Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din. za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo, flaca in tozi se v Ljubljani. Uredništvo in uorava ie v Ljubljani v Kolodvorski ul. st. J. Telefon inter. št. 32-59 Kaeun pri ooštni tiru n>>r*"»i «t 14 IM4
v©
Kmetski pokret v Sloveniji je imel od vsega začetka širši program kakor le neposredno zaščito čisto agrarnih interesov slovenskega kmetovalca. S samostojno politično organizacijo in tej odgovarjajočimi gospodarskimi in kulturnimi ustanovami je hotel doseči, da se slovenski kmet — dosedanji tlačan — zave svoje pomembnosti kot stan in da se preko tako pojačane stanovske samozavesti vzgoji v svobodoljubnega, notranje svobodnega in nacionalno zavednega državljana novoustvarjene države. Preko tako v novo, samostojno življenje poklicanega kmetstva kot najizrazitejšega in najbolj izdelanega slovenskega stanu je stremel prenoviti kulturno obličje Slovenstva ter doseči novo, prerojeno, demokratično Slovenijo.
Sljepan 'Radič
Ko je zadobil z vstopom v skupščino pod Stjepanom Radičem, socialno istousmerjeni, kul-turnopolitično izredno dinamičen hrvatski kmetski pokret neposredni vpliv na oblikovanje celotnega javnega življenja v državi, je izgledalo, da so ti cilji slovenskega kmetskega pokreta dospeli že blizu uresničenja.
Z junijskimi streli v skupščini in tein sledečo smrtjo Stjepana Radiča je bil ta, za resnično konsolidacijo političnih prilik nove države tako neizmerno mnogo obetajoč razvoj nenadoma prekinjen. Hrvatski kmetski pokret politično predstavljen po b. Hrvatski kmetski stranki se je tedaj obenem z opustitvijo aktivne udeležbe na državnem življenju molče odpovedal tudi vodstvu jugoslovanskega agrarizma ter povzel kot svojo glavno parolo zopet zahtevo po spremembi ustave in ustvaritvi tzv. samostojne Hrvatske. S tem je bila potisnjena kmetsko-socialna pokretaška misel v drugo vrsto in vse naše javno življenje postavljeno pred nalogo, da se, predno preide na reševanje drugih vprašanj, načelno opredeli v tem vprašanju, ki je postalo zopet razvodnica celemu našemu notranjepolitičnemu življenju,
Csucvno vprašanje
Napram tako postavljenemu osnovnemu vprašanju je moral tudi slovenski kmetski pokret zavzeti svoje stališče. Smernico za odločitev pa mu tukaj ni mogla dati okolnost obstoja močne kmetske politične organizacije v Hrvatski, ki se je omejila le na hrvatsko ozemlje, potem ko se je dezinteresirala na sorodnih pokretih izven hrvatskih meja, temveč interes Slovenstva kot takega in interes močne jugoslovanske državnosti kot garantinje slovenske svobode v bodočnosti.
Nedvomno je, da so tukaj pogledi nas Slovencev na ta tzv. jugoslovanski problem različni od hrvatskih in to je vzrok, da je tudi slovenski kmetski pokret tukaj — upajmo le za kratek čas — moral iti pot različno od one hrvatskega kmetskega pokreta.
Zdi se mi, da Slovenci jugoslovansko misel ne občutimo toliko kot narodnostno misel, temveč mnogo bolj kot državnostim misel, ki ji pa priznavamo baš po načelu moralnega cdinstva vsega naroda prvenstvo nad težnjami nje posameznih sestavin. Še pred dobrimi 60 leti (leta 1875.) nista oba tedaj vodilna slovenska dnevnika »Slovenski narod« in »Slovenec« videla v prevzemu hrvaščine izgubo slovenskega imena in slovenskih narodnostnih svojstvenosti; to izgubo nam je pomenila le germanizacija ali italijanizacija. Danes, z izgrajenim pismenim jezikom, ki je dospel do zadnje gorske koče, se čutimo jezikovno povsem varni in baš ta občutek zasigurane svoje svojstvenosti nam daje širino priznavati načelo večinskega principa v državi, ki ga Hrvatje tako napadajo.
Dve misli
Tako gledano, res ne pomeni jugosloven-stvo deslovenizacije in v kolikor smatra, da ima jugoslovanstvo za Slovenca pomeniti posrbo-hrvatenje, ima zagrebški »Obzor« prav, ko očita celo »Jutru« dvoličnost, češ, da podpira v resnici slovensko narodno misel, medtem ko ima polna usta jugoslovanstva. Resnica je ta, da je ločiti med jugoslovansko državnostno mislijo, pa čeprav počiva na narodnostnem temelju in slovenstvom kot takim.
Ukleščeni med dva velika agresivna narodnostna bloka smo se Slovenci tudi čustveno odpovedali lastni državnosti, ker vemo, da bi mogla biti le j/rividna in da bi nas nujno privedla v novo sužnost, ki bi pomenila za nas nujno narodno smrt. Vsled tega smo od J. E. Kreka dalje iskali in našli jačanje naše slovenske narodne zavesti v jugoslovanstvu. Ker zgodovinsko ne poznamo ideje imperializma, ker smo preslabi, da bi iz sebe samega rodili idejo moči, čutimo, da nam je nacionalni preporod — dokončna likvidacija prenesenega čustva manjvrednosti — mogoč le na bazi jačjega nacionalnega faktorja, na podstavi ali vsaj v zvezi z jugoslovansko idejo. Ob vsaki hudi uri smo tam iskali in našli poguma in utehe.
Rarcdnc edinslvc
Če se je s priznanjem narodnega edinstva ob nevarnosti, da sploh likvidira, na to stališče moral postaviti celo tako tipično lokalno pobarvani kulturnopolitični faktor kot je naš politični katolicizem, je moč jugoslovanske ideje med Siovenci pač dovoljno izkazana. Zadnji mednarodni dogodki na naših mejah in z njimi zvezano izkustvo o stopnji resnične nase narodne prebujenosti pa bodo razvoj pospešili. Kajti baš našemu malemu, zbeganemu človeku ne zadošča le narodna defenziva, lia katero bi se samoslovenstvo lahko oprlo. Baš on hoče, da se sili postavi nasproti sila in le ofenzivnost mu jača narodno samozavest; baš on heče, da čuje brnenje letal in marširanje legij. Kmetski fant »veličino poraza« ne razume; z brezizglednostjo se ga za krvno žrtev ne bo navdušilo.
Jtigcslcvansšsa narodna sfcnnncsi
In vendar lahko samo tudi nacionalno samozavestna kmetska generacija tvori trajno poroštvo narodne svobode. Preko kmetskega pokreta ima dobiti stanovsko, preko jugoslovanske nacionalne misli nacionalno jugoslovansko in s tem obenem in radi nje tudi slovensko samozavest. Ne v opoziciji, tarnanju in nezadovoljnem ner-ganju, temveč v nacionalnem in stanovskem optimizmu in p o j a č a n i vitalnosti bo treba vzgojiti prihodnjo generacijo tudi kmetstva.
Slovenski kmetski pokret ni zakrivil, da se naš notranjepolitični razvoj ni gibal v tej smeri in da je kriterij politične opredelitve drugi kot kmetskopokretaški. Da ni s smrtjo Stj. Radiča reakcija, ki jo je morala povzročiti, bila možnost ustvaritve agrarnega jugoslovanskega pokreta potisnjena morda še daleč v bodočnost, bi verjetno tudi vprašanje naše notranje ureditve bilo že rešeno. Kajti ideja jugoslovanske narodne skupnosti je v mnogočem daleko več vprašanje čustev kot razdelitve močnostnih območij.
Tako pa stojimo na okopih in čakamo. Toda čas beži.	Dr. I. R.
^Mine nesloge kličejo
Ali naj spet načnemo poglavje o slovenski politiki? Mislimo, da je celo potrpežljivi papir preobčutljiv za to sto in stokrat prežvečeno slamo. Povejmo rajši odkrito in brez pridržkov, da narod hira in umira v času, ko ima toliko odgovornih ljudi polna usta besedi o ljubezni in skrbi za narod. Noč in dan jih skrbi, ali bo zmagal general Franco ali ne, ali bo požrešnost japonskega imperializma po evropskih željah pogazila Kitajsko ali ne, nič se pa ti ljudje ne zmenijo za popolno razdejanje na domačih tleh
in gorje, ki ga vsaka zamuda samo povečava in poslabšuje. Kakor da nam je važnejša zemlja, ki jo poznamo komaj po imenu, nego naša najožja last,- Ni dovolj tega, kar so nam tekom stoletij ugrabili tujci, zdaj mirno in s prekrižanimi rokami gledamo, kako nam to boro našo zemljo še jemlje in odplavlja besneče vodovje ob poplavah.
Res je: težka in huda je borba z naravnimi silami. To vemo kmetje najbolje, ker nam je ta borba položena že v zibel in se za nas ne neha
do groba. S tem pa nikakor še ni rečeno, da bi moral človek gledati in brezbrižno opazovati, kako mu prirodne sile uničujejo njegovo last in delo njegovih rok. Posamezniku, ki bi tako ravnal, bi rekli vsi, da je lenuh in nemarnež, ako bi pa zaradi njegove nevarnosti trpela morda tudi njegova družina, bi vsa srenja prezirala takega človeka kakor zločinca.
Ce pa zahtevamo to borbo od posameznika, jo zahtevamo s toliko večjo upravičenostjo od organizirane družbene skupnosti, od občine, okraja, banovine in države. Saj se ljudje družbeno ne organiziramo v svojo zabavo, ampak le zato, oziroma vsaj v prvi vrsti zavoljo tega, da v združenju okrepimo svoje moči, da pomnožimo in bolje usposobimo svoje sile za življenje, zlasti za vse tisto, kar pod skupnim imenom razumemo borbo za obstoj. In semkaj na vsak način spada poleg ostalega tudi borba z naravnimi silami.
Tragedija oh T/S ur i
Ali naj jo popisujemo, ko jo vendar naš« uboge in tako težko preizkušene kmetske družine tolikanj bridko občutijo? Vsi se še spominjamo strahovite povodnji, ki je divjala med 21. in 25. majem, ko je Mura na našem ozemlju na dolgo in široko prestopila bregove in se razlila po skrbno obdelani zemlji. Zdaj se kažejo vse strahovite posledice te nesreče. Po vseh vaseh na obeh straneh Mure od Petanje do Dolnje Lendave so ljudje do skrajnosti obupani. Voda jim je vzela vse. Razdejala jim je domove, uničila pridelke in odplavila velike množine plodne zemlje. S tem tragedija še ni končana. Umazane mlakuže, ki so ostale po poplavi, so legla
Najrazličnejših bolezni
in nadlog, ki niso nič manjši udarec kakor sama poplava. Širi se malarija pri ljudeh, širijo se razne bolezni pri živini. Ljudje, ko so z veseljem pričakovali dobre letine in.-so se že pripravljali na košnjo, stradajo. Vse, kar so zaupali zemlji, je uničeno. Krompir, koruza in druga žita, vse gnije in propada. Treba je stradati in znova delati, preorati njive in poskusiti ' z drugimi pridelki. Lahko si mislimo, kakšno je razpoloženje teh kmetskih trpinov ob tem delu.
Z ljudmi vred strada živina. Zaradi lanske slabe letine je že prej primanjkovalo krme, zdaj je izginil tudi up v novo letino. Trava je blatna in okužena. Ljudje jo k«we za steljo, a niti za to ni porabna, ker jo stradajoča živina žre izpod sebe in potem seveda zboli. Kjer je stiska še hujša perejo ljudje deteljo in jo pokladajo živini, ni je pa mogoče toliko očistiti, da ne bi bila škodljiva.
Spričo vsega tega so prizadeti v vsem P o m u r j u potrebni takojšne i u izdatne pomoči, ki nikakor ne sme izostali, ki pa po drugi strani seveda ne bo odstranila gorja, ampak ga b o le trenutno nekoliko omilila. Za trajno pomoč so potrebni drugi, vse tehtnejši ukrepi, med katere spada v prvi vrsti
Regulacija ftlure
in rek, ki leto za letom povzročajo podobne nesreče.
Ako pomislimo, koliko se nabere stroškov za trenutne podpore ob vsakokratni katastrofi, nam bo takoj jasno, da regulacija vzlie ogromnim stroškom pomeni vendarle manjši izdatek.
Spričo tega resno opozarjamo pred vso javnostjo merodajne kroge, naj v interesu skupnosti odrede, da se iz štirimilijardnega posojila zagotovi potreben znesek za regulacijo tistih naših rek, ki s prestopanjem bregov povzročajo leto za letom največ škode.
To vprašanje ni važno samo z vidika socialnosti, ampak je zlasti pomembno za psihologijo narodno-obrambne državljanske zavesti. Ne bomo navajali primerov in prispodob, ampak samo ugotovimo dejstvo: Tam, kjer je narod na
meji v svojih temeljnih življenjskih zahtevah uzadovoljen, tam si je postavila država živ, nepremagljiv zid, ki ga ne poruši nobeno orožje in nobena še tako spretna propaganda. Kjer pa ni zadovoljstva, kjer ostanejo bistvena življenjska vprašanja kakor namenoma prezrta, tam je narod ilovica, vosek, ki ga raztopi in omehča vsaka protipropagandna laž.
Poleg tega je to vprašanje važno s socialnega vidika. Lepo število ljudi bi dobilo zaposlitev in precej zemlje bi bilo rešene. Denar, ki gre sedaj za podpore, bi se porabil v investicije, ki
V nedeljo 19. t. m. so se pričele v Pragi prireditve X. vsesokolskega zleta.
Zletne dni je otvoril nastop sokolskih otrok, 32.000 jih je po številu. Mali Sokoliči so prišli v Prago iz raznih krajev, Sokoličice pa le iz Prage in- najbližjih okoliških društev.
Otroški sokolski sprevod po mestu je vzbudil silno navdušenje, popoldanski nastop malih Sokoličev na zletišču pa je potrdil vero v moč slovanske sokolske misli.
Najprej je nastopilo 6000 Sokoličev, nato 360 Sokoličic, nato spet 2000 dečkov, za njimi ponovno deklice v starosti od 9 do 14 let z ljubkimi prostimi vajami. Nastopi najmlajših so osvojili vsa srca, ki bodo poslej s toliko večjo vnemo ponesla žar sokolske misli povsod, kjer polje slovanska kri in utripljejo slovanska srca.
bi rešile kmetsko zemljo in utrdile kmetsko zavest.
Ali naj šc posebej poudarimo, da je to končno kulturna zadeva, prestižno vprašanje? Mislimo, da se tega vsi naši odgovorni krogi zavedajo in da bodo zato ukrenili vse, da bosta dom in svet zadovoljna. Slovenija je okno Jugoslavije. Skozi Slovenijo gleda svet našo državo. Kje pa je državnik, ki ne bi želel, da se gostu in tujcu skozi to okno razgrne kar najlepša slika?
Vsem nedeljskim prireditvam je prisostvoval tudi prvi podstarešina Sokola kraljevine Jugoslavije, Engelbert Gangl.
Hkratu s sokolskimi manifestacijami v Pragi, z veličastno zmago sokolske misli na X. vse-sokolskein zletu, se vrše širom Slovenije nedeljo za nedelje veličastne sokolske prireditve. Posamezni kraji kar tekmujejo med seboj in obseg našega lista je preskromen, da bi mogli vse našteti. Zato naj poudarimo samo eno: sokolska misel je slovanska misel, misel naše kmetske moči in sloge, zato v ničemer ne nasprotuje kmetskim težnjam in idealom. Zato sokolsko delo povsod pozdravljamo in mu iz poštene kmetske zavesti kličemo: V blagor vsega naroda — Zdravo!
Kaj pravijo
Mariborska »Delavska politika« poroča v 53. številki tole zanimivost:
»Schuschniggov minister Zernatto je ob prihodu hitlerjevcev na Dunaj pravočasno zbežal čez mejo in je čez Madžarsko prišel v Pariz. S seboj je odnesel tajni državni arhiv s spisi o Schuschniggovih konferencah s Hitlerjem v Berchtesgadnu, kakor tudi listine, ki jih je Schuschniggova policija svojčas za| liani Ia pri avstrijskih nacistih. Zernatto sedaj bivfož neznanem kraju blizu Pariza in piše knjigo, v kateri bo na podlagi dokumentov popisal avstrijsko politiko v času neposredno pred ,anšlusom'.«
»Mariborski Večernik« v 133. številki po-jasnilni dopis o »Borbi za vsakdanji kruh«, kjer pravi med drugim:
»Stvarna resnica v obstoječi situaciji je: Izvoženo je bilo preveč pšenice, ker se je v zadnjem letu radi večje zaposlenosti konzum pšenice dvignil in pa ker ni bila statistika o lanskoletnem pridelku pšenice točna. Stvarno pomanjkanje pšenice je vzrok, da se mlini bore za vsak vagon, ki pride na trg. Mlini morajo v zadnjih 4 tednih često čakati dneve in celo tedne, da za silo in po neverjetno visokih cenah krijejo potrebe, seveda v daleko nezadostni meri. Ponudbe ni.«
Nato nadaljuje:
»Težko pričakovane množine inozemske pšenice ni. Nikdo ne ve, kdaj pride, če pride in po kateri ceni bi bila franko naših postaj. To je vzrok, da gredo radi te negotovosti cene pšenici, ki jo morajo uvažati tukajšnji mlini iz žitorodnih pokrajin, dnevno navzgor v škodo pekom in v nezadovoljstvo ljudstva.«
»Obrtni vestnik« v 12. številki piše o »Skrbi za naše ceste« in že v naslovu izraža željo. »Da bi dolgoletne obljube postale prav kmalu — betonske ceste«. Svoja izvajanje zaključuje imenovani list doslovno takole:
»Tudi pri nas je torej prišlo spoznanje, da nobena država ne izboljšuje ceste ker je bogata, temveč so postale bogate ravno z dobrimi^cestami. Danes se lahko smatra slabe ceste za ne-dopustljiv luksus, kajti v ekonomičnem oziru se trosijo brez haska in brez potrebe dragocene surovine za gorivo. Kako tudi majhne države z dobro organizacijo izboljšajo svoje cestno omrežje nam lahko služi Češka, ki je v tem pogledu
še pred Italijo in Nemčijo. Ceste se ravnajo po napredku, slogi in kulturi vsake države.«
Nova beograjska revija »Vidiei« objavlja članek zagrebškega vseučiliškega profesorja dr. Petra Skoka, v katerem pravi učenjak med drugim:
»Kadar se bodo združile hrvatska, srbska in slovenski vas v harmoničnem sodelovanju, bodo ustvarile državno obliko, ki bo v resnici nacionalno naša.«
■v
Se iz&hezj o ohčinski Ivcšavim
Kakor poročajo, je neka občina v savski banovini sklenila dati občinsko trošarino v zakup nekemu zasebniku. Sresko načelstvo je ta sklep razveljavilo z utemeljitvijo, da zakon o občinah izrecno prepoveduje, da bi se dajale v zakup občinske davščine, h katerim spada tudi trošarina. Banska uprava je pritožbo občine zavrnila, pa je tako zadeva prišla pred upravno sodišče v Zagreb.
Upravno sodišče je pritožbi občine ugodilo ter razveljavilo odlok banske uprave, odnosno sreskega načelstva. V utemeljitvi svoje sodbe naglasa, da so imele občine po neki uredbi z zakonsko močjo iz leta 1877. pravico pobirati trošarino samo ali pa jo dajati v zakup. Naš novi občinski zakon sicer res prepoveduje oddajo v zakup, pristavlja pa »v kolikor po zakonu ni drugače odrejeno«. Novi občinski zakon je razveljavil tiste stare zakone in uredbe, ki so z njim v nasprotju. Uredba o oddajanju trošarine v zakup pa z novim zakonom ni v nasprotju in tudi ni bila nikjer razveljavljena. Zato je še danes v veljavi in občina je bila upravičena oddati svojo trošarino v zakup.
Chčni zbor ■Eveze slovenskih zadrug
se je vršil 20. t. m. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Na občnem zboru, ki ga je vodil predsednik Zveze, g. Ivan Pipan, je bilo zastopanih 175 zadrug od včlanjenih 382.
0 občnem zboru, ki je pokazal vso važnost zadružnega delovanja in tudi vso težo razmer, v katerih deluje velik del naših zadrug, bomo
podrobneje poročali v prihodnji štcvilkiti-£v
/?.	-v
Sokoli zmnaij in doma
Doma in
Nadškof o narodnem edinslvu
Malo pred vojno je v bosansko-hercegovskem saboru sarajevski nadškof dr. Ivan Šarič govoril po poročilih listov med drugim tudi tole:
»Kot Hrvat, kot predstavnik hrvatskega elementa v Bosni in Hercegovini pravim, da bomo morali delati na to, da prodre načelo narodnega edinstva Srbov in Hrvatov. K temu cilju je treba stremeti ne samo s kulturnim in gospodarskim delom, temveč na vse možne načine, da tako pospešimo proces kulturnega in gospodarskega razvoja obeh narodov, ki sta eno po krvi, eno po jeziku, a različna po imenu ... Brez narodnega edinstva bomo težko kdaj dosegli, kar nam je na srcu.«
Maček v Beogradu
Zagrebško časopisje je pričelo ponovno poročati o obisku dr. Mačka v Beogradu, ki naj bi se izvršil v kratkem času. Dr. Maček bo s tem vrnil poset vodstvu beograjske združene opozicije za svoječasni obisk v Farkašiču na Hrvatskem, kjer je bil sklenjen med obema grupama znani sporazum.
Nedavno so se razširili po Beogradu in okolici letaki, ki so napovedovali veliko zborovanje združene opozicije v Obrenovcu in kjer naj bi med drugimi govoril tudi dr. Maček. Vodstvo beograjske združene opozicije je izjavilo, da tega napovedanega sestanka ne bo in da je letak navadna podvala njegovih nasprotnikov. Okrog dr. Mačkovega potovanja v Beograd so se širile najrazličnejše govorice in spravljali v zvezi z njim važni politični dogodki.
Tokrat izgleda sicer, da bo dr. Maček res obiskal svoje političn prijatelje v Beogradu, toda kakih neposrednih političnih dogodkov v zvezi s tem ni pričakovati.
v
Peter Zivkovič
nadaljuje svoje politično delo po raznih krajih Srbije. Povsod je imel lepe uspehe. Tudi Bogoljub Jevtič je imel več dobro uspelih političnih sestankov po Srbiji.
Uredba o rezervnih fondih
Kakor poročajo, je v finančnem ministrstvu končno izdelan načrt' uredbe o ustanovitvi poslovnih rezerv in rezervnih fondih pri zavarovalnicah, ustanovah socialnega zavarovanja, denarnih zavodih, zadružnih organizacijah in industrijskih ter drugih privatnih delniških družbah odnosno o prisilnem nalaganju teh rezerv v državne papirje. Načrt te uredbe bo še ta mesec predložen gospodarsko-finančnemu odboru ministrov, da ga prouči in odobri, nakar bo poslan ministrskemu svetu zaradi končne odobritve. V načrtu uredbe so upoštevani predlogi zainteresiranih gospodarskih organizacij.
Cestni fond
Iz Beograda poročajo, da je bil načrt uredbe o cestnih fondih poslan zaradi soglasja glavni kontroli, ki bo načrt vrnila še ta teden. Nato bo uredba morda še ta teden objavljena. Ministrski svet bo medtem razpravljal o definitivnem programu za gradnjo novih cest v okviru, ki ga je gradbeni minister g. Dobrivoje Stošovič iznesel prejšnji teden na ljubljanskem kongresu jugo-slovenskih društev za ceste. Program se bo nanašal predvsem na izredno važno vprašanje, v kakšnem vrstnem redu se bodo pričela izvajati v okviru tega programa posamezna cestna dela. Po beograjskih informacijah se bodo že v teku julija in avgusta vršile prve licitacije za gradnjo ■državnih cest. Najprej bodo prišle na vrsto lie-dovršene državne ceste. Z deli pa nameravajo pričeti v mesecu septembru. Gradbeni minister
drugod
g. Stošovič je že v svoji izjavi o priliki cestnega kongresa napovedal, da bo država na osnovi dohodkov državnega cestnega fonda najela posojilo v višini 1500 milijonov din. Po informacijah »Ju-goslovenskega kurirja« bo država realizirala to posojilo predvsem pri Drž. hipotekami banki.
Po petnajstih letih
Med obletnicami, ki so šle brez hrupa mimo nas, ne smemo pozabiti ene: Dne 18. t. m. je
minulo namreč 15 let, odkar je umrl mučeniške smrti veliki borec za jugoslovensko idejo in za jugoslovensko-bolgarsko zbližanje Aleksander
Volitve na Češkoslovaškem so končane in so potekle brez večjih neredov. Vlada je začela sedaj z vso vestnostjo delo na tako zvanem narodnostnem statutu, zakonu, ki naj bi uredil narodnostno vprašanje v državi in zadovoljil tu-
di vse narodne manjšine. Ta statut obsega 80 členov, verjetno pa je, da se bo to število med pogajanji s posameznimi manjšinami še povečalo. Vladni načrt vsebuje tudi razne predloge sudetsko-nemške stranke, kakor jih je podala v svoji znani spomenici, odnosno v teku razgovorov njenih predstavnikov z ministrskim predsednikom dr. Hodžo.
Narodnostni zakon bo predložen parlamen-
Stambolijski, bolgarski ministrski predsednik. Stambolijski ni samo teoretsko zagovarjal idejo jugoslovensko-bolgarskega bratstva, marveč je hotel z dejanji to veliko idejo postaviti na trdna tla s tem, da bi Bolgarijo in takratno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev združil v eno držav-nopravno enoto. S tem svojim načrtom je seveda izzval ogorčen odpor pri domačih in tujih nasprotnikih. Navzlic temu bi se bila njegova zamisel posrečila, ako bi njegova pot na povrat-ku iz Pariza preko Rima v Sofijo, oziroma Beograd, kjer bi se naj vršili odločilni dogovori, ne bila vzbudila v Nikoli Pašiču, ki je bil takisto za državno-pravno združitev obeh bratskih držav, usodnega nezaupanja v osebo Stambolijskega, češ da ipak ni izključeno, da bi ne bil agent Rima, ker prihaja od tam. Sestanek se nato ni vršil. Pot preko Rima je bila slučajna. Pašič se je kasneje o tem tudi prepričal, toda velika ideja je zaradi tega slučaja ipak propadla. Ni dvoma, da bi bil Stambolijski skušal kasneje izvesti svojo velikopotezno zamisel, ki jo je smatral za svoj življenjski cilj, da ni postal tragična žrtev svoje velike ideje. Petnajst let je minilo od onega krvavega dogodka, preko katerega pa zastri-mo kopreno pozabnosti — danes, ko se na srečo vračamo na pota, ki jih je utrl veliki Aleksander Stambolijski, čigar veličino so jeli domnevati šele, ko je padel kot mučeniška žrtev jugoslovanske ide'je. Mi še nismo tako srečni, da bi mogli vživati ali vsaj slutiti vso veličino sadov, ki jih bo obrodila na polju slovanskega kmetstva veličastna žrtev bolgarskega kmetskega mučenika Aleksandra Stambolijskega. Prepričani pa smo, da bodo teh sadov deležna bodoča pokolenja. Zato se hvaležno in s spoštovanjem klanjamo žrtvi te velike slovanske kmetske duše s klicem: Slava ti! Morda niti sam nisi slutil dragocenih vrednot, ki si jih ustvarjal, zato ti bo pa zanje toliko bolj hvaležen narod, ki jih bo nekoč užival.
tu že dne 15. julija in bo verjetno že 1. avgusta stopil v veljavo.
Po uradni izjavi vojnega ministrstva so bili te dni odpuščeni vsi rezervisti, ki so bili ob koncu maja vpoklicani na izredne vaje. Vaje rezervistov se vrše sedaj izključno in popolnoma v normalnem okviru.
Slovaška deželna vlada v Bratislavi je na podlagi pravnomočne sodne razsodbe ustavila izhajanje slovaškega dnevnika »Slovenska Pravda« za tri mesece. List izhaja tretje leto kot organ Hlinkove ljudske stranke za širše narodne kroge. V tej dobi je bil že dvakrat ustavljen.
Pater Hlinka je govoril
Urednik hitlerjevskega glasila je imel razgovor z voditeljem slovaških av tonomistov, patrom Hlinko. Kakor zdaj urednik poroča v listu, je razboriti pater med drugim dejal:
»Mi nismo nikaki Čehoslovaki, temveč samo Slovaki. Ker smo državotvoren narod, zahtevamo državotvorne pravice. Ako jih ne bomo dosegli, se bomo obrnili na svet, ker nočemo večno ostati sužnji. Ker smo državotvorni, zahtevamo narodne pravice. Če pa nam naših zahtev ne bodo izpolnili, bomo zahtevali za nas manjšinske pravice. »Čehoslovaki« — to po menja sužnje Čehov. Glede nemške iu madžarske narodne manjšine mislim, da se jima mora dati, kar jima gre. Ako bi nam Madžari dali to, kar smo zahtevali, potem bi lahko še danes živeli v skupni državi.«
S človekom, ki tako pojmuje narodnost in narodnostni čut, seveda ni mogoče pametno govoriti. Dvomimo tudi v državniške in državotvorne sposobnosti človeka, ki pričakuje in sploh more verjeti v možnost, da bi dali njegovemu narodu pravice tisti, ki so ga hoteli neusmiljeno zatreti. Tak človek mora biti ali političen slepec, ali pa slepo orodje v rokah sil, ki se igrajo z njim in po njem z usodo naroda.
Kaj cfo clf po gvefin
Po priliodu na kosišče, katerega je že obkrožala tisočglava množica dolenjske kmetske mladine in odraslih, se je pričelo mladinsko Zborovanje, Zborovanje je vodil tov. Udovič Jože. Kot zastopnik novomeškega pododbora je govoril tov. Žarko Cvetko in delegat Zveze tov. Majcen Milan. Izvajanja govornikov je ljudstvo burno odobravalo.
: Nato je sledila tekma. Tekmovalci so se dobro izkazali. Prvo mesto je zasedel tov. Žagar in drugi so sledili tesno njemu. ! Po razdelitvi nagrad se je razvila lepa domača prireditev, ki je trajala v dobrem razpoloženju kasno v noč. Fantje in dekleta so odhajali pokrepljeni domov s še večjim pogumom v na-dalnje delo za dom in kmetsko prosveto.
Ljubečim pri Celju
Naše Društvo kmetskih fantov in deklet v Ljubečni priredi v nedeljo dne 26. junija 1938. ob 3. popoldne kmetski praznik, združen s tekmo koscev pri tov. Mici Nagličevi v Ljubečni.
Sprejem sosednjih društev, katera vljudno vabimo na naš kmetski praznik, je pri gostilni I. Kopan v Ljubečni. Zato prosimo in vabimo vsa sosedna tovariška društva, da se po možnosti v čim večjem številu udeležijo te skupne manifestacije za naše kmetske pravice.
Naša prireditev naj pokaže zavednost slovenske kmetske mladine v naših krajih, in odločnost, da si hočemo sami urejevati življenje. Kmetskega praznika se bo udeležil tudi zastopnik Zveze kmetskih fantov in deklet iz Ljubljane kakor tudi zastopniki okrožja in Pododbora.
Pohitimo na kmetski praznik vsi in pokažimo tudi ob tej priliki, da smo nova generacija na slovenski zemlji!
V nedeljo, dne 26. junija 1938. na veselo svidenje v Ljubečni!
*
Poročil se je naš večletni tovariš, član in tajnik našega društva France Leveč s tovariši-co Mici Nagličevo, ki ju bomo oba pogrešali v našem delu. Vse naše delo sta marljivo in vestno opravljala, on kot tajnik, ona pa kot blagaj-ničarka. Upamo pa, da nas tudi sedaj ne bosta zapustila in nam bosta ostala oba naklonjena. Želimo novoporočencema obilo zakonske sreče in goreče ljubezni v skupnem življenju. Bog vaju ohrani še mnogo let!
Avstrijski dolgovi
Nemška vlada je sprejela načelen sklep o plačevanju obresti za avstr, posojila. Vendar se bo pri tem plačevanju nemška vlada pogajala z vsako državo posebej. Države upnice pa se ne strinjajo s temi ponudbami, ker se ne strinjajo s plačilnimi sposobnostmi rajha. Finančniki izjavljajo, da je edina ovira za znižanje obrestne mere za avstrijske dolgove v tem, ker rajh ne mara odkrito priznati svojih finančnih obvez. če se to vprašanje ne uredi, je zelo verjetno, da bo odpovedan klirinški sporazum med Nemčijo iu Veliko Britanijo.
Pripomniti je še treba, da Nemčija priznava avstrijske trgovinske dolgove, ne pa političnih.
Nemški starši in verske šole
Po poročilih nemških listov iz Frankfurta se je na raznih zborovanjih staršev izkazalo, da so sploh .vsi starši za to, da se vse dosedanje verske šole ukinejo in spremene, v državne šole. Državna oblast bo željo staršev spoštovala in pristopila takoj k njihovi uresničitvi. To je bil prvi poskus »ljudskega glasovanja«, ki ga je nar. socialistična stranka uvedla s tem, da najprej zbere starše, jih na javnem zborovanju vpraša za mnenje, nakar državna oblast z uredbo izraženo željo staršev uzakoni. Takšne plebiscite bodo, kakor pišejo listi, nadaljevali tudi po drugih nemških pokrajinah, tako da ne bo več dolgo trajalo, ko bodo vse verske šole spremenjene v »ljudske šole narodno-socialistične države«. »Frankfurter Zeitung« pripominja k temu, da ne gre samo za ukinitev verskih šol in za preureditev ljudskega šolstva v tem smislu, da bo v bodočih državnih ljudskih šolah verski pouk dovoljen le za tiste otroke, katerih starši bodo to željo izrazili, ampak da gre za temeljito preureditev šolstva v ustanove, ki bodo vse predmete poučevale s stališča nar.-sociali-stičnega nauka. Ljudska šola v Nemčiji da ni nič drugega, kakor osnovna vzgojna celica po nar.-socialističnem svetovnem nazoru.
Podobno težnjo je opažati v bivši Avstriji. Pred kratkim je dunajski okrožni vodja Globoč-nik imel javen govor, v katerem je dejal, da se bivša Avstrija prekvaša z narodnim socializmom. Šolstvo v bivši Avstriji bo kmalu prevzel narodni socializem. Za verske šole ni prostora. S Cerkvijo narodni socializem ne bo prišel v navzkrižje, dokler se Cerkev ne bo mešala v posle, ki spadajo izključno pod skrbstvo narodnega socializma in nar.-socialistiČne države. Če bi se pa kaj takšnega zgodilo, bo narodni socializem takšno vmešavanje stil. (Tako poroča ljubljanski »Slovenec« v svoji številki 135a.)
V Španiji
so se div jaški napadi na neutrjena mesta nadaljevali tako pogosto, da je angleška vlada po svojem poslaniku izročila zunanjemu ministru spomenico glede bombardiranja nezaščitenih krajev. V tej spomenici predlaga angleška vlada ukrepe proti bombardiranju civilnega prebivalstva iz zraka. Londonska vlada navaja v svoji spomenici, da so se že pričela pogajanja za ustanovitev posebne nevtralne organizacije, ki bi imela nalogo izvesti v vseh bombardiranih krajih preiskavo in ugotoviti, ali je to bombardiranje res zasledovalo kake posebne vojaške cilje. Kakor znano, si je London prizadeval doseči zaradi bombardiranja Valencije, Granolesa, Barcelone, Kantona itd., reglementacijo uporabe vojnih letal, da bi se tako zaščitile predvsem ženske in otroci pred strahotami bombardiranja iz zraka. Angleška vlada predlaga v svoji spomenici, naj bi se poslale predvsem v Španijo nevtralne komisije, ki naj bi tam ugotovile kršitve mednarodnega prava.
Seveda se za z-^cj Kljub tej spomenici ni v Španiji čisto nič spremenilo. Kdaj in koliko se bo, je še veliko vprašanje, na katerega pa bo vsekakor treba odgovoriti v bližnji bodočnosti.
Na Kitajskem
so silne poplave popolnoma ustavile japonsko ofenzivo. Poplav, kakršne sedaj divjajo tamkaj, si mi v naših malih in tesnih mejah sploh ne moremo misliti. Saj pravijo poročila, da poplava, ki so jo izzvali Kitajci s tem, da so porušili zaščitne nasipe ob Rumeni reki, zavzema vedno večji obseg. Zaradi neprestanega deževja vode stalno naraščajo in je preplavljenih dosedaj že nad 5000 kvadratnih milj. Ta površina seveda zaradi deževja stalno narašča. Številne vasi so uničene. Po splošni cenitvi je utonilo okrog 150 tisoč Kitajcev in več tisoč japonskih vojakov, ki jih je voda presenetila ponoči in se niso utegnili pravočasno rešiti. Prodiranje Japoncev pri Čeng-čavu je s tem popolnoma ustavljeno. Voda je uničila ogromna skladišča japonske vojske, tako da jim sedaj primanjkuje živil in municije. Izgubili so tudi mnogo topov, tovornih avtomobilov in drugega vojnega materiala. Pred očmi vsega sveta se na Daljnem vzhodu odigrava največja žaloigra sedanje dobe. Od njenega izida zavisi marsikaj. Morda celo usoda mnogih, ki se danes tega niti ne zavedajo.
Kmeiska
mladina
jv. Lovrenc v Slov. goricah
Razveseljivo je^dejstvo, ko se vsepovsod či-ta in bere v mnogih časopisih lep napredek našega kmetstva, ki v današnji novodobnosti vsak dan vedno bolj izraža svoja hotenja in stremljenja v borbi za boljšo in lepšo bodočnost. Kmetska mladina postaja čedalje bolj zavedna v svojem stanovskem j)oklicu, ona se zaveda, da je v slogi in delu edina rešitev današnjih težkih položajev. Tu in tam se že opaža, da kmetska mladina v novi zamisli stvarjanja lastne kulture v mnogem popušča vse ono, kar vodi našo vas v pogubo,- — namreč razne surovosti in pretepe. Kakor pri naših fantih, ravno tako pri dekletih vihra dandanes tekma, kdo bo boljši, kdor bode prvi, ter kateri bo doprinesel sebi in drugim največ udobnosti. Mnogokateri, ki so grajali ta lep napredek naših Društev kmetskih fantov in deklet, so na vsej črti že morali popustiti. Marsikomu so bile prireditve naših društev trn v peti — ovira je bila tu, ovira tam, ali vendar kljub temu prav dobro uspejo vsi kmetski prazniki — prazniki kmetskega dela.
Tako je tudi naše društvo kmetskih fantov in deklet, ki se nahaja približno v središču prelepih Slovenskih goric, priredilo na Binkoštni ponedeljek dne 6. junija t. 1. nove vrste tekmo — namreč »tekmo škropilcev« na Grabšinskem bregu. Na ta dan je vse staro in mlado pohitelo, Ha tako ob krasnem popoldnevu prizna to novo kmetsko prireditev — škropljenja vinske trte. V splošnem je prireditev moralno prav dobro uspela, tekmovalcem pa vsa čast in priznanje. Da je prireditev še sijajnejše uspela, so nam pripomogla naša tov. društva, kakor tov. Društvo »Skoke« nas je celo obiskalo s praporom, zraven tega so posečala našo prireditev okoliška tov. društva, govorili so zastopniki ptujskega Pododbora tov. Joško Zelenik in tov. Vlado Kreft.
Mirna peč
19. junija se je vršila tekma koscev, ki jo je priredilo Društvo kmetskih fantov in deklet. Kljub hudi protiagitaciji naših nasprotnikov je bila tekma jako dobro obiskana.
Na zbirališču ob pol 3. uri se je zbrala pestra množica konjenikov, kolesarjev, koscev, grabljic in okrašenih vozov, ki so se formirali v lepo povorko, katera je z državno in zeleno zastavo na čelu korakala po vasi, pozdravljana od mnogoštevilnega kmetsko zavednega občinstva.
Celje
Redna seja Pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet v Celju se bo vršila v nedeljo, dne 26. junija 1938 ob 8. uri zjutraj v posebni sobi hotela »Union« v Celju. Dnevni red je zelo važen, zato je udeležba tov. odbornikov obvezna in dolžnost!
Draga pri Stični
V nedeljo 12. junija je priredilo tukajšnje »Društvo kmetskih fantov in deklet« širši sestanek. Na sestanku je bil zastopan tudi delegat Zveze tov. Daneš, ki je govoril o nalogah in ciljih kmetske mladine v kmetskem pokretu. — Razvila se je širša debata, v katero so posegli skoro vsi fantje in dekleta, ter s tem pokazali pravilno pojmovanje svojega dela za kulturni in gospodarski razvoj naše vasi. Novi odbor s predsednikom tov. Lavričem pa si je nadel nalogo poživiti vse dosedanje delo.
Upamo in pričakujemo, da bo gorečnost novega odbora dosegla tiste lepe in bogate uspehe, ki. si jih slovenska kmetska mladina tako iz srca želi.
Cenieni naročniki!
Da ne bo treba ponovnih opominov, prosimo vse cenjene naročnike, ki so prejeli v Kmetskem listu priložene položnice, da čimprejc poravnajo naročnino za tekoče leto. Kdor pa ima kake zaostanke iz lanskega leta. ga naprošamo, da te nakaže istočasno po isti položnici.
Matic
2 toefatega na ukini icccn
Narodni poslanec Cvetic Jože je napisal pred nekaj dnevi pod naslovom »Med izdajstvom in mučeništvom« sledeče, tudi za naše podeželje vsega uvaževanja vredne misli. Cvetic pravi:
»Naše politično življenje bi morali vsaj ob dvajsetletnici Jugoslavije prenesti z osebnega na idejni teren. Ljudje so pri nas še vedno prebi-čevičevci, mačkovci, pašičevci itd. Opredeljenje za poedinca prinaša često razočaranje pristašem, a skupnosti škodo, ker človek greši in naj je tudi vodja. Ideja ne more »grešiti«. Naše politične stranke bi morale biti nositeljice idej, pa ne bo razočaranj v političnem svetu. Služba ideji, ki se ji stranka ne more odpovedati brez cene svojega razpada, lahko vnese potrebno navdušenje v naše politično življenje. Nobene po-greške Beograda, ne zmote Zagreba (in Ljubljane) ne morejo omajati volje iskrenega nacionalnega človeka, da bi i vnaprej ne služil jugoslovanski ideji. Res je, tako Beograd, kakor Zagreb (in Ljubljana) so često zahtevali od nacionalnega človeka, da bi bil izdajalec jugoslovanske misli. Drugi pot so od njega zahtevali, naj bo mučenik za jugoslovansko misel. Biti izdajica jugoslovanske misli pomenja se odpovedati veri v bodočnost Jugoslavije. Biti mučenik za jugoslovansko idejo, ko ona slavi dvajsetletnico svojega obstoja, pomenja žalost in sramoto. Pa obstoja tolažba! Ni to edina alternativa, glede katere se moramo odločiti. To so skrajnosti, a resnica se navadno nahaja nekje na sredi. To pot se nahaja resnica na sredi pota med zmotami Beograda in Zagreba, med izdajstvom in muče-nistvom — v iskreni, ali tudi pametni službi brezkompromisne jugoslovanske politike.«
l-z{ava UttaisUe^a UaiatisUc^a slca^a
Evharističnega kongresa v Budimpešti se je udeležil tudi kitajski rojak, katoliški škof iz Nankinga dr. Ju-Pin, ki je med drugim dejal tudi tole:
»Vsi kitajski kristjani, zlasti pa katoliki, složno sodelujejo z vlado v obrambi svojih narodnih interesov in doprinašajo velike žrtve za narodno svobodo. Globlji razlog za to medsebojno sodelovanje leži v tem, da Kitajska ne pozna verske nestrpnosti, kar je globoko vsajeno v značaj kitajskega naroda. Razlika v veri nam ne brani, da bi ne bili nacionalno složni. Vsakdo svobodno veruje, kar hoče. Jaz se ne bavim s politiko, niti nisem politik, zato pa tudi lahko povem polno resnico. Kot Kitajec ljubim svojo domovino, kot duhovnik pa ljubim še bolj resnico. Vsa propaganda proti kitajskemu narodu je izmišljena in lažna. Tragično je, da so vse mednarodne institucije in celo Društvo narodov pokleknile pred imperializmom Japoncev.«
.. Ako nam vse te in take institucije niso mogle aH niso hotele pomagati, smo morali iskati prijatelje v skrajni sili. Ako je kak narod, ki ima interes, da se bori proti japonskemu imperializmu in japonski invaziji, so to poleg Kitajcev Rusi in to ne samo Rusi boljševiki, marveč vsi Rusi brez ozira na to, kakšen je režim pri njih Smrt Kitajske bi pomenila smrt Rusije, a po mojem globokem prepričanju bi uničenje Kitajske prej ali slej imelo za posledico tudi propast Evrope in njene civilizacije in kulture...« ❖
»Domoljub«, glasilo kmečke zveze, ki ga izdaja zanjo Katoliško tiskovno društvo in ga tudi financira, pravi v zadnji številki, da zadnjič in poslednjič opominja zastonjkarje in one pametne kmete, ki nočejo plačati naročnine. Izgleda, da je tudi pri Katoliškem tiskovnem društvu, katerega delnice na borzi padajo, žnora pri koncu.
t Anči Kramer eva
V ljubljanskem Leonišču je 17. t. ni. zvečer dotrpela gospa Anči Kramerjeva, soproga ministra v p. in senatorja dr. Alberta Kramerja.
Pokojnica. po rodu Čehinja iz Prage, je bila srčno blaga in duševno plemenita žena Z izred-
nim čutom se je vživela v naše razmere in vzljubila naš narod. Njeno dobrotljivost in rado-darnost so imeli pogosto priliko spoznati in občutiti naši kulturni delavci, izo. raženci. pa tudi ljudje iz drugih stanov Vse to je pokojnica delala tako tiho in nesebično, kakor je to znala samo ona. S svojo neprisiljeno, naravno vedrino, s svojo vedno pripravljenostjo za pomoč je vsakogar, kdor jo je imel priliko spoznati, v trajni hvaležnosti priklenila nase. Naša narodna društva so z njo izgubila srce, polno topline in vere v uspeh narodnega in socialnega dela.
V nedeljo 19. t. ni. popoldne so zemske ostanke te blage žene izročili materi zemlji na ljubljanskem polju pri Sv. Križu. Ljubljana in podeželje sta z udeležbo pri pogrebu pokazala,, kako sta cenila, spoštovala in ljubila blago pokoj nico.
Naj bi grob te vzorne Čeli in je postal in ostal trajen pečat jugoslovansko - češke vzajemnosti, prijateljstva in pobratimstva, tiho svetišče, kamor bodo rada romala naša srca, da se ob spominu na pokojnico nasrkajo vere v slovansko vzajemnost in v socialno ozdravljenje oi.eh narodov !
Blagi gospe Anči Kramerjevi bo postavil slovenski človek spomenik ljubezni, spoštovanja in hvaležnosti v svojem srcu. spomenik, ki ga niti smrt ne poruši. Pokoj njeni blagi duši!
Naj bo pokojnici sladek poslednji sen v naročju slovenske zemlje, težko prizadetemu soprogu g. senatorju dr. A. Kramerju pa izrekamo ob tem udarcu svoje iskreno in prisrčno so-žalje.
Domači dogodki
Z ozirom na sodbo upravnega sodišča v Celju z dne 7. decembra 1987., št. A 89/37/15 in A 90,37/9 in na rešitev državnega sveta /. dne 3. marca 1938., št. 1511 iz 1938. je banska uprava v Ljubljani odredila, da se odločba uprave policije z dne 28. januarja 1937., II. Pov. štev. 1/201/1, razveljavi radi nezakonitosti!
Podrobno poročilo o t m prinaša na prvi strani Kmetovalec r, št. 6. z dne 15. junija 1938.
X Na Čatežu pod Zaplazoin je pogorelo gospodarsko poslopje posestniku,. trgovcu in gostilničarju S. Ravnikarju. Gasilci so požar toliko omejili, da se ni razširil še na druga poslopja.
X V Velikem Podlogu ob banovinski cesti Krško—Kostanjevica je pričenši z letošnjim junijem uveden nov sejem za govedo, svinje, konje in kramarsko blago. Kraj je oddaljen le 8 km od postaje Videm-Krško.
X V Stražgonjcih je pogorelo gospodarsko poslopje posestniku Francu Napastu. Požar je zanetil 4letni gospodarjev sinček, ki se je igral z vžigalicami. Škoda znaša 30.000 dinarjev.
X l'ri Janževem vrhu je Drava naplavila truplo okrog 60 let starega neznanca. Truplo je /.e več dni ležalo v vodi Ker ni na njem znakov nasilja, sodijo, da se je neznancu zgodila nesreča.
X Na samoti pri Dvoru je bil napaden posestnik Pečaver, ko se je vračal iz Kočevja s kolesom Stopil je k njemu izza grma maskiraii neznanec, držeč v levici električno svetilko, v desnici pa samokres Z grožnjo, da bo streljal, je ustavil kolesarja Pečaver, ki je bil brez orožja. je ubogal. Ko je napadalec zahteval denar, mu je napadeni lahko izročil 20 din, kolikor je pač še imel pri sebi. Ropar se je takoj nato urno odstranil. Pečaver pa je odhitel dalje in je bii še vesel, da ga je srečanje s takim človekom tako malo veljalo.
X Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah so se iantje v neki gostilni zavoljo deklet sporekli, domov grede pa tako stenli, da sta obležala v krvi poseštnikova sinova Peter Platenjak in Slavko Samec Platenjak ima sedem vbodov v hrbtu in rokah. Samec pa dva vboda na glavi. Tudi ostali udeleženci bitke so dobili manjše poškodbe Orožniki so glavne krivce že izsledili.
X Na zadnji svinjski sejem v Ptuju so pripeljali <58 svinj in 182 prašičev, prodanih pa je bilo 00 mladih pujskov, starih po 6 do 12 tednov Cena je bila din 100 do 150 za rep.
X Pri Sv. Lovrencu na Pohorju se je blizu broda gostilničarju Ivanu Hartmannu iz Peker splašil konj in skočil v Dravo. K sreči je gostilničar še pravočasno skočil z voza, sicer bi tudi on. kakor je to konj, utonil v Dravi.
X V Beogradu je 15 t. m. v visoki starosti umrl znani srbski novinar in književnik Vladimir Kačanski,
X V Trnitu pri Račah na Dravskem polju je neki vlomilec odnesel posestniku Francu
Grajsu din 26.100'—. Ob svojem obisku se nepoklicani gost ni dotaknil nobene druge reči v liiši.
X V Lazcu blizu Brežic je ondan proti večeru neznan moški ustavil 521etno preužitkarico Baro VerstovŠkovo s Piršnega brega, jo posilil in polern zadavil. Truplo je drugi dan našel neki pastirček. Neznani zločinec je zadnje čase v brežiški okolici zagrešil že več posilstev nad ženskami, zaradi česar je prebivalstvo hudo razburjeno. Orožniki vneto zasledujejo zločinca in po raznih znakih sklepajo, da so mu že na sledu.
X Na Selah pri Raki je pred kratkim zaradi neugodnih gmotnih razmer izvršil samomor posestnik Jože Račič. S samokresom se je skozi usta ustrelil v glavo tako, da mu je krogla izstopila na temenu. Seveda je bil takoj mrtev.
X V Perišču pri Veliki Dolini je strela vžgala senik posestnika Novosela. Senik je seveda kljub takojšnjemu prihodu in pomoči gasilcev pogorel do tal.
X V Zagrebu je bil v petek obsojen na 12 let ječe občinski tajnik Marijan Potočnjak iz Samobora, ker je pred časom ustrelil okrajnega načelnika Luka Valjka v Samoboru.
X V Lučanih pri Sinju je kmet Ante Barač imel pred časom razmerje z neko Lucijo, ki je pred dvema in pol letoma rodila otroka. Barač ni hotel priznati očetovstva. Lucija je tožila in dobila pravdo Barač, ki bi bil moral plačevati alimente, se je te dni pritihotapil do Lucijine hiše in vrgel otroka v vodnjak, nesrečno mater pa tako obdelal z nožem, da je obležala nezavestna. Nato se je podal v Sinj in začel veselja-čiti Lucija se je med tem že osvestila in se privlekla do orožnikov, ki so Barača takoj prijeli, otrok pa je seveda mrtev.
X V Prijepolju se je Lena, žena poštnega zvaničnika Puriča, zagledala v davkarja Sveto-zara Nišaniča. Ko je mož očital ženi nezvestobo, je planil 141etni sin obeh zakoncev in začel s kuhinjskim nožem obdelovati mater, ker da je onečastila družino. Ženo so morali takoj prepeljati v bolnico.
Skrivnosti in zakladi
(Dalje)
Ob reki Maavelli Ganga, v gorskih samotah gorovja Hunasagyria, so tudi divji in poldivji sloni, značilna žival za ijužnoazijski pragozd in spada k njemu, kakor tiger v džunglo in lev v peščeno puščavo Afrike. Te velike živali vidiš, kako se za jutranjega hlada kopajo v reki. Kopajo se z velikim šumom, najbrž v prvi vrsti radi tega, da si ne upajo krokodili blizu njih. Med opoldansko vročino pa počivajo v senci, ponoči pa gredo na izprehod po džungli in v zabavo si privoščijo mlada drevesa, ki jih kar iz-ruvajo s svojim močnim rilcem, druge, debele kot je roka pa lomijo, kratkomalo pustošijo, koder gredo. Toda to tej naravi niti najmanj ne škoduje. Slon ima, kljub svojemu dolgemu življenju, samo okrog sedem potomcev, ki jih samica zleže po enega. Izmed velikih, debelo-kožnih živali še živita v džungli tapir in nosorog.
Olok Ceylon je tudi znana dežela orhidej. Dva angleška raziskovalca sta jih naštela 480 vrst, ena lepša ko druga. Tu je tudi domovina prekrasnih rož Dendrobium in Vanda, ki so pa na žalost tako visoko, da ne moreš uživati njih duha in lepote.
Debla in tudi veje so porastle z dolgim ma-hovjem, ki visijo kakor dolge brade navzdol, liaue pa segajo z vej v tla in tvorijo neke vrste šotore in zastore, ki so pa silno nevarni za vstop. Včasih se kačam podobno vijejo po tleh, ali z drevesa na drevo, kakor vrvi.
Zmučen od gledanja in občudovanja stopiš iz pragozda z mislimi: »Proč odtod, tu ni tvoja domovina iu ne more postati nikdar. Tuja ti je
X Iz Maribora sla pred dnevi dva neznana moška v smeri proti Ljubljani z avtomobilom odpeljala 171etno Jožico, hčerko poštnega služi-telja Fidlerja. Ker o dekletu ni več sledu, sumijo, da gre za trgovce z dekleti.
X V Podbrežju pri Zenici se je zaradi rudniških rovov začela udirati zemlja. Nekemu pastirju je te dni na lepem izginila krava, ki jo je resnično požrla zemlja. Kmetje se boje, da se bodo vse njihove domačije udrle. Pojavili so se že razni špekulanti in ponujajo kmetom sramotno nizke cene za zemljo, ki je še nedavno bila zelo plodovita. Uprava rudnika je nekaj zemlje že kupila, toda še mnogo je izpodkopa-ne in bi vso bilo treba odkupiti, kmete pa preseliti.
X V Humcu pri Sarajevu je svinja dojenčku Ise Mlinareviča odgriznila obe roki in nogi. Preden so slarši prihiteli na pomoč, je bil otrok že mrtev.
X Vas liastež je že nekajkrat zadela huda požarna katastrofa. Pred kratkim je požar spet uničil še doslej ostale hiše. Pri tem ne gre za požig, marveč je požar povzročila neprevidnost neke starke, ki je pekla kruh. Ker so hiše bile večjidel lesene, je imel ogenj dovolj netiva, da je v kratkem času vse uničil. Poleg poslopij je zgorela vsa prehrana za ljudi in živino. Nad 400 vaščanov je brez vsega,- Vas je daleč v samoti in nima prave zveze s svetom. Škoda znaša nad 2 milijona dinarjev.
X Lep uspeh slovenskih rok. Naše čipke, ki jih je razstavil na mednarodni razstavi obrtnih izdelkov v Berlinu naš Državni osrednji zavod za ženski domači obrt, so dobile najvišje odlikovanje »Častno darilo«. To je ponoven dokaz odlične kvalitete naših čipk in priznanje zavodu za njegovo delo in poslanstvo, ki ga s tolikim uspehom vrši v inozemstvu za ugled naših domačih del.
X Na Pebrežju pri Sv. Vidu je pred kratkim ponoči izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Jakoba Rogine. Poslopje je uničeno. Škoda znaša okoli 20.000 din. Škoda je delno poravnana z zavarovalnino. Pri Rogini je že lani gorelo in so tedaj zgoreli svinjaki.
in človek v njej sploh ne more živeti, če pa živi, postane navadna žival.«
Pragozd Avstralije.
Avstralija je še do danes zelo malo raziskan del svela. Ne samo zato, ker pokriva ta kontinent več kakor do polovice, to je šest milijonov kvadratnih kilometrov, puščava, ampak deloma tudi radi tega, ker ije od evropske omike preveč oddaljen. Saj so Avstralci naši antipodi. Z brzim parnikom bi potovali še danes tja najmanj štirideset dni.
Naše presenečenje je tem večje, ker najdemo tam velika mesta z nebotičniki, in ceste, ki tudi naše najboljše prekašajo, lepa pšenična polja, idilična mesta na deželi, vrtove, vesele in dovzetne ljudi za vsak napredek, luksuzna morska kopališča v vzhodnem delu, podnebje, ki je več kakor devet mesecev brez vsakega oblaka in z zimo, ki je podobna toploti, kakor je pri nas poleti.
Toda, tako je le v enem, vzhodnem delu dežele, vse drugo pa pokriva strahovita puščava in mogoče največji pragozd sveta.
Sahara je mnogo bolj prikupljiva, nego avstralski skrub, kakor se imenuje. Ona ima vsaj zelene oaze ali studence, kjer se lahko preskrbiš z vodo, medtem ko v skrubu na tisoče kilometrov ne dobiš kapljice, ne potoka in ne studenca. Pač raste tu bodeče grmičje in redke cvetlice, po katerih se pasejo čebele. Te rastline živijo le od dežja. Dežuje nekoliko manj kakor pri nas, pa voda ne ostane zgoraj, na površju, ampak izgine vsa skozi pesek v notranjost v globočino. Zelo globoko morajo vrtati studenec, če hočejo priti do vode, in še to na redkih mestih, največkrat pa do vode sploh ne pridejo. Zato jih uiti
X Pri Sv. Trojici v Slov. goricah si je posestnik Janez Ploj pognal kroglo v glavo. Našli so ga v hlevu mrtvega, poleg njega samokres. Pri njem je bil listek, s katerim se Ploj poslavlja od svojcev ter jih prosi odpuščanja.
X V Zrečah pri Konjicah je delavec Železno industrijske družbe Franc Vrečko ustrelil 211etno trgovsko pomočnico Anico Marzidoviko-vo, doma iz Zbelovske gore. Dekle je bila takoj mrtva, Vrečko pa se je še tri ure po strašnem dejanju boril s smrtjo. Vzrok tragedije je menda bila Vrečkova ljubosumnost.
X Mariborska policija je odkrila velike tatvine svile v tovarni Thuma. Tatovi so pokradli po dosedanjih ugotovitvah 363 m svile v vrednosti 8500 din in jo večinoma že tudi razprodali. Aretirana sta bila dva delavca: eden tatviuo priznava, drugi zanika.
X V Ljutomeru je z odlokom banske uprave razrešena dosedanja uprava Mestne hranilnice, ki je več let vodila ta zavod. Za gerenta Je imenovan odvetnik dr. Salberger, sosvet pa je sestavljen takole: Sinigoj Ignac, usnjar v Ljutomeru, Hemdl Ivan, hotelir v Ljutomeru, Zupančič Mohor, podžupan v Ljutomeru, Karba Janko, posestnik na Krapju in Ivanjšič Fran, posestnik v Radomerju. Imenovana uprava je že prevzela svoje posle.
Kaj "zahtevajc> kmetje strokovnjaki
Na nedavnem ustanovnem občnem zboru Združenja jugoslovanskih kmetijskih strokovnjakov v Beogradu, ki ga je vodil všeučiliški profesor dr. Mladen Josifovič, je bilo podanih več strokovnih referatov, na podlagi katerih je bilo sprejetih nekaj resolucij. Resolucije zahtevajo reorganizacijo kmetijske srednje-šolske izobrazbe, tesnejše sodelovanje z drugimi sorodnimi organizacijami, povečanje javnih kreditov za naše kmetijstvo, spremembo obdavčevanja, stalnost uradnikov kmetijske stranke in ureditev še nekaterih drugih strokovnih vprašanj. Na občnem zboru sta bila izvoljena za novega predsednika udruženja dr. Pavle Vukasovič, za podpredsednika pa Vladimir Ivuret iz Ljubljane.
ne vrtajo, tudi radi tega ne, ker je v Avstraliji ljudstvo zelo maloštevilno. Nekaj nad tri milijone ljudi se gnete v velikih mestih in v tistem ozkem delu ob morju. Mirno lahko rečemo, da pride tam na tri milijone kvadratnih kilometrov en sam človek.
Dežela je torej skoraj prazna. Potuješ lahko na tedne, ne da bi srečal človeka. Včasih najdeš kje dalje v puščavi iskalca zlata, ki pa se je v večjih kosih našlo le še pred 30 leti. Danes je še mnogo zlata v pesku in tam ga izpirajo le še redki ljudje.
Kakor daleč seže oko je svet tvoj. »Nomans Iand.« Ta lep in pravilen angleški izraz ti opoji dušo. Res, dežela nikogar je prosta, neobdelana iu nenaseljena. Le redkokdaj stopi semkaj človeška noga. Nebo je nepopisno čisto, tla temno-rdeča. Takoj razumeš, zakaj ne najdeš tukaj nobenega človeškega sledu; človek bi poginil od žeje.
Rastejo pa tukaj zelo visoka drevesa sEuka-liptus«. Prvi avstralski kolonisti so ijih imenovali gum-tree (gumijevo drevo). Rast tega drevesa je res čudovita. Osemnajst mesecev staro, je že 6—8 metrov visoko, osemdeset let staro pa 100—150 metrov visoko, rjave ali rumene barve z gladkim svetlim deblom. Debla so skoraj vsa votla in v votlinah stanujejo kenguruji, medvedi — vrečarji in drugi skakavci. Ta drevesa, ki so vitka, kakor minareti, ne dajejo nobene sence, ker listi, bleščeči se, kakor bi bili namazani z oljem, visijo navpično navzdol, kar. je menda radi tega, da ne vpliva na nje preveč sonce, ki ima tukaj precejšnjo moč. Pre-lestni stvori so ta drevesa, vendar se ti zdijo nekoliko previtka. Listi so sveže zelene barve, proti vrhu pa rdečkasti.

D
1. nagrada (Din. lo.ooo'--):
nagrada
Šf. Temel, Nova va$ pri Mariboru,
3. nagrada
(Din. 0.000 -- ); Jel' Vul<ovi£> Sowb<". Valjev,ka 23,
4. nagrada
2. ______
(Din. 5.000 -): VL Bath' Zasreb> Deže,i£eva u!iea 8- (Din. 2.000'«)-
B.V. Sfefanovlceva, Ša bac, Karadlordjeva 5
Čurčič D., Novisad Kopan H., Jastrebarsko Sablatnik L., Ljubljana Gracič A., Sarajevo Beck M., Mol Hrast K., Jesenice Trinaesti V., Šibenik Gole P., Krmelj Pavetič B., Ptuj Szika A., Novisad Opsinger G. Slov. Bistrica Schmidt R., Jur. Klošter N'agyivan M., Lazarovo Ožegič D., Zagreb Miholič B , Gračane Kern A., Banjaluka Novina A., Zagreb Debevc F., Grahovo Gluvakov S., Beograd Burija M., Črnomelj Šešič D , Zagreb Aleksič B., Smederevo Arbesser A., Vršac Ingolič Adela, Hajdina Logar M., Rim. Toplice Maric M., Varaždin Puhar F., Kranj Vedenik K., Celje Damše A., Beograd Glinšek M., Skale Rovšnik M., Braslovče Rauš S., Lazarevo Ignjatovič B. Dobrljin Tomič M., Zemun Želja A., Rateče Planica Pengal M., Ljubljana Plovša A., Polhov gradeč Reiter M., Peščeno Babnik I., Ljubljana Kranjc R., Sv. Rupert
2oo nagrad (Din. 1oo):
Marinšek A., Ljubljana VVitenc M., Kočevje Kobale A., Alaribor Hunjed D., Celje Miketek K., Sarajevo Pečinovič T., Vareš Ninkovič O., Donji Vakuf Vajdl M., Braslovče
Szoke M., Novi Vrbas Knez A., Slovengradec Viktorka S., Vršac Simonik A., Novi Vrbas Mehmed N., Lazarevo Grošelj J., Litija Djordjevič M., Pirot Škrt A., Radovljica
Svarc M., Bačko Dobro poljeGailevič D., Beograd
Marolt M., Leskovec Niškovič N., Novisad Brezigar M., Ljubljana Murko J., Osijek U Pire F., Žuženberg Zdravič S., Rudnik Primožič M., Šoštanj Smerča M., Pančevo Kriik J., Osijek Matejšič O., Crikvenica Horvat U., Zagreb Simončeva S., Črna Rott J., Sisak Stanič M., Cepin DJumič E., Osijek IV Paripovič A., Berane Tomac M., Delnice Vrtovec M., Ljubljana Markovič K., Povin Stanovnik A., Brezovica Župni ured, Podstrana Musil A., Sarajevo Presler M., Vršac Prepič Z., Split Vosljič F., Zagreb Muzer M., Osijek Gvozdenovič M., Novisad Krgovič M., Zlatovo Pueelj A., Jesenice Bukovec A., Osijek Kranjc F., Cernica
Repolj M., Kranj Lenardič M., Djurdjevac Posavac G., Osijek Petrovič J., Sombor Pegan Z., Železnici Tauber M., Zalog Djordjevič R., Beograd Marušek M., Trbovlje Molter F., Novi Vrbas Pridž D., Negotin Somodja D., Cačak Hajden D., Varaždin Prodanovič S., Beograd Babnfk 1., Bizovič Figenvvald H., Zagreb Stošič V., Petrovac Hribar M., Moste Pleško D., Nova Rača Lazič T., B. Brestovac Mohorič M., Trogir Milinkovič L, Beograd Habasin D., Zagreb Volt E., Zemun Farkaš J., Ivanovci Zaboj J., Vrbica Binder F., Maribor Skročič D , Sv. Lucija Balogh A., Skoplje Razdira V., Kranj Čop U., Boh. Bistrica Mitrovič V., Kamenica
Pavlin A., Radomlje Semičer O., Mislinje Lehar A., Sombor Jernejič A., Zagradec Panajotovič K., Požarevac Vuksanič L., Hrtkovci Šabanovič V., Sarajevo Mickovič Z., Beograd Bobuš V., Zagreb Mahecka S., Beograd Nikolič E., Slav. Brod Levičar M., Ljubljana Verbajs M., Ljubljana Gašpr F., Turijak Rakovnik A., Nova Cerkev Stipanovič D., Split Petrovič A., Ohrid Turk D., Ljubljana Emeršič M., Ptuj Košar A., Novisad Czaja M., Petrovgrad Pivec M., Kraberk Starec A., Ljubljana Medan J., Dubrovnik Ahzelc L, Kranj Cebe M , Fram Širok L, Vrhnika Skok P., Vrapče Auff M., Studenci Bašič M., Srbobran Maleševič S., Koceljevo Stokanovič V., Vršac Štibilj V. Črnomelj Voga F. Radeče Marold E., Bled Kristan L., Gorenjsko Slatner A., Ljubljana Ostrožnik A., Gomilsko Romano B., Sarajevo Zabovnik M., Kamnik
Grbič N., Šid Junkovič M., Krapina Kržič L, Šoštanj Finzinger S., Kamnik Mirkovič V., Palanka Kopič M., Potplat Findenik E., Dravograd Štefančič M., Ljubljana Soldak J., Mladenovac Kinč A., Ivanovo Dristanič K., Zagreb Veranek F., Var Toplice Kobsa A., Zagreb Daničič Lj., Gor. Milanovac Bojaški V., Senta Levstik K., Travnik Štasni M., Pirot Modreč T., Jesenice Zobenica I., Sombor Devčič O, Zagreb Ergotič F., Vel. Kopanica Kovačevič Ružica, Osijek Zupančič P., Mokronog VVild M., Pančevo Pušnik A., Ribnica Vodišek M., Hrasnik Magdič K., Petrinja Hajnrich V., Blinski Kut Mardešič M., Zagreb Mikša A., Rog. Slatina Birg V., Pustošija Vukasovič V., Zagreb Briš T., Sušine-Djurdjenovarf Vučimilovič B., Zagreb Becič G., Beograd Štrukelj A., Borovnica Krajger O., Ljubljana Balogh E., Moravice Arh K., Zagorje Leštar Š., Novi«*''
Žrebanje nagrad je izvršila posebna ocenjevalna komisija. Vsi odgovori so (sili takoj ko smo jih prejeli označeni s tekočimi Številkami. Prejeli smo skupaj 234.021 rešitev od teh 277.808 pravilnih in 16.213 nepravilnih. Dobitniki nagrad so bili izžrebani.
Nagrajencem iskreno čestitamo in se zahvaljujemo orav vsem, ki so se našega tekmovanja udeležili. Člani ocenjevalne komisije so bili: Dr. Male Peric Kr. javni notar, Kamilo Krvaric, ravnatelj. ,,Hrvatskega Lista", Ing. Ante Salner, ravnatelj Jugosl. d. d. Schicht--Lever, Dragan Gregurovic šel reklame Jugosl. d. d. Schicht-Lever,
Kadarkoli boste odslej prali z Radionom, mislite vselej na navodilo o uporabi, ki je tiskano na hrbtni strani vsakega zavitka. Ravnajte se natanko po njem, potem bo Vaše perilo vedno lepo belo in bo ostalo dolgo kot novo.
glavni dobitniki IO N tekmovanja 8
Sejmi
27.	junija: Radeče pri Zidanem mostu, Središču.
28.	junija: Šmartno pri Litiji, Metliki, Ormožu, Mariboru, Dol. Lendavi.
29.	junija: Celju, Ptuju.
30.	junija: Mala gora pri Kočevju, Mirni peči, Mozelju, Rakek, Zagorju ob Savi, Gor. Radgoni, Turnišču.
1.	julija: Mariboru, Jurkioštru, Podčetrtku, Trbovljah.
2.	julija: Brežicah, Celju, Trbovljah, Kočevski Reki, Št. Gotardu, Petrovčah, Št. Ilj pod Turjakom, Tinsko, Križevcih, Rakičanah.
iŽi
2 in pol odstotne vojne škod«
po 3.000 din:
5020—462; 5043—823; 86*7—33» 5133—'.174; 5199—492; 5232—189 531?—39f ; 3347—640 : 5365 — 426 5449— 364; 5452—421 : 5469—283; 5553—615; 5569—919, 55x2—367: 5600-748 ; 5601—764; 5705—790 5737—79!); 5780—411; 5700—664; 5876—822; 5933—727; 6217 —34S; 6299— 60 ; 6439—599; 645?—9911; 6501—441; 6527—656; 6542—854; 6J95—»s«; 6745—775; 6777—975; 6808—656; 6810—163 ; 6816—498; 6818—108; 6815—7117; 6835—795; 6896-230; 6896 —379 ; 6900 —53«; 69X9— 29; 7115—197; 7141—7!»; 7150—334; 7264—5118; 7414—96(1; 7457- 406; 7461—778: 7:42—956; 754»— 5; 7580—451; 75s:;_ 7; 7610—60(1; 7616—659; 767(—304; 76X7— 429 ; 7763— 19; 7768—945; 7805—235; 7881—946 ; 79l!9—15»; 7:1.34—326; 7942—924; 7948—750; 7953—300 ; 7958—379; 79»»—772; 8075— 91; 8116-328; 8150—801; 8171— 88; »271—74«; 8295—54:!; 8331—224, 8403-1000; 84ll— 67; 8417—528: .S44:>— 952; 8579— Ssti 8627—390; 8699—211; 872.".—727; 8826—799; 8848—479; 8866—6x3; 8906 -943 ; 8951—507; »977—176; 9003—361; 9116—146; 4142—973; 9176— 73; 91911—524; 9205—176; 9218—270: 9229—954; 9277—618;
^^fl/M e£* *9an'm ječmenom In sladno kavo je bistven T^HssSf razloček. Jedro navadno Žganega ječmena (zgornja slika) ni izpremenjeno v slad, ampak je samo malo ožgana moka. Jedro jSjfc Kneippove sladne kave js izpremenjeno v karame-liziran sladnl sladkor, ki hrani in krepi s!g5!r — živce. Zato zahtevajte vselej Kneippovo I
po 20.000 din:
5108—834 ; 6657—509 : 5861—826 6994—338; 7222—607' 7949—240 8421—298 ; 8454—900' 84?5—943 8698—765, 8769—320; 894S—272 9005—650 ; 9316—214-
pa 5.000 din:
6012—788; 5110—333 , 5120—824 5138—336, 5172- 97; 5222—722 6236—551; 5372—269 , 5391—277 5526—844; 5535—157; 5565—699 0613—617; 5670- 47; 5670— 93 5703—864 ; 5862—969; 6202—119 6392—209 ; 6404— 23; 6456—116: 6810—181; 6820—422; 6847—381; 6884—345; 6922—30.'" 6976—1S0; 7163—6X4; 7171—180; 1250—92S; 7260—135; 72X9—413; 7291—406; 7719—677; 7763—520; 7»47— »64; 8048—905; 8121—582- 8143—675: 8144—457; 8177—455; 8239—737' 8282—687; 8335—984: 8444—843; 8505—676 ; 8568—897; 8645— 62; 8664—570; S664—822;.9092-278;
ffneippova
samo
v takih-le zavitkihL^^
tivinski seliti
Na zadnji živinski sejem v Mariboru so prignali 12 konj, 17 bikov, 110 volov, 344 krav, 23 telet, skupaj 506 glav. Povprečne cene so bile: debeli voli 4'50—5'50 din, poldebeli 3'50 do 4'50, plemenski 4'60—6'10, biki za klanje 3'50—5, klavne krave debele 4—5'25, plemenske krave 3'50—4'50, klobasarice 2'50—3'50, molznice 4—5, breje krave 3'50—4'74, mlada živina 4'50—6, teleta 5—6 din za kg žive teže. Prodanih je bilo 266 repov.
Na sejem v Ptuju so prignali 96 volov, 480 krav, 17 bikov, .25 juncev, 178 telic, 5 telet, 248 konj in 9 žrebet. Prodanih je bilo le 30 volov, 140 krav, 9 bikov, 1 junec, 51 telic, 2 teleta, 22 konj in 5 žrebet. Cene so bile: voli
3'50—5'50 din, krave 1'75—4, biki 3'50—4'25, junci 3'25—4'50, telice 4—5'50, teleta 6—675, pršutarji 7—775, debele svinje 8'50, plemenske svinje 6—7'2o din za 1 kg žive teže. Konji 1000 do 4500 din, a žrebeta 1000—2600 din.
Važnejša radio predavanja
Nedelja, dne 26. junija: 17.00: O vzre.ji mlade živine. — 19.30: Naša trgovska mornarica in naša pomorska politika.
Ponedeljek, dne 27. junija: 18.40: Št. Jakob od Valvazorja do Plečnika.
Torek, dne 28. junija: 19.30: Naše pomorsko ribarstvo in njegova ekonomska važnost.
Sreda, dne 29. junija: 19.30: Pomorska ideologija in vojna mornarica.
Petek, dne 1. julija: 19.30: Bitka na Bregal-nici — 251etnica srbsko-bolgarske vojne.
Sobota, dne 2. julija: 19.30: O pogozdovanju našega primorskega Krasa. — 20.00: O zunanji politiki.
f>l?CftC0C£ |2»Sže*l#C«I
Na novosadski borzi se je ta teden pšenica spet podražila za 10 din pri metrskem stolu, vzporedno pa je narasla cena moki za 5 din. Zadnji dvig cene pripisujejo okolnosti, da Prizad še ni izvršil sklepa gospodarsko-finančnega odbora ministrov glede uvoza 1000 vagonov inozemske pšenice. Ko so špekulanti videli, da te pšenice Prizad zaenkrat ne bo uvozil, »o takoj zopet pričeli dvigati ceno. Tako se je v enem tednu pšenica podražila za 20 din pri metrskem stotu, in sicer potiska od 225 na 245 din, moka pa se je podražila za 18'50 din pri metrskem stotu.
Vsekakor bi bilo potrebno, da nam kdo odgovori na vprašanje, čemu Prizad ne izvrši sklepa gospodarsko-finančnega odbora ministrov!
Kmet, ki se zaveda svoje mod. ki ve, kaj pomeni zanj lasten dobro urejevan tednik, ta ve tudi to, da je treba naročnino pravočasno plačati in pridobivati listu novih naročnikov.
Prodam posestvo
obsegajoče 6 oral blizu glavne ceste v Skorišnjaku št. 20. občina Leskovec v Halozah pri Ptuju. Posestvo sestoji iz vinograda, sadonosnika, njiv, travnikov, dašnikov in gozdov. K posestvu pripadata dve hiši, pve kleti, živinski hlev, svinjaki in preša. Več pove:
anion in MURiJfl MERC, ljubs'a»a št. 17 p. S*. Vid Dri Ptuju
1ISKARNA MERKUR
IJtllSLIARlA, Gregorčičeva u!. 23
TELEFON Š1E V. 25-i2
rej. Mdt. * naojneeno zaveza ¥ Bb| 13118§iililv i
Telefon št. 28-47 Rač. pošt. hran. št. 14.257
Račun pri Narodni banki
Brzojavi: Kmefskidom
menice
r. z. z o. z.
V iMMim, Kolodvorska ulica 7
(v lastni hiši	rmefon interurban 25-06
Dobavlja vse deželne pridelke. Kakor: pšenico, rt ječmen, oves, koruzo, ajdo itd Mlevske izdelke: pše nični zdrob, pšenično moko. rženo moko. ajdovo moko. koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšenične otrobe, ješprenj. kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseb umetnib gnojil (rud. superfos-lata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitrofoskala. ap-nenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne »!!o-vac« Rarlovac. za vse vrste zidne ln strešne opeke.
Izvršuje ostale denarne posle
domačemu zavodu'
Urednik: Janko Vičič. - Izdaja za konzorcij Ivan Pip „. - liska tiskarna Merkur (predstavnik tiskarne; 0. fllihalek), Ljubljana.