito uveljavil po vsem 6vetu. Razen tega je klub tokrat v svoj program sprejel tudi uporabno fotografijo, v kolikor se nanaša na potrebe tujskega prometa, turistike in domoznansbva, in gotovo bo zanimivo videti, kako si izčiščeni okus naših najboljših fotografov amaterjev predstavlja fotografiranje v teh praktičnih področjih. Verjetno je, da bo pomenila razstava v tem pogledu veliko pobudo za bodočnost.
»Po slovenskih dobravah in višavah« je naslov serije predavanj, ki jih bo imel taj nik FKL K. Kocjančič ta mesec v raznih krajih Slovenije in ki bodo obsegala okrog 100 diapozitivov po zuačidn.ih delih članov FKL. Prvj nastop bo v torek 11. L m. ob '20. v lokalu ljubljanskega Fototeluba, drugi se bo vršil v petek 14. t. m. pod okriljem Ljudskega vseučilišča v Celju istotako ob 20. v meščanski šoli (vstopnina v korist Ljudske univerze 1 Din), prihodnji teden se bo ponovilo predavanje v Ribnici poa okriljem tamkajšnje podružnice Slovenskega planinskega društva Ne samo člane pri-rejajočjh ustanov, temveč vse prijatelje lepe slike opozarjamo na te večere.
Na mednarodni razstav; v Newyorku je slovenska fotografija zastopana s tremi imeni. Svoja dela so poslali na to razstavo Ante Kornič, Ivo Koželij in Slavko Smolej, ki se more.io ponašat;, res z izrednim uspe hom, da jim je razstavna žilrrija, ki je v
Ameriki že posebno stroga, sprejela 80 odstotkov slik. Omeniti je, da sta Koželj in Smolej člana jeseniške skupine FKL in da se ta skupina s čedalje lepšimi uspehi uveljavlja na svetovnih razstavah, kar naj bi si vzaLi k srcu številni nasj podeželski ama terja, ki mislijo, da bj ne mogli v tem pogledu konkurirati z ljubljanskimi amaterji. Treba je samo večje odločnosti in spoznanja, da brez organizacije seveda ne gTe.
Za amaterjevo knjižnico
»Galerija«, majska številka, fe zopet * znamenju laskavih priznanj jugoslovenski amaterska fotografiji. V tekstnem delu prr občuje na uvodnem mestu podrobni predlog Karla Kocjančiča za reiormo poslovanja fotografskih ocenjevalnih komisij, kj je dal izdajateljem svetovne fotografske revije pobudo, da so zainteresirali prominent-ne fotografske kritike vet. h dežel za vprašanje te reforma Njihovi odgovori bodo objavljeni v naslednjih 'številkah. Lahko si mislimo, da bodo nekateri, kakor ob vseh takšnih prilikah, za to, da se sprejme z mednarodno veljavnostjo način ocenjevanja slik, kakršen se prakticjra v ljubljanskem Fotoklubuf kajti za to gre v Kocjančičevem predlogu), drugj ga bodo odklonili, tretji ne bodo videli nobene potrebe za reformo, toda za nas je važno v prvi vrsti to, da stopa mala slovenska fotografija po naklo njen ost j najodličnejše in najbolj razširjene fotografske revije tudi v takšnih zadevah iniciativno pred svetovni forum. — Iz ostalega tekstnega dela omenjamo misli >Iz dnevnika«: anonimnega avtorja o domoznanski fotografiji, ki postaja v zadnjih letflh čedalje važnejše področje fotografskega udejstvovanja, dalje tehnične članke o snemanju neba in oblakov, o električnih svetlo-merih, o snemanju rib v naravi, pregled novosti v fotografski industriji, razstav in natečajev, nove literature in nadaljevanje žepnega fotografskega leksikona. Najlepše pa so spet velike slikovne priloge po delih
znanih mojstrov vseh narodov, ki upravi čaje jo v polni meri naslov te revije. Med njimi sta spet dve deli jugoslovenskjfc amaterjev, m sicer odlično >Sanjarenje< Oskarja Kocjančiča in Ernsta Komreicha »Pomladna slutnja«. Naši amaterji bj morali razumeti, da je ta revija izmed vseh tuje-jezičnih najvažnejša zanje in da jim tudi za razmeroma nizko ceno letnih 145 Din polletno 80, četrtletno 40 Din) največ nu-
<H. Naroča se lahko preko Fotokluba EM*
Ijane, poštna predal 278.
»Photographie fiir AUec, 9. St. priobču-ie med drugim članke o o&redju v pokrajin ski 6liki, o portretiranju z malim formatom, o barvnih papirnih slikah in poleg drugega gradiva ter mnogih slik prilogo za kino-amaterje. List je dobitj v vsaki boljši »o-tografeki trgovini.
Teden dni filma
Bolgari so ustvarili svoj zvočni film »Vojvoda Strahil«
Monakovo, 8. maja
Kako stopajo drugi narodi s časom naprej, najbolj kaže dejstvo, da 6o Bolgari doslej že izvršili štiri zvočne filme v svojem jeziku.
Pravkar se je končajo snimanje najnovejšega bolgarskega zvočnega filma »Vojvoda Strahil«, ki ga je v Novakovi režij; snima-lo filmsko podjetje »Bavaria« v Monakovem. Naravni posnetki tega filma so bili posneti v Bolgariji, med tem ko se je ostalo delo izvršbo v filmskem mesbu »Bavarie« — Gaiselgasteg pri Monakovem.
Čisto slučajno 6em naletel na režiserja Novaka, ki je naš rojak. Prj časi. ho novega piva sva se potem pogovarjala o no vem bolgarskem filmu več ko dve urj.
Mladi režiser Novak ni novinec na filmskem poprišču. Sodeloval je že prj >Jugo-6lovenskem prosvetnem filmu« v Beograiu kjer je z Milanom Marjanovičem, tedanjim šefom Centralnega presbiroja izvršil celo vrsto kulturnih in propagandnih filmov, se veda tedaj še nemih. Imel je tudi svoj laboratorij »Pobftda«, kjer je na lastne stroške izgotavljal manjše prosvetne filme. Kot glavni operater je snimal tudi vsešokolski zlet v Beogradu. Bil je torej prav za prav eden naših prvih pionirjev filmske tehnike. Pred nekaj leti pa se je izselil v Sofijo, kjer je našel mnogo več razumevanja za svoja stremljenja. Pred pod leta je bil imenovan za režiserja doslej največjega bolgarskega zvočnega filma »Vojvoda Strahil«.
Ta film, kj mu je skomponiral glasbeni del prof. sofijskega konservatorija Veseli n Stojanov, obravnava zgodovino bojev Bolgarov za osvobojen je izpod turškega jarma. Glavno vlogo vojvode Strahila igra znani igralec sofijskega narodnega gledališča Ivan Dimov, a v mnogih prizorih nastopa pevski zbor >Gusle« iz Sofije, ki poje tudi mogočno pesem »Na razdela«.
Izdelava filma je zahtevala od režiserja kakor tudi od igralcev, veliko naporov. Pri celotnem snjmanjiu so porabili 11.000 m filma, a od tega bo ostalo komaj 2000 m. Film
bi bili morali predvajati že na letošnjo pravoslavno veliko noč v Sofiji kot krstno predstavo, vendar pa so nastopile težkoče zaradi sinhronizacije. Zato so to namero odložili Za sedaj se izgotavljata le dve kopiji, a gotovo bo tudi Jugoslavija dobila svojo, saj bo to prvj bolgarski film, ki se bo predvajal v naših kinematografih.
Režiser Novak je bil tudi tako prijazen, da je povabil manjšo družbo v filmske ateljeje,, kjer smo se mogli prepričati, da je film res umetniško delo, ki se bo gotovo kosalo z mnogimj ruskimi ali pa češkimi filmi. Na wak način nam je po jeziku k« kor tudi po vsebini, ki jo obravnava, najbližji zvočni film, kar jih je bilo doslej napravljenih.
Z gledanjem tega filma pa bomo tudi mogli občudovati podjetnost Bolgarov, ki so z lastnimi sredstvi jn z lastnimi igralci, čeprav številčno manjši, ustvarili novoumet niško delo. Film naj bo nekoliko tudi nam v ponos, če že ni v našem jeziku, da mu je vsaj dal glavno vsebino naš rojak, režiser Novak.
Zdenko Mrmolja
*
»Pred solnrnim zahodom« se imenuje znamenita drama tierharda Hauptmanna, ki je posjužila za enega najboljših filmov nemške produkcije. Za dober uspeh filma jamči poleg Haupbmannovega imena Emil Jannings, ki je imel umetniško vodstvo pri snemanju in sam tudi igra glavno vlogo, tovarnarja Matijo Clausena. Glavna ženska vJoga pa je poverjena Marijani Hoppejevi. Nemško se fj.lm imenuje >Herrscher« in je doslej dosegel že mnogo uspeha.
»Matura«, ljubezniva Fodorjeva igra, ki žanje tudi na ljubljanskem odru mnogo uspeha, je seveda takoj poslužila, za film, ki ga zdaj dajejo po vsem svetu. Film je bil napravljen v Ameriki (Fox). Vlogo maturantke, ki se mora to'iko borit; za maturo, igra nežna Simona Simonova. Splošna je sodba filmske kritike da je to eden naj-Ijubkejših filmov mladostne ljubezni.
Iz akvaristove torbe
0 Gondwanj in celebskem jadraču.
V predelih naše oble, kjer 6e ozračje po jesenskem enakonočiu ohlaja izpod ničle, se marsikomu poraja misel po prikladnej« šem razporedu kopnin, n. pr. vzdolž ravnika, kjer ne bi bil človeškj rod izpostavljen zimi in njenim krutim posledicam. Ko pogledamo v davno preteklost naše premič-nice in ko primerjamo zemljevide iz raznih tvorb od algonkija do kvartara, zapazimo že v kambriju, da je taka kopnina ob rav-s niku res obstojala, vendar tedaj in še mnogo let kasneje človeka ni bilo, pojavil se je šele ob koncu tercijara. Kopnina v obliki od zapada proti vzhodu se razteza jo? ega otoka je obsegala vso današnjo Brazilijo, sredino Atlantskega oceana, skoraj vso Afriko, Arabijo, obe Indiji, Malajsko otočje in severno Avstralijo. Ta dežela je bila Gondwana, ki jo je na severu opljuskalo morje Tetyde. Obstojala je v manjšem ali večjem obsegu, kakor je pač valovanje zemeljske površine pogrezalo in dvigalo po-edine njene dele, do jurasične tvorbe, za časa jure se je ločil njen vzhodni del, v starejšem tercijaru so se pa pogreznile nes katere mogočne pokrajine Gondwane, ki sta jih preplavila Atlantski in Indijski ocean.
Na Gondwano nas spominjajo zelo zanimive ribe pljučarice, ki dihajo s škrgami in pljučnim mehurjem in ki so po obliki trupa in po parnih plavutolikih končinah podobni pupkom. Vzdušni mehur nam vsekakor označuje razvojno pot k dvodihal-kam. Na Gondvvano nas spominjajo zaradi tega, ker živ; vrsta ameriških luskoril (le-pidosiren paradoxa) v gornjem toku Anias zonasa, torej v Maranonu, afriški luskoril (protdpterus ančcteus) je v Nilu, rogozob (neoceratodus forsteri) pa v Avstraliji. Prav ta razširjenost pJjučaric nam potrjuje, da so bili kontinenti, na katerih zdaj žive. nekdaj povezani.
Malo prej smo omenili malajsko od podzemeljskih sil vedno vznemirjeno otočje, ki je za akvariste posebno zanimivo kot tori-
šče neštetih ribic. Na razčlenjenem otoku Celebes domuje ribica, ki jo opisuje ham-burški akvarist Ivan P. Arnold in ki jo je dr. Ladiges leta 1935 prinesel v Evropo s svojega znanstvenega potovanja. Dolžina ji je 7 do 8 cm, imenujejo jo pa »celebski ja-drač«. Trup je vitek, podolgovat, ob stra< neh stisnjen kakor pr; platnici. Halja je na bokih olivnatorumena, na hrbtu in trebuhu pa citronasta in kakor pri pezdirku se vleče tanjši, zelenomodro se lesketajoči, črnoobrobljeni trak od sredine bokov do repne koreni. Glava in gobček sta kakor pri pisankj, oko je zelo veliko in šarenina se svetlika zelenorumeno in dejstvuje na nas kakor oko baziliske. Značilni sta hrbtna in podrepna plavut, ki sta pri mlečni-Im ze3o veliki, podobni trikotnemu, na daljši strani črnoobrobljenemu rumenemu ja« dru, 6icer 6ta pa simetrično razporejeni, kar daje rib; posebno zanimivo obeležje. Pred jadrasto, je sprednja, majhna hrbtna plavut. Prsni plavuti sta v višini gornjega dela škržnih pokrovov, veliki, krilaste oblike in služita ribi pri skokih iz vode, sicer sta pa brezbarvni. Trebušn; plavuti sta rameni, ravno tako repna plavut, k; je globoko zarezana in črno obrobljena. Ribica je zelo skromna in trpežna, zahteva živo hrano, dobro se pa počut; šele pri toploti 25 do 30 stopinj Celzija, a plitke vode ob ravniku se razgrejejo t ud j na 40 stopinj.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
»Ali se smem jutri oglasiti?« je vprašal upnik odvetnika, ki je šele pred kratkim otvoril svojo pisarno.
»O. prosim,« je odvrnil odvetnik, »lahko pridete dopoldne ali popoldne, kadar hočete. Ljudje vas bodo itak smatrali za kli-jenta.«
A
Zakaj pa se pudraš vedno še enkrat, preden odideva?« vpraša nestrpni mož svojo ženo.
»Iz skromnosti«, odvrne žena.
»Kako — iz skromnosti?«
»Tako — ker nočem blesteti pred jav*. nostjo!«
FIL AT
Naši prvi
LI J A
Za veliko državno razstavo znamk v Beogradu bo izšlo, kakor je zdaj že definitiv-no določeno, 100.000 posebnih spominskih blokov po vzorcu raznih inozemskih, ki so postali v zadnjem času zelo priljubljeni ter tako pogosti, da jih bo že kmalu kar preveč. Na blokih bodo štiri različne znamke s slikami naših narodnih noš. Vrednote bodo naslednje: po 75 + 75 par, 1.50 + 1.50 din, 2 + 2 Din in \ + 2.50 Din, tako da bo znašala frankaturna vrednost bloka Din 8.25, nominalna s pribitkom vred pa 15 Din. Pri-bitek bo za Jugoslovensko filatelistično zvezo. Ta blok bo prvi izdelek naše nove markarnice na novih boljših strojih, pod vodstvom inozemskega graverja. Tako je torej rešeno vprašanje našega prvega bloka in naklada 100.000 je tudi tako majhna za to priložnost, da bo nedvomno hitro prodana, zlasti pri določeni organizaciji prodaje. Kakor smo informirani, bo razstava v Beogradu narejena v velikem formatu, kar bo stalo seveda obilo denarja, toda s prebitkom, ki ga bo zveza dobila od teh znamk, je, kakor vse kaže, finančna plat razstave urejena.
Prodaja blokov je zamišljena takole: Na razstavišču samem se bo prodalo 40.000 blokov in bo lahko dobil vsak zbiralec na vstopnico, ki bo stala 10 dinarjev, po 5 blokov. Če se bloki na razstavi sami ne bi prodali, bo ostanek poslan večjim poštam po državi. Razstavni odbor lahko rezervira za-
se 60.000 blokov, in sicer 30.000 za svoje člane in druge filateliste, prav toliko pa za domače in tuje trgovce z markami. Vsako društvo lahko kupi po nominali na vsakega člana po dva bloka. Razen tega lahko vsak član kupi zase po nominali do 30 blokov. Razstavni odbor pa bo sprejemal naročila le preko klubov, ne pa od posameznikov. Društva morajo odbor obvestiti do 15. junija t. 1., koliko blokov so prodala, denar pa poslati do 1. avgusta. Bloke bo odbor razposlal 17. septembra. (Razstava sama bo od 12. do 19. septembra).
Pri načinu prodaje vidimo, da skuša poštna uprava v prvi vrsti favorizirati zbiralce, kar se nam zdi čisto pravilno. Tako lahko dobi vsak zbiralec najmanj 32 blokov, in mu ni treba zaradi tega hoditi v Beograd na razstavo, samo da bloke do določenega časa plača. V inozemstvu je navadno drugače. Tam je prodaja bloka vezana z obiskom razstave in dobe bloke brez obiska samo trgovci. Bojimo se pa, da bodo tu nastale kakšne zmede, zlasti zaradi klavzule, da se bodo naročila v naprej lahko v Beogradu sorazmerno zmanjšala, če bo blokov naročenih več, kakor pa jih bo za zbiralce na razpolago.
Za trgovce je določenih 30.000 blokov, toda to število bo najbrž premajhno. Zato bodo trgovci verjetno uprizorni lov tudi na tistih 40.000 blokov, ki bodo na razstavi sami na prodaj. V okrožnici filateli-stione zveze je tudi pisano, da je ta količi-
na (30.000 serij) namenjena za domače m inozemske trgovec. Zagrebšike »Novosti« opozarjajo ob tej priložnosti, da je to stališče nepravilno in da bi bilo treba izključiti direktna naročila tujih trgovcev ter usmeriti vso prodajo v inozemstvo skozi na-
še trgovce z znamkami, ki plačujejo davke in imajo veliko režijo. Tudi pri drugih narodih upoštevajo poštne uprave to in potrebno bi bilo, da naša poštna uprava ne bi bila na šikodo naših ljudi širokogrudnejša od tujih.
Dobrodelne znamke za zaščito otrok
Med tednom smo že na kratko porečali o naših novih dobrodelnih znamkah s slikama kraljeviča Tomislava in Andreja ter prinesli njihove slike. Danes naj še to poročilo izpopolnimo.
Vsega so štiri vrednote in sicer po 25 + 25 par v svetlo sepiasti barvi, po 75+75 par v sinje zeleni barvi, po 150+1 Din opečnato rdeča ter 2+1 Din lilasto rdeča. Prvi dve znamki sta v prečnem formatu 29 X 25 mm, drugi dve pa 25X29 mm pokončni. Nižji vrednoti sta tiskani v ofsetu in dokaj dobro izdelani, o višjih dveh pa tega ne moremo reči. Ti dve sta v knjigotisku kakor naše sedanje frankov-ne znamke. Na njih se zlasti opazi pomanjkljivo šrafiranje in nedostatek pri izvedlbi kroga. Zanimivo je, če primerjamo cba razJičn/t črteža, izdelana v dveh različnih vrstah tiska. Pri manjših znamkah so toni precej čisti in zbujajo na prvi pogled videz, da sta znamki izdelani v bak/rotisku; pri višjih sta portreta obeh kraljevičev ista kaikor prej, toda dosti slabše izdelana. Nižji vrednoti imata napis »Jugoslavija« v cirilici, napis »za na-šu decu« pa v latinici, višji pa obratno. Radovedni smo zakaj ne moremo nikoli dobiti na naših znamkah tudi kakšnega slovenskega napisa.
Zobčanje je pri parskih vrednotah navpično 121/2 .vodoravno pa 111/2. Papir je kredast.
Znamke se bodo prodajale do 31. avgusta t. L, franka turno veljavo pa imajo do 30. septembra. Naklada znaša za vso serijo 150.000 in je verjetno, da bodo znamke vse prodane. Lanskih znamk v isti namen se je prodalo sicer samo 77-000, vendar pa moramo upoštevati, da je bila takrat nominala nekaj višja in izvedba dosti slabša kakor zdaj. V inozemstvu kažejli za te znamke precej veliko zanimanje.
Nekaj pa moramo pri tem omeniti Znamke so bile napovedane za 1. maj in so se v večjih mestih ta dan tudi dobile. Nasprotno pa se nam nekatere podeželske pošte pritožujejo, da znamk še zdaj nimajo in da jih bodo baje dobile šele skupaj z znamkami za Malo antanto, ki bodo menda po daljšem prerekanju le izšle. Zakaj je ta dvojna mera potrebna, ne vemo, zdi se nam pa, da je denar filatelistov z deželo prav toliko vreden kakor denar mestnih filatelistov. To pot se je zgodilo, da so morali imeti podeželski filatelisti še posebne sitnosti in stroške, da so si dobili dobrodelne znamke iz mest, če so
Kupujte domače blago!
hoteli postreči z njimi svojim poslovnim prijateljem iz inozemstva. Tudi v tem pogledu bi bilo treba napraviti pri nas red.
Naše frankovne znamke
Frankovne znamke, ki so zdaj v prometu, bodo prav kmalu zamenjane z drugimi, tiskanimi na novih strojih. Zato naj si zbiralci čimprej priskrbe zadostne količine sedanjih znamk, da jim jih ne bo potem primanjkovalo. Enako je tudi z znamkami za letalsko pošto, pri katerih se na primer znamka po 3 dinarje s sliko Oplenca le še malokje dobi.
V zadnjem času prihaja frankovna znamka po 1.50 Din v precej svetlejši barvi. Zbiralci naj ji posvetijo potrebno pozornost.
f
Naš iskreno ljubljeni sinko
Janez Kobal
se je danes preselil med nebeške krilatce.
Pokopali ga bomo v torek. LJUBLJANA, 9. maja 1937.
ŽALUJOČI:
Albert Kobal, oče, Marija, mati, Majda, sestra in ostalo sorodstvo.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Rib nikar. — Za Narodno tiskarno cL d. kot tiskarn arja Pran Jeran. — Za lnseratni del ie odgovoren Alojz Novak — Vfll ▼ LjnbljniL