Poštnina plačana v gotovini. Cena 30.— lir Spediz. in abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Leto XII. - Stev. 11 Trst-Gorica, 1. junija 1958 Svoboda je močnejša od trpinčenja, zaporov in morišč. Njena zmaga je nepreprečljiva 1 GENERAL CHARLES DE GAIILLE (Junij 1940) Izhaja 1. iti 15. v mesecu ZMAGA SREDINE IN UMERJENE LEVICE * — ininir——«——— «—m — ————— —aa—aa BaBan—Mg—a————a—a^—^—l—■■ H— tam mitri mamam — — Krščanska demokracija je izšla iz volitev ojačana - Vzpon socialističnih strank in liberalcev -Pomembna utrditev demokracije - Znaten poraz misovcev - Postopna likvidacija monarhistov Parlamentarne volitve so za nami. Na raznih trgih in vogalih sicer še vise obledeli volilni lepaki, toda po ulicah in v ozračju je zavladal mir. Ne slišimo več govornikov in propagandistov ter njihovih kričavih zvočnikov. Bitka je do-bojevana. V miru in redu, brez incidentov, kar je v čast obnovljeni italijanski demokraciji. Nam ki živimo v Trstu, je ostal samo trpek spomin na - po našem -popolnoma neutemeljeno prepoved političnega zborovanja s slovenskim govornikom na trgu Unita. S to kršitvijo priznanih manjšinskih in političnih pravic res ni bilo treba omadeževati postopka volilne kampanje, ki je sicer tako vzorno Potekla. Italijanski narod je torej izrekel svojo sodbo. To se je zgodilo v popolni svobodi, potem ko so mu predstavniki raznih strank in struj, tudi takih, ki so vse prej kot demokratične, po mili volji razložili svoja mnenja in načrte. Značilnost demokracije je namreč ta, da pusti svobodo besede in delovanja celo svojim nasprotnikom, seveda, dokler se gibljejo v mejah zakonitosti in ne podvzemajo ničesar za nezakonito spreminjanje demokratičnega ustavnega reda. Rekli bi lahko, da so politične oblasti bile pri tem zelo liberalne, saj smo posebno na zborovanjih Italijanskega socialnega gibanja slišali izjave, ki so zvenele kot prava vojna napoved demokraciji. Marsikdo je bil že zaskrbljen. Toda še enkrat se je pokazalo, da imajo prav tisti, ki menijo, da je slabše, če se skrajneže potiska v ilegalo, kakor pa če se jim pusti, da se razkričijo, razplamtijo in nato sami v sebi ugasnejo. Jasno je, da je ta postopek možen samo tam. kjer so sicer podani splošni pogoji za obstoj in delovanje demokratičnega ustroja. Rezultati parlamentarnih volitev nam potrjujejo, da Italija že spada v vrsto takšnih dežel, da vedno bolj izpričuje to svojo značilnost in usmeritev. Zados-' tuje pogled na primerjalne tabele izidov treh povojnih parlamentarnih volitev. Kaj vidimo? Skrajna desnica, misovci in monarhisti, so izrazito nazadovali. Prvi, ki so imeli v pretekli poslanski zbornici 29 sedežev, jih bodo imeli zdaj samo 25, monarhisti pa so (če štejemo obe njihovi skupini) padli od 40 na 23 sedežev. Skupno so te skrajno desničarske stranke izgubile 601.850 glasov. Ta številka nam pa še vedno ne daje prave slike njihovega nazadovanja, kajti pri letošnjih volitvah smo imeli približno dva milijona več volivcev kot leta 1953 in vsaka stranka, ki bi hotela samo ohra- VOLITVE V POSLANSKO ZBORNICO STRANKA 18. april 1948 glasov sedežev 7. junij 1953 glasov sedežev 25. maj glasov 1958 °/ /O sedežev Kršč. demokracija 12,712.762 301+4* 10,836.675 261 12,508.674 42.2 273 Komunisti 8,137.047 179+4* 6,121.922 143 6,700.812 22.7 140 Socialisti 3,441.305 75 4,198.522 14.2 84 Monarhisti 729.174 12+2* 1,855.842 40 1,432.515 4.8 23 It. soc. gibanje (MSI) 526.670 4+2* 1,580.293 29 1,401.770 4.7 25 Soc. demokrat j e 1,858.346 29+4* 1,223.251 19 1,352.029 4.6 23 Liberalci 1,004.889 16+3* 816.267 14 1,046.132 3.5 16 Republikanci 652.477 7+2* 437.988 5 405.072 1.4 7 *) Poslanci izvoljeni v okrožjih in dode- Južno tir ol.sk a stranka 135.426 0.5 3 ljeni na osnovi ostankov. Ostale skupine 348.324 1.2 2 VOLITVE V SENAT nrpn A \TT/ A 18. april 1948 7. iunii 1953 25. maj 1958 S IRANKA glasov sedežev glasov sedežev glasov V /o sedežev Kršč. demokracija 10,740.131 131 + 18** 9,894.754 116 10,757.656 41.2 122 Komunisti 5,080.143 54 5,694.816 21.8 60 Soc.-f komunisti 6,955.229 72+45** 418.940 4 Socialisti 2,929.906 28 3,683.845 14.1 35 Monarhisti 436.597 3+3** 1,734.275 16 1,350.101 5.2 7 It. soc. gibanje (MSI) 244.646 1 1,482.101 9 1,119.712 4.3- 8 Soc. demokrat j e 1,580.722 10+12** 988.778 4 1,135.151 4.4 5 Liberalci 1,364.741 9+22** 720.698 3 1,024.309 3.9 4 Republikanci 637.433 5+5** 225.611 — 369.192 1.4 **) Izvoljeni senatorji in senatorji po • Južnotirolska stranka 120.250 0.5 2 pravu. Ostale iskupine 859.477 2.7 3 niti svojo nekdanjo pozicijo, bi morala že zaradi tega povečati, ne pa samo ohraniti število svojih tedanjih glasov. Prav zaradi tega nas tudi ne sme preslepiti navidezni uspeh italijanske komunistične stranke, ki !e na volitvah za poslansko zbornico dosegla 578.890 glasov več kot leta 1953.' Dejansko se njena sorazmerna moč s tem ni bivstveno izpre-menila. Povečanje glasov, ki so jih dobili njeni poslanski kandidatje, je le za malenkost večje kot odgovarja povečanju števila volivcev. Komunistična partija je torej samo ohranila položaj, ki ga je v italijanskem političnem življenju že imela, ni ga pa'ojačala. To je razvidno tudi iz odstotka, ki ga je zabeležila: leta 1953 je imela 22.6 odstotka oddanih gla- De Gaulle sestavlja vlado V hudi krizi, ki je spravila Francijo na rob državljanske vojne, se je predsednik republike Coty v četrtek, 30. trn, odločil, da poveri nalogo za sestavo nove vlade generalu De Gaulleu. Potem ko Pflimlinovi vladi, vkljub veliki večini, s katero je razpolagala v parlamentu, ni uspelo, da pripravi k pokorščini uporne alžirske generale, s katerimi so se povezali pristaši De Gaulleovega gibanja, francoski desničarji in mnogi neodvis-neži, je bil to edini možen izhod. Alžirskim upornikom so se pridružile vse severnoafriške in mnoge druge francoske kolonijalne vojne sile in oblasti, k njim je pristopilo francosko sredozemsko bro-dovje, brez prelivanja krvi so prevzeli oblast nad Korziko. Nobena tajnost_nj bila, da zna od trenutka do trenutka priti do državnega udara tudi v matični domovini, saj vojaški krogi niso prav nič prikrivali svoje mlačnosti do vlade in simpatij za zahteve svojh alžirskih tovarišev. Pri nemoči politikov je De Gaulle edini, ki s svojo avtoriteto lahko obvlada nezadovoljne in od dosedanjih u-spehov že precej prevzete generale, prepreči bratomorni spopad med demokratični in fašističnimi strujami ter na ustaven način spelje Francijo iz stiske. To so razlogi, ki so pripravili tudi francoske socialiste in krščanske demokrate, ki prav gotovo ne goje fašističnih stremljenj, do tega, da se sprijaznijo s takšna rešitvijo. Predsednik vlade Pflimlin je od začetka nasprotoval De Gaulleu in je obsodil nepokorščino poveljnikov vojaških sil, ki so v Alžiru. Toda ko je vsak dan bolj spoznaval, da ostajajo vladni ukazi in sklepi samo na papirju, ker vlada nima moči. s katero bi lahko po potreb: tudi izsilila njihovo izvršitev, je sam začel uglajevati pot De Gaulleu. Na drugi strani je tudi De Gaulle napravil nekaj važnih korakov, z namenom, da omogoči ustavno rešitev. V pismu, ki ga je poslal predsedniku republike Cotyju, je izjavil, da nima nobene zveze z alžirskimi uporniki ter da bo sestavil vlado ob spoštovanju obstoječih republiških zakonov. De Gaulle je postavil za prevzem oblasti določene pogoje. Tako zahteva. da izglasuje zbornica njegovi vladi za določeno dobo polna pooblastila. Po postopku, ki ga predvideva sedanja ustava naj bi vlada najprej pripravila in nato predložila ljudskemu glasovanju ustavne spremembe, s katerimi bi se zagotovilo, večjo trdnost izvršne oblasti in uredilo odnošaje med Francijo in pridruženimi deželami. V zunanji politiki naj bi De Gaulle ostal zvest francoskemu zavezništvu v atlantskem paktu, nadaljeval politiko evropskega sodelovanja in pokazal razumevanje za nove odnošaje z nekdanjimi in še odstoječimi francoskimi prekomorskimi področji, posebno s Tunisom in Marokom, ki sta že samostojna. Ce bo De Gaulle uresničil vse to, kar zdaj obljublja, in bo s tem ugodil potrebam zahodnega sveta in željam francoskih demokratov, ki predstavljajo večino francoskega naroda, potem bo dejansko še enkrat rešil Francijo. Ce pa bo postal izključno orodje skrajnežev, ki so v manjšini, pa čeprav imajo v tem trenutku za seboj dober del vojske, potem jo bo upropastil. Kot iskreni prijatelji velikega francoskega naroda želimo, da bi se uresničilo prvo in ne drugo. Pri vsem tem je pri teh usodnih težavah fracoske republike važno vprašanje zadržanje komunistov. Ti nosijo namreč levji delež današnji razvoj. Komunisti so bili tisti, ki so hujskali vojake ob odhajanju v Alžir, komunisti so z vsemi sredstvi podpirali večinski del upornikov, komunisti so spletkarili in onemogočali delovanje zbornice. Kaj bodo počeli sedaj? Sovjeti so De Gaullea večkrat podpirali in čakali s svojmi direktivami KPF vse, do zadnjega. , Štiriindvajset ur pred investituro - to je v trenutku ko to pišemo - so izvlekli iz naftalina - ljudsko fronto. Ljudsko fronto z vsemi rekviziti za njeno uresničenje: mobilizacija komunističnega podzemlja, snlošne' stavke, upori ter nemiri in skrajno sredstvo: drMvljanska voma. Ali smo že na pr >gu takih strahotnih nesreč? sov, letos pa 22.7 odstotka, kar je približno eno in isto. Imela bo celo tri poslance manj kot doslej, 140 namesto 143. Naj bo še tako nerazuiu*Jjwo, da komu-t nistična partija po vsem, kar so v zadnjih letih doživeli Poljaki in Madžari, po raz-kritijih Hruščeva itd. v Italiji ni nazadovala, je pa že zelo zgovorna: Ugotovitev, tudi to, da ni napredovala. - Italijanski volivci se torej, pri vsej kričavi propagandi ne navdušujejo za takšne vse obetajoče rešitve. Ne privlačujejo jih več sklicevanja na preteklost, na monarhijo ih fašistični imperij. Vedno več je takih, ki dvomijo tudi o koristnosti prevelikih in prehitrih revolucionarnih sprememb socialne ureditve, kar je po dovolj znanem in preizkušenem komunističnem receptu izvedlijvo samo z novo diktaturo in popolnim uničanjem svobode, pa naj komunisti, dokler ne dosežejo oblasti, to še tako zanikajo. Kam torej nagiblje javifo mnenje? K ohranitvi obstoječega stanja? Da si državljani obetajo največ od ohranitve obstoječega političnega in socialnega stanja, bi lahko sklepali samo na osnovi površnega ocenjevanja volilnih rezultatov. Največje in to več kot porastu števila volivcev sorazmerno povečanje števila glasov je res zabeležila krščanska demokračija. V primerjavi z volitvami v poslansko zbornico leta 1953 je pridobila 1,671.999 glasov, ali 15 odstotkov. V parlamentu bo imela 12 poslancev več kot doslej. Se večje sorasmer-no povečanje so dosegli liberalci, za dobro četrtino. Namesto dosedanjih 14, bodo v novem parlamentu imeli 16 poslancev. Toda na drugi strani ne smemo spregledati, da se v krščanski demokraciji borijo za prevlado razne struje, med njimi močna socialno reformatorska struja. Poleg tega je za zadnje volilne rezultate značilno tudi močno, več kot porastu števila volivcev sorazmerno povečanje glasov obeh socialističnih strank, posebno Nenni-jevih socialistov. Republikanska stranka, povezana z radikali, je le malo nazadovala. Ce seštejemo moč vseh teh grobo rečeno, socialističnih strank, vidimo, da so na teh volitvah dobile 5,955.623 glasov in bodo v poslanski zbornici imele 114 poslancev, medtem ko so pri volitvah leta 1953 dosegle 5,102.544 glasov in so imele 99 poslancev. Povečanju 12 poslanskih sedežev krščanske demokracije in dveh sedežev liberalcev odgovarja na drugi strani povečanje 15 socialističnih sedežev. Na osnovi tega bi -lahko mirno rekli, da so se italijanski volivci izrekli za politiko sredine z odklonom na levo, k demokratičnemu socializmu. Podobno sliko kot izid v poslansko zbornico nudijo tudi izidi volitev v senat. S tem ie obenem, nakazana pot, ki jo bo v bodoče hodila italijanska demokracija. Podani so vsi elementi, da se v njej ohr^hi močna sredinska -stranka, ki jo tvorijo krščanski demokratjč. Ob njei bi se uspešno razvi’a enotna socialistična stranka. Socialistične stranke bi združene lahko hitro prekosile komuniste, saj že danes le malo zaostajajo za njimi. S tem bi bila v Italiji ustvarjena svobodoljubna solidna, demokratična, socialna osnova in komunisti bi, .putisnjeni ob stran, urez" vseh prepovedi izgubili svoj' vpliv na množiče. To je zdaj v odločilni meri odvisno od Nennija. V rokah ima vse elemente, ki mu nakazujejo umetnost samostojne socialistične, od komunistov ločene poti. Od njegove odločitve in uspeha sta v tej perspektivi odvisna dokončna utrditev in normalno delovanje demokracije v Italiji. Odklonitev skrajnežev, za kar so se izrekli italijanski volivci, je treba v toliko bolj pozdraviti, ker so jo znova potrdili v trenutku, ko prav sosednja Francija doživlja najusodnejše dneve svoje novejše zgodovine. Tam gre za eno ali drugo, toda v obeh primerih tvegano skrajnost. Italija pa se je odločila za trezno pot in to je najvažnejši pozitivni zaključek, ki sledi iz volitev. Več treznosti in manj zaslepljenosti Potem, ko so v Evropi propadle mnoge večnarodne države, ki niso znale pravilno rešiti ravnopravnega sožitja v njih živečih narodnosti, potem, ko so doživele popravke meja skoro vse države, ki niso znale ali hotele omogočiti ravnopravnega sožitja ob mejah živečim narodnim manjšinam, bi upravičeno pričakovali, da bodo vsaj liste generacije narodov, katere so same občutile in videle posledice svojega zgrešenega ravnanja, danes ravnale drugače in pametneje. Videti pa je, da še vedno lažje prevladata zanešenjaštvo in zaslepljenost kot pa umerjena modrost. Vzemimo samo komaj minulo volilno propagando na Tržaškem. Republiške oblasti, ki so prevzele in ohranile slovensko šolstvo, so govorniki obtoževali, da s tem izdajajo italijanske nacionalne interese. To, da država z izročitvijo sredstev za zgraditev slovenskega kulturnega doma v Trstu vsaj skromno povrne neprimerno večjo škodo, ki so jo Slovencem povzročili fašisti, je za takšne propagandiste naravnost neodpustljiv greh. Za nameček je italijansko časopisje, prav neposredno pred volitvami, objavilo poročila o dozdevno veliki vohunski aferi na Tržaškem. VI opisu podrobnosti se je zopet odlikoval tukajšnji »Piccolo«, ki je objavil celo izvlečke iz pravil ali navodil tajne organizacije nekaterih »Jadranskih stražarjev«. Članek je bil napisan v duhu in na način, iia je vrgel senco suma na vse Slovence, ki žive v Italiji, še posebej je opozoril na takšne, ki so se na enem ali drugem področju uveljavili ter uživajo morda celo ugled v italijanskih krogih. Ce bi dosledno sklepali v smislu, ki ga je nakazal pisec Piccolovega glanka, potem na Tržaškem sploh ne bi moglo biti Slovenca, ki bi bil pošten in lojalen državljan. Načelno, in že v naprej, naj bi vsi bili sumljivi. Čudno je le to, da te množične organizacije noben Slovenec ne pozna. Po vsem tem kar smo zadnje dni o tržaških Slovencih slišali ali brali, bi se neobveščenemu lialijanju torej res morali kar lasje ježiti. Za obveščenega ni te nevarnosti. Toda na drugi strani je ffeba' prtzriatt, je h d TlfcijithtrTci, strniti*' v Trstu kar veliko ljudi, lei nasedajo takšnim bajkam. Morebitna dejanja, ki jih zagrešijo razgrete, nepremišljene ali morda celo plačane osebe enostavno posplošijo na vso slovensko skupnost. Tako se širi vzdušje nezaupanja in sumničenja. Iz tega se razvije želja po zavarovanju, kar naj se seveda doseže z zapostavljanjem in z dušitvijo svobodnega izživljanja narodne manjšine. Usodni krog je s tem zaključen. Kdo ima od tega korist? Država prav gotovo ne. Zato je toliko bolj obžalovanja vredno, da podlegajo temu vzdušju celo oblasti in da se mu ne znajo upreti niti najodgovornejše stranke, kakor nam je pokazal, med drugimi, prav primer prepovedi volilnega zborovanja na trgu Unita v Trstu. Proti kršitvam narodnih pravic Koordinacijski odbor Slovenske liste je na svoji seji, dne 22. maja 1958 soglasno sprejel in razposlal na najvišja mesta v Rimu in Trstu naslednjo RESOLUCIJO UGOTAVLJAMO, da italijanska Republika jamči v čl. 6 Usta--ve zaščito jezikovnih manjšin. Tako so po čl. 3 Ustave vsi držav; Ijani enaki pred zakonom, brez plemenskega in jezikovnega razlikovanja; UGOTAVLJAMO, da slovenski jezik kot jezik slovenske nar rodne skupnosti v Italiji ni prepovedan, ampak priznan in do-voljen; UGOTAVLJAMO, da je odpor nekaterih političnih strank pr or ti uporabljanju slovenskega jezika na nekem volilnem shodu na enem izmed tržaških trgov nezdružljiv z osnovnimi načeli Ustave glede pravic slovenske narodne manjšine do uporabljar nja svojega jezika in da se s takim odporom podžiga narodnost tno sovraštvo med tržaškim prebivalstvom. Zato podpisani politični organizaciji, Slovenska demokratt ska zveza in Slovenska katoliška skupnost v Trstu kot predt stavnici demokratičnih Slovencev OBŽALUJETA, da je generalni komisar v Trstu 16. maja 1958 s popustljivostjo pred krivičnimi zahtevami nekaterih političnih strank prepovedal volilno zborovanje, ki naj bi se vršilo dne 17. maja 1958 na trgu Unita d’ltalia, samo zato, ker je nameraval eden izmed govornikov nagovoriti zborovalce tudi v slovenskem jeziku; OBŽALUJETA nadalje, da oblast ni branila slovenski narodni skupnosti priznane pravice, da se poslužuje svojega jezika na volilnih zborovanjih. POZIV AT A vlado Republike, da v bodoče poskrbi, da se take kršitve pravic slovenske jezikovne manjšine ne bodo ponovile. Trst, dne 22. maja 1958. SLOVENSKA DEMOKRATSKA ZVEZA SLOVENSKA KATOLIŠKA SKUPNOST, VE S TI z GOR I Š. K E G A Pri bodočih upravnih volitvah bomo volili Slovensko listo H krivičnemu ukrepu d p. Palantare Iz znanih razlogov, razvidnih iz sklepa in razglasa Slovenske demokratske zveze; v Gorici, smo slovenski demokratični in katoliški volivci goriške province dali v nedeljo 25. maja svoj glas italijanski krščanski demokraciji in s temi našimi močmi pripomogli k njenemu uspehu. Majske volitve so v Italiji imele svoj poseben pomen in treba se je bilo odločiti respo in možato. Slo je še vedno za komunistično nevarnost in izid volitev to prepričanje potrjuje. Komunistično nevarnost, ni bilo težko razumeti, saj so vse stranke demokratičnega centra, od liberalcev do socialdemokratov in republikancev, raje udrihale po krščanski demokraciji, kot po socialkomunistih. Komunisti in njihovi Nennijevi zavezniki so položaj in tako zadržanje treh demokratičnih strank pridno izrabili. Pomagali so še oni omenjenim trem strankam udarjati po krščanski demokraciji, ker so dobro vedeli, da jim one tri ne vzamejo glasov, ker jih nasprotno lahko vzamejo samo krščanski demokraciji. Tako se je tudi zgodilo. Socialkomuni-sti so pridobili lepo število glasov od novih volivcev, omenjene tri demokratične stranke pa manj. Mirno lahko rečemo, da so glasovi, ki so jih pridobili liberalci in socialisti bili v dobri meri namenjeni krščanski demokraciji. Liberalci in demokrati niso prepričali social-komunističnih elementov prav nič, in nove glasove so popadli komunisti in nennijevci ter se z njimi ojačali. Liberalci bi - po našem mnenju - morali pobirati glasove na skrajni desnici, kar se jim je do neke mere verjetno tudi posrečilo. Vskladiti pa bi morali svoj preigram z današnjimi življenjskimi pogoji. Sporazum predvsem! Ne rečemo, da niso liberalci, socialdemokrati in republikanci imeli tudi prav, ko so metali na demokrščane nekaj očitkov. 'Toda sporazumeti bi se morali z njimi na pameten način in ne stopiti proti njim v boj pri tako negotovem izidu in pri tako veliki nevarnosti, komunizma kot so kazale majske volitve. Demokratični slovenski volivci smo svoj sklep na Goriškem sprejeli potem ko smo politični položaj v Italiji do dna presodili in preudarili. Izvršili smo svoj skleg istotako preudarjeno, in v treh rtaših občinah "dali relativno večino glasov italijanski krščanski demokraciji. Svoje glasove smo ji seveda dali tudi v Gorici, Krminu, Dolenjah in drugod. Zaradi naše odločitve pa nismo bili deležni napadov samo s strani slovenskih levičarjev in »Novega lista«, ampak so našo odločitev ostro in strupeno napadale tudi nekatere italijanske stranke, ki so krščanski demokraciji stavile kot greh očitek zaradi glasov »belih« Slovencev. V »Demokraciji« in v »Katoliškem glasu« smo odbijali napade naših levičarjev in »Novega lista«, italijanskim nestrpnežem smo odgovorili pa s posebnim letakom, tudi ta letak je imel uspeh, saj smo z njim zamašili nestrpnežem usta pred italijansko javnostjo. Poudarili smo svojo pravico svobodnega odločevanja in razpolaganja z lastnimi glasovi, Potrdili našo demokratično politično zrelost in odbili vsako zlonamerno napadanje in namigovanje. „Novi list“ in majske volitve Ne moremo pa zamolčati nekaj, kar nam leži na srcu. Z nekega stališča mednarodne proletarske solidarnosti bi se dalo razumeti tudi slovenske levičarje glede njihovega nastopa z italijanskimi komunisti in socialisti, ne pa tudi kar zadeva njihovo odpadnost od čisto slovenske skupnosti! Ne razumemo pa »Novega lista«, ki se je besno zaganjal proti Slovenski demokratski zvezi zaradi njenega sklepa in divjaško napadal demokrščane. Ta list je 20. marca pisal: »Ce je pa abstinenca ali beg z boljišča načelno zgre-šena politika, nam pamet narekuje, da moramo 25. maja oddati glas za to ali ono italijansko stranko, in sicer za tisto, ki je pripravljena zajamčiti Slovencem največ pravic. Zastonj nobenega glasu«. Toda glej, 15. maja pa je »Novi list« napisal tole: »Goriški nekomunistični Slovenci predvsem lahko oddajo tudi prazne glasovnice kot je SDZ priporočila svojim 'prištašem leta 1953. Tisti, ki pa hočejo voliti, lahko podpro tudi listo MARP, to je gibanje za avtonomijo v severni Italiji«. Človek bi bil mislil, sodeč po tem kar je »Novi list« pred 15. majem bruhal v svet, da pozove volivce, naj glasujejo za g. Nanuta na italijanski socialistični Usti, saj so predstavniki te liste trdili, da je njihova stranka »pripravljena zajamčiti Slovencem največ pravic«. Pa ti »Novi list« naenkrat pride na dan z nasvetom, naj slovenski nekomunisti oddajo belo glasovnico odnosno, da naj podpro listo MARP. Slovenski javnosti na znanje smo dolžni povedati, da predstavniki in nositelji te liste MARP niso dali niti najmanjše izjave, da so »pripravljeni zajamčiti Slovencem največ pravic«. »Vsa furlanska duhovščina je za listo MARP«, je baje trdil »Novi list«. Pa poglejmo izid glasovanja za to listo: vse-ga skupaj je v Gorici prejela 137 glasov, v goriški provinci skupaj z Gorico pa 440, v videmski provinci 1.962 in v bel-lunski 406, kar znese v vsem volivnem okrožju 2.808 glasov od skupnih 713.705 oddanih glasov! Discipliniranost naših volivcev Ali je bil nasvet »Novega lista« pameten in trezen ter v skladu s koristmi demokracije in Slovencev, ali pa nepremišljen in vržen tjavedan, naj sodijo predvsem gospodje, ki stoje blizu »Novega lista« samega. V razglasu SDZ, ki sta ga tik pred volitvami prinesla »Katoliški glas« in »Demokracija«, beremo, da »Novi list« ne predstavlja nobene politične organizacije, da ni nikoli objavil kakega svojega svetovnonazornega in političnega nauka in da zato ne more govoriti v imenu nikogar, nobenega načela in nobenega programa«. Propaganda za majske volitve v Italiji je pokazala v raznih krajih republike, da se v narodu vendar poraja zdrava misel odpora proti misovcem, ali novim fašistom, kakor jih javnost splošno naziva. Marsikje je narod preprečil nastop misovskih govornikov in prišlo je tudi do pretepanja. Najodločnejši izraz takega odpora se je pojavil .v Cuneu v Piemontu, kjer je pet tisoč ljudi navalilo na trg, da preprečijo generalu Battisti-ju govoriti za MSI. Policija je komaj zadržala ogorčeno množico, ki je s svojim nastopom in vpitjem preglasila govornika. Skoro vse demokratične stranke so preko svojih zastopnikov izjavile, da bodo zahtevale z ljudskim glasovanjem, naj se stranko MSI prepove in razpusti. Ce drugi kraji republike tega ne bi zahtevali, bo ljudstvo zahtevalo, naj prepoved velja vsaj za provinco Cuneo. V resnici je predrznost misovskih go- ■ vornikov presegla mejo potrpežljivosti demokratičnega miroljubnega ljudstva, saj so misovci skoro po vsej republiki nastopali kot pravi nekdanji fašisti, z istimi vzkliki in gesli ter tudi s fašističnim pozdravom. Poveličevali so duceja in sramotili demokracijo, demokratično republikansko ustavo in demokratične republikanske zakone. Nobena stranka nima toliko sodniji ovajenih govornikov kot jih je dosedla misovska v zadnjem volilnem propagandnem času. Policija je v premnogih primerih mi- ŠOLSKE VESTI SPREJEMNI IZPITI Ravnateljstvo Nižje srednje šole v Gorici, javlja, da se sprejemni izpiti na to šolo pričnejo v soboto 28. junija ob 9. uri v šolskih prostorih v ul. Randaccio. Za pripustitev k tem izpitom je treba najkasneje do 10. junija vložiti na ravnateljstvo šole prošnjo na kolkovanem papirju za 100 lir in priložiti prošnji rojstni list na kolkovanem papirju, potrdilo o vplačani izpitni taksi (150 lir) ter program predelane snovi iz slovenščine. Za morebitna nadaljna pojasnila je tajništvo šole na razpolago vsak delavnik od 10. do 12. ure. Demokratični Slovenci z zadovoljstvom ugotavljamo discipliniranost naših volivcev, ki so složno odgovorili nasvetu SDZ in dali svoj glas krščanski demokraciji. Tudi preferenčnih glasov g. Martini je bilo oddanih lepo število. To pomeni, da SDZ lahko računa na zvestobo določenega števila slovenskih volivcev in na njihovo politično zrelost. SDZ je politična organizacija zdravih demokratičnih načel in resnega programa, odgovarjajočega splošnim koristivm našega ljudstva. Državnozborske volitve so za nas Slovence izjema, ker nimamo možnosti, da bi postavili svojo listo in zanjo glasovali. Zato smo le izjemoma glasovali za italijansko krščansko demokracijo. Pri upravnih volitvah pa bomo spet nastopili s svojo slovensko listo z lipovo vejico in zanjo glasovali. S. na Goriškem sovska volilna zborovanja razpustila prav zaradi takih predrznosti govornikov. V Rimu je še dan pred volitvami, 24. maja, skupina mladih, nedoletnih fašistov žalila Žide, navalila v židovski tempelj in okrunila tudi židovsko pokopališče. Tolpa je kričala: smrt Židom! Demokracijo je treba braniti in prav je, da je ljudstvo samo nastopilo proti fašistom. Sodišča pa naj proti ovajenim fašistov postopajo po zakonu. Res, da so fašisti dosegli na volitvah manj glasov in prijeli manj poslanskih mest, toda demokracijo je treba braniti z vso energijo, da se žalostna preteklost preveč ne razpase in poniža javno demokratično življenje. Titovstao in filohomunizEin »Novi list« je izide volitev lepo spravil v žep, l«hko bi rekli molče. Ce bi se tega načela držal tudi pred volitvami, bi si gospodje prihranili nekaj debelih blamaž. V zadnji številki se je poskušal izmotati iz zagate z naslednjim opravičilom, ki ga je sicer naslovil na »Kat. glas«, pa, je zanimivo tudi za ostale goriške Slovence. Gospodje pri »Novem listu« so predvsem ugotovili, da »usoda demokracije v republiki ni v ostalem niti najmanj odvisna od peščice slovenskih glasov...« Puško torej lepo v koruzo - in naj pride, kar ima priti. S to modrostjo so novolistarji odkritosrčno povedali tudi tisto, kar mislijo o jugoslovanskem komunizmu. Usoda diktature v Jugoslaviji ni niti najmanj odvisna od peščice slovenskih demokratov... V isti sapi in na istem mestu pa gospodje še solze pretakajo: »...ker smo ugotovili dejansko stanje v državi, so nas sumničili filokomunizma in titovstva«. To »sumničenje« bi naj bilo torej krivično. Kdo bi si bil mislil, da je gospodom tako hudo opešal spomin. Pri volitvah 1. 1952 je bil prisoten sam gospodar »Novega lista«, ko so sklepale takrat združene skupine o razdelitvi županskih mest. Sam gospodar »Novega lista« je tej razdelitvi pritrdil. Po volitvah pa se je postavil na stran kršiteljev volilnega dogovora - na stran titovcev. L. 1956 se je ta gospodar povezal s titovci in komunisti v Nabrežini in odprl vrata na stežaj italijanskim svetovalcem. Istočasno pa je intrigiral v Trstu s preferenčnimi glaso- Prav za prav nas Goričanov slovenskega jezika ni ukrep vladnega komisarja dr. Palamare, s katerim je prepovedal slovensko govorico na Glavnem trgu v Trstu, presenetil, ker poznamo dr. Pala-maro že iz časa, ko je bil naš prefekt. Le užalil nas je, in še enkrat prepričal, da mu je več za protislovensko politiko kot pa za spoštovanje človečanskih pravic .in same italijanske republikanske ustave. Ta v. svojem drugem členu slovesno priznava in jamči nekršljive pravice človeka, v tretjem pa proglaša, da so vsi državljani, ne glede na jezik, ki ga govorijo, enake dostojanstvenosti in enaki pred zakonom. V sedemnajstem členu ustave je rečeno, da imajo vsi državljani pravico zbirati se in zborovati, a enaindvajseti daje zopet vsekomur pravico svobodnega izraževanja misli tako z besedo, kakor s tiskom in na drugačen način. Na glavnem tržaškem trgu. gospod komisar dr. Palamara, se niso v zgodovini vršile le patriotične manifestacije za Italijo. Premnogi tistih, ki danes vzklikajo Italiji so nekoč vzklikali Avstriji. Nikjer ni v zakonu rečeno, da iz razlogov, ki jih dr. Palamara navaja, in ki seveda ne držijo, ne sme italijanski državljan slovenskega jezika govoriti na Glavnem trgu v Trstu v svojem materinem jeziku. Pač pa stoji zapisano ne le v ustavi, ampak tudi v mednarodni listini človečanskih pravic, da ie pravica do besede v materinščini sveta stvar, ki jo je spoštovati vselej in povsod. Kolikokrat so fašisti oskrunili Glavni trg Trsta. Pričeli 'so vojno, jo izgubili Pripombe k volitvam Pripominjamo, da je bil kandU dat KD, g. Michele Martina iz* voljen za poslanca s 26.326 g las sovi, od teh jih je prijel na Go* riškem 13.890. V senat pa bo verjetno izv o: Ijen tudi goriški kandidat KD, g. ing. Ettore Vallauri. Socialistični kandidat, g. \ iljen Nanut je prejel 1.307 preferenc; nih glasov in ni izvoljen. Komu= nistični kandidat, g. Franc Komic pa je prejel 213 preferenčnih glasov in tudi ni izvoljen. Glede zadnih dveh smo tak izid tudi predvidevali. vi »Slovenske liste«, katere je bil dosledni nasprotnik. Ali je ali ni hotel s takim zadržanjem podpirati titovcev in komunistov? Lahko pa bi navedli še vrsto titovstva in filokomunizma v šestih letih izhajanja »Novega lista«, če bodo gospodje vztrajali pri trditvah, da sta titovstvo in filo-komunizem golo sumničenje. Tudi gospodom pri »Novemu listu« je znana dvoličnost komunizma: histerija in nasilje na eni strani, smehljanje na drugi. Filo-komunizem se kaže ponavadi s smehljajočim obrazom. Ta je tudi nevarnejši. Tega ne pozabimo danes ne jutri! VESTI IZ PODEŽELJA STEVERJAN Pri nas smo v maju imeli dve poroki. Domačinka Julka Širok se je 3. maja poročila z Jožefom Pahorjem iz Sovodenj. Dne 10. maja pa sta se vzela naš občinski svetovalec Jožef Gravnar in Helda Simčič. Čestitamo in želimo obilo sreče! SOVODNJE V nedeljo 18. maja je bila pri nas svečana otvoritev posvetovalnice za nego in zdravstvo mater in otrok. Slovesnosti sta se udeležila tudi goriški prefekt in predsednik province. Pozdravil ju je župan, g. Ceščut. Veseli nas, da imamo tudi mi tako posvetovalnico, da nam ne bo v sili treba tekati k zdravnikom v Gorico. * * * V petek 16. maja je po kratki bolezni nenadoma umrla v Gorici gospa Ana Lutman roj. Može, soproga g. Petra Lutmana. Pokojnica je bila stara komaj 47 let in je uživala med našimi ljudmi vsesplošen ugled. Njeni cenjeni družini naše iskreno sožalje. * * # V nedeljo 25. maja so v Kojskem, slovenska Brda onstran državne meje, odkrili spomenik dirigentu in glasbeniku Srečku Kumarju, ki se je rodil v Kojskem leta 1888. Kip mu je napravil Boris Kalin. Slovenci poznamo in cenimo Srečka Kumarja kot zaslužnega moža na glasbenem področju, zato se klanjamo njegovemu spominu. in iz države napravili ruševine ter jo ponižali. Pa vendar se najdejo še taki, ki fašizem poveličujejo in se z njim ponašajo. V Cuneu je ljudstvo zahtevalo, naj oblast prepove misovce k govoriti na javnem zborovanju. Namesto prepovedi, je oblast s policijo omogočila misovcu prosto besedo. Dr. Palamara poreče morda, da misovci niso Slovenci... Ko je bil še v Gorici je dr. Palamara dal pobudo za znani ukrep, s katerim so izgnali iz slovenskih šol otroke slovenskih optantov. Iz raznih dr. Palamarovih ukrepov moremo soditi, da z nami italijanskimi državljani slovenskega jezika, ne ravna po načelih spoštovanja ustavnih pravic, kaj še pravic, ki jih vsebuje mednarodna listina človečanskih pravic. Goriški Slovenec Sovražnih! slovenstvo za vsako ceno Meseca maja se je kakih devetsto srednješolcev iz Vidma podalo na izlet v Postojno, Ljubljano in na Bled. Zgodaj zjutraj so se v petnajstih avtobusih pripeljali skozi mesto na obmejni blok pri Rdeči hiši v Gorici. Tu je skupina dijakov razobesila na pet vozil jugoslovanske zastave zraven italijanskih. Tako so se mladi dijaki podali čez mejo v Slovenijo. Toda jojmene, takoj so italijanski nestrpneži zatulili in jeli kričati o izdajstvu domovine, o sramotenju italijanstva, in o slabi nacionalni vzgoji mladine in o nevrednosti' njenih vzgojiteljev. Šovinističnim izpadom v listih se je pridružil znani monarhist, odvetnik Pedroni, ki je naslovil na župana dr. Bernardisa strupeno nacionalistično posoljeno pismo, v katerem sprašuje, kako se je moglo zgoditi, da je prišlo do takega nezaslišanega in nedopustnega dogodka. Zraven je Pedroni seveda ostro napadel videmske dijake in njihove profesorje. Ne verjamemo, da bo župan odgovoril Pedroniju, in s tem vsem drugim nestrpnežem, kakor bi se spodobilo. Pravi odgovor pa ie prišel iz samega Vidma. Organizatorji izleta so namreč pojasnili v dnevniku »Messagero Veneto«, da šola ni posegla v politiko, da je omenjene jugoslovanske zastave dalo izobesiti avtobusno Tiodjetje, da so zastave izobesili v znak omike in vljudnosti do države gostiteljice, da so vsi napadi v zvezi s tem zgolj plod nacionalističnega duha in nestrpnosti, ki jih je treba z obsodbo in prezirom odkloniti. Ugotavljamo z zadovoljstvom, da se v Vidmu najdejo bolj pametni in razumni ter trezni in omikani ljudje, ki bi jih morali nekateri goriški gospodje posnemati. GOSPODARSTVO KOLORADSKI HROSC se je pojavil na krompirju v velikih množinah. Uničevanje tega škodljivca je po zakonu obvezno. Vsakdo naj vestno opravi vse potrebno, da bi tega škodljivca za vedno popolnoma uničili. Predvsem moramo na mestih, kjer je lani raste! krompir, vse letošnje krompirjeve izrastke izruti, da tako omejimo hrošča na letošnje posadke krompirja. Da uničimo hrošča, škropimo s svinčenim ali apnenim arsenatom; bolje je apneni, ker se ne poleže in je tudi cenejši. Da si prihranimo delo, bomo obenem proti koloradskemu hrošču škropili tudi proti peronospori. Za škropljenje pripravimo brozgo v razmerju 500 gramov apnenega arsenata, 1 kg. mpdre galice in ravno toliko apna (mesto modre galice in ajina lahko rabimo samo prah caffaro brez apna, tudi v količini 1 kg.). Navedene količine veljajo za 100 litrov vode. Da se brozga bolj prime in obdrži na listih, dodamo še 50 gramov škropiva IROL na 100 litrov vode. Da bo uničenje hrošča gotovo in popolno, moramo škropiti štirikrat zaporedoma v presledkih 14 dni. Tako uničimo vse obnavljajoče se zalege. V SADOVNJAKU: Pregledujemo sadno drevje, zlasti breskve, da ugotovimo ali so se pojavile uši. Uši uničejemo z različnimi sredstvi. Priporočamo pa škropivo Malatox P 20, in sicer približno 75 gramov na 100 litrov vode. Tudi lej brozgi dodamo 50 gr. IROLA. Malatoxa ne smemo rabiti za škropljenje ob času, ko sadje že dozoreva. V tem slučaju bomo škropili s kakim sredstvom na podlagi DDT kakor je n. pr. Gesarol ali Citox. Da dobimo lepe, debele sadeže, moramo breskve razredčiti tako, da pustimo le po kakih 7-8 cm enega od drugaga. Mlade, dve-tri letne breskve, katerim smo pustili tri glavne poganjke, bomo priščipnili in tako prisilimo, da se spodnji, stranski poganjki krepkeje razvijejo. V VINOGRADU: Lepo, suho vreme nam letos ne daje preveč skrbi s škropljenjem proti peronospori. Možno pa je, da se pojavi plesen (oidium). Zato bomo vsekakor škropili proti enenju in drugemu, s tem da pripravimo brozgo modre galice in apna ali pa prahu caffaro, aspor itd. ter dodamo škropilno žveplo (zolfo ba-gnabile). Brozgi dodamo še 50 gr. IROLA. S takim škropljenjem bomo uničevali peronosporo in oidium. Volilni izidi V senat (S) in parlament (P) v 6 občinah Stranka Gorica Krmin Doberdob Dolenje Sovodnje Števerjan Kil s 12.741 2.164 285 389 448 234 nu p 14.610 2.605 351 432 499 261 P1!! s 2.242 658 214 68 418 162 rul p 2.783 868 302 76 479 182 KPI s 1.529 1.314 144 47 108 49 nn p 1.938 1.700 173 60 107 52 Mm s 2.792 167 4 13 4 8 mul p 3.043 208 55 20 7 11 PRI s 355 32 5 7 6 3 riU p 403 34 7 10 13 8 panj S. 3.066 237 13 22 37 15 ruUl p 3.515 36 16 28 34 12 PNM s 502 49 5 10 10 2 rnm p 514 72 5 10 5 2 on s 1.087 177 7 8 14 8 rLI p 1.921 189 7 8 11 8 nun s 474 27 2 4 3 2 rlnr p 514 34 3 3 — 1 JH9RP p 137 34 4 7 12 4 Pomembni upor proti fašistom i «■ www im—iimu—m—rriTnurm—nM min Stratosfemi svedri stavbarstvo Amerika pripravlja novo svetovno senzacijo. V delavnicah znamenitega arhitekta Franka Lloyda Wrighta so že v podrobnostih izdelali načrte za gradnjo najvišje poslovne stavbe na svetu, ki jo nameravajo zgraditi v Chikagu. Stavba bo merila v višino nič manj kot 1.600 metrov, to je za dva Nanosa od Razdrtega pa do Golega vrha. S svojimi 528 nadstropji bo v resnici vrtala v oblake. Na konici stavbe mislijo postaviti še 100 metrov visoko navpično televizijsko anteno. Najvišji doseda- 1-600 m nji nebotičnik, Empire State Building v New Yorku, bo nova stavba presegala ' za njegovo petkratno višino. Tako bodo nebotičniki Manhattana v primerjavi z novim stra-tosfernim svedrom -kot imenujejo novega gradbenega orjaka -prave škatlice za vžigalice. Babilonski stolp pa bi bil komaj miška f^j 4& v primerjavi s slonom. Eifflov stolp v Parizu pa mu ne seže niti do kolen. Celotno današnje ljubljansko prebivalstvo bi v novi stavbi našlo streho, udobno streho tudi tisti Ljub-bljančani, ki dvosobno stanovanje delijo še z dvema družinama. Nova stavba bo namreč udobno spravila pod krov 130.000 prebival- Stirje ogromni portali v pritličju stavbe bodo vsako jutro sprejemali številne množice. Po tekočih stop-njiščih se bodo vsako jutro prevažale do pe-tega nadstropja, od tam bo 54 dvigal o-pravljalo vožnjo navzgor. Od pritljičja do 528. nadstropja bo trajala vožnja točno eno minuto časa. Vsakq dvigalo bo petnadstropno. Dvigala bo poganjala atomska sila. Vsa dvigala bodo prevažala istočasno po 2000 oseb. V teku ene ure bo vseh 130.000 ljudi že sedelo ob svojih pisalnih mizah, v poznih popoldanskih u-rah pa bo v eni uri vseh 130.000 ljudi spet na cesti. Vsi prostori bodo seveda opremljeni s klimatskimi napravami in poleg tega še z avtomatičnimi urejevalci • zračnega pritiska. Ob vznožju stavbe bo v desetih nadstropjih (pet pod zemljo in pet nad zemljo) našlo zatočišče 15.000 velikih ameriških osebnih avtomobilov. Pred samo stavbo pa bo na razpolago prostora za sprejem 100.000 osebnih avtomobilov. Kdor pa bo v bodoče želel v pisarno s helikopterjem, bo na dveh terasah našel dovolj prostora tudi za petdeset helikopterjev. Konstrukcija orjaške stavbe odpira modernemu stavbarstvu popolnoma nove mož- IUIilll]ini!lIllllllIllilUlllill!i!llllii!!!• 268 PSI 512 359 44 103 316 UT 180 119 54 44 100 FI 105 44 3 15 60 PSDI 244 48 7 36 490 PMP 18 6 3 PO ,J8 PNM 19 14 1 6 22 Titovski glasovi? Po izidih parlamentarnih volitev nam odkriva dnevni tisk same zmage in same poraze. To je odvisno od tega, kater% politične barve je tisk, ki ga vzamemo v roke. Najklavrnejšo vlogo so pri teh . volitvah zaigrali titovci. Kaj je bilo s tistimi 2000 miljoni dinarjev za PSI titovci.! slovenski javnosti niso pojasnili niti z ne niti z da. Včasih so naši stari dejali: »Kdor molči, potrjuje!« . ^ Uradno so titovci navijali prav za tistega - v ostalem idealistično nastrojenega Bidovca na listi PSI, ki so ga vj nedav-sti?5)reteklosti boli grdili in zaniče^ vali kot vse vrhunske demokristijane. To zato, ker je tako ukazal Boris Kraiger, sedaj pa je Bidovec postavil v senco najvišje titovske korifeje tržaškega »novega razreda« - in to spet zato, ker je tako ukazal Boris Kraigher. Kam so zdrknili titovski glasovi, je velika uganka, ki si je ne upa javno SLOVENSKA PROSVETNA MATICA V TRSTU Priredi v torek, 3. junija ob 20.30 v svojih prostorih v ul. Machiavelli 22 GLASBENI LITERARNI VEČER Nastopili bodo člani SKK. K prireditvi vljudno vabi ODBOR razvozljati niti titovski niti komunistični tisk. Naš goriški dopisnik je v zadnji številki »Demokracije« sprožil mnenje, da bi pri paritetnem številu demokrščanskih in komunističnih glasov celo titovci glasovali za KD. Kaj so se tržaški titovci res držali njegove domneve? KD je v Trstu prejela 7600 glasov več kot 1. 1956. Koliko je v tem višku titovskih glasov?... »Pr. dn.« po enajstih letih prvega »slovenskega pokopavanja« SDZ spet svira reminiscence Prijatelj našega gibanja nam je poslal obširno pismo, iz katerega posnemamo nekaj najznačilnejših misli, ki so sad piščevega predvolilnega opazovanja. V predvolilnih dneh so se v potvarjanju resnice, v histeričnih napadih na Slovence in svobodoljubne demokrate našli na isti liniji fašisti in komunisti. Volilni plakat demokratičnih Slovencev je oboje zadel v živo. Zato so ga trgali po mestu kot v Sv. Križu, Bazovici in drugod. Fašistom leži na želodcu slovenska govorica, komunistom pa resnična beseda. Vittorio Vidali je na volilnih shodih trosil dvojno laž. Zatrjeval je, da je predsednik SDZ, dr. J. Agneletto, priporočil svojim pristašem naj volijo demokrščane in trdil, da SDZ ni protestirala proti prepovedi slovenskega govora na trgu Unita. Podobna potvarjanja je sproti prinašal seveda tudi »Pr. dn.«. Obe trditvi sta se izkazali za neresnični. Proglas, ki sta ga podpisali SDZ in SKS, sta objavila »Demokracija« in »Katoliški glas«, nalepili pa so ga tudi po Odgouor nabrežinskemu pismarju V »Primorskem dnevniku« je »ljubitelj našega ljudstva«, ki je sodeč po vsebini »Pisma iz Nabrežine« z dne 22. maja 1958, v najožjem sorodstvu s štabom »no-vorazrednikov«, odkril v naši vasi nekaj »razpotnikov«. »Ljubitelj« je samo pozabil, da se taki »razpotniki« niso rodili šele ob letošnjih binkoštnih volitvah, ampak da uspeva oziroma životari ta zvrst v naši vasi že nekaj let. Ti »razpotniki« sedijo po večini v sedf>n;em občinskem svetu. »Demokracija« jih je imenovala preskakovalce. Vprašanje terminologije pa ni važno. Politična zgodovina jim bo prisodila zasluženi vzdevek. Sicer »ljubitelj« verjetno na te »raz-potnike« ni mislil, potrudil pa se je z vso svojo poklicno partijsko vnemo, da bi zvrst preskakovalcev razplodil po vsej naši vasi in tudi po bližnji in daljni okolici. S tem si ne bi samo zagotovil obilno porcijo partijskega golaža, ki za »novi razred« ni samo volilna premija, pač pa večna renta zaslužkarskih partijecev, ampak bi se z raz-loditvijo »razpotnikov« zmanjšala tudi moralno politična pregreha. Tako prakticirajo komunisti povsod po svetu. Samo z grehi obremenjeni dn'narji ostanejo zvesto priklenjeni na partijskih ojnicah. »Ljubitelj našega ljudstva« bi rad kar vse demokratične in verne Nabrežince s pritiskom na gumb preobrazil vsaj za te volitve v komuniste ali njihove sopotnike. Pri tem pa pozablja, da Nabrežinci -hvala Bogu - še ne uživamo blagrov rdeče diktature. Tudi nabrežinski »ljubitelj« hudo šepa na dialektiki. Med drugim je zagodel takole samozbadljivko: »...ker smo kot takšni podobni čredi ovac, ki jih vsak, dober ali slab pastir, poljubno nažene v to ali ono stajo.« Zgodovinsko še ni popolnoma dognano, ali je bil pastir, ki je njega in tisto konico preskakovalcev pognal v Titovo stajo, dober ali slab. Dognano pa je - in to potrjuje sedaj tudi naš kričav? nabrpjMrsIri -a!''W-«v - da so preskakovalci ali razpotniki čreda ovac, kar smo nabrežinski demokrati že davno dognali. V nadaljnem svojem »pismu« se »ljubitelj« tolaži, »da nam število takih izgubljencev ne bo delalo na nedeljskih volitvah sramote (?!)... Ce torej nočemo v polpreteklost, v dobo naše najtežje usode, volimo kandidate ene ali druge napredne stranke: socialistične ali komunistične.« Ce ne že sam »ljubitelj našega ljudstva«, pa je prav gotovo njegov politični šef in krušni oče v' »Pr. dn.« pred dobrimi osmimi leti, natančno dne 7. maja 1958 napisal o današnjih kandidatih socialistične in komunistične stranke takole: »... Skratka: Bartoli, Szombathely in Rovatti: zastonj se hvalite s svojim iredentizmom! Pravi in edini predstavniki tržaškega borbenega italijanskega iredentizma, ki ga je Mussolini po pravici imenoval, da predstavlja začetek in temelj fašizma, smo mi - tržaški kominformisti, ki imamo v naših vrstah ne samo Vidalija, Ferlana, Jurago in druge, ki so neoporečni »italianissimi«, temveč tudi Gom-baccije, Bidovce, Malalane, Siškoviče, Košute, Lovrihe, ki so končno spoznali, da je edina rešitev v večnem mestu in v »eiviltži bimillenaria« in ki jih tudi izraz »pazzi« več ne moti in jim je Pajettov način večanja italijanskega življenjskega prostora tako rekoč iz duše vzet.« Taki so torej kandidati, ki jih je nabrežinski »ljubitelj« postavil na razstavo na nedeljskih volitvah. V koliko so ga Nabrežinci tudi ubogali, nam v tem trenutku seveda še ni znano. Na vsak način razsodnemu človeku ni težko uganiti, da bi »ljubitelj našega ljudstva« zaslužil vzdevek, ki bi točneje označil njegovo roboto, n. pr. »trapoler našega ljudstva«. N' namreč verjetno, da je na nekdanje ocene pozabil, verjetnejše je, da je prepričan, da so Nabrežinci pozabili na kameleonstvo »Pr. dn.«. Ljubitelj resnice razglasnih 'Volilnih mestih deset dni :pred volitvami. Te laži pa niso blebetali in širili po javnih in zasebnih shajališčih samo aktivistični plačenci, ampak - in to dejstvo posebno karakterizira ljudi in čase, v kakršnih'»živimo - nekateri slovenski razumniki: profesorji, juristi, zdravniki.. Ti ljudje - mislim na tiste, ki se tako radi ponašajo z nepristranostjo -niso čakali na besedo prizadetih, ampak so se krmili z informacijskimi viri, ki so se že tolikokrat v preteklosti izkazali kot načrtni raznašalci laži in pollaži. Upam, da jih bo ta lekcija spametovala, v kolikor jim je v resnici do materialne resnice. Pri vsej volilnopropagandni vnemi za pravice slovenskega jezika je zanimivo, da niti titovci niti komunisti niso v mestu nalepili niti enega volilnega plakata v slovenščini, čeprav zatrjujejo vidalijevci, da je skoraj polovica njihovih volivcev slovenske narodnosti. S tem so se javno pridružili prepovedovalcem dvojezičnosti. Priznali so dvojezičnost le v pismenski obliki, kjer se jim ni bati italijanskih tovarišev. Ob teh in podobnih ugotovitvah bi titovcem, komunistom in tudi razumni-škim nepristrancem postavil nekaj vprašanj v razmišljevanje; odgovora tako in tako ne bo nobenega: 1) Kakšna je razlika med zatiranjem slovenske besede kot OBLIKE izražanja misli in med zatiranjem svobodne besede kot VSEBINE izpovedovanja lastnega mnenja? Ni nobene bivstvene razlike! Prvo in drugo zatiranje zasleduje en sam cilj: nasilno omrtvičenje govorilnega organa. 2) Kakšna je poteriitakem razlika med prepovedjo slovenske besede na trgu Unita in prepovedjo, svobodne besede po slovenski zemlji pod komunistično diktaturo? Ni nobene razlike! Kdaj so titovci v Ljubljani ali kateremkoli slovenskem naselju od polastitve komunistične strahovlade dalje dopustili slovenskim liberalcem, klerikalcem, socialistom ali kakršnim že koli odkritosrčnim nekomunistom, da na javnem shodu svobodno izpovedujejo svoje misli in nazore pred slovensko javnostjo, ne da bi se izpostavili torturam tajne policije? Kdaj se je kaj podobnega zgodilo v Sovjetiji ali kaki njeni pod-ložniški državi? Nikoli! Zato tudi med komunisti in fašisti v tem vprašanju ni prav nobene razlike! 3) Kakšna je razlika med asimilacijo, to je odpovedjo narodnostnim in kulturnim slovenskim izročilom, za katero stremijo nestrpneži in skrajneži na našem ozemlju in med nasilnim odpravljanjem političnih, duhovnih in moralnih izročil na Slovenskem, kar opravljajo komunisti s tajno policijo, poklicnimi vohuni, koncentracijskimi taborišči, zapori in gospodarskimi sankcijami? Ni nobene razlike! 4) Kakšna je razlika med vohanjem raznih organov in strankarskih agentov, ali pošilja slovenski oče svojega otroka v slovensko šolo in ali govori v družini materino govorico na tej zemlji in med vohunjenjem partijskih zaslužkarjev na oni strani, ali je slovenska mati krstila svojega otroka in ali 'sta se novoporočen-ca cerkveno poročila? Ni nobene bivstvene razlike. Izsledki prvih in drugih vohačev so enako nabiti groženj in povračilnih maščevanj. 5) Kakšna je razlika med zapostavljanjem Slovencev na Tržaškem pri javnih namestitvah (drugih namestitev skoraj ni) zaradi nekomunističnih izpovedi, ki so jih izrekli in političnega prepričanja, kateremu pripadajo. Bivstvene razlike ni nobene! Taki Slovenci so tu in na oni strani za črne in za rdeče fašiste - protidržavni elementi. Kaj bi po vsem tem lonec oponašal ponvi, kdo je bolj umazan! Oba sta drug drugega vredna! J. P. V. Dogodki doma] RAVNATELJ, Dr. VL. TURINA je na binkostni ponedeljek praznoval pol stoletnico svojega življenja. Profesorski zbor mu je v Slesljanu priredil prijateljski večer. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo »Demokracije«J # * * MINISTER ZA ZUNANJO TRGOVINO bo v teh dneh obiskal naše mesto. V glavnem bo s predstavniki tržaškega gospodarskega življenja obravnaval olajšave za povečanje trgovinske izmenjave našega mesta s tujino. Z A H V A L JI V soboto 17. maja nas je za vedno zapustil naš predragi mož, oče in stari oče Andrej Koželj . star 78 let Pogreb se je vršil v nedeljo 18. maja v Sesljanu na domače pokopališče. Tem potom se zahvalujemo č. g. župniku za žalne obrede, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kakršen koli način' počastili pokojnika na zadnji poti. . . Žalujoči: žena Elizabeta, sinovi in hčerka, vnuki ter družine ing. Schart in Bernardi Čonakrv, Montreal, Nem York, Sesljati, 19. maja 1058. v svoji srditi, jezi titovskega volilnega poloma pogrebne koračnice slovenskemu demokratskemu gibanju in spet pozablja, da je edino UDBI pridržano nasilje nad svobodo in demokracijo - in še ta ne zmore izkoreniti teh dveh osnovnih človeških dobrin, pač pa jih v dušah in srcih zasužnjenih Slovencev samo še širi in utrjuje. Turška pravljica Turčin, Srb in Cigan so prevažali, v-salč^vojo robo, po obširnem otomanskem c1¥#Wi. Ob opoldanski vročini so vozila zapeljali na obcestni travnik, izpregli kjpnj£;j,in jih pognali na sočno pašo. Vse tAo® opazil beg. Travnik je bil namreč njegova. last- Ves jezen je pridirjal: »Svo^ar nemarna!« je kričal, »kdo vam jeTgovdiil krasti mojo travo? Travnik je moj; in tu sem jaz gospodar!« Ko je vse tri grešnike premeril od glave do pet, je dejal: »Ti si Turčin, zato ti prestopka ne jemljem v zlo. Končno sm’o na turški zemlji. Ti Srbijanec si naš 4gj*U°žn)k, spadaš torej k naši zemlji. Alir ti-ciganski ušivec, ki nimaš ne doma ne--zemlje? -ti boš plačal! - Zgrabita ga!« ie z^ukaz|4 beg. »Naložita mu jih petindvajset' na podplate kot je zaslužil!« Ostala dva nista dolgo premišljevala, vesela, da bosta tako poceni odnesla pete.. Ciganu sta jih naložila, da je cvilil in; kričal, kot da bi ga na meh odrla. Tedaj je beg dejal Srbijancu: »Ce prav premislim, si pravzaprav tudi ti zagrešil zločin, ko si svojega konja poslal na pašo na turški travnik. Ti nisi svoboden Turčin in zato tudi ne moreš počenjati, kar bi hotel. Tudi ti boš prejel plačilo po zasluženju. Beg je zapovedal Turku in Ciganu, naj Srbijancu odmerita petindvajset udarcev na podplate. Ko sta končala, si je beg pogladil bra-* do in se obrnil k Turčinu: »Ti«, je dejal, »ti si Turek in kradeš turško lastnino? Kakšen služabnik vsemogočnega age si ti? Ti. ki bi moral bolje kot kdorkoli na tej zemlji vedeti, kaj je dovoljeno in kaj prepovedano. Ti si izvršil največji- zločin. Prav ti bi moral oba poučiti, kaj. jeuprav in kaj narobe. Zato boš prejel petdeset udarcev na podplate!« Razjarjena tovariša si nista pustila dvakrat reči. Palica je plesala po Turkovih petah, da se je kar kadilo... Te pravljice sem se spomnil v teh dneh, ko mi je tržaški pekovski mojster zatrjeval, da njemu komunisti ne bi ničesar jaobrali, če bi zagospodarili v Trstu, zato bo volil komuniste. Ali ga je pravljica, ki se je tolikrat ponovila v Baltiških državah, na Češkem in Poljskem, na Madžarskem in v Romuniji, v Bolgariji in Jugoslaviji zmodrila, ne vem. Tudi Hitler je v nekaj letih pozobal celo vrsto dežel, katerih državniki so tolažili sebe in svoje narode: »Nas pa ne bo!« Pa jih je le... ŠOLSKE VESTI Ravnateljstvo Državne nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da je čas za vlaganje prošenj za nižji tečajni, vstopni in sprejemni izpit do 10. junija. Podrobnejša navodila daje Tajništvo šole, ul. della Scuola Nuova št. 12-11. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU V soboto 31. maja 1958 ob 20.30 v prosvetni dvorani »A. Sirk« v Sv. Križu; v nedeljo 1. junija 1958 ob 20.30 na dvorišču stavbe št. 76 v Nabrežini; v ponedeljek 2. junija 1958 ob 20.30 na Kontovelu Marcel Pagnol TOPAZE V četrtek 5. junija 1958 ob 20.30 na dvorišču stavbe št. 76 v Nabrežini JOSIP TAVČAR PRIH0DH30 NEOELlO PODPIRAJTE SPP 1 DAROVI Gosp. N. N. iz Nabrežine daroval 1.000 lir za tiskovni skad »Demokracije«. N. N. iz ZDA dorova' 3.000 lir za tiskovni sklad lista z željo, da bi zopet izhajala tedensko. Gosp. J. Kos daroval SDD 2.000 lir. N. N. 3.000 lir Namesto cvetja na grob pok. msgr. Janka Kramariča so prispevali gg. profesorji in ostalo osebje 17.000,- lir za Podporno šolsko blagajno nižje gimnazije. V isti namen so darovali učenci 16.000- lir. Uredništvo in uprava: Trst, ul. Machiavelli 22-II. - tel. 3-62-75 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA: posamezna številka L 30.— Naročnina: mesečno L 50.— — letno L 600.— Za inozemstvo: mesečno L 90.— — letino L 1000.— Poštni čekovni račun: Trst št. 11-7223 Odgovorni urednik: Prof. IVAN RUDOLF Tiskarna Adria, d. d. v Trstu