JETO XXI. - številka 19 Ustanovitelji; %fl>'- Jesenic Skot i občinske konference uce, Kranj, Radovljica, -a Loka in Tržič. - Izdaja časo-JjBP podjetje Gorenjski tisk Kranj. "Akcijo cdgovoren Albin Učaknr rLL* SILO SOCIALISTIČNE ZVE KRANJ — sobota, 9. 3.1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev Lis: ,zhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od i. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1 januarja 1964 kot poltednik, i sicet ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO Tiskovna konferenca republiškega sekretarja za delo S pripravništvom ne moremo reševati brezposelnosti rek ^UblJani Jc bila v lote' marca, tiskovna kon-nia ° vPrašaniu izvajali ona ° obveznem sprožanj« pripravnikov, na Vioart 6ta na vPrašanja no-&k 'V od^ovarJala republi-tyj sc"kretar za delo Jože Bo-Rp,- in„Pornočnik sekretarja n2i',U6dnih besedah je re-JnHS *ikTv[sr za delo Jo-kon °Z1Ć poudaril. da ima za-DriH 2 priPravnikih namen •SE" , delovne izkušnje viši« i končajo srednjo, kon 3 ViSOko šol°- Sam za_ lovnp^ tUdi obvezuJo de- Čiin • marca vklju- samrvM SVOJ€ slatute i" druge S'oT3^6 aktc določ.la o mnpn -JU PriPravnikov. Po kon ^-i°Žeta Boži*a Je za" Ureia » Pomemben, ker čaii Ld tUs ljudi. ki so kon-ne JJlanJe- stimulira delov- to^71Mciie in Jih sili k Kvojj' - ^r10 razmišljati o ga pr^"8QnizaciJi proizvodnega tuH6^- Zak°n Pa pestav-stv0 5uPFGd strokovno solani?* °' da prilagodi stva o .Potrebam gospedar-Ptecesu2^0"13 Proizvodncmu 2ak.On r\ u rnanju °oveznem spreje-Pnpravnikov ni en- | kraten akt, temveč je sistemska institucija, katere pa ne smemo imeti kot za rešitev nezaposlenosti. V pripravah na sprejem zakona je republiški sekretariat ocenjeval razpoloženje delovnih organizacij ob novem zakonu. Pri tem so so nekako izkristalizirale tri skupine delovnih organizacij: prva skupina vključuje tiste delovne organizacije, ki že imajo uveden pripravniški staž, v drugi skupini najdemo tiste delovne organizacije, ki imajo pozitiven odnos do obveznega sprejemanja pripravnikov in tudi čutijo potrebo po njihovi vključitvi v praktično delo, medtem ko tretja skupina delovnih organizacij še ni ničesar storila glede tega in samo čaka, da jim bo republiška zakonodaja o pripravništvu prinesla konkretna določila. Navadno ti kolektivi nimajo nobenih konceptov razvoja in žive tako rekoč od danes do jutri. PRIPRAVNIŠTVO V SLOVENIJI NI NOV POJAV Kot rečeno je republiški se. kretariat za delo že januarja začel z raziskavami in posvetovanji v nekaterih de- E|V,AJLIRANA KOpALNA KAD ° 0 L l I N A 117 c"l * 157 t lovnih organizacijah. V analizi so zajeli 83 delovnih organizacij iz vse Slovenije. Zanimivi so nekateri podatki iz te analize, ki kažejo na to, da pripravništvo v Sloveniji ni nov pojav, saj ima 64 odstotkov delovnih organizacij, ki (Dalje na 4. strani) KRANJ Izredna priložnost! RAZPRODAJA 50 " u popusta pri nakupu obutve vam od 11. marca 1968. dalje nudijo trgovine: BLAGOVNICA — KRANJ in MOJCA — TRŽIČ (bivša trgovina Runo) Moški, ženski in otroški Čevlji POHITITE Z NAKUPOM! Skromno, vendar zelo lepo darilo — šopek rož za dan žena. Učenci nižjih razredov Posebna osnovne šole so mamicam poklonili košarice s spomladanskim cvetjem — Foto Franc Perdan 600 do 700 stanovanj na Zlatem polju Po predvidevanjih Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo v Kranju bo 1970. leta končana gradnja stanovanj severno od Vodovodnega stolpa. Čeprav zdaj še ni jasno, kako bo po letu 1970 z denarjem za gradnjo stanovanj, pa v Podjetju že razmišljajo o nadaljnji gradnji. Tako bodo najbrž že letos izdelali vse potrebne dokumente za gradnjo stanovanj na Zlatem polju. Z Do- Petnajst let »Save« JESENICE, 2. marca — V mali dvorani delavskega doma na Jesenicah so odprli razstavo o 15-letni dejavnosti SGP Sava Jesenice. Kakor je ob otvoritvi dejal direktor podjetja, je namen razstave, da kupcem in investitorjem pokažejo, kaj vse so v petnajstih letih naredili in kakšne objekte gradijo letos, da bi se laže odločali za nakup in izbiro stanovanj. Največje jeseniško gradbeno podjetje Sava je bilo ustanovljeno maja 1950. leta, toda s stanovanjsko gradnjo so se začeli ukvarjati tri leta pozneje. Prvi večji objekt Save je bil objekt Cokle na Blejski Dobravi. V zadnjih petih letih dogradi Sava letno od 200 do 250 stanovanj. Gradbišča imajo v Ljubljani, Bohinju, Kranjski gori, na Jesenicah ter manjša tudi v drugih krajih na Gorenjskem. V Ljubljani za Litostroj letno naredijo od 50 do 80 stanovanj. Letos gradijo stanovanja za prodajo v stolpnici poleg železniške postaje na Jesenicah, v blokih in stolpičih nad progo na Jesenicah, v blokih v Kranjski gori in drugod, skupaj 125 dvosobnih, 25 trosobnih in 50 enosobnih stanovanj. Gradijo pa tudi gostinske, trgovske in industrijske zgradbe. Največji objekt na Jesenicah je trgovsko stanovanjska stolpnica nasproti železniške postaje, v kateri bo 12 etaž, investicija pa znaša eno milijardo dvesto milijonov S din. V SGP Sava je zaposleno 620 delavcev. Razstava bo odprta še do 12. marca. J. Vidic graditvijo 600 do 700 stanovanj bi namreč lahko tudi dokončno uredili stanovanjsko sosesko na Zlatem polju. Ce ne bo posebnih sprememb in bodo vse priprave normalno potekale, predvidevajo v Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, da bodo ta stanovanja začeli graditi 1970. leta. A. Z. H mešemicakav E K S T R A VSAKOMUR PRIJA KAVA SPECERJJA GLAS * 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA SOBOTA — 9. marca 1968 Usoda spomenika NOB v Kranjski gori Kmalu po osvoboditvi so Kranjskogorci postavili padlim borcem ki ustreljenim talcem spomenik. Vse do graditve hotela Prisank je spomenik stal v središču Kranj ske gore. čeprav ni bil spomenik — ko so začeli graditi hotel — nikomur v napoto, so ga gradbeni delavci odstranili in posamezne dele prenesli za sosedno hišo. Tam je ležal toliko časa, dokler ga ni občinsko komunalno podjetje na več posredovanj krajevne organizacije ZZB NOV in drugih organizacij preneslo na sedanje mesto v neposredno bližino postaje milice. člani ZZB in drugi prebivalci so prostor in okolico uredili kljub temu, da sedanji prostor ni najbolj primeren za spomenik. Ker so predstavniki jeseniške občine obljubili, da bodo positavili nov spomenik, stoji sedanji na privatni zemlji. Ob prestavitvi spomenika na sedanje mesto so rasle okoli tega kraja smreke, ki pa jih je lastnik zemlje iz neznanega vzroka posekal. Na vseh občnih zbornih krajevne organizacije ZZB so bivši borci in drugi občani na sestankih SZDL in krajevne skupnosti vedno postavljali vprašanje spomenika na dnevni red. Predstavniki občinske skupščine, ZZB NOV in SZDL z Jesenic so obljubljali, da se bo stvar uredila, vendar je vse ostalo le pri obljubah. Pred leti je takrat-ni predsednik občinske skupščine Ludvik Slamnik v hotelu Prisank obljubil predstavnikoma KO ZZB NOV Kranjska gora, da je spomenik na sedanjem mestu le začasno. Kasneje pa se bo našla ustrezna lokacija in postavili bodo nov in lepši spomenik. Ostalo pa je le pri obljubah. Letos je delegat iz Kranjske gore na občinski konferenci ZZB NOV Jesenice govoril prav o tem vprašanju. Predstavniki ZZB NOV v Kranjski gori menijo, da bi moral spomenik zaradi bližine italijanske in avstrijske meje simbolizirati narodnoosvobodilni boj in boj za obstanek ljudi v Zgornjesavski dolini. Decembrska vstaja leta 1941 sicer ni uspela, vendar pa je bil to dokaz, da je bilo prebivalstvo Zgornjesav- ske doline pripravljeno sprejeti neenak boj z okupatorjem. Večina udeležencev decembrske vstaje je bila odpeljana v nemška taborišča, drugi so šli v partizane. Večina prebivalcev meni, naj bi novi spomenik stal v parku pred hotelom Prisank, to pa je v središču Kranjske gore. Primerna bi bila tudi lokacija na nasprotni strani prek ceste, kjer je nekdaj stal gasilski dom, le prostor bi biLo treba urediti. Ker je Kranjska gora važen turističen kraj, bi morali urbanisti v urbanistični načrt vključiti tudi nov spomenik, ki naj bi sedanjim in bodočim narodom simboliziral pomembne dogodke iz naše revolucije. Predstavniki družbenopolitičnega življenja jeseniške občine pa bodo morali nujno rešiti ta problem ne glede na sedanje gospodarske težave. Čim daljše bo odlašanje, toliko težje bo uresničiti dolgoletne zahteve Kranjskogorčanov in drugih prebivalcev Zgornjesavske doline. Karel Zorko VSE POHIŠTVO NA OBROKE IN BREZ POROKOV vam nudi trgovina SIPAD v nebotičniku SPALNICE, DNEVNE SOBE, KUHINJSKO IN OSTALO KO SOVNO POHIŠTVO. VELIKA IZBIRA V TRGOVINI ALI V SKLADIŠČU Konkurenčne cene! PRIPOROČAMO SE ZA OBISK IN ZADOVOLJNI BOSTE. Potrebno je skupno đelo Na četrtem razširjenem plenumu občinskega komiteja mladine v Kranju so člani razpravljali o delu aktivov zveze mladine v krajevnih skupnostih. Ko so razpravljali o dosedanjem delu in nalogah aktivov v prihodnje, so poudarili, da je sestanek aktiva mladine v krajevni skupnosti le organizirana možnost za dogovarjanje, medtem ko je pri uresničevanju sklepov potrebno sodelovanje krajevnih samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev. Razen tega pa je takšno sodelovanje oziroma skupno delo potrebno tudi zato, da se reševanje posameznih vprašanj ne ponavlja, da ne pride do dvotirnosti, raznih nesporazumov itd., kar .se je do sedaj v krajevnih skupnostih velikokrat dogajalo. Prav to je tudi povzročalo, da so bili mladi na terenu včasih premalo in prepozno seznanjeni' z nekaterimi pomembnimi vprašanji. Zato so na plenumu sklenili, naj v krajevni skupnosti ne bo glavna oblika dela sestanek. Potrebno bi bilo razviti namreč tudi druge oblike: sekcije, predavanja, pogovore, tribune itd. Tako bi namreč v nekaterih aktivih ZM tudi preprečili, da bi bili le-ti še naprej zaprti in preozki pri reševanju pomembnih krajevnih vprašanj. Posebno skrb pa so na plenumu posvetili sodelovanju mladinske organizacije s sodelovanjem specializiranih mladinskih organizacij oziroma razvijanju tistih dejavnosti, ki mlade ljudi zanimajo. Pri tem so poudarili, da je v prihodnje treba večjo skrb posvetiti predvsem klubski dejavnosti. Čeprav se na tem področju včasih dogaja, da nekateri menijo, da za takšno dejavnost ni ustreznih prostorov, so člani plenuma menili, da so velikokrat to le na videz nerešljivi problemi. Velikokrat namreč takšni prostori na terenu so, vendar pa so neizkoriščeni ali pa se uporabljajo samo za sestanke. Zato bi v teh primerih organizacije, društva in samo- »Komu bo to koristilo?« Med nami, učenci poklicnih šol, je članek tov. Lorenčlča »Sprejemljiva je le...« (Glas 6.3.), sprožil val ogorčenja in nezadovoljstva. »Boljši se običajno vpišejo na družbeno višje vrednotene šole« je napisal Lorenčič v svojem članku; iz tega sledi, da se SLABŠI (tj. učenci poklicnih šol) VPIŠEJO V DRUŽBENO NIŽJE VREDNOTENE (tj. poklicne) ŠOLE. Mi, ki nas Je tov. Lorenčič opisal kot »težje prilagodljiva mladina«, se vprašujemo, zakaj smo slabši, saj je že leta nazaj znano, da je učni uspeh na poklicnih šolah boljši kot na drugih šolah druge stopnje — se pravi ima vzdevek »slabši« drugačen pomen, zahtevamo jasen odgovor, tov. Lorenčič! Je naša socialistična družba tista, ki »družbeno više In niže vrednoti šole«, vprašujemo starše, profesorje, predstavnike družbenopolitičnih organizacij. Navajam še dve misli: »Ali ne ustvarjajo socialne krivice pri mladini siromašnih staršev kompleks manjvrednosti in zapostavljanja? Učenci so v teh letih tu najbolj občutljivi.« Avtor se zaveda občutljivosti dijakov — že v razliki v oblačenju vidi nevarnost In družbeno krivico, obenem pa je sam, s svojimi pogledi »družbenega vrednotenja šol« prizadejal veliko večjo krivico ne samo učencem, »družbeno niže vrednotenih šol«, ampak vsem delovnim ljudem, saj so v naši družbi vsa dela enako častna, se pravi vseeno je, ali si strugar, zdravnik, pesnik ali šolski ravnatelj. Mislim, da je že na prvi pogled dvoreznost ie politike očitna. Vprašanje pa Je, kako morejo biti ljudje s takimi in podobnimi nazori zaposleni v ustanovi, kjer se vzgajajo in Izobražujejo mladi ljudje. MARIJAN MUROVEC upravni organi morali izdelati le ustrezne programe in najti sposobne ljudi, ki bi v takšnem klubu delali. Posebej so se člani plenuma zavzeli, naj aktivi zveze mladine delovne programe sestavljajo in sprejemajo na svojih konferencah. Na ta način se bodo izognili nenehnemu ugotavljanju, da so mladi nezainteresirani in neaktivni. Seveda pa morajo biti ti programi takšni, da bodo v njih res zajete želje mladih, ki živijo na področju krajevne skupnosti. S tem pa se bodo aktivi izognili tudi denarnim težavam, o katerih mladi na terenu velikokrat govorijo. Aktivi zveze mladine bi se namreč v prihodnje morali zavedati, da financiranje delovanja mladinske organizacije ne sloni na dotacijah in dobri volji posameznikov, ampak predvsem na osnovi ustreznih delovnih programov. Nazadnje so člani plenuma tudi sklenili, da bo občinski komite ZM pripravil za vodstva aktivov in klubov zveze mladine v krajevnih skupnostih poseben seminar. Na njem bodo mlade ljudi seznanili o nalogah aktivov in klubov in jih tako skušali usposobiti za delo in reševanje posameznih vprašanj. A. 2. Za dan žena V ŽABNICI ie. Krajevna organizacija r^ čega križa v a b0 fk0r- paj z družbeno-političnim» ganizacijami pripravila «■ zvečer v večer za vse zene. ^ so, da bodo vse žene P°* stili, 20 starejših, bolnlrodo socialno ogroženih pa obdarili. Slavnostno ne iz tega na domu ter mijo pa so za žene oz'^S matere v četrtek Prlp^icj, tudi v osnovni šoli v žao Razen tega pa so pred«av^ ki pionirske organizacije skali vse starejše in bolne šolskega okol'fj poklonili šopke roz. *■ *' ^ niku dneva žena pa je že *T — članicam zveze Dorce^api-stitala tudi krajevna org zacija ZB NOV Žabnica. V KRANJU ]ep Ob dnevu žena pa so in zanimiv kulturni Pr0,gelav-pripravili v četrtek V at'$ skem domu v Kranju ^ učenci Posebne osnovne V.Kranju. Proslave so se ležile tudi matere učen ^ Po končanem programu^ jim učenci nižjih Tazr^eJ0. poklonili košarice s cveu ^ učenci višjih razredov P* ^ jim v spomin poklonil' s ..^ najboljše izdelke, ki so J izdelali v šoli med PollKste. tehnične vzgoje (slike na klo, lepljenke in risbe)- ^ zen tega so učenci tere tudi pogostili. vse A- SZDL o razvoju občine Na prvem delu seminarja za člane vodstev krajevnih konferenc socialistične zveze v kranjski občini in člane občinske konference SZDL, ki ga je minulo soboto pripravil izvršni odbor občinske organizacije socialistične zveze, se je o vsebini in oblikah delovanja organizacij SZDL v sedanjem obdobju pogovarjal in odgovarjal na vprašanja generalni sekretar zvezne konference SZDL Jugoslavije tov. Beno Zupančič. Na drugem delu seminarja, za katerega so se dogovorili, da bo v soboto, 16. marca (ne 9. marca, kot jc bilo predvideno na začetku) pa bo o problem;h razvoja gospodarstva in družbrnih služb v občini v letu 1P68 govoril predsednik kranjske obJin- ič» ske skupščine. Predvideno^ da bo razen Prorj,'cm^Vu2be-voja gospodarstva in dl ^ nih služb tov. Slavko Jj, kar je govoril tudi o. ;n krajevnih skupnosti, v>1OBv.10. pomenu zborov volivcev, ^ gi odbornikov, odnosu njen1' občinsko skupžćino v* -iinjska B:strica, da Je društvo v letu 1967 prejelo dru$rlh 4-669,c9 N din za zavarovanje, gorivo in maziva ter v tako so prejeli 5.981,97 N din v opremi ^ na 53,20 n Din w *>[ Za izredno prodajo *U$£jqJ~j smo znižali ceno K R A n j uvoženim MOŠKIM PULOVERJEM iz 100 °'o sintetikc v šestih barvah 0dN Din 81,20 ............................_ Na ^logi Imamo: Žen"!* 23 ročno pletenje Malon — sintetika žen l 6 pulovc|io 100 H volna po ND 42,00 in nske puloverje iz sintetikc po ND 36,40 v prodajalni volna Cankarjeva 6 Seja tržiške občinske skupščine Predlog proračuna sprejet Porast investicij in zmanjšanje izvoza Dnevni red 13. seje tržiške občinske skupščine je bil zelo kratek, saj je imel le štiri točke, vendar kljub temu ni manjkalo živahnih razprav in zavzetosti vseh odbornikov. Morda jc bila tega »kriva« tudi problematika, ki so jo odborniki obravnavali, saj so imeli pred seboj predlog občinskega proračuna za leto 1968, informacijo o spremembi statuta občine Tržič, ustanovitev skupnosti otroškega varstva v okviru tržiške temeljne izobraževalne skupnosti in vprašanje integracije gorenjskih lekarn. Kaj bi lahko zapisali o predlogu proračuna občine Tižič za letos? Najbrž se ne bi dosti zmotili, čc ugotovimo, da je vsako leto ob sprejemanju proračuna čutiti razkorak med možnostmi proračuna in pa potrebami v občini. In tako je tudi letos. Zato so odborniki obeh zborov tržiške občinske skupščine nedvomno pomagali s svojimi predlogi, spremembami in željami h končni obliki proračuna, ki ga bo občinska skupščina sprejela na prihodnji seji po zborih volivcev. Na zborih volivcev se bodo pripombam odbornikov pridružile še pripombe in predlogi samih občanov, s tem pa bo pot od predloga do končne oblike občinskega proračuna zaključena. Katere so torej glavne značilnosti predloga občinskega proračuna? Prva ugotovitev je, da obstoje realne možnosti za povečanje družbenega proizvoda in narodnega dohodka v tržiški občini. Rezultati lanskega gospodarjenja v tržiški komuni niso tako ugodni kot prejšnja leta, vendar pa v Tržiču pravijo, da je finančni rezultat kljub znanim težavam dokaj ugoden. Reformni ukrepi so posebno lani pokazali svoje ostre posledice, saj so v Tržiču ugotovili ni/jo proizvodnjo, nelikvidnost v gospodarstvu, povečanje zalog in ne nazadnje tudi nižji dohodek. Seveda pa bo reforma prisotna tudi letos, saj bodo morah v Tržiču izločiti vse tiste oblike potrošnje, ki nimajo kritja v stvarnem dohodku. Letos bo po predvidevanju tržiških gospodarskih organizacij družbeni bruto produkt znašal 344,202.000 N din, družbeni proizvod 123,725.000 N din in narodni dohodek 112,806.000 Ndin. Narodni dohodek se bo letos povečal na prebivalca v občini za 8 odstotkov, na zaposlenega v gospodarstvu pa za 4 %. Predvidevanja za povečanje družbenega proizvoda so oprta na načrte gospodarskih organi- zacij v tržiški občini. Tako obrat Roga v Retnjah računa, da bo letos ustvaril 11.300 N din bruto produkta in 1,946.000 Ndin družbenega proizvoda pri 25 zaposlenih, nadalje pa planirajo povečanje družbenega proizvoda še naslednje gospodarske organizacije: tovarna kos in srpov za» 11,2%, ZLIT za 25,6%, obrat kartonažne tovarne — Lepenka za 47,2%, RUNO za 37,5%, TRIO za 15,2% in PEKO za 3,8%. Povečanje družbenega proizvoda pted-videvajo še v gradbeništvu za 18 % in v turizmu za 13.9%. LETOS MANJŠI IZVOZ Lani se je izvoz tržiškega gospodarstva izredno povečal, kar za 33,4 % *in je dosegel vrednost 5,570.040 dolarjev, zmanjšal pa se je uvoz, tako da znaša razlika v korist izvoza 1,783.882 dolarjev. Letos predvidevajo v Tržiču manjši izvoz kot lani, in sicer v višini 4,626.400 dolarjev. Najbolj opazno znižanje izvoza bo v Peku in v BPT, medtem, ko druge gospodarske organizacije računajo na večji plasma svojih izdelkov na domačem trgu. Letos je opaziti tudi visok porast gospodarskih investicij — te naj bi se povečale kar za 51,8% in dosegle vrednost 23,637.257 N din. Ob tem pa je treba poudariti, da so je v zadnjih letih mo",no spremenila struktura investicijskih naložb, saj je do leta 1964 udeležba za gradbene objekte predstavljala 50 "/• vseh investicij, medtem ko v zadnjih treh letih gradbeni objekti predstavljajo le okoli 30% vseh investicij. Tako se struktura investicij spreminja v korist strojne opreme, saj je v zadnjih dveh letih nara-stel delež investicij za strojno opremo od 48 odstotkov na 65 odstotkov. S tem, da tržiško gospodarstvo pre-usmerja investicijske naložbe v strojno opremo in modernizacijo proizvodnje, pa lahko od tega pričakuje večjo, cenejšo in modernejšo proizvodnjo. v. Guček Spor zaradi avtomobila V soboto zvečer je bila v sejni dvorani občinske skupščine Jesenice letna skupščina Združenja šoferjev in av-tomehanikov SRS podružnice Jesenice. V tem združenju so včlanjeni vsi šoferji in avto-mehaniki iz jeseniške in radovljiške občine. Lani je iz združenja izstopilo 41 članov, nekatere izmed teh so črtali iz članstva, ker niso za več let poravnali članarine, na novo pa se je vpisalo 7 članov, tako da je v združenju 333 članov. Sicer jih toliko nismo opazili v dvorani; skupščine se je udeležilo le okrog 40 članov. V poročilu je bilo omenjeno, da je lani 14 kandidatov uspešno opravilo izpit za poklicne- šoferje. Za C in E kategorijo (tovornjaki in prikolice) je bilo 18 kandidatov. Za kategorijo D (avtobusi) niso mogli organizirati tečaj, ker podjetje Ljubljana-Tran-sport, podružnica Jesenice, ne posodi več avtobusa. Lahko pa si sposodijo avtobus pri avto prometni šoli Jezica, če bo potrebno. Tovariš Smit, delavec notranjega oddelka skupščine občine Jesenice, je navzočim pojasnil, do kdaj morajo podaljšati vozniška dovoljenja, katerim to ni potrebno in kateri morajo ponovno prinesti zdravniška spričevala. Tovariš Jenstrle je na skupščini postavil vprašanje zakonitosti glede odtujitve 3,5-ton.ikega tovornjaka, last združenja. Zahteval je pojasnilo, zakaj je bil tovornjak prvič ocenjen za 3,600.000 S din, drugič pa za 2.100.000 S din. Dejal je, da je združenje dolga lota hranilo denar za nakup tovornjaka, ki je zdaj prodan. Jenstrle je 'udi očital upravnemu odboru združenja, da nezakonito podpira privatnika, ker le-ta še ni ničesar plačal za tovornjak, z njim pa že več mesecev opravlja zasebno avto-prevozniško obrt in se tako zasebnik na račun združenja okorišča. Ker so člani menili, da je ozadje spora neznano, so izvolili posebno komisijo, ki bo zadevo raziskala. Če je ozadje spora nejasno, pa je imelo združenje tehtne razloge, da proda tovornjak. Na prvi oglas za licitacijo v tisku sploh ni bilo kupca. Kakor mi je povedal tovariš Smit, je bil tovornjak letnik 1949 in ni imel sinhronizirane prestave. Posledica toga jo bila, da so pri prvem izpitu za voznika motornih vozil s tem tovornjakom samo tnjo uspešno opravili izpit, 42 kandidatov pa ne. S tem tovornjakom so morali kandidati po večkrat k izpitu, ker skoraj ni bilo kandidata, ki bi ga prvič uspešno opravil. Kljub temu pa do zdaj Še ni povsem jasno, če so bili upoštevani vsi zakonski predpisi pri prodaji avtomobila. Na skupščini so prikazali več filmov s področja prometne varnosti in je zato tudi s te plati škoda, da se skupščine ni udeležilo več kot 230 članov združenja. i. Vidic GLAS * 4 STRAN NOTRANJA POLITIKA - GOSPODARSTVO SOBOTA — 9. marca 1968 Gorenjski turizem v številkah Gorenjska turistična zveza Kranj je v šesti številki informacij 1. marca letos, izdala zanimiv turistični pregled zadnjih treh let na Gorenjskem. Čeprav so na 55 »traneh zgolj sami številčni podatki (brez komentarjev oziroma obrazložitev) že ti sami dovolj zgovorno kažejo, kako se je gibal turistični promet na Gorenjskem. Nedvomno je pobuda Gorenjske turistične zveze oziroma njenih delavcev, ki so se odločili, da zberejo najrazličnejše zanimive podatke, vredna vse pohvale. Ne samo, da bodo turistična društva, gostinski in drugi delavci lahko vsak dan s pridom uporabljali le-te za dajanje različnih informacij, še bolj jim bodo pomagali pri njihovem delu. Poglejmo samo nekaj teh podatkov: Od h januarja do 31. decembra lani je bil na Gorenjskem med tujimi gosti največ zahodnonemških državljanov (35.990). Na drugem mestu so Nizozemci (24.331), na tretjem Italijani (23.234), na četrtem Avstrijci (20.63G), na petem gostje iz Velike Britanije (15.658), na šestem Francozi (5929) itd. Se bolj pa so ti podatki zanimivi, če jih primerjamo z letom 1966 in letom 1965. Tako so bili 1966. in 1965. leta na prvem mestu med tujimi gosti prav tako državljani Zahodne Nemčije, na drugem 1966. leta Italijani, na tretjem Nizozemci (1965. leta gostje iz Velike Britanije), na četrtem Avstrijci, na petem gostje iz Velike Britanije (1965. Nizozemci) itd. Prav tako ali pa še bolj Zgovorni pa so ti podatki, če jih primerjamo po posameznih občinah. Med drugim lahko že na prvi pogled ugotovimo, da so se v zadnjih letih gostje iz tistih držav, v katerih so nekatere gorenjske občine s posameznimi mesti navezale prijateljske oziroma bratske stike, močno premaknili proti vrhu lestvice. (To najbrž do neke mere tudi kaže, da imamo nasploh od takšnega sodelovanja, ki se je posebno v zadnjih letih v nekaterih gorenjskih mestih precej razvilo czLoma razširilo, tudi na tem področju precejšnje korist!. Sicer pa, kot smo že zapisali, so vsi podatki, ki jih je Gorenjska turistična zveza Zibrala in objavila v svojih informacijah, zelo zanimivi. Pomen in praktična vrednost le-teh pa sta še toliko večja, ker so jih društva in turistični delavci dobili tako rekoč na začetku koledarskega leta oziroma vsekakor dovolj zgodaj v primerjavi s pričet-ktm letošnje glavne turistične sezone. A. 2. (Nadaljevanje s 1. strani) S pripravništvom . so bile zajete v analizi, že uvedeno pripravništvo, medtem ko ima 59 odstotkov teh kolektivov v svojih samoupravnih aktih vključena določila o pripravništvu. Zanimiv je še drug podatek, po katerem .so omenjene delovne organizacije izrazile željo, da letos sprejmejo 420 pripravnikov. Sama analiza republiškega sekretariata za delo je razkrila tudi vrsto negativnih pojavov. Pokazalo se je namreč, da delovne organizacije premalo cenijo posredovanje praktičnih izkušenj mladim ljudem, razen tega pa so razprave po vsej Sloveniji pokazale, koliko je zanemarjenosti na področju kadrovanja v ddovnih organizacijah. Tnko je iz te raziskave tudi vidno, da je sistematizacija delovnih mest v veliki meri zastarela, da nekateri kolektivi sploh ne vedo, kakšen kvalifikacijski sestav jim je potreben, kakšne strokovnjake naj v kolektivu sprejemajo, kolektivi ne vedo, kako pripravništvo programirati, poleg tega pa nimajo strokovnjakov, ki bi bili lahko mentorji, marsikje pa strokovnjaki niti niso pripravljeni biti mentorji. Kaj lahko torej zapišemo o obveznem sprejemanju pripravnikov? Kljub temu, da je nujna ureditev tega perečega problema, pa se zdi, da je rok uskladitve samoupravnih aktov določilom zakona (do konca marca) najbrž prekratek. Najbrž pa bo tudi držala ugotovitev, da bi zakon potrebovali že mnogo let prej. Čeprav zakon o pripravniški dobi vsebuje precej pomanjkljivosti, ki so najbrž posledica tako imenovanega »hitrega postopka«, pa lahko upamo, da bo s tem le rešeno vprašanje praktičnega usposabljanja mladih strokovnjakov, ki prihajajo iz šol in fakultet z obilico teoretičnega znanja. Seveda ni rečeno, da bo zakon vse možnosti in vprašanja, ki se ob pripravnikih pojavljajo, do potanko:-1 i rešil. In ravno v tem je tudi njegova pozitivna plat, ker spodbuja delovne organizacije, da v okviru svojih možnosti same rešijo vprašanje pripravnikov, njihovega odnosa v delovni skupnosti, njihovih pravic in dolžnosti. Ob tem pa ne bi smeli nokomu, zato ker je pripravnik, zmanjševati nekaterih pravic, ki mu kot polnopravnemu članu delovne skupnosti gredo. Vili Giičt-k Bralci nam pišejo O zaposlovanju Pred kratkim sem bral članek Zaposlovanje družbeni problem. Glede tega članka sem prepričan, da bi se oglasili številni občani in v nekaj besedah pojasnili, zakaj je problem. Na dolgo in široko razpravljamo o tem problemu, a do konca ne znamo priti. Vrtimo se okrog tega vprašanja kot mačka okrog vrele kaše. Vsem pa je jasno, zakaj. Ne izustimo prave besede, ker bi se temu ali onemu zamerili. Sami sebi delamo tožave in nerentabilno gospodarjenje. Ali ni zakona, ki bi odločal in napravil red za zmeraj? Zaposleni naj bodo tisti, ki še ne morejo biti upokojeni. Delodajalci naj odpustijo vse tiste, ki se lahko upokojijo in ki so že upokojeni. Prav pa bi bilo zaposliti upokojence samo v tem primeru, če ni mlade delovne sile. Dokler pa ne bo tako, bodo mladi zaman trkali na vrata zavoda za zaposlovanje. Mar ni dovolj urejeno socialno vprašanje pokojnine? Mar ni dovolj pokojnine za normalno življenje? Menim, da bi moralo biti jasno prav gospodarstvenikom, da smo v socialistični državi, ne pa iskati nekaj nasprotnega. A. Mrak Komisija za sklepanje in odpovedovanje DELOVNIH RAZMERIJ TRGOVSKEGA PODJETJA Špecerija Bled razpisuje prosti delovni mesti za market Bohinjska Bistrica 1. NATAKARICA splošni pogoji: kvalificirana natakarica z najmanj tremi leti delovnih izkušenj 2. KUHARICA splošni pogoji: kvalificirana kuharica z najmanj tremi leti delovnih izkušenj. Ponudbe je treba poslati na upravo podjetja do 15. marca 1968. Ce zaposleni razpravljajo o nezaposlenih... Ali je določen pravni položaj brezposelnih? -—Stažiranje je pravica mladih strokovnih Kadrov do dela — Zaposlovanje naj poteka izključno prek zavodov za zaposlovanje V petek je bila na Jesenicah skupna seja konference SZDL in plenuma občinskega sindikalnega sveta Jesenice, ki so se je udeležili tudi predsedniki sindikalnih podružnic in preds niki krajevnih organizacij SZDL. Ing. Peter Polak je za sejo pripravil obširno gradivo s Pr0" blematiko o zaposlovanju in nezaposlenosti. »Korajžne ug* tovitve in stališča«, so dejali navzoči za poročilo ing. Polak • Prvi vtisi o gibanju zaposlenosti v zadnjih treh letih govorijo, da imajo nezaposlenost doma, zaposlovanje naših držav ljanov v tujini in zaustavljeno spreminjanje strukture 7d,V) slenih v prid industrijskim delavcem vzroke v reformi. 1 ti problemi imajo dolgoročno poreklo in razvoj. Reforma jih je samo razgibala. Pred reformo so bili pokriti z razsežnosti gospodarskega razvoja, v katerem se je zbirala presežna lovna sila, nizka produktivnost, nizki osebni dohodki, n ustrezna razporeditev kadrov ipd. V politiki zaposlovanja se na vseh nivojih kaže še veliki nejasnosti v samem pojmovanju zaposlovanja in brezpo nosti. Prav tako je napačno mišljenje, da bomo v kratK zaposlili vse nezaposlene. Osnova jugoslovanskega gospo stva še dolgo ne bo takšna, da bi lahko uveljavili princip P ne zaposlenosti in to produktivne zaposlenosti. Po naJn°VgQ0 ših podatkih bo do kraja letošnjega leta v Jugoslaviji mladih z diplomami v rokah prez dela. Vsa upanja pa so pričakovanju, da bo nekdo »od zgoraj« spremenil stanje. Za učinkovitejše reševanje brezposelnih je treba iasn opredeliti sam pojem brezposelnih. Direktor zavoda za z P*T slovanje Kranj se je strinjal z mnenjem ing. Polaka, da ^ nimamo enotnih meril za določitev statusa brezposelni- Jj zavodu za zaposlovanje vodijo kot nezaposlenega vsakc^a'^ se prijavi, da nima dela. Ce mu zavod priskrbi ustrezno s bo in jo brezposelni odkloni, ga še vedno vodijo kot nez v slenega; če pa se zaposli in že čez tri dni prekine delo razmerje, ga spet vodijo kot nezaposlenega. V razpravi je bilo poudarjeno, da se morajo razširiti P1* litve brez eno* razpravi je vice nezaposlenih. Predvsem za tiste, ki prvič iščejo zapos in nimajo zdravstvene zaščite in tistim, ki so nezaposleni svoje krivde. Tudi glede zakona o pripravnikih je bilo r&c da imajo mladi strokovni kadri pravico do dela in da to •pomeni poseganje v samoupravne pravice podjetij. Zaradi težke industrije je na Jesenicah poseben proble^ zaposlitve ženske delovne sile. Tudi srednjeročni plan ^oS^ ncc SZDL Slovenije sta v torek razpravljala o problematiki slovenske narodne manjšine v zamejstvu ter o ^katerih vprašanjih naših odnosov z Avstrijo in Ita- 'Jo. Ugotovili so, da kljub mnogim spodbudnim rczul-vatom Avstrija in Italija še nista storili vsega, kar bi skladu z njihovimi mednarodnimi obveznostmi mo-, 1 storiti, da bi Slovenci uživali pravice in svoboščine, Kl i«n pripadajo. V torek sta predsedstvo in izvršni odbor repu-nske konference SZDL razrešila dolžnosti glavnega ^ednika Dela tov. Jožeta Smoleta. Ta odliaja na novo olžnost. Za novega glavnega urednika sta imenovala 0v- Draga Seligerja, predsednika odbora za prosveto m kulturo republiške skupščine SR Slovenije. , • Na nedavni seji zveznega odbora zveze združenj orcev NOV Jugoslavije, so ugotovili, da pet šestin bor-v še danes aktivno sodeluje v gospodarskem in druž-tiieni življenju države. Med drugim so se tudi zavzeli, JC pri reševanju gmotnih problemov borcev treba aatl Prednost najbolj ogroženim. • Predsedstvo zveze mladine Jugoslavije je v torek Prejelo delovni prugram za priliodnjc leto. To je bila Drva seja začasnega predsedstva, ki mu jc nedavni kon-^rcs zaupal, da do prihodnjega leta reorganizira mla organizacijo. • Na seji predsedstva CK zveze mladine Slovenije so v sredo razpravljali o vsebinskih pripravah na VIII. »°ngres slovenske mladine. Člani predsedstva so meni, da morajo izhodišča za kongres temeljiti na dose-«l'iMn delu in doseženem razvoju organizacije ZM v ^'oveniji. . • Na četrtkovi seji republiškega izvršnega sveta so Jam razpravljali o sistemu družbene skrbi za borce, zvršni svet je menil, da jc treba posebej preučiti vpra-anJC revalorizacije pokojnin borcev, ker je letošnja Prevedba starih pokojnin skoraj odvzela veljavo dosedanjemu borčevskemu dodatku. Sprejel je tudi sklep, a se z republiškim zakonom posebej uredi status bor-»z Slovenskega primorja in Istre. V Groharjevem naselju v Skofjl Loki delavci podjetja Tehnik iz Škofje Loke dograjujejo nov 30 stanovanjski blok, kl bo predvidoma vseljiv v juniju. Nekaj stanovanj Je še naprodaj. — Foto: F. Perdan Astra Kranj. — Ali so znižane srajce ali cene? Srajce so pa »proste likanja« (nI jih potrebno likati). Foto Franc Perdan Ne, nI še, vsaj po koledarju manjka še nekaj dni. Vendar pa ponekod že lahko najdemo prvo spomladansko solato — Foto Franc Perdan Kn ižnfce kranjske občine v številkah Čeprav so knjižnice v kranj. skl občini začele znova zbirati svoj knjižni sklad šele po vojni, je ta precej številen. Skupno število knj'g v javnih knjižnicah na področju mesta je 109.428, na področju vse občine pa okoli 124.825 zvezkov. Medtem ko je približno poprečje za našo republiko 2,23 knjige na enega prebivalca (znanstvene, strokovne in ljudske knjižnice), je v kranjski občini to poprečje 2,05 knjige. Poleg Jesenic, Radovljice, Trbovelj in Ljubljane-Center je, kot kaže, le še Kranj mei tistimi občinami, kjer pride na posameznega prebivalca več kot ena knjiga. Zelo nizko je število knjig na enega prebivalca npr. v Zvezni republiki Nemčiji (0,6) v Demokratični republiki Nemčiji (0,92), medtem ko je zelo visoko na Madžarskem (3,04) in v Sovjetski zvezi (3,89). Povsod po svetu zelo skrbe za reden in čimvečji nakup novih knjig. Pri nas je na- kup upadel zaradi precejšnje podražitve knjig. Poprečna cena knjige je bila 1963. leta še 10,45 N din, v letu 1967 pa že 22,53 N din, zato so kranjske knjižnice lani kupile le 4715 knjig ali po eno knjigo na 9,77 prebivalca. Norma nakupa knjig je v srednje razvitih deželah, med katere bi se lahko prištevali, ena nova knjiga na pet prebivalcev. Statistika obiska kaže, da hodi v knjižnice vsaj vsak tr&ijl prebivalec našega mestnega področja (3,5) ali 39 % prebivalstva, medtem ko v Demokratični republiki Nemčiji hodi le 29%, v Zvezni republiki Nemčiji pa samo 15 % prebivalstva. Naši bralci mesta in občine so knjižnice obiskali 101.539-krat ali dnevno poprečno 332 obiskov. Vsak občan torej obišče knjižnice dvakrat na leto. Število izposojenih knjig je bilo lani 185.546, skoro tri in pol knjige na enega občana. V obeh nemških repub- likah je izposoja med 1,5 in 1,6 knjige na prebivalca. Vse te številke opozarjajo na veliko zanimanje občanov za knjige. V mestu predvsem manjka primernih čitalnic, saj ima ljudska knjižnica za ta namen le skromen količek, čitalnici študijske knjižnice pa ne moreta sprejeti vseh obiskovalcev in sta skoro nepretrgoma vse dni zasedeni. Morda bo nova časopisna čitalnica v študijski knjižnici, ki jo občani zelo pogrešajo, vsaj malo ustregla željam številnih bralcev. če se zamislimo ob gornjih na videz suhih številkah, zlahka ugotovimo, da imajo knjižnice v življenju našega občana pomembno kulturno in izobraževalno vlogo ter da v marsičem poleg duhovno rekreacijskega namena omogočajo pomembno nadaljevanje IzvenJo!skega ter pošol-skega izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja naše mladine in delovnega človeka. MM Filmi, ki jih gledamo Tajni agent Flint — ne preveč posrečena parodija — škoda! Avtorji filma so imeli dovolj denarja, dobrega glavnega igralca in v filmih o Jamesu Bondu vrsto spodbud, da bi lahko naredili parodijo, ki bi nas nasmejala do solz. Flint je agent! Okrog njega je cela vrsta žensk, svetu pa grozi, da bodo znanstveniki s svojimi izumi izsilili od tistih, ki imajo v rokah glavne niti, po katerih se svet ravna, da bo odslej ta svet drugačen. Kdo bo najprikladnejši, kdo bo tisti, ki bo lahko odkril, kje delajo znanstveniki? Računalniki so ugotovili, da bo to Flint. Te- mu je seveda svet bolj malo mar, a vendar se odloči, da bo sodeloval, pomagal tako kot ve in zna. Od tu dalje strmimo na platno. Nekaj časa nas fiim utegne še zanimati, saj prav v začetku vidimo dve, tri posrečene domislice, ki nas nasmeji jo. Potem pa se te domislice ponavljaio in ob koncu so nam že v napoto. Ritem filmu pada, čeprav bi moral biti vse hitrejši vse dotlej, dokler bi nas avtorji ne pripeljali do nenavadnega I itn presenetljivega konca. Ne vem! Morda so hoteli režiser, scenarist in scenograf filma s kulisami, skoraj kičasto fotografijo in s ponarejenim bliščem gleda'ca prepričati, da gleda parodijo. Ce je bil njihov namen takšen, potem se je izjalovil. Oči se utrudijo, zgodba pa se prav malo razlikuje od filmskih zgodb o agentih. Nezanimiv se nam zdi agent Flint ko zapuščamo dvorano. Res je šarmantan, sposoben, malce čudaški in včasih tudi domiseln, a vse te njegove vrline ne odtehtajo vsega. Nikakršne škode bi ne bilo, če bi ne prišel k nam. Primerjava te parodije s filmom o agentu Freddvu, ki je nastal v danskih filmskih ateljejih bi bila zanimiva. Ob Freddvu bi se Flint ne smejal in vse zvijače bi Ob prvi letošnji premieri na Boh. Beli Cankarjev Kralj na Betajnovi n • . . . . . . ■ v ___i__« itv-nsvn Prizadevna dramska sekcija z Bohinjske Bele je v soboto in nedeljo uprizorila na domačem odru mladinskega doma novo dramsko pre-miero, to pot Cankarjevega KRALJA NA BETAJNOVI. Po lanski postavitvi zahtevnega sodobnega dramskega dela Vojak Tanaka je to nedvomno nov uspeh aktivnih kulturnih delavcev na Bohinjski Beli. Znano je namreč, da je gledališka sekcija, ki jo sestavlja kar več aktivnih igralskih skupin, priredila za oder vsako sezono po več iger. Tako že za bližnjih štirinajst dm i pripravlja mladinska skupina novo igro MIMO NACRTA. Cankarjeva drama Kralj na Betajnovi je za sleherno dramsko družino zelo zahtevno delo za uprizoritev. Ker je celotno dalo zasnovano na resničnih temeljih nekdanjega družbenega življenja, se nam razodeva kot prepričljiva simbolna obsodba nekdanjega krivičnega družbenega mu ne pomagale. Freddv bi se v hipu domislil česa takega, kar Flint kljub svojim sposobnostim ne bi mogel premostiti. Ta malce šaljiva primerjava ima le en namen; povedati, da so damski filmski ustvarjalci našli veliko več uspešnejših bodic, ob katerih smo se seveda lahko zabavali. V Ameriki ima Flint vciiko gledalcev. Baje je producentom že dodobra napolnil blagajne. V Kranju je bila premiera razprodana! Sodeč po hladnem odzivu fiknsikega občinstva v dvorani pa lahko upamo, da so med našim in ameriškim gledalcem vendar razlike. B. Šprajc reda v času naglega vzpona kapitalizma in neizprosnega razslojevanja kmečkega življa. Zato je to izrazito družbeno socialna podoba časa in razmer zadnjih desetletij preteklega stoletja. Nosilci tedanjega življenja pa so resnične osebe, prežete s filozofijo tedanjega časa, hkrati pa so grozljiva slika razmer, kakršne je povzročila neizprosna borba za denar m oblast. Dramski liki so zato polni nasprotij in psiholoških zapletov, nihajo med resnično naturo in pohlepom ali pa doživljajo moralno dramo in zlom, osebno tragedijo, ki je povezana z revščino in bojem za obstanek. Ljudje in značaji so zelo mnogovrstni in zapleteni, zato pa se mora igralec spopasti z njimi, jih spoznavati, študirati in se tako čimbolje približati njihovi pravi podobi. Nedvomno bi bilo za tak način studiranja vlog in celotnega dela potrebno dosti več časa in napora, kot to zmore v obstoječih razmerah amatersko igralska skupina. Navzlic temu pa je prizadevna skupina igralcev z Bohinjske Bele pripravila uprizori-'iho- tev, kolikor je bilo v nj vi moči kar uspešno in dob- ro. Čeprav ni" bilo nekega bolj trdnega režijskega koncepta, je uprizoritev učinkovala dovolj novito in izpovedno, nekatere vloge pa so izstopale nad poprečno raven uprizoritve. Posebno zapažena lika sta bila Kantor, ki ga je upodobil Zdenko Cund, ter župnik Antona Kelbia. Maks je bil v nekaterih prizorih zelo dober, včasih pa je bil premalo odločen in ne dovolj izrazito oblikovan lik« Zelo slikovite in polne so bile nekatere ženske vloge zlasti Lužarica Marjance Plačičeve in Hana Jožice Gogala. J. B. Učenci Posebne osnovne šole Kranj so za dan žena pripravili svojim mamicam v delavskem domu v Kranju lep kulturni program — Foto F. Perdan Druga številka »Narave« toJ? & dolgo tega, ko smo pisali o prvi številki glasila tr-bor , tab°rnikov Narava. Tokrat pa so mladi Tržičani — ta- 'kl "dali že drugo številko svojega glasila. Pest ga šlcv'ilka Narave se odlikuje, tako kot prva, po svoji vost!t ' P°-,Cg ,Cga pa smo ,ahko v uvodniku zasledili no-stvi pa ^c v tern. da so nekatera podjetja s svojimi sred-8o tP0magala uredniškemu odboru, da jc lahko natisnil dru-bor CV ^c ,a^oj po izidu prve številke se jc uredniški od-Nar 7nažc>1 v finančnih težavah, tako da je bilo izhajanje ni \VQ Že- slcoraJ P°d vprašajem. Kot rečeno, teh skrbi sedaj ni ec*. sai so tovarne Acro iz Celja, tržiška bombažna predil-tor i ^alnica, Tovarna kos in srpov in velel rgovina Merea-P-c> Preskrba Tržič prispevali del sredstev za nemoteno Uhajanje glasila. Se nekaj besedi o bralnem delu glasila. Tokrat je Janez j ar začel objavljati serijo Člankov o vremenu, ki bodo ne-k^mno koristili vsem tabornikom in tudi drugim. Nadalje born\-V ^ar*v* preberemo reportažni zapis s tekmovanja ta-Vlad n 23 !'arP'an'nski pokal v Makedoniji, medtem ko nas tu M araDa^ seznanja s pomembnejšimi akcijami v tem le-Gor- drugimi prispevki je vredno omeniti še prispevek jj0 So lepote naše domovine, Delo odredove uprave, na ve h°U Pa ^c rurjriko Za razvedrilo, ki kot vedno prinaša iskri-aomislicc iz taborniškega življenja. ViG Solni krapi v Blejskem jezeru? V Blejskem jezeru so pred kratkim ugotovili nenavaden V 7*1 **rav,JO' da celo starejši ribiči ne pomnijo kaj takega. Jat L ■ °k k*,vu potoka Rečica v jezero, se jc pojavila velika n *'"aPov. Očitno je, da Je krapom grozila neznana nevar- ' saJ so bili povsem omamljeni. Nekateri si pojav razla-Ve i tak°*c: krapi se prek zime zarijejo v blato na dnu Jezera, ob ° Jirn J2 primanjkovalo kisika in so se zato pojavili 8veži vodi tik cb obali pri izlivu Rečice. ojj-IT! VSern tem je zanimivo, da med Jato krapov ribiči niso k0t. drugih vrst rib. Omamljene krape so ulovili z mrežo, bili 80 mcni11' da Je bolje Izvleči žive kot mrtve ribe. Krapi so I8kg*el° veliki in je najtežji (brez »ribiške* mere) tehtal kar J. Vidic veliki spomladanski .dfe REGRES Vse večji pomen rekreacijsko-športne dejavnosti Zimske športne igre na Krvavcu Kmalu bo minilo eno leto, odkar je bila pri občinskem sindikalnem svetu v Kranju ustanovljena komisija za rekreacijo in športno dejavnost. Vzrokov za ustanovitev takšne komisije oziroma poživitev tovrstne dejavnosti je bilo več. Glavni vzrok pa je bil, da je občinski sindikalni svet ugotovil, da je bila rekreacija za delavce le v nekaterih delovnih organizacijah v kranjski ob.'-ini do takrat dokaj dobro razvita, medtem ko v večini delovnih organizacij tomu skoraj niso posvečali pozornosti. Novi gospodarski pogoji pa so to dejavnost še bolj zavrli. Posebno tisti delavci, ki so imeli majhne osebne dohodke ali pa so bili socialno ogroženi, skoraj niso imeli več možnosti, da bi letni dopust preživeli ob morju ali v planinah. Zato so na občinskem sindikalnom svotu menili, da morajo sindikalne podružnice iskati in najti ugodnejše pogoje za letovanja delavcev. Prav tako so na sindikatu ugotovili, dn je tudi športna dejavnost članov sindikata, ki je bila pred leti precej razvita, v zadnjih letih tudi precej zamrla. Novi pogoji gospodarjenja in delovni odnosi terjajo danes sposobnega, spočitega in razpoloženega delaven pri delu, ki ga opravlja. Ravno slednje pa človek-delavec lahko v dobnšni meri p~idobj z rekreacijo in množičnim športom. Zato je komisija pri občinskem sindikalnem svetu že lani naredila okvirni delovni program. Prvi uspehi so se kmalu po. kazali. Ze lani je precej delovnih organizacij omogočilo svojim delavcem, da so na različne načine preživeli letni dopust. Razen tega pa je več letovanj in ekskurzij pripravil tudi občinski sindikalni svet. Komisija za športno dejavnost je lani jeseni pripravila tudi prve letne sindikalne športne igre. Čeprav so se tekmovanj udeležili le delavci iz nekaterih večjih sindikalnih podružnic pa lahko ugotovimo, da je za začetek tudi ta akcija dobro uspela. Prihodnji teden pa je na programu podobna. 2e v prejšnji številki smo zapisali, Lokomotiva ju je zadela V torok, ob osmih zjutraj, sta na železniški postaji Jesenice čistilca kretnic Šljivar Fehim in Simanovič Elkas, delavca za vzdrževanje prog na Jesenicah, čistila kretnice. Tedaj je po tirih pripeljala lokomotiva. Simo-noviča je vrelo s proge, medtem ko jo Šljivara lokomotiva zapela in ga vlekla nekaj metrov s seboj. Pri tem so je Šljivar Fehim hudo ranil in so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. L. M. da bo v soboto, 16. marca, na Krvavcu v okviru prvih zimskih sindikalnih športnih iger tekmovanje v veleslalomu. Dosedanjo prijave (prijavljenih je že okrog 200 tekmovalcev) kažejo, da je za to, drugo večje tekmovanje v občini, še večje zanimanje kot za prvo. Prirod tev nima tekmovalnega značaja, čeprav bo pote- kala po splošnih tekmovalnih pravilih. Razen tega bodo najboljši tekmovalci iz posameznih skupin dobili praktično nagrade, najboljša ekipa pa prehodni pokal. Pomembnejše jc namreč najbrž to, da bodo ta dan, tako tekmovalci kot drugi, lahko izkoristili kot prijeten izlet in razvedrilo. , a. Zalar j Občni zbor Partizana v Dupljah Največ zanimanja za rokomet in smučanje Prod dnevi so pregledali obračun enoletnega dela športniki, ki so združeni v zelo aktivnem telesnovzgojnem društvu Partizan v Dupljah. Iz posameznih porodil je bilo razvidno, da so v minuli sezoni napravili največji kvalitetni napredek mladi roko-motaši, ki so se spet vrnili v ljubljansko consko ligo. Vedno več zanimanja pa je v Dupljah za smučarski šport, predvsem pa so navdušujejo za teke in skoke. Prav v letošnji zimi so organizirali nekaj zanimivih tekmovanj, nastopili pa so tudi na raznih meddruštvonih tekmovanjih. V njihovih vrstah je nekaj talentiranih skakalcev. V minuli sezoni so zgradili 30-me-trsko skakalnico tako, da imajo sedaj dobre možnosti za normalno delo predvsem s pionirji in mladinci. 2alostna pa je ugotovitev, da je v Dupljah nekoliko zamrlo veselje do splošne telesne vzgoje in atletike. Prav bi bilo zato, da bi toma dvema panogama posvetili nekoliko več pozornosti. Aktivni pa so tudi igralci namiznega tenisa, saj nastopajo kar z dvema ekipama v obiinski ligi.' Glavni proMom v društvu pa so nedvomno kadri, saj imajo le za rokomet ustreznega trenerja, medlem ko športnik: drugih panog nimajo pri-mern'h trenerjev, kar nedvomno ovira mlado športnike, da bi dosegli večje tekmovalne dosežke na razn h športnih prireditvah v občini in tudi zunaj nje. J. Kuhar Zdrava prehrana Za letošnjo izobraževalno sezono je republiški odbor rdečega križa Slovenije pripravil ustrezno gradivo za novo obliko pošolskega izobraževanja — Solo za zdravje. To naj bi bila po Soli za življenje in Soli za starše nova oblika izobraževanja v obliki predavanj o splošni higieni, o preprečevanju nesreč, o zdravi prehrani in o osnovnih pogojih za razvoj turizma. Osnovni namen predavanj, s katerimi so nekatere občinske organizacije rdečega križa že začele, je dvigniti raven zdravstvene kulture na Slovenskem. V nekaj nadaljevanjih bi iz tez za omenjena predavanja objavili najzanimivejše odlomke. Predavanje o zdravi prehrani je pripravila med. sestra Jožica Pire. — Med večjimi napakami v naših prehrambenih navadah je poleg nepravilnega ravnanja z maščobami prav gotovo največja — nepravilno razporejanje dnevnih obrokov hrane. Predvsem smo zelo malomarni do zajtrka. Prav nič ne mislimo na to, da za dopoldansko delo v delavnici, pisarni ali na polju potrebujemo več energije, ki jo da samo krepak zajtrk. Naš jutranji obrok bi moral biti izdatnejši, kot pa je; vsaj četrtino celodnevne količine kalorij bi morali zaužiti zjutraj pred delom. Tako pa spijemo v naglici požirek čaja ali celo šilce žganja. Na račun krepkejšega zajtrka bi morala potem kosilo in večerja biti skromnejša. Tako razporejeni obroki omogočajo parvilnejšo prebavo in presnovo, dajejo človeku več delovnega zaleta in boljše splošno počutje S poti po Madžarski Odpirajo se nova obzorja Značilno za sedanji razvoj Madžarske je pravočasno, a vztrajno popuščanje — temu hudomušni domačini pravijo »birokratska odjuga«. Do nedavnega je bila prava umetnost priti do kakršnegakoli oblastnika in se pri njem usesti, ga spraševati in poslušati, še večja umetnost pa je bilo priti v tovarne, gospodarske organizacije in znanstveno raziskovalne ustanove, ne da bi imel občutek, da sem nezaželen, ker so mi pač bili po protokolu in iz vljudnosti prisiljeni ustreči radovednosti. Kot sem že v samem začetku omenil — začela se je odjuga. Povsod se na stežaj odpirajo vrata in od dolgotrajne zaprtosti je še kljub temu slišati škripanje »tečajev«, katerih se je oprijela korozija. Nemalo sem bil presenečen, ko me je po enotedenskem bivanju na Madžarskem povabil na kosilo referent za Jugoslavijo pri madžarskem zunanjem ministrstvu. Vedel sem, da je bil dolga letu kulturni ataše PAadžarske ambasade v Beogradu. Pogovarjala sva se v zelo čisti in prijetni srbohrvaščini. Kramljala sva o prejšnjih in sedanjih razmerah pri nas in ko sem mu povedal kakšno novico, je bil nemalo presenečen, kajti minilo ie že pet let, odkar je bil iz Beograda poklican na novo službeno dolžnost v zunanje ministrstvo. REFORMA — PRILJUBLJENA TEMA ZA POGOVOR Prvi dan letošnjega leta bo v zgodovini madžarskega gospodarstva zapisan z velikimi črkami, kajti ta dan so začele uradno veljati smernice novega gospodarskega mehanizma. Nemalo strokovnjakov je v preteklem obdobju pred reformo potovalo na Češko, Poljsko, DR Nemčijo in k nam v Jugoslavijo. Odhajali so od doma z namenom nabrati si čim več dobrih, tujih izkušenj in jih prilagoditi domačim razmeram, da bi se tako lahko izognili prevelikemu eksperimentiranju, da ne bi ponavljali istih napak kot druge socialistične države, ki so udarile svoje sekire v žilav štor preobrazbe gospodarstva. Kar se tiče izkušenj, ki so si jih nabrali zunaj meja, so veliki optimisti. Trdijo, da je povsem nemogoče, da bi se lahko vsaj ena izmed slabosti, ki so jih videli drugod, pojavila tudi doma. Seveda drugačna so pa miši ienia poprečnih madžarskih delovnih ljudi, ki v reformi vidijo zaenkrat še nepotrebno zlo in veliko osebnega odpovedovanja, več dela v istem Času in mogoče tudi malo več denarja. Tudi Madžari imajo podobne navade kot mi. Najbolj dostopni so takrat ko sediio za okroglo ali pa oglato mizo v javnih lokalih. Takrat se znajo tujcu zelo približati in čim dlje se sedi za omizjem in se steklena embalaža dviga in spušča, se raznežijo, in takrat so prijatelji vsi z vsemi. Računajo, da jim bo obdobje nove reforme prineslo tudi boljše možnosti za potovanja v tujino predvsem v zahodne države, da bodo dobili potni list bolj enostavno. Sedaj — kot sami pravijo — se čutijo prizadete, ker čutijo, da jim ne zaupajo. Je pa tudi resnica, da se marsikateri madžarski turist, ki je skozi Jugoslavijo potoval v Italijo in druge zahodne države, ni več vrnil na Madžarsko, ampak je prek razilionih sorodnikov in znancev poiskal pra vico bivanja drugod. Pač sodobna emigracija. MO^NA VLOGA SINDIKATA Obiskal sem Centralni odbor madžarskih sindikatov v Budimpešti. Sprejel me je dr. Darvaš, referent za stike s tujino. V večurnem prijetnem pogovoru mi je povedal, da vloga sindikatov v delovnih kolektivih v zadnjem času konstantno narašča, da so si sindikati svojo vlogo v delovnih organizacijah zelo utrdili, da se delavci prek sindikatov v vseh oblikah borijo za uveljavitev svojih pravic. Predvsem, kot mi je povedal dr. Darvaš, je velika skrb posvečena zaposlenim materam. Cas porodniškega dopusta je nekoliko daljši kot pa pri nas. Traja šest mesecev in po izteku porodniškega dopusta še šest mesecev dela zaposlena mati po štiri ure na dan. Z letošnjim letu so uvedli tudi na tem področju novost. Mati ima pravico ostati dve leti doma z otrokom in se ji delovno razmerje ne prekine. Ustavijo ji le plačo. Kot nadomestilo oziroma pomoč družini pa dobiva mesečno šeststo forin-tov socialne podpore. Ko se vrne na delo, ji mora delovna organizacija v kateri je bila pred porodom zaposlena dati isto delovno mesto kot ga je imela prej. Nikakor pa je ne morejo dati na delovno mesto, ki je slabše plačano kot je bilo njeno prejšnje. Z uvedbo te novosti, katere bi se tudi pri nas marsikatera zaposlena mati zelo razveselila, so Madžari začeli delno reševati tudi pereče probleme zaposlovanja. Po uradnih statističnih podatkih zazdaj na madžarskem še ni brezposelnosti. Imajo pa težave, kam in kako usmeriti veliko število mladih strokovnjakov, ki končajo srednje šole in fakultete. Tu so jim priskočili na pomoč Vzhodni Nemci. Lani in v prvih letošnjih mesecih je odšlo v DR Nemčijo več kot 35.000 mladih deklet in fan- tov — s srednjo šolo oziroma vsaj z obrtniško šolo. Ta pojav je naletel na različna stališča, našli so se tudi taki, ki s tako odločitev vlade kritizirali z motivacijo, da so pod firmo strokovnega izpopolnjevanja šli pomagat dvigati naglo naraščajočo gospodarsko moč Vzhodne Nemčije. Delna resnica je le v tem, ker v Vzhodni Nemčiji primanjkuje delovne sile in tega nihče ne taji. Resnica pa je tudi v tem, da se bodo ti mladi strokovni delavci čez tri leta vrnili na Madžarsko ki bodo s sabo prinesli mar. sikatero novost, ki bo madžarskemu gospodarstvu lahko samo koristila, nikakor pa ne škodovala. Opazovalci, ki že dlje soremljaio dogiianja in razvoj na Madžarskem, pravijo, da se je tudi za strokovnjake začelo novo obdobje, vsaj kar se tiče nagrajevanja po delu. Na mnogih področjih gredo Madžari v korak s časom in sindikati so pri tem odigrali brez dvoma veliko vlogo. Sedaj se borijo, da bi tudi na področju samounrav-1'ania poskušali naše izkušnje. Vendar, kot sem v začetku pisanja omenil, vrata so odnrta le na stežaj in vsaka novost in popuščanje težko prodre. Sicer pa imajo tudi neke noskusne oblike samo. upravljanja, vendar zazdaj še vedno le v centralistični obliki in delavski sveti še ni-maio pravice odločanja pri proizvodnem planu delovnih organizacij in gospodarjenju. Tu imajo glavno besedo le strokovnjaki in vodilno osebje, za vse pa v glavnem odgovarja direktor podjetja. Toda tudi za to »nerazvito« področje so prenričrni, da bo čas prinesel svoje, da bo odjuga nastooila z večjo močjo in se bo dolgoletni led administrativnega vladanja začel hitreje tajati, da se bo tudi zdaj še skoraj prazna struga široke demokracije začela hitreje polniti s svežo vodo, ki bo prinesla tudi večjo voljo do dela in več osebnega prizadevanja za vsestransko vključevanje ljudi v družbeno in gospodarsko dogajanje države. V dolgem besedičenju z dr. Darvašom sem zvedel, da ima sleherni malo večji kolektiv svoje interno glasilo — sredstvo za obveščanje zaposlenih — in da vse informacije, ki jih delovne organizacije dajejo javnosti, gredo skozi strogo oko referenta za informacije. Veliko sredstev delovne organizacije dajejo za športno in kulturno udejstvovanje zaposlenih. Ni redkost, da močnejša delovna organizacija v eni gledališki sezoni odkupi za svoje delavce tudi po več predstav, da gledališke skupine prihajajo gostovat tudi v tovarne. Na vsak način se zelo trudijo, da bi kulturo čimbolj približali širokim slojem ljudstva. Na Madžarskem je dosti časopisov. Cene so v primerjavi z našimi zelo nizke. Značilno za vse madžarsko časopisje je, da so pod strogo cenzuro in da imajo veliko število novinarjev, ki niso prisiljeni delati po učinku, ker imajo določene plače (po položaju v redakciji), da lah. ko mirne duše brez časovne mrzlice ustvarjajo, širši krog bralcev je v lanski anketi o kvaliteti (vsebinski) časopisov izrazil željo, da bi želeli več objektivnega pisanja kar se tiče mednarodnega političnega dogajanja in ne tako enostranskega obveščanja kot so ga sedaj že »vajeni«. Samo po površnem pregledovanju madžarskih časopisov sem opazil, da nimajo toliko slikovnih vesti in reportaž kot jih prinašajo naši časopisi. Pri ilustriranih revijah pa je opaziti strogo »moralno oko« urednikov, ker še zda-ileč niso tako »slečeni« kot so naše ilustrirane revije in tedniki. Prava redkost je, če se v kateri reviji pojavi slečena slika zahodne filmske igralke na naslovni strani, to se precej pozna pri prodaji revije ,to pa tudi ni kar tako. Sčasoma bodo še ta psihološki trenutek pri kupcu začeli bolj izkoriščati. Jurij Danč Vsi tisti, ki uporabljate našo gospodinjsko opremo, se prav gotovo veselile velikega uspeha naše tovarne: NA TRŽIŠČU JE MILIJONU IZDELEK »GORENJE«! Ob tem jubileju smo za vas pripravili lepe nagrade iz širokega izbora naših kakovostnih izdelkov. Zato posebej opo; zarjamo na dopisnico, ki jo ob nakupu našega iz-deika dobite pri svojem trgovcu. Ste bolni? Vas bolijo ledvice, želodec, imate žolčne kamne, bolujete na jetrih, zlatenici, imate sladkorno, ulkus, črevesni katar? Ste bolni na srcu, na ožilju, se morda preveč debelite? Pri teh boleznih je najvažnejša prehrana. Katera živila in kako pripravljena smete uživati, da se boste pozdravili, boste izvedeli iz knjige Praktična kuharica — poglavja o prehrani bolnikov, katera je napisal priznani zdravnik — internist na podlagi najnovejših dognanj v medicini. Knjiga praktična kuharica ima nad tisoč receptov, 352 strani, stane pa samo 24.— N din! Na ročite jo na naslov: praktična kuharica, Ljubljana, poštni predal 302. mm -■■■iiiiiiii f e dni po svetu "mm BEOGRAD, 5. marca — Predsednik zveznega izvršnega sveta Mika Spiljak bo konec tega meseca obiskal ćurčijo, kamor ga je povabil predsednik turške republike Demirel. KAIRO. 5. marca — Pred-8^nik komisije SZDL za mednarodne stike Josip Djcr-dja se je sešel s članom sekretariata arabske socialistične unije ZAR Sabrijem in se 1 njim posvetoval o konferenci naprednih gibanj Sredozemlja, ki naj bi bila v Italiji SZ MOSKVA. 5. marca — V so izstrelili dva umetna ^'Ij.-.ka satelita — Kosmos ^4 l» Kosmos - 205. Cl marca — JAMPALA, 6. KarVSVCla rederaciJe Edvard telSfc ''e p"spel na P'ija- JSk! ohisk v Ugando k()t »osebni odposlanec predsednika SOFIJA - 6. marca - V ie '"em bol-8ar^em mestu se J ^-(.'o deveto zasedanje L U('1C posvetovalnega ©d-^»ra Varšavskega pakta, ki t*a "de'ežujejo prvi sekrc-mtr C0TUramir> komitejev ko-nikTwl'čnih pa.-iij. predsed-1 v'ad, zunanji in obramb-J. ministri vseh vzhodnih Pakta ~~ *"lanic Varšavskega VSJL1SBURY, G. marca -Uodeziji so usmrtili tri ra ^ant'- ki so jih rodezijske smrt ob,asti obsodile na krali Č sem prepričan, da (če bo šlo vse posreči) bomo že prihodnje leto delali v novih prostorih.« Ko bo dom zgrajen, bo njegova površina znašala okrog tri tisoč kvadratnih metrov. Predvidevajo, da bodo za gradnjo porabili okrog 70 milijonov starih dinarjev. Nekaj denarja ima društvo samo, nekaj pa imajo obljubljenih kreditov. Predvideno je, da bodo v novem domu upravni prostori, turistična pisarna, tri delavnice, pralnica za avtomobile, testirni center, postaja službe prve pomoči, garaže ter učilnica in ustrezni kabineti, kakršni so potrebni za sodobno avto-šol o. Predvsem pa mislijo v novih prostorih razviti turistično dejavnost, za katero v sedanjih prostorih nimajo pogojev. Sicer pa je društvo predirat kim že uvedlo nekatere novosti za člane oziroma voznike motornih vozil. Tako bodo odslej tudi v kranjskem društvu vozniki motornih vozil lahko dobili bencinske bone za potovanja v Avstrijo, Italijo, Zahodno Nemčijo, Bolgarijo in Grčijo. Izdajali pa bodo tudi mednarodna vozniška dovoljenja in za člane društva kreditna pisma za tujino in doma. A. Žalar Delovna konferenca ŠD Borec Preteklo nedeljo je bila v domu zveze borcev na Zlatem polju rodna delovna konferenca SD Borec. Kot je bilo razvidno iz poročil, je bilo delovanje društva tudi v letu 1967 zelo uspešno. Upravni odbor in člani sami so se v danih pogojih trudili, da bi našli dovolj možnosti za udejstvova-njc v športu, ki je izrednega pomona za rehabilitacijo in rekreacijo invalidov. V okviru S D Borec deluje šahovski klub ter 7 sekcij. Lepe uspehe so v preteklem letu dosegle balinarska, ke-gljaška, plavalna in smučarska sekcija na republiških in zveznih tekmovanjih in na tekmovanjih v tujini. Največji problem ima ke-gljaška sekcija. Za uporabo steze mora za vsako uro KK Triglavu plačati 700 S din. Uprava je storila vse, da bi prišlo do zmanjšanja tega prispevka, vendar tudi sestanek med KK Triglav in SD Borec ni prinesel sporazuma. Plavalna sekcija teh problemov nima, saj imajo člani SD Borec enkrat tedensko brezplačen vstop v zimski bazen. Šahovski klub letos ne bo prejel dotacije, tako da je vprašanje, če bo lahko zastopal našo občino na brzotur-nirju slovenskih mest, ki bo 17. t. m. Skoda bi bilo, če se tega tradicionalnega množic-} nega tekmovanja kranjski ša^ hisiti ne bi udeležila. Najmanj aktivna je strelska sekcija, čeprav ima vso potrebne pogoje. Na koncu je bilo sprejetih več sklepov, po katerih naj bi se še izboljšalo in razširilo delo vseh sekcij, da bi dosegli še boljše rezultate. V. B. Očiščene in zmrznjene morske ribe v prodajalnah Kranj V HOTELU EUROPA KRANJ od 10. marca dalje nova specialna pijača MEDICA za mučenike ki naj mučencem lajša in slajša trpljenje • 49 9 »Gabrijel,« je dejal resno in karajoče, »od kdaj pa Je v klubu Sedemlnscdemde.setih navada, dti se nekdo briga za zabavo drugega? — In če bi sto steklenicam šampanjca odbil vrat« — pri tem Jc ena od težkih šampanjskih steklenic zletela v baker na kaminu in Je po sobi zagrmelo kot strel iz topa — »potem Je to moja stvar in ne želim, da bi me kdo motil.« Gabrijel je to popolnoma razumel. Potisnil je druščino skozi vrata in jih zaprl za seboj. »Tako,« je dejal Hubbard dobre volje in z užitkom zvrnil čašo Šampanjca, »zdaj bi si pa pač imeli povedati to in ono, ali ne? To se pravi, jaz vama, kajti vidva se ml ne zdita preveč zgovorna. Verjemita, da vaj.i popolnoma razumem, če bi bil jaz na vajinem mestu, bi zdajle prav tako zdel v naslanjaču in si razbijaj glavo, kaj se je pravzaprav zgodilo, In zakaj ni ta vražji dečko Strongbrldge prišel takoj, ko je posvetila rumena lučka. No, pa to vama bo že sam povedal, če bo pri volji. To ni meni nič mar. Povejta mu, da ga lepo pozdravljam, morda bo potem zgovornejši. In povejta mu tudi« — Hubbard Je segel po cigari na ml/Jci in si jo prižgal — »naj me pusti pri miru. Če bi ne bil tako obziren, kot sem, bi mu bil preji.; prav tako odstrelil nos, kot sem mu revolver iz roke. Ce se vama bo zdelo vredno pogledati, bosta najbrž našla nerabno orožje za kaminom, ker se mi vse tako zdi, da se je gospodu Strongbrldgeju zelo mudilo stran in ni utegnil pobrati nerabnega orožja. Treba vama je le pritisniti na levo tretjo zeleno rozeto od zgoraj navzdol in potem zavrteti ves kamin na desno. Tam pa, kjer sem moral narediti tisto grdo luknjo, je bila čudovita linica, skozi katero se je lepo dalo opazovati, kaj se godi v sobi, po potrebi pa tudi potisnil skozi njo revolversko cev. Pripovedujem vama vse to, čeprav vem, da bo Mr. Strongbrldge zelo hud name, ker drugega ne zasluži, saj se tudi on ni posebno lepo obnašal napram meni. Kaj pa sem mu storil in kaj pravzaprav hoče od mene? Vprašajta ga to in mi pridita povedat! In če sta res njegova prijatelja, mu svetujta, naj si nikar več ne dovoljuje takih šal kot danes. Nisem namreč vsak dan tako človekoljuben kot sem bil danes.« Hubbard Je pogledal na uro in vstal. »Ts-ko, to bi bilo vse. Vama pa bi še svetoval, da ne hodita prepogosto v to sobo. Sicer vesta zdaj njene skrivnosti, toda Strongbrldge bi si utegnil izmisliti še kake druge zvijače. Kako je bilo mogoče, da so najli Lc-wlsa obešenega, čeprav so bila vrata zaklenjena od znotraj, vama Je zdaj najbrž jasno. Lahko noč, gospoda!« Hubbard se je poslovil po vseh pravilih bontona, toda Corner in Phellps se nista zmenila za to in sta še kar naprej sedela onemela v svojih foteljih. Strongbridge, njun gospod in gospodar, je bil poražen na vsej črti in to je bilo tudi za oba njegova pomočnika zelo sabo znamenje. Strongbridgeja sicer nista imela rada, želela jpa sta, da bi Hubbarda vzel vrag pri živem telesu, toda nobeden ni imel poguma, da bi mu pri tem pomagal. 29 Meals je bil neznansko marljiv uslužbenec. Ne podnevi ne ponoči ni bilo ure, da ga ne bi bili videli v Scotland Yardu. Prijazni, rdečellčni mož je živel le za svojo službo In povsod je bil dobro zapisan. Zdaj je dirkal naokrog že cele ure z dvema novicama, ki sta ga pekli na jeziku, ker ju ni mogel spraviti v promet. Ena teh novic je bila oditritje pajkov, ki o njej komisar še vedno ni nič vedel, druga vest, ki jo Je prinesel, pa je bila morda še važnejša. Ko Je že desetič tega dopoldneva odhajal razočaran izpred sobe št. 7, mu je prekrižal pot seržant Gibbs, toda Meals je bil že tako nestrpen, da ga tudi njegov prihod ni spravil v dobro voljo. »Povejte mi no, ali se z vašim komisarjem res ne da podnevi nikoli govoriti?« je vprašal ves obupan. »Res ne,« je odvrnil Gibbs, ker spi. Enkrat mora vendar spati, če ima ponoči službo, ne?« »Če bi ga človek lahko poiskal vsaj v njegovem stanovanju,« je tožil Meals dalje. »Že trikrat sem bil tam, pa mi niti odprli niso.« »Sevrda ne,« je menil Gibbs, »doma siuž-bsnili obiskov sploh ne mara in trdi, da doma zanj ni službe.« »No, vi morate že vedeli, saj stanujete v isti hiši.« »Seveda vem,« je flegmatično prikimal Gibbs. »In zaradi tega bi za vse na svetu ne tvegal, da bi potrkal na njegova vrata pa čeprav bi vedel, da leži pod njegovo posteljo tempirana bomba. Vrgel bi me po stopnicah in kričal za menoj: »Ne motite me. Za tisto, zaradi česar delate tak hrup, vem jaz že davno!« »Vaš kruh pa res ne more biti posebno lahak," je menil Meals. »Koliko časa pa ste že njegov pomočnik?« čarovnikov učenec izjemoma enkrat odgovoril trdo, temveč je spretno prestavil pipico iz enega kota ust v drugega in začel računati na prste. »Prvega je minilo trinajst mesecev in en dan.« ^čudovit čas!« je vzdihnil Meals, »In ie pomislimo, da ga ves ta čas niste niti enkrat videli, je to kar nekam grozljivo.« »Še zdavnaj ne tako grozljivo,« je uienil Gibbs, nato je priprl oči in s pipo 'netl zobmi spretno pljunil, »kot če bi bilo drugače. Trinajst mesecev je končno le dolga doba in človek ima vendar oči v glavi.« Ne" nadoma je umolknil, kot da je že preveč povedal, toda Meals se ni dal odgnati b> hotel izvedeti še več. »To sem si tudi mislil,« je rekel in zaupno gledal Gibbsa pod roko, »tu ali tam vam je vendarle prekrižal pot in nekaj ste le morali videti.« Mealsove prijazne oči *° se nestrpno in napeto upirale v tovariša, kl kar naenkrat ni hotel več z besedo na dan. »Ničesar takega nisem videl, da bi posta) radoveden,« se je izognil pravemu odgovoru> »Ko sem videl oči in nos, mi je bilo dovolj.« »Kakšne oči?« jc hitel Meals, ki Je v pričakovanju, da bo Izvedel kaj več, kar mencal ob tovarišu. Gibbs Je dvignil ramena. »Divje,« Je rekel samo, »divje in pa širok, mesnat nos — Črnec!« Naivni Meals se je ob tem dokaj skromnem opisu kar zgrozil in mislil, da Je bolje, če ne sprašuje več. — Ko je opoldne hotel zapustiti Scotland Yard, da bi šel obedovat, ga jc v zadnjem trenutku zadržal službujoči policist in ga napotil v sobo št. 7. (Nadaljevanje) ^»»* sj 111 Javnost obveščamo, da je v mali sejni dvorani skupščine občine v Radovljici, razstavljena idejna dokumentacija za hotel, ki bo lociran, na Vrtovinu na Ribčevem lazu v Bohinju. Prosimo vse interesente, da si to dokumentacijo ogledajo in da v knjigo pripomb vpišejo svoje mnenje glede oblikovanja zgradbe. Razstava je odprta vsak dan od 6.—14. do 13. tega meseca. Skupščina občine Radovljice VARČEVANJE PRI KB LJUBLJANA VAM PRINAŠA IZREDNO UGODNE OBRESTI V nedeljo, 16. III. 1968 se začne ob 9. uri 1 v Delavskem domu v Kranju PLESNI TEČAJ ZA ZAČETNIKE Tečaj bo samo ob nedeljah od 9.—12. VABLJENI! Avtobusne zveze ugodne. 6,25 "/o 7 o/« 8»/o Poleg tega pa sodelujejo varčevalci vezanih vlog in vezanih deviznih računov ter kmetijski in stanovanjski varčevalci vsake 4 mesece pri nagradnem žrebanju. Gledališče NEDELJA — 10. marca, ob 10. uri za IZVEN URA PRAVLJIC — za dan žena, ob 15. uri lutkovna predstava A. Papler: HUDOBNI GRAŠ-CAK gostovanje v Podblici, ob 16. uri za IZVEN F. S. Fimžgar: RAZVALINE ŽIVLJENJA, gostovanje v Pod-brez jah TOREK — 12. marca, ob 16. uri lutkovna predstava Si-mončič — Pengov: MEDVEDA LOVIMO, gostovanje v Predosljah Križanka, številka 26 1 2 4 5 6 7 8 9 10 11 ,12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 24 25 26 ■ 23 29 ■ 30 31 32 33 34. 35 36 37 VODORAVNO: 1. avtonomna sovjetska soc. republika na severu ZSSR, 9. telovadna disciplina, 13. obnavljanje posebnosti, ki so jih imeli predniki, 14. mestece pri Debrecenu (Madžarska), 15. rimska mitološka prerokinja, 16. mletje, 18. grška črka, 19. testenice, 20. kratica za sklon, 22. električni sušilnik za lase, 23. kratica našega visokega organa, 24. ime slov. pesnika Kovica, 27. grška črka, 29. mestece pri Brasovu (Romunija), 30. krvna tekočina, 33. pripadnica evropskega naroda, 34. veliki vojskovodja in osvojevalec Evrope v prejšnjem stoletju, 36. ugledna ameriška revija, 37. stanovanje z več sobami (orig. pisava). NAVPIČNO: 1. vrsta konjskega dira, 2. ime saksofonista in klarinetista Sossa, 3. jezero v Jezerski dolini (Julijske Alpe), 4. vrsta jedilnega olja, 5. določene barve, 6. skrajšano žensko ime, 7. oblika pomožnega glagola, 8. glavno mesto Jordanije (orig. pisava), 9. avtor romana Miklova Zala (Jakob), 10. prva slovenska knjiga, 11. obljube, 12. oseba iz Jurčičevega romana Deseti brat, 17. kratica za prostor za pečat, 19. kratica za Mednarodna zveza književnikov, 20. vrsta kamenine, 21. največje mesto Afrike, 22. živalstvo nekega kraja, 25. isti, 26. ka-zalni zaimek, 27. dušljivi plin, 28. fjord na severu Norveške, 30. kratica za per procura — s pooblastilom, 31. izumrla ptica, katere okostje so našli na Novi Zelandiji, 32. ime ameriške filmske igralke Blutt, 35. kratica za avtonomna pokrajina. Miha Klinar: Mesta, cestejS/ Donio III. DEL Kakšna puščica na egocentričnost^ pihnjenost in na druge grehe m B^fjJ »lalizem že desetletja politično j? , j^č^ spreminja v svoje poslušno oro"'eVe KeL ki žvižgajo, da nočejo biti franc^/pfj| saj bo vendar nekoč ves svet nents ^ jS! na misel cesarskac himna, verz >,rI.e ,g m. dic ganze VVell«; verz, ob katerem vse drugačno poslanstvo svoje dom poslanstvo in ne zasužnjevalskega ljudstev in nadvlade nad njimi. jM\ Celo nemške politične težnje ■' .j,!", nega poslanstva, ker je prav v k" toi$J in se sama opla jala s kulturami v skladno celoto, ki bo odpravila P in ljudmi. Verjel jc, zaverovan v literaturo, da jc Nemčija med i deželami na svefu, ki si v vseh sn jjMi'i nosti prizadevajo, da bi napravile » ^ dom lepše. V oblasti ni videl to, ^f0fit nik, ki je otroke vzgajal po sv0^žk( brž oblekel svojo pravo in človesK ^ nenehne* skrbi za obstoj družine; jfli oceh svoj* k skr0 na oblast tako kakor njegov oce, ^ mogli ničesar očitati njegovi ki so ga mučile, veljal v temi-1 človek, ki se podreja oblasti, )e in ki zahteva to tudi od svojcev.^ » j£w videl, da zna misliti tudi drugače., sam vidi in čuti, da Nemčija ni sk. j0čil> vestno in prostovoljno se podreja vsak na svoje delovno mesto. Heđ$h Da, tudi oče je videl, da sta v J . K Nemčija tistih, ki vladajo, in ^ jje^ za vladajoče in ukazujoče svobod^ bodna Nemčija. . j,r#^ Toda takrat je očetu, ko mu ic P bi počakal na nabor (pri prvem S' GLAS * 10. STRAN — grem qj KLASENFU1T . Vkt.tov*. M&tFAtfCNi Turistične informacije • Bohinj - Mladinski dom ^edSled,en d0 Ponedeljka, W^\jc v notelih Zla-Trioi' Voglom, Bdlevue, »tora vmn, Jczcro dovolJ Pr°-je ?' .N<*aj prostih postelj inform1 na v°8lu- Turistični fctia ^'Jski biro v Bohinju Pri ,na VolJ° trisio postelj hišic bnikih ^ tri vikend r>a v na Voglu- Vse žičnice Na v°SlU rodno obratujejo. pmuw,0glu jo 280 cm sn°ga> vicAn- Pa J° "godna. Tudi M'adinU B0hinjU pri hotdU *no»a^ dom obratujeta; -ga Pa je 30 cm. vcT Uskovnici je še do-J snega, planinska keča Jazi ,redno oskrbovana. Najti Sr iSU>P na Usk°vnico je t>n0 n,joLVasi. od koder je eišča 0 oda- Dobra smu-Boh[ 80 tudJ na Rudnici nad Vi,?31™ Bistrico- Dostop na ViCe lc° Pa je mogoč iz Sa-Pot • Pri Bohinjski Bistrici; Jo dobro zaznamovana. tejT IVrar»iska gora — V ho-eobahm Zasobn'b turističnih kornu V Kranjski gori, Podle ln Gt«d-Martuljku jc t prostora- jo turfi * ~~ Dovolj prostora ir, Ul v Tržiču, Podljubelju-LJuhN lu Panorama na kosh TudL v Planinskih Zelenic Kriški ^ori in na *»4ć k ]G dovolJ Prostih lc-°dprt, a na Kriški 8°ri iQ •nofjeljal^amo 00 sobotah in do?0^ranj ~ V Kranju je Jih inJ Petora v oboh hote-sobah JL?a**nih turističnih rjj ^ t - olj Prostora jo turi J ;oštu. na Smarjetni go-!*em !£ddvoru in na Jezor-donaK Krvavpu je zase-*U m ^unarica v Tihi doli-' medtem ko je v Domu še dovolj prostora. 9 Skofja Loka — Prostor je v hotelu Krona in v zasebnih turističnih sobah. Prav tako je prostor v Loški keči na Starem vrhu Ln pri zasebnikih v Retečah. # V Poljanski in Selški dolini je povsod dovolj prostora. Prostor je tudi v Li-tostrojskem domu na Starem vrhu. # Dovolj prostora je tudi v Kamniš*kl Bistrici, Kamniku in Domžalah. Elektrodelavnice Ing. Dullnig Celovec — Klagcnfurt, Pischeldorferstrasse 4 8 Maistrasse 33 Električni stroji, orodja naprave, surovine, žice, kabli. Dobava — popravljalnih poceni in hitro. Vreme Vremenska slika: Področje visokega zračnega pritiska se iznad vzhodnega Atlantika širi na evropski kontinent. Frontalno motnje, ki se pomikajo iznad severne Evrope, lahko povzročijo povečano oblačnost. Jutri pa bo dotekal nad naše kraje še toplejši zrak. Napoved za soboto in prihodnje dni: V soboto bo pretežno jasno, najnižje nočne temperature na Gorenjskem do — 6, najvišje dnevne okoli 10 stopinj. V nedeljo in tudi v začetku naslednjega tedna večjega poslabšanja vremena še ne bo. Velika hiša za vsakogar Radio Schmidt Klagcnfurt — Celovec Bahnhofslrasse 22 Ce želite eno od 10 moških in 3 ženskih nagrad SODELUJTE Z NAMI NA VELIKEM NAGRADNEM KEGLJANJU od 1. do 31. marca pri MLECNIK Kirschentheuer — Kožentaura, pri Borovljah 15 km pod Ljubeljem SOCIETA 01) "DARVVIL. Trst PIAZZA S. ANTONIO NUOVO 4/1 II GENERALNO ZASTOPSTVO ZA VSE DRŽAVE ZA URE DARVVIL IN ARETTA Generalno zastopstvo DARVVIL vam nudi naj večjo izbiro zlatega nakita iz 14 , 18- in 22 karatnega zlata, izdelanega v 42 svetovno priznanih industrijah zlatega nakita. Za vsak nakup zlatih predmetov da jemo popolno garancijo za čistoto, težo in ceno. Zlati nakit od 650 lir dalje za 1 grami KAM — samo k v Laghi — Fužine JožeMadotto galanterija, volna vseh vrst, pijače, konlek-cija, obutev, pralni stroji in pralni praški, hladilniki. Obiščite nas in prepričajte se o kakovosti in zadovoljni boste Strežcmo v slovenščini, non stop, sprejemamo dinarje Na mejnem prehodu v Ratečah se pokrepčajte v našem bifeju KOMPAS JESENICE SEZONSKI IZLETI . V TRBIŽ IN UDINE Torek: Jesenice—Trbiž cb 14. uri Četrtek: Jesenice—Trbiž ob 14. uri Sobota: Jesenice—Udine ob 7: uri Odhod avtobusa izpred poslovalnice KOMPAS na Jesenicah s postajališči po želji. Cena prevoza1 Jesenice—Trbiž ND 10,— Jesenice— Udinc ND 25,— Pri predhodni prijavi v poslovalnici vam brezplačno rezerviramo sedež v avtobusu. L0DR0N Villach Beljak Ledcrcrgasse 12 DIOLEN ZAVESE 1 m — 150 cm širine 25 A sch 1 m — 220 cm širine 37 A sch 1 m - 300 cm širine 49,80 A sch • se ne krčijo 0 ni potrebno likati STANOVANJSKO PODJETJE TRŽIČ PRODAJA NA JAVNI DRAŽBI naslednje stanovanjske hiše in stanovanja: 1. Stanovanjska hiša, Kosarska ul. 3, Tržič na pare. štev. 52 k. o. Tržič, neto m2 79,00 po izklicni ceni 12.500,00 N din 2. Stanovanjska hiša, Janežičeva ul. 5, Tržič na pare. štev. 244/1 k. o. Tržič, neto m2 44,00 po izklicni ceni 13.460,00 N din 3. Stanovanje, Pristava št. 12 na pare. štev. 484/7 d. k. o. Križe, neto m2 47,00 po Izklicni ceni 17.760,00 N din 4. Stanovanjska hiša, Podljuhelj št. 33 na pare. štev. 827 k. o. sv. Ana, neto m2 59,00 po izklicni ceni 11.930,00 N din 5. Stanovanjska hiša, Podljuhelj št. 39 na pare. štev. 794/26 k. o. sv. Ana, neto mJ 71,00 po izklicni ceni 24.000,00 N din 6. Stanovanjska hiša, Podljuhelj št. 97 na pare. štev. 61/4 k. o. sv. Ana, neto m2 31,00 po izklicni ceni 10.600,00 N din 7. Ena soba, cesta JLA št. 28, Tržič na pare. štev. 496/2 d. k. o. Križe, neto m2 14,00 po izklicni ceni 6.048,00 N din 8. Štirisobno stanovanje, Bistrica št. 16, Tržič na pare. štev. 26/7 d. k. o. Bistrica, neto m-' 77,00 po izklicni ceni 62.432,37 N din 9. Dvosobno stanovanje, Bistrica št. 16, Tržič na pare. štev. 26/7 d. k. o. Bistrica, neto m2 51,00 po izklicni ceni 37.261,62 N din 10. Ena soba, Bistrica št. 16, Tržič na pare. štev. 26/7 d. k. o. Bistrica (se lahko funkcionalno vključi pod št. 9), neto m2 10,00 po izklicni ceni 5.040,00 N din Hišam in stanovanjem pripadajo stranski prostori, ugotovljeni ob revalorizaciji leta 1965. Zemljišče preide v uporabo kupcem po 38. členu Zakona o prometu z zemljišči in stavbami. PRODAJNI POGOJI: 1. Pred začetkom javne dražbe morajo interesenti položiti varščino v višini 10% od izklicne cene. 2. Kupnina je plačljiva: 30 % izlicitirane vrednosti ob sklenitvi kupo-prodajne pogodbe, ostali del pa v mesečnih obrokih po najmanj 200,00 N din. Obrestna mera je 2 %. Prometni davek, stroške zemljiškoknjižnega prepisa in overovitve plača kupec. 3. Z izdražiteljem bo sklenjena pogodba takrat, ko bo predkupnemu upravičencu brez uspeha potekel 30-dnevni rok za izjavo o nakupu. Dražba bo opravljena 9. aprila 1968 ob 8. uri v prostorih Stanovanjskega podjetja Tržič, Cankarjeva cesta št. 1. TITA N KAMNIK TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA Naš proizvodni program: 9 fitingi črni in pocinkani # stavbne in pohištvene ključavnice, na- vadne in cilindrične, obešanke, navadne in cilindrične % gospodinjski strojčki # ročno orodje # ulitki za avtomobilskp in elektro industrijo iz temper litine in ulitki iz sive litine. Cenjenim odjemalcem priporočamo naše izdelke. Podjetje KAMNOSEŠTVO KRANJ ima na zalogi veliko izbiro NAGROBNIH SPOMENIKOV, katere vam nudi po najnižjih cenah. Spomenike si lahko ogledate v skladišču podjetja Kranj, Koroška c. 47. Pri naročilu vam nudimo poseben popust. Razpisna komisija osnovne šole Križe razpisuje delovno mesto ravnatelja šole Kandidat mora poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da ima srednjo, višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri, 2. da ima 10 let vzgojno izobraževalne prakse, 3. da se odlikuje s pedagoškim, organizacijskim in družbenopolitičnim delom. Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija 15 dni od objave v časopisu, v zaprti ovojnici z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO«. — Stanovanja ni. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Oddelek za gospodarstvo Številka: 322-012/1968 04 Datum: 4/3 1968 Na podlagi 40. člena temeljnega zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SFRJ, št. 16/65) oddelek za gospodarstvo skupščine občine Kranj obvešča da bo obvezno cepljenje psov proti steklini po spodaj navedenem razporedu: Dne Ob uri NAKLO 12.3. 1968 15 na običajnem mestu PODBREZJE 12.3. 1968 16 na običajnem mestu DUPLJE 12.3. 1968 17 na običajnem mestu TRATA 12.3. 1968 8 pri Godelmanu CERKLJE 12.3. 1968 10 pri Zadružnem domu ZALOG 12.3. 1968 12 pri Recku PREBACEVO 12.3. 1968 14 pri Novaku TRBOJE 12.3. 1968 15 pred Zadružnim domom VOKLO 12.3. 1968 16 pred Zadružnim domom BELA 13. 3. 1968 8 na običajnem mestu PREDDVOR 13.3. 1968 9 na običajnem mestu KOKRA 13.3. 1968 11 na običajnem mestu JEZERSKO 13.3. 1968 13 na običajnem mestu RAKOVICA 13.3. 1968 9 pred Žimoprejo BESNICA 13.3. 1968 10 pred Zadružnim domom NEMILJE 13.3. 1968 11 pred gostilno ŠENČUR 13.3. 1968 15 pred gostilno Jama VISOKO 13.3. 1968 16 pred Zadružnim domom PREDOSLJE 14.3. 1968 15 pred krajevnim uradom KOKRICA 14.3. 1968 16 pred gasilskim domom BREG OB SAVI 14.3. 1968 14.30 na običajnem mestu MAVČIČE 14. 3. 1968 15 pred krajevnim uradom PODREČA 14.3. 1968 16 v mlinu 2ABNICA 14.3. 1968 8 pred krajevnim uradom BITNJE 14.3. 1968 9 pri Strahinc STRAŽIŠČE 15.3. 1968 14 pred gasilnim domom GORICE 15.3. 1968 9 na običajnem mestu TRSTENIK 15.3. 1968 11 na običajnem mestu fCRANJ 16.3. 1968 14 na Sejmišču PRIMSKOVO 16.3. 1968 16 pri Vrečku Za zamudnike iz cerkljanskega bo cepljenje dne 19.3.1968 ob 10. uri pred Zadružnim domom v Cerkljah, za zamudnike iz ostalih krajev pa bo cepljenje 19.3.1968 ob 15. uri na Sejmišču v Kranju. K cepljenju je treba pripeljati vse pse, stare nad 4 mesece. Tarifa za cepljenje in pasjo znamko je 15.— Ndin (1.500 starih din), za zamudnike pa 20.— Ndin (2.000 starih din). Opozarjamo lastnike psov, da je cepljenje obvezno in bodo kršilci kaznovani po temeljnem zakonu o varstvu živine. VETERINARSKA INŠPEKCIJA SKUPŠČINE OBČINE KRANJ Letos desetletnica TD Lesce Priprave za razvoj Šobca Vsak tretji volivec član društva — Zvečanje prenočitev za 36 odstotkov — Močan izletniški turizem — Nov barvni prospekt .^IaJa R'tos bo poteklo 10 let, izplačil za osebne dohodke in «ar je bilo ustanovljeno tu. drugih dajatev, jim je ostalo ^stično društvo Lesce. Nihče še 16,800.000 starih dinarjev, Fj* hkratnih ustanoviteljev, *UO jih je 50, ni pomislil, da °o v tako kratkem času j-'anstvo pomnožilo kar deset-g*t Tako je danes vsak re}ji volivec član društva. 1 uri stični promet je v zad-letih močno porasel. «jih Pre< rist vpliv CcJšen denar, ki so ga tu- pustili Lescah, že |o !v-a na promet v trgovini, •«natvu, obrtništvu itd. °- Napori desetih let torej 11180 bdi zaman. v MED GOSTI NAJVEČ NIZOZEMCEV Lani Povoi je društvo zabeležilo Padle Največ -anje vseh prenočitev za J raJ 36 odstotkov. To je lep Vam "5e osebno, če upošte-q °' da so prenočitve na I.eniskem in v Sloveniji za okrog 6 odstotkov. ■ prenočitev so imeli gost-3 ia av^usta- Med tujimi Ni21 2? Prentčevalo največ c0v mcev- Zahodn'h Nem-tan •in tUrLsl°v iz Velike Bri-S « &:ediJ0 Belgijci, Fran-čim- m AvstriJc<- Mod doma-r 1 gosti jih je bilo največ ■aioveni' b'je. >ije, Hrvatske in Sr- b^Sh^b0811 kampa' 23 v vasi in gostilni Po n; . b'le pred sezono in to rTJ Slat>Š€ izkoriščene. Za-hedn3?16^3 društvo v pri-in 2 boljšo propagando skrbet- oblikami dela PO-i^d* ' za Poživitev turistič- £a Prometa. tubeu elniSk> turizem. K toliko £ Prišl° nekaJ nedclJ *>ilo m tni'kov- da vsem ni Sani a** ustreči, prikraj-gostj so bili celo stalni rnenij01Z. ^"^Pa. društvu Šlo tik bodo moraJi. ce 00 6tCD vTi naPrej, omejiti do-p v kamp. lS£N0 POSLOVANJE Sku RECEPCIJE J0,Ja Mu u kolektivom P^" Zgradj, rKa je lani društvo r°vr,ica ?£ Cesti L^ee-2i-0lcreorV„ i 0 recepcijo in Vi obiek! 1CO- CePrav Jc no" «*ea J, Potoval le dva me- 6tarin h-Ustvarili Prcl< ^00.000 S^rjCV ćiste8a dohod. povo-janje Utli odral ?a je prav gotovo 7 dfv dcla nove recepcijo recopcijsko in in- 0CkatiV.n<\ slu'-bo 1 PredvsernU vnaPrei služil stič n -noga ,T* Povečanje turi-Sobee in ProrTU'ta v kampu Ob in v vasi novi !av'a dr,,-, epciJ' Pa nar"e Ni dS^vo letos ki Prehodni ka Za * u«t zgraditi mp za goste, vljajo ob cesti le ustvarilo o!n° n<*. Pribil0 Je lan: *v c-inJ5 miliJonov dinar-t ** 13 £SK d°hodka, kar tu 1966 p00'0™ ^ kot v le-' r° odbitku stroškov, ki so jih namenili v poslovni sklad. Glavni del dohodka so predstavljale prenočitve v kampu in turistične takse, precej pa so iztržili tudi od igrišča za mali golf (6 milijonov starih dinarjev). Med izdatki so na prvem mestu stroški za vzdrževanje kampa in izplačila za osebne dohodke. NOV BARVNI PROSPEKT Letos bo društvo posvetilo posebno pozornost propagandi. 2e do konca tega meseca nameravajo izdati nov barvni prospekt v nakladi 50.000 izvodov. Zajemal bo 15 izletniških tečk, kamor gostje največ zahajajo. Poleg prospekta bodo izdali še tiskan vložek v 15.000 izvodih, v katerem bodo prikazane potrebne informacije o vseh društvenih dejavnostih, in to v šestin jezikm. Društvo bo sodelovalo s propagandnim gradivom tudi na različnih sejmih in turističnih razstavah doma in v tujini. Za čim boljše počutje gostov in razvedrilo bo društvo tudi letos organiziralo razne prireditve v kampu. Nastopile bodo folklorne skupine in ansambli z glasbenimi in pev_ skimi toikami, pripravili pa bedo tudi tradicionalno prireditev ob tabornem ognju. Za goste bodo organizirali izlete v okoliške kraje z ogledom zgodovinskih, kulturnih, prirodnih in turističnih zanimivosti. Poskrbeli bedo tudi za razne športne prireditve — tekmovanja v malem golfu, plavanju, odbojki, perjanici. V organizaciji Brodarske zveze Slovenije nameravajo izvesti tudi tekmovanje modelov na Sobčevem bajerju. NACRTI Vsekakor pa prizadevni turistični delavci iz Lesc razmišljajo še o novih možnostih za razmah turizma v njihovem kraju. Kar najboljše stike želijo navezati z vsemi sosednjimi turističnimi društvi. Gorenjsko turistično zvezo in drugimi. Med letom bi radi za najmanj 10 odstotkov povečali število članov, predvsem pa bodo poskušali pridobiti za sodelovanje čimveč mladih. Ponovno bodo oživili mladinsko sekcijo, ki naj bi organizirala razna športna tekmovanja v kampu. Mod mrtvo sezono bodo za prebivalstvo pripravili več predavanj, in sicer o gospodarskem pomenu turizma, o lepoti in značilnostih kraja in okolice. Predavanja bodo spremljana z barvnimi diapozitivi. Največ skrbi bedo posvetili nadaljnji izgradnji in vzdrževanju kampa Sobec. Vsa predsezonska dela bodo poskušali pravočasno opraviti, v sami sezoni pa bodo poskrbeli, da bo kamp lepo vzdrževan in da se bo sleherni gost kar najbolje počutil. Lotili pa se bodo tudi študije o nadaljnjem razvoju Sobca. S. Zupan Za varno in prijetno hojo v gorah Prek sto planinskih društev — kolikor jih je vključenih v slovensko planinsko zvezo — se mora v letošnjem jubilejnem letu slovenskega planinstva bolj kot kdajkoli prej zavedati, da so skrbno označene ter zavarovane poti najboljša propaganda za množično rekreacijsko planinstvo. Gosta mreža skrbno označenih in z železnimi klini ter jeklenimi vrvmi zavarovanih planinskih poti so jamstvo za varno hojo po gorah, brez lažjih in večjih nesreč. Občni zbor Hortikulturnega društva Kranj Najvažnejša vzgoja ljudi Hortikulturno društvo v Kranju deluje že sedem let, največji uspeh v svojem delu pa je doseglo prav lani. Uspelo jim je dobiti prostore v paviljonu ob Prešernovem gaju, kjer se sestajajo člani društva, vsi ljubitelji hortikulture pa lahko v njem dobijo tudi nasvete. Pokazalo se je, da je prav ta paviljon precej vplival na večje zanimanje ljudi za gojenje cvetlic in urejanja vrtov. Marsikdo izmed teh pa je postal tudi član društva. Tako ima sedaj društvo 389 članov, medtem ko jih je imelo leta 1966 le 2C8. Društvo je v preteklem letu oskrbovalo člane s semeni, sadikami vrtnic, gomoljasti-mi begonijami, škropivi in drugim. Največ zanimanja je bilo za nove vrste tulipanov, saj so člani društva in drugi ljubitelji cvetja posadili nad 7000 različnih izbranih sort čebulnic. Društvo je organiziralo tri javna predavanja ter strokovne ekskurzije, in sicer ogled Alpinuma Ju-lijana v Trenti ter ogled vrtnarskih razstav v Celju in na Jesenicah. Nameravali so organizirati več predavanj, vendar zaradi pomanjkanja sredstev teh ni bilo mogoče izvesti, saj je društvo od občinske skupščine prejelo le 100.000 starih din dotacije ter 80.000 din za izvedbo tekmovanja v urejanju šolskih vrtov. Pri tem tekmovanju je zasedla prvo mesto za najlepše urejen vrt osnovna šola Lucijan Seljak v Stražišču. Za tekmovanje v ureditvi oken in balkonov s cvetjem ter pred-vrtov se je prijavilo sorazmerno majhno število udeležencev, za to pa so ti zares skrbno uredili svoje cvetlice in vrtove. Podeljenih je bilo pet nagrad s priznanji, o čemer smo v našem listu že pisali. Zelo lepo pa jc uspela tudi akcija za okrasitev starega dela mesta Kranja, saj je bilo postavljen h na okna 96 enotnih zabojč-kov s cvetjem. • Tudi za letos je društvo na svojem občnem zboru, ki je bil te dni, sprejelo program dela za tekoče leto. Tako bodo spet izvedli tekmovanje za najlepše vrtove in okna ter šolske vrtove. Poleg širjenja sodobnega urejanja vrtov in javnih nasadov, okrasitve oken in balkonov s cvetjem, bodo poskrbeli za napredek na področju vrtnarstva in sadjarstva. Organizirali bodo več predavanj in ogledov vrt-narstih razstav, poskušali pa bodo pridobiti še več novih članov. Udeleženci zbora so med drugim poudarili, da bo potrebno na vse načine poučiti ljudi, da ne bi hodili po nasadih in parkih, saj je sedaj prav zaradi njihove ne vzgojen ost i težko vzdrževati lepo urejene nasade. Steyilna udeležba na občnem zboru dokazuje. d;i je zanimanje za hortikulturo v Kranju vedno večje in da delo sprva majhne skupine ljudi ni bilo zaman. S. Zupan Tega so se zavedali že naši prvi planinci, ko so 26. avgusta 1778 po sestopu s Triglava, skrbno zaznamovali svojo pot. Njihovo delo so nadaljevali tudi Triglavski prijatelji, ki so pred 95 leti označili prvo pot z Velega polja prek Ledin skozi Triglavska vrata na Mali in dalje na Veliki Triglav. Brez skrbno urejenih — planinci pravijo nadelanih poti — si pravega planinstva niso mogli predstavljati niti pipar-ji, ustanovitelji SPD. Skrb za goslo mrežo planinskih poti mora biti prav sedaj, v času množičnega planinstva, še mnogo večja, ket pa je bila v naši dvestoletni planinski zgodovini. Prek 65.000 gornikov, število pa se naglo vzpenja, in prek milijon domačih in tujih vsakoletnih obiskovalcev Koroških, Savinjsko - Kamniških Alp, Karavank in Julijcev se mora počutiti v gorah varne. Nesreče moramo preprečevati, saj je to mnogo lažje in ceneje. Vzdrževanje in izdelava novih poti mo*no obremenjuje posebno komisijo za pla- | ninska pota pri Planinski z/e. zi Slovenije, pa tudi posamezna planinska dru H \ a vlagajo znatna sredstva za vzorno vzdrževanje planinskih p'oti v okolici svojih planinskih postojank. Tudi gorniki sami morajo skrbno čuvati planinske poti in jih ne po nepotrebnem uničevati. 2c tako je veliko škode po jesenskih in pomladanskih neurjih, pozimi pa jih poškodujejo plazovi. V letošnjem jubilejnem letu planinstva je treba posvetiti planinskim potem še več prostovoljnih delovnih ur in pa denarja. Največ pozornosti naj velja Slovenski planinski transverzali, Zasa\ ~k.L planinski poti, prav tako pa ne smemo zanemariti Goronj-ake partizanske planinska poti, Ljubljanske mladinske poti ter pc.i po Pohorju. Ko-Toških gorah, Storžlču. v Julijcih in Karavankah. Oskrbo 5 0 potrebne tudi številne plezalne poti kot jo jubilejna pot po grebenih in policah Pnsoinika, z Okreš-Ija prek Krila k Češki koči, po policah severne stene Kanja v ca in mnoge druge. Uroš Zupančič Jubilej planinskega društva Dovje - Mojstrana Pred štiridesetimi leti so planinci z Dovjega in Mojstrane ustanovili društvo Triglavska podružnica slovenskega planinskega društva Dov-je-Mojstrana. Slovesnosti ob pomembnem jubileju je minulo nedeljo prisostvovalo nad 220 članov društva. Pred prvo svetovno vojno je društvo upravljalo planinsko postojanko na Kosmati peči v Mlinci, ki pa je že leta 1941 pogorela. Po osvo- boditvi je društvo najprej upravljalo Staničevo kočo, leta 1950 pa je prevzelo Aljažev dom v Vratih. Dom postaja že premajhen, zato si že vrsto let prizadevajo, da bi postavili novega. Vendar bi zato potrebovali najmanj 200 milijonov S din. Obisk doline Vrat in doma bi bil nedvomno še večji, če bi bila speljana v dolino boljša česta in, če bi dom lahko sprejel več gostov. V društvo je včlanjenih! nad dvajset odstotkov vsega IUn£L3j*!ilafga prebivalstva, kar nadvotnno predstavlja svojevrs'.en rekord. Društvo ima tudi svojo knjižnico, ki je med redkimi tovrstnimi knjižnicami na Slovi nskem. Najbolj delavnim člrnom društva so ob jubileju }x-Je-lili tri zlate (te so prejeli Tolar, Brojan in Potočnik) in trinajst srebrnih apomin>kih trakov. R- C. Velenjski lignit (kosi in kocke) lahko nabavljate od 28. 2. dalje po znižani ceni. Znižane cene bodo v veljavi do zgodnje spomladi. Prosimo cenjene potrošnike, da se poslužujejo te izredne ugodnosti, s čemer si bodo zagotovili takojšnjo dobavo in tako zmanjšali skrbi za jesenski čas. Se priporoča trg. podjetje KURIVO KRANJ tel. 21 192 GRADITELJI DRUŽINSKIH HIŠ Pomlad se bliža in prav je, da si pravočasno pre skrbite načrt. Strokovni nasvet in vse vrste tipskih načrtov enodružinskih, dvojčkov in vrstnih hiš dobite v najkrajšem času pri PROJEKTIVNEM PODJETJU KRANJ, Cesta JLA 6/1 (nebotičnik). BUTAN PROPAft PLIN dobite pri trgovskem podjetju KURIVO KRANJ. Polnimo in zamenjujemo tudi aluminijaste (madžarske) steklenice. NAROČNIKI IN BRALCI GLASA! Delovna enota Glas uvaja s 4. marcem nov delovni čas za naročniško in malooglasno službo: ponedeljek torek četrtek petek od 7. do 15. ure sreda od 7. do 18. ure 2. in 4. soboto v mesecu od 7. do 12. ure 1. in 3. sobota v mesecu zaprto Prosimo cenjene naročnike in bralce našega časnika, da spremembo sprejmejo z razumevanjem. Opravičujemo se cenjenim naročnikom in bralcem, da je v 16. in 17. št. lista nastala pomota. Uprava Obvestilo AMD Kranj obvešča vse lastnike motornih vozil, ki potujejo v inozemstvo, da od 1. 3. 1968 lahko v pisarni AMD Kranj, Koroška 17, nabavijo: 1. Bencmske bone za: Avstrijo, Italijo, Zah. Nemčijo, Bolgarijo in Grčijo. 2. in 4. sobota v mesecu od 7. do 12. ure 3. Kreditna pisma za inozemstvo in kreditna pisma za tuzemstvo, katere lahko dobijo samo člani AMZS. 4. Mednarodna pooblastila. Člani AMD imajo pri nabavi popust. V delavnicah — mehanični, kleparski, ličar-ski jeza člane AMD Kranj 20% popusta na delo. Poslužujte ss ugodnosti, ki vam jih nudi članstvo AMD. AMD Kranj Koroška 17 Tržni pregled v Kranju Solata 5 do 6 N din, motovileč 10 do 18 N din, radič 10 do 12 N din, špinača 8 do ION din, korenček 2,40 do 2,60 N din, petršilj 4 do 4,50 N din, čebula 2,50 do 3N din, česen 10 do 12 N din, redkvica 1,40 do 1,60 N din, rdeča pesa 1,60 do 1,80 N din, kislo zelje 2N in, kisla repa 1,50 H din zaklana perutnina 10 do 12 N din, svinjsko meso w do 12 N di.n, surovo maslo M do 16 N din, med 12 do 13 N din, skuta 4 do 5 N din, orehova jedrca 22 do 24 N din, suhe slive 3 do 3,50 N din, jabolka 1,20 do 1,50 N din, krompir 0,70 do 0,80 N din, hren 5 do 6 N din za kg; 3,50 do 4N din, ješpren 1.80 do 2 N din, koruzna maka 1,80 do 2 N din, ajdova m* 3,30 do 4,20 N din, oves 0,70 do 0,80 N din, pšenica 1 do 1,20 N din za liter; jajca 0,45 do 0,50 N din. Oglas v Glasu -zanesljiv uspeh Verjetno še nikoli niste videli tako bogate izbire kmetijskih strojev in orodij, kot bo prikazano na velikem prodajnem sejmu kmetijske mehanizacije na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, hala B, v času od 9. do 31. marca 1968. Kmetijski stroji in orodja — domače in tuje proizvodnje: Traktorji s priključki: IMT-533, Zetor 2511, Steyr 86, DT-20. Ročne motorne kosilnice s priključki: BCS, Moty Werke, Reform, Vogel & Noot, Alpina, Rondine itd. Vse stroje — domače in tuje proizvodnje — bomo prodajali s 5,5 »/•popustom za dinarje, še poseben 10»/0 popust pri nakupu Z deviznimi sredstvi. Stroji za pridelovanje krme: samonakladalni priklopnik!, obračalni zgrabljalniki, ventilatorji za sušenje sena. Kompletne linije za pridelovanje krompirja in koruze. Molzni stroji Alfa Laval in druga hlevska oprema. Manjši stroji za zaščito rastlin, orodja za vrtičkarje, sadjarje in vinogradnike. Vse kmetovalce, ki jih prav posebno zanimajo problemi v zvezi s spravilom krme in predelovanjem okopavin (krompir, pesa, koruza), VABIMO na strokovna predavanja s filmi in diapozitivi v hali B 19.3. in to: Vsakokrat: 23. 3. ob 9. uri spravilo krme 25. 3. ob 12. uri pridelovanje okopavin Ob tej priložnosti boste dobili tudi strokovne odgovore na konkretna vprašanja, ki vas zanimajo. Sodelujejo priznani strokovnjaki Kmetijskega instituta v Ljubljani, AGROTEHNIKA Export-Import LJUBLJANA, Titova 38 3636 J^Jski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Goren fknšarstvo v okolici Gorij (3) zvanje) ' »I tal i imela SV°J° sre' s srčni uJC Vsaka gospodari-1 zase t fosestviJo (gmajne Br>7H 1° ludi sv°Je k°'iko k 5 (sreniah) odloča-"osekn • Posekali. Sedaj M i?l.'.s0 več delali tlako Oglejmo si, katere vasi so dobile gmajno (nižinski pašnik) in pa približno površino te v hektarih (po pripovedovanju Franceta Burje-Pretnarja iz Rečice). Zasip 30 ha, Podhom 70 ha, Sp. Gorje okrog 20 ha, Poljšica 70 ha, Zgornje in Spodnje Laze 5 ha. Te gmajne imajo v upravi ^nei6 bil° delo plačano od da"es P^šni odbori, seveda pod zapf metra lesa, ravno ta. i Pokroviteljstvom Kmet.jske za-lra. I2ekV,?5je,sa od'kubičnega V foJSK' C,k za Prod^i les !C5>li nazaj i IZ-i vi Pax? 'h nižinskih al 50 tudi n °V- Iz tc8a denar-L1? živLP ,StavIja,i nove *ta-n)nah nove koče na ,UpiH d * mkih)' Ce pa so °,$eredkMrja deli» (kar je „ Ie*, k^;* H JC UOD" kmet ^SeTSS 5? 6no trctiino Jar]ev) 1U00 dm, kajžar 333 J se7elj'Šrk;..obvezi iz leta Z ^ tUdi kataSter °K Se Z* par«l v merilu ^atančnn • ie UD°rabcn in e ^_.no zdelan. Ini druge Bled. Dodeljena pa je bila gmajna tudi drugim vasem tod okoli. Zg. Gorje, Viševnica in Rečica pa so si svojo gmajno razdelile med seboj, med posestnike. Tako so jo na Rečici delili leta 1884. Mejila je na Poljšiško gmajno in se držala prav do Blejskega jezera in do Zake. Gmajno so delili po srenjskilh pravicah, in to: kmet je dobil za eno srenj-sko pravico 4,2 ha površine, bajtar le eno tretjino kar znaša 1,4 ha. To so točno izračunali takole: površino gmajne, namenjena za delitev, deljeno na kmečke in kajžarske dele. Seveda, da ne bo kdo napak razumel: Po katast^, s)cer izmerje-'za srenjsko posest, ni pa to sa f^'e'vse v81?^« (Panike) bližini f~! ' Bvo^ nepo- j ime gmajna je vsesplošen izraz ie, "'-stru t,i ""ici.ic-trske SSLTako 50 nastale občin ""iT au nasiaie, mo golicava in grmovje, temveč c aH podobčina.' so vmes tudi predeli z lepo ra- ščenimi gozdovi, ali pa — po očiščenju grmovja in gnojenju — lepe senožeti (npr. Višelnica in Zg. Gorje). Predplaninsko pašo — nižinsko, imajo tod okoli le še vasi Rečica (samo delno zaradi razdeljene gmajne), Poljšica, Zasip, Podhom ter Sp. in Zg. Laze. Se-vega so tropi (črede) precej manjši (posebno v Rečici) kot pred 50 leti ali še dalje nazaj, o čemer se bomo podrobno seznanili kasneje. VIŠINSKI PAŠNIKI — PLANINE Dobro je, če se ozremo še po planinah, katere vasi imajo pravico pasti na tej ali oni planini in približno njihovo površino. Te planine niso v lasti vaških srenj, temveč imajo te na njih le pašne pravice, lastnik pa je Kmetijska zadruga Bled, ki pa seveda tesno sodeluje s pašnimi odbori. Planine: Brda z Lipanco, okoli 300 ha (Rečica-Grad), Klek 150 ha, prvotno samo planina Blejske dobrave, kasneje je neki Marolt iz Podhoma (Jan) oženil neko gruntarsko dekle iz Dobrave in so dobili Podhomci pravico pasti na Klcku (iz govora Jakoba Jana, Marolta iz Podho- ma 1. 1934 na Kleku, ob otvoritvi nove koče in hleva). Pašno pravico sta imela tudi Mežan in Zgornji Gogala iz Rečice, ker sta v času lova hranila grajske pse. Mimogrede omenimo resnično ustno izročilo: malo od planine Klek, severozahodno, je visoka skalna navpična stena; ob njenem vznožju se vije čista reka Radovna. Ta skala se imenuje »Bratova peč«. Dva brata sta nekoč sedela na kraju vrh pečine, za hrbet jima je prišel mrkač (oven) in je oba zbil preko peči. ne, da sta se ubila. Tako je dobila pečina ime »Bratova peč«. Kasneje, ko so bile v poletju krave na planini, je prišel na plamno tudi Marovtov dohtar (Maroltov doktor Jan iz Podhoma) na ukance (počitnice). Takrat na vasi niso preveč čislali šolane ljudi in tako je Marovto-va gospodinja prepovedala svojemu pastirju na planini, da bi mu dal od Marovtovih (domačih) krav mleko; od drugih krav lahko, samo od Marotovih ne. To ga je tako žalostilo, da se je sam pognal preko pečine in se ubil. (Po pripovedovanju Janeza Jana in žene — Repeč-neka iz Sp. Gorij 12). Podplanina na Kleku je Meja dolina, to je prava Podhomska planina. Kranjska dolina — okoli 6 ha, pašno pravico imajo: Poljšica, Sp. in Zg. Gorje ter Višelnica. Na zahodni strani pokljuških ! rovtov je planina Repečnikov rot — 30 ha (v sklopu dokupljenih rovtov Zumerčovega, Poro- j vega in Zračovcga). Je ves ogra. ! jen, kajti na vzhodnem delu meji na privatne pokljuške rovte, na zahodni in severni strani pa ] na gozdove Gozdnega gospodar- ! stva Bled in na privatne parte. Repečnikov rot so včasih kosili, ! tja do leta 1912, in preden je bilo seno pospravljeno (površina samo Repečnikovega rota je 8 ha), so pojedli 60 hlebov kruha, sena pa je bilo 50 do 60 voz. Ker so imeli svojo planino in svoj trop 25 krav in 30 jarcev, je bilo dobro gnojeno. Leta 1912 ga je od Repečnikovih odkupila kmetijska zadruga Zg. Gorje za smešno nizko ceno 1000 kron (100 kron je gld, 1 krona je 50 kr, za 1 gld si lahko kupil dve kravi). Na polovici planine, ki je vsa ograjena, se pasejo konji. Na tej planini so imeli pašno pravico, po letu 1912, vsi člani zadruge. (Po pripovedovanju Repečnika, Janeza Jana). Jože Ambrožič (Naprej prihodnjič) Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ^mozaverovanost, na-ttertan nemški nacio-'^Uega človeka m ga ki kviče, podgane, '.sramota biti Francoz, Wh Verzih Lehmannu V*V\\and und movgcn «r'irnl štirimi leti čutil •u'. kulturno, duhovno PoUijčevanja drugih u^ kulturnega duhov -■dajala druge kulture «iiov, gledal svet kot :cs^las\a med narodi jtadij pnrodoslovja in ^ibolj prizadevnimi F*jKh človeške de\av-°Vvm \n drugim navo-ncs. maTveč je gledal Ni in poslušni WA v katero je naj-0 dušo, ki so jo trle 0 zato, da bi mu ne ^ bi kljub teiavam, ^ kot pravi nemški blagor Nemčije«, UW vojne jc v očetu " oblast, ln da tudi godnih, oblasti /a- M'inov, postavljenih 'aprav dve Nemčiji-u morajo poslušati', *a vse druge nesvo- 1 b*MB študij in da očital dvoličnost, saj je oče prav tako vzklikal cesarju in vojni, kakor so vzklikali drugi, obsojal socialistične demonstracije, ki jih je baje organiziral Kari Liebkneckt, in imenoval tega socialističnega poslanca »nepatri-ota in izdajalca«, doma pa vzdihnil, da bi bilo bolj pametno, ko bi poslanci skušali preprečiti spopad z Rusijo in Francijo. In najbrž je bilo takih še mnogo, a so se vseeno bali, da bi svojo pravo zaskrbljeno dušo odprli pred drugimi in da bi v očeh drugih, ki so najbrž v sebi mislili prav tako, a javno ravnali drugače, ne bil videti »pravi« in »zavedni« patriot. Kričali so cesarju in vojski, kričali hura zmagi, tako da je odmevalo od vsepovsod, kakor da kričijo hura tudi stavbe, ceste in celo samo nebo, kričali podobni tistim mi javka jočim mačkam in lajajočim psom ali piska-iočim podganam in pesmi, ki so se bale sramote, da bi jih imeli za francoske. Vsi so se hoteli pokazati, kakor tiste vaške žene, ki jih jc godba privabila i/, hiš in ki so se gnetle, da bi videle, kako koraka vojak, ki so ga odkopali, ker se je cesarju zdel, da je umrl prezgodaj, zdravniku, da je s svojo smrtjo hotel uteči svetim dolž-I nostim cesarskega pešaka in da se je hotel prikriti pred nevar-| nostjo in ga je zato velel naliti z žganjem, mu porinil v objem dve bolničarki in še napol golo žensko, da bi vojaka ozdravile slraho-petnosti in prebudile v njem možatost; vojaškega kurata, da bi s kadi lom odvrnil od vojaka smrad po trohnobi in smrti; vojaško godbo, ki naj bi vojaka vzpodbudila in ga spomnila, kako je treba v paradnem koraku »metati noge od riti«; dva bolničarja, ki sta ga pod pazduho držala, mrtvega vojaka, da bi se jim zopet ne sesedel »v svoj drek, kar se seveda ni smelo zgoditi«, ker so morali navdušiti vojaka, da bi se še mrtev bil za cesarja, za kar naj bi poleg vsega, kar so mu že nudili, poskrbela cesarska zastava in gospod v fraku s poškrobl jenim oprsjem, ki je, zavedajoč se kot pravi nemški človek svojih dolžnosti v celoti, vedel, kako se takim rečem streže in dal voditi mrtvega vojaka skozi vasi, da bi prebivalci videli, da se celo mrtvi vojaki še »hočejo (kar v vojaškem jeziku pomeni isto kakor »morajo«, ker v vsaki vo>ki glagol »hoteti« izgubi svoj pravi pomen in pomeni samo še »morati«) boriti za cesarja in zato naj tudi ženske in celo drevesa in polna luna kričijo temu »hočejo« s hura, kakor diha iz verzov, ki mu jih pripoveduje s posmehljivo grenkobo medicinec Und vvenn sie durch die Dbifcr zichn VVarcn al le VVeibcr da Die Baume verneigten sich, Vollmond schicn Und alles sehrie hurra. Mit Tschindradra und VVicderschn! Und Weib und Hund und Pfalf! Und rniiton driu der tote Soldat Wie ein bcsollner Aff. Und vvcnn sie durch die Dorfer zichn Konunt's dass ihn keiner sah So viele vvaren herum um ihn Mit Tschindra und Hurra. So vicle tanzten und johi ten um ihn Dass ihn keiner sah. Man konnte ihn cinzig von oben sehn Und da sind nur Stcrne da. Die Sterne sind nicht immer da Es kommt ein Morgenrot. Doch der Soldat, so vvie er's gelernt zieht in den Heldentod. Bivši medicinec umolkne, Lehmann pa zamišljen požene avtomobil ... Tu med griči si poti podajajo roke in ločijo množična vojaška pokopališča. Pred štirimi leti jih ni bilo. Prav tale grič tu, kjer zavija neka pot proti severovzhodu, proti Reimsu, iz katerega se tokrat Francozi niso pustili izriniti, je bil pred štirimi leti en sam sadovnjak. Zdaj o njem ni sledu. Namesto drevja se vzpenjajo v breg brazde lesenih križev; bera smrti minulih dveh mesecev. Zato je tudi pokrajina drugačna kakor pred štirimi leti. Morda bi Lehmann to povedal bivšemu medicincu, ko bi se prav tedaj nc začela dvigati iz brajde smrti množica sivozelene vojske, kakor da bi vstajala iz grobov in se začela opotekajoč se zbirati na cesti. Lchmanna, ki je še vedno pod vtisom pesmi o mrtvem vojaku, spreleti srh, čeprav vc, da je samo pohodna kolona, ki ima za seboj že desetine kilometrov napornega pohoda, saj se vojaki od utrujenosti opotekajo in se ne zmenijo za njegovo hupanje, tako da mora zopet ustaviti avtomobil. S fronte zahodno od Soissonsa prihajajo. Že drugi dan so na pohodu. Mislili so, da odhajajo na počitek v zaledje, a jih najbrž ženejo zopet v klavnico čez te griče proti Marni, čeprav so si že zdaj »zribali noge do riti«, pravi neki vojak. Človek bi zavidal mrtvim, pokaže na grobove, med katerimi so komaj četrt ure počivali. Da, tem pod križi, je lepše, menijo tudi drugi, dokler jih ne na-hruli zadirčen feldvcbcl in zahteva, naj napravijo avtomobilu prostor. Toda vojaki se obotavljajo, preklinjajo feldvebla, pa tudi Lchmanna in sanitejca, ki ju imajo za zalednika. Le počasi, kakor da jim feldveblov revolver, s katerim jim grozi, ni mar, in kakor da jim je vseeno, če jih poslieli tu ali pa če jih postielijo na fronti Francozi, se umikajo na rob ceste in ostajajo v prahu za avtomobilom. Zopet sta sama na cesti, toda vojaki so še vedno v l chnvimo-vih očeh, taki, kakor jih je videl, ko so se dvigali z zemlje i cd lesenimi križi, »mrtvi« vojaki, ki bedo morda žc jutri zares mrtvi. GLAS •:<- 1! S I VI Gi.AS * ie grntAN ZA ŽENE SOBOTA — 9. marca 1968 Abeceda za sedemnajstletnice Kaša in orehi za lepe lase Včasih vzdihnemo pri pregledovanju starih fotogrofij, na katerih se naše babice ali prababice ponašajo z debelimi svitki las, zvitimi na tilniku. Naši lasje pa so redki, hitro se mastijo, s topiranjem jih lomimo in razen tega tudi naša prehrana ni ravno preobilna z vitaminom B. Včasih so prale naše babice lase enkrat na mesec z milom, prehrana pa je vsebovala veliko več vitamina B kot sedaj. V starih zapiskih beremo, da so renesančne lepotice, ki so bile znane po izredno lepih laseh, vsak večer krtačile lase. S krtačo so potegnile 87-4crat po levi in prav tolikokrat po desni strani. Danes pa prav malo slori-mo za laso. Ozračje mest je polno prahu in saj, ki se nam useda na obleko, obraz in lase. Zato bi bilo priporočljivo, če bi vsak večer skr-tačili iz las ves prah. Krtača mora biti ščetinasta. Prav tako je dobro, če je tudi glavnik roževinast; včasih se ga v kakšni drogeriji še dobi. Vsakodnevno krtačenje las ima tudi to prednost, ker masiramo lasišče. Lasje se z redno masažo ne zamaste tako hitro, so lahni in se bleščijo. Naše babice so zelo pogosto imele na krožniku kašo, ker kaj boljšega tudi ni bilo. Znanih je več kur, ki naj bi okrepile tenak in slaboten las. Lahko poskusite s kašo. Veliko žlico kašo dobro operite v topli vodi in jo namočite čez ncč. Vode naj bo bolj malo. Zjutraj kašo zmešajte z nekoliko medu in na tešče pojejte. Same nekuhane kaše najbrž ne bi mogli uživati in bi prehitro obupali. Kura naj traja kake tri tedne. Ce pa ste zelo suhi, lahko poskusite tudi z orehi. Vsak dan pojejte eno jedrce več. Tako boste štirinajsti dan pojedli štirinajst jedrc, nato pa spet vsak dan eno manj. Kura je sicer nekoliko dražja zaradi visoke cene orehov in rada pusti kak dekagram teže več. Ce pa s težo ni nobenih problemov, pa velja poskusiti. L. Mencinger Moda tridesetih let To, kar se ni posrečilo filmu Viva Maria, sedaj pripisujejo že tolikokrat omenjenemu filmu Bonnie in Clvde. Trgovine v zahodnih modnih centrih so preplj avl jene z baretkami, ki jim pravijo kar bonnie in so prav take, kot jih nosi filmska junakinja. Frizerji so pokazali nekaj novih pričesk, ki so v zname- Kaj sodi v torbico? Zmotno je misliti, da je ženska torbica modni dodatek. To je nujen pripomoček sodobne garderobe zaposlene žene. Se vam je posrečilo prepričati moža ali fanta, da resnično potrebujete nekaj torbic? Seveda ne boste uspeli z nespametno izbiro in z neredom, ki je mogoč v kaki torbici! Danes bomo spregovorili o praktični izrabi prostora v torbici in kako naj ta služi svojemu namenu, drugič pa o tem, kako si najlaže pridobimo elegantno kolekcijo torbic z dodatki. Prostora v torbici je pač malo in zato ga je treba dobro izkoristiti. Če vseh »tisoč« drobnarij, ki sodijo v torbico ali pa tudi ne nimate lepo razvrščenih, se vam zgodi prava katastrofa, če jo ponesreči iztresete. Da o tem, če imate mogoče v zmedi glavnik in kremo na sendviču, sploh ne govorimo. Sicer pa sami veste, kako radi se možje norčujejo s skladiščem v torbici. Vsaka torbica ima žepek, nekatere pa imajo še večji žep, ki se zapre z zadrgo. Vsekakor glejte pri nakupu tudi na to. In kaj vse sodi v torbico? Najprej predmeti, ki jih imate vedno v rezervi in ki jih skrijete v večji žep: priborček za manikiranje (stane približno 10 Ndin), »prva pomoč« za šivanje (stane 7,70 Ndin), košček vate v vrečki, škatlica tablet proti (bolečinam, lahka najlonska mrežica za nakupovanje in rezervne najlonske nogavice. To je komplet, ki ste ga kupili posebej za to, da ga imate vedno v torbici in ga uporabljate samo takrat, ko niste doma. Ce morate na hitro zamenjati torbico, preložite vse to v manj kot minuti. V žepku imate glavnik, pudernico z zrcal-cem in črtalo. Tako vam ostane 56 vsa prostornina. Sedaj uredite vse tisto, kar moški nosijo v listnicah. Posebej za ta namen kupile srednje veliko listnico, kombinirano z notesom (stane približno 10 Ndin), ki naj ima vsaj tri žepke. Poleg notesa in kemičnega svinčnika razporedite po žepkih: v enem izkaznice —- osebno vozniško, zdravstveno itd., v drugem boste hranile račune in podobno, tretjega pa prihranite za različne dokumente in fotografije. Vsak mesec pri gospodinjskem obračunu naredite pregled. Tja »založite« tudi nekaj denarja za vsak primer. Sicer pa imejte za denar manjšo denarnico, ki jo imate v trgovini v rokah. V notesu so torej vsi tisti dokumenti, ki bi jih potrebovali, če bi npr. morali nepredvidoma odpotovati. Tako se vam torej ne bo zgodilo, da bi nekaj pozabili, ker notes samo preložite v drugo torbico. Tako tudi ne boste slabe volje, če sc vam bo nalomil noht ali boste strgali nogavico, pa morate še na obisk. Pri roki imate zdravstveno izkaznico, če bi se vam kaj pripetilo. Ce ste večino dneva odsotni, morate imeti še manjši riecessaire (stane približno 5 Ndin) na zadrgo, kjer shranite kremo m črtala. In Še vedno imate prostor za cigarete* bonbone ali ".retovič. Ce se vam bo sedaj po nerednosti iztresla torbica, se bo-61 .* lat ko brez zadrege za h valili, 'istemu, ki vam jo bo pobral. KLoparnik nju na novo odkritih tridesetih let. Lasje so lahko kratko pristriženi, ob straneh nekoliko daljši in se oprijemajo glave. Kodre narede celo z že zdavnaj zavrženimi na-vijalkami, ki so bile nepogrešljive pri tako imenovanih železnih t ran j ah. Ce pa so lasje dolgi, so navadno navi ti »na bolj tanke navij alke. Zelo pogosto oblačilo je komplet krila in brezrokavnika z. večjim ovalnim izrezom. Brezrokavnik se zapenja spredaj. Okoli vratu se spet nosi po^lno zlatih verižic, prav tako okoli pasu Med modnimi dodatki je tudi dolga biserna orglica iz dobe charlestona in pa beli cvet kamelije. Kostimi imajo dolge dolge jopice, navadaio brez ovratnikov. Taki so tudi prehodni plašči. Bluze so visoko zaprte, z okroglim stoječim ovratnikom. Pas ima navadno veliko kovinsko zaponko. In dolžina? Bolj kratko kot ne, če pa želite do-lgo čez koleno, pa tudi ne bo nemoderno. L. M. Kozmetični zajtrk Ali veste, da je prav od zajtrka odvisno, kako se boste počutili ves dan? Ne? Najbrž nejeverno odkimava-te z glavo, češ če bom zajtr-kovala bom spet pridobila nekaj dekagramov teže, torej ostanimo zavoljo »linije« lačni! Povsem narobe. Kalorije, ki ste si jih pridobile pri zajtrku, ne vplivajo na vašo linijo. Znano je, da pojedo suhljate Angležinje za zajtrk največ: kašo iz ovsenih kosmičev, porridge jo imenujejo, pršut in jajca, čaj z mlekom, kruh in smetano. Okrogle in zajetne Dunajčan-ke, ki se zadovoljijo za zatrk samo z belo kavo in namazanim kruhom, pa si privoščijo obilno večerjo. In posledice .. . Za zajtrk mora človek sprejeti vase četrtino ali tretjino celodnevne hrane. Mleko, smetana, nemasten sir, jajca in klobase povečujejo kalo-ričnost zajtrka. Seveda pa je treba paziti, da ne uživamo maščob v neomejenih količi- nah; le delavci, ki teže telesno delajo, si smejo privoščiti bolj mastno hrano že t jutranjih urah. Ogljikove hidrate uživamo v obliki kruha, marmelade in sladkorja; v črnem kruhu tičijo rudni11' ske snovi in vitamini, praV tako pa tudi v svežem sadju* zelenjavi, maslu, mleku, jaj* cih in rženem kruhu. Morda tudi še ne veste, da bo postala vaša polt praV kmalu brezhibna, če boste na mlačne edli poj' tešče popili kozarec mineralno vode ali . svež sadež hruške, jablane ali drugega sadja. Nekaj dni boste pozabljali na takšen "a* čin prehrane, potem pa se boste navadili nanj in kar P°" grešali sadje, če ga slučaj"0 ne bo doma. Po sadju se j£ tite jajc, malo klobase sira na- in drugih živil, ki so z° štete, kava pa naj bo le . nameček. Vaše telo pa bo na doma lahko, vaš videz sv mladosten in negovan. T. Vrbovo1^ Kotiček za ljubitelje cvetja Svetuje ing. Anka Bernard Kako uspešno gojimo gorenjske nageljne Najlepši okras gorenjskih domačij so bogato cvetoči gorenjski nageljni. Zal jih vidimo vse redkeje-Vedno bolj se umikajo drugim cveticam, ki se s slapovi rdečih nageljnev na lesenih hodnikih in balkonih ne morejo meriti. Gojenje nageljnev je zelo enostavno, vendar zahteva posebno nego. Najbolje uspevajo viseči nageljni na deželi, posebno v hribovitem svetu, kjer je obilo zracn vlage, slabo pa uspevajo v suhi klimi mestnih ulic Posebno lepe viseče nageljne občudujemo na Tjr°' skem, zato od tam nekaj koristnih nasvetov o goj'tv visečih nageljneov, ki veljajo tudi za naše razmctC' Za uspešno gojitev nageljnev je važno predvsenii da odberemo pristne viseče nageljne, ki bogato cvetij • Sadimo le dobro prekoreninjene eno- in dvoletne s^ dike iz cvetličnih lončkov. Nageljne gojimo običajno cvetličnih lončkih in zabojčkih na oknih in bal kom-Gojenje v lesenih zabojčkih je dosti boljše za rastlin ' ker je v njih zemlja enakomerneje vlažna, saj se ma izsuši. Nageljne sadimo v dobro vrtno zemljo, ki ji dod^ mo eno četrtino peska velikosti sončničnega seme -da je zemlja dovolj prepustna. Mešanici dodamo nekaj prhle ilovice, toženo ali kostno moko ter po rn nosti nekaj šote, ki zadržuje vlago. Po sajenju rast i ^ dobro zalijemo. Kasneje sadike le zmerno _ zaliva« ^ ker jim preobilna vlaga škoduje. Kadar zalivamo. ^. livarno temeljito, nato pa dlje ne. Napačno je za,|V^a. rastline vsak dan Zalivamo zgodaj zjutraj, da se gcljni do večera osušijo Zabojčkci spali,bi P05Asr2e VIDELA iSE 70 PRAV/ NADLEGOVAT/ X-!3» PRECED TEMNO 3E.ĆE. \ 0KKO6 PETIH 60 URA. ] LE W SE TAKO DERES/ TIGER i TIHO BODI' NEKA3 VlDlM.FAlvTA! POGLEOTA* Tornska lepotica (Nadaljevanje) V peresu so mi bile še besede zadnjega zapisa, v katerem smo se pogovarjali o Josipininem zaročencu in poznejšemu soprogu dr. Lovru Tomanu. Pa se mi je zazdelo kar prav, da stopim v njego vo rodno Kamno gorico in h grobu z njegovim pepelom. To sem storil v torek. 5. t. m. In si zapisal napis na hiši in beede slovesa na nagrobniku. Tako mi bo res laže pisati o tem zagonetnem možu, ki je zasijal kot svetel meteor na našem kulturno — zgodovinskem nebu — ugasnil, sesul pa se tudi kot meteor — brez posebnega haska, brez sledov — le trpek spomin nanj je ostal... A nadaljujmo našo pripoved od zadnjega zapisa! »ORLOVSKO OKO ...« Dr. Lovro Toman ni čakal tako dolgo v zastonjkarski službi pri ljubljanski finančni prokuraturi, kot je čakal pred leti dr. France Prešeren. 2e koj prihodnje leto 1853 je sprejel službo odvetniškega koncipienta v pisarni dr. Uraniča v Gradcu. Mladi doktor se je v novem okolju kaj hitro uveljavil, kot spreten jurist in kot bleš£36 družabnik. Pa tudi privlačen Jepotec je bil. Doktor Rado-lav Razlag piše v svoji ilirski »Zori« o njem takole: »Lovre Toman je srjodne velikosti, bistra oka orlova, čela jasna, crne kose, crnih brkah; taki mu je poznati, da mu južna, vruča krv u žilah vrije; da mu se šire prsa uzneseno, kada se govor zametne o Slavjanslvu.« Da mu je res vrela V žilah vroča kri, izpričuje že kratko Trdinovo sporočilo o srečanju s Tomanom: »Ko sem bil tretje leto na Dunaju, pride Toman tja, da kupi nevesti kak lep dar, in po dolgem iskanju dobi res, kar je želel, zlate zapestnice, iz katerih se jc lesketal be-lo-modro-rdeče emalj. Potem pride v kavarno in spravi mene, Svatca, Bohinjca in mislim, da tudi Valjavca, na šetnjo v Schbnbrunn. Pogovor teče o literaturi. Z velikim čudom zapazim, da je Tomanu vzela ljubezen vso samostojnost. Namesto dokazov je samo dejal: »Tako misli Josipina.« Za nekatere reči smo se sprli, Toman nas je pobijal zopet z Josipino. To nepretrgano sklicevanje, me nazadnje zjezi, da blek-nem nepremišljene besede: »Daj Josip ini mir, pa naj se babe v te reči ne mešajo, naj primejo rajši za iglo in burkle. Za pametne ljudi so ženske avtoritete le v kuhinji in postelji.« V tem hipu se Lovro od srditosti kar strese, lice mu zablodi kot smrt pa zopet zardi kot purman; kakor bik zarjove: Tvoja sreča, da nimam s sabo pištole, ta hip bi bil ti mrtev! Prisotna prijatelja ga zopet pomirita, kar jima steče ljubijenost in spoštovanje v vseh slovenskih graških krogih. Kakor je doslej vse dobro zvesto spremljalo Josipino — zdaj, v Gradcu, jo je zapustilo. Njena zakenska s.eča je bila kmalu pri kraju. V maju 1. 1854. se ji je rodilo mrtvo dete... Da bi bila nesreča še večja, je dobila mimo porodne mrzlice še osep-nice. Krhko Josipinino telesce se obema boleznima ni moglo upreti. Nekaj dni za tem, že 1. junija, je v naročju obupanega moža tiho izdihnila — niti enaindvajsetletni ca ... Kot žrtev materinstva ... Dr. Lovro Toman (1827-nograjske -1870), soprog Josipine Urbančič-Tur- na moje začudenje prav kmalu. Ko se začne nov pogovor, je kakor prej vsaka druga beseda, Josipina ... Jaz sem molčal in se zanaprej tovari-šije s strastnim pesnikom ogibal.« ŽRTEV MATERINSTVA Stanovanje si je Josipinin zaročenec najel na graški Glaziji. Potem je odpotoval na preddvorski Turn in se dne 22. septembra 1853 v grajski kapelici poročil z iz-voljcnko. Slovesni obred je opravil njun stari prijaeltj Lovro Pintar, ki ju je pravzaprav tudi pred leti seznanil. Takoj po svatbi sta se mlada zakonca odpeljala v Gradec in začelo se je predvsem za Josipino novo življenje. Mož se je z vso vnemo posvečal javnemu življenju, v hišo so prihajali njegovi prijatelji, pisatelji, politiki in drugi slovenski rodoljubi. Turaske samotnosti ni bilo več. Skrb za domače ognjišče je vzela Josipini dokončno pero izpod rok. S svojim izjemno ljubeznivim nastopom pa si je pridobila pri- Ljubljanske »Novice« so priobčile osmrtnico izpod peresa voditelja štajerskih Slovencev doktorja Muršča: »Lepa zvezda je prisijala na naše obnebje, prijazno je svetila, nadepokie žare razlivala. Veseli smo jo gledali in se je radovali — ali Bogu bodi položeno — naša mila danica je prekmalu ugasnila, Josipine Turnogradske ni več ... Hipoma se je razne-sel po Gradcu žalostni glas o smerti njeni. — Slavjani objokujejo nedomestljivo izgubo. — Slovenska družba se zdi vnovič zedinjena, omla-jena, pomnožena. — Po ukopu pak jej v slovenski pesmi odpojo otožno slovo in mir večni. Nje grob tukaj bo na-šincem predrag kraj, nje mili spomin nam bo v blagoslovu živel.« Ovdoveli Lovro Toman svoje žene ni pozabil, saj ji je skupno z Josipininim bratom Jankom 1. 1867 postavil zares lep nagrobnik v "Gradcu. Vendar pa se je že štiri leta prej, 1863, znova oženil. To pot z Nemko Luzijo Altmanovo, mladenko enaindvajsetih let. SREČA KRIVA ... A čas zaceli vse rane, še tako hude. Tudi Toman je prebolel žalost po svoji umrli soprogi. Vrgel se je z vso vnemo v politični vrvež. Poslal je deželni in državni poslanec. Kot tak je bil voditelj slovenske državnozborske delegacije. Uglajenega nasfo-pa, dober govornik, spreten jurist — vse to je Tomana že kar naprej določalo za vlogo, ki mu jo je domovina zaupala. Posebno še zato, ker je bil tedaj tudi njegov pesniški sloves nesporen, 6aj je pel skoro tako »mogočno« kot vzornik njegov, Koseški: Bobneti čul strahotne 6em gromove, Tulečih sap razdraženo vdiranje, Plamnečih strel razsrdeno šviganje, In morja burno spenjane valove. Kot čislan narodnjak in ugleden politik, je bil dr. Lovro Toman 1. 1864 izvoljen tudi za prvega predsednika Slovenske matice. Za tajnika je bil tedaj izbran Fran Levstik. Kakor se je prej pogumno in uspešno bil za uveljavitev slovenščine, celo pri cesarju je bil v avdienci prav zaradi tega — je vas ostanek Toma-novega življenja bil eno samo opravičevanje, ker je v neki svoji dobi podprl avstrijske Nemce. Politični nasprotniki so mu nekaj let pred smrtjo obesili še afero z gorenjsko železnico. Koncesijo zanjo je dobil dr. Lovro Tomam, potem P3, je licenco prodal neki bank' za 150.000 goldinarjev. Za del prejetega denarja si je kupil graščino Polhov Gradec, da bi tamkaj v miru preživ« starost. A skrivna bolezen je bila hitrejša. Pritisnila je še pUuč' niča in nesrečni doktor Lov' ro Toman je dne 15. avgusta leta 1870 umrl v Rodaunu Prl Dunaju. Vendar so njego*0 truplo prepeljali v domač? Kamno Gorico. Tamkaj, P£ cerkvici na hričku, spi D* daj tako srečen, pred smrlj" v zzadnjih letih pa tako n"' srečni naš rojak. Nagrobna plošča nosi njegov las.tfli na/ pis: »Ne jokajte zapu^čf11' kdor v grobu spi je srečen-Saj je kratko vsem živijo"^' al' probud je večen.« V središču Kamne Gorice, na mogočni fužinarski b'$J' ki nosi številko 37, je vzida/ lo slovensko pisateljsko dru* tvo J. 1887, ploščo z napi**"' .......» —ion I«' * »V tej hiši jc bil rojen /gusta 1827 dr. L&vnj g an, pesnik in domolji-1? - avgusta 1827 dr. Lovro —0,ljub venski. Umrl jc v Rcd*un 15. avgusta 1870. .j-a Ti piošči in pa goreoJinj3 železnica, za katere gra* se jc Toman tako vzt^J ztrajn0 so cd:mi o*8*1' spomeniki na nekdanjega . snika, idealnega 1JU;r blestečega politika in "rja cu tako nesrečnega &0& ^ Dragana... Črtomir ^ (Nadaljevanje prihodnJ gnal Tudi letos bodo — kakor vsako leto doslej — " v'jCn? pred Gregorjevim vrgli »luč v vodo« v Kamni g°ric'. ju se pi. Danes sicer pravijo temu običaju spuščanje barcic ^xt\i tem predvsem ukvarjajo otroci, ki tekmujejo, čigavavsepi bo najlepša. Omenjeni običaj je drugod že skoraj V° glnil, v Kropi in Kamni gorici pa se je obdržal prav o s(fl0V-Včasih so po vodi spustili kar coklo, v kateri je 8°rebrUjiad Danes otroci spuščajo barčice v obliki hiš, cerkva, ^ poij^ ali kot šmarne križe, vse pa je osvetljeno s svečan«- $o&e del jek, 11. marca, zvečer, bodo v Kropi in v ^a{^e ?ap" deljen, 11. milica, avcici, uuuu » «vi... - x«re * otroci spet vrgli »luč v vodo«. V Kropi bodo barJ\detl *J*a ob Petrovem vrtu navzdol, tako da jih bo *eP° * p0 «tf sprotnega brega. V Kamni gorici pa jih spuščajo pred Kapusom. Predrag obisk Delavci britanskega atom-J*ega raziskovalnega sredica v Vfinlrithu so protcsti-tali proti nameravanemu o^ku princa Filipa. Uprava i« morala priznati, da so sa-mo priprave za ta obisk po-8°«nue okoli 20.000 funtov, to je okoli 600.000 novih dinarjev. V zvezi z namerava-nim obiskom princa so morali urediti ie naslednje: Pleskarji so morali v sto m sto nadurah prcpleskaU in očistiti vse prostore. Zgradili 60 poseben televizijski sistem, da bi lahko vsi delavci vsaj * televizorjih spremljali »lavnost, ko bo princ Filip dvoril novi reaktor za težko Dve poslopji so pove-z mostom, da bi se prin-^ FiHpu ne bilo treba spu-66311 Po stopnicah v pritličje m se zopet povzpeti po stopah druge zgradbe. Vsi de-lav°i so imeli sedemkrat po dvajset minut vajo za spre-J«n kraljevskega gosta. To je ll° med delovnim časom. Na koncu protesta so dc-^vei §e zapisali: »Vse to po-^njamo v času, ko je brionsko gospodarstvo v resni izi in ko je treba varčevati na vseh koncih in krajih. To pa Je odločno predrag obisk!« Dober soprog VVilliam Clark iz Tulse v ZDA je zaprosil za pomoč policijo, ko je videl, da bo veseli dogodek napočil precej prej, kot je izračunal zdravnik. Žena je imela že hude popadke, zato je naprosil policijo, če bi mu leteča policija lahko utrla pot do porodnišnice, ker je bil promet v tistem času zelo gost. Nestrpno je čakal na policijo in hodil vsak čas k oknu pa spet nazaj k ženi. Kakor hitro je prišla »leteča«, je skočil v svoj avtomobil in v spremstvu tulečih siren je vse skupaj oddrvelo proti porodnišnici. Ustavili so pred vhodom in odprli vrata. Tedaj pa je mož opazil, da so ženo pozabili doma ... Jaz, Pele Več kot pol milijona učencev s Floride je pred kratkini odšlo na počitnice, vendar ne tiste redne, ampak preprosto zato, ker ni bilo več učiteljev. Petindvajset tisoč učiteljev je namreč uresničilo svojo grol-' Danes bi *• rada nekaj pomenila s tabo Znani brazilski nogometaš Pele je svojo zbirko nagrad dopolnil še z eno trofejo. Brazilsko ministrstvo za prosveto mu je podelilo zlato medaljo, ki Jo sicer podeljujejo za uspehe v borbi proti nepismenosti. Slavni nogometaš je namreč napisal knjigo Jaz, Pele. Knjiga je med ljudmi tako popularna, da so se mnogi naučili abecede, samo da so lahko prebirali knjigo legendarnega nogometaša. Nepredvidene počitnice njo m odpovedalo slulbo. Učitelji so zahtevali več denarja za vzdrževanje šol in pa večje plače. Floridska vlada je sicer odobrila 350 milijonov dolarjev za zvišanje plač in tzboljšanje delovnih pogojev, vendar so učitelji dotacijo odklonili kot nezadostno. Ce se bo protestno gibanje še naprej širilo — zdaj je zajelo tretjino učiteljev, — bodo morali zapreti vseh dva tisoč šol na Floridi. Tašča in zet Neki »domiselni« Wics!aw VValczak Iz Varšave se je skušal znebiti tašče, potem ko ji je umrl mož. Za načrt je nagovoril tudi grobarja. V večernih urah je s taščo obiskal sveži tastov grob. Ko sta zatopljena v misli stala pri grobu, je nenadoma za spomenikom zašumelo, nato se jc prikazala velika bela postava. Tašča se je tako prestrašila, da se je zgrudila mrtva. Preiskovale) so za grobom odkrili v belo rjuho oblečeno slamnato lutko. Za to neslano šalo se bo moral domiselni VVicslavv petnajst let pokoriti v zaporu, grobar pa bo o tem premišljeval tri leia. Otroci brez naročila Na policijsko postajo v Turinu je prišel nujen po ziv, naj karabinerji posredujejo na nekem ženitovanj-skem kosilu, kjer ni šlo vse najbolj veselo. Karabinerji so zadnji trenutek rešili ženina iz rok razjarjenih nevestinih sorodnikov. Ko je ženin nekoliko zajel sapo in se osvestil, je povedal karabinjerjem, zakaj pravzaprav ti burni dogodki na poroki. »Deset minut pred ceremonijo v cerkvi,« je dejal ženin in si brisal kri, »mi je moja bodoča žena priznala, da pravzaprav ni dekle, ampak vdova z dvema otrokoma. Ko sem jo nekoliko ostreje še naprej izpraševal, je priznala, da ima pravzaprav tri otroke. Zdelo se mi je, da jo še nekaj tišči, še naprej sem vrtal, pa je potem dejala, da ima štiri otroke ali celo pet. Nekoliko sem se odmaknil in jo pozorno ogledal. Tedaj se mi je zazdelo, da je še šesti otrok na poti. Morate me razumeti, da sem bil zaskrbljen zaradi nenadnega porasta moje majhne družine. Vendar pa so bili njeni sorodniki zelo nezadovoljni, ker nisem bil nad vsem tem navdušen. Konec pa /c tako veste ...« Tovarniški dim - koristen V nasprotju z dosedanjo miselnostjo, da je pepel, ki leti iz tovarniških dimnikov prava nadloga za mesta, so pred nedavnim odkrili, da se ga da zelo koristno uporabiti. To so sicer vedeli že stari Rimljani, saj so lovili vulkanski pepel in iz njega izdelovali opeko. Nekatere tovarne love s posebnimi napravami v dimnikih ta pepel, vendar je potem problem, kam z ogromnimi količinami pepela. Pepel je sestavljen iz nezgorljivih kovinskih delcev. V ZDA so ugotovili, da je tak pepel odlična podloga za avtoceste in-dober dodatni material pri asfaltiranju. Ce ga dodamo zemlji, rastline hitreje rastejo, kot so pokazali poskusi s sojo. Dobro se je obnesel kot dodatek — betonu in pri izdelovanju opek ter pri drugih gradbenih delih. Odškodnina za iznakaženost Nedavno se je pred anglc- , škim vrhovnim sodiščem s kompromisom zaključila tragična afera .katere začetki segajo v čas pred letom 1960. Neka farmacevtska tovarna v Zah. Nemčiji je namreč leta 1957 dala v prodajo tablete proti nespečnosti na osnovi talidomida. Zdravniki so jih pogosto predpisovali nosečim ženam ,ki jih je mučila nespečnost. Preparat so kmalu nato prodali tudi v drugih evropskih deželah, samo da je bilo ime preparata različno. Poraba je bila izredno velika, tako da so leta 1961 prodali v več državah skupaj okoli 20 milijonov tablet. Prav to leto pa so posebno v Zahodni Nemčiji nenadoma opazili ,da se je zelo povečalo število iznakaženih novorojenčkov. Otroci so se rodili brez udov in z drugimi deformacijami, vendar drugače sposobni za življenje. Pojav so začeli preučevati. Izkazalo se je, da so matere iznakaženih otrok v zgodnji nosečnosti jemale omenjene tablete proti nespečnosti kot so Contcrgan, Distaval ali Trn.si val. Nastal je velik .škandal. Ugotovili so. da je na svetu okoli 7000 otrok, ki jih je prizadelo škodljivo delovanje tablet, nr.jveč jih je b;'o v Znh. Nemčiji, S*arš! ochabljemh otrok so yje*!'j to*bo nn sodiš«*". Vel k ..dpi .krivd:? Je prr.v getevo tu- di na kontrolnih organih, kl niso ugotovili škodljivosti. Proces proti zahodnonemški farmacevtski družbi je napovedan šele za letos. V Veliki Britaniji so starši tožili londonsko družbo Disti-llers. Preiskava se je vlekla celih šest let. Treba je bilo kemično dokazati škodljivost; analizirati okoli 30.000 zdravniških dokumentov itd. Starši so zahtevali odškodnino za svoje pohabljene otroke. Sodišče se je odločilo, da mora družba plečati odškodnino za iznakaženost. To sicer otrokom ne bo vrnilo rok in nog, vendar jc invalidnost laže prestajati z raznimi protezami ali z rento. Po sporazumu bodo imeli enako pravico zahtevati odškodnino tudi otroci, katerih starši niso pred sodiščem zahtevali odškodnine. Vlom v veleblagovnico Astra v Kranju Vlomilec je prišel po strelii V noči od ponedeljka, 4. marca, na torek, 5. marca, j c neznani storilec vlomil v veleblagovnico Astra v Prešernovo ulico 10 v Kranju. Zgodaj zjutraj, okoli osme are, ko trgovino odpirajo, je neka prodajalka opazila zmedo na policah. Kaj kmalu so ugotovili, da manjka več vrednih predmetov. O kraji so takoj obvestili policijo. Preiskovalci so ugotovili, da je vlomilec najbrž prišel v hišo, potem, ko se je precej namučil s plezanjem po strehi sosednje hiše. Do okna v prvem nadstropju na dvoriščni strani Astrine hiše je prišel, vsaj domnevajo tako, da je s sosednje strehe hiše številka 12 prišel na stre- ho pokritega dvorišča za blagovnico. Streha pokritega dvorišča sega prav do prvega nadstropja Astrine hiše. Okno na zadnji strani je bilo že prej nekoliko poškodovano. Vlomilec je segel z roko skozi odprtino v steklu in z lahkoto okno odprl. Znašel se je na opuščenem hodniku, ki ga uporabljajo kot priročno skladišče. Tu je bilo nekaj odej, električnih svetilk in drugega blaga, kar pa vlomilca očitno ni zanimalo. S hodnika so vodila nezaklenjena vrata naravnost v trgovino. Ker ga je verjetno najbolj zanimal denar, je vlomilec preizkusil svoje vlomilske spretnosti na predalih blagaj. Zahvala Ob tragični smrti preminulega sina in brata Ivana Cankarja se iskreno zahvaljujemo za izkazano pomoč in podarjeno cvetje sorodnikom, sosedom, botrom, duhovščini, prijateljem in znancem, sindikalni podružnici KOP, osnovni šoli Šenčur ter vsem, ki so sočustvovali z nami v težkih trenutkih. Iskrena hvala tudi vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Žalujoči: oče, mati, brat in sestra, tete in stric ter drugo sorodstvo. Šenčur, 28. februarja 1968 niških miz v prvem in drugem nadstropju. Vendar razen drobiža — okoli dvajset tisoč din — ni bilo ničesar drugega. Zato je vlomilca zamikalo blago. V prvem nadstropju je med ročnimi urami izbral pet najboljših, slabše je pustil. Ugotovili so tudi, da manjka nekaj zlatih verižic in zlatih obeskov ter par gramofonskih plošč moderne glasbe. V drugem nadstropju pa je vzel dva magnetofona in dva transistorja. Skupna vrednost ukradenih predmetov je okoli 5000 N din. L. M. Nesreča pri srečavanju V torek, 5. marca popoldne, se je na cesti tretjega reda v križišču cest Kamna gorica-Kropa-Spodnja Ldpni-ca pripetila hujša prometna nesreča. Voznica osebnega avtomobila KR 30-65, Francka Stale iz Krope se je pri srečanju z mopedom, ki ga je vozil Janez Eržen iz Gobove, zmedla, tako da je zavozila na levo stran ceste in trčila v mopedista. V nesreči se je mopedist hudo ranil in so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. Škode na vozilih je za okoli 1500 N din. L. M. Zahvala Ob neizmerni boleči izgubi naše nepozabne, predobre, ljubljene mame, babice in prababice Angele Oselj Molj roj izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so jo spremili na njen poslednji tihi dom, ji poklonili cvetja in vsem onim, ki so nam izrazili sožalje in nas tolažili ob tem težkem trenutku. Posebno zahvalo tudi dr. Hiiberniku za dolgoletno zdravniško nego, organizaciji ZB Voglje, preč. duhovščini in vsem sorodnikom, sosedom, ki so nam ob teh težkih dneh stali ob strani. žalujoči: hčeri in sinova z družinami in drugo sorodstvo Zahvala Ob bridki izgubi moje dobre žene, mame, stare mame, sestre, tete in tašče Jere Tiringar rojene Črnilcc se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, ji poklonili vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Francki Plevnikovi, zdravnikom infekc. odd , sestram, strežnemu osebju in pacientkam sobe 107 bolnišnice Golnik, ki so pokojnici lajšali bolečine. Hvala tudi dr. Novaku za dolgotrajno zdravljenje in skrb, dr. Janezu Bajžlju za zadnji obisk in pomoč, č. duhovščini dr. Francu Rozmanu in svetniku Janezu Filipiču za tolažbo med boleznijo in zadnje spremstvo. Zahvalo smo tudi dolžni izreči Kajžovim, Lenčkovim in Lojzki Ažman za veliko pomoč. Vsem in vsakomur posebej, ki so nam stali ob strani ob teh težkih dnevih in nam pomagali, iskrena hvala. StrahlnJ, 7. 3. 1968 žalujoči: mož Martin, hčerka Mara z družino, brat Andrej in drugo sorodstvo Igre na srečo so že od nekdaj privlačne, zlasti pa se j ko je vseposod čutiti reformo. Da Je res tako, smo vl ^ pred dnevi na kranjskih ulicah. Pred trgovinama Merkur se v veliki gruči zbirali »lovci na srečo«, ki so hoteli P1"1 ^ dajalcu srečk ekspresne loterije konjeniške zveze dob ^ malo denarja visok znesek. Nekaterim se je to posrečil0' čini pa ne — Foto Perdan Zahvala Ob bridki izgubi našega ljubega moža in očeta Ivana Koče var j a iz Kranja se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti- " sebna zahvala sosedom za vsestransko P01?)^ Iskrena hvala pihalni godbi in tovarišu za ganlJ1 besede ob odprtem grobu. Žalujoča družina KOČF.VAR Zahvala Ob bridki izgubi dragega moža Zdravka Jakovaca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, P!.Vana ljem, sosedom in znancem, ki so ga spremni njegovi zadnji poti. Hvala za izraženo soza'J j. darovano cvetje. Posebna zahvala gradbenemu P jetju Projekt in tovarišema Prinčiču in ^ "jjam poslovilni govor kakor tudi drugim organua ter godbi na pihala. žalujoča žena Fanči Jakovac Radio J počila poslušajte vsak dan ,7b 5- 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., dV\. ' 23 m 24 urI ter ra' "'jskl dnevnik ob 19.30 url. "»nedeljah pa ob 6.05., 7., 2? 12-, 13., 15., 17., 22., 23. in Vi .Url ter radijski dnevnik ob 1930 uri. ROBOTA - 9. marca g-8-08 Glasbena matineja — Rt ladijska šola za nižjo »opnjo - 9.25 Dvajset minut našimi ansambli — 9.45 Iz I0iima Skladb "Nadino - g0sri'sticni napotki za tuje J j* ~~ 1L15 Kar po domače 1210 ^ Na današnji dan — p' Suita na temo iz oper Vr*9 dama - 12.30 Kme-2*7' nasveti — 12.40 Popev- Poro?a*«Udia H " 1330 Pri' locr • Vam ~~ 14 05 °d me- Krtd' d° molodiJe — 1455 LinKi'tna banka in hranilnica ut>ijana - 15.20 Glasbeni wmozzo ~ 1545 Na^ p°d- JJjT 16.00 Vsak dan za 17ta T ^ Gremo v kino — tual gramo ^at — 18.00 Ak-l8i=fnSti doma in v svctu ~~ S kn- ravkar Prispelo - 18.50 južnega trga — 19.00 Lah-v rn??' otroci — 1915 Godala za »£u - 19.25 Pet minut <*W !T 20 00 Z revijskim voka n0m RTV Ljubljana in bavn ' solisli ~ 20-30 Za' Vesp? radiJska igra - 21.05 teko 2V0'ki ~ 21 30 Iz 'obdaja radia KoP-r - 22.10 Od-23.02 s& naS° izselJence — OOvi r j^snijjo in plesom v ^' teden 2005Up,Program 2015 plasbena pravljica — 2l2o 7kuten in Kodaly -tov t ^rovske skladbe bra- konc?fV0c ~ 2140 Junaki Ples dvoran — 22.00 Henrv- noči - 2™0 Ura pri Purcellu j^!Hi_- 10. marca ^25**° jutr° - 7-3°Za Hadiiitr pr6izvajalce - 8.05 9.05 M ■ Jgra za otroke - iri nr^d,Si pcslnsalci čestitajo Se ^fdravljajo - i. _ 10.00 ^smi unUc tovar'ši ~ 1025 ^edeiuJ01"00 in dcla _ 1045 dij ^J^' mozaik lepih melo-2a tu in °° Turistieni napotki 8 Posluša?-0 ~ 1150 P°ROVOr DaSnj 7lci ~ 12.00 Na dajalci * T 1210 Naši po-Ijajo h ta jo in pozdrav- ^O'stro , I 1315 Iz Partitur 13.40 tj\ioperetne glasbe — U.oo pL jska reportaža — b. ^Poldne ob lahki glas-tedna Humoreska tega SPortn^ 15 05 Nedeljsko jo zr.amPOPOldno ~ 17 05 p°-17.30' r?!?^' °Pprni pevci — ChoDin j8ka - 18-3« ^nliiK^ P°snet*»h z ljub-^hkrT konf'rtov - 19.00 Glai"0*' °,roci - 1815 V nfcd 'r raz"k,dnice - 20.00 "ujo zvečer — 22.15 Se- rcnadni večer — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali 13.35 Za prijetno popoldne — 14.15 Odmevi z gora — 14.35 Boris Godunov — opera — 17.35 Izložbeno okno — 19.00 Strani iz proze — 19.20 Lahka glasba današnjih dnj — 20.05 Radijska kinoteka — 20.25 Glasbena medigra — 20.30 Iz repertoarja komornega zbera RTV Ljubljana — 21.20 Nedeljska reportaža — 21.30 Koncertni drobiž — 22.00 Glasbena skrinja — 23.00 Nočni koncert PONEDELJEK — 11. marca 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9. 10 Iz jugoslovanskih studiov — 9.4" Razvoj slovenskega mladinskega zborovskega petja — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Coctail melodij in plesnih zvokov — 12.00 Na da-našji dan — 12.10 Vanda Lan-dowv.ska igra str.ro francosko glasbo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Razpoloženjska glasba z veliki orkestri — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje .^bor Svoboda Center iz Trbovelj — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Pojeta sopra-nis:ka Zlata Ognjanovič jn basist Dragiša Ognjanovič — 18.G0 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodrič — 19.25 Pet minut- za EP — 20.00 Simfonični koncert orkestra RTV Ljubljana — 21.15 Igrajo veliki zabavni orkestri — 22.10 Radi ste jih poslušali — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 20.05 Nadaljevalni tečaj nemškega jezika — 20.20 Izbrali smo vam — 21.20 Zabavni intermezzo — 21.30 Orgelsko delo Johanna Sebastiana Bacha — 22.00 Literarni večer — 23.00 Coctail jazza TOREK — 12. marca nični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Slovenske narodne in umetne pesmi — 18.45 Narava in človek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Vice Vukovom — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Radijska igra — 21.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbene vinjete — 20.05 Svet in mi — 20.20 Vedno lepe melodije — 21.20 Ameriške ljudske pesmi 21.40 Dvajset minut za kitaro — 22.00 Jugoslovanski zabavni ansambli in orkestri SREDA — 13. marca 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Petnajst minut z Vaškim kvintetom — 9.40 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste 11.15 V ritmu današnjih dni — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Med domačimi uverturami — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Lepe melodije — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfo- 8.08 Glasbena matineja s severnoameriškimi skladbami 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe — 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Narodne in narodno-zabavne melodije za sredo dcpoldne — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Hamlet — fantazijska uvertura — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Operni zvoki — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Igramo za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Naši umetniki igrajo — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč. otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Skupni program JRT — 21.20 Srečanja s slavnimi orkestri — 22.10 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno Druidi program 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Veseli akordi — 20.05 Okno v svet — 20.20 Radi jih poslušate — 21.20 Suita za flavto in godala — 21.40 Od skladbe do skladbe — 22.15 Naj narodi pojo — 23.00 Razgledi po sodobni glasbi (II it t I K — 11. marca 8 08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Dalmatinske pesmi — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Trije odlomki iz opere Sunčanica — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo domači pihalni ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Izbrali smo vam — 15.20 Glas. beni intermezzo — 15.40 Naši recitali — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkom simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma ln v svetu — 18.18 Turistična oddaja — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Lah- ko neč, otroci — 19.15 Minute s pevko Ireno Kchont — 19.25 Pet minut za EP — 29.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napovov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Komorno glasbeni večeri — 23.05 Literarni nekturno DrurI prorrram 20.05 Nadaljevalni tečaj italijanskega jezika — 20.20 Operni koncert — 21.20 Melodije po pošti — 22.20 Mod mojstri lahke glasbe — 23.00 Za ljubitelje in poznavalce — PETEK — 15. marca 8.08 Matineja s špan ko glasbo — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Marija Gorjanc poje slovenske narodne — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Igramo za vas — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Slovo cd zime — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz kraja v kraj 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz arhiva lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Turistični napotki — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.45 Kulturni globus —• 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Glasbene uganke — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Ninom Ro-bičem — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Komorni zbor RTV Ljubljana — 20.30 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Dve novi domači partituri — 23 05 Literarni nokturno Drugi propram 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 V plesnem koraku — 20.05 Radijska igra — 20.57 Z ansamblom Moj-mira Šepeta — 21.20 Štajerske ljudske pesmj — 21.40 Lisztove klavirske - miniature — 22.00 Festival v Bergenu 1967 — 23.45 Godala za lahko ncč. Kranj CENTER 9. marca premiera sov j. barv. CS filma BAJKA O CARJU SALTANU ob 9.30, amer. barv. CS film TAJNI AGENT FLINT ob 16., 18. in 20. uri premiera it al. špan. barv. CS filma SEDEM PIŠTOL ZA BRATE MAC GREGOR ob 22. uri 10. marca sovj. barv. CS film BAJKA O CARJU SALTANU ob 10. uri, ital. špan. barv. CS film SEDEM PI STOL ZA BRATE MAC GREGOR ob 13. uri amer. barv. CS film TAJNI AGENT FLTNT ob 15. 17., in 19. uri premiera amer. barv. CS fil- ma PREGANJANJE BREZ MILOSTI ob 21. uri. 11. marca ital. špan. barv. CS film SEDEM PIŠTOL ZA BRATE MAC GREGOR ob 16., 18. in 20. uri 12. marca ital. špan barv. CS filr.i SEDEM PIŠTOL ZA BRATE MAC GREGOR ob 16. in 18. uri Kranj STOR2IC 9. marca amer. angl. film BUNNV LAKE JE IZGINILA ob 16. in 20. uri, ital. franc. barv. CS film MALEZIJSKI PIRATI ob 18. uri 10. marca ital. lranc. barv. CS film MALEZIJSKI PIRATI ob 14., 16. in 18. uri, premiera angl. zap. nem. fiima USODNE ORHIDEJE ob 20. uri 11. marca angl. zap. nem. film USODNE ORHIDEJE ob 16., 18. in 20. uri 12. marca angl. zap. nem. film USODNE ORHIDEJE ob 16., 18. in 20. uri Stražišče SVOBODA 9. marca premiera amer. filma ŽIVLJENJE NA NITKI ob 19. uri 10. marca ital. špan. barv. CS film SEDEM PIŠTOL ZA BRATE MAC GREGOR ob 15., 17. in 19. uri Cerklje KRVAVEC 9. marca amer. barv. CS film TEKSAŠKI VOLKOVI ob 20. uri 10. marca amer. baiv. CS film TEKSAŠKI VOLKOVI ob 15. in 17. uri Kamnik DOM 9. maica premiera ital. barv. filma CRNA ZVE/.DA ob 20. uri 10. marca slov. barv. film SREČNO, KEKEC ob 10. uri, ital,. barv. CS film CRNA ZVEZDA ob 15 in 19 uri Kamnik DUPLICA 9. marca angl. barv CS film TRAPER ob 19. ur- 10. marca angl. barv. CS film TRAPER ob 15, 17. ia 19. uri škofja Loka SORA 11. marca amer. film TARZAN IN NJEGOVA ŽENA ob 18. uri 12. marca amer. barv. CS film PRIVATNI DETEKTIV ob 20. uri Jesenice RADIO 9. do 10. marca franc. barv. CS film FANTOMASOVA VRNITEV 11. marca amer. barv. CS film HEROJI TELEMARKA 12. marca ital. film MAN-DRAGOLA Jesenice PLAVŽ 9. do 10. marca ital. film MANDRAGOLA 11. do 12. marca franc. barv. CS film FANTOMASOVA VR-NITEV Žirovnica 10. marca amer. barv. CS film ALVAREZ KELLY Dovje-Mojstrana 9. marca angl. barv. CS film V POPULARNEM RITMU 10. marca špan. tranc. barv. CS film DAMA IZ BEJRUTA Kranjska gora 9. marca amer. barv CS film ALVAREZ KELLY 10. marca sovj. film JUNAK NAŠEGA ČASA F 1 Televizija SOBOTA — 9. marca 9.40 TV v šoli, 14.50 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb) — 17.35 T V kažipot — 10.10 TV obzornik, 18.20 Tajno društvo PGC, 19.20 S kamero po svetu, 19.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.35 Humoristična oddaja Lole Djukića (RTV Beograd) — 21.35 Videofon (RTV Zagreb) — 21.50 Filmski burleski, 22.05 Bonanza — 6erijski film, 22.55 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — 23.00 Atletika v dvorani — prenos iz Madrida (RTV Zagreb) Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.20 Mladinska igra (RTV Ljubljana) — 19.20 S kamero po svetu (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd )— 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA — 10. marca 9.10 Madžarska kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 9.25 Poročila, 9.30 Dobro nedeljo voščimo z Veselimi planšarji (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Mokedajeva matineja (RTV Ljubljana) — 12.00 Nedeljska konferenca (RTV Zagreb) — 15.10 TV kažipot, 15.30 Odmevi z gora, 16.30 Atletika v dvorani, 19.00 Cik cak, 19.15 Tujec — film, 19.50 Klatež (RTV Ljubljana) — 20.05 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.50 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.55 Osmi dan v tednu (RTV Beograd) — 22.15 Športni pregled (JRT) — 23.00 TV dnevnik (RTV Beograd) Drugi spored: 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 11. marca 9.40 TV v šoli, 10.35 Ruščina, 14.50 TV v šoli, 15.45 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.00 Poročila, 17.05 Mali svet (RTV Zagreb) — 17.30 Od zore do mraka., 18.00 TV /obzornik, 18.30 Zdravstvena oddaja o tuberkolozi, 18.50 Im memo-riam, 19.20 Zasebne turistične sobe, 19.40 Vokalno instrumentalni solisti (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.35 Maškarada — TV igra, 22.20 Po izbiri (RTV Zagreb) — 23.50 TV dnevnik (RTV Beograd )— Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.20 Znanost (RTV Beograd) — 18.50 Im memoriam (RTV Ljubljana) — 19.20 TV pošta (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd )— 21.00 Spored italijanske TV TOREK — 21. marca 9.40 TV v šoli, 10.35 Angleščina, 14.50 TV v šoli,, 15.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 17.40 Poročila (RTV Ljubljana) — 17.45 Risanke (RTV Beograd) — 18.00 Obrežje, 18.25 Torkov večer s sestrami Pekošak, 18.50 Svet danes, 19.30 TV obzornik, 20.00 Cik cak, 20.10 Foma Gar-djejev — film, 22.00 Kulturna panorama, 22.50 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Poročila, 18.05 Tedenska kronika, 19.20 Teleskop (RTV Zagreb) — 19.00 Biseri glasbene literature (RTV Beograd) — 19.15 Turizem, 19.45 Propagandna oddaja, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV SREDA — 13. marca 15.00 Poročila, 15.05 Nogomet Vardar : Cagliari (RTV Skopje) — 16.55 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.00 Kljukec tabori (RTV Ljubljana) — 17.45 Kje je, kaj je (RTV Beograd) — 18.00 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.20 Združenje radovednežev (RTV Zagreb) — 19.05 Beseda bo tekla o baletu (RTV Ljubljana) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Neznana Talija, 21.45 Obisk stare gospe — film — 22.30 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK — 14. marca 9.40 TV v Soli, 10.35 Nemščina (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Zeograd) — 14.50 TV v šoli, 15.45 Nemščina (RTV Zagreb) — 17.00 Poročila 17.15 Vijavaja - ringa-raja, 18.00 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.20 Narodna glasba (RTV Beograd) — 18.45 Po sledeh napredka (RTV Ljubljana) — 19.05 Prenos iz ateljeja 212 (RTV Beograd) 19.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak, 20.35 Nova pota sloven-skega železarstva, 21.55 Za lahko noč, 22.10 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.20 Narodna glasba (RTV Beograd) — 18.45 Mladinska tribuna (RTV Zagreb) — 19.05 Atelje 212 (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV PETEK — 15. marca 9.40 TV v šoli, 14.50 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb) — 17.25 Poročila, 17.30 Moj prijatelj Flicka, 18.00 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.20 Mladinski koncert (RTV Beograd) — 19.05 Grenoble in mi, 19.55 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak, 20.35 Dva — jugoslovanski film, 22.20 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — 22.40 Zagreb 68 (RTV Zagreb) — Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.20 Mladinski koncert (RTV Beograd) — 19.05 Mozaik, 19.55 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV Loterija Poročilo o žrebanju 10. kola srečk, ki je bilo 7. III. 1963 0 01410 28660 36G00 031940 457930 680160 71 63121 81751 83141 62 17302 28912 55712 313792 514712 03 073 32323 51613 878033 84 29384 66094 119194 225334 936124 5 26669 57525 826175 046943 16 56 10136 69756 774736 07 47 9717 33407 40377 8 10128 76268 436998 582108 749 16399 68559 94079 676719 4 504 504 404 10.004 2.004 2.004 8 1.000 400 500 8 400 400 500 2.000 100.000 20 50 1.000 1.000 2.000 8 508 400 2.000 2.008 30.000 4 404 504 10.004 2.004 10 10 400 510 2.000 200 508 500 4 404 504 2.004 2.004 100 400 400 1.000 50.000 Prodam Prodam FIAT 1100, letnik 1961 v zelo dobrem stanju. Kranj, Jelenčeva 23 966 Prodam PRAŠIČKE. Selo 33, Žirovnica 970 Prodam SENO. GarLner Jakob, Rudno 25, Železniki 1001 Prodam manjše GOSPODARSKO POSLOPJE. Možna preureditev v hišo. Moste 60, Žirovnica 1002 Ugodno prodam MOPED, dobro ohranjen, na dve prestavi. Ferlin Jakob, Delavska 6, Jesenice 1003 'Prodam VOLA nad 500kg težkega za delo. Šmartno 29, Cerklje 1004 VEČJA HIŠA blizu obale v Bakru naprodaj. Primerna za počitniški dom. Vprašati Gornioni, Bakar, Nautička 8 1005 HIŠA, primerna za gostinsko ali kako drugo obrt v središču turističnega kraja na Gorenjskem, taikoj vselji-va, z več sobami, ugodno naprodaj. Ponudbe poslati pod »Preddvor—Gorenjska« 1006 ENONADSTROPNO HIŠO v gradnji v okolici Kranja prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe poslati pod »GOTOVINA 5« 1G07 Prodam leseno BARAKO, primerna za vikend z manjšo preureditvijo. Sr. Bela 44, Preddvor 1008 Prodam delovnega VOLA in suhe smrekove deske. Naslov v oglasnem oddelku 1009 Ugodno prodam popolnoma novo OS z ležaj i za vertikalni mizarski rezkar. Naslov v oglasnem oddelku 1010 Prodam skoraj nov globok OTROŠKI VOZIČEK. Ra«; gus, Reginčeva 16, Kranj 1011 Globok OTROŠKI VOZIČEK prodam. Campa, Kolodvorska 7, Kranj 1°12 Prodam ELEKTRIČNI MO-TOR-5 KM, več cevi s kolen'« premera 20 za kuhalnik. Suha 15, Kranj 1013 Prodam večjo količino STREŠNE OPEKE bobrovec, PLUG obračalnik »sako« in GUMI VOZ-16 col. Voglje 76, Šenčur 10" Prodam skoraj novo ?0"" sko športno in otroško KOLO pa zelo ugodni ceni. Podgof" šek Primož. Ul. Vide šin"«>v-čevc 6, Kranj l^15 Prodam novo 120-basnO klavirsko HARMONIKO. Trs- kan, šk. Loka, Mestni trg » 1016 Prodam SLAMOREZNlCO s puhalnikom in verigo, OBRAČALNIK za seno (vprežni) in STELJO. Sr. vas 50, 6e» čur 1017 Prodam zidno OPEK0' vprežni KULTI VATOR & PUHALNIK za seno. Sv. Df 33, škofja Loka l0'8 Prodam ZAZIDLJIVO PAK CELO v bližini Kranja slov v oglasnem odd. ' 1019 ij V V ISg iCJOUl!wlll KS^*-*-* • Tj/V Prodam 4000 kg SENA. bjj tavlje 32, Poljane 1 . Prodam več mladih r* ŠICKOV in lepe suhe srnj kove PLOHE. Vovk Vg Hlebce 14, Lesce , fj Prodam KONJA, dve starega, in KRAVI po Babni vrt 5, Golnik Prodam TELIČKO fn*'J* in BIKCA, starega 10 m& cev. Trboje 32, Srnici Zavarovalnica SAVA poslovna enota Kranj, Kranj, Oldhamska cesta št. 2 uvaja z 11. marcem 1968. vsak delavnik, razen sobote tudi še POPOLDANSKO DEŽURNO SLUŽBO od 14.30 do 18. ure, ki bo lahko posredovala predvsem osnovne informacije, izdajala zelene karte, vin-kulacijc in začasna kritja. DELOVNA SKUPNOST TOSO tovarna obutvenih strojev in opreme Kranj RAZGLAŠA prosti delovni mesti 1. Večje število samostojnih konstruktorjev 2. Servisnega monterja POGOJI: 1. Ing. strojništva z nekajletno prakso na podobnih delovnih mestih ali strojni tehnik z večletno prakso na enakih delovnih mestih. 2. Strojni tehnik z nekajletno prakso ali VK odnosno KV strojni ključavničar z večletno prakso kovinski stroki. Kandidati morajo imeti odslužen kadrovski rok. . Prijave sprejema do 25. 3. 1968 splošno kadrovski oddelek podjetja. A SOBOTA - 9. marca 1968 MALI OGLASI GLAS * 23. STR A M Predam rabljeno cementno OPEKO špičak in LES za betoniranje. Sp. Bitnje 19, Žabnica 1024 Prodam OGRODJE dimne kamre z vrati, 80-litrski KOTEL alfa, rabljena vrata, OKNA in kabinet ŠTEDILNIK Gradišar, Križe 12 1025 Prodam SENO in OTAVO. Podljuhelj 30, Tržič 1026 Prodam dvosedežrri MOPED kolibri T—12 s prevožena! 4000 km. Stanovnik, Zg. Lipnica 24 Kamna gorica 1027 Prodam motorno KOSILNICO alpina. Struževo 9, Kranj 1028 STRUŽNI avtomat gauthir Material do premera 10 prodam. Kcmperle, Železniki 1 1029 Prodam poceni električni VARILNI APARAT Zadraga 5, Duplje 1030 Prodam KRAVO, 8 mesecev »rejo. Demšar, Zabukovje L zž Besnka 1031 Prodam 4 dobro ohranjena OKNA (dvodelna) in nekaj ^ne OPEKE. Predoslje 100 1032 Predam vse vrste gradbena MATERIALA. Koleno, g- Loka, Mestni trg 19. °8!ed v nedeljo. 1°33 OGRODJE za izdelavo sPominkov iz plastične ma-5? »godno proda Kržišnik Jone. Skofja Loka. Novi svet 4 1034 ■' Predam SENO. Crngrob 11. iabnea 1035 i Prodam več ZAJKELJ. Sen-cur 212 1036 Prodam star STAVBENI ;Es (grušt) za kurjavo in ?obro ohranjen MOPED za •J) Ndin. Polajner, Trnje 3, Sk«fja Loka ' 1037 Prodam PRAŠIČKE. Babni vrt 2, Golnik 1038 Prodam PRAŠIČKE, Kom. Dobrava 5, Komenda 1039 Prodam 7 tednov stare PRAšICKE in 8 mesecev brc-lo KRMO. Grošelj, Podgorje Kamnik 1040 Prudam PRAŠIČKE, 6 ted-nov stare. Velcsovo 25, Cerk-*j 1041 Prodam PRAŠIČKE, 6 ted-"0v stare. Nasovčc 15, Komenda 1042 Predam 6 tednov stare PUJSKE. Žirovnica 57 1043 Prodam dva PRAŠIČA od '^150 težka. Babni vrt 6, bolnik 1044 Upuno prodam MOTORNO ^JLO galeb 150 cem s prt-'lenimi 20.000 km v odlič-Htrr' stanju. Jezeršek Stanko, ^o.avije 64 (za zadružnim KMETOVALCI JfcCnt krmila za krave, gleta, prašiče, kokoši, pi-»cance in ostala krmila, K°ruza, pšenica, preše, otrobe itd. ter umetna gojila in ostali reprodukcijski material za kmetijstvo, dobite najceneje v Skladišču Kmetijskega živilskega kombinata Kranj, Cesta JLA ^sproti kina Cente domom) Gor. vas 1045 Poceni prodam odlično ohranjen MOPED T-12, dvo-sedežni, na tri prestave. Jezeršek Jože, Hotavlje 64, Gor. vas 1046 Prodam dva MOPEDA—registrirana. Perko, Podbrezje, n. h. Duplje 1047 Prodam MREŽO za vit.no ograjo. Ropret Ivan, Šenčur 319 1048 Prodam 1000 kg BETONSKEGA ŽELEZA premera 6 ali zamenjam za 8—10, »DRO-MELJNE« kompletne 16 col. in od fiata 750 (obroči in gume). Naslov v ogl. oddelku 1049 Prodam semenski KROMPIR igor, SEME črne detelje, dvobrazdni OBRAČALNI PLUG in druge priključke za »steir« in KONJA, 7 let starega. KoŠnik, Kranj, Jezerska cesta 65 1050 Poceni prodam pralni STROJ s centrifugo češke znamke alba-signus, Kranj, St. Rozmana S stan. 5 1051 Prodam 6000 m1 orne ZEMLJE, 700 kg SENA, KOTEL za prašičjekuho (v/idljiv) ter različne dele POHIŠTVA. Naslov v oglasnem oddeilku 1052 Prodam SLAMOREZNICO alfa z verigo in puhalnikom. Senično 15, Križe 1053 Oddam večjo količino GRAMOZA (rize)), primeren za pota ali dvorišča. Rupa 13 a, Kranj 1054 Prodam do 2000 kg suhe LUCERNE in SENA. Naklo 70 1055 Prodam 200 kg SENA. ročno vodno ČRPALKO (fligel-3). Dorfarje 14, Žabnica 1056 Prodam 800 kg semenskega KROMPIRJA »dezire«. Kranj, Jezerska c. 92/a 1057 Prodam 6 let starega KONJA. Kranj, Jezerska cesta 2 1058 Prodam dva PRAŠIČKA po 60 kg težka. Strahinj 20, Naklo 1059 Prodam SLAMOREZNICO s puhalnikom, OBRAČALNIK (sonce) in SROTAR. Strahinj 60, Naklo 1060 Prodam srednje težko KOBILO, staro 9 let. Sr. Bitnje 9, Žabnica 1061 Prodam 1,2 m zelo lepih češnjevih PLOHOV. Pintar Jakob, Sv. Duh 20, Skofja Loka 1062 Predam FIAT 1100 v voznem stanju ali po delih. Naslov v oglasnem oddelku 1063 Prodam 9 let starega KONJA. Bistrica 7, Duplje 1064 Prodam SEME črne detelje. Staretova 7, Kranj-Cirče 1065 Prodam mizarski REZKAR (frezar). Zlata Žitnik, Visoko 71, pri Krču 1066 Prodam STRUŽNICO, dolžina 1 m, in električno konzoJ-no DVIGALO. Naslov v oglasnem* odd. 1067 Prodam MOPED kolibri c-4, registriran. Naslov v oglasnem oddelku 1068 Prodam VW 1300, letnik 1966 (javazelen) z dodatno opremo, prevoženih 23.000 km, dobro ohranjen. Cena po do-govoiu. Križnar, Naklo 93 1069 Prodam dobro ohranjen OBRAČALNIK za seno in GRABLJE. Zapoge 11, p. Vodice 1070 Prodam dve DIATODICNI HARMONIKI-3-tonski. Erjavec, Rakovica 18, Zg. Besni-ca 1071 Prodam MOPED zaradi odhoda k vojakom. Britof 92, Kranj 1072 Prodam VOLA, vajen vožnje. Tentiše 25, Golnik 1073 Prodam enostanovanjsko KMEČKO HI SO na lepi sončni legi z vrtom. Naslov v oglasnem oddelku 1074 Prodam ZAPRAVUIVCEK v zelo dobrem stanju. Naslov v oglasnem odd. 1075 Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo. Mlaka 16, Kranj 1076 Prodam m;.lega konja, sposoben za vsako vožnjo in nošnjo. Siifcna 32, Žabnica 11)77 Prodam KRAVO v 9 mesecu brejosti in vprežne GRABLJE. Kokrica 14, Kranj 1078 Prodam dobro ohranjen VW. Zalog 53, Cerklje 1079 Prodam nova GARAŽNA VRATA in TELEVIZOR. Sp. Brnik, 49, Cerklje 1080 Prodam 5 ton KRMILNE REPE in SLAMOREZNICO s puhalnikom in verigo, ali menjam za kakršnokoli go*-ed. Trhoje 53, Smlednik 1081 Prodam VOLA nad 600 kg težkega. Šenčur 278 1082 Prodam nova GARAŽNA VRATA 220 x 210. Naslov v oglasnem oddelku 1083 Prodam PRALNI STROJ alba c i gnus nemški z vgrajeno centrifugo, ter POMIVALNO MIZO delovno — m:zo 168 x 54 x 82 z dvema kontoma in kuhinjsko visečo orna rico 186 x 37 x 51. Prešeren, Pristava 43, Križe 1084 Prodam mizarski REZKAL-NI STROJ (frezar). Ogled vsak dan popoldne. Mošnje, 9, Brezje 1085 Prodam moped kolibri T-12. Vopovlje 17, Cerklje 1086 Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Praprot na polica 3, Cerklje 1087 Prodam PRAŠIČKE, Cerklje 51 1088 Prodam PRAŠIČKE, Šmartno 26, Cerklje I OSO Prodam dva PRAŠIČKA, Zg. Brnik 35 1090 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Praprotna polica 9, Cerklje 1091 Prodam lopo mlado KOBILO. Hraše 28, Lesce 1092 Prodam zgodnji KROMPIR saksi in JABOLKA. Korenčan Marjan, Naklo 39 1093 Prodam OTROŠKO POSTELJICO. Hafner Franc, Ljubljanska 12, Kranj 1094 Prodam malo rabljen GUMI VOZ 16 eolski, vprdmi KULTIVATOR, nemško SLAMOREZNICO. 3 hrastove STEBRE, dve TELICI in krmilno PESO. Strahinj . 65, Naklo 1095 Prodam MOPED s PRIKOLICO in električni KUHALNIK na tri plošče. Dolenc Franc, šk. Loka, Mestni trg 37 1096 Prodam plemenske ZAJKLJE (činčila). Kokrica 83, Kranj 1097 Ugodno prodam dobro ohranjen lep globok,, opremljen nemški OTROŠKI VOZI- ČEK. Zontar, Tavčarjeva 4, Kranj 1129 Prodam KRAVO v 9 mesecu brejosti. Vrba 31, Žirovnica 1130 Prodam MOPED in lahki vprežni VOZ. Radovljica, Linhartov trg 6 1131 Kupim Kupim star GUMI VOZ od 31, ali zamenjam za vino. Drakulič, Krasinc Gradec, Bela Krajina 1101 Kupim čevljarski levoročni STROJ. Na s Lov v oglasnem oddelku 1102 Kupim enofazni MOTOR od 1,5 — 2 KM. Zg. Bitnje 61 1103 Kupim takoj tovarniško nov PRINC 1000 L ali C za gotovino. Kranj, Stirnova 6 1104 Kupim sadno ŠKROPILNICO pohorko ali podobno. Rebcrnik, Šenčur 119 1105 LATE za kozolec kupim. Kranj, Gorcnjesavska 24 1106 Kupim otroški VOZIČEK za DVOJČKE. Plescc Angela, Zg. Bitnje 176 1107 Ostalo KRAJEVNA ORGANIZACIJA SZDL — OREHEK ČESTITA, VSEM ŽENAM TERENA ZA PRAZNIK ŽENA. ODBOR JOHANCI ZOR iz Visokega 95 za dvojno praznovanje čestitajo KEPICOVI 1109 Na pravni fakulteti je diplomirala VERA PUNGER-ŠEK iz Kranja. Iskreno čestitajo domači in prijatelji 1110 Popravljam vsa vozila. Se priporoča AVTOMEHANIK, Matija Rihtaršič — Bukovica 13, Selca 1111 Nujno iščem žensJco za varstvo dveh predšolsih otrok. Jurina, Kcbetova 18 4, Kranj 1112 Bodoča zakonca Slovenca, iščeta stanovanje od Jesenic do Žirovnice. Plačava dobro. Naslov v oglasnem oddelku podrui. Jesenice. 1113 Iščem žensko, ki bi enkrat dnevno kuhala potim delavcem na Kokrici. Satler Ivan, Kokrica 76, Kranj 1114 Dcikle za pomoč v gospodinjstvu in na vrtu sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddalku 1115 Oddam skromno SOBICO moškemu. Naslov v oglasnem oddelku 1116 Zakonca vzameta v najem en osobno stanovanje za dobo treh let. Ponudbe poslati pod »30.000« 1117 Iščemo mlajšo UPOKOJENKO za varstvo otroka. Dam hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 1118 Dne 6. 3. zvečer sem izgubil AKTOVKO z jopico od Britofa do Tatinca. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne Stare, Tatine o, Preddvor 1119 GARAŽO vzamem v najem, Ponudbe poslati pod »Garaža -Y .Kranju« 1120 Žensko rumeno KOLO, APNO ŽGANO. HIDRIRANO IN CEMENT po industrijski ceni dobavljamo po želji na gradbišče. Dan in čas dobave določite 6ami. Plača se ob prevzemu. Koristniki kreditov dobite predračune. \£ 7\L Kranj •IV^jIV Kooperacija Skladišče, Cesta JLA 1, nasproti kina Center Telefon 22-143 Kranj ukradeno pred delikateso Kranj, je opazovani fant odpeljal v Tavčarjevo ulico. Ce bi kdo zvedel kaj več, naj javi vratarju Gor. tiska Kranj 1121 Iščem upokojenko za pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskem času. Eršte, Kranj, C. Koroškega odreda 17 > 5122 ROLETE, lesene, plastične, platnene, aluminijaste za vezana okna in struženje parketa naročite pri SPILERJU, Radovljica, Gradnikova 9, telefon 70-046 1123 Sprejmem FANTA ali DEKLE za pomoč na kmetiji. Be-nedikova 27, Kranj — S -žišče 1L.4 Mlada zakonca iščeta opremljeno SOBO v Kranju, za krajšo dobo. Naslov v oglasnem oddleku ''92 URE vseh vrst, ter ši\ j stroje vam najbolje Ln najceneje popravi PLEPEL, P:c-ska 2, Medvode li25 Iščem FANTA ali DEKLE, ki bi pomagal pri delu. Osia-lo po dogovoru. Kranj-Stra-žišče, Ješetova 30 1126 Sprejmem MIZARSKEGA POMOČNIKA. Hafner Franc, mizar, Zasavska 2, Kranj i! 27 Zamenjam KONJSKO SEDLO za kmečko skrinjo, razliko vrednosti doplačani m prodam kovano BALKONSKO OGRAJO. Naslov v oglasnem oddelku 9 '5 Pošteno mlajše dekle za varstvo dojenčka v dopoldanskem času sprejmem takoj. Ponudbe poslati pod »8 mesecev« 1128 Prireditve GOSTILNA pri MILHARJU v šmartnem prireja v soboto zvečer zabavo z plesom. Za razvedrilo bo poskrbel TRIO FRENKY. Vabljeni! 1098 Gostilna v Trbojah prireja za praznovanje DNEVA ŽENA veselo zabavo s plesom v soboto 9. 3. 1968, ob 19. uri bodo igrali SENCURJANI v nedeljo ob 16. uri pa t no METODA iz Ljubnega. Žene, pripeljite svoje može, saj tudi oni praznujejo te dni. Vabljeni! 1099 GOSTIŠČE pri JANCETU priredi v soboto in nedeljo zabavo s plesom. V soboto vas bo zabaval TRIO METODA iz Ljubnega v nedeljo pa priznani trio FRENKV/ 1100 G LAS SPORT SOBOTA — 9. marca 1968 Mesečni brzoturnir Na brzoturnirju ŠK Borec za februar je sodelovalo 10 igralcev. Zmagal je Murovec s 7,5 točke. Sledijo Naglic 7, Krek P. in štagar 6, Krek J. 5,5 itd. V. B. Za pokal v hokeju Včeraj se je na Jesen ir cah začelo tekmovanje za pokal Jugoslavije. Na tekmovanju nastopajo štiri moštva. Jeseničani bodo po vsej priliki tudi tu osvojili prvo mesto. Kranjskogorci pa imajo edinstveno priliko, da se že teden dni po prvenstvu maščujejo Medveščaku za dva poraza v prvenstvu. V soboto bosta na sporedu dve tekmi: Partizan : Medveščak (16.30 uri) in Jesenice : Kranjska gora (19.30). V nedeljo, zadnji dan trodnevnega turnirja, pa se bosta pomerila naslednja para: Kranjska gora : Partizan (16.30) ln Medveščak : Jesenice (19.30). L. Katnlk Mladinsko občinsko prvenstvo Kranja v skokih v Planici Ker je v nižinah sorazmerno hitro pobrale snežno odejo, bo komisija za smučanje pri ObZTK Kranj priredila mladin, prvenstvo kranjske občine v skokih to nedeljo v Planici. Prvenstvo za starejše mladince bo na 40-metrski skakalnici, prvenstvo za mlajše mladince pa na 25-metrski skakalnici. Prireditelj obvešča vse klube v kranjski občini, da bo skupni odhod vseh tekmovalcev jutri, v nedeljo ob 7.30 izpred kina Center s posebnim avtobusom. Tekmovanje bo v organizaciji kranjskega smučarskega kluba Triglav. J. J. Prvenstvo jeseniških šol v smučanju Na letošnjem prvenstvu osnovnih šol jeseniške občine v smučanju je nastopilo nad 340 učencev in učenk iz sedmih šol. Prvaki so postali naslednji: TEKI — pionirji (do 5. razreda): Miha Rožič (Kranjska gora), pionirji (5. in 6. razred): Dorči Kofler (Mojstrana), pionirji (7. ln 8. razred): Boris Madon (Žirovnica), pionirke (do 5. razreda): Anica Jalen, (Žirovnica), pionirke (5., 6. razred): Mar-gita Pičel j (Kranjska gora), pionirke (7. in 8. razred): Olga Rožič (Kranjska gora), SKOKI — piionirji (do 5. razreda): Boris Cuznar (Žirovnica), pionirji (5. in 6. razred): Ljubo Prešeren (Žirovnica), pionirji (7. in 8. razred): Marjan Klinar (Zirov^ niča), veleslalom — pionirji (do 5. razreda): VUso Terse-glav (Blejska Dobrava), pionirji (5. in 6. razred: Matjaž Soberle (Jesenice), pionirji (7. in 8. razred): Vito Modric (Kranjska gora), pionirke (do 5. razreda): Jožica Ko-sič (Kranjska gora), pionirke (5. in 6. razred): Nevenka Veskovlč (Blejska Dobrava), pionirke (7. in 8. razred): Sonja Gazvoda (Kranjska gora). V. Kavalar Spet SOS kranjskih smučarjev Čeprav smučarske tekmovalne sezone še ni konec, saj bo vrsta prireditev in celo prvenstev še na sporedu, pa bodo po vsej priliki morali smučarji kranjskega Triglava končati sezono. Na zadnji seji upravnega odbora SK Triglav so namreč ugotovili, da v primeru, če prejmejo dotacijo od SD Triglav le v takšni višini (38.000 N din), kot so jo v minulem letu, potem morajo končati sezono. Mnogo prenizka dotacija smučarskemu športu v Kranju nujno vodi do tega, da vsako poslovno leto končajo z negativno finančno bilanco. Upravni odbor kluba je tako pred težkim vprašanjem, ali iti v nove dolgove ali pa prepovedati tekmovalcem, da bi se udeleževali prvenstev in drugih pomembnih tekmovanj, čeprav so se vse leto pripravljali. Se najbolj pa jih skrbi, kako bodo potekale priprave za novo sezono, če je blagajna praktično že zdaj prazna po dveh mesecih novega poslovnega leta, neplačanih računov pa jc trenutno več kot za 2 milijona starih dinarjev. Brez denarja pa ne more poslovati tako močan športni kolektiv, ki nedvomno še vedno velja za drugi najmočnejši kolektiv v državi in ima v svoji sredi vrsto državnih prvakov in kopico državnih ter republiških reprezentantov. Upravni odbor je zato kritiziral notranjo delitev sredstev v matičnem društvu, ki še vedno izhaja iz preteklosti, ko so se delila sredstva po procentualni udeležbi in ko ie imel SK Triglav samo močno alpsko sekcijo, odstotek udeležbe pri razdelitvi pa se ni menjal v zadnjih letih, čeprav sta medtem zrasli v kvaliteti dokaj močni sekciji tekačev in skakalcev. Ob sprejetju prioritete je bilo rečeno, da se bodo dale vsem trem prioritetnim panogam (atletiki, plavanju in smučanju) enake možnosti za vad« bo. Po treh letih veljave tega sklepa občinske skupščine Kranj pa lahko ugotovimo in damo o pogojih za de'o lc naslednjo oceno: plavanje — idealni pogoji, atletika — zelo dobri in smučanje — komaj zadovoljivi pogoji. S skromno dotacijo, ki jo dobi SK Triglav, pa morajo seveda kranjski smučarji kriti še vse stroške za žičnico in nabavo izredno drage opreme. Plavalni klub Triglav dobi npr. enako dotacijo kot SK Triglav, čeprav mu ob manjšem šievilu članstva in ob manjšem šlevilu tekmovanj ni potrebno od te dotacije dati niti dinarja za uporabo športnih objek.ov, stroški za opremo plavalca pa sploh niso primerljivi s stroški za opremo smučarja. Izvršni odbor ŠD Triglav bo moral ob letošnji razdelitvi sredstev o tem resno razmisliti, saj so sedaj v SK Triglav praktično trije močni klubi in ne tako kot je bilo pred leti, ko je bila kvalitetna le ena panoga, ali pa naj se odloči, da smučarski šport v Kranju kljub tradiciji in izredno velikemu številu članstva ter kvaliteti ne bomo več kvalitetno razvijali in se šli v prihodnje lc rekreacijskega »nedeljskega« smučanja, Olimpijske igre v malem na Gorenjskem Toliko kvalitetnih smučarskih prireditev kot jih je letošnjo zimo na Gorenjskem, prav gotovo že vrsto let ni bilo. V začetku januarja smo imeli v Bohinju FIS tekmovanje v tekih, glavne tri prireditve sezone pa so na sporedu danes in jutri oziroma čez štirinajst dni. Na Pokljuki ln v Planici Kurikkala ln Berauer Danes se na Pokljuki začne tekmovanje v solo tokih za pokal Kurikkala, na katerem bo nastopila vrsta odličnih tekačev, ki so bili med najboljšimi v Grenoblu i.n so nekateri tudi nosilci olimpijskih medalj. V soboto od 9. ure dalje bodo na Pokljuki solo teki za ženske na 5 km, mladince na 10 km in člane na 15 km. Hkraiti z njimi pa bodo tekmovali tudi tekmovalci za klasično kombinacijo, to je za pokal Berauer. Le-ti bodo nastopili v nedeljo v Planici v skokih na 65-me-trski skakalnici. V nedeljo dopoldne pa bodo tekmovanja za pokal Kurikkala končali na Pokljuki s štafetnami teki. Svečana razglasitev rezultatov pa bo na Bledu v hotelu Jelovica v nedeljo ob 17. uri. Pokal Vi t ranca v Kranjski gori Organizatorji velikega mednarodnega smučarskega tekmovanja za pokal Vitranca so se končno oddahnili. V Kranjski gori je praktično vse narod za tekmovanje v veleslalomu, ki se bo štel za »Pokal Vitranca« in sialom, ki velja tudi za svetovni pokal. Prav zaradi važnosti tekmovanja v slailomu so se zbrali v Kranjski gori tekmovalci, ki so jim potrebne točke za najboljšo uvrstitev v svetovnem pokalu. Kranjska gora je tako ponovno pred velikim izpitom, katerega pa bo po vsej priliki tudi v redu opravila. Snežne razmere so odlične, proge pa idealno pripravljene, tako da se obetajo zanimive borbe za najboljšo uvrstitev posameznikov iz posameznih dežel. L. Kalnik J. Javornik za kar pa bo sedanja dotacija primerno visoka. Zelja UO SK Triglav je minimalna. Kranjski smučarji želijo namreč le, da bi bili ob razdelitvi sredstev, ki jih da skupščina občine Kranj, vsaj v enakopravnem položaju z drugima prioritetnima panogama. To je bilo pred \X» uzakonjeno, v praksi P» žal to ne izvaja. J. Javornik Zimsko košarkarsko prvenstvo Gorenjske se Pred dnevi se je začelo tekmovanje za zimsko košarkarsko prvenstvo Gorenjske za člane, članice in mladince-Tekmovanje poteka v oblik' turnirjev. V članski konkurenci igrajo tri moštva. Na prvem turnirju v Kranju sta nastopili ]e moštvi Triglava in Jesenic. Triglav je presenetljivo visoko zmagal. Naslednja dva turnirja bosta na Jesenicah in v Skofji Loki. Na-ženskem turnirju na Jesenicah pa so bile najboljše domačinke, ki so premagal Triglav z 61:32 in Kroj s 47:34. V borbi za drugo mesto pa je Kroj presenetljiv'0 odpravil kranjski Triglav Z 59:57. Mladinci igrajo skupaj ' članskima vrstama RadovlJ1" ce in Medvod. V tej konkurenci sodeluje pet moštcV' Na prvem turnirju v SkofJ1 Loki so bili doseženi naslednji rezultati: Medvode : Jesenice 57:31, Kroj : Jeser-ice 62:22, Kroj : Medvode 39:3/ Po prvem kolu je v vodstvu Kroj iz škofje Loke s 4 točkami. p. pokom Ko Izdaja In tiska CP renjakj tisk« Kranj, roška cesta 8. - Naslon uredništva in uprave Usta: Kranj, Trg revolucije > (stavba občinske skup**« ne) - Tek račun pri SDK v Kranju 515 1 135 - Tc lefonl: redakcija 21 21-860; uprava lista, m« looglasna in naročniška služba 22 152 - Naročfll na: letna 24.—, polletna 12.- N din Cena posanie* nih številk 0.40 N din -Inozemstvo 40.00 N din " Mali oglasi beseda 0,6