xvn. letnik.
V Gorici, Ki. decembra 1901).
50. številka.
Izhaja vsaki četrtek ob 3. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Netrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaSa za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni.
Za manj premo2n>' z* celo leto 3 krone, za po! leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge j1 dežele izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema ..Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-turlnl št. 9.
i
Naročnino in naznanila sprejo m a upravništvo, Gorica SeincniSka ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnali v Šolski ulici, Nunski'ulici, na Josip Verdijevem le-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) štT H po 8 vin.
Oglasi in poslanice se račimljo po p111 vistan in sicer: če se tiska enkrat 1i- v , dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici.
Tiska »Narodna Tiskarna'' (odgov. I.. Lukežič) v Gorici.
Franc Zlobec,
župan In kmet v Ponikvah pri Avberu na Krasu
je naš kandidat za nedeljsko volitev. Njemu, pošteni možje voli 1 ci. oddajte svoje glasove! Vsi na volišče!
Na pragu 11). decembra f lojimo! Volilci, na noge! Volilna < )lžnost Vas kliče na volišče! Nijedn: naj ne izostane ! Noben izgovor ne opraviči nikogar od volitve! 11). december naj bode naš d,j.n, dan zm.ge, dan veselja! Katoliška zavest naj ta dan prešine vso našo nepregledno množico volilcev, naše vrle može in mladeniče! Junaško naj vsakdo stopi na volišče m naj odda glasovnico z imenom našega kandidata!
Franc Zlobec,
župan in kmet v Ponikvah pri Avberu
je naš kandidat, kandidat močne S ovenske Ljudske Stranke, ki je dne 26. septembra in dne 5. oktobra stopila krepko na vrat liberalnim agrarcem ter jih |»ot!ačila ! Enako nuj bode v nedeljo dne II). decembra ! Preč z omahovanjem, preč z malodušnostjo, preč z gnjihm liberalizmom, preč s šušmarskim agmriz-mom ! Zastava prave svobode in pravega napredka naj bode \odnica našim množicam, ko In do korakale na volišče! Krščanska ideja naj prešine volilce od Brkinov tja gori do sivega starine Triglava in od solnčne Vipave tja doli do furlanske ravani. Enega duha, enega srca, enega lire penenja bodimo vsi, ki nas druži skupna bratska vez ljubavi in edinosti ! V slogi je moč ! Sloga jači, nesloga tlači ! Zjedinjena krepka armada volilcev Slovenske Ljudske Stranke naj bode dokaz naše politične zrelosti. Edinost in edinost naj vlada v naših vrstah. Poveljniki modri, vojščaki hrabri in zmaga mora biti na strani Slovenske Ljudske Strank? ! Cela Slovenija koraka sklenjena v močnih verigah pod praporom Slovenskih Ljudskih Strank!
Naše množice |>osl;ijajo politično zrele! To je vesela nada, k. mora razveseliti vsakega pravega Slovenca, rodoljuba, ki hoče sebi in svojemu ljubemu rodu dobro !
11). dan decembra je važen dan ! Zavedajmo se te važnosti! Po maši na volišče ! To tirja dolžnost vsakega zavednega volilca! Prav vsi do zadnjega na volišče, da bo naša zmaga še sijajnejša kol zadnjič! Ime kandidata m stranka, ki ga kandidira nam je porok, da naredimo dobro delo, ako oddamo svoje glasove njemu. Slovens a Ljudska Stranka pretehta vsakega kandidata, predno ga postavi na tako odlično mesto. Sam gnoj so imeli nasprotniki za pokojnega poslanca Jeriča, ko je bil postavljen kandidatom. Komaj pa ga je nesreča doletela in je izdihnil svojo blago dušo, so liberalni hinavci pisali, da je bil pokojni Jerič blag mož, značaj in plemenit rodoljub. — Tukaj imamo vzgled, kako naj sodimo naše nasprotnike ! Xič jim verjeti ! Svojo pol dalje, volilc i ! Podilo prepričani, da ne zgrešite! Zaupajte stranki, ki Vam priporoča kandidata! Volile ga tudi, ako ga i c poznate ! Stranka je porok za dobro stvar!
Torej še enkrat: Dne 15). I. m. na volišče, in oddajmo svoje glasove našemu kandidatu
Francetu Zlobcu,
županu in kmetu v Ponikvah pri Avberu na Krasu.
..Duhovnik naj bo v cerkvi!“
Je li to res?!... Je li Zveličar naročil svojim apostolom in učencem, naj bodo le v cerkvi? Naj le v cerkvi uče? Je li Kristus učil le v cerkvi? Je iskal ovčice le v tempeljnu? Je ozdravljal le v cerkvi? pomagal revežem in bolnikom
le v cerkvi? Ne! Iskal je ovčice in Intel je za njimi od mesta do mesta, od vasi do vasi, od hiše do hiše, od kraja do kraja dežele.
Iz ljubezni do ovčic šel je za njimi, zdaj na strme gore, zdaj na široko morje; zdaj v hiše bogatih, zdaj v hiše ubogih; zdaj v hiše bolnikov, zdaj na polje; zdaj na ceste, zd i na steze. Zdaj stopil je k ribičem v čoln. zdaj pridružil se je delavcem na travniku: danes je hitel k bogatemu farizeju, jutre k dvem revnim sestram; .danes šel je k bolnemu možu, jutre k bolni ženi; danes k mrtvi deklici, jutre k mrtvemu fantiču na poti. Učil je povsod, kjer je bila prilika, kjer so bili ljudje: zdaj v tempeljnu, zdaj v puščavi.
Kjer je bila potreba, tam je bil. Kjer je bila bolezen, tje je hitel. Kjer je bil jok, tam bil je že On, da je tolažil. 'Jstajal je vsaki čas, vsako uro; in ko ga je neki mladenič budil in klical po noči, bil je takoj na nogah ter prašal mladeniča, kaj želi.
Hnako nalogo ima tudi duhovnik. Nasprotniki, farizeji in hinavci so Kristusa grdo gledali in njim ni bilo všeč iii po volji njegovo delo. On se pa za to ni zmenil, dasi so ga vedno zalezovali in iskali, kje bi ga vlovili v besedi ali v dejanju. — Hnako je tudi dandanes. Nasprotnikom ni všeč in ni po volji dejanje duhovnikovo. ..Duhovnik naj bo v cerkvi!", pravijo, ..duhovnik naj uči v cerkvi!, zunaj cerkve nima nič opraviti, zunaj cerkve nima dela, in naj se ne vtika v naše dela, v politiko !!“...
Je to res?! Ne. Duhovnik mora med ljudstvo! Kjer so ovčice, tam mora biti pastir! Iti mora, kjer je potrebaI učiti kjer je potreba ter sejati seme božje besede proti ljubki sovražnika. Iti mora v hiše bogatih in ubogih, čez dan in po noči, o lepem ali slabem vremenu, naj grmi ali treska, med dobre in slabe ljudi; da, iti mora katoliški duhovnik tudi v nevarnost svojega življenja.
„Ven iz sakristije!" klical je Leon XIII. slavni papež duhovnikom. Ko je bil sedajni sv. Oče Pij X. še patrijarh v Benetkah, sreča neko jutro duhovnika, ki hiti proti cerkvi. ..Kainse vam mudi ?“ ga praša patrijarh. ,,.le ura toliko in toliko, grem mašavat". „Ne“ mu reče patrijarh, „ob sedmih je volitev, pojdite poprej volit, za mašo se ne mudi". In duhovnik šel je volit.
Politični pregled.
Državni zbor.
V soboto je poslanska zbornica končala razpravo o prvem Čitanju proračunskega provizorija.
V torek je imelo priti na vrsto prvo čitanje pooblastilnega zakona za
sklepanje trgovinskih pogodb, ki se pa ni vršilo, ker so Uusini vložili dva nujna predloga, o katerih je zbornica morala razpravljati. Prvi predlog poslanca Tri-lovvskega je bil že v torek rešen in odklonjen.
Včeraj je poslanska zbornica odklonila Petruszie\vicz-ev nujni predlog glede odprave takozvanega Priigel-pa-tenta. Potem je prišel na vrsto obstruk-cijski nujni predlog češkega agrarca Kotlar-a glede ustanovitve češke višje živinozdravniške šole v Pragi. Kotlar je govoril nad K) ur. Ob 12 in a/4 uri po polnoči je še govoril. Socialni demokrati so hoteli okolo l(). ure demonstrirati pred zbornico, pa jih je policija razgnala.
Parlamentarni položaj.
Obstrukcija se torej nadaljuje. Tako je sklenila včeraj parlamentarna komisija ..Slovanske Jednote". Odbila je z 10 proti o glasovi ponudbe vlade in njenih strank glede rekonstrukcije mi-nisterstva. Posledica tega sklepa je bila, da so češki agrarci takoj položili na mizo zborničnega predsedstva 37 nujnih predlogov. Sklep ..Slovanske Jednote'' je provzročil med vladnimi strankami veliko gibanje in zbornični predsednik dr. Pattai je takoj sklical voditelje nemških strank in dr. tilabinskega h konferenci, katere so se udeležili tudi ministri. Dr. Glabinski je zastopal mnenje, da sklep ..Slovanske Jednote" morda ni zadnja beseda. Dejal je naj se pusti zbornico še zborovati dalje in naj sc nadaljujejo pogajanja. Konečno so vladne stranke sklenile vsprejeti boj z obstrukcijo. l/.rekle so se namreč za permanentna seja državnega zbora. Prišli so namreč včeraj popoludne k minister-skemti predsedniku načelniki strank, zastopanih v nemško narodni zvezi, nadalje načelniki socialno-demokratične zveze, poljskega kluba, krščanskih socialcev in Unio Latine in so sporazumno izjavili, da soglašajo z načrtom, naj se sedaj v odvrnitev slovanske obstrukcije uvede trajno sejo, ki naj traja do zvršetka obstrukcije, oziroma do 31. t. m. Gotovo je pa že danes, da tudi na ta način obstrukcija ne bo premagana in konec vsega tega bo to, ako ne pride vmes kaj izvanrednega, da bode državni zbor zaključen ter da se izpolni Bienerthova in odločujočih krogov vroča želja, namreč da bode začel peti ^ 14 in da bode imela naša vlada proste roke uaprani ogrskim zahtevam. Verjetno je tudi, da bode državni zbor že v najkrajšem času razpuščen.
madžarska bosenska oderuška banka onemogočena.
I/. Sarajeva poroča »Bosenska ko-respodenca“, da prihodnji bosanski deželni zbor odkloni odkup kmetov po ..Bosenski agrarni banki.
Naši volilci menda niso na glavo padli, da bodo volili liberalnega učitelja Vrtovca! Liberalci cele Slovenije so po tleh! Ljudstvo jih je zavrglo! Doli
V*	•	•	•
z njimi!
Darovi.
Jubilejni darovi za »S I o vensko sirotišč e“:
P. n. gg. Anton Bratina, vikar v Kostanjevici 20 K (toliko tudi za Aloj-zijevišče), v nabiralnikih: gostilna g. Josipa Ciorjanc K 1'40, v gostilni g. Antona Lasič 50 v, gostilna Pri Zvezdi" 90 v, v krčmi g. Marije Birsa 40 v, Ivan Lenardič Kojsko 2 K, Josip Budau, Gorjansko 20 v, Černigoj Stefan, Lolca-vec 50 v, Albert Tušar, trgovec 1 K, Josip Kogoj, Podtravna 1 K. Frančišek Pregelj, Renče 1 K, Ivan Malič, Dol. Vrtojba 20 v, Ivan Uršič. Idersko 1 K, Andrej Kos, Bača K 1*50, Jakob Grilj, pekovski mojster I K, Alojzija Reja, krčmarica I K, iidvard Štrekclj, vikar 3 K, Ivan Ukmar, Ponikve 1 K, bdvard Pavlin, trgovec Gorica 1 K, Viktor To-folli, trgovec 1 K, Frančišek Paljevec, Podsabotin 30 vin.
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa L!
Domače in razne vesti.
Cenjenim naročnikom. — Prosimo vse cenjene naročnike, naj b I a g o v o I č takoj poravnati naročnino. V la n a m en prilagamo poštno položnico. N c k a-teri dolgujejo /.a več let. Tem pošiljamo poštno položnico že drugič. A k o ne storijo svoje dolžnosti, jim ne bomo več pošiljali lista. Cena I i s t a j e tako nizka, da komaj pokrivamo stroške v tiskarni. Ker se bliža konec leta, prosimo vse naše poverjenike, naj poskrbijo, da bodo vsi naročnino plačali,
Upravništvo ..Primorskega Lista".
Zaupnike prosimo prav iiljudno, da nam nedeljski vspeh volitev blago-vole sporočiti brzojavnim potom tako, da nam bo mogoče liže v nedeljo kon-statirati konečni vspeh.
Volilci, pozor! — V občinah, kjer imajo večino nasprotniki, zahtevajte od volilnega komisarja, da sprejme ljudi naše stranke v volilno kotnisijo. Po vo-litvi shranite izkaznice /.a morebitno ožjo volitev. Glasovnic ne kažite na sprotnim agitatorjem; pri zadnjih volitvah so zamenjavali nasprotniki našim volilcem glasovnice.
Volilci, obraiunite s svojimi sramotilen — Ko so bili v preteklem oktobru liberalni kandidati propadli v splošni kuriji, je „Soča" sramotila posebno nekatere občine tolminskega okrajnega glavarstva in pa Kraševce
Volilce iz občin Cerkno. Grahovo, Sv. Lucija, Tolmin. Libušnje in Drežnica je zmerjala z backi (bički), ..ki so od sveta ločeni v svojih zaplankanih kotih.
kamor morejo priti le koze in dnbro plačani kozji pastirji iz farovžev". Trdila je, da so ti ljudje tako nevedni, da niti ne vedo, kaj je to deželni zbor. Tako je pred svetom zasramovala »Soča" te občine, kjer so »bistre vode in bistre glave", kjer je tekla zibelka najslavnejšim goriškim rojakom. Imenujmo le zgodovinarja S. Rutarja iz Krna, pesnika S. Gregorčiča z Vršnega in svetovno znanega matematika Močnika iz Cerknega.
Se grše kakor te tolminske občine je „Soča“ zmerjala Kraševce, ko so bili pustili na cedilu kandidata Al. Štreklja.
0 Kraševcih je pisala: »Ljudstvo, ki je tako fikfakovsko, ne zasluži, da se njegovi najboljši sinovi žrtvujejo zanj ... Pravi, resnični, celi možje morajo z ža
1 ostjo zbežati od takega pokvarjenega ljudstva".
Te nesramnosti si je „Soča" dovolila, ker je mislila, da 6 let ne bo več potrebovala volilcev. A prišlo je drugače. Vsled prerane smrti poslanca Jeriča imamo prihodnjo nedeljo zopet vo> litev in s tem je dana prilika, da žaljeni volilci korenito obračunijo s „Sočo" in z njenim kandidatom.
Kraško ljudstvo in tolminske občine ne bodo že zaradi tega glasovala za liberalnega kandidata Vrtovca, ker jim ga priporoča njih sramotilka — »Soča“.
„Soča“ vedno piše, da se po fa-rovžih trosi krone za volitve. Pesek v oči! Svoje stranke pa. ki trosi desetake in stotake kron, ne vidi?! Zakaj to? da bi od svoje stranke odvrnila in na klerikalno zvrnila. Stara pesem: primi ga, primi ga! ciapa il ladro! vpije najbolj tat, ki je vkradel.
Ne rečemo, da se je tu in tam po volitvah kaj pilo in jedlo, ali niti desetine se ni potrosilo tega, kar so potrosili liberalci in agrarci v svoje namene. Tu se izda strašanskega denara.
Volitveni švindel. — Tak naslov zasluži liberalni volilni oklic v „Soči" za tolminskega Vrtovca. Kdo pa je ta večni liberalni kandidat Vrtovec! „Soča" sama pravi, da je tržan in trgovec. Dobro! Kateri stan pa daje ogromno večino volilcev v splošni kuriji? Menda kmečki in delavski. Kako se more torej tem kmečkim volilcem priporočiti in usiljevati tržana in trgovca za poslanca? Ali ni to že višek nesramne predrznosti in žalitve kmečkih volilcev ? Ali ni to toliko, kot da bi se reklo: Ti kmet si butec, si tepec, si osel. iz tvoje srede ni najti poslanca, zato ukloni tilnik pred gosposko frakarijo in voli si za poslanca frakarja-tržana! Vprašamo: Ali morejo kmečki volilci voliti takega kandidata, če imajo le še kaj spoštovanja do sebe? Ne in ne! To ve prav dobro tudi Gabršček. zato ne nameruje v Vrtovčevo kandidaturo drugega nego grdo zafrkacijo našega kmečkega ljudstva. In to iz maščevanja, ker obupan vidi, da ne najde v celi svoji stranki kmeta, ki bi hotel
liberalno kandidaturo sprejeti. Prav gotovo je, da je tega prosil Štrekclja, ki zna komandujočemu Andreju najbolj vleči po dlaki in plesati po njega taktu, ali Strekelj mu je gotovo rekel: Glej, prijatelj! Jaz sem že sit tega vodnega propadanja, kakor so mi je prinesle letošnje volitve. Ali me hočeš še z eno sramoto obdariti, kateri Tvoj kandidat prav gotovo ne uide zdaj. ko so nam odpadla agrarna pleča? Ne, ne. je žc dovolj blamaž. Idi dalje! In fabrikant liberalnih kandidatov je šel trkat v Tolmin, v rezidenco vstrajnega usiljivca /.a poslanstvo. To kislo vandranjes Krasa v Tolmin prikriva Gabršček v oklicu s stavkom: »Z dežele nam prihajajo zatrdila, da je naša stranka izbrala srečno kandidata, ki tiče kakor nalašč v splošno kurijo." Ha. ha, ha!
Somišljeniki kmetje in delavci! Kaj naj Vam rečemo o Vrtovcu ? Da nima niti ene lastnosti, ki bi ga priporočala za poslanca. Nesposobnosti pa vse polno. Naj imenujemo le eno, ki ga prikuplja Gabrščeku, ker je izrezana po tega (Gab.) temperamentu. Vrtovec je trdoglavi mož in vrhu tega še neroden. Komaj je prišel iz Kopra v Brda za učitelja, se je že nerodno zaletel v tedanji „Soči" v šolske učne načrte. Nevedni nerodnež je mislil, da so učni načrti zakon, ki se mora dobesedno zvrševati. Ta nerodnost ga je najbrže spravila iz Brd v Istro. In tak mož je ostal. Ali nimamo dovolj že enega (Gab.) v dež. zbornici? Če bi bil Vrtovec izvoljen, potem bi šele videli, kaj zmoreta Andrej I. in II.! No potem bi lahko dali na prodaj one belokrite hiše na šempeterski cesti! —
Zatorej, kmetje volilci! Proč z Vrtovcem! Živel naš bodoči poslanec, Vaš tovariš kmet Zlobec!
„Soča" — pravi, da je kandidat A. Vrtovec znan pristaš narodno-na-predne, oziroma Gabrščekove liberalne stranke. To radi verujemo. Saj je A. Vrtovec tudi letos brzojavno čestital svojemu političnemu glavarju Gabrščeku na zmagi v trgih. Zato ni nič čudnega, da se je celo AL Štrekelj umakniti vpokojenemu učitelju in trgovcu A. Vrtovcu, čeravno je „Soča“ dozdaj vedno hvalisala A. Štreklja kot najboljšega ljudskega zastopnika. In zdaj donijo po »Soči" slavospevi namesto Štreklju — kandidatu Vrtovcu. A s tem pretiranim hvalisanjem možu le škodujejo! Le poglejmo ! „Vrtovec je agilen, čvrst mož", pravi »Soča". Mi pa vprašamo: Če je g. V. agilen in čvrst mož, zakaj pa je zapustil razmeroma še mlad učiteljsko službo in uživa pokojnino ?
„Soča" pravi tudi, da je A. Vrtovec pokazal kot član tolminskega okrajnega šolskega sveta svojo skrb za kmeta.
Ta je pa lepa!
Tolminski okrajni šolski svet ima okoli 400 tisoč kron dolga in kmetje v tolminskem okrajnem glavarstvu plačujejo na vsako krono zemljiškega davka še eno krono okrajnemu šolskemu svetu v Tolminu za vzdržavanje ljudskih šol. Dovolj o tem kandidatu! Na vrabce se ne strelja s topovi!
Župan Vran — števni kandidat.
— „Kmečki Glas" 4. novembra t. I. je pisal po dokončanih deželnozborskih volitvah takole: »Organizirajmo torej kmeta po vzorcu socialne demokracije v okrajnih ali krajnih zvezah, da postanemo stranka, ki ne išče ob volitvah še nekaj let nič za se, t e m v e č, da postavlja le števne kandidate".
Potemtakem je Župan Vran le števni kandidat in agrarci niti nočejo, da bi bil izvoljen za poslanca. Ta želja se jim bo v nedeljo tudi izpolnila, posebno, ker je »Kmečki Glas" v isti številki pisal ter sam priznal, »da je kmečka stranka že precej dis-
krotirana". Kateri pameten človek naj bi volil kandidata, katerega je postavila »diskreditirana" stranka!!
V Dutovlje sta morala iti ob-državat shod mlada napredna dohtarja Puc in Podgornik minulo nedeljo. Tako je ukazal komandant naprednjakov. Preveč dobro se na shodu jima ni godilo, kajti agrarci so nekaj mešali in celo agrarni kandidat Vran je priletel na shod, da bi pobijal napredna kon-cipijenta in sebe usiljeval za poslane a. Pravijo, da je imel Vran več pristašev na shodu kot napredna kon-cipijenta. Zato tudi ni pustil Puc, da bi se volilo predsedstvo shodu, ker je videl nevarnost, da bi najbrže ne prišel niti do besede. Puc je govoril in govoril, odgovarjal pa mu je Vran in drugi. Konečno ker ni bil Puc -več kos agrarnim zabavljicam, mu je priskočil na pomoč koncipijent Podgornik, ki se je pa vspel do gorostasne trditve, da narodno-napredna stranka ima previdno zasnovano gospodarsko deiovanje v zadrugah, ki so sc ustanovile in se še ustanove. Če ni nikoli dr. Podgornik povedal kake »resnične", jo je na shodu v Dutovljah! Bravo dohtar! Vredni ste, da se Vas postavi na čelo tem naprednim »previdno zasnovanim" zadrugam. Ako bi tirjali navzoči od Podgornika, naj navede tiste, previdno zasnovane napredne zadruge, ki so za našega kmeta uže mnogo dobrega napravile in sicer: da mu posojujejo denar po 5%, da mu preskrbujejo po ceni kmetijske potrebščine, umetna gnojila, modro galico, kolonijalno blago, sladkor, olje, sol, poper itd., bi najbrže mladi dohtar zijal z odprtimi ustmi. Tako farbanje pa je res preočitno. Slepec je zgrabi z roko! No, mladi inteligent si je mislil: Naj drži, kar more! Saj sam ne verujem, kar sein izbleknil. — Konec tega ko-medijaškega shoda je bil, da niso bili ne agrarci ne liberalci ž njim zadovoljni. Seveda, ako bi odločevali le Dutovci, bi mogoče bilo kaj nade za agrarce ali liberalce. Teh je pa premalo. Zraven tega pa so priredili shod v ravno tisti občini, v kteri naši stranki nimajo kaj uzeti. Mogoče pa je, da so se s tem komedi-jaškim shodom marsikateremu Dutovcu oči odprle in da obrne hrbet agrarcem in liberalcem, ki oboji slepijo ljudstvo s praznimi obljubami! Zlobec, njih sosed, naj bo poslanec, ki pozna njih potrebe. Kesali se ne bodo!
Liberalec ali agrarec — ena klobasa. To vedno trdimo! Dr. Puc je na nedeljskem shodu v> Dutovljah snubil agrarce ter 'ih pozival, naj se spet vrnejo v liberalno stranko, iz katere so izstopili. Da so ostali tudi kot novopečeni agrarci liberalni, menda ni treba posebej povdarjati. Hočejo biti liberalci preko glav Gabrščekov, Pucov in Podgornikov. Saj to mi vedno trdimo. V slučaju ožje volitve jih bodemo videli v bratskem objemu ter si bodo kadili eden drugemu. Skušnje imamo. Agrarci so liberalci in kot taki nasprotniki kmetov posestnikov. Tomajski Vran je liberalec. Bil je vedno proti nam. Mož bi rad kaj veljal. Če ima kaj srca za ljudstvo, naj se doma v svojem županstvu zgane. Samo zabavljanje ga je! Liberalci so vsi enaki! Delati nič, toliko bolj pa kričati in ljudi hujskati. Liberalec ali agrarec, kar je vseeno, ne sme dobiti zaslombe pri našem ljudstvu. Njegova parola je: Nič d e I a t i, le zabavljati in hujskati. Preč s takimi troti!
Tomajski Vran ima zaslugo, da je ustanovil župansko zvezo za Kras. Tako ga priporoča »Glas" za poslanca. Koliko je ta županska zveza koristila Kraševcem, o tem ne ve zgodovina ničesar povedati kakor to, da tej zvezi stoji na čelu tomajski Vran in bi najbrže vse skupaj pustil, da ni bil izvoljen predsednikom iste. Kake velikanske važnosti za Kras je ta zveza je razvidno tudi iz tega, da ni prišlo na prvo zbo-
Ne volite tomajskega Vrana! Vran je kandidat tiste stranke, ki vse obljublja, nič pa ne naredi! Izkušnja to kaže! Kakoršni možje, taka stranka! Zabavljačem hrbet obrnimo!
rovanje niti toliko županov in podžupanov, da bi bili sklepčni. Slaba reklama za kandidata!
Agrarcl naredijo najlepši mir, da pojdejo volit našega (liberalnega) kandidata. Tako čitamo v torkovi »Soči". Nam je vseeno, naj volijo tega ali onega. Vsekako značilno je, kako »Soča“ moleduje pri agrarnih liberalcih, ona »Soča", ki je tako ponosno pisala, da je za njo skoro cela dežela, a vidi sedaj, da so za njo le še ostanki, ki jih meče na cesto naša in agrarno-libe-ralna stranka.
Klerikalci pojdejo vsi volit —
vpije „Soča\ Da bi bilo res! 0 agrar-
cih pa molči Mari ne pojdejo tudi
agrarci vsi na volišče? Seveda pojdejo. Zakaj ne vpije »Soča", da pojdejo tudi vsi agrarci na volišče? Zato, ker ji je konečno vseeno, naj zmaga Vran ali Vrtovec. 1’otem pa bode pisala: »Dovolj je, da je zmagal protiklerikalni kandidat". Potem se z Gabrščekom že dobita v deželnem zboru. Kako lepo vas slikamo, kaj ne, liberalno-agrarni bratci!
Duhovske spremembe. — Preč. g. Anton Pahor, vikar v Sovodnjah, je stopil v stalni pokoj. Na njegovo mesto je imenovan preč. g. Frančišek Lavrenčič, do sedaj prefekt v malem semenišču.
Iz politične službe. — Tržaški namestnik je pooblaščen od ministra za notranje reči imenoval namestništvenega tajnika barona Baum pl. Appelshofen voditeljsmokrajnegaglavarstvavTolminu, nadalje je premestil in sicer: namestništvenega koncepista Maksimilijana Wri-scher k okrajnemu glavarstvu v Volo-skem, namestništvenega koncepista dr. Alojzija Strasser k okrajnemu glavarstvu v Poreč, namestništvenega koncepista Artura pl. Seiller v Pulj in namesništ-venega konceptnega praktikanta Beno pl. Grabmayr k okrajnemu glavarstvu v Gorici.
Povišanje. — V Vil. činovni razred sta povzdignjena glavni učitelj na tu-kajšnem ženskem učiteljišču, g. Josip Fistravec, in tukajšnji okrajni šolski nadzornik, g. Frančišek Finžger.
Izgubljeni denar. — Nekdo je izgubil dne 1. t. m. na potu iz Pevmice do ulice Sv. Klara v Gorici 280 K. Po--šteni najditelj naj prinese ta denar v naše uredništvo, kjer bo dobil svoje plačilo.
H katollčanstvu je prestopil zgodovinar protestant dr. v. Ruville, profesor na univerzi v Halle. V nekoliko dneh izide njegova knjiga »Zuriick zur heiligen Kirclie", v kateri bo pisal, kako je spoznal resničnost katoličanstva. Gnjile veje odpadajo, zato pa poganjajo nove zdrave mladike.
Blagajna v Lloydovom uradu navrtana. — \' nedejjo so neznani lopovi v Trstu navrtali blagajno v Lloydovem uradu za odhode in prihode. Tatovi so pa odšli s praznimi rokami, ker jih je
najbrže nekdo preplašil. Pustili so vse orodje na licu mesta.
Benetke v nevarnosti. — Listi poročajo, da kažejo nekatere palače v Benetkah velike razpokline in da so v nevarnosti, da se podero in to zaradi tega, ker so zaradi velikega trgovinskega prometa morali poglobiti kanal sv. Marka.
Nova postaja torpedovk. — Naša vojna mornarica ustanovi novo torpedno postajo v kotorskem zalivu. Do sedaj so bile torpedne postaje v Trstu, v Pulju, Lošinju, Zadru in Šibeniku.
Mesine novice.
O svobodomiselstvu bo prihodnjo sredo 22. t. m. ob 8.h zvečer predaval v „Centralu" Fr. Kremžar. Vstop prost.
400 let stara božična pesem se
bode pela pri veselici »Slovenskega si-rotišča" v Gorici na sv. Štefana praznik. Vredno je, da jo pridejo poslušat vsi tisti, ki se zanimajo za staro cerkveno glasbo. Pa tudi iz ozira na ostali program veselice bo vredno obiskati ta dan »Centralovo" dvorano. Delajo se za to veselico velike priprave. Po vstopnicah se uže poprašuje. Zanimivi vspo-red objavimo prihodnji teden.
Himen. Včeraj se je poročil v cerkvi M. B. Immakulate g. dr. Jos. Pavlin, gimnazijski učitelj v Gorici, z dražestno gospico Pavlo Furlanijevo iz Gorice. Mlademu simpatičnemu paru naše iskrene čestitke! Bilo srečno!
Za Miklavža v S. E. S. Z. so
že darovali: tvrdka Andervvald peciva, Bauman peciva, pek Bratuž peciva, gospa Jernay nekaj jabolk. Naijskre-nejša zahvala!
Iz goriške okolice.
g Božičnica v Podgorl. — Na pomoč! — Dne 2. jan. 1910 se napravi v Podgori božičnica z veselico, katere spored objavimo pravočasno. Na to opozarjamo slovensko občinstvo v Podgori, Gorici in okolici že danes, ter trkamo tudi že danes na rodoljubna slovenska srca, da priskočijo na pomoč slovenski deci v Podgori. ki je tukaj ob meji tako hud<5 izpostavljena laškemu navalu. O priliki te božičnice se misli namreč obdariti otroke ubožnejših slovenskih sta-rišev, katere skuša laška stranka ravno z darovi omamiti in pridobiti, da bi ji izročila svoje slovenske otroke v laške šole, in je s tem, žal, tega in onega tudi že preslepila. Revščina je pač dostikrat tudi izdajalka. — Podgora je v narodnem oziru prevažna slovenska postojanka, da bi slovenski rodoljubi ne storili do nje svoje narodne dolžnosti. S potujčenjem Podgore bi bil razbit slovenski obroč, ki obdaja Gorico, ki se vedno lepše razvija in raste kot naša slovenska metropola. Zato naj Slovenci
trajno obračajo svojo pozornost na Pod-goro, in naj ji po svojih močeh nakla-njajo svojo podporo. Zlasti mladini, ki je naša prihodnjost, je treba v tem oziru priskočiti na pomoč in jo ohraniti slovenskemu jeziku. Zato prosimo vse slovenske rodoljube, da se te naše mladine oh nje božičnici spomnijo z raznimi darovi: s kosi blaga za obleke, čevlji, klobuki, denarnimi prispevki, pa tudi s kolači, sadjem in jestvinam i za male otroke. Vsi blagohotni prispevki in darovi naj se blagovolijo poslati najkasneje do novega leta na naslov: Ciril Vuga, kurat v Podgori.
g Št. Andrež. — Zabavni večer v Št. Andrežu seje izvršil prav lepo. Kljub slabemu vremenu je vendar bila dvorana gosp. Petra Lutman polna občinstva. Na odru smo videli dolgo vrsto „Orlov“-telovadcev. Najprej so telovadili na drogu. Čudili smo se. ko smo videli tako lep napredek v razmeroma tako kratkem času. Čast „Orlom"! Mladi naraščaj je lepo telovadil. Naš »Orel" se ponaša z vrlim načelnikom, ki žrtvuje mnogo, da izvežba svoje telovadce. Hvala mu! Skupina na drogu je bila krasna, enako telovadba na bradlji. Le tako naprej, vrli „Orli", kar bo v čast Vam in Vaši občini! Ko drugič nastopite, upam, da bom videl spet lep napredek! — Po telovadbi je bilo skiop-tiško predavanje o Benetkah in o Rimu, katero je obdržaval g. dr. K. Capuder. Predavanje je bilo lepo. — Na skorajšnje enako svidenje kliče
u d e 1 e ž n i k.
g Iz Rupe. — Mi Rupenci damo le redko kedaj glas od sebe, dasi smo hvala Bogu tudi mi še živi in se gibljemo. — V nedeljo, dne 13. t. m., smo imeli predavanje. Predaval je odposlanec G. Z. iz Gorice g. Premrou o zadružništvu. Govornik nam je lepo pojasnil potrebo in korist zadrug z go-spodarsko-socijalnega stališča. Gospodu predavatelju se toplo zahvaljujemo za trud! Nazdar!
g Tri mrliči hkratu v eni hiši. V
Sovodnjah je v nedeljo porodila mlada gospodinja Devetak, stara šele 34 let, dva dečka. V torek pa sta umrla oba otroka in mati. Pač hud udarec za moža udovca z dvema nedorastlima otrokoma.
Iz ajdovskega okraja.
a Iz Rlhenberga. Kmetje rihenberški! Komaj en mesec je od tega, ko nas je dopisnik liberalne „Soče“ in »Primorca" sramotil pred celim svetom, da smo mi »sodrga, ki nima nič krščanskega na sebi in da smo brez časti”. Po celi deželi in izven dežele je šlo to grdo in predrzno sramotenje, povsod so brali, da nimamo nič krščanskega na sebi in da smo brez časti. Ali nam more kdo vreči v obraz večje razžaljenje kot je to? človek, kateri na tako razžaljenje molči, ga zasluži. Mi pa smo tega dopisnika imenovali tatu naše časti in obrekovalca našega poštenja in smo rekli, da zasluži, da bi ga z bičem naklestili. Ali nimamo prav? Kmetje, ali se bomo pustili tako grdo sramotiti mi. ki smo tukaj rojeni in tukaj krščeni, od človeka, ki nikoli ne gre v cerkev? Cel teden moramo trdo delati na zemlji, katero smo podedovali od svojih krščanskih starišev in katero bomo pošteno pustili tudi svojim otrokom, cel teden tudi pošteno in krščansko živimo, kolikor nam naše človeške' slabosti dopuščajo, vsako nedeljo in praznik pa če le moremo gremo v cerkev, da storimo svojo krščansko dolžnost in da se priporočimo Bogu. Tako so delali naši šta-riši, tako delamo mi in tako učimo tudi svoje otroke. Zdaj pa pride človek, ki ga ni nikoli v cerkev in kateri je pravi
liberalec z dušo in telesom, in nas zmerja in sramoti, da smo »sodrga", da ni m a mo nič k r š č a n s k e g a u a sebi in da smo br e z časti! Ta tat naše časli in obrekovalec našega poštenja pa se še ponaša, da je večina Občinarjev na njegovi slrani in njegovega mišljenja, ker so pri zadnjih volitvah v splošni skupini v naši občini zmagali liberalci. Pošteni rihenberški kmetje, to ne sme več biti! V nedeljo pokažimo vsi, da se ne pustimo strahovati in komandirati od človeka, ki nas tako grdo sramoti. Vsi oddajmo na volišču glasovnice. na katerih stoji zapisan kandidat naše katoliške slovenske ljudske stranke, Franc Zlobec. Tovariši, tako storimo vsi, da ostane tat naše časti in obrekovalec našega poštenja z dolgim nosom. Potem ostane tudi pri občinskih volitvah še z daljšim nosom. Kmetje, pokažimo, da nismo sodrga, ki nima nič krščanskega na sebi, in da nismo brez časti, kakor nas blati ta tat naše časti in našega poštenja!
Pristaši S. L. S.
a Iz Sela na Vipavskem. (Ž c z o-pe t volitev!) — Dopolnilna volitev v deželni zbor vsled smrti pokojnega .Jeriča, je pred durmi. Že se nam bliža dan, ko nas bo dolžnost klicala na volišče, da si izvolimo poslanca, kateri bo vreden naslednik našega ljubljenega, nepozabnega Alojzija Jeriča.
Marsikateri poreče: »Že zopet te volitve! Saj človek se mora naveličati teh vednih volitev. Posebno pa še v našem županstvu, ker so nam dale minulo leto toliko opraviti občinske volitve, ker prejšnjemu županu nikakor nismo mogli dati razumeti, da mora z županskega stola. Slednjič je seveda obveljala naša!"
Toda pustimo to! Teh volitev je preveč! Čas bi bil, da bi enkrat nehale! Če kateri to pravi, smo mi tudi, ki to potrdimo. — Toda kaj moremo za to, ako je Bog tako hotel ter ni pustil, da bi bil Jerič stopil kot poslanec v deželni zbor. Božja previdnost je velika, in o tej ne smemo prav nič dvomiti. Sedaj imamo sveto dolžnost, da mu izvolimo vrednega naslednika, da izvolimo moža, kateri bo kolikor mogoče podoben našemu ljubljenemu Jeriču, da izvolimo moža, kateri bo imel potrebne zmožnosti zastopati naše koristi v deželnem zboru. In tak mož je brezdvomno Franc Zlobeo, župan v Ponikvah pri Avberju.
Prijetno nas je dirnila vest, da je vodstvo Slov. Ljud. Stranke upoštevalo naše želje ter proglasilo za kandidata moža, katerega smo si želeli. On je gotovo vreden naslednik pok. Jeriča. V tem nam pritrdijo vsi Kraševci, tudi naši politični nasprotniki. Jasno so pokazali s tem, da so ga pri zadnji ožji volitvi v kraških kmečkih občinah volili skoro brezizjemno liberalci in agrarci. On bo gotovo deloval za nas, za svoje trpeče sobrate, ker je mož iz ljudstva, ker je tudi sam. kmet, ki vč najbolje, kje kmeta čevelj žuli, ker žuli tudi njega samega.
Kaj mi da bi volili kakega ko-modnega upokojenega učitelja, kakoršnega nam nudi Gabršček? Bog nas varuj tega! Saj nismo še z glavo v mehu! 0, ne, ne, Drejc nas ne boš premotil, da bi mi volili Tvojega kandidata! O Vrtovcu iz Tolmina smo uže mnogo čuli, toda nič takega, kar bi ga priporočalo, da bi mu mogli izročiti svoje zaupanje, ter ga poslati v deželni zbor. Mi ga ne bomo volili, pač pa bomo poskrbeli, da ostane g. Vrtovec le kandidat.
Kaj pa nam je storiti, da onemogočimo Vrtovčevo izvolitev? I kaj drugega, kakor da gremo dne 19. t. m. vsi volit našega Zlobca ter da v to prigovarjamo tudi svojim sosedom, sorodnikom in znancem. Torej agitirati moramo od moža do moža. Ako
/
Vsi na volišče, da ne bo treba silne ožje volitve!
vsak naš mož stori svojo dolžnost, je gotova zmaga naša.
Toda pozor! Na to sc n c smemo preveč zanašati! Nobeden naj ne reče: „E, tudi če ne grem volit, saj zmagajo brez mene!" Taka brezbrižnost rodi kislo sadje! V celi deželi naj velja med našimi možmi dne 19. t. m. parola: Do zadnjega moža na volišče I! Na svide-denje, po veselem rezultatu!
Več v o 1 i 1 c e v.
a Iz Otlice. — Spet so volitve tu in spet skače naš znani in preklinja in roti, kar ga ne uboga. Kolne pa tudi po laško. Jurče, pusti volivce v miru! Mi že vemo. koga bomo volili! Ta možicelj je že sedaj cela huda južna. Volilci vrata mu pokažite!
Iz kanalskega okraja.
ki Anhovo. — Dne 8. t. m., to je v praznik Brez. Spočetja Device Marije visela je žalostno raz hiše kršč. s. izobraževalnega društva v Anhovem slov. trobojnica zavita v črni žalni tul. — K. s. izobr. društvu ugrabila je smrt enega izmed članov, to je Stefana Tinta iz Gorenjegapolja v najlepših moških letih. Ranjki, se lahko reče, je bil ustanovitelj k. s. izobraževalnega društva v Anhovem. Ker je bil ves vnet za blagor in napredek občine in videl razne nedostatke v občinski upravi — pri šoli — in cerkvi — in vedjl, da ne bode reda v občini, dokler ne bode ljudstvo izobraženo, sprožil je misel, da se ustanovi v središču občine k. s. izobr. društvo. Poskrbel je, da se je hiša za društvo vkupila, ter ves čas društvo podpiral kot dober pevec ali bolje pevovodja, tudi za časa svojega bolehanja.
— Bil je marljiv odbornik kmečke polit, zveze za kanalski sod. okraj. Ustanovil je podružnico živinske zavarovalnice in bil nje predsednik. — Da, ranjki Štefan bi bil žrtvoval svoje premoženje, ako bi bil mogel spraviti občino vred. — Ranjki ni bil brez nasprotnikov posebno političnih. — Ljudje, katerim se sline cedijo po županskem stolen, so se ga bali. ker so videli v njem prihodnjega moža. — Mimogrede bodi omenjeno, da je letos spomladi šel ranjki Štefan v Plave v zadevi živinske zavarovalnice. — Tedaj se mu je nekaj zgodilo, kar je pripomoglo njegovi 'prezgodnji smrti. — Nekdo ga je bolehavega — na samotnem kraju — banditsko s pestmi napadel in suval v dele telesa, ki so jako občutljivi z besedami: „Na, tu imaš agitator, ali bi rad postal župan!"
Smrt ga ni našla nepripravljenega.
— Vspodbudno se je na njo pripravljal. — Vsako soboto je prijemal sv. obhajilo. Povabil je svoje nasprotnike k sebi. ter se želel ž njimi spraviti. — Tako je popravil, ako je v življenju kaj zagrešil.
Štefana Tinte ni več — A ljudstvo se ga bode spominjalo. — Koliko prijateljev je imel, pokazal je njegov pogreb. Zbrana je bila cela občina; prišli so h pogrebu tudi okoličani, da, videli smo tudi novega dežel, poslanca gosp. Miha Mariniča iz Brd Društveni mešani pevski zbor zapel mu je žalostinke pred hišo žalosti, v cerkvi in na pokopališču. Ko se je krsta izročila materi zemlji, bilo je redko oko, da ga ni solza porosila. — Za društvo je ta zguba hud udarec — a člani upamo, da bode ranjki nad zvezdami prosil, da se njegovi plemeniti načrti za katere je živel in deloval, uresničijo.
Oj človek vstvarjen od Boga, Namen tvoj ni tu sred’ sveta,
Tvoj cilj je: da Boga častiš ln slednjič ž njim se veseliš!
Vse druge pa okrog in krog Je radi tebe vstvaril Bog.
Pomisli toraj da si stvar, — Nikakor sebi gospodar.
Ti hlapec si; a On Gospod.
O služi mu človeški rod!
Iz tolminskega okraja.
t Značaj, da mu ni para je liberalni kandidat Vrtovec. Tako „Soča." Značaj pa je. . . Kaj že ni bil on tekom volilnega boja? Neodvisen kandidat. Bal se je blamaže, zato je odstopil od te kandidature. Nato se je lizal agrarcem
— bil je na njih zaupnem shodu. Ko so ga tam od raj tal i — šel je na liberalen shod, svojega pobratima Andreja Velikega v Trgovski dom. A tudi on ga ni mogel rešiti. Slednjič ga je potolažil Dr. Franko s tem, da mu je obljubil kandidaturo v veleposestvu. A revež smolo je imel, sfrčal je iz liste veleposestnikov. In slednjič vendar po tolikem trudu je napočil zanj, ..značajnega", dan rešitve v ladjo Andreja Velikega a upamo, da se z ladjo vred potopi. —
t „Soča" je polna hvale za svojega kandidata ..oberkmeta" Vrtovca: Ničla so vsi izvoljeni poslanci nasproti njemu. Žal pa, da se je „Soča“ pozabila o-pozoriti javnost na njegov izreden govorniški talent. Tako kratkočasen je, da če bi mu bila sreča mila, da bi govoril kot poslanec v deželnem zboru, bi si njegov pobratim Andrej Veliki tekom govora gotovo, radi same ginljivosti in kratkočasnosti visokodonečih puhlih fraz, izpulil polagoma vso brado. „Pa kot govornik ima še to lepo lastnost, da taji svoje lastne besede, katere je govoril, ali pa mu je politika tako zmešala glavo, da sam ne ve kaj dela. Ali mogoče ni res tako neomadeževani, liberalni kandidat." Andrej II.seli spominjate svojega duhovitega govora na 15 avg. t. I. Tako je bil duhovit, da ljudstvo še danes ga ne more pozabiti. —
t O. Vrtovcu v album. — 0. kandidat, na zadnjem Vašem shodu ste pač pozabili kmetom pojm naprednjaštva raztolmačiti — ali pa ste ga vsaj napačno tolmačili....
t Tolmin. — V nedeljo 19. dec., na dan dopolnilnih volitev v deželni zbor, bo imelo „K. s. izobr. društvo" predavanje, in sicer ob 3. pop. v društvenih prostorih. Snov: 1.) „S v o bo d i, o m i k i, napredku in sreča slo v. naroda." 2.) S. Sard en ko: „ S o 1 n c u mojega dneva." Predava preč. g. I. Kovačič. Člani in somišljeniki so uljudno vabljeni, da se udeleže mnogoštevilno.
t Podmelec. —(Najnovejša kmečka stranka.) V naši obširni fari živi kmetič, ki je iztulital posebno ..kraften" program za prihocinjost. Ali mu ga je navdahnil ..Primorec" ali se je porodil v njegovem ..blagem" srcu. ne vemo. To pa vemo, da je ta program popolnoma jasen in kratek. Glasi se: „Dne 19. decembra naj bi šli vsi kmetje do zadnjega n a v o 1 i š č e i n p o-bili vse farje, žandarje in vso gospodo. Saj vseh teh ni treba!"
— Tako je! Sedaj je ravno pravi čas za koline in krvave klobase. A Ijuta ez nji vi kmetič je pozabil razviti svoj program do konca. Ko bi bili namreč enkrat vsi farji, žandarji in gosposki ljudje ..fentani", potem bi stopilo v veljavo geslo: „K met kmeta — pobij, o d e r i, požri!" — Nazadnje, ko bi bilo že vse pobito in odrto, nastal bi „mir v deželi", — oni sladki mir, po katerem tako željno hrepeni Kramarjeve Pepce sin . ..
t Iz Poljubinja pri Tolminu. — Dne
13. t. m. smo imeli fantje poljubinjski pevske vaje v novi hiši pri farni cerkvi v Tolminu.
Omenjenega dne okoli 8. in pol ure zvečer priletel je kamen skozi okno naravnost sredi pevskega zbora, ki je vršil pevske vaje.
Proti temu napadu mi protestiramo in vprašamo slavno županstvo v Tolminu, zakaj se plačujejo občinski redarji.
Omenjeni kamen hranimo še danes v društvenih prostorih.
Poljubinjski fantje.
t Koritnica pri Grahovem. Dne
8. t. m. je imelo naše ..Kmetijsko bralno društvo" predavanje. 1’redaval je gosp. dr. Capuder iz Gorice. Razloži! nam je punt po Goriškem I. 1713., v katerem so naši pradedje morali iskati s silo svojih pravic. Na tem mestu izrekamo g. predavatelju presrčno zahvalo !
Iz cerkljanskega okraja.
c Iz ŠebrelJ. Precej časa že ni bilo iz našega gorskega zatičja nič či-tati v Vašem cenjenem listu. Zato Vas, cenjeni g. urednik, uljudno prosim, da dovolite mal prostorček v ..Primorskem Listu", za skromen dopis dopisnika mladinoljuba, ki želi naši mladini vse najboljše.
. Bilo je nekega nedeljskega, pozno jesenskega popoldne, ko sem bil na opazovanju. Žal, bilo je videti precej mladeničev in deklet na plešišču. Predraga mladina! Tvoja bodočnost ni na plešišču, kajti le preresen je boj na viharnem in razburkanem morju našega življenja.
Predraga mladina ! Ogrevaj in navdušuj se za višje življenske in politične ideale. Res, da nismo tukaj pri nas tako srečni, da bi na izbero imeli razveseljevanja za mladino, kakor je to po večjih krajih. Nekaj pa vendar le imamo tudi zate, cvet in up naše bodočnosti. Kakoršna bo mladina, takšna bo v bodočnosti čast našega šebreljskega kraja. Imamo bralno društvo in knjižnico istega s še precej knjigami na razpolago za vnete in ukaželne čitatelje. Tukaj je torej lepa priložnost za razvedrilo in izobrazbo.
Ravno katoliško časopisje in knjige jako hvale vredno delujejo na tem polju. Omenjeno bodi, da so v našem bralnem društvu ..Slovenec", ..Domoljub" in „Pri-morski list" najbolj priljubljeni in da se jako pridno čitajo. Pridno torej či-tamo, ker pregovor pravi: Nevednost je najdražja!
Na delo komur je mladina na srcu, ker sovražnik povsod seje ljuliko in plevel. Delajmo, zidajmo vsi skupno, dokler je čas. Kajti zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača.
M1 a d i n o 1 j u b.
c lz Cerkna. Pretečeno nedeljo je uprizorilo slov. kat. izobraževalno društvo žaloigro v petih dejanjih »Mlinar in njegova liči". Pri igri so se odlikovali Črnet, Marica in Konrad; pa tudi ostali igralci in igralke so storili svojo dolžnost. Glavni nedostatek je bil ta, da je prizorišče (oder) premajhno za večje igre. Hvalevredno je od naših igralcev, da stremijo po napredku, da si upajo uprizarjati tudi večje igre kakor je bila n. pr. ..Miinar in njegova liči", ki ni ravno lahka igra zlasti v glavnih vlogah. — čujemo, da nameravajo igralci igro ponovili in sicer kako nedeljo popoldan da bi bilo ustreženo tudi
okoličanom. Našim igralcem smo hvaležni za užitek. Naprej na polju prosvete !
Iz sežanskega okraja.
s Iz Gor. Branice. — V sredo na praznik M. vršil se je takoj po sv. maši ustanovni shod „Kat. slov. izobraževalnega društva". V prostorih gosp. Josipa Štembergerja zbralo se je precejšnje število mož in mladeničev. Naš g. kurat S m i d pozdravi v imenu pripravljalnega odbora navzoče V kratkem, pa jeder-natem govoru pove navzočim namen društev sploh, poudarja potrebo društvenega življenja z ozirom na današnje razmere, posebno pri nas Slovencih. Nato navaja sredstva, s katerimi bode društvo hrepenelo privesti svoje člane do izobrazbe, zlasti njih strokovne-kmetijske izobrazbe. Predsednikom shoda je nato izvoljen g. Alojzij Sorta. Poslednji dd besedo juristu Ant. Kod r č, ter ga prosi, naj razloži društvena pravila. .Jurist Kodrč spominja svoje domačine prejšnjih umrlih društev braniških ter navaja vzroke, zakaj so vsa društva tako klaverno propadla. Prvi in poglavitni vzrok je bil, da se člani niso držali pravil, in ker so bila ustanovljena brez trdnih načel. Voditelji in misli se menjajo, načela morajo ostati vedno ista. In tudi če društvo formalno propade, načelom bodo ostali njegovi člani zvesti tudi v pozneje. Po prečitanju pravil, zoper katere ni imel nihče izmed navzočih ničesar pripomniti, pozivlje razlaga-telj vse Braničarje k slogi in edinosti, zlasti zato je edinost potrebna, ker je naša vas raztresena na vse vetrove. In to ugodnost pa si hoče nekdo okoristiti s tem, da seje ljuliko med naše vrste.
K bodočemu društvu je takoj pristopilo skoro štirideset Braničarjev. Med mladino pa je nastalo posebno navdušenje za telovadbo. Ti novo društvo pa glej, da vstajaš z vedno čilimi močmi, budiš in prevevaš duha izobrazbe in pravega napredka!
Še nekaj! V zadnji „Soči" \brek-nil se je vsem znani nekdo ob našega' g. kurata. Miru mu seveda ne dd, ker je naš g. kurat delaven človek; pred vsem pa se znani dopisnikar repenči nad ustanovitvijo ..Marijine družbe". Seveda takim-le bogotajcem kakor je on, gotovo ni bilo še nikdar po volji, če se je kje pojavila podobna ustanovitev. Da bi se pa prikupil braniškim dekletom, vlači jih po „Soči“ in v javnosti ter poskuša biti njih prvi zagovornik. Gospod dopisnikar! svetovali smo \am že, da pustite našega ljubljenega gosp. kurata pri miru, drugače Vam posvetimo kako drugače! Naša dekleta ne potrebujejo takih zagovornikov, njih poštenost poznamo vsi, in toliko zaupanja uživajo one pri nas vseh, da vemo: Vašim umazanim besedam ne bo sledila niti ena! Več Braničarjev.
©
'a
rt
u
bC
cj
a
o
u
o
a
u
jtST Prosiva zahtevati listke!
Največja trgovina z železjem
imamo & mah®
GORICA v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso
■	i	*	i	L i. 'II..1.faliiin pirilmclft )i*ll*7ll(l
N
o
•-i
n
er
o
uneliavo strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno g -	•	•	*«—■— -- ------------- -■	—	—j svinčene in železne
pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.	_
C e n e nizke, s o 1 i d n a p o s t r e ž l> a !	3
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove a m e r i k a n s k e blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
— M—1^————————
Prosiva aahtevati listke!	u
■
Priloga ..Primorskemu Lisfu“ šf. 50. z dne 16. decembra 1909.
„Eden za mnoge“.
Svobodno misli.
„0 soc. demokratih in liberalcih p i S e — A. P.—, d a b u-tajo v skalo sv. Petra... toda ravno oni izvršujejo Kristusov nauk o ljub ezni, ki se glasi: K na k ost, bratstvo in svobod al“ Tako misli svobodno »Lden za mnoge". S tem pa je res dokaz a I, da je ali silno neveden, ali jako zloben, ali pa oboje likralu. Samo tri dogodbice iz zg o d o v i n e naj dokažejo svobodnjaški „nauk o ljubezni I"
1. V francoski revoluciji se imeli prvo besedo svobodnjaki: Kako so ti izvrševali nauk o »enakosti, bratstvu in
svobodi"?
Dne 2. in 3. sept. 1792 je bilo samo v Parizu - središču svobode — na nečloveški način umorjenih 440 duhonikov. V Nantu so vezali nage fante in naga dekleta v pare in jih potapljali... Neka deklica je zapela pesen : zato je bila obglavljena z materjo vred. ledaj je rekla neka žena svojemu otroku: »Glej, dete, ta je nedolžna, kakor ti 1“ za te besede je mati zgubila življenje. Od 10. marca do 10. jun. 1793 so umorili samo v Parizu 1269 oseb. V naslednjih šestih tednih so v Parizu še 1400 osebam odsekali glave. Tudi vse nune iz samostana Montmartre so obglavili: nune so pele svojo himno, dokler ni z smrtjo zadnje nune utihnil zadnji glas. Po mestu pa so drobili umetne spomenike, ropali, skrunili -• kar jim je prišlo v pest
In ti banditi niso bili navadni, ampak omikani ljudje, ki so se učili na najvišjih šolah: dokaz, kam pride človek brez vere! Tako se namreč godi tam, kjer »svobodomisleci trgajo ljudem vero iz srca" in ne, kjer se izpolnjuje Kristusov nauk o" ljubezni. Zapomnite si to, gospod »liden za mnoge I"
2. Leta 1848 je bila revolucija v Rimu; pregnali so Pija IX. iz Rima. Prvi agitator te revolucije je bil prevoznik Angel Brunetti; v službi proti-cerkvenih družb je ta mož jako spretno izvrševal »nauk o ljubezni".
Ko je triumvirat (24. feb. 1849) izdal povelje, naj se vsi nepotrebni zvonovi vzamejo iz zvonikov, prodiral je A. Brunetti s svojimi tovariši od cerkve do cerkve, plezal v stolpe, razbijal zvonove, pa metal kos za kosom na ulico. Več dni so delali svobodomiselni kovači; zlasti po nunskih stolpih so se obnašali divje, strašili obenem nune in jih dražili z grdo podlostjo.
Pa šli so še dalje in napovedali
— boj spovednicam ! V cerkvi sv. Lovrenca je bil ravno blagoslov. Tolpa pridrvi v cerkev, največji klafači med njimi zasedejo spovednice, pred nje pokleknejo pa javne vlačuge. Prični se divje podli prizori. Ko se drulial nasiti teh prizorov, začno razbijati spovednice na kose, kose pa vlačiti na ulico, kjer jih zažgo.
Višek »ljubezni" rimskih svobodnjakov pa je bilo živinsko onečaščenje sv. Reš. Telesa. Pljuvali so v sv. hostije, sekali jih s sabljami in med krmo pomešane metali jiii konjem: »liberalci pa še zdaj govore, kako svobodo-željno je bila tačas rimsko ljudstvo!"
3. Se nekaj o svobodnjaški »ljubezni", ki se je pokazala letos — v Barceloni! Tam so iz zgolj »ljubezni" ranili 241 ljudij, 47 pa jih umorili. Ko je bil glavni krivec Ferrer od pravice obsojen in ustreljen, pa so vsi svobodomisleci zagnali krik, češ. Ferrer je mučenik! In vendar je 48 prič bilo proti l erreru, nobene priče pa ni mogel Ferrer navesti za svojo nedolžnost. Kako tudi ? Ferrer — junak svobodomislecev
— je učil:
»Korakajte čez nesramno meščanstvo! Predno je dozidano, naj se vse podere, vse do tal!"
»Naš program je, da se razpusti uradništvo, zapleni bančno imetje in premoženje vseh civilnih uradnikov".
»V bodoči veliki revoluciji moramo srednji stan in imetje uničiti; vse in posanmo razdjati — dokler ne bomo na čistem!"
Lepi nauki o »enakosti, bralstvu in svobodi", kaj ne? Kaj si bo mislil »Eden za mnoge" — če kdaj postane uradnik — pa pride kak Ferrer in mu upihne življenja luč? In naši kmetje — srednji stan — ki drže z liberalci, ali znajo zdaj, kaj jih čaka? »Svobodnjaki hočejo uničiti srednji stan in imetje!"
Pa da bi mi kdo ne očital, češ, »taki pa niso slovenski svobodnjaki", omeniti hočem le eno »delo" slov. Fer-rerovcev: I. nov. 1909 so socialdemokrati na »Kunterovnici" (Tržič) sneli raz križ Kristusovo podobo ter izvrševali ž njo divjaške orgije (lumparije). Sličen zločin se je malo prej zgodil pri nas na Goriškem.
Če le te drobtinice resničnih dogodkov pregledaš, potem mi povej:
1. Ali so res liberalci in soc de-mokrali pravi naprednjaki ?
2. Ali res »ravno oni izvršujejo nauk Kristusov o ljubezni ?"
3. Ali niso marveč — hlapci satanovi, katerih se je treba bati, ne pa ž njimi držati?
Drobtinice.
Halleyov komet. Znani ravnatelj astronomskega observatorija, Ca-mille Flammarion, je priobčil minule dni v nekem listu zanimiv članek, v katerem se liavi s Halleyevim kometom, čegar rep preti na naši zemlji pokončati človeški rod. — Približuje se namreč z izvanredno hitrostjo. Dne 20. aprila ga bomo videli, po računu Flain-mariona, kot danico in večernico. Dne 18. maja pa je mogoče, da oplazi rep tega kometa našo zemljo in tedaj hi prenehala vsa eneržija in delozinožnost človeškega rodu. Vsakdo bi umrl.
Boj za šolo v Franoljt. Zadnja predrzna in nesramna nakana francoske framasonske vlade, ki gre za tem, da iztrga katoličanom najdragocenejšo svetinjo: otroke, ter jih v svojih protiverskih šolah preparira za podlo prostozidarsko. ki tako neusmiljeno razjeda mozeg francoskega naroda ta nakana je končno zbudila še verno ljudstvo k odporu. Na celi črti se dvigajo ljudske množice k slovesnim zborovanjem in protestom ter prisegajo na prapor cerkve, največje dobrotnice in zaščitnice Francije. Tako se je nedavno vršil kongres »Katoliške Unije" za škofijo Alont-de Marsan, ki je bil sijajno obiskan in ki je vladi poslal sledeče krepko izražene zahteve: »Zahtevamo celo in polno svobodo, ki gre vsakemu Francozu. Katoličani smo, da, a nikdar brezpravpi sužnji. Najsvetejša, najnedotakljivejša svoboda vesti. Otroci se morajo vzgajati v smislu njih krstnih obljub. Spoštovanje. pred dobrimi nauki, zaničevanje pa slabimi in prepovedanimi knjigami. Cezarizem v politiki je zaničevanja vreden, a neprimerno bolj še cezarizem v šoli. Prisegamo, da se ne bomo nikdar pokorili krivičnim postavam. Boljši je klic bolečin pod nožem, kot pa mutasti molk pod kloroformom."
Za krafek čas.
Učitelj: »Marica, ali ni tvojemu očetu ime Anton?" — Marica: „0 ne. Tone jim je ime!"
Kmet pride k blagajniku, našteje denar in prosi pobotnico Blagajnik mu
jo nevoljno spiše in vrže pod noge. Kmet jo mirno pobere, pogleda, da je prav, potegne po mizi in pobriše denar potleli rekoč: ».Jaz sem pobral pobotnico, vi pa poberite denar", in odide.
Miha (letoviščniku): »Ali ste, gospod, iz Ljubljane?" Letoviščnik: „0 ne, doma sem v Trstu, v Ljubljano sem hodil le v šolo". Miha: »G jej, tako daljavo ste morali vsak dan prehoditi!"
Krojaška zadruga
GORICA
P. II.
Povodom pričete jesenske in zimske sezone dovoljujem si Vašemu blagorodju udano naznaniti, da so nam došle že vse zadnje novosti
modnega blaga
kakor volne, flanele, forStaj-ne in razno drugo blago. Dovoljujem si, Vas radi tega prositi, da nas počastite z Vašim cenj. obiskom in si ogledate vse novosti, ali pa blagovolite naročiti vzorce kateregakoli blaga,koje Vam pošljem radovoljno franko na dom, da se prepričate o naši krasni in najmodernejši izberi.
Nadejajo se blagohotnega vpoštevauja te prošnje, bi-lježim odličnim spoštovanjem
Teodor Hribar.
esesessiss
Razpis dražbe.
Razpisuje se dražba stavbe »Du-hovskegn doma" v Bukovici. Vsklicna cena 13062 K 55 h.
Načrt, prevdarek in stavbeni pogoji so na ogled v tukajšnem uradu lišt. 55 ob navadnih uradnih urah.
Rok za vlaganje pravilno koleko-vanih, pismenih ponudeb poteče dne 31 decembra 1909 ob 12. uri dopol.
S ponudbami treba vložiti 10% varščino.
Gospodarski svet v Bukovici, dne 3. decembra 1909.
Anton Žižmond,
načelnik.
Odlikovana mizarska delavnica s Strojevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
Zaloga pohištva
iz
lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečal n ice itd.
Vsakovrstna dela za stavbe.
Loterijske številke.
Dunaj
Gradec
decembra.
87 34 43 . 1 12 48
15
44
3
54
VIKTOR TOFFOLI
- (SORICA
Velika zaloga oljkinega olja iz naj-  ugodnejših krajev ________________
Jedilno oije
Jedilno fino istrsko	,,
Corfu	„
Puglie
Jusih vinski
K 104 „ 112 „ l 20 » F20
po 96 v. liter
Marsiglia ... K l-28 Uornbay . ... „ 1'20
Bari..............,, 1-40
Lucca...............  1-60
najlinejSe 2-—
Milo in luči. duhovščini in cer-
Priporočatn čč kveniin oskrbuištvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro IG in via Seni inario 10.
Naznanilo.
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel od g. Antona Obidiča njegovo staroznano
čevljarsko delavnico
v Semeniški ulici št. 2.
Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila in zagotavljam točno in dobro postrežbo ter zmerne cene.
Josip Černovic,
čevljarski mojster Gorica, Semeniška ulica št. 2.
zdravnik, kirurg ter bivši asistent na porodniški in ostetriški kliniki v Gradec-u.
Specijalist za ženske bolezni.
Ordinira od 10.—11. ure predp. in od 3.—4. ure pop.
Fran ■ Josipovo tekallšče 6.
sy™s
= urar c. kr. državne zeležnice —
v GORICI, Gosposka ulica št. 25.
Podpisani priporočam veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo izvrstno
delavnico.
Izvršujem točno iti pošteno po naj-novejiih vzorcih. Pričakujem obilnega naročila iu bilježim
z odličnim spoštovanjem
IVAN ŠULIGOJ,
krojaški mojster
ulica sv. Antona 12, GORICA.
Čevljarska zadruga v Mirnu
naznanja sl. občinstvu, da je odprla, prodajalno svojih izdelkov na trgu sv. Antona na vogalu v IJahatišee štev. 1 ter se priporoča za obilno naroebo. — Ima v zalogi vsako-vrstnega obuvala, ter sprejema naročila po
zmernih cenah.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. NAročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje v prid družbe sv. Cirila in Metoda.
Delavnica cerhuenih posod in cerkvenega orodja
Fr. Leban fioriea.
Magistralna ulica šteu. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerk enega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
— Blago se razpošilja franko. —
Svoji k svojim!  Svoji k svojim!
Staroznana narodna trvdka :
Anton Iv. Pečenko
GORICA, ulica Jos. Verdi 26,
postrožo poStcno in ločno s pristnimi liolirai in črnimi vini iz lastnih in drugih p r i z n a n i !i vinogradov ; potom s pviz.onjskim pivom ,,I'HAZI)UO.I“ iz slovočo čcbko , ,AIcš6unslto pivovarno", in izbornim proti-vinskim pivom iz pivovarno kneza Scluvarzonborga v 1’roli-vinu na Ccskorn. ia sicer v sodiokih in steklenicah ; z domačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah.
Vino dobavlja na dom in razpošilja po železnici na vbo kraje avstriisVo-ogrske države v «ndih od .»0 I naprej franko gorička postaja. — CKNK /! M KI {M..
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovališče nirnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce In popotnike.
Najboljše šivanke in Šivalne stroje. Potrebščine ■a krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hta »tavala za vse letie te.
Posebnost:
semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Odlikovana pekarija £ ^ in sladčičarna $/>
K. Draščik ♦
v Gorici na Korun +
(v lastni hlftl)
izvršuje naročila VHakovrNtnega peciva, torte, kolače za birmauoe ^ in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Pri-poroča ne ul. občinstvu. Cene
Jako nizke.	IV
9)
KflM?
v novo slovensko manufakturno trg vino
IVANČIČ IN KURINČIČ
Gorica nadškofijska ulica štev. S (nasproti škofije) Gorica.
Katera priporoča slavnemu občinstvu kakor tudi čč. duhovščini svojo bogato zalogo v to stroko spadajočega blaga po najnižjih cenah.
Cene stHne. — Postrežba domača, poštena in točna
j*
k
Na željo se pašiljajo vzorci proti vrnitv1, poštnine prosto na tlom. •mi
* *
J?XXXXXXXXJOOOOOOOOOOOOCXXXXXXXX^
Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku.
Trsklno (fitokfižcvo jetrno olj «•. l'0N<>l)nu aredatvo proti pranim lio-le/.nlm in Nploftoi tt U-sni Hlnhonti. l/mia Httklcnira le^a olja na ramoniene lutrve po k 1 10, bele barve K 2.
Tr»tkiuo icli‘cnato Jetrno olji*. Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trskino Jetrno olje se železnim jodecem.
S tem oljem sc ozdravijo v kralkem fnu i Kotovontjo vso kostne boleJ.ni. tlezni otroki, goUo. malokrvnost itd.
(Vn» en«* MfrHeiiic«* j 1	40	vii arjev.
Opomba. Olj.-, katere?* naropam direktno \/ Norreifije, prrikte *<• vedno v mojem kem. laboratorju pridno m* napolnijo ateklenire. Zato /amorem Jamčili stojim M. odjiinalccm trlnle filutote In utalnr Npo««ibno*iti za zdravljenji*.
CriHtofolettijevn pijača iz kine ia železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trsklnim oljem
Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev.
Novu slovenska trgovina!
Podpisani priporoča svojo veliko moderno zalogo pravih švicarskih žepnih, stenskih, salonskih in bu-dilnih ur, pravih gramofonov, dalje verižic, prstanov, uhanov, priveskov itd. v zlatu in srebru vse po jako zmernih cenah.
Popravila izvršujejo se točno In ceno.
— Vsaka ura se jamči eno loto. —
Aleksander Ambrožič,
urar in trgovec
v Gorici,^TckaliSče Jos. Verdija 26.
A
' lastnik prvo in naj večje slovenske svečarne
v Gorici, ulica sv. Antona 7.
Priporoča preč. duhovščini, cerk. oskrbništvom, p. n. slavnemu občinstvu čebelno ■ voščene sveče zvitke, kadilo, med itd.
xxz
POSLUŽUJTE SE
ZNANE IN SOLIPNE TRGOVINE
n,
rWW^yWVWVW
XX
f Goriška zveza *
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrovana zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri naknpn kmetijskih potrebščin in pri prodaji ^ ^ kmetijskih pridelkov, ♦'v* ^ ^
Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE ‘ v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT- 32-
4X3"*
•vei
;
r
i
JNTa^rzanilo.
..Centralna posojilnica registrovana zadruga z omejeno zavezo14 v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vlo#e po 4‘/'o (štiri in pol od sto)
Posojila se bodejo dajala članom:
a) na vknjižbo po 514°0 (pot in en četrt od sto;
b) „ menico oziroma poroštvo po (5°„ (šest od sto.)
1’osojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec.
(jORICA, 4. novembra 1908.
ODBOR.
1
i