HTl
I KN.
1 V
Studijska
knjižnica
v CELJU
Ud* j a »Zasavski tednik« v Trbovljah. - Urejuje uredniški odbor. - Odgovorni urednik Stane Suitar. - Naslov uredništva in uprave:	»Zasavski tednik«,
Trbovlje L Trg revolucije 28 — Telefon St 91	- Račun pri Komunalni banki
rrbuvii« io<i-7H-i I4h - List izhaja vsak petek - Letna naročnina 480 din. polletna 240 din. četrtletna 120 din. mesečna 40 din Cena izvoda v kolportaži le din. — Tlaka tiskarna Časopisnega podjetja »Slov. poročevalec« e Ljubljani. -Rokopisi. Id morajo biti e uredništvu najkasneje vsak torek, se ne vračajo.
NAŠA RAZGLEDNICA
Štev. 11
TRBOVLJE, 13. marca 1959
Cena 10 rtin
KfjjSlt
ODMEVI TITOVIH BESED
Vsa jugoslovanska javnost je * veseljem pričakovala povra-t<*k maršala Tita v domovino. Z zanimanjem smo spremljali Potovanje predsednnika Tita in njegovega spremstva v azijske *n afriške države, ki rtaj še bolj utrdi prijateljstvo in sodelovanje s temi državami v boju za mir.
Z velikim .veseljem so po vsej državi sprejeli sporočilo o povrtttku predsednika Tita v Jugoslavijo. Poročila iz vse države pa nam pravijo, da sta bila oba govora tovariša Tita, v Skopi ju in Beogradu, sprejeta s prav posebnim zanimanjem, in to ne samo doma, temveč tudi v tujini.
Odločne so bile besede predsednika Tita. ko je govoril v Beogradu, na razne napade na našo državo: »Tri mesece smo molčali,« je dejal Tito, »toda sedaj, ko smo doma. bomo odgovorili in odgovarjali.« Maršal Tito je svoj gov&r v Beogradu zaključil z besedami in ugotovitvijo, da je bil namen njegovega potovanja utrditev miru v svetu.
PRVE UDARNE BRIGADE NA AVTO CESJH
Glavni štab mladinskih delovnih brigad na avtomobilski cesti »Bratstvo in enotnost« skozi Srbijo in Makedonijo je razpravljal o uspehih specialnih delovnih brigad ter sprejel Prve sklepe o razglasitvi udarnih brigad. Za te so razglašene: brigada MOŠE PIJADA, sestavljena iz študentov, akademije za uporabno in likovno nrnetnost iz Beograda, nadalje brigada mizarskega kombinata "14. oktober« iz Niša ter brigada za uporabno umetnost iz Niša.
MACMILLAN SE JE VRNIL
Britanski ministrski predsednik Macmillan se je vrnil n ponedeljek v Pariz, kjer je dal naslednjo izjavo: »Po mojem mnenju pomeni obisk v Moskvi in razprave, ki jih bomo imeli v Papzu in potem v Bonnu. Ottaivi in Washingto-nu, del priprav za širša mednarodna pogajanja, ki jim bodo sledila. Moj obisk v SZ je bil zame koristen in dobil sem vpogled' v sovjetsko stališče. Glavno je to, da smo našli skujmo stališče, ki bo podlaga ia nadaljnja pogajanja. Seveda s tem ni rečeno, da smo se *e končno sporazumeli. Prepričan pa sem, da so sovjetski voditelji pripravljeni se pogajati in razpravljati.«
OBČINSKE VOLITVE V FRANCIJI
Begotovci so daleč ostali za NPf. Nedeljske obči7iske volitve v Franciji so pokazale, da je degolovski vplfv nazadoval. Glavna značilnost nedeljskih volitev je ta, da so se pozicije NP F-okrepile. V vrsti občin po ySeJ držam bodo znova volili nedeljo, in sicer povsod tam, ni nobena lista dobila po-T.e,bne večine. To pa se je zgo-aHo v večini občin.
indijski gospodarstveniki BODO OBISKALI JUGOSLAVIJO-
Se ta mesec bodo prispeli v državo indijski gospodarski. Namen niihovega obi-ka je isJcanje možnosti za po-e Čanje blagovne izmenjave obema deželama ter urav-^meženje izvoza in uvoza.
Smo storili vse?
Družbeni plan okraja Ljubljana predvideva povečanje kmetijske proizvodnje na 11%. Povečanje hektarskih donosov je v skladu s perspektivnim planom in bo doseženo le z dobvo organizacijo ter vsestranskim sodelovanjem med zadrugami in proizvajalci
Področje Kmetijske gozdar-sko-poslovne zveze s sedežem v Litiji zajema 17 kmetijskih zadrug. foslovna zveza v Litiji je bila ustanovljena lansko leto 1. septembra. Prvotno je bilo domenjeno, da bo zveza imela sedež v Trbovljah. Ker pa v tej zadevi ni prišlo do soglasja, so se-.odločili, naj bo sedež poslovne zveze v Litiji, ki zajema vse kmetijske zadruge od Kresnic do Radeč.
Poslovna zveza v Litiji pospešuje razen kmetijske dejavnosti še posebno gozdarsko gospodarstvo, to pa zaradi tega, ker na področju zveze niso posebno velike kmetijske površine in se močno prepletajo z gozdovi. Namesto ustanovitve dveh ločenih gospodarskih ustanov je bilo sklenjeno, da se ustvari kombinirana kmetijsko-gozdar-ska poslovna zveza. — Kakor smo že rekli ob uvodu, računa
okrajni družbeni plan na povečanje kmetijske proizvodnje za 11 odstotkov, v petletnem perspektivnem načrtu pa celo za 50 odstotkov,. Spričo tega .načrta stoj i pred poslovno zvezo, kakor tudi pred kmetijskimi zadrugami in zadružniki velika naloga, kako to gospodarsko zamisel uresničiti. Večkrat slišimo, da ni potrebe po ustanavljanju poslovnih zvez. Ta trditev bi morda držala, če bi bile kmetijske zadruge gospodarsko krepkejše in bogato zaseden,e s potrebnimi kadri. Vsi pa vemo, da je teh kadrov še vedno premalo. Zato je v programu poslovnih zvez. storiti vse, kar je mogoče, za dvig kmetijske proizvodnje.
Kmetij sko-gozdarska poslovna zveza v Litiji ima letošnje leto v načrtu, da na področju njenega delovanja posejemo 200 ha intenzivnih sort pšenice,
Z LETNE SKUPŠČINE 0SS LJUBLJANA
Kolektivi naj odločajo
Skupščini okrajnega srimdi-kalnega sveta v Ljubljani sta prisostvovala razen izvoljenih delegatov, ki jih je bilo preko 400, in raznih zastopnikov množičnih organizacij 'tudi podpredsednik Republiškega odbora sindikatov Leopold Krese ter sekretar OK ZKS Ljubljana Janez Vipotnik. Uvodni referat predsednika OSS Uroša Ruprehta je sprožil obširno razpravo o vseh perečih vprašanjih delovnega človeka.
Predsednik Rupreht je v glavnem obširno govoril o ob-
likah nagrajevanja dela po učinku in družbeni potrebi in poudaril, da naij vsaka oblika nagrajevanja temelji na delovni storilnosti. Do letošnjega leta je bilo v ljubljanskem okraju le 44 V« del normiranih. To vprašanje se vedno bolj obravnava v raznih kolektivih, ki proučujejo vse oblike nagrajevanja. Sindikati pa so pni tem močaifi odločujoč politični faktor, ki se uveljavljajo in s tem kažejo, da brez njih in mimo njih ne more nihče v podjetju, občinah ali okraju (Nadaljevanje na 4. strani)
100 ha hibridne koruze, 400 ha krompirja, da priredimo 500 glav mlade živine za izvoz, prav tako 4.000 glav prašičev, od teh 3.000 pršutanjev in 1.000 Špeharjev. To je velika naloga, ki terja tesno sodelovanje poslovna zveze s kmetijskimi zadrugami in kmetovalci v obliki kooperacije. Da pa bi vse' kar je začrtano v družbenem planu, izvedli po strokovnem zamisle-lču in s sodobno agrotehniko, je poslovna zveza v Litij i najela posojilo v iznosu 44 milijonov dinarjev in nakupila 11 traktorjev z vsemi potrebnimi priključki. Same kmetijske zadruge teh strojev razumljivo n-$ bi mogle preskrbeti. V ta namen se je nadalje priredil poseben tečaj za vzgojo traktoristov.
Ob vseh teh hvale vrednih pripravah se pa sedaj postavlja vprašanje, ali smo storili vse, da zainteresiramo naše kmetovalce za kooperacijo ali ne. Dosedanja realizacija jesenske setve italijanske pšenice znaša 110 ha od predvidenih 200. Res je, da je bila v jeseni ta akcija nekoliko prepozna, da so se pokazale razne pomanjkljivosti in še druge težave* ki so krive, da akcija ni bila izvršena tako. kot bi bilo treba. Izkušnje v jeseni nam bodo laiteko dobro služile sedaj spAmladii. Poročila, ki so prispela na poslovno zvezo do 1. marca, pa nam pravijo, da bomo morali v tem pogledu storiti več — to veliko nalogo pa bodo imele razen strokovnih organov sedaj tudi naše družbene organizacije, s SZDL na čelu. Do 1. t. m. je bilo sklenjeno 73 pogodb za povečanje krme na travnikih v površin,! 100 ha, kar znaša 25 odstotkov. Za ko-
ruzo je bilo sklenjeno 16 pogodb za površino 4 ha, za krompir pa 50 pogodb na površini 17 ha. Te številke nam pa povedo, da še zdaleč nismo dosegli niti polovice, predvidene v planu. Tu omenimo, da med kmetijskimi zadrugami vse prekaša KZ Dol pri Hrastniku, kjer se spozna vešča roka občinskega sekretarja ZK tov. Marijana Orožna, ki se je močno zavzel zh to nerešeno vprašanje in so zaradi tega v kooperaciji tukaj tudi dosegli lepe uspehe. Na Dolu pri Hrastniku imajo že sklenjeno kooperacijo za 50 ha travnikov in 20 ha za krompir.
Kmetijska poslovna zveza v Litiji je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da predviden: kmetijski gospodarski plan dosežemo. vendar bo na terenu potrebna pomoč vseh. od kmeta — zadružnika do slehernega tčlana SZDL, da letošnji kmetijski načrt uresničimo.
S. S.
Pravkar prispelo
•	»0B ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE« - Letošnji tratit-
cienalni pohod »Ob žici okupirane Ljubljane« bo hkrati posvečen počastitvi 40-Ietnice KPJ. Za to spominsko prireditev vlada veliko zanimanje po vsej Jugoslaviji. Prva poročila, ki so že prispela iz Zagreba, Beograda, Skoplja, Sarajeva, Kragujevca, Titograda, Splita in Novega Sada, govore o resni zavzetosti za sodelovanje mestnih ekip. Tudi iz Zasavja se bodo kar v najlepšem številu udeležili tretjega partizanskega pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane«. Najmočnejše športno društvo v revirju — trboveljski Rudar — je že sprejelo sklep o sodelovanju na tej veliki prireditvi.
♦	TRBOVLJE — Iz vseh zasavskih krajev so nam sporočili, da so osmi marec kar najlepše proslavili. V Trbovljah je bila osrednja proslava v Delavskem domu.
Lep poudarek so dali temu prazniku v trboveljski Elektrarni, kjer so pripravili ženam najprej sprejem) v sindikalni dvorani, zatem pa so jih s tovarniškim avtobusom odpeljali na izlet. »12 let že delam v Elektrarni, pa mi niso še nikoli pripravili tako lepo presenečenje kot tokrat,« je dejala ena izmed delavk tega podjetja.
Interne proslave dneva žčha so imeli tudi na gimnaziji in v šolah.
SE 0 NEKATERIH SLABOSTIH V PRIPRAVAH ZA IZDELAVO TARIFNIH PRAVILNIKOV
1)1
110»
IZVAJANJE ZAKONA O NACIONALIZACIJI
NAJEMNIŠKIH STAVB IN GRADBENIH ZEMLJIŠČ
V R E M F
OD 15. DO 22. MARCA
®red| marca padavine z ohla-dHv*jo In R snegom do nižin, "“o 3—5 dni suho z mrazom 6<Wočl. Pozneje postopno tople-**• Sledilo l)o nestalno vreme *• ®°Kostiiim| padavinami In Po *°Vno močno ohladitvijo.
V.M.
Prejšnji teden, 7, marca, so občinski ljudski odbori v LRS izdalj razglase za vložitev priglasitev za ugotovitev predmeta nacionalizacije Po 10. členu uredbe o postopku za izvedbo Zakona o nacionalizaciji najemniških zgradb in gradbenih z.cmljišč.
Ko je Zvezna ljudska skupščina ta zakon sprejela, ga je delovno ljudstvo Jugoslavije z zadovoljstvom pozdravilo. Sprejetje tega zakona pomeni revolucionarno dejanje in nadaljnjo krepitev zdravih socialističnih sil in socialističnih odnosov v državi. Vse je pripravljeno za izvajanje tega pomembnega zakonr. ter teče rok za pi/iglas&tev najemniških stavb in gradbenih zemljišč od 7. marca do vključno 7. aprila t. I. Vse zgradbe in parcele, ki jih zakon navaja, so od dneva sprejetja zakona postale splošno ljudsko premoženje. Postavljene so zvezna, republiške, okrajne in občinske komisije za izvajanje predmetnega zakona. Od teh komisij, predvsem od občinskih, je odvisno, da se določila zakona do podrobnosti izvedejo.
Zakon sicer določa rok 3 mesecev za priglasitev stanovanj-skh objektov, ki naj z zakonom o nacionalizaciji preidejo v splošno ljudHko premoženje Toda vsi ljudski cdborj na področju naše republike so se zedinili, da naj rok za priglasitev za ugotovitev predmeta nacionalizacije traja le mesec dni. Tak sklep je bilo moč sprejeli na območju Slovenije zaradi urejenih premoženjskopravnih odnošajev in so bili vsj mnenja, da bi daljši rok samo zavlačeval Izvedbo zakona. Rok je torej do 7. aprila t. I., ko morajo vsi zavezanci tega zakona vložili pr| pristojnih občinskih ljudskih odborih priglasitve o stanovanjskih hi-
šah, na osnovi katerih bo izdan zahtevek po nacionalizaciji pri občinskih komisijah za nacionalizacijo.
Z vso resnostjo se je treba lotiti priglasitev, kajti zakon določa ostre kazni za tistega, ki v določenem roku ne bodo izpolnili priglasnice — in sicer leto dni zapora za fizične osebe in 1 milijon dinarjev kazni za pravne osebe. — Obrazci za priglasitev so zelo' pregledni, vse nejasnost, pa bodo rade obrazložile komisije in organi pri pristojnih občinskih ljudskih odborih.
Na vsak vloženi zahtevek po nacionalizaciji bo občinska komisija izdala ustrezno odločbo. Vsak zavezanec pa se bo lahko proti njej pritožil na okrajno komisijo za nacionalizacijo.
Prav tako pa ho v vseh nejasnih primerih sodelovala tudi republiška komisija.
Storjeno je vse, da se zagotovi dosledna zakonitost nacionalizacije najemniških s tub. S komisijami za nacionalizacijo bodo tesno sodelovala okrajna sodišča in javna pravobranilstva. Se posebno pa bo važno, da bodo komisije najtesneje sodelovale z vsemi političnimi in družbenimi organizacijami na terenu, pa tudi s stanovanjskimi skupnostmi, kjer te obstajajo, ali s hišnimi sveti. Najtesneje sodelovanje vseh državljanov in organizacij pri izvajanju tega pomembnega zakona o nacionalizaciji pa bo pripomoglo k čimboljši in hitrejši urediitvi tega vprašanja In pravični izvedbi tega zakona.
Videti je, da so občinski sin. d tkalni sveti v Zasavju doslej uspeli razgibati vodstva sindikalnih organizacij, da so se lete lotile obravnav, kaj pravzaprav hočemo doseči ob Izdelovanju letošnjih tarifnih pravilnikov. Prav zaradi pobude občinskih vodstev sindikalnih organizacij so začeli v mnogih delovnih kolektivih govoriti, da Izdelovanje novih tarifnih pravilnikov ni nepomembna naloga. ki se je lotevamo vsako leto. Vodstva sindikalnih organizacij so marsikje uspela tako razgibati kolektive v tej smeri, da je zanimanje prodrlo že malone do slehernega delavca.
Vendar občinski sindikalni sveti niso dovolj poudarjali, da morajo sindikalne organizacije In drugi politični člniteljl storiti vse, da se delavci seznanijo z ekonomskopol Itlčniml načeli oziroma stališči, ki jih moramo pri izdelovanju tarifnih pravilnikov upoštevati. Drugič pa, da morajo delavci sodelovati ori določanju načel in osnov za nove tarifne pravilnike, Praksa kaže. kako škodljivo bi bilo pozabljati na političen moment ob Izdelovanju novih tarifnih pravilnikov. Nemogoče je namreč, da bi delavci samo govorili, češ, to ln to »e nam obeta po Izdelavi novih tarifnih pravilnikov, da pa jim ne bi nihče povedal, kaj pravzaprav hočemo doseč! z novimi tarifnimi pravilniki. Taka praksa se je doslej uveljavila že v
prenekaterlh delovnih kolektivih. nihče pa ni ljudem pojasnil, kaj je v njihovih razpravah pozitivnega In kai ne. Delavci so govorllj to in ono. slišali eno in drugo, raznašali te stvari naprej, potem pa jim ie nekdo na mah podrl vse iluzije in jih postavil v resničnost. Zato je zelo važno, da vodstva sindikalnih organizacij skrbno pripravijo sestanke glede bodočega nagrajevanja in delavcem poljudno obrazlože. kako in kaj je s to zadevo. Treba je poudariti, da en, 'dva, sestanka ne bosta zadostovala, delavci bodo šele po nekaj sestankih v celoti vedeli, za kaj gre. kajti nemogoče je v dveh urah pojasniti in obrazložiti, da smo se odločili za korenite spremembe v nagrajevanju, ki naj v večji meri pripomorejo k dvigu storilnosti in produktivnosti.
Prav bi bilo. da bi vsepovsod potem ko so pripravili gradivo
ki ga zahteva uredba 0 pripravljalnem postopku za sestavo tarifnih pravilnikov, ponovno sklicali sestanke kolektiva ln jim obrazložili vsaj osnovne podatke. Tega ponekod niso storili. Bilo je celo slišati: »Saj delavci vsega tega ne bodo razumeli!« — Kako Pa bo kasneje, ko bodo tarifni pravilniki pripravljen 1. nihče ne misli, ko bodo delavci prinesli kopico ugovorov ln popravkov. Dolžnost sestavljavcev teh osnovnih podatkov je, seznaniti delavce s temi stvarmi, sicer se utegne to kasneje maščevati. Prav tako je sila škodljivo mnenje, da je uredba- o pripravljalnem postopku za Izdelavo tarifnih pravilnikov »birokratsko« zavlačevanje dela. Nasprotno: brfez tega postopka ne bo moč izdels" tarifnih pravilnikov. Kajti omenjena uredba nakazuje, kako se pride do pravilnih tarifnih postavk.	(v)
Skromno, a prisrčno
Praznik žena so i#častili v Kisovcu, v KotredeivMI slovesnimi akademijami, medtem ko sta v Zagorju predsednik občinskega ljudskega odbe-va in predsednik občinskega odbora Socialistične zveze povabila ne. kaj partizanskih mater in še nekaj drugih aktivnih sodelavk v našem družbenem življenju na razgovor v hotel »Kum«.
Predsednik občinskega odbora SZDL tov. Bregar je poudaril važnost večjega vključevanja f.ena v naše družbeno življenje in dejal, da so zagorske žene v dosedanjem pospešenem delu za lepše življenje prispevale velik delež. Za njegove besede se je zahvalila tovarišica Drnovškova, nato pa so žene prebile urico v prisrčnem vzdušju,
NA PRVEM KILOMETRI)
Ko človek pogleda mastno In lepljivo blato, kar ne more verjeti, da bo čez devet mesecev pridnega dela mladih ljudi z vseh vetrov širne domovine zemlja otrdela v 104 kilometre asfalta in cementa. Visoki bregovi, globoke grape, pobesnele vode In granitne skale, prek katerih je uporni človek potegnil kolikor mogoče ravno črto začete avtomobilske ceste, bo treba razmakniti ali premostiti. Kdo bo to storil? Kajpak človek in to celo zelo mladi ljudje, ki jih k podvigom sili neusahljiva ljubezen do domovine in goreča želja, da bi si zgradili lepše življenje. In zares: tudi avtomobilska cesta bo pripomogla k ustvaritvi želja ijtilljnnov, da bi življenje bilo bogatejše!
Letos od prvega do stočetrtega kilometra v Srbiji in Makedoniji, prihodnje leto še toliko, nato še zadnje kilometre do Skrajnega juga, In po tej dragoceni žili se bo začelo pretakati življenje, kakor sedaj ne moremo niti slutiti. Ta tri leta neslu-tenlh uspehov mladih rok, ojekleneli!) s srčno
voljo in ljuiezftijo do domovine, pa bodo v nas še bolj dvignila vrednost današnje mlade generacije, pesimiste pa do kraja pritisnila k tlom. Kajti v cementnem in asfaltnem traku, vijočem se skozi Jugoslavijo od zahoda do juga, so neizpodbitni dokazi, ob katere valovi besa zaman butaj. !
Ali smo napravili vse, da bi odšlo na avtomobilsko cesto potrebno število mladine? Res Je, da se mladi ljudje priglašajo v zadovoljivem številu, vendar nekateri ne morejo prek ovir, ki se jim postavljajo na pot. Ravno tu, pri premagovanju težav, čaka mladinske aktive obilo dela. Ako bo šel kmečki fant za dva meseca na avtomobilsko cesto v Srbijo, se mora aktiv kot celota obvezati, da zaradi tega delo na polju ne bo zastalo? Starši morajo imeti zagotovilo, da jim odsotnost fanta, ki se bo v dveh mesecih marsičesa koristnega naučil, ne bo v škodo. Člane Ljudske mladine pa mora prevevati zavest, da • svojo pomočjo pri obdelavi zemlje posredno prispevajo h gradnji ceste. To velja seve enako tudi za tovarniške aktive.
ki morajo prevzeti proizvodne naloge začasne od-sotnihejnladincev. Prispevek jugoslovanske mladine k bogatitvi naše socialistične domovine nikakor ne sme iti niti na račun manjših pridelkov na posameznih kmetijah niti na škodo proizvodnje v podjetjih,
Na koncu je treba opozoriti še na neko pomanjkljivost iz lanskega leta, namreč dejstvo, da so se pri agitaciji za brigade premalo angažirali aktivi. To je treba delno pripisati tudi občinskim in okrajnemu komiteju LMS, kjer so pri zbiranju priglasnic za brigado največkrat obšli osnovna mladinska ;tva in jih s tem pri tej važni akciji potiskala ob stran. To se letos ne sme ponoviti, kajti aktivi bodo v pripravah za odhod mladine na ak> ijo hkrati utrjevali tudi sami sebi. In sicer organizacijsko in politično. Ce bodo osnovna mladinska vodst\ uspešno izpolnila naloge v zvezi z akcijo, se tudi ostalih nalog ne bodo ustrašila.	S.
ZDRAVSTVENO DELO IN PROBLEMI V TRBOVELJSKI OBČINI
Več prostorov in moči
40 LET KPJ ® 40 LET KPJ • 40 LET KPJ 40 LET KPJ • 40 LET KPJ • 40 LET KPJ 40 LET KPJ
Zdravstvena služba na področju trboveljske občine se je v zadnjih letih mnogo zboljšala, vendar še ne v zadostni meri, kot bi bilo spričo števila prebivalstva potrebno. Svet za zdravstvo pri ObLO Trbovlje je tesno sodeloval z Zdravstvenim domom, kjer je tudi težišče celotne zdravstvene službe. Na področju Trbovelj deluje 5 splošnih ambulant z rednimi zdravniki, splošna zobna ambulanta, šolska ambulanta, dispanzer za žene, otroški dispanzer, šolski dispanzer, proti-tuberkulozni dispanzer in ordinacija specialistov. Trikrat tedensko deluje kirurgična ambulanta in interna ambulanta — po dvakrat tedensko dermatološka, nevrološka, okulistična in otološka ambulanta. Po enkrat tedensko pa delujejo stomatološki, ginekološka in rentgenološka ambulanta. Vsakih 14 dni deluje nadalje še ortopedska ambulanta.
DELO V SPLOŠNIH AMBULANTAH
Splošftih ambulant je v kraju, kakor smo že omenili, pet. Sektorska ambulanta I je namenjena v glavnem za zavarovance rudnika, in sicer za glavni obrat. Dr. Vladimira Južruče-va, ki je delala v tej ambulanti, je imela mnogo preveč dela; v letu 1958 je imela 28.640 zdravniških pregledov in opravila 1.870 delovnih ur, kar da na uro 45 bolnikov ali 86 dnevno.
Sektorsko ambulanto II vodi dr. Vladimir Komorovski, ki dela v dopoldanskih urah,1" in sicer predvsem za zavarovance STT. V letu 1958 je bilo v tej ambulanti pregledano 26.081 bolnikov, na uro 13 ali dnevno 75.
V	sektorski ambulanti III je delala dr. Majdičeva. Pozneje, ko je odtšel te -kraja dr. Cergol, je le-ta prevzela ambulanto V. namesto nje pa je prišla dr. Mihaela Drnovškova- Ambulanta j« lani opravila 2.908 zdravniških pregledov.
V	sektorski ambulanti IV v Bevštoem, ki jo vodi dr. Cveta Novakova, je bilo lani 17.942 zdravniških pregledov.
V	letu 1958 je pričela delovati v Zg. Trbovljah ambulanta V, ln sicer v Izolirnici, vendar pa so se tu porajale težave s prostori. Lansko leto je bilo v ambulanti pregledano 16.515 zavarovancev.
Vse ambulante v kraju so preobremenjene, kajti povprečno pregleda zdravnik na uro 12 bolnikov, kar je v rtavskriiju z normo, ki predpisuje 4 zdravniške pregledešna uro.
Naj večji odstotek vseh obolenj odpade na nezgode pri delu, in' sicer na Rudniku Trbovlje 28,7 odst s skupnim številom izgubljenih delovnih dni 31.723, s povprečnim bolniškim stale-tem 18 dni; nadalje Cementarna Trbovlje 26 odst. s skupnim številom izgu-bljeivih delovnih dni 1.208 s povprečnim bolniškim staležem 16 dni; strojna tovarna s ^topnim številom izgubljenih delovnih dni 4.676 in povprečnim bolniškim staležem 19 dni.
Nesrečam pri delu slede obolenja dihal, prebavnega trakta, očesne bolezni, kožne bolezni in druge.
ZOBNA AMBULANTA IN DISPANZERJI
Zobna ambulanta ima svoje ordinacijske prostore v Izolirnici. Tam delata dva terapevta, ln sicer stomatolog in dentlst. Poleg zobne ambulante je še redno zaposlen šolski zobni terapevt, ki opravlja tudi delo v zobni ambulanti v Bevškem. V zobni ambulanti je bilo prvič pregledanih 3.973 pacientov, ki so prišli še 6 krat ponovno v ambulanto. Ponovnih pregledov je bilo 25.156. Razen tega je šolska zobna ambulanta opravi la 2397 sistematskih pregledov. Naval v zobnih ambulantah je prevelik In trije terapevti ne zmorejo opraviti vsega dela. Zelo nerodno je, da zobna ambulanta ni v centru kraja in, da mora zaradi tega večina bolnikov hoditi v Izolirnico. Nujno bi bilo treba razmišljati o tem vprašanju in v centru Trbovelj urediti zobno ambulanto.
Dispanzer za žene ima posvetovalnico za noseče žene, kontracepcijsko ambulanto, ginekološko ambulanto- in babiško službo. V letu 1958 se je rodilo 283 otrok. Od teh je rodilo 42 žena doma. ostale pa v bolnišnici. Babice so razen porodov opravile skupno 3819 obiskov pri otročnicah.
V kontracepcijski ambulanti se je oglasilo 84 žena prvič, in vse Se enkrat zaradi kontrole.
V šolskem dispanzerju je zdravniško osebje opravilo 2.633 prvih pregledov in 2.071 drugih pregledov. Razen tega še 2.745 sistematskih pregledov. Nadalje je bilo izvršeno obvezno cepljenje šolskih otrok proti kozam 349, proti davici pa 350 otrok Opravljeno je bilo tudi cepljenje proti otroški paralizi. Ambulantno delo v otroškem dispanzerju je bilo vsak dan; prvič je bilo pregledanih 4.781 otrok, ponovno pa 1.535.	—
Obisk v otroški posvetovalnici je močno narasel.
Prot ituiberkulozni dispanzer je deloval še za področje Hrastnika, Radeč in Zagorja. Lani je bilo tu pregledanih 6.676 pacientov, nadalje so bili izvršeni patronažni obiski na domu bolnikov TBC,
AntIvenerični dispanzer. — V tem dela zdravnik — dermatolog 1 krat tedensko; pregledano je bilo 524 bolnikov, od tega zdravljenih 66. v bolnišnico pa poslano 55.
Specialistične ambulante so v glavnem vse preobremenjene, na drugi strani pa je pereče vprašanje prostorov.
Fizioterapija ima svoje pro-
in starim »Fiatom 1100«, je po opravljeni kilometraži razvidno, da so avtomobili preobremenje ni in da je potrebno še najmanj dvoje vozil.
Letošnje leto bi bilo treba nujno rešiti naslednje: reševalna postaja naj dobi dvoje vozil, od katerih naj bi bil eden terenski (jepp) ki bi služil za območje Dobovca in Partizanskega vrha z okolico.
Najbolj kritično je vprašanje prostorov za specialiste in laboratorij. Ce se to vprašanje ne uredi, bo treba splošno ambulanto v Zg. Trbovljah opustiti, kar bi bilo za gosto naseljen okoliš severnega dela Trbovelj zopet hud udarec.
Za razvoj preventivne zdravstvene službe imajo zdravstveni delavci mnogo * -tavanja. Za zdravje preblv a je treba skrbet; od vsega početka in bi bilo nujno v ta namen urediti čimveč zdravniških posvetovalnic v oddaljenejših krajih, kot na primer Dobovec, Čeče in Gabrsko. Tn še nekati je. kar
Na gozdni jasi v Gabrskem pri Trbovljah stoji majhna prijazna hišica — Franckin dom.
Leta 1905 je kupil to domačijo Franckin oče, Ignac Camer, rudar. Camrova družina, ki je štela 6 članov, se je na to domačijo vselila šele leta 1942. Tu so rasli Ignacovi štirje otroci; Konrad. Ignac, Francka in Štefka, spoznavali trdo življenje očeta-rudarja in ostalih trboveljskih delavcev, dokler si niso ustvarili lastno ognjišče in odšli s prijazne gozdne jase. Od doma so odšli prekaljeni in borbeni proletarci, saj jih je oče Ignac vzgajal tako, kot je proletarska družina vzgajala njega. Francka pa je ostala doma. Leta 1928 se je poročila z rudarjem Alojzem Unetičem, ki je leta 1939 nesrečno preminil ,v rudniku Trbovlje
Franckin dom pa je polagoma postal zatočišče mnogim trboveljskim revolucionarjem. Domačija, ki je odmaknjena od prometne ceste in obrobljena s smrekovim gozdom, je
ni šoli na Vodah, ter zahtevala, da se ne razidejo ln ne odlože orožja. Njuna intervencija ni pomagala, ker so petokolonaši že pred njima opravili svoje.
Po razsulu stare Jugoslavije so se trboveljski revolu-cionarji-komunisti vrnili vsi domov. Na prvem sestanku so sklenili, da bodo živeli v nenehni pozornosti, ob prvem zasledovanju po Nemcih pa da pojdejo v gozdove. Zbirati so začeli orožje in municijo, obleko, denar in hrano.
Prvi so se morali umakniti pred nemškimi zasledovalci Lojze Hohkraut, Lojze Ribič in Lojze Župančič. Vsi trije so se še tisti dan (21. 6. 1941) oglasili pri Francki in odšli.
Francka je postala zveza med dolino in prvimi trboveljskimi partizani. Za njimi so morali v ilegalo: Tončka Ceč, Ivan Keše, Jože Umek, Janez Pečnik, Vili Vresk in Franc, Rudi Knez, Polde Knez, Nande Sušter, Milan Mrzel, Janez Janc, Ivan Strojin in Emil Curk. Teh se spominja
Zatočišče prvih partizanov
bila kot nalašč ustvarjena za zborovanje tistim, ki so jih oblasti stare Jugoslavije vztrajno zasledovale in preganjale V Franckinem domu so bili sestanki in posvetovanja trboveljskih komunistov. Tu so se shajali: Franc Salamon, Miha Marinko, Franc Umek, Jože, Viktor in Lojze Hohkraut, Tončka Ceč, Marija Pavlič, Štefka Bivic, Franc Prašnikar, Jože Grebenc in žena Angela, Alojz Zupančič, Pande Baloh. Helena Borušak iz Hrastnika, Jože Rudman, Anton Jagodič iz Hrastnika, Franc Farčnik iz Zagorja in drugi. Zborovanj so se udeležili člaiii CK KP: Tone Tomšič, Angela Ocepek in Boris Kraigher. Ti so prinašali navodila za nadaljnje delo.
Leta 1939 je bila Francka sprejeta v KP. Odslej je Francka še vestneje in požrtvovalneje izvrševala naloge in pomagala tistim, ki jo bili zaradi revolucionarne miselnosti odpuščeni z dela in bili brez stalne zaposlitve.
Pri Francki je leta 1939 našel zavetje tudi Tomo Brejc, ki so ga zasledovali. V tem času je organiziral v Trbovljah protidraginjsko akcijo. Žene, ki so se zbrale pred občino, je vodila Štefka Bivic, Franckina sestra.
Takoj po okupaciji je prišel » trboveljski sektor tudi inštruktor grup KP Slavko Šlander in našel pri Francki varno zavetje.
Od leta 1939 do 1942 je vodila Francka tudi ciklostilno tiskamo. Pri delu so ji pomagali: Micka Marinko, Karel Majdič, Franc Salamon in Jože Grebenc, matrice pa sta preskrbela Janez Pečnik in Sergej Kraigher.
Orožniki so v času stare Jugoslavije večkrat preiskali Franckin dom. Ker pa je le-ta bila iznajdljiva in spretna, je vse dobro skrila in zabrisala vsako sled, ki bi vzbudila pozornost
Pred vdorom Nemcev v Jugoslavijo je bil na Franckinem domu Informativni sestanek vseh komunistov iz revirjev. Sklenili so, da pojdejo vsi prostovoljno v vojsko takoj, ko bodo prve mobilizacije. Doma je ostal Franc Salamon, ki naj bi vodil delo na trboveljskem sektorju.
Takoj ko se je raznesla vest, da se jugoslovanske čete sramotno predajajo okupatorjem, sta Franc Salamon in Marija Pavlič odšla k vojaški komandi, ki je bila v osnov-
Francka. Tovariši, ki so odšli v partizane, so z ostalimi revirčani sestavljali Revirsko četo.
Francka pa je postala mati te velike družine. Pri Francki so kuhali, prah in šivali za prve trboveljske partizane. To ni bilo majhno delo. Prj zaupnih in zanesljivih domačinih je Francka dobila mnogo, s čimer je lahko postregla nočnim obiskovalcem. Preko gozdne jase so vsako noč prihajale temne sence in trkale na vrata Franckinega doma. Tu so se odpočili, najedli in preoblekli.
Dogajanja na gozdni jasi in na Franckinem domu pa so vzbudila pozornost domačinov-izdajalcev in Nemcev. Septembra 1941 so prišli po Francko in jo odpeljali na bivšo orožniško postajo. Čeprav so Francko obtoževali stvari, ki so se resnično godile, jih Francka ni hotela priznati. Znašla se je im znala vsako tožbo obrniti tako, da so verjeli njej in ne izdajalcu Brglezu, ki je izpovedal, da se piri Francki shajajo partizani. Po enem mesecu so Francko izpustili.
Ta se je vrnila domov in nadaljevala delo. Postala je še bolj premetena in previdna. Zaradi večje varnosti se je odslej imenovala -Brigita«. Brigita ni poznala utrujenosti, Požrtvovalno je pomagala vsem, ki so se oglašali pri njej. Pozimi 1941. leta sta se vsa premražena zatekla k njej Franc Rozman-Stane in Nande Sušter. Brigita jima je stregla, da sta se kmalu opomogla in odšla.
Brigita se ne spominja več, kolikim je pomagala v najhujših časih, ko je tudi sama imela le najnujnejše. Čutila je iskreno tovarištvo do vseh, ki so bili težaven boj z neenakim sovražnikom, in vedela, da bodo izšli, iz Jega boja kot zmagovalci.
Hotela pa je vztrajati do konca in zgrabiti tudi za pv ,-o. Zato je -tšla v jeseni 1944 tudi sama med partizane. Hčerko Silvo in sina Lojzeta, oba nedorasla otroka, pa je oddala v varstvo ljudem, ki so čutili z Brigito.
Kot politična aktivistka je delala na terenu Trbovlje ln Čeče. Za svoje dolgoletno revolucionarno in požrtvovalno delo je Francka prejela po osvoboditvi -Spomenico 1941«, Red zasluge za narod III. reda, Red za hrabrost in Red bratstva in enotnosti II. reda. 4
RAZGIBANE RAZPRAVE 0 LETOŠNJEM DRUŽBENEM NAČRTU ZAGORSKE OBČINE
Pravilno, potrebno, poučno
LANI SE JE V TRBOVLJAH RODILO 283 OTROK. ZDRAVNIŠKA SLUŽBA JIM POSVEČA ZE OD VSEGA ZAČETKA VSO SKRB.
Ambulantno delo v otroškem dispanzerju je vsak dan. — Močno je narasel tudi obisk v otroški posvetovalnici, — Prizor, ki ga vidite na sliki, je iz zasavskih zdravstvenih ustanov.
store v Lekarni, ki so lepo in primemo urejeni. Lansko leto se je tu zdravilo 3. 535 pacientov. Skupnih storitev je bilo 12.781.
K navedeni zdravstveni dejavnosti pa sodi tudi reševalna postaja, ki ma svoje prostore v garažah bivšega OLO Trbovlje. Preteklo leto so avtomobili reševalne postaje opravili 81.059 km, od tega Interni 8.492. — Spričo okoliščine, da reševalna postaja razpolaga le z dvema avtomobiloma tipa »Merced^«
ovira poslovanje v zdravstveni službi: ne morejo se opravljati sistematski zdravniški pregledi delavcev zaradi pomanjkanja prostorov, ker so vsi ambulantni prostori v popoldanskih urah zasedeni.
Torej več prostorov ln moči. Se marsikaj bo treba rešiti, vendar lahko rečemo, da Je v Trbovljah na področju zdravstva bilo storjeno že mnogo in da zdravstveni delavci svoje naloge opravljajo v splošno zadovoljstvo.
Predlog družbenega načrta občine Zagorje za leto 1959 je doslej vzbudil živahno zanimanje med člani svetov pri občinskem ljudskem odboru in med člani občinskega odbora Socialistične zveze. Te dni pa je v središču pozornosti zborov volivcev, torej občanov. O letošnjem družbenem načrtu so najprej govorili predsedniki svetov pri občinskem ljudskem odiboru. Tl so v večurni razpravi precej podrobno obravnavali posamezna poglavja družbenega načrta in proračuna. Posamezniki so prinesli več koristnih pripomb ln. predlogov, ki jih bo občinski
NAROČNIKI ZASAVSKEGA TEDNIKA IMAJO PRI MALIH OGLASIH, OSMRTNICAH IN ZAHVALAH 50-ODSTOTNI POPUST
ljudski odbor upošteval. Prav tako so predlagali več sprememb tudi člani svetov pri občinskem ljudskem odboru in občinskem odboru Socialistične zveze, zdi se pa, da bodo rekli svoje tudi občani.
Ob proučevanju letošnjega družbenega načrta zagorske občine se mi zdi potrebno poudariti nekaj misli, ki niso brez vsakega pomena. Občinski ljudski odbor se je prizadeval z letošnjim načrtom ln proračunom zagotoviti nadaljnjo rast družbenega standarda, predvsem pa tudi nadaljnjo rast proizvodnje in storilnosti v zagorskih gospodarskih organizacijah. V proračunu pa je skušal zagotoviti večja sredstva tudi za negospodarske Investicije to normalno delo proračunskih ustanov. Proračun odlikuje tudi vsestranska vrednost, da bi s čim
manjšimi stroški napravili kar največ. V razpravah o teh vprašanjih, v svetih občinskega ljudskega odbora pa je bilo tu pa tam opaziti neupoštevanje teh prizadevanj, čeprav je svetom povsem razumljivo, da ima občina toliko, kolikor pač občani ustvarijo, torej toliko, kolikor so delovni kolektivi prizadevni. Razumljivo je, da so potrebe velike, toda te lonca ne moremo vzeti več, kot smo deli vanj.
Četudi pri obravnavanju proračuna pri posameznih svetih ni bilo opaziti posebnih neupravičenih želja, je treba poudariti pravilno orientacijo političnih organizacij in občinskega ljudskega odbora, da se bo treba za Izvajanje družbenega načrta im proračuna na vsakem delovnem mestu, vsak dan, in vztrajno . prizadevati, kajti drugače ne bo
NAS KOMENTAR
Britanski popotnik
V Londonu so zadnje čase precej samozavestni. Pravijo, da Je prišel čas, ko Britanci lahko pokažejo, kako pomembna je njihova vloga v zahodnem bloku. Londonski tisk je pozdravil MacMillana ob njegov vrnitvi iz Moskve kot tistega zahodnega državnika, ki lahko največ stori za sporazumno reševanje sporov med Vzhodom In Zahodom. S takšnim poudarkom pišejo britanski Usti tudi o MacMUlanovi poti v Pariz, Bonn, \Vashlngton In Ottawo. »Times« je na primer pred dnevi zapisal, da je MacMlllan — spričo Elsenhovverjeve slabosti, Adenauerjeve starosti ln De Gaulleovlh skrbi doma ln v Alžiriji — »poklican, da skrbno ln odločno vodi zahodno zvezo v prihodnjih tednih.« Tako sodi celo sam MacMlllan, saj je pred nedavnim dejal: »Ml v Britaniji moramo poskušati, da se postavimo na čelo pri Iskanju poti.«
pojasnili
MacMillanov obisk v Sovjetski zvezi se je dobro začel, po nekaj dneh pa so se odnosi med gostom ln gostitelji ohladili In Hruščevu se je zdelo potrebno, da "Tkvno graja MacMtllanovo »skrajno nepopustljivost«. Takrat je Hroščev tudi zavrnil zahodni predlog o sklicanju konference zunanjih ministrov, na kateri bi razpravljali o Nemčiji tn o Berlinu, češ da bi le konferenca na najvišji ravni lahko privedla do rešitve nemškega vprašanja. Nekaj dni kasneje pa je sovjetska vlada popustila ln odgovorila Zahodu, da sprejema njegov predlog o sklicanju konference zunanjih ministrov štirih velesil in obeh Nemčij pod pogojem, da bi na konferenco poklicali tudi Poljsko ln Češkoslovaško ln da bi takoj po njej sklicali sestanek najvišjih. Ta popustljivost je gostu In gostiteljem f omogočila, da so se ponovno sestali In da se je MacMillanov obisk še kar dobro končal.
Skupno sporočilo poudarja, da so bili raogovort koristni, ker se omogočili.
da so drug drugemu pojasnili svoja stališča. Svobodna Izmenjava misli je privedla do boljšega medsebojnega razumevanja lit poznavanja stališč obeh vlad. V sporočilu je rečeno, da je prepoved jedrskega orožja In uporaba jedrske energije samo v miroljubne namene skupen cilj Sovjetske zveze In Velike Britanije. Podrobno so pojasnili vsak svoje stališče o vprašanjih, ki se tičejo Nemčije, toda o pravni In politični strani teh vprašanj se niso mogli sporazumeti. Zato pa so v najkrajšem .času nujno potrebna pogajanja med zainteresiranimi vladami, da bi lahko ustvarili temelje evropske varnosti In uspešno obravnavali vsa sporna vprašanja, ki jih je treba odstranjevati s pogajanji, ne pa z uporabo sile.
Razumljivo je, da Hruščev ln Marc-Mlllan nista mogla doseči soglasja o številnih poglavitnih mednarodnih spornih vprašanjih, saj je razlika v
»tališčih ogromna. Pomembno pa ja
dejstvo, da sta se odrekla uporabi sile ln se zavzela za pogajanja, ki jih je treba začeti člmprej, pa tudi za okrepitev medsebojnih trgovinskih ln kulturnih odnošajev.
Medtem ko so v Londonu v glavnem zadovoljni z rezultati MacMilla-novega obiska v Sovjetski zvezi, pa so mnenja v drugih zahodnih prestolnicah deljena. In ne samo deljena. Ponekod, zlasti v Bonnu In Parizu, vladni krogi niso prav nič zadovoljni z MacMIUanovo potjo In pravijo, da bi bilo bolje, če sploh ne hi šel v Moskvo. Tudi Washington razjedajo dvomi. V zahodnem bloku je prišlo do pomembnega političnega razcepa. Vse kaže, da Imata Elsenhower In MacMlllan različne poglede na zahodno strategijo in do Sovjetske zveze, Etsen-hower tudi sodi, da so MacMIilanove zamisli v zvezi s pogajanji o prekinitvi jedrskih poskusov »nepraktične«. Stališče Adenauerja In De Gaulla do Sovjetske zveze pa je v nekaterih ozirih celo ostrejše, kakor bi želela El-senhower In Dulles. MacMillanov! pogledi predstavljajo drugo skrajnost. Glavne, razlike v stališčih zahodnih dežel zadevajo sestanek najvlšjlh, brezatomsko področje v Srednji Evropi ali tako Imenovani »odmik« obeh blokov, jedrske poizkuse in trgovino s Sovjetsko zvezo.
Prav zaradi teh nesoglasij je Adenauer tako pohitel v Pariz na razgovore z De Gaullom, da bi prehitel
MaeMUlana, ki je prišel v francosko
prestolnico minuli ponedeljek. Po sestanku De Gaulle-Adenaucr sta predstavnika obeh vlad poudarila, da Pariz ln Bonn odločno nasprotujeta sleherni zamisli o »odmiku« v Srednji Evropi, torej ustanovitvi kakršnega koli razoroženega področja ali področja z »razredčenimi« vojaškimi silami. Po njunem mnenju bi zahodnemu bloku močno škodovalo, če bi nemško vprašanje reševali na podlagi demilitarizacije Srednje Evrope. Adenauer nikakor noče odložiti orožja. De Gaulle ga pri tem podpira, MacMlllan pa sodi, do bi z razorožitvijo Srednje Evrope omogočili reševanje številnih evropskih vprašanj, zlasti nemškega. Zato bo MacMlilanova misija zelo težavna, saj bo moral najprej prepričevati De Gaullea ln Adenauerja, potem pa še Elscnhowerja, ki se tudi ne strinja v celoti z njegovimi pogledi. Razen tega so v Washlngtonu nezadovoljni z britanskimi težnjami, da bi prevzeli vodstvo zahodnega bloka. E!senhower Je v zvezi s tem na nedavni tiskovni konferenci poudaril, da se ZDA ne nameravajo odreči vodilni vlogi, v zahodnem bloku. MacMlllan bo torej naletel na svojem potovanju po zahodnim prestolnicah na precejšnje nerazumevanje, ponekod celo na negodovanje. V Londonu pa vendarle upajo, da bo znal In mogel uveljaviti svoje stališče, da Je potrebno začeti pogajanja med Vzhodom In Zahodom, pa čeprav Je možnost sporazuma še zelp daleč.
moč realizirati vsega, kar je povedano v o-beh dokumentih. Poučno je slednjič tudi to, kot smo omenili, da so se vsi tisti, ki so doslej govorili o družbenem načrtu in proračunu, zavzeli za varčevanje. Za varčevanje. kjer je le mogoče, kajti vsak prihranek bo moč koristno dati tja, kjer je največja potreba.
Pravilno se mi zdi nadalje to, da so doslej ljudje dosti govoril; o potrebi dviga kmetijstva, ki ima v letošnjem družbenem načrtu pomembno mesto. Izkristalizirala se je dokončna sodba, da bo moč s pogodbenim sodelovanjem med kmetovalci in zadrugami postaviti piko na 1. da je torej tu ključ vse Skrivnosti. Navsezadnje nam res ne more biti vseeno, da bi kmetijska proizvodnja capljala za industrijsko, čeravno v zagorski občini ni povsod najboljših prilik za sodobno kmetovanje. Zdaj je znano, kam bodo morali naši kmetovalci ln. zadruge usmeriti svoje delo. Za to delo Pa bo kajpak treba več storiti.
(v)
Hrastnik
Pretekli teden je v okviru delovanja LU Hrastnik predaval dr. Tekavčič iz Ljubljane o temi »Nevarnost splavov In sodobna kontracepcija«. Drugi del predavanja bo v torek,
■ 17. t. m., ob 18, urt. Predavanja se je udeležilo okrog 150 žena, škoda je samo, da se moški premalo zanimajo za to vprašanje.
KAJ JE Z DOVOZNO POTJO NAD ŽELEZNIŠKO POSTAJO
Ljudje, ki stanujejo nad hrastnlško železniško postajo, se vprašujejo, kaj je z gradnjo obljubljene dovozne poti do tega naselja. To so prlgtojnl člniteljl stanovalcem že obljubili, vendar ni opazili, kdaj bodo s potrebnimi deli pričeli. Je že skrajni čas, da se ta obljuba izpolni, saj so bila denarna sredstva v ta namen delno že zagotovljena, sedaj pa je ta rešitev tega perečega vprašanja ostala na mrtvi točki
Tudi stanovalci v stari steklarski koloniji žele, da se reši vprašanje električne razsvetljave, kajti *a *• ul urejena v celi koloniji. Nujno b| bilo, da uprava podjetja DES nekaj stori, kajti delavci, ki hodijo v jutranjih urah na delo. morajo prav laziti v temi, da pridejo do glavne cesta.
Zoper brezbrižnost
J. K., kopač pri rudniku Zagorje, se je smrtno ponesrečil pri rušenju praznega prečnega odkopa. Skupina delavcev je opravljala rušenje praznega odkopa s sekanjem podpor — stojk. Drobljiva krovinska mešanica se je vsula nanj in ga zadušita. Vzrok: način dela je bil nepravilen. Podpore bi mcrab odstranjevati z odstrelitvijo in pod nadzorstvom nadzornika. ® Leta 1958 je bilo v štirih zasavskih občinah 3.621 delovnih nezgod. Od tega sedem smrtnih. Med njimi je našlo mesto v statistiki tudi ime kopača J. K. iz Zagorja.
Organi inšpekcije dela so ugotovili, da so na prvem mestu poškodbe obeh rok, ki jih je bilo okoli 30 odstotkov, stopal, ki jih je bilo okoli 15 odstodkov, nog, ki f -h je bilo okoli 12 odstotkov, in poškodb telesa, ki Jih je bilo okoli 10 odstotkov.
Največ ponesrečencev je bile starih med 21. to 30. letom. Nezgode so bile najpogostnejše ob ponedeljkih, petkih, torkih in sredah.
Obrat za obratom je bil pretopljen s črnimi, od praha posivelimi, grozečimi črkami: »Varaj se nesreč!«, »Pazs na Požare!«, »Ne pljuvaj po 'tleh«. Bldorado smiselnih in še več nesmiselnih opozoril.
Spremljal sem delavca na hjegovo delovno mesto. Mimo-Crede sva naletela na kupe nepotrebne navlake, ki ovira prehode in samo proizvodnjo, na Provizorični priključek z ne Izolirano žico...
Na delovft} Inšpekciji so'nam Povedali:	»Mnogokj e še vse
Premalo sknbe za red na delovnih mestih. Ugotovili smo vrsto Pomanjkljivosti v'električni napeljavi. Posebno vprašanje je Pripravljenost na borbo s po-
žari. Ali manjkajo sama sredstva za gašenje, ali pa so obstoječi miniimaksi neuporabni, na nepripravnlh mestih itd.
Premalo pozornosti so posvetili skrbi za zavarovanje transmisij. jermenic, zobatih koles, sklopk in drugega, kar je pogosten vzrok mnogim nesrečam.
Resda so številna zasavska podjetja v zelo nesrečnem položaju, ker delujejo v mnogih zastarelih, danes nesodobnih prostorih, vendar pa bi se tudi v njih dalo marsikaj obrniti na bolje.
# Na področju občin Trbovlje, Hrastnik in bivše občine Radeče deluje okoli 380 podjetij in obrtnih delavnic družbenega in zasebnega sektorja. Inšpekci-
ja dela je opravila v minulem letu redne preglede v 75 podjetjih. Največ rednih pregledov so opravili v podjetjih, ki imajo do 100 zaposlenih.
N Številke kažejo, da je bila velikokrat vzrok nesreč prav neprevidnost in premajhna skrb za osnovno ureditev posameznih delovnih prostorov.
V gradbenem sektorju je skrajno neprimernih 12 delovnih prostorov, kjer je zaposlenih 114 delavcev. 14 delovnih prostorov pa je začasno neprimernih. Glede ropota in treslja-
»VOJAK TANAKA« V TRBOVLJAH
V Trbovljah smo se že delno seznanili z orientalsko dramatiko, ko smo gledali Klabundov »Krog g kredo* in ki se ga še marsikdo spominja. Orientalsko tMjenje nam je odmaknjeno, težko se vživljamo v navade in miselnost teh ljudi, poznamo Jih največ iz knjižnih del, v katerih si pa ne moremo popolnoma predstavljati prav zato, ker je Evropa povsem drugačna od Vzhoda.
Zato so pa tudi uprizoritve tokih iger na našem odru močno problematična stvar, kadar 86 jih lotimo. Dramska sekcija Svobod e-Ce n ter v Trbovljah se Je tokrat oprijela japonske igre VOJAK TANAKA. Spisal jo je
Georg Kaiser. Vsebina je vzeta iz japonskega podeželja in opisuje tamkajšnjo revščino pred drugo svetovno vojno. Zanimivo je, da je bila uprizorjena prvič in zadnjič v Berlinu, to pa zaradi tega, ker je proti nadaljnjim uprizoritvam protestiral tedanji japonski veleposlanik.
Pri nas je bila ta igra uprizorjena prvič v Ljubljani v okviru rednih predstav Mestnega gledališča. Prepričani smo, da bo tudi v Trbovljah doživela tak uspeh, kot ga je v Ljubljani.
Premiera bo v soboto, 14. marca, ob pol osmih zvečer v gledališki dvoran t Delavskega
doma.	—a—
122 nezavarovanih pogonskih strojev in transmisij, 69 nezavarovanih strojev za obdelavo lesa, 20 dvigal, žerjavov in ostalih naprav v gradbeništvu itd.
Zelo pereč problem v naših podjetjih je neurejenost električne instalacije in električnih naprav. Pomanjkljivosti v tem so ugotovili v 68 podjetjih in obrtnih delavnicah.
Pri pregledih so nadalje dognali, da v nekaterih 'obratih delavci niso bili preskrbljeni z zaščitno obleko hi obutvijo, čeprav bi bilo to potrebno.
Inšpekcija dela je hkrati ugotovila, da so redka podjetja, ki bi skrbela za primemo (!) propagando z lepaki, opozorilnimi napisi in drugimi propagandnim; sredstvi. Napraviti in izobesiti razne opozorilne (ln mnogokrat hudo nelogične) lepake zato, ker je to pač zahtevala inšpekcija, še ni dovolj.
Ugotovili so tudi, da zelo malo nadzornikov, mojstrov in ostalih odgovornih oseb v podjetjih pozna splošni pravilnik o HTZ, še manj pa posebne pravilnike o HTZ.
Inšpekcija dela redno opozarja na te napake, jih pomaga odstranjevati. Ponekod je viden že lep napredek. Drugod pa bo treba še mnogo dela ln zlasti dobre volje. Zato smo tokrat tudi opozorili na senčne strani v naši HTZ.
TRBOVELJSKI IN HRASTNISKI RUDARJI BODO Z NOVIMI DELOVNIMI USPEHI NAJLEPŠE PROSLAVILI 40-LETNICO KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE
Letos več premoga
VSAKO DELO ZAHTEVA ZBRANOST
jev je neprimernih 47 delovnih mest.
Pri obdelavi lesa in kovin so lana našli precej nezavarovanih strojev ln naprav. Odkrili so
»ČRNE« TOČILNICE
Kolektiv Rudnika Tbbovlje-Hrastnik je bil pni izvrševanju svoijjih planskih nalog vedno med prvimi. Tako so rudarji svoj proizvodni načrt za leto 3958 izpolnili in ga še prekoračili — letos pa so šli rudarji novim nalogam nasproti. Zavedajo se namreč, da je letošnje leto še toliko bolj pomembno kot so bila druga, ker letos praznujemo 40-ietni-co KPJ. Zato so se rudarji v Hrastniku obvezali, dia bodo v počastitev tega jubileja nakopali 10.000 ton premoga več,
darijev, saj so ti v januarju nakopali 83.000 ton premoga, v februarju pa celo 84.600 ton. Ce vzamemo v mesecu januarju 25 delovnih dni, znaša povpreček dnevno porabljenega premoga 3280 ton, a v februarju 3400 ton vsak dan. To
ga v Hrastniku dnevno za 35 vagonov večja kot lani v istem mesecu. Jamska storitev se je v Hrastniku dvignila za 310 kg premoga na moža. Vzrok za to je iskati v tem, da so odkopne razmere mnogo boljše, kot so bile lani, davla-
se pravi, da so rudarji v fe- da med rudarji dobro razpolo-
bruanju nakapali vsak dan 12 vagonov več premoga kot v januarju. Pri enakem številu zaposlenih lj-udi torej povečana delovna storitev. Posebno pa se je pridobivanje premoga v hrastmških in oj sirčkih
kot je predvideno v letošnjem jamah dvignilo na tako višino
Občinski tržni inšpektorat v Trbovljah ima zadnje čase dela čez glavo z ljudmi, kd nezakonito točijo alkoholne pijače ln Jabolčnik. Sodniku za prekrške Je naznanil že 21 kršilcev, nekaj pa jih ima še v postopku. Med njimi je tudi precej do-toačlnov, ki «e s tem donos-nto», a nedovoljenim poslom ukvarjajo že dalj časa. Ker Mihovo točenje alkoholnih pijač, in sicer na gostinski na-®*n, ni kontrolirano, se na ta izognejo plačevanju družbenih dajatev. To jim omogoča, da prodajajo pijače Uekoiiko ceneje kot gostišča, ‘°da vseeno še kar precej založijo.
, Zdi se, da tudi nekateri oo-toni včasih nimajo razumevanja in vidijo v prizadevanju ržnega inšpektorja, ki hoče toJeaiiti nedovoljeno točenje ~koholn4h pijač, škodljivo po-Tako posamezniki pra-n^Jo, češ čemu preganjati te *J®di, ki so nam pripravljeni Juditi vino za 20 dinarjev oe-jtoJ* kot pa gostilničar? Pri ***U Pa seveda ne pom isti jo, da U ne gre toliko za tistih ne-jtoi sredstev, ki je zanje druž-a oškodovana, kolikor za to, * se alkoholne pijače ne bi *®®8e nekontrolirano, v nehl-8tonskih prostorih in brez zagotovila, da pijače niso škod-T®** zdravje ljudi,
TWb»i Inšpektor je nedavno •toegledal poslovanje Obrtne Ahavno - prodajne zadruge, r“J*|e v Sloveniji, ki še vedno v okviru stariih pra-*P‘ Preživelih za sedanji čas.
rugod so take zadruge že od-./Avill, v nadomestilo pa usta-“vUl odprte trgovine, ki posujejo ob enakih pogojih kot J}* ostala trgor inska podjetja, tonim, da bi tak ukrep bil j ‘•"uben tudi v Trbovljah, ker
U li |» |1 A - - A 1 -a M -3	X —	_ _ _ _ S
manjko v znesku 45A803 din. Primanjkljaj bo verjetno nekoliko manjši za>»dl priznanja kala, vendar bo še vedno pre-
segal dovoljeno mejo. Nadaljnja preiskava bo pokazala, kako je nastal primanjkljaj in kdo je kriv zanj.	S.

■	•! X**
■■■■
P t ?
v	'
V NOVO LETO JE ZAGORJE STOPILO Z ZIVOSREBRNIMI LUČMI, KI SE ODLIČNO OBNESEJO
proizvodnem planu. Tako hočejo hnastniškd rudarji nakopati 5000 ton preko načrta že do 1. maja, ostalih 5000 ton premoga pa do konca leta. Prav tako so se rudarji jamskega obrata Trbovlje obvezali, da bodo dali letos 15.000 ton premoga nad pianom, od kaitereg-a nameraivalio nakopati do 1. maja 5000 ton.
Te obveze hrasitniSklh in trboveljskih rudarjev so toliko bollj pomembne, ker je število zaposlenih ljudi pri rudniku letos prav tolikšno kot lani in bo zaradi tega treba vložiti za pridobitev obljubljenih večjih količin premoga toliko več napora. Kakor pa je razvidno iz pokazateljev statističnih zapisnikov v podjetju, obstajajo ob dosedanjem izvrševanju planskih nalog vsi pogoji, da bo obveza rudari ev častno izpolnjena.
Letni plan rudnika Trbov-1 je-Hnastnik je tolikšen, kot je bil lanski, in predvideva pridobitev 900,000 ton premoga. £e lansko leto pa so rudarji to množino prekoračili in nakopali 919.000 ton premoga. Pridobivanje premoga v letošnjem letu pa oči tu je visoko delovno moralo ta zavest mi-
kat še nikoli poprej. Tako je februarska produkcija premo-
ženje in da je tudi povezava med rudarji in tehničnim nadzornim kadrom izvrstna — vse to daje ugodne rezultate kot že dolgo ne. Važno je seveda letos, da se vsi rudarji v Trbovljah in Hrastniku zavedajo obljube, ki so jo dali na 40-let-nice KPJ, in da io hočejo tudi častno izpolniti-
Pokaži, kaj znaš!
V soboto 7. t. m. je bil v gledališki dvorani Delavskega do-iha nastop neznanih talentov v obliki, kot jih je v Sloveniji uvedel RTV Ljubljana. Nastopilo je 7 posameznikov, 1 duet, 1 trio (iz Hrastnika), 1 kvartet in jazz sekstet.
Z namenom, da pridobe društva Svobod čtmveč talentiranih mladih sodelavcev, je organiziral občinski Svet Svobod in prosvetnih društev občine Trbovlje pod vodstvom tov. Mineta Kužnik, prvi nastop neznanih ■talentov. Oglasilo se jih je 20 (12 m. in 8 ž.), ki so nastopili v zgoraj omenjenih kombinacijah. Štirje najkvalitetnejši posamezniki so gojenci trboveljske Glasbene šole Bogdan Ulaga - violina: za Chopinov Noc-turno in MontijA Čardaš 80 točk, Lučka Kotar - čelo: za Wezelovo Romanco in Noctur-no 76 točk, Joži Škrinjar - violina: za Seltzov Otroški koncert št. 2 1. stavek 74 točk, Jože Pi-
šek - violina:	za Tossellijevo
Serenado 72 točk. Nasledhja mesta so zasedli pevka Alma Sarlah, pesnica Marija Klemen in recita torka Nada Vodlan,. Od skupinskih nastopov je pridobil največ točk Jazz sekstet (74) in ženski duet iz Svobode Zasavje (72), medtem ko je trio iz Hrastnika odnesel 71 točk, kvartet Svobode Zasavje pa 66 točk.
Dokaj stroga strokovna komisija Milko Rak, Stane Ponikvar, Ado Tavšič, Joža Zagorc-Wetn-gerl, se je v ocenah le delno razhajala z mnenjem komisije iz občinstva; razen pri zabavnem sekstetu. Napovedovalca sta bila Jelko Potočan in, Rado Cešnovar. Zabavni orkester Svobode-Center pod vodstvom Mihe Gunzka je dopolnjeval dve uri trajajoči program z že priljubljenimi melodijami In pevci. Darila so prispevala domača podjetja. Obdarjeni so bili vsi nastopajoči.
Joža Zagorc
Odrasli v šolskih klopeh
Se dober mesec in prva večerna šola za odrasle oziroma starše v Zagorju bo zaključila z delom. Vsd obiskovalci bodo zapustili otroške šolske klopi z občutkom, da so slišali zanimive stvari, da se jim je izoblikoval bistrejši pogled na mnoga važna sodobna vzgojna in druga vprašanja. Mnogi starši so prišli prvič v to šolo z deljenim mnenjem in občutkom o uspešnosti svojega koraka. Toda kaj kmalu je bil led prebit in odnosi s preda-, vateljem so postali po uvodnih urah mnogo konkretnejši in pristnejši.
Čeprav ne moremo govoriti o kakih posebnih uspehih, ki jih je »Svoboda« dosegla s to prvo večerno izobraževalno institucijo, vendar ne moremo trditi, da se poskus ni obnesel in da so storjeni prvi koraki v pospešeno in poglobljeno tovrstno vzgojo lj-udi. Zanimivo je namreč, da so med poslušalci sedeli delavci in delavke. Kot je zanimivo, da so bili med starejšimi ljudmi tudi mlajši. To pa narekuje vodstvu delavsko - prosvetnega društva, da z letos pridobljenimi izkušnjami pogumneje stopi na neuhojeno pot aktivne vzgoje ne le svojih članov, marveč kar največjega kroga delovnih ljudi. »Svoboda« se je namreč odločila ob zaključku šole za starše izvesti ankete med udeleženci. Vsi starši naj bi odgovorili na nekaj vprašanj, odgovori pa bi društvu služili kot smernice za delo prihodnjo jesen.
Četudi udeleženci še niso dobili v roke anketnih lističev, je povsem jasno, da bo treba prihodnjo sezono organizirati na podtočju zagorske občine najmanj štiri podobne ustanove in sicer: dve v Zagorju, eno na Lokah in po možnosti eno v Kotredežu ali na Izlakah. Upravičeno prevladuje mnenje, da bodo sedanji obiskovalci šole najboljši aktivisti, ki bodo svojim znancem, prijateljem in sosedom pripovedovali o zanimivih urah. presedenih v šolskih klopeh.
Posebej pa kaže morda proučiti možnosti ustanovitve posebnih šol z imenom »šole za mlade zakonce«, ali kot jih imenujejo drugod: šole za življenje. Koliko nepotrebnega gonja ln razočaranja bo prihranjeno mladim ljudem, če bodo, preden bodo stopila v zakon, poučeni o raznih življenjskih vprašanjih. Koliko se bodo lahko naučili v teh šolah, če jih sploh imenujejo šole. Resda bo morda skraja temu ali onemu fantu, temu ali onemu dekletu nerodno poslušati stvari, kii jih ljudje navadno med seboj ne govore, ali pa govore popačeno in celo nespodobno. In vendar je možno najti za razgovor o intimnih vprašanjih salonski jezik. Skratka:, sedanja šola za starejše odpira možnosti, da bodo naši delovni ljudje, zlasti mladi poučeni o stvareh, ki jih mora danes vedeti vsak človek, vsaka današnja družina, kajti mnogo nam mora biti na tem, da ustanavljamo zdravo in srečno skupnost ljudi. To je tudi naša socialistična naloga.
(v)
PBKD M. OBLETNICO USTANOVITVE ZKJ
raprrj sedanjem
nenormalno, da
‘‘»taja zadruga, ki v ____^
®*IH>darskem življenju tako ne >t°re več poslovati v ekviru pravil ln v skladu z re-racljo Iz časov administra-J*eBa gospodarstva. z*dnje čase
jc tržni inšpek-večje p i nanj-
ugotovil
■Je v nekaterih ourailh, bi
^■toJo v
,, uJeJo pod nje ovlili nsdzor-leVo». Naj oipenimo M. C., ki ^ eilj najprej podovoikinja ‘toene »Varga«, nato Pa še rne na Terariji. Inven-
«!®*člča
•hi pregled Je pokazal 215.017
primanjkljaja. Na trž-Inšpektorati nism
motil vp a‘anj“
ni
------ _ ------- n*
v *la povedati, kar b| Jo raz-nienjevalo.
Poslovalnici »Preekrbe« v °*JU pa je bil	ugotovljen
*l odgovora m h^»roklh, ker prizadeta ie tosMSana ln torej če
OBTOŽENI OBTOŽUJEJO
(Nadaljevanje)
»VI to pripovedujete, da bi se pokazali kot mučenik ln da bi dobili denar iz Moskve,« je tovariš Tito hladno odgovoril:
»Jaz sem mnogo od tega priznal in nimam razloga, da bi se bal. Vem, da tudi tako ne bom prišel kmalu ven. Vsi ostali hočejo ven, pa se zato boje, da kaj povedo in zato trde, da so z njimi lepo ravnali.«
Po tovarišu Titu sta bila zaslišana Ignac Koprlvnjak ln Pavao Brejer. Obravnava se Je nadaljevala 7. novembra popoldne z zaslišanjem prič, posebno policijskih agentov Julija Ramaja, Milana Raklča in Antona Stefulje.
Tl so pričali tako, kakor so dobili direktive od svojih šefov. Videti je bilo, da so se svojo vlogo dobro naučili. Ni bilo dovoljeno, da postanejo zmedeni ob prinašanju dokazov, kot se je to zgodilo prej pri vrsti procesov.
Zaslišanje prič in dokazni postopek je bil skončan 9. novembra. Kot dokazni material so zraven Izkazov policijskih agentov služile bombe (zaradi tega sc tudi ta proces Imenovali »bor ""'«), ki jih je policija podtaknila, In komunistična propagandna literatura, katere del Je prav tako podtaknila policija.
To vse je dokazovalo, da režim ni Izbiral sredstev pri obračunu s svojimi nasprotniki.
Na osnovi »takšnega dokaznega« materiala je bil državni tožilce tako drzen, da je obtožnico razširil proti Franju Novosellču in tovarišu Titu.
Proti tovarišu Titu Je razširil obtožnico zaradi tega, ker Je »v teku let 1921 do 1928 v Zagrebu ln drugih mestih kot član Ilegalne Komunistične partije Jugoslavijo delal propagando za komunizem na ta način, da jo organiziral člane te partije, držal rajonske in mestne konference o vprašanjih »stališče partijskega vodstva po dogodkih ln političnem stališču SDK", »reorganizacija celic In rajonov-, »krepitev komunistične partije
na Angleškem, v Nemčiji itd.«, »stališče KP po teh dogodkih (Netunske konvencije)-, »odprto pismo EKKI-, »nov kurz partijske politike in krepitev Partije- in širil komunistične ideje v zgoraj navedeno svrho.. „ torej organiziral ln postal član takega združenja, ki ima za svrho propagando komunizma in nelegalno in neparlamentarno izkoriščanje oblasti-.
Branilec je odločno nastopil proti tej zahtevi tožilca, kjer je naletel na nasprotovanje predsednika sodnega sveta Tomiča, ki je v teku samega procesa večkrat javno stopil na stran tožilca.'
To je posebno pokazal na koncu same obravnave, ko tovarišu Titu v zaključni besedi ni dovolil povedati, zakaj je postal komunist.
^Protestirajoč proti takemu postopku sodišča je tovariš Tito v dvorani, polni občinstva, zaklical predsedniku;
»To je najboljši dokaz, da tudi tukaj vlada policijski duh! Živela Komunistična partija! Živela svetovna revolucija!«
Sodba je Mia Izrečena 14. novembra. Tovariš Tito je bil obsojen na 5 let zapora, Franjo Novoselič na 3 leta in Andrija Božičkovič na 2 leti. Eva in Ignjac Koprlvnjak kakor tudi Pavao Brejer so bili oproščeni.
Državni tožilec je izjavil, da jc zadovoljen s sodbo glede tovariša Tita, Četudi sodišče ni vzelo v poštev razširitve obtožnice. Na drugi strani mu je dostavil prepis zapisnika, da vloži tožbo proti tovarišu Titu zaradi revolucionarnih vzklikov na koncu procesa.
Tega medtem ni niti malo splašilo, da ne bi, ko je odšel iz dvorane, zaklical; »Živela Komunistična partija Jugoslavije, živela komunistična Internacionala!«
Zagrebške »Novosti- so v svoji številki z dne 15. novembra v zvezi g to gesto tovariša Tita prinesle naslednje; »Po preči tani sodbi in obrazložitvi je on. obrnjen proti številni publiki, ki je vsa že vstala, da
odide iz dvorane, trikrat zaklical; »Živela Komunistič na partija, živela komunistična Internacionala!« Toda njegovi tovariši, ki so gotovo bili tudi v sodni dvorani, se niso oprijeli tega vzklika. Morda so skupno z njim tako klicali v sebi, skrito. In tako se je ta nepopustljivi komunist umaknil za zidove ječe kakor kak poveljnik ladje, ki kliče, kadar se potaplja.«
»Borba- je v svoji številki z dne 17. novembra 1928, nekaj tednov pred njeno končno prepovedjo, prinesla uvodni članek, posvečen temu procesu. V njem je med ostalim pisala: »Broz je torej obsojen tudi zaradi bomb, ki se zanje nikakor ni moglo dokazati, da so njegove, a na sodni obravnavi se je pokazalo kot zelo verjetno, da jih je podtaknila policija. Obsojen je na 5 let zapora za komunistično prepričanje brez kakršnihkoli dokazov, in to po Zakonu o zaščiti države, ki zanj tudi njegovi sestavljavci pravijo, da več ne velja. Pri nas je sodišče uvedlo prakso, da obsodi prepričanje, ne pa kazniva dela ... Toda vara se buržoazija, da bo s tako sodnijsko Glavnjačo uničila borbo delavskega ljudstva. Policijska Glavnjača s svojim 10-letnim krvavim režimom ni uspela, da zaustavi razredno borbo proletariata, a tega ne bo mogla niti sodnijska Glavnjača. Delavci so bili nekaznovano ubiti v zaporih in na ulici, trpinčeni z najstrašnejšimi mukami po raznih jugoslovanskih glav-njačah — a vse to ni moglo zlomiti borbe delavskega razreda proti krvavi in zločinski jugoslovanski bur-žoazlji.
Kajti iz krvi nedolžno ubitih žrtev vpijejo tisoči novih borcev, a leta ječe, sojena od razrednega sodišča, so samo spodbuda za še bolj silovito razredno borbo.-
S tem procesom pa borba tovariša Tita in njegovih tovarišev-komunistov ter njihovih simpatizerjev z za-eovraženim režimom ni prenehala.
BRANKO DJUKIC
(Dalje prihoduiič)
losovskt
VIDEM-KRŠKO
POZIV
aa vložitev prijav za ugotovitev predmeta nacionalizacije po 10 členu uredbe o postopku za iz ved bo nacionalizacije najemnih zgradb in gradbenih zemljišč Uradni list FI.RJ, šf 4-59).
Pozivamo vse državljane, civilnopravne osebe, družbene organizacije in druga društva državljanov s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v tej občini, ki so imeli na dan 25 decembra 1958 v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji v svoji lasti eno ali več zgradb In gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št 52-58) nacionali zirane, idealnih delov zgradb ali posameznih delov zgradb, kot jih morajo imeti po omenjenem zakonu, da vložijo
v Času od 7. marca do 7.
APRILA 1959
prijavo za ugotovitev predmeta nacionalizacije.
Prijavo vložite na podpisanem obrazcu, ki ga dobite pri pristojnem občinskem organu za finance.
Izpoljnjene prijave sprejema isti organ v zgoraj navedenem roku.	x
Prijavo vložite na predplsa-zgoraj navedene osebe. Kdor jo ne vloži, bo kaznovan po 63. členu zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč za kaznivo dejanje z zaporom do enega leta, civilnopravne osebe, družbene organizacije ln druga društva državljanov pa za prekršek z denarno kaznijo do 1,000.000 dinarjev.
Iz uradov tajništev občinskih ljudskih odborov:
Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Litija, Sevnica, Senovo, Videm— Krško, Brežice.
Denar za najnujnejše
Najnujnejši komuna.nj problemi, k; že dalj časa izstopajo v življenju videmsko-krške občine, bodo ob le.ošnji. uspeli akciji sindikatov dveh tretjin ki jih bodo podjetja namenila iz čistega dohodka za družbeni standard, v veliki mčr;, utišani.
Na občinskem sindikalnem svetu v Vidmu-Krškem smo zvedel:, da so že pred sprejetjem zaključnih računov pripravili v vseh sindikalnih organizacijah videmsko - krških podjetij sestanke, kjer so delovni kolektivi pokazali veliko razumevanja za prizadevanja v tej smeri.
Tovarna celuloze in roto papirja »Djuro Sailaj« bo namenila za gradnjo 85 stanovanj 125 milijonov din Eden od teh stanovanjskih blokov je že v gradnji, pet pa jih bodo začeli zidati! Tovarna celuloze občuti
bodo prispevala za objekte družbenega standarda okoli 30 milijonov din,
Tu bo prišla na vrsto ureditev ceste od savskega mostu pa do konca Krškega, ki je s svojim večnim prahom in blatom že dolga leta trn v peti prebivalcev mesta ob Savi. Načrti zanjo so že pripravljeni in upajo, da bodo — če bo šlo vse Po sreči — letos že lahko začeli tudi z deli. Da bj Se v
Vidmu-Krškem še Izboljšala oskrba z zelenjavo, bodo zgradili letos novo zelenjadno trgovino tudi na Vidmu,^ kjer je zrastlo veliko delavsko naselje nadalje bodo tu uredil; še mlekarno in mesnico, v načrtu pa je še gradnja novega otroškega vrtca.
Sami volivci se bodo na bližnjih zborih odločili, kateremu od teh objektov bodo dali prednost.
Prj razpravah v posameznih podjetjih je prišla do veljave želja delavcev, da bi jim vse lej določeno povedali, v katere objekte bodo namenil; sredstva, ki jih bodo prispevali.
Več razumevanja ta reševanje različnih težkih komunal-, nih problemov je bilo opaziti v podjetjh, kjer delajo v glavnem sami proletarci, kot Pa ' podjetjih, ki imajo še precej polproletarcev.	C-l
Ideološka vprašanja
Po uvodnih ugotovitvah člana ideološke komisije pri občinskem komiteju ZK Zagorje o nekaterih idejnih vprašanjih
veliko pomanjkanje stanovanj' so največ govorili o poteku pro-
im tako je še veliko število njenih delavcev prisiljenih prihajati na delo ie oddaljenih krajev okoli Vidma-Krškega, to vse skupaj pa ne vpliva najbolje na samo delovno storilnost v podjetju.
Ostala, manjša podjetja področja videmsko-krške občine
Zagorska kronika
Kolovrat. V nedeljo bodo v Kolovratu zaključili večdnevni kuharski tečaj. Ob tej priliki bodo priredili kuharsko razstavo in počastili jubilej Partije s partizansko igro in govorom o 40-letniici KPJ.
uče vara ja programa ZKJ. Četudi so doslej zagorske osnovne organizacije ZK obravnavale že sedem tem iz programa ZKJ. ni mogoče reči, da poteka študij zadovoljivo. V celoti vzeto, prihaja del članstva ZK na študijske sestanke nepripravljen, zato so razprave v teh osnovnih organizacijah šibke in pogosto tudi enostranske. Vodstva osnovnih organizacij se bodo morala energiičneje zavzemati za individualnost, se pravd, da bodo morala v večji meri skrbeti za to, da bodo posamezni člani ZK tudi tam segli po programu in črpadi iz n jegove vse-
KOLEKTIVI NAJ ODLOČAJO
(Nadaljevanje s prve strani)
odločati o vprašanjih, lji neposredno ali posredne vplivajo na življenje delavcev. Ravno zaradi tega odpada na sindikalne organizacije velika odgovornost, da urejujejo in pravilno usmerjajo medsebojne
odnose zaposlenih v delovnih kolektivih.
V svojem poročilu je tovariš predsednik ugotovil, da zaznamujemo na področju delavskega upravljanja dokaj vidne uspehe, vendar pa je bilo v preteklosti še vse preveč raznih negativnih pojavov,
Kaj pravite k predlogu o trboveljski pošti in še o čem
V Trbovljah smo podrli staro pošto na Vodah. Prav! Kar mora biti, mora biti. Vsi se s tem strinjamo. Nova pošta v Trbovljah se ni daleč preselila od stare, ali... človeku je včasih vsak korak preveč: bodisi že iz stare navade ali komodnosti ali zaradi pomanjkanja časa. Kupovati poštne tiskovine, znamke, da ne rečemo oddajanja priporočenih in še drugih nujnih poštnih pošiljk na enem samem uradu, spričo tega, da je bila še pomožna pošta v Zg. Trbovljah odpravljena in je tako ostala v dolgi trboveljski dolini samo še centralna pošta na Trgu revolucije — se je v kraju porodilo novo vprašanje: ali res zahteva, ne vemo kakšna potreba, da je celotno poštno delo v Trbovljah scentralizirano na enem samem mestu, in to v dolini, ki sega od železniške postaje do Gabrskega, dolgi Celih 6 kilometrov? V časih, ko skoparimo z minutami, ko pravimo in vemo, da je čas res zlato, je pač več kot dovolj za tistega z železniške postaje ali pa onega iz Gabrskega, da prinese priporočeno pismo na danes edini poštni urad v Trbovljah. Saj so podplati za čevlje danes poceni, časa imamo tudi vsi neomejeno na razpolago, čemu si ne bi to zadnjo novost v Trbovljah privoščili?
Res bi bilo nekoliko več dela in potrebnih več uslužbencev, ki bi jih morda lahko “■sneli-« s centralne pošte — je pa neovrgljivo dejstvo, namreč: da sta v današnjih Trbovljah, v katerih so se razrasle po osvoboditvi na jugu in na severu (posebno še tu!) številne nove kolonije, potrebna ne eden, marveč celo dva pomožna poštna urada — eden za Zg. Trbovlje, drugi morda v Zasavju! Prav sedaj govorimo o povečanju storilnosti; ali jo bomo ob taki praksi res dosegali, vsaj pri uslužbencih, ki imajo stalen stik v podjetjih in ustanovah s pošto? Menda pač ne!
Drugi predlog bi izhajal nekako iz prvega. Kakor pošta, tako so se v Trbovljah že prej scentralizirale tudi trafike. Kar naštejmo jih. koliko jih imamo v Trbovljah! Pri postaji ena, na Vodah dve, potem pa vse daleč do Zg. Trbovelj nobene. Res moramo izvzeti vmesne gostinske obrate, ki prodajajo tobačne izdelke — nesreča pa je v tem, da gost velikokrat ne dobi tistih cigaret, ki si jih želi. Gostinstva namreč drže le »standardne« tobačne izdelke in nimajo kdo ve kake izbire. Dalje! če hočeš dobiti kakršenkoli časopis v prosti prodaji, se moraš v Trbovljah pač potruditi iti v trafike ali kiosk na Vodah! Ali je to potrebno? Menda ne! V urade ObLO Trbovlje prihajajo dnevno množice strank, ki morajo pogosto čakati na ureditev svojih težav. Posedajo brezdelno v občinskih avlah, dostikrat brez čtiva, cigaret — zmanjka ti vžigalic — pri vhodu v občinski urad pa stoji brezposelna vratarjeva loža! Ali se ne bi mogel vseliti vanjo podjeten upokojenec, ki bi se oprijel tega posla in sl ustvaril lep priboljšek, delovnemu ljudstvu v Trbovljah pa prihranil marsikatero nevšečnost? Bo rečeno padlo na plodna tla?	-a-
PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Naš dopisnik je v svojem' članku načel vprašanja, ki so vredna resnega razmišljanja pri odločilnih činiteljih.
ki so razburjali kolektive in ustvarjali slabo kri ter zmanjševali uspeh. V bodoče bodo morale sindikalne podružnice še skrbne j e proučevati odnose med zaposlenimi v podjetjih. Pri posredovanju m urejanju medsebojnih odnosov zaposlenih v podjetjih so člani okrajnega sindikalnega- sveta ugotovili pogosto superioren odnos ' vodilnih uslužbencev do delavcev. Kaj malo mar so nekaterim uslužbencem v podjetjih gospodarski principi delavskega samoupravljanja — skratka: z družbenim premoženjem gospodarijo tako samovoljno, kakor da podjetje ne bi bilo družbena lastnina. Res je, da takih primerov ni mnogo. toda vse take pojave morajo sindikalne organizacije v kali zatreti. Delavski sveti naj odločajo o vseh vprašanjih gospodarjenja.
Razprava sama je bila živahna ter so delegati poudarili, da je že napočil čas, ko ne bi smel noben vodilni uslužbenec podcenjevati organov dela vskega s a moupravljan ja in odločati o najvažnejših vprašanjih gospodarjenja samovoljno. — V plodno razpravo sta posegla tudi Janez Vipotnik in Iveopold Krese.
Za predsednika - okrajnega sindikalnega sveta so ponovno izvolili Uroša Ruiprehta.
bine napotke za svoije delo.
Vse premalo so doslej osnovne organizacije storile za širše obravnavanje VII. kongresa ZKJ in njegovega programa. Le malo osnovnih organizacij je čutilo potrebo vabiti na študijske setanke članstvo Socialistične zveze in ostale društvene delavce. Ni dovolj, da obravnavajo program ZKJ samo osnovne organizacije! Kajti program je pravzaprav namenjen vsem ljudem za praktično izvajanje mnogih važnih nalog v socialistični graditvi. Nujno je, da tudi. ostale organizacije začnejo temeljito obravnavata program ZKJ in v praksi izvajati njegove smernice. Mnogo bo v tem pogledu lahko storila pravkar ustanovljena Delavska univerza, ki mora svoj okvirni program v celoti prilagoditi napotilom VII. kongresa, kot bodo morala naša ljudskoprosvetna društva, šole in druge institucije začeti energičneje delati po napotilih programa ZKJ.
V razpravi je bilo pravilno poudarjeno, da se bodo morali komunisti zagorske občine vsestfansko boriti za pravilno izvajanje programskih načel, vsebovanih v bogatem gradivu VII. kongresa.
Občinski komite je razpravljal še o pripravah zagorskih komunistov na bližnji IV. kongres ZKS. V predkongresnem času bodo zagorski komunisti opravili letne konference v svojih osnovnih organizacijah ZK. ■izvalili nova vodstva in predlagali občinski konferenci ZK delegate, ki naj bi prisostvovali IV. kongresu. Aktivnost članstva ZK bo usmer-
jena v odpravljanje razniih slabosti v dosedanjem delu osnovnih organizacij ter boljše delo v ostalih političnih in množičnih organizacijah. Predvideno je, da se bodo nekatere večje osnovne organizacije ZK pri rudniku organizacijsko prilagodile dejanskim razmeram. Pokazalo se je namreč, da številčno močne organizacije niso bile najboljše rešitve za močnejše delo.
j^ce pkLfUfitedigem*
Zopet .era se znašel v Krškem. Vedel sem, da bom našel kaj za mojo »torbico«. Blato me sprva sicer ni presenetilo, tega sem že od nekdaj navajen Toda: neki Krčan me je vprašujoče pogledal. »Ali se tega res ne bi daio odpraviti? Po cesti za Savo imajo nasut gramoz že od jeseni, vendar le v velikih kupih.« Ne vem, kaj je vzrok, da ga ne posujejo po cesti za pešce, ki toliko trpijo, ko se pogrezajo do gležnja v blato!
Ko sem nadaljeval pot proti zdravstvenemu domu, sem se iz radovednosti ustavil ter pogledal smetišče tega zavoda že zaradi tega, ker sem ga nekoč že opisal v tej rubriki. Bil sem trdno prepričan, da bom našel smetišče lepo urejeno, pa sem se, dragi bralci, pošteno urezal. Smetišče je še bolj zanemarjeno kot nekdaj! Na njem sem našel zbirko najrazličnejših odpadkov prav do injekcij penicilina. 'Odpadki ležijo že tako daleč naokoli, da gojenci dijaškega doma ne morejo več po stezi, ki drži mimo.
Ni čudno, da je na TSS vedno mnogo bolnikov ln tudi prav nič čudnega ne bi bilo, če bi se pojavil med dijaki tifus.
Se v dijaški dom sem skočil. V dijaškem doniu TSS živi precej dijakov, veliko pa je tudi tistih, ki se v njem samo hranijo. Prihajajo iz Vidma, Krškega in tudi iz Leskovca. Zal da v domu ni vse v najlepšem redu. Večina dijakov se ne pritožuje zaradi hrane, ampak zaradi odnosov med kuharico in med njimi. Zenska je bojda včasih precej svojeglava.
Čeprav so o tem že mnogo govorili na seji šolske skupnosti, konferenci mladinske organizacije itd., se stanje ni spremenilo.	.
Hkrati še to: uprava doma je kupila kuharicam lepe bele rute, ki pa jih zaradi bojazni, da bi si pokvarile pričesko, kratko malo ne nosijo.
Dijaki upajo, da vsaj ta sestavek ne bo naletel na gluha ušesa!	Pepč/e
Tekmovanje mladine
Bredsedstvo Centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije razpisuje tromesečno tekmovanje med občinskimi komiteji Ljudske mladine Slovenije v počastitev IV. kongresa Zveze komunistov Slovenije in dneva mladosti. Tekmovanje je v sklopu proslav 40- letnice KPJ in SKOJ.
Tekmovanje bo v času od 1. marca do 2. junija 1959.
Osnovni namen tekmovanja je razširiti aktivnost mladine pri reševanju važnih družbenih vprašanj, seznanjanju mladine z zgodovino in sedanjo družbeno vlogo Zveze komunistov Ju goslavije, s programom Zveze komunistov Jugoslavije, razširitev organizacije Ljudske mladine in pritegnitev v članstvo, predvsem mladino v starogtl od 14. do 18. leta ter vaške mladine, ustvariti boljše materialne pogoje za delo organizacije ter zbrati čim več priglasitev za
DELO ZB V HRASTNIKU
Tudi hrastnlška občinska organizacija ZB si je na občnem zboru zadala razne naloge, ki jih' hoče izvršiti v počastitev 40-Ietnice KPJ.
Do sedaj je tu delovala le občinska organizacija Zveze borcev, a Se je reorganizirala, tako da bodo delovale štiri krajevne organizacije ZB. in sicer v Hrastniku, na Dolu. v Zidanem mostu in Radečah. Po poročilu tajnice tov. Juste Bev. čeve. je v razpravi sodelovalo mnogo članov, ki so prinašali predloge glede nadaljnjega dela v Zvezi borcev. Ena izmed
glavnih nalog organizacije je ustanovitev Muzeja NOV v Hrastniku. Dela zanj so v teku. Prav tako bo ZB še nadalje skrbela za partizanske sirote, ki jih je v Hrastniku 83, in jim pomagala pri šolanju in drugače. Potrebno bo postaviti še več spominskih plošč padlim borcem NOV. — Razprava na občnem zboru je blla prav plodna. — Ob zaključku so člani na skupščin;, izvolili 9-član-ski upravni odbor Iti 5o delegatov za občinsko konferenco, ki bo v nedeljo, 15, marca.
mladinske delovne brigade med kmečko mladino.
Tekmovanje je nagradno. Najboljši občinski komite bo razen nagrade prejel tudi simboličen »Kip mladosti«.
Organizacija tekmovanja:
pri centralnem komiteju LMS je osnovana posebna komisija, v katero so poleg članov Centralnega komiteja vključeni tudi vsi sekretarji okrajnih komitejev LMS.
Tekmovalni komisiji je treba poslati poročila do 1. aprila, 1. maja in zaključno poročilo do 2. junija. Poročila naj vsebujejo tudi podatke o aktivnosti mladine na ostalih področjih, ki niso zajeta v tekmovalnem programu.
Predsedstvo Centralnega komiteja LMS bo ob zaključku tekmovanja na predlog tekmovalne komisije nagradilo najboljše občinske organizacije.
NAGRADE:
A — televizijski sprejemnik ali moped in »Kip mladosti«
A — episkop
A — diaprojektor in serija diafilmov
A — rad loaparat
A — zbirka 40 knjig
Nagrade bodo slovesno razdeljene v krajih zmagovalcev. Predsedstvo Centralnega komiteja LM Slovenije kliče vse mladinske organizacije, da s poglobljenim delom in povečano aktivnostjo vse mladine dostojno proslavimo dan mladosti in dočakamo IV. kongres Zveze komunistov Slovenije.
Predsedstvo Centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije.
KIP MLADOSTI
KUGA ¥ lASAVII
Brestaniški šolarji se urijo v ročnih spretnostih
Na vzhodni strani Litije se dviga hrib Mamolj. Tam v bližini so še druge hribovske vasi: Podmilj, Qolgo br-do, Prelesje, Zglavnica in še druge. V bližini Mamolja rečejo gozdu Kuga-tovna. Tam so sl lovci iz Litije nedavno postavili lepo leseno lovsko kočo. V krajih okrog Mamolja in Ma-ljeka je dosti divjadi In zdaj Imajo v svoji koči udobno zavetišče, kjer se po končanem lovu odpočijejo.
Od tujih obiskovalcev nove koče pa sem slišal, da pravijo temu kraju vse drugače, kakor je prav. Nekateri govore o novi lovski koči na Kugotnl, drugi celo pri Kungoti, le domačiji izgovarjajo prav: na Kugatovni (Ta kraj je dobil svoje Ime že v davnih časih: Kugatovna. in to od bolezni kuge, ki je včasih divjala po naših krajih jn neusmiljeno morila. Kuga je razsajala po naših krajih najhuje pred dobrimi 300 leti, leta 1645; precej žrtev za kugo pa je umrlo tudi v letih 1612. 1634, 1679 in 1680, 1691 itd.).
Hrib. kjer stoji danes ta samotna lovska koča, je dobil ime po Boštjanu Medvedu, v domači govorici tudi Kuga imenovanem.
Boštjan je bil kmečki otrok z Mamolja. samotne hribovske vasi v litijskih hribih, od koder je lep razgled na dolino reke Save. 'V mladih letih je bil pastir In je pasel graščinske ovce. Pri samotnem delu je zaradi zabave metal v zrak polena ln kamenje pozneje, ko so se mu roke utrdile, tudi večje skale. Pri tej Igri je postal tako močan, da se ni bal nobenega sovrstnika. Neke jeseni je s polšnlške strani prilezel do njegovih ovc medved, a Boštjan se ga ni ustrašil. Zagrabil je palico in olanll na kožuhar-ja. Medved Je silil v ovce, ki so se zgnetle okrog pastirja, ta pa je tolkel po zverini, da je prelomil kol. Tedaj se je medved pognal v čredo ln m-
SPREH0D V PRETEKLOST
grabil z zobmi Belko, najljubšo Boštjanovo ovčko.
Fant je od jeze zavnll ln naskočil medveda. Zagrabil ga je z golimi rokami in trdno prijel za vrat. S kosmatincem s ta se rvala ln premetavala, nazadnje j® požeruh le spustil ovco In obstal negiben na zemlji...
Boštjan ga je zadavil z golišni rokami ...
O junaškem fantu in zmagi z medvedom so govorili po vseh okoliških vaseh in zaselkih.
Boštjafi ln drugi hribovci so v tistih časih izdelovali iz lesa velika vesla, ki »o jih kupovali savski brodniki. Tiste čase po dolini reke Save še ni bilo železnice In so prevažali raznovrstno blago na velikih ladjah. Za uravnavanje ladij ln vožnjo so se čolnarji posluževali vesel, ki so jih izdelovali po hribovskih vaseh na Dolgem brdu. Mamolju in drugod. Kadar so Izdelali tovor vesel, si jih je naložil na ramena pastir Boštjan, ki so mu po zmagi nad kosmatincem pravili Boštjan Medved. In se je odpravil v dolino, do Litije, Brega ali na Spodnji Log. da jih je tam spravil v denar.
Nekoč je ugledal postavnega fanta lastnik ladje Miha Okorn Iz Jablanice. Krepak fant mu je bil takoj všeč in ga je pregovoril, da je pustil pastirsko službo na Mamolju In stopi) na njegovo ladjo za veslača. Čolnar I? Jablanlške doline sl je obetal od močnega fanta precej pomoči In haska, sai le na vožnjah , po nevarnih brzicah potreboval zmeraj več krepkih rok in vdanih fantov.
Boštjan Medved je ostal pri ladiar. iu Okornu dolgo vrsto let v službi ln sl je nazadnje z veslanjem več prislužil kot s pastirsko palico in lzrezlja-
vanjem vesel. Varčni fant je postal sčasoma tako bogat, da sl je kupil svojo ladjo, dn od tedaj se mu je mošnjiček še bolj redil |z leta v leto.
Na Bregu pri Litiji gl je kupil hišo ln ustanovil družino. Z ladjo je pridno vozil na Hrvaško, tjakaj je prevažal blago, kj ga je dobival v Ljubljani iz pomorskih krajev, s Hrvaškega pa le dovažal žito.
Tiste čase je razsajala na Hrvaškem huda bolezen: kuga. Ljudje so obolevali In kogar se je kuga lotila, je cep-nll po tleh kakor muha. ki »e je napila strupene pijače.
»Kar domov, brž domov!« je odločil prestrašeni Boštjan In velel natovoriti ladjo ln krenltj Po reki navzgor proti domu.
Spotoma pa mu je zbolelo že nekaj hlapcev. Kdor je zbolel, so ga neusmiljeno prevrnili v vodo, ki ga je odnesla s seboj — živega mrliča . .
Bolj ko se je Boštjan bližal domači vasi, tembolj hude novice so se čule med ljudmi po obrežnih naseljih. Kuga je divjala že tudi po slovenskih vaseh ob reki Savi.
»Mene ne bo! Kugi se pa ne dam!« se je odločil Boštjan.
Da ne bi zanesel kugo v domačo vas, je izstopil pred domačo vasjo s čolna |n je s seboj poklical še mladega spremljevalca Miklavža. Za Spodnjim I.ogom sta krenila v breg.
»Na samoti si bova postavila kočo In tam ostala na samem, dokler ne bo minila kuga!« je v strahu zažklepetal 'ndjar Boštjan.
Boštjan in njegov spremljevalec sta se nato napotila skrivaj v samotno goščo pod Mamnljem.
»Tu st bova postavila kočo, tu naju kuga ne bo našla,« je odločil mož. Na
hitro roko sta si zbila iz podrtih brun kočo, v njej napravila ležišči in v kot postavila vso zalogo živeža, ki »ta ga prinesla z ladje.
Minevali so dnevi, tedni, meseci. V dolini je črna kuga že prenehala. x mamoljsklh hribov. Kakor se je zate kel preplašeni 'Boštjan Medved, pa ni bilo ne njega ne njegovega aluge Miklavža.
Zatorej so se nekega dne odpravili Boštjanovi ladjarji, da poiščejo gospo-garja.
Tam v bližini znamenitega studenca. Imenovanega Stara voda, so nalet sili na ostanke male koče. V njej pa M našli dvoje trupel: v starejšem »o spoznali nekdanjega ladjarja Boštjana, mlajši pa je bil njegov spremljevale« Miklavž.
Nič jima ni pomagal beg jz doline v samotno gosto, da bi se rešila pred kugo. Gotovo sta ponesla kal te hude bolezni že s seboj s Hrvaškega, In tedaj. ko stav menila', da sta se z begom rešila bolezni. ,ju je zavratna kuga A« imela v svojih krempljih, da sta obležala bolna sredi hoste ln ni bilo nikogar, ki bi jima pomagal. Kuga ju j* zadavila sredi gozdne samote v bajtici poleg Izvirka Stara voda.
Od tedaj pravijo domačini gozdu, kjer sl je postavil nekoč pred stoletji Boštjan Medved "kočo, da bi zbežal pred zavratno kugo — na Kugatovni.
Stari ljudje vedo še danes veo to zgodbo in jo radi povedo Izletniku, ki poizveduje 0 nastanku tega kraja, ln e nekdanjem ladjarju Boštjanu Medvedu. Imenovanem Kuga,
Tako sem zvedel o nastanku Imen« Kugatovna tudi laz ip vse zapisal, de se ne pozabi In da bi kral previto« imenovali tudi današnji oblakov »W lovske koče na Kugatovni.
Jože Zupančič, Litija
POZOR
Spet se bodo napoln la igrišča m stadioni, n ne samo strastni navijači, temveč tudi ostali ljubitelji nogometne igre bodo »rezervirali« nedeljsko popoldne za svojega konjička — nogomet. Spet se bodo ponavljale iste slike — žoga, igralci, gol, sodniki... Vse to nas bo navduševalo ali pa včasih tudi — razočaralo. Tako je pač, kajti žoga je še vedno okrogla. Spet se bomo veselili, uspehov in vsak ?o svoje ,dali duška svojemu veselju, ali pa bomo robantili in se jezili nad neuspehi, hvalili bomo ali pa grajal:.. Skratka — pričenja se nogometna sezona, polna razburljivih privlačnosti in n^itih situacij.
START
Prav gotovo je nogomet v našem revirju šport št. 1. Zato je skoraj nujno, da temu posvetimo malo več pažnje. Fantje' so sicer pripravljeni, saj imajo za sabo že kup treningov, oceno o njihovem zimskem delu pa bomo izrekli, ko se bomo na lastne oči prepričali. Kljub optimističnemu razpoloženju v Rudarjevem taboru pa naloga — obdržati !, mesto — nikakor ne bo lahka. Branik ima razen Rudarja največ možnosti in bo prav gotovo skušal izkoristiti tako ugodno priliko za vstop v višjo tekmovalno skupino, o tem nam pričajo temeljite priprave in tudi zadnji uspehi. Ce ne bi upoštevali še ostalih tekmecev (»Maribor«. »Ljubljana«, Kladi v ar), ki tudi upajo na na j višje oz. vsaj na višja mesta, pa tudi drugih klubov, ki večkrat vsaj doma obdržijo točke, bi bil to prav gotovo »račun brez krčmarja«. Zatorej pozori Vsaka točka vpliva na končni rezultat, zato bodo potreb-
ne borbe, ki pa naj bodo vsakokrat plemenite in športne, saj nogomet ni nič drugega kot šport.
Verjemite, da stvar ni prav nič enostavna. Zato smo se o problemih in o vseh teh stvareh pogovarjali s funkcionarji, nogometnimi sodniki, nogometaši in tudi z navijači. Mnogo je tega, zato vam tu posredujemo samo nekaj najvažnejših ugotovitev.
Pozor na start (seveda pa tudi na nadaljevanja)!- Tu so mnenja vseh aktivnih na travi, kakor tudi »strokovnjakov« izza bariere povsem nedeljena. Da si nogometaši želijo malo več objektivnosti In podpore od navijačev, je pa tudi razumljivo. Kar spomnimo se, kako nemo strmimo in včasih (lahko rečemo največkrat) z neumestnimi in. neutemeljenimi opazkami vnašamo zdraho med vrste naših ljubljencev, in to še posebno takrat, ko jim že tako trda prede. Res, da si vsakdo od nas vroče
Poročila poslušajte vsak dan ob <05,	7.00,	8.00,	10.00,	13.00,
15.00, 17.00 in 19.30 v radijskem dnevniku ter ob 22.00. »Naš jedilnik« vsak delavnik ob 6.40. »Kmetijske nasvete« vsak delavnik ob
Oddajo »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob torkih, Četrtkih in sobotah ob 14.30, ob nedeljah pa ob 12.00 in 14.15 Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa Vsak delavnik od 5.00 do 7.00. Nedelja — is. marca
7.35 Vedri zvoki; 8.00 Mladinska Radijska igra — Markuš Polder: Pevsko tekmovanje zajcev na Go-fjavi; 915 Zabavna matineja; 10.00 Spominu revolucionarja Moše Pi-jada; io.30 Naši pevci pred mikrofonom; ll.oo Pol ure z zabavnim orkestrom Radia Ljubljana; 13.30 Za našo vas; 15.25 Nekaj na-hodnih; 16.00 Matija Maležič: ”trel v mesečini (reportaža); 17.30 Radijska igra — Robert Ardrey: evetilnik; 18.45 Klavir v ritmu. PONEDELJEK, 16. marca 9-00 pisani zvoki z Dravskega PMja; 9.20 Umetne in narodne Posrnj poje obrtniški moški zbor •Enakost« iz Kranja p. v. Viktorja Fabianija; 10.45 Češki zabavni tnsambli; 11.05 Radijska šola za prednjo stopnjo: Sem Ribničan pr. ”an; 12.25 Trio in kvintet bratov Avsenik; 12.45 Pet pevcev — pet popevk; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Dr. Jože Potrč; o narodnem heroju Jožetu Lacku; i».45 Pojeta Majda Sepetova in Ivo Robič; 17.10 Popevka tega ted-na; 18.6O Radijska univerza — ProfVv Miroslav Adlešič: Človek ^ed f|zlHo in tehniko; 18.30 Športni tedftik; 20.00 Skoži Pariz z Ll-
Renaud.
Torek, 17. marca
8.05	poje akademski zbor »Tone Tomšič« p. v. Janeza Boleta; 8.25 Pojoče violine. 9.40 Igra Kmečka Jtodba; 10.45 Za dom in žene; 11.00 P°pevke na tekočem traku; 11.30
OBVESTILO
Obveščamo prebivalce občine Trbovlje, ua bo OBVEZNO cepljenje otrok, roj. v letu 1952 do ^ključno 1957, proti davicl in te-to|iusu po sledečem razporedu;
i.	Dne 17. IU. 1959 od 14. do 17. "re za otroke iz naselij; Novi dom, Rdionija L maja, Hohkrautovo, "tbrna, Retje in Ribnik. Cepije-5,Je b0 v Otroškem dispanzerju, Trbovlje, Ul. 1. junija 4.
Dne 19. MI. 1959 od 14. do 17. yre za otroke iz naselij; Trg re-eiucije, Keršičeva cesta, Trg »obode, Ul. 1. Junija, Partizanka cesta, Opekarna In Rudarska esta. Cepljenje ho v Otroškem 6|spanzerju Trbovlje, Ul. L ju-
3- Dne a. m. 1959 od 14. do 17. e'? Za otroke Iz naselij) Žabjek, ”u»terjeva kolonija, GlobuŠak, Pod . ®trim vrhom, Vodenska cesta, (od r“be številke 2(1 dalje) in Neža.
apljenje bo v Otroškem ddepan-la 4U v Trbovljah, Ulica L Junl-
Dne 1*. marca 198» od 15. do
J- ure za otroke iz naselij: Ker-jifav Hrib, Savinjska cesta, Trg Tanca Fakina, Cesta T. Čečeve, oiovec in Gimnazijska cesta. — kePUcnJe ho v osnovni šoli Tr-
II.
j.1. Dne 20. marca 1959 od 15. do J' Ure za otroke naselij: Leninov
Obrtniška cesta. Loke, Majc-,.,a cesta, Dom in vrt, Košetovo, 'oskovo in Ojstro. Cepljenje bo »snovni šoli Trbovlje II. j, - Dne 23. marca 1959 od 1«. do .•ure za otroke iz naselij: Knez-1 ln Gabrsko.
• Dne 18. marca 1959 od 15. do Ul 11 ure za otroke naselij; Nasi-V. Bevško. vodenska cesta (do , *Ue številke 20). Cepljenje bo v ■kuulanti Sušnik.
1:’- Dne 25, marca 1959 od 15. do los ure 18 btroke iz naselij: Ko-g^vorska cesta, ob železnici In a5*kvska cesta. Cepljenje bo v ■juulantl Sušnik.
lfia- Dne 19. marca 1959 od 14, do boi Ure 7:1 otr°ke Iz naselij: Do-liiv0, Zavr*e, Škofja Riža, Zupa hn„K1)učevca. Cepljenje bo v os-Vbl šoli Dobovec.
16 ’• Dne 24. marca 1959 od 14. do (V,za otroke Iz naselij: Čeče, *01, »k. Cepljenje bo v osnovni
l! Ceče-
i • Dne 25. marca 1959 od 14. do otroke Iz naselij: Vrhe, — Partizanski vrh. Ceplje-•>0 v osnovni 'šoli Partizanski
It?' Dne 21. marca 1959 od 15.39 do hr’™ za otroke to naselij:	Klek,
Ij-rbreče in Planinska vas Cep-ha bo V KD »Tončke Čečeve«
LRleku.
• Dne 2«. marca 1989 od 14, do btriui* 'e bodo cepili v prostorih itj 0$kec:a dispanzerja vsi otroci, ki)|iV tem obdobju to kakršnega bril,, opravičenega vzroka nlao k '' k cepljenju.
Sel,"; Posameznikov ne bomo po-»K, vabili rta cepUča, opozarla-■tn Prebivalce, da velja to obve-he-“ kot VABILO, Starši naj prl-billT,n Potrdila o prejšnjih eeplje-
* 'oboj.
rieik za zdravstvo In socialno
•zstvo občinskega ljudskega ’ odbora Trbovlje

^h.
Oddaja za otroke; 12.25 Izbrali smo za vas; 13.30 Kar po domače... (Nastopajo Logarski fantje s svojimi pevci); 14.15 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 15.49 Humoreska tega tedna — Andrč Manrois; Slikarjevo rojstvo; 18.00 Družinski pogovori; 18.45 Domače aktualnosti.
SREDA, 18. marca
9.00	Jezikovni pogovori (ponovitev); 9.15 Domače polke in valčki; 9.40 Pet minut za novo pesmico — Pavel Šivic; Zajčje uho; 10.10 Iz albuma zabavnih melodij;
12.05	Danilo Bučar:	Zumberika
rapsodija; 12.25 Mali vokalni ansambli s spo-redom domačih pesmi; 14.45 Igra kvintet Jožeta Kampiča; 15.40 Novost na knjižni polici — Cronin:	Križarjev
grob; 17.10 Sestanek ob petih;
18.15	Slovenske skladbe igra Mariborski instrumentalni ansambel;
18.45	Razgovori o mednarodnih vprašanjih.
Četrtek, io. marca
9.00	Melodija a la carte;; 10.10 Zvočne razglednice; 10.40 Kvintet »Niko Štritof« ob spremljavi »Štirih fantov«; 11.30 Oddaja za cicibane; 12.00 Pojeta Lola Novakovič in Frank Sinatra; 13.55 Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška poje starejše in novejše slovenske zbore; 14.15 Turistična oddaja; 15.40 Na platnu smo videli;
18.00	Četrtkova reportaža; — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
PETEK, 20. marca
8.05	Igra trto Bardorfer; 9.40 Pet minut za novo pesmico — Emil Adamič; Račji kljun; 11.00 Za dom ln žene; 12.45 Poje Bruce Low;
14.05	Radijska šola za nižjo stopnjo; Pazi, strese!; 17.25 Zabavni potpourri; 18.10 Umetne In narodne pesmi poje ženski zboir »France Prešeren« p. v, Petra Liparja;
20.00	Godala v ,ritmu; 20.15 Tedenski zunanje-pdlitični pregled;
SOBOTA, 21. mSrca
8.05	»Mladina poje«; 9.30 Melodije, ki jih radi poslušate; 10.10 Dve skladbi Antona Šchwaba;
11.45	Pionirski tednik; 12.00 Koroške narodne poje Rezika Koritnik; 12.25 Vesele citre; 12.40 Domači napevi Izpod zelenega Pohorja; 13.30 Gostje lz Makedonije;
13.15	Pozdrav pomladi; 15.40 S knjižnega trga; 16.30 Melodije za razvedrilo; 17.10 Poje Planinski oktet; 18.00 Jezikovni pogovori;
18.15	Straussovi valčki; 18.45 Okno v svet: Kapital ne pozna domovine; 28.00 Pokaži, kaj znaš.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi moje žene oziroma matere ln tašče NEŽE AVSIC
smo bili deležni toliko sočutja ln pomoči, da se nam ni mogoče zahvaliti vsakemu ustno in posebej.
Predvsem se zahvaljujemo zdravniku dr, Pečku za požrtvovalno pomoč v dolgotrajni bolezni, Stefanu Stiperju za duh. tolažbo, Mariji Omerzo za strežbo, vsem sosedom, posebno Mariji Butkovlč, vsem bližnjim ln dalj-njim sorodnikom, darovalcem cvetja in vencev. Vsem, ki so pokojno spremili na zadnjo pot. Prav prisrčna zahvala, tudi govorniku Antonu Strgarju za poslovilne besede, kaikor tudi pevcem ln vsem, ki so v mukepolni dolgotrajni bolezni z nami sočustvovali.
Žalujoči: mož Ivan, sinova Ivan, Martin, snahe Marica ln Nežlka.
želi uspehov, toda vedno in povsod to ni mogoče. — Ali mislite, da so sodniki zadovoljni? Ce se bodo fantje potrudili, lahko dosežejo zaželeni cilj, na vsak način pa je važna tudi pomoč gledalcev. Sojenje tekem tudi ni navadno igračkanje, in zato verjemite, da v zapletenih situacijah lahko pride do napake, v takih primerih imamo določene organe in forume, ki o športnih točkah dokončno, odločajo. Napačno in nespodobno pa je, da največkrat gledalci »gulijo živce« in obsipavajo sodnika z najrazličnejšimi imeni iz živalske vrste. To vsekakor občutno zmanjša koncentracijo, ki je pri sojenju tako zelo potrebna, in kvarno vpliva na na-daljni potek igre. Torej, dragi
gledalci, nogometaš; se bodo potrudili. Potrudimo se tudi mi, da bodo ne stadionu vsa dogajanja v resnici v mejah športa.
Včasih se zgodi, da je kaj narobe. Kje se to ne dogaja? Vsepovsod — tudi v športu. Takrat postanemo vsi »strokovnjaki«, če že ne na tribuni, pa pozneje pri litrčku. Največkrat so žrtve funkcionarji in trenerji, da o igralcih ne govorimo. Razna natolcevanja in »pametne« ugotovitve, pa dostikrat še tako vestnemu in vztrajnemu človeku vzamejo malce volje — in že je v celotnem aparatu nekaj razrahljano. Za uspeh pa so potrebni vsi. Ce je pa res kaj narobe, je pametno, da se o tem pomenimo v tajništvu. Verjemite, da bo vsak sodelavec pri nogometu vesel pametne ln tehtne misli.
Podobnih »problemčkov« je še precej. Mislimo, da veljajo naše ugotovitve tudi za ostale Mube. Torej na kratko povedano: borimo se športno ln športno spremljajmo potek Igre!
Moštvo Rudarja bo prva kola odigralo v Hrastniku na igrišču Rudarja. Razpored je naslednji:
1. kolo 15. ni. 1968 Rudar : Izola (3:0),
2.	kolo 22. m 1959 Rudar ; Sobota (4:1),
3.	kolo 29. HI. 1959 Ljubljana : Zadar (0:2),
4.	kolo 5. IV, 1959 Rudar : Jesenice (6:2),
5.	kolo 12. IV. 1958 Maribor : Rudar (3:3)
6.	kolo 3. V. 1959 Rudar : Slovan (2:0),
7.	kolo 10. V. 1959 Kladivar : Rudar (0:1),
8 kolo 17. V. 1959 Rudar:Grafičar (3:2)
9.	kolo 24. V. 1959 Triglav : Rudar (0:4),
10.	kolo Sl. V. 1959 Rudar ; Branik (1:6),
M. kolo 7. VI. 1959 Krim : Rudar
(1:5).	LESTVICA:					
Rudar	11	9	1	1	34:15	19
Branile	11	8	1	2	38M2	17
Maribor	11	6	4	1	23:15	16
Kladivar	11	5	3	3	22:21	13
Izola	11	4	4	3	16:17	12
Krim	1/1	5	1	5	21:17	m
Ljubljana	M	4	3	4	19:19	ia
Grafičar	11	3	4	4	17:22	10
Sobota	11	4	1	6	41:35	9
Triglav	11	3	3	5	18:21	9
Jesenice	11	1	1	9	12:41	3
Slovan	lil	0	2	9	9:35 -k<	2 )
Diploma za AMD Brežice
Kakor marsikje drugod, tako se je zadnje čase promet z motornimi vozili tudi v Sp. Zasavju močno razmahnil. Z njim pa je narasla tudi potreba po 'dobrih in sposobnih voznikih. Naloga, ki je spričo tega stala pred AMD Brežice, ni bila lahka. Za vzgojo novih strokovnih kadrov je društvo vložilo mnogo truda, prebresti pa je moralo še druge težave. Vendar je AMD Brežice lahko na svoje uspehe ponosno. Tako smo slišali na nedavnem občnem zboru tega društva in tud; na prvi seji novega upravnega odbora.
AMD Brežice je bilo preteklo leto zelo delavno. Da je res tako, dokazujejo priznanja, diploma, zlata plaketa in pohvala, ki Jih Je društvo prejelo.
V društvu je ob času 137 članov, med katerimi jih je precej iz vrst mladine. Ker je bilo delovanie AMD živahno, so se pokazale' potrebe po ustanovitvi svoje pisarne. kar je društvu lani tud,! uspelo, Razpolaga nadalje s skladiščem za rekvizite. Pred tem so
morali arhiv ln rekvizite, ki jih je precej, razni funkcionarji društva 'hraniti vsak na svojem domu, kar Je delo precej oviralo. Društvo Je kupilo tudi osebni avto FIAT 1400, za katerega Je dalo 940.090 din in služi predvsem za praktične vožnje gojencev društvene avto šole.
Lani je AMD priredilo 4 tečaje, v katerih se Je kvalificiralo za vožnje z motornimi vozili 185 kandidatov. Društvo je sklenilo, da bo s temi tečaji nadaljevalo. Tudi letos bo več tečajev za gojence Iz raznih strok, nekaj tečajev pa tudi za PW, s čimer je imelo društvo zadnja leta kar lepe uspehe. Po zamisli AMD nai bi bili ti tečaji internatskega značaja. Iz vrst JLA se je priglasilo že preko 40 interesentov, tudi lz garnizije Cerklje so se že priglasili, da bd Jim AMD Brežice nudilo svojo pomoč. S tečajem bo društvo pričelo v kratkem. Pod vodstvom AMD obiskuje trenutno 40 kandidatov avto šolo In so se na izpit že pripravili. — Društvo pa na-
VELIKA 2EHTA V TRBOVLJAH
Delavski dom Trbovlje prireja v okviru proslav 40-letnlce KPJ dne 15. marca (nedelja) ob 20. uri gostovanje Slovenskega narodnega gledališča — Drame Ljubljane. Izvedli bodo Izredno • uspelo politično komedijo — Majakovskega VELIKO ŽEHTO. Predstava bo izven abonmaja. Vstopnice bodo v predprodaji pri
Vabimo vas, da sl ogledate priznane ljubljanske umetnike blagajni Delavskega doma. na odru domačega gledališča!
UPRAVA
KINEMATOGRAFI
DELAVSKI DOM v Trbovljah: 13.—16. marca ameriški film »Mata Hari«. V glavni vlogi Greta Garbo; 17.—19. marca amer. barvni kavbojski film »Naloga majorja Leksa«; 20,—23. marca amer. film »Tomy stil poje«.
KINO »SVOBODA — TRBOVLJE II«; 13.—16. marca francoski barvni film »FOLIES BERGERES«; 17.—19. marca premiera madžarskega filma »KROŽNE STOPNICE«; 21—23. marca amer. barvni kinemaskopski film »DIRKAČI«.
KINO »SVOBODA — ZASAVJE« v Trbovljah: 13.—16. marca slovenski film »KALA«; 21,—23. marca »AVANTURE SEVERINE BARBE-RINE«. Predstave: sobota in nedelja ob 17. in 19.15 uri, ponede-
ljek samo ob II. url to za mladino v nedeljo ob M. uri.
KINO »TRIGLAV« V ZAGORJU: 14. do 16. marca amer. barvni film »NEŽNI AKORDI«; 18—19. marca franc, komedija »OČKA, MAMICA, MOJA ZENA IN JAZ«; 21.—23. marca amer. barv. film »SKRIVNOST MOČVIRJA«.
KINO »SVOBODA« KISOVEC — ZAGORJE: 14. jn 15. marca amer, barv. pustolov. film »ROB ROV«; 18. in 19. marca amer. drama »MOBRI PAJČOLAN«; 21. in 22. marca amer. barv. revijski film »TRIJE ZA REVIJO«
KINO »PARTIZAN« "v SEVNICI: 14. in 15. marca amer, film »POLETNO GOSTOVANJE«; 21. In 22. marca amer. film »RDEČE PODVEZE«.
merava pritegniti tudi šolsko mladino. V ta namen bo AMD priredilo razna predavanja, Teden prometa in še drugo. Za Teden prometa hoče društvo usposobiti 600 šolarjev, ki naj bi vsi dobro poznali -»redpise o cestnem prometu ln znali tudi usmerjati promet. Znano Je namreč, da prav zaradi nepoznanja cestno - prometnih predpisov kaj rado pride do prometnih nesreč z otroki. — Za Teden prometa namerava AMD Brežice preskrbeti za vse te mladince m otroke enotne obleke — uniforme. v ta namen bo društvo zainteresiralo razne ustanove ln gospodarsko dobro situirane starše otrok, da društvu pri tej akciji priskočijo s potrebnimi sredstvi na pomoč.
Prve tri dni Tedna prometa bi se otroci in mladinci iz raznih šol naučiti opozarjati na cestnoprometne predpise, naslednje tri dni pa bi že izrekali mandatne kazni nad kršitelji predpisov.
Člani AMD so lani že uspešno sodelovali pri raznih moto dirkah v Sloveniji, posebno vozač Tonček Ureik, ki je na društvenih dirkah lz Brežic v Kozje dosegel 3 prva mesta v kategorij i 175 ccm. Prav tako so vozači AMD dosegli uspehe na dirkah v sosednji Hr-vatski, kjer drže z raznimi AMD prijateljske zveze. Tudi letos bo društvo sodelovalo v raznih moto dirkah, na katere se bodo pripravili tudi novi vozači.
Nov upravni odbor društva si je že začrtal delovni program za letošnje leto ln je za lažje in uspešnejše delo ustanovil več delovnih komisij.
Za predsednika AMD je bil iz-vtgjen tov. Franc Petan, za podpredsednika tov. Tone Cemuš, za tajnika pa tov. Vlado Godlar. Za gospodarja društva so izvolili tov. Miho Kežmana.
OSTALE ŠPORTNE NOVICE
Nogomet:	Rudar B ; Svoboda
(Kisovec) 3:2 (0;2)
Mladinci: Rudar n : Bratstvo 1
2:3
Rokomet: ne betonskem igrišču Rudarja so v malem rokometu odigrali turnir. Prvo mesto Je zavzela ekipa Rudar I, slede pa mu Rudar II in Brežice.
REDAKCIJA IN UPRAVA »ZASAVSKEGA TEDNIKA« IMATA NOVO TELEFONSKO ŠTEVILKO — 80-191
^ILIRANE POSODE IZ CELJA
ti!
S
g
O
H
S POZNANIM ZAŠČITNIM ZNAKOM »DVA LEVA«
Vam priporoča svoje nove Izdelke;
„Econom“, Sokovnik, Alu-pekač,
ki spadajo v vsako sodobno gospodinjstvo!
PIONIRSKI KOTIČEK
REŠITEV MAGIČNEGA KVADRATA IZ 9. ŠTEVILKE
Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata lz predzadnje številke našega tednika se glasi (vodoravno in navpično)! 1. CUK, 2. UHO, 3. KOS.
Žreb je prisodil nagrado za rešitev uganke Stanku PLANINCU, učencu 4. razreda osnov, šole, Zg. Obrež, pošta Artiče pri Brežicah. Knjižno darilo mu bomo poslali po pošti.
1 Vsem ostalim rešiteljem magičnega kvadrata, ki jim žreb žal ni bil naklonjen, za poslano pošto in pozdrave prisrčne hvala!	UREDNIŠTVO
NOVA NAGRADNA POSETNICA ZA PIONIRJE
MAKStl S. OTKUBA
Ce boste črke v tej vizitki pravilno razpostavili, boste do« bili kraj, kamor ta tovariš večkrat zahaja. Mesto je na severe naše ožje domovine. v
Sedaj pa pridno na delo, pionirji in pionirke! V nagrade za rešitev naše uganke imamo spet pripravljeno 1 lepo knjižno darilo, ki jo bomo podelili po odločitvi žreba.
Rešitve nam pošljite do nedelje, 22. t. m. opoldne na uredništvo.
Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka še razred šole, ki ga obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma.
Vsem lepe pozdrave!
UREDNIŠTVO
OBJAVE IN OBVESTILA
O B VESTILO
Tajništvo za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora Novo mesto obvešča vse lastnike In upravitelje motornih vozil, da redni letni tehnični pregledi s podaljševanjem prometnih dovoljenj za okraj Novo mesto prične 16. marca 1989, kakor »ledi:
16., 17., 18., 19., 20., 21. in 23. marca 1959 za motorna vozila la območja občinskega ljudskega odbora Novo mesto na cesti Jerebova ulica pri stavbi štev. 1 v Novem mestu.
16.,	17. in 18. marca 1959 bodo pregledi za vse avtobuse ln osebne avtomobile.
19.,	20. in 21. marca 1959 bodo pregledi za vse tovorne avtomobile, avtomobilske priklopnike in poljedelske traktorje s prikolicami.
23.	marca 1959 bodo pregledi za vsa motorna kolesa.
24.	marca 1959 bodo pregledi za vsa motoma vozila iz območja občinskega ljudskega odbora Trebnje pred stavbo občinskega ljudskega odbora v Trebnjem.
25.	in 26. marca 1959 bodo pregledi za vsa motorna vozdla 1* območij občinskega ljudskega odbora Črnomelj ln Metlika pred Narodnim domom v Črnomlju.
30. ln $1. marca ter l. aprila 1959 bodo pregledi za motoma vozila iz območja občinskega ljudskega odbora Brežice pred stavbo občinskega ljudskega odbora v Brežicah ln to:
30.	marca 1959 bodo pregledi za vse osebne avtomobile to avtobuse.
31.	marca 1959 bodo pregledi za vse tovorne avtomobile, avtomobilske priklopnike in poljedelske traktorje s prikolicami.
1.	aprila 1959 bodo pregledi za vsa motoma kolesa.
2.	in 3. aprila 1959 bodo pregledi za vsa motoma vozila Iz območja občinskega ljudskega odbora Vldem-Krško pred stavbo občinskega ljudskega odbora v Vidmu-Krškem.
4. aprila 1959 bodo pregledi za vsa motoma vozila lz območja občinskega ljudskega odbora Senovo pred garažami Rudnika v Senovem.
6. aprila 1959 bodo pregledi za vsa motorna vozila to območja občinskega ljudskega odbora Sevnica pred stavbo občinskega ljudskega odbora v Sevnici.
Tehnični pregledi bodo vsak dan od 8. do 12. ure In od 14, do 18, ure. pregled je obvezen tudi za vsa tista motoma vozila, ki se za leto 1959 že registrirana.
Vsi avtobusi, reševalna vozila, gasilska vozila ln težja transportna tovorna vozila, morajo biti razen ostalega opremljena » predpisanimi gasilskimi aparati in sanitetnim materialom. Sanitetni material Je na razpolago v Lekarni v Novem mestu.
Lastnike ln upravitelje motornih vozil opozarjamo, da na tehnične preglede pripeljejo čista ln podmazana vozila, sicer Jih komisija ne bo pregledala.
Vozilom, ki pri pregledu ne bodo tehnično brezhibna, bo komisija takoj odvzela registrske tablice.
Razen navedenega morajo vse gospodarske organizacije, državne ustanove, samostojni zavodi, družbene organizacije ln organi državne uprave predložiti potrdilo, da je vozilo za tekoče leto zavarovano pri Državnem zavarovalnem zavodu ter za vozila, ki Imajo vgrajene radijske sprejemnike potrdilo, da je sprejemnik prijavljen.
Vse potrebne tiskovine za tehnične preglede ln podaljševanje prometnih dovoljenj Imajo na razpolago občinski ljudski odbori — uprave za dohodke.
(Iz pisarne TNZ Novo mesto)
RAZPIS
Komisija za razpis mesta upravnika kmetijske zadruge ObLO Trbovlje razpisuje
MESTO UPRAVNIKA KMETIJSKE ZADRUGE TRBOVLJE.
Pogoji: Visoka strokovna izobrazba (agronomija ali ekonomska fakulteta) s 3.-1 etno prakso ali srednja strokovna izobrazba (agronomski tehnikum ali ekonomska srednja šola) s 5-letno prakso v zadružništvu ali kmetijstvu ali nižja strokovna Izobrazba z 10-letno prakso v zadružništvu ali kmetijstvu.
Plača po dogovoru ali po tarifnem pravilniku..
Pravilno kolkovane prošnje s kratkim življenjepisom vložite pri komisiji za razpis mesta upravnika kmetijske zadruge ObLO Trbovlje v 15 dneh po objavi razpisa v »-Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
KOMISIJA ZA RAZPIS MESTA UPRAVNIKA KMETIJSKE ZADRUGE TRBOVLJE
RAZPIS
Komisija za razpis mesta direktorja ObLO Trbovlje razpisuje
MESTO DIREKTORJA PODJETJA »STROJNO MIZARSTVO TRBOVLJE«
Pogoji: tehnik lesne industrije z najmanj 5-letao prakso ali diplomirani ekonomist z najmanj 3-letno prakso v lesni ali podobni stroki ali absolvent delovodske šole z mojstrskim izpitom in najmanj 5-letno prakso v lesni aJi sorodni stroki.
Plača po tarifnem pravilniku.
Pravilno kolkovane prošnje s kratkim življenjepisom vložite pri komisiji za razpis mesta direktorja ObLO Trbovlje v 15 dneh po objavi razpisa v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
KOMISIJA ZA RAZPIS MESTA DIREKTORJA OBLO TRBOVLJE
Piše: B. BRUS Riše: R. DOLANC
#
#
Načrt za beg je b41 kmalu napravljen. Juretov oče je bil kovač, In tako je Jure lahko prinesel žago za železo. On in Miloš naj bi se »plazila do zapora in vrgla žago skozi odprto okno, Milan pa naj bi pazil, da ne bi prišla nemška patrulja In jih presenetila pri »delu«.
42.
Pregledali smo vse možnosti in nevšečnosti. Bilo je tvegano, a ne nemogoče. Istočasno smo morali rešiti očeta in pognati skladišče v srak. Na tla smo narisati načrt. Akcijo »Beg« ln »Ogenj« smo to imenovali. Zadnjo sem prevzel sam. Nisem Imel niti pojma, kako naj to nalogo IivtMsl
43.
Začeli naj bi ob enajstih Mrak je legel na zemljo. Porazgubili smo se, noč je pobrala enega za drugim. Ostal sem sam. Sel sem proti domu. Plazil sem se po ozki gazi. Domača hiša. Pogledal sem v okna. Vse temno. »Nikogar doma?« — odprl sem vrata.
Mati je sedela pri oknu In žalostno strmela v daljavo. Sama je bila v temni kuhinji. Bilo ml Je hudo, ko sem Jo videl tako žalostno. Vrata so zaškripala. — »Mama, jaz sem, Janez!« Planil sem ji v naročje. — Debele solze veselja so nama tekle po licih.
45.
Po težkih dneh, ko sem ji Izginil jaz In ko so zaprli očeta, je bila tako sama. Hotel sem JI povedati vse, toda za to ni bile časa. Le na kratko sem Ji rae-loiil najpotrebnejše. Pripravile je najnujnejše — ln že sva o4» šla proti Matevževemu skedofcb sreči in svobodi naproti!
(phana stran
Svinčnik za vse
Francosk;, tehniki So Izdelali »ov svinčnik, ki Ima novo snov namesto grafitne mine in kemičnih barv. Novi svinčnik puiča na kovinah in tudi na Steklu jasno sled, ki jo je težko zbrisati Z njim je mogoče
i
nato pa odgovor j, nanj na drugem traku. S pritiskom na vzvod nato lahko primerja svoj odgovor z odgovorom aparata. Tako je vsaka goljufija izključena. V kratkem bodo nagrajeni takšni aparatj za pouk francoščine, nemščine, matematike im psihologije. Zdaj samo še manjka, da bodo tudi študente nadomestili stroji...
Vrnil mu jel
Brivski mojster v Herren-bergu v Wiirttenbergu je prejel račun, da pleča 50 DM cerkvenega davka, ikoravno je bil brivec veren, ni hodil v cerkev in se mu je zdel račun le previsok. Zato je poslal sapniku račun, in sicer 36 DM za striženje, 14 DM pa za britje, skupno za 50 DM.
Takoj drugi dan se je župnik oglasil Pri) brivcu in ga nahrulil:	»Kaj hočete s to ne-
umnostjo?« ter pokazal s Pr-
stom na mojstrov račun, »Nikdar se nisem pri vas strigel in tud j, še nikoli bril. Cernu ste mi torej poslali račun?«
Brivski mojster pa se lokavo nasmehne in potegne iz listnice župnikov račun; »Poglej-
Kaj stori človeško elo v enem dnevu
Človeška srce udari 115.200 krat. In požene skozi telo 13.000 1 krvi.
Človek dihne 25.000 krat.
Lasje mu zrastejo za 0,25 mm. Nohti mu zrastejo za 0,06 mm.
Oči odpre in zapre 12.000 krat.
S potenjem zgubi 0,7 kg vode.
Njegovi kočniki razvijejo pri žvečenju 70 kg tlačne moči, pri trdi skorji kruha pa celo 100 kg.
Da drži glavo pokonci, potrebuje za to 20 mišic. Ce pa hodi, potrebuje 300 mišic.
Kitajska modrost
(Po Cuang-ceu — 370—302 pred n. š.)
Ali veš, če ni Tvoja želja, da živiš, samo zmota? Ali veš, če ni Tvoj strah pred smrtjo podoben bojazni deklice, ki,Je mislila, da je zagrešila pot, .a ni slutila, da \je na pravi poti domov?
Možno je, da se bomo nekega dne prebudili in spoznali, da so bile življenje samo sanje. Ne verjemi, da čuješ, in ne verjemi, da si na svetu vladar ali hlapec. Ti sanjaš. In tudi če Ti pravim, da si sanjač, so sanje ...
te, gospod župnik, nikdar še nisem prestopil praga vaše cerkve In vendar ste mi poslali tako visok račun.«
Župniku je brivčev odgovor vzel sapo. Zapri je vrata brivnice za seboj in odšel brez besed.
Ljubezen na prv: pogled
Dve ženski sta se pogovarjali. »Oh, da,« pravj prva, »spomnim se še, da sem se v svojega moža zaljubila na prvi pogled. Spomnim se, kakor da bi bilo to včeraj: z očetom sva se sprehajala v Dalmaciji po obali, ko mi je oče naenkrat rekel: Poglej, dragica, tamkaj gre mož, ki iima v hranilnici 1 milijon dinarjev prihrankov!«
Vzgoja otrok
Naš očka je bil silno strog mož. Nikdar ni otrokom dovolil, da bi med jedjo govorili. Ko je gospodinjska pomočnica nekega dne prinesla na mizo solato, sem plašno spregovoril: »Cuj očka . . .«
»Molči!« je zagrmel očka nad menoj. »Govori, ko bomo po-jpžinali!«
In ko smo že pojedli kosilo in je strežnica prinesla na mizo kavo, je očka dejal: »No, sedaj pa povej, kaj te je prej tako srbelo!«
»V tvoji solati je bila gosenica . . .«

Kakor vsak organ našega telesa, tako lahko obolijo tudi žile, se pravi arterije in vene, na razne načine. Posebno resna so obolenja arterij, to je tistih žil, ki odvajajo kri iz srca v vse dele človeškega telesa. Danes se splošno smatra, da obolijo za boleznimi žil samo tisti ljudje, ki so k temu nagnjeni. Zakaj pa nekateri ljudje kažejo nagnjenja k obolenju žil, drugi pa ne, tega le vemo.
Arterije se lahko ožijo in širijo zaradi •osebnega mehanizma, ki omogoča, da po njih teče kri iz srca protj telesni periferiji Včasih se zgodi, da pride pri oženju arterij na določenem mestu do krča, tako da se arterija toliko zoži. da kri ne more teči v njej. Ta krč je lahko kratkotrajen, včasih pa se zgodi, da traja zelo doleo ali pa da sploh ne mine. Posledica takega krčenja je, ta tkivo
ganske spremembe žilnih sten. To se dogaja po raznih nalezljivih boleznih, kar velja predvsem za tifus, in pa po vnetju srčnih zaklopk. V takih primerih rado pride do akutnega vnetja arteiif. predvsem arterij na nogi, a tudi v ledvicah in v črevesju. Vnetje žil ima za posledico slabo prekrvavlj-anje tkiva in organov. Medtem ko se pojavlja akutno vnetje arterij navadno le pri mlajših bolnikih ter v času neke druge bolezni, je kronično vnetje bolezen starih ljudi Četudi je arterioskleroza neke vrste kronično vnetje žil, vendarle nj obolenje samo starih ljudi, ampak napada tudi mlade. Vzroki kroničnega vnetja žil so mnogoštevilni. Posebno važno vlogo imajo pri tem razna dni gotrajna zastrupljen ja (alkohol, nikotin svinec, nepravilna prehrana) ter motnje ' presnovi. Novejša dognanja v medicini k?
OBOLENJE ŽIL
v okolici ne dobi dovolj krvi in če krč dolgo traja, pride do odmiranja tkiva. Vendar pa v večini primerov v takem primeru nadomesti obstranski krvotok funkcijo arterije, kj j.o je napadel krč. Ce pa te možnosti ni, kar velja za arterije v srcu, možganih in očeh, so posledice krča. posebno če je dolgotrajen, lahko usodne.
Če je arterija popolnoma normalna, se krči nikdar ne pojavljajo. Vendar pa kažejo posamezne arterije večje ali manjše okvare v notranji plasti ostenja. Tudi spremembe v sestavi krvi lahko izzovejo dražljaje na stene žil, kar lahko povzroča krče. Pozabiti tudi ne smemo, da lahko živčni dražljaji iz možganskih središč, ki uravnavajo oženje in širjenje arterij, izzovejo v žilah krče. Vsakdo ve. da povzročajo strah, jeza in razburjenje bledico, ki je posledica oženja žil, medtem ko povzročata smeh in veselje rdečico, kj je posledica širjenja žil.
Obolenja žil pa laflko povzročajo tudi or-
žejo, da imata pri nastanku arterUttsa (učeno ime za vnetje arterij) poleg drugih čini teljev svoj delež tudi vlaga in mraz, saj je splošno znano, da hladnosti povzroča krče \ žilah. Če se taki krči pogosto ponavljajo pride do okvar ostenja v žilah, kar končne vodi do vnetja.
, Največja nevarnost od akutnega in krn ničnega vnetja arterij preti takrat, ko pride do sesedanja krvi oziroma tako imenovani tromboze. Ce se trombozirani del okuži, jr nevarnost, da pride do krvnega okužen j a Zgodi se pa tudi pogosto, da se od .trombusa odtrga košček, ki ga krvni tok zanese na drugo mesto in se tam tvori zopet nov trom-bus. Ako pride tak košček trombusa v srce ali pljuča, lahko povzroči nenadno smrt zaradi zastoja srca ali zadušenja.
Zdravljenje arterijskih oboleni se ravna po vzrokih: večinoma je bolj splošno, to je v spremenjenem i^činu življenja in šele po tem zdravilsko.	»Pr. D.«
J
Vabljivi smehljaj in ...
pisati pod vodo in v tesni, ker •e enov sveti, tako da je njena sled vidna. Zdaj že izdelujejo take svinčnike v šestih barvah.
Profesorji brez dela?
Na univerz), v Hamiltonu (ZDA) pričenjajo stroj 1 nado-mestovati profesorje. Študentje opravljajo svoje poklice s pomočjo stroja, ki mu ne morejo očitati pristranosti.
V aparatu so vloženi mikrofilmi, ki vsebujejo vprašanja in odgovore. Studemt prebere v aparatu najprej vprašanje,
Neka revna deklica je bridko jokala, ko so jo iz koče njenih staršev odpeljali v cesarsko palaičo. In ko je s cesarjem sedela za bogato obloženo mizo, se je kesala, da je jokala.
Ali veš, če umrli ne obžalujejo, da jim je bilo nekoč toliko do življenja?
Marsikdo sanja o veseli gostiji, drugi dan pa mu prinese trpljenje. In marsikdo sanja o trpljenju, naslednji dan pa sedi na veseli gostiji. V sanjah ne opazi, da so vse samo sanje. Sele ko se prebudi, opazi, da se mu je samo sanjalo.
NAFTA DIŠI
Francozi so našli v Sahari obilo nafte. Toda osvobodilno gibanje Alždra je oaporilo Parizu pravico na njeno eksploatacijo. Oglasil se je tudi Maroko, zahtevajoč razširitev mej na del Sahare. Pred dnevi se je oglasil še Tunis. Burgiba je Izjavil, da sodi za pravilno, da se puščava, pod katero leži omenjeno bogastvo, porazdeli med okoliške dežele. Zanimivo Je naslednje: petrolejski izvori so prav v bližini tuniške meje.
Vsekakor Franciji ne bo lahko ohraniti svojega »eldo-rsda«; vedno je nevarno na tujem kopati...
POHITITE!
Sin diktatorja San Dominga Raphael Trujilo se Je pred nedavnim »proslavil« s svojimi zvezami z nekaj znanimi filmskimi igralkami, katerim je poklanjal dragocene darove v vrednosti celokupne ameriške pomoči državi njegovega očeta.	' .
Ker se prav sedaj začenja ogorčena bitka med velikimi ameriškimi avtomobilskimi koncerni za lansiranje in prodajo avtomobilov »-tipa 1959«, so ti skupno napravili na moške sledeči okUft:
»-Pohitite, da ženi vaših sanj poklonite avto! Ako tega ne boste napravili vi, tvegate, da to stori Raphael Trujilo!«
FARUK PRODAJA AVTO
Bivši kralj Faruk, ki denar, katerega je nagrabil pri Egipčanih, sedaj zapravlja po Italiji, je pred nedavnim naročil v Ameriki razkošni specialni avtomobil.
Ko so mu sporočili, da je avto prispel z avionom. je takoj pohitel na letališče. Ko je zagledal svoje bleščeče belo »vozilo ■Mij«, pokromano, dolgo in nizko, je Faruk zavriskal od zadovoljstva in navdušenja.
In ko je ve« blažen hotel vstopiti v ta avto, je videl, da ne more sesti za volan, ker je predebel..,
Avto je sedaj naprodaj.
Iz filma švedskega režiserja Ingmara Bergmana — »Poletje z Moniko«
Prehrana svetovnega prebivalstva
Svetovno prebivalstvo narašča s eilno naglico, da so gospodarstveniki iresino zaskrbljeni, kako mu bo mogla ustreči prehranska proizvodnja. Publikacija ameriških organizacij za splošno korist ugotavlja, da sta dve tretjini svetovnega prebivalstva že danes nezadostno prehranjeni. Izračunali so. da sta prišli od ameriške razdelitve živilskih presežkov leta 1957 na 1,8 milijarde gladujo-č Ih ljudi na vsakega vsak 17. dan povprečno 2 čajni skodelici živilskih potrebščin.
Proizvodnja prehranskih potrebščin je dosegla leta 1956 800 milijonov ton. Pri enakomerni razdelitvi teh dobrin bi moralo človeštvo gladovatl.,Zaradi tega bo treba uspešnih ukrepov, da se pridelek živilskih potrebščin dvigne z okoriščanjem vseh tehniških pripomočkov, z dviganjem žetvene donosnosti z ustreznim gno-lenjem ter s kultiviranjem doslej gospodarsko neizkoriščenih zemeljskih površin ter s pridobivanjem prehranskih virov iz morja.
Z razvojem zdravstva ln napredka higiene kakor tudi z
uspešno borbo proti nalezlji-
vim boleznim in njenim povzročiteljem je umrlj lviost pred-
vsem v nerazvitih krajih Azije. Afrike ln Južne Amerike zelo padla, število rojstev pa se je dvignilo. Po takem razvoju bo
v prihodnjih dveh letih svetovno prebivalstvo naraslo za 100 milijonov -ljudi. Danes cenijo stanje svetovnega prebivalstva na 2,75 ^lllljarde ljudi, leta 1962 jih utegne že biti 3 milijarde, leta 2000 pa 8 milijard.
OP VSEPOVSOD
Kako velik je človek?
Prostornina človeškega telesa znaša prj, velikosti 168 cm 60 litrov — površina pa znaša 2 kv. metra.
Če mu na avtu poči guma...
.. . takrat AMERICAN zavrže staro gumo in si — ne da bi črhnil besedo _ kupi novo;
...takrat se ANGLEŽ pelje do prihodnje delavnice ln si jo da zakrpati;
.. . takrat NEMEC takoj odpre svoj avtom-obilstoii priročnik, da ugotovi, zakaj sploh guma poči in kaj paj takrat stori;
... takrat RUS iz pokvarjene gume napravi 50 parov podpet-nikov;
... takrat ŠVICAR sklene, da bo pr) prihodnji vožnji vzel s seboj dve rezervni gumi;
... takrat ITALIJAN dolži svojo vlado, da je ona kriva njegove nesreče in jo temperamentno preklinja;
... takrat FRANCOZ zahtev® cd avtomobilske tovarne, da mu brezplačno pošlje nadomestno gumo;
...takrat ŠVED pripoveduje »voj doživljaj prvemu novinarju;
...takrat ŠKOT preudarja, da je vožnja z avtomobilom predraga in da je sploh najpametneje, če z avto vožnjami' preneha.
Tr je dediči
Neki bogataš je imel tri sinove. Eden izmed njih je postal tovarnar, drugi filmski Igralec, tretji pa bančnik. In ko je oče umrl. so sinovi odprli njegovo oporoko. V njej je oče zapisal, da sl sinovi lahko dele njegovo zapuščino z enakim deležem, vendar pod pogojem, da vsak izmed njih pred pogrebom položi v njegovo krsto 10 tisoč dolarjev.
• Preden, so zabili krsto očeta, ie prvi sin potegnil iz listnice deset tisoč dolarjev in jih s kislim obrazom položil v krsto. Tudi drugi sin je dolgo premišljal, k'aj r.aj stori, nazadnje pa ie tudi on dal v krsto enak znesek. Tretji sin pa je Ihteč potegnil iz žepa neki list, ga z najresnejšim obrazom položil v krsto, v zameno pa je vzel iz krste denar, ki sta ga vanjo položila njegova brata.
List je bil bančno nakazilo za
30.000	dolarjev ...
Težavna šolska naloga
Bilo je v neki osnovni šoli. Osemletni otroci so imeli za nalogo, da narišejo, kaj namerava kdo postati, ko bo velik. In ko so otroci oddali učiteljici svoje risbe, s| na njih videl bolniške sestre, učiteljice, šoferje, letalce itd. Le neka deklica je oddala učiteljici prazen Ust.
Učiteljica jo začudeno vpraša: »Kaj ali res ne veš, kaj hočeš postati, ko boš velika?«
»To že,« odgovori dekletce. »Hočem se omožiti, ne vem pa, kako se to nariše...«
Kača v roki
Poštar Hartley Tripp iz Ruao Minorja (Anglija) je ravno končal vsoje vsakdanje delo — zbiranje pošte — imel je le še tri poštne zbiralnike, da jih izprazni. Prvi med njimi je bil pritrjen na vhodu velikega parka. Poštar je odprl s ključem vratca zbiralnika, segel z roko vanj, vendar ga je pretreslo: na hitro je izvlekel roko, okrog nje pa je bila zvita — kača... Mož ni izgubil prisotnosti duha, tudi ni pomišljal, ali je kača strupena ali ne. Postavil jo je mirno v travo ln kača se je mirno odplazila ... Poštar se je kajpak globoko oddahnil.
SPOMINI OBVEŠČEVALCA	5
¥ levjem brlogu
Pri organizaciji tega obiska sem Imel ▼•like težavet vendar sem končno uspel pripeljati v Nemčijo nekega lorda. Jva generala, admirala, nekega časnikarja ln pastorja.
Prispeli »o z osebnim Hitlerjevim letalom. Obisk je bil v vsakem pogledu izveden s poznano nemško natančnostjo ln ja trajal štirinajst dni ter veljal nemško vlado oribllžno štiri tisoč funtov.
Najprej smo obiskali neke šole. bolnišnice, kraje, kjer so Izsuševali velika močvirja, nato pa smo odrinili v Vzhod? no Prusijo, kjer nas je spre i el oholi gau-leiter Koch. Le-ta ie organ iti ral obisk na državnem posestvu Trakenen, kjer so vzgajali po vsem svetu znane polnokrvne dirkalne konje. Za konje so zelo skrbeli, saj je Imel vsak konj svoj hlev tanje pa so skrbeli oosebej za to Izurjeni |>»dje. Resnično smo bili nad vsem, kar gmo videli, zelo začudeni. Kasneje smo gMstcali posestvo nekega starega tevton-
skega grofa, ki je kaioak simpatiziral z v nacisti. Tudi tu smo videl 1 krdele »arab-cev« najčistejše rase. Ob zaključku našega obiska nam je grofica priredila sprejem, kateremu je prisostvovala vsa tamošnja aristokracija.
Na koncu tega štiridnevnega obiska smo prisostvovali še velikemu strankinemu kongresu v Nilrnbergu, kjer smo Imeli možnost videti mnoge predstavnike nacistične organizacije. Tu so nas sprejeli v posebni avdienci tudi Hitler, Hess ln diru gl veljak). Hitler je bil silno prijazen, tako da je zapuščal vtis uglajenega diplomata, prisrčnega gostitelja in državnika, ki živi samo zato, da bi koristil svoji deželi. Razumljivo je, da so bili angleški gostje zavzeti nad vsem, kar so videli. Videli so nacistično Nemčijo skozi vijoličasto pobarvana očala ln bil! pripravljeni, da po povratku v domovino govorijo o Nemčiji samo najlepše in najboljše.
Bil sem v neprijetnem položaju. Nisem sl upal karkoli reči, ker sem vedel, da bi se kmalu razvedelo v Nemčiji vse. kar bi povedal. Toda za vsako ceno sem hotel, da moji gostje spoznajo pravega Hitlerja. Zaradi tega sem se odločil, da jih popeljem na kongres, da slišijo glavni Hitlerjev govor.
Iz zares, nls4m se motil. Hitler se je tokrat pokazal v pravi luči. Človek bi težko v njem prepoznal mirnega, uglajenega diplomata, kakršdn se je kazal ob našem sprejemu. Zdaj je divjal. Moji gostje seveda niso vsega razumeli, kar je govoril, vendar »o naslednje dni angleški časniki prinesli dolge Izvlečke Iz tega govora, posebno tiste stavke, v katerih se je zagnal v Žide.
Moji gostje so bili dovolj pametni ln inteligentni, da so sedaj spoznali, kdo je Hitler ln kaj grozi človeštvu.
Ker sem bil v nacističnih krogih znan kot Hitlerjev prijatelj ln gost, so me vabili na mnoge sprejeme, večerje, ln' praznovanja.
Dokler bom živel, ne bom pozabil neke večerje pri esesovsklh funkcionarjih. V dvorani, okrašeni z zastavami ln nacističnimi emblemi, se je zbralo nad s'o esesovsklh gangsterjev, ki jim je predsedoval Himmler. Ko sem vstopil v dvorano, ml je prišel nasproti neki eseso-vec in me povedel na moje mesto. Na moji desni strani je sedel neki naduti esesovskl višji oficir, drugače Pa molčeč človek. Na levici je bil sedež prazen.
Komaj sem pričel večerjati, sem za hrbtom slišal neki gUas: »Dovolite, da se vam predstavim. Pišem se Heldrich.«
Te besede so delovale name kot električni šok. Heldrich, ‘uradni HI mm le rje v namestnik, je vodil znano policijsko or-
ganizacijo, ki je prodrla skoro v vsako nemško hišo. Na večerji je bilo precej povabljenih gostov, a med njimi tudi angleški ln francoski ambasador. Čemu je Heldrich. Izbral stol ravno na moji levici? Saj je vedel, da ne reprezen-tlram nikogar...
Vendar trenutek ni bil primeren za strah. Zaradi tega sem rekel: »Drago ml je, da sem se z Vami spoznal, gospod Heldrich!«
Vedel sem, da je surov človek, pa sem zato Izkoristil vsako možnost, da bi ga bolje videl In morda opazil kako zunanje znamenje njegove sadistične surovosti. Začudil sem se. aa ta množični ubijalec ni Imel nobenih znamenj. Bil je visok človek, tipičen nemški častnik lz boljše družine. Heldrich se je vedel zelo spodobno. Razgovarjala sva se o samem osrednjem vprašanju:	o nemško-angle-
škem sodelovanju. Nemčija bo zagotovila obstoj angleškega Imperija, a Angllia bo dala Nemčiji proste roke v Vzhodni Evropi. To sem Imel priložnost že večkrat sllšatj pri Hitlerju In Rosenbergu.
Ko se je večerja približevala kraju, le Heldrich nekaj zašepetal oficirju na nje. go vi levici. Ta je naglo odšel Iz dvorane. Spet sem začutil strah. Kaj če me namerava likvidirati, ko bom zapustil večerjo? Ce nisem vzbudil sum?
Toda ko se je častnik vrnil z majhnim zavitkom, ki ml ga je Heldrich poklonil sem se oddahnil. Podaril mi je majhno porcelanasto skleco, ki so io Izdelali v neki tovarni pd esesovskn kontrolo. V skledi le bila čokolada K n *em se vrni! v hotel, sem bil strahovito lačen, ker med večerjo na sprejemu sploh nisem Imel teka. Zaradi tega sem se lotil čokolade Toda nenadoma sem se premislil. Kaj te
mi ni bila čokolada izročena Iz posebnih namenov? Tisto noč sem slabo spal.
Vse do vojne je bil Heldrich v nemški javnosti malo znan, čeprav »ta Imela vseskozi s Hlmmlerjem velikansko oblast.
•
Komaj ko je prišel Hitler na Dunaj, da proslavi priključitev Avstrije k rajhu. je Rosenberg tudi mene poklical ln povabil na Dunaj. To je bilo marca leta 1938. Videti je bilo, da je Nemcem mnogo na tem. da kot »njihov človek« vse vidim In da »uživam« njihove uspehe.
Prispel sem na Dunaj še pravočasno, da sem slišal Hitlerjev govor ln videl, da so dali Dollfussovlm ubijalcem veliko priznanje s tem, da so jih posadili v prve vrste v slavnostni dvorani. Kasneje sen1 odšel v hotel na obisk k Hitlerju. Nervozno se je sprehaial po sobi. Nikdar fta nisem videl takega. Ko me Je zagledal, ie skoro zakričal:	»Ha. baron, končno
'mam Avstrijo!«
Tudi naslednje dni je bilo lahko op«' zltl. da je Hitler nervozen In da živi * * * * v neki napetosti. Zahteval je od mene, da se snidemo v Rosenbergovi hiši in s® pogovorimo o tem. kal mislijo o priključitvi Avstrije Angleški.
•Vi ste s tem dejanjem pravzaprav obrnili hrbet Angliji ln Franciji,« sem mu dejal. Ali je bilo to potrebno?«
»Temu ni bilo pomnil,« le odvrnil. »tf® toliko lz političnih razlogov, kot d* vrnem nemškemu rodu samn.avest«
Malo kasneje po Je zam: ..iljal: »Da. da. zelo težka zadeva.« Nato me Je vprašal* »Kal(u misli o tem preprosti /	1 5?«
(Konec prihodnjič)