1 RAVNATELJ L rj " "TJ Ual isbttfa 9 EMtece L L 636 T%4. 4- V firokovti 1 i oje«, zahvale, (atMh V Trsta. « soboto, M. tama IM7. Letnik Lil cclo Isto L 7S.—i t inozemstvo minfio 30 itoL — Ojliinin u 1 mm pratoct trflovsk« in obrtns o^Uss L i.—, s« osmrt-L 1^0. oflaae denarnih uvodov L JL— da prvi strani L 2.— < JV^ EDINOST TTnihiilliii ta upcsvnittrot T*st P), ulica S. Fraacasco 4'Asski 30. Ts-Mcs 11-57 Dopfat aaj m po- - cerja jo sedaj proti gibanju, ki s-e Je pojavilo v nizkih socialnih 3k>jih prebivalstva. Blok med generaloma Fin-Juj-Sjanom in Cam-Kaj-Si-om je močno omajal silo teh slojev. Po Buharinovem mnenju obstojajo sedaj na Kitajskem tri nasprotne si socialne sile, ki so organizirane v treh središčih države (Peking, Nanking in Hankov). Čang-Co-Linov tabor označa Buharin kot tabor fevdalne (grofovske) reakcije. Ta skupina dela z vsemi močmi na to, da se U3tanovi na Kitajskem nova vladarska hiša. Kar se tiče pristašev, se lahko reče, da njihovo število sedaj naglo pada. Druga skupina je — vedno pa Buharinovem rrzlikovanju — skupina narodnih liberalcev. Radi nezadovoljnosti s skrajnim programom revolucionarjev se je postavil na čelo te skupine Can-Kaj-Si, kateremu se je pridružil tudi general Fin-Juj-Sjan. Buharin predvideva, da bodo sledili njunemu primeru tudi drugi «vojaški strokov-njafci», in na ta način bo revolucionarna hankovska vlada zelo resno ogrožena. Ta skupina, ki jo imenuje Buharin « srednjo skupino», je daaies na Kitajskem najmočnejša sila ter se jača z vsakim thiem, ker ji prihajajo stalno novi pristaši. Moč te skupine sloni predvsem na njeni dobro oboroženi armadi in pa na u-godnem političnem položaja, ki je mnogo povoljnejsi nego položaj Čan-Co-Lina in njegove fevdalne skupine. Tretjo skupino tvori revolucionarni tabor, ki mu naičeluje vladaj' v Hankovu. Največji njen nedostatek obstoja v tem, da skoro nima na razpolaga armade, ki bi bila sposobna za vojne operacije. Stalno jo zapuščajo večji vojaški oddelki drug za drugim ter se grupirajo v nove edinice proti njej. Na ta način izgublja revolucionarna vlada polagoma tla in se razpada, a s prehodom generala Fin-Juj-Sjana h generalu Can-Kaj-Si-u je priSla ob največji del svoje oborožene sile. Gen, odbor izvoznega »soda Slovo dr. Plrellija RIM, 15. (Izv.) Pod predsedstvom dr. Pirellija se je včeraj sestal genralni odbor državnega zavoda za izvoz. Ker teče danes prva obletnica ustanovitve teg-ai zavoda, se je seje udeležil tudi on. Mussolini. Prisostvovali so tudi nekateri ministri, državni podtajniki, zastopniki fašizma in drugi dostojanstveniki. Dr. Pirelli je imel daljši govor. Ponovil je pred vsem vzroke, ki so ga dovedli do tega, da je moral odložiti predsedstvo pri izvoznem zavodu. Podal je nato podrobno poročilo o delovanju zavoda in povedal, koliko bo treba v bodočnosti še storiti, da se poveča italijanski izvoz, in kako bo treba postopati. Priporočal je, naj se vse sredstva izrabijo v prid italijanskemu izvozu: propaganda v inozemstvu, 'mena in tiskana; izdajo naj se posebni zakoni, ki bodo pospeševali izvoz; v Italiji in drugod naj se organizirajo posebni uradi itd. Dr. Pirelli je nato govoril o trgovinski bilanci. Dejal ie, rta i-> v ^verzi z revalutacijo -e v zaainjih mesecih izvoz skrčil, d očim se iz inozemstva uvaža blago v večji meri. Doee-^ivi predsednik izvoznega zavoda je ob zaključku svojega govora še ugotovil, da so se cene v prodaji na debelo znatno znižale in da bo tudi to pripomoglo izvozu do boljših uspehov. Nato se je poslovil. Spregovoril je nato načelnik vlade, ki je razpravljal o dosedanjem in bodočem delu izvoznega zavoda in izjavil, da bo ta ustanova ohranila svoj dosedanjih značaj. Gospodarska bitka Položaj v južnih pokrajinah RIM, 15. (Izv.) V nekaterih mestih, posebno v južnih pokrajinah, se mnogi trgovci in proizvajalci upirajo znižanju cen življenskih potrebščin. To se dogaja pred vsem v takih krajih, kjer se občinski načelniki ne pobrigajo preveč. Mnogi hišni gospodarji i zbega vaja zakonu o najemninah, ker se jim najemniki premalo upirajo. Gladilo korporacij «Lavoro d'Italias», ki opozarja na take slučaje, zahteva, da se izdajo proti takim dezerterjem gospodarske bitke strogi ukrepi. Italija In Grška Po obisku grških ministrov ▼ Rimu RIM, 15. (Izv.) V diplomatič-nih krogih zagotavljajo, da so razgovori, ki jih je imel on. Mussolini z grškima ministroma, dovedli do sporazumov, ki bodo okrepili prijateljske odno-šaje med obema državama. Ti dogovori so v glavnem gospodarske naravi. O njih bo razpravljal ministrski svet tia svojem prihodnjem Izasedanju. Grški finančni minister Ka-fandaris je novinarjem izjavil, da si grška vlada želi, da bi bilo sodelovanje med Italijo in Grško čim tesnejše, predvsem na gospodarskem polju. «Moja Želja je,» je dejal minister, «da bi Italijani pustili na Grškem znamenje svoje delavnosti. Italijani bodo na Grškem zmerom dobrodošli.«_ NEW YORK, 15. Sinoči ob 22.39 je letalec Smith odlete! iz S. Francisca proti Honolulu. Ta polet namerava izvršiti brez vmesne postaje. Letalec računa, da se bo z istim letalom in po isti poti povrnil v S. Francisco. Revolucija v Avstriji Delavsko organlzadje proglasilo spletno stavko - Revolucijo vodijo komunisti? - Krvavi spopadi - Policija streljala s strojnicami na demonstrante: 5§ mrtvih in 2M ram jenih - Revolucionare! JustUno palačo- PvotUtaliJanska demonstracija CmUom«! c4otrlro mostne hiše, so znane naslednje OplOSna SlaVK4 podrobnosti: Neki policist, ki je videl, da se demonstranti bližajo policijski postaji, nič dobrega obetajoč, je sprožil v zrak par revolverskih strelov. To je demonstrante tako razburilo, da so se kakor na povelje zagnali proti policijski postaji, vdrli v prostore, da bi nadli policijskega agenta, ki je streljal. Ko so ga izsledili, so mu iztrgali revolver i* rok ter ga slekli. Njegovo uniformo so odnesli v sprevodu in jo obesili na cestno svetilko. Po vsej priliki bi bila ista usoda dohitela tudi policijskega agenta, da ga niso branili njegovi tovariši, ki so se demonstrantom postavili odločno po rt>bu. Demonstranti so tekom popoldneva skušali vdreti v parlament, ki ga je policija močno zaetraiila, kajti na trgu pred parlamentom so bile razpostavljene tudi strojne puške. Ko so demonstranti izvršili naskok, je policija otvorila ogenj iz strojnic. Demonstrantov se je polastila panika in pričeli so bežati v stranske ulice. Na trgu je obležalo kakih sto ranjencev. V nekaterih ulicah so revoln-cionarci tekom popoldneva napravili barikade. JostKno palačo sort Demonstranti pred italijanskim poslaništvom BERLIN, 15. (Izv.) «Bertiner Tageblattu» poročajo z Dunaja: aZublji, visoki 20 metrov, se dvigajo danes zvečer nad justično palačo. Jasno znamenje, da je poslopje še zmerom v oblasti re-volucionarcev, ki še vedno branijo ognjegascem, da bi začeli gasiti požar. Črn, gost dim se dviga nad mestom. Demonstranti se na spreten način izmikajo policiji in vojaštvo, ki so jih skušali že večkrat obkoliti. Velika gruča demonstrantov je popoldne prišla pred palačo italijanskega poslaništva in vprizorila proti italijansko demonstracijo, kličoč: «Doli s fašizmom!« Vrata poslaništva so bila zaprta in demonstrantom je bilo preprečeno, da bi vdrli v posIopje.» Vlada obvladale položni ? Tragične bilanca BUDIMPEŠTA, 15. (Izv.) Po zadnjih vesteh z Dunaja je število človeških žrtev zelo veliko: 50 mrtvih in kakih 200 ranjenih. Izgredi in streljanje po ulicah se še nadaljujejo. Vendar vse kate, da je vlada še vedno kos situaciji Vlada ia poslanci na vanju RIM, 15. (Izv.) Danes popoldne so prispele semkaj z Dunaja vesti, da je tamkaj prišlo do krvavih komunističnih izgredov. Te vesti so seveda napravile v rimskih krogih globok vtis in vsa javnost, ki se revnima za politične dogodke, jim posveča največjo pažnjo. Zadnja poročila z Dunaja pravijo, da je social-komuni-stična resolucija zahtevala tudi mnogo človeških žrtev. Do 15. ure je bilo 20 mrtvih in 80 ranjenih. Ob 14. so vlada in kostitucio-nalni poslanci povabili socialistične poslance na sestanek. Posvetovali so se o današnjih dogodkih in proučevali sredstva za po tlačen je revolucije, ki so jo izzvali soci al-komunisti. Izgleda, da so se socialistični poslanci obvezali pomirjevalno vplivati na svoje somišljenike. Prvi spopadi med demonstranti ta policijo; DUNAJ, 15. (Izv.) Delavske strokovne organizacije so danes zjutraj proglasile splošno stavko, da protestirajo proti oprostitvi treh « Frantkampfer j ev* iz Schattendorfa v Btlrgenlandu, ki so 30. januarja streljali proti republikanski povorki, umorili enega invalida in enega otroka ter ranili pet drugih oseb. S splošno stavka hočejo delavske organizacije protestirati proti postopanju vlade in policije. Po stavki so prizadeti tudj^li-sti, ki jutri ne bodo izšli. Revolucionarno gibanje je izšlo iz delavstva samega in sedaj še ni mogoče vdeti kakšne cilje zasleduje. Demonstranti postopajo na lastno pest. Sociar-tistični poslanci nimajo nanje nobenega vpliva. Skušali so pomiriti demonstrante, a njihove besede niso našle odmeva med delavstvom. Do prvih izgredov je prišlo pred «Burgtheaftrom», kjer je policija demonstrantom zaprla pot s kordoni. Radi grozečega obnašanja demonstrantov je bila policija primorana seči po orožju. Policijski oddelki so sprožili tri salve v zrak. Ker se demonstranti niso hoteli razi ti, jih je policija, peš in na konjih, napadla. Po polurnem boju se je policistom slednjič posrečilo pregnati demonstrante v Ring-strasse. O napadu, ki je bil izvršen na neko policijsko postajo v bližini Vojno brodovi« se Je povrnilo v Ofcttfo RIM, 1&. (Izv.) Vo^no broetovje se je danes povrnilo v pristanišče Ostia. Vršile se bodo velflte slovesnosti po Že določenem programu. Načelnik vlade on. Mussolini bo jutri pregledal vojne ladje, ki so se zasidrale v pristani ŠčilT Kardinal Vannutelli je danes na krovu nekega rušile« toiW-dovk obiskal vojno brodovje, ki mu je izkazalo časti, kakor mu pritičejo. Kardinal Vannutelli, ki je dekan Svetega kolegija in obenem škof v Ostiji, je blagoslovil brodovje. Aretacija MILAN, 14. Milanska policija je aretirala 33-letno A. E. Sac-chi in njenega tovariša D. Man-giorgi. Že dolgo časa so na progi Milan-Benetke potnikom v prvih in drugih razredih zmanjkovali kovčegi in druga prtljah ga. Policija je zasledovala ves Čas zaman neznane tatove. Končno se ji je posrečilo jih izslediti. Tudi nekaj ukradenega blaga so mogli organi javne varnosti še pravočasno zapleniti, vendar pa še ni znano, kje se nahaja vsa ostala neprimerna večina ugrabljenih stvari. Namestnik O* Higginsa LONDON, 15. Kakor poročajo iz Dublina je bil na mesto umorjenega O* Higginsa, podpredsednika svobodne države Irske, imenoroan finančni minister Bljrthe. Poleg svojih dosedanjih poslov bo vodil'tudi ministrstvi za pravosodje in za zunanje zadeve. itabno poHKno vrvsojs BEOGRAD, IS. (Izv.) S povratkom Veije Vukičeviča v Beograd so oživeli razgovori za kandidatne liste. Za jutri se pričakuje povratak zunanjega ministra dr. Marinkovi-ća. S tem se bo baje razčistilo vprašanje odnošajev med radikali in demokrati v vladi, med katerimi je glasom nekaterih govoric radi pakta med Vuki-fcevićem in dr. Korošcem prišlo do nesporazumi jen j. V odonšajih med vladnimi radikali in, pašićevci danes ni bilo novih momentom, ker Aca Stanogević še ni prišel v Beograd. Zdi se, da se bo seja glavnega odbora vršila šele v torek. Zanimivo je, da pašićevci danes ponovno pretijo vladi. Njihovi krogi so baje zadovoljni z govorom Marka Trifkov&a, ki ga je imel na svoji agitacij s ki turneji po Bosni m ki je baje selo oster. BEOGRAD, 15. (izv.) Glavni odbor radikafoke stranke je nocoj izdal poročilo, v katerem pravi, da Še ni verificiral nobene kandidatne liste, da so torej vse vesti, ki se o tem razširjajo, tendenciozne in imajo ta namen, da zmešajo radikalske duhova Izvrševalcu odbor, ki sedaj zae seda, je administrativna ustanova, dočim potrjuje kandidatne liste samo glavni odbor. V sedanjem trenutku glavni odbor ne želi storiti ničesar, kar M motilo odnoš&je med njim in vlado, ki ji načel j uje radikal in ki je po večini sestavljena iz radikalov, po manjšim pa iz demokratov. Zato naj se vprašanje odobritve radikalnih list presojaj kakor to zahtevajo interesi stranke in njene celotnosti. Glavni odbor bo o kandidaturah radikalne stranke sklepal pozneje. Zato naj se vse vesti o kandidaturah sprejemajo obzirno. _ Dr. MarinJtović v avdijenci na Bledu' BLED, 15. (Izv.) Danes ob 11. url dopoldne je bil sprejet v av-dijenci pri kralju dr. Voja Ma-rinkovič. Kot se doznava iz njegove okolice, je ob tej priliki predložil kralju v podpis tudi več ukazov o spremembah v diplomatski službi. Istočasno mu je poročal o vprašanju obnovitve diplomatskih odnošajev z Albanijo. _ Komer dalizaci j a jugoslovanskih dri. Železnic BEOGRAD, 15. (Izv.) Danes je začela poslovati v prometnem ministrstvu komisija, ki ji je bila dana naloga, da izdela načrt zakona o komereializaciji državnih Železnic. Izlove hrana Borisa o bolgarski politiki SOFIJA, 14. Parlamentarna delegacija, ki jo je bolgarsko sobranje nalašrČ za to izvolilo, je izročila kradju Borisu odgovor sobranja na njegovo poslanico. O tej priliki je podal bolgarski kralj nekaj izjav o bolgarski notranji politiki. «Dalžnost vsakega izmed nas, je dejal v ral j Boris, je, da se vpoglobi * dušo naroda, da sporam njegove »težnje in1 njegove potrebe, da zamore potem na podlagi svojih spoznanj delovati za obči blagor. Nastojanja, ki jih eaiodušno gojijo vsi predstavniki naroda in ki se nanašajo na vzpostavitev splošnega reda, zakonitosti in gospodarsko rešitev države, predstavljajo dragoceno jamstvo za našo bodočnost. Gospodarska kriza, ki jo preživlja skoraj vsa Evropa, ni prizanesla niti naši mali Bolgarski. Rešiti bolgarski narod gospodarskega propada k> je naloga naeegai novega so-branja. Z bolgarskimi politiki delim svoje veselje nad uspehi, ki jih je doseglo njihovo odkritosrčno dek> miru in lojalnosti. Ne preostaja nam drugo, kot da sledimo po tej poti, ki bo dove-dla Bolgarijo le do novih uspehov, oredvsem pa do zdravega narodnega gospodarstva.« Tasigersko vprašanje LONDON, 15. (Izv.) Možnost, da bi se k tangerski konferenci pritegnile tudi Anglija in Italija, kar bi angleška vlada rada videla, postaja vedno manjša, ker se temu načrtu upira francoska vlada. Francija se namreč boji, da bi Anglija in Italija na, konferenci preveč podpirale Špansko. _ Komunistična Internaclonala in dogodki na Kitajskem LONDON, 15. «Timesu» poročajo iz Rige: I. K. K. I. (Izvrše-valni komite komunistične in-ternacionale) je podrobno proučila položaj na Kitajskem ter je prišla do prepričanja, da so komunistične vrste na Kitajskem doživele popoln poraz in da je treba radi tega pričeti zno . I. K. K. I. je včeraj objavil dolg komunike, v katerem je med drugim rečeno, da je revolucionarna naloga hankov-ske vlade sedaj končana. Po zgledu Čang-Kaj-Šeka in Feng-Yu-Sianga je tudi hankovska vlada prestopila k sovražniku ter je postala protirevolucio-narna sila Kitajski politični urad in osrednji odbor kitajske komunistične stranke nista bila zmožna izvršiti nalogo, katero jima je naložila komunistična internacionala, in sta posebno v zadnjem času zagrešila mnogo napak. Komunistična internacionala jima je večkrat poslala zaupna navodila, ki pai niso nič pomagala. Zato je I. K. K. I. pozval vse člane kitajske komunistične stranke, naj takoj zapuste hankovsko vlado, naj še nadalje ostanejo Člani Kuomintanga ter naj pridobivajo nove pristaše zaj komunizem, naj odločno nastopijo proti hankovski vladi ter naj v Hankovu z vso vnemo agitirajo med delavstvom. Komunike razlaga, da je Komunistična int.ernacic.nala .vodila pravilno politiko napram Kitajski, a so se tamkajšnji komunistični voditelji izkuzali kot bojazljivce in nezmožneže. Generali in višji častniki, glede katerih je bila Internacionala prepričana, da ji ne bodo ostali zvesti, so se prezgodaj izneverili komunistični stvari in so s tem zmešali vse račune. Vendar pa se je položaj v zadnjem času izboljšal, tako, da smejo komunisti upati na končno zmago. Pozornost je treba obrniti sedaj pred vsem na mobilizacijo o-gromnih množic kitajskih kmetov in na agrarno revolucijo. Poplave no Kitajskem Jang-Tse prestopa bregove LONDON, 13. Agencija «Cen-tral News» je dobila iz Šanghaja brzojavko, ki pravi, da so v zadnjih dneh vode reke Jang-Tse stalno naraščale. Reka je prestopila bregove ter preplavila cele okraje. Pokrajina Nang-Hwei je vsa pod vodo, ki je povzročila neprecenljivo škodo tamkajšnjim mestom in vasem. Tudi človeških, žrtev je mnogo. Glasom doslej še nepotrjenih vesti bi število teh že prekoračilo 10C0. Premnogo hiš se je porušilo. Na tisoče oseb je ostalo brez krova. DNEVNE VESTI Unitarna mlnoiRila komikih Slovencev Kot smo poročali že včeraj, je izdelal koroški deželni zbor zakonski predlog, s katerim naj bi se uvedla nekaka kulturna avtonomija za slovensko narodno manjšino na Koroškem. Poleg vesti, ki smo jih objavili včeraj po praški agenciji «Ceps»* po£nemljemo danes po dunajskem listu «Neue Freie Pres-se» še sledeče podrobnosti o vsebini novega zakona. Z njim se — piše dunajski list — priznava avstrijskim državljanom na Koroškem, ki se prištevajo k slovenski narodni manjšini, samouprava v kulturnih stvareh. Za slovensko manjšino se ustanovi narodni kataster, v katerega se lahko vpiše ob določeni štirinajstdnevni dobi, ki bo razpisana vsako leto, vsak državljan na Koroškem, ki je dosegel 20. leto starosti in se priznava k slovenski narodnosti. Na ta način ugotovljeni Slovenci bodo tvorili slovensko kulturno občestvo, ki se bo delilo v krajevne šolske občine. Organ kulturnega občestva bo slovenski narodni svet in njegovi Člani se bodo volili po deželnem volilnem redu. Sedež mu bo v Celovcu in imel bo precej obsežne pravice na gospodarskem in kulturnem polju. Novi zakon predvideva šolsko samoupravo. Po krajih, kjer se nahaja vsaj 40 otrok ni rodno-slovenskih sta riše v (nationalsloweni-scher Eltern) se ustanovi obča javna ljudska šola. Pri tem se določba državnega šolskega zakona, ki predpisuje razdaljo nad 4 kilometrov med posameznimi ljudskimi šolami, obide v prilog manjšini. Stroške za nove slovenske Šole bo nosila koroška dežela. Večji stroški, ki nastanejo zato^ ker se bodo morale vzdrževati v mešanih krajih tudi utrakvistične in nemške šole, se bodo poravnavali v sporazumu z zvezno vlado. Pravico predlaganja učiteljev v imenovanje na slovenskih šolah ima slovenski narodni svet. Imenuje učitelje koroška deželna vlada. cNeue Freie Presse» pripominja v svojem poročilu, da pomeni novi zakon posebno naklonjenost napram slovenski narodni manjšini in da je želeti, da bi sledile temu primeru vse one države, kjer se nahajajo nemške narodne manjšit ne. Mi si pridržujemo končno sodbo o stvari do tedaj, ko nam bo znano celotno in končnoveljavno besedilo tega predloga, ki je bil izročen v končno uredbo pravnemu odseku koroškega deželnega zbora Delovanje občinskega živilskega nrada Tekom tedna od 8. do 14. julija so organi tržaškega občinskega živilskega urada razvijali II cEDDVOSTa V Trstu, fine 16. julija 1927. svoje delovanje, kot sledi: Izvršenih je bilo: 860 preiskav po trgx>vinftlL poleg trajnega nadzorovanja trgov in stojnic. Od teh pregledov odpade 140 na pekarne. Nadalje 295 zaplemb raznovrstnega blaga na trgih in v prodajalnah, ki bi se ne smelo prodajat?; 7 zaplemb kozarcev in krožnikov, ki so biJi pokvarjeni in ne več za rabo; 13 analiz raznih vzorcev blaga; 60 analiz mleka Naloženih je 5 glob radi kršitve predpisov živilskega urada glede razprodaje živil. Končno so organi Živilskega urada ovadili nekega trgovca, ki ni izobesil predpisanega cenika. 13 drugih slučajev so javili sodišču radi kršitve predpisov o higieničnem postopanju z živili na podlagi zai-plemb blaga in kemičnih analiz posameznih vzorcev, v 19 slučajih pa so vložili ovadbo, radi kršitev predpisov zdravstvene obrtne policije. Seja pssvetcvalE« komisije za izpren&Libo priimkov Kakor poroča tukajšnja prefektura, se je dne 12. t. m. ponovno sestala posvetovalna komisija. za izpremembo priimkov v italijansko obliko in je vzela v pretres 47 prošenj, ki jih je VfPČinoma vse ugot?no rešila. Nato je pričela s sestavljanjem seznama priimkov tržaških družin, kateri bodo uradnim potom izpremenjeni v italijansko o-blika. _ Prepoved nabiranja prispevkov, darov in prodajanja vsakorrst-nlh pre^Tnc^rv v imenu faši« stovske stranke Tiskovni urad fašistovskega udruženja sporoča: «Vsem prizadetim bc*li tem potem naznanjeno, da je odslej prepovedano vsako nabiranje prispevkov in darov ter prodajanje kakršnih-sibodi predmetov v imenu faši-stovske stranke, in to tudi če so bila že izdana tozadevna dovoljenja. Ta prepoved pa ne velja za publikacije, pooblaščene od fašistovske stranke z lastnoročnim pismom generalnega upravnega tajnika stranke conam. Marinellija. Iz tržaškega življenja Utonil pri kopanju. V kopališču v Grijanu se je predvčerajšnjim popoldne med drugini kopal tudi 33-letni trgovec z lesnimi izdelki Josip Milič, stanujoč na Prošeku št. 187. Med kopanjein, ko se je bil že precej oddaljil od bregu, mu je najbrž prišlo slabo, kajti nenadoma je izginil pod vodo in se ni več prikazal na površje. Nekateri mladeniči, ki so zapazili nesrečo, so takoj odplavali na pomoč ponesrečencu, a šele po dolgem iskanju so ga potegnili na površje ter ga spravili na bre^T kjer so ga potom umetnega, dihanja skušali obuditi k zavesti. Toda njihovo prizadevanje je bilo zaman; nesrečni mladenič je bil že mrtev. O nesreči so bili obve>ičeni orožniki, ki so izvršili predpisani izvid na licu mesta. Ob pozni uri je bilo truplo utopljenca prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Odmevi nesreče v ulici S. Ciiino. Včeraj zjutraj so orožniki dovršili preiskavo o budi nesreči, ki se je dogodila predvčerajšnjim predpoldne v ulici S. Ciiino, kjer je v hiši št. 5 prišlo do silne eksplozije dinamitnih nabojev, pri čemer i je bila 22-letna Ana Mulich nevarno ranjena. Kakor znano, je Mufl-cheva pri zaslišanju izjavila, da je našla nesrečne naboje na strehi, kamor jih je očividno nekdo spravil, ne da bi ona vedela za to. Njen zaročenec, 26-letni težak Anton Koitz, pa sploh ni vedel ničesar povedati o stvari. Toda orožniki so tekom preiskave ugotovili, da so bili naboji spravljeni v podstrešju hiše, kamor jih je brez dvoma skril nekdo, ki je bil Mulichevi dobro znan. Na podlagi te ugotovitve so orožniki aretirali Roitza in ga po ponovnem zaslišanju odvedli v zapor. Mladenič se bo moral zagovarjati pred sodiščem radi nedovoljen ne hranitve in skrivanja razstrelilnih snovi. Otrok se nevarno opartt. Ker je bila mati zaposlena a povijanjem otroka, je 7-letna Jolan-da Cozzi, stanujoča v ulici Var-marlinaga št. 12, včeraj popoldne hotela mesto nje vzeti z ognjišča lonec vrele vode. Toda prijela ga je tako nerodno, da ga je prevrnila. Pri tem ji je vrela voda pljusk-nila na obraz in prsa ter jo hudo oparila. Oče je prenese? ubogo dekletce v mestno bolnišnico, kjer se bo moralo zdraviti — ako ne bo hujšega — najmanj 3 tedne. Nezgode pel Mi. t Ko je hotel zagvozditi kolo neke-JT& dvigala v tovarni strojev pri Sv. Andreju, je 29-letni mehanik Santo Mirone, stanujoč v ulici Crosada št. 11, včeraj popoldne prišel z desno roko med zagvozdo in kolo, ki m« je popolnoma zmečkalo paleoi Nesrečni mladenič je dobil na licu tnesta prvo pomoč od zdravnika re&lne postaje, nato je bil prepeljan y mestno bolnišnico, VmlM (tatove UKOR MESTNEGA STRAŽNIKA AN&SU CATTARU2ZA Df OB. TOŽENCI. En obtoženec se javi ieie na obravnavi. Vsi talijo. Včeraj zjutraj se je pred tržaško poroto začela obravnava proti Ludo viku Zaic (29 let), Štefanu Mr-kota iz Šibenika <21 let), Mariju Cermel iz Trsta {32 let), Teodoru Tavcer iz Trsta (21 let) Ferrucciju Stovinsky iz Trsta (24 let) in Petru Magrini iz Gradeža (40 let), obtoženim umora mestnega stražnika Angela Catiaruzza in poskušenega roparskega umora na osebi mare-šja'a mestnih stražnikov Ivana Zacchello Žalostni dogodek je čitateljem nedvomno še v spominu. Dne 31. decembra, približno ob 9. uri in pol zjutraj, je nesel marešjalo mestnik stražnikov Ivan Zacchello iz državne zakladnice proti poveljstvu mestnih stražnikov 144.000 lir, svoto, ki je bila namenjena za plače mestnih stražnikov. Spremljal ga je mestni stražnik Angel Cattaruz-za. V bližini sedeža poveljstva, v ulici delle Monaehe jima je zastavilo pot pet moških z masko na obrazu in orožjem v rokah. Eden izmed teh je dejal Zacchellu, naj dvigne roi*^ in jim izroči torbo, v kateri se je hahajal denar. Tedaj je Cattaruzza skočil proti napadalcem, ki so pa na dano znamenje začeli streljati proti njemu. Od sedmih krogel zadet in od dveh opraskan, se je Cattaruzza zgrudil in čez par minut izdihnil. Zacchello je uporabil zmešnjavo in pričel bežati proti ulici Castello. Zlikovci so začeli streljati za njrm. Dva strela sta mu preluknjala ofcleko in ena krogla se je zapičila v torbi v šope bankovcev po pet lir. Ko so roparji spoznali, da jim je plen ušel, so se spustili v divji beg in izginili v veži hiše SL 7 in 9 v ulici CattedraJe. Streli so bili oddani iz najmanj treh različnih samokresov. Na podlagi več ali manj utemeljenih sumov so agenti aretirali osebe, ki se morajo sedaj zagovarjati pred tržaško poroto. Včeraj zjutraj se je pričelo zasliševanje obtožencev, ki je s konte-stacijami vred trajalo ves dan. Vsi obtoženci odločno tajijo udeležbo pri roparskem napadu. Točno ob pričetku obravnave se je predsedniku javil Teodor Tavcer, katerega je do obravnave kve-stura zaman iskala. Predsednik: Vi Zaic veste česa ste obtožen? Kaj zamorete navesti v zagovor? Zaic pravi koj v začetku, da jo nedolžen. V trenotku zločina se je nahajal v čevljarski delavnici svt^ega brata v ulici Conti Št. 4. Predsednik: Priče, ki ste jih navedli in ki bi zamogle potrditi ta/ vaš alibi, ne povedo ničesar. Obtoženec: Jaz sem videl tiste ljudi — ako me ti niso videli, ni moja krivda. Ena glavnih prič, Tosca Balza-deila, je v soočbi na kvesturi spoznala v tem obtožencu enega Izmed napadalcev. Na tozadrvrao o-pombo odgovori Zaic: Balzadella je spoznala le mojo obleko. Jaz nimam take obieke. Predsednik: V soočbi ste vi piriči napravili znamenje naj molči. Obtoženec: Ni res! Predsednik: Priča je tudi dobila drzne grožnje, tako da je morala kvestura skrbeti za varnost njene osebe. Obtoženec: To mi ni znano. Zaic je že večkrat predkaenovan in je pod posebnim policijskim nadzorstvom. Na poziv predsednika vstane Stefaa Mrkota, ki pravi, da je v trenotku zločina spal doma v ulici delle Mura št. 14. Tudi tega je Balzadella naznačila kot napadalca. Mrkota pa pravi, da se priča moti. Predsednik: Tudi Zacchello je našel v vas veliko podobnost z enim napadalcem. Obtoženec: Ne! V soočbi ni trdil tega. V stanovanju Mr*ote je kvestu-ra zasegla velik samokres in mnogo nabojev. Izvedenci so dognali, fia so krogle, najdene v telesu nesrečne žrtve dolžnosti, zamogli biti izstreljeni iz zaseženega samokresa: Obtoženec: To je slučaj. Predsednik: Pri *as je nekaj časa bival človek, ki je po zločina skrivnostno izginil. Kdo ;e bil to? Obtoženec: Njegov priimek je težko izgovori j iv in se ga ne spominjam več. Ime mu je bilo P epi. Predsednik: Morda Mitereger? Obtoženec: Ne! Njegov priimek je bil slovenski. Predsednik: Kaj ste rabili mar sko, ki so jo našli pri vas? Obtoženec: Za pust. Darovala mi jo je neka Norina Cosio. Predsednik: Ona pravi, da ne. Obtoženec: Preteklo je že sedem let. Gotovo je pozabila. Predsednik: Važe sestre trdijo, da ste usodnega dne vstali zelo zgodaj. Obtoženec: Ni ree! Vstal sem točno ob desetih. Predsednik: Važi sestri tedaj la- žeta. Obtoženec: Z Antonijo si nisva bila dobrar vendar pa me je umirajoč v bolnišnici Regina EJena prosila odpuščanja Večkrat sem jo tudi pretepel. Ona je zakrivila, da sem danes v tej kletki. Pride vrsta na Karga Carmel On pravi: Jaz gopod predsednik sem žrtev kreature. Hotel sem se baš tistega dna vtihotapiti na katerisibodi parnik za v Ameriko, kjer imam brata. Blodil sem celo jutro po prosti luki. Ob 10. ali 10 in pol sem bil v neki gostilni v ul. dellTstria. Videla me je gospodinja Avguština Kandus in neki Josip Blasevich. Predsednik: Ta dva pa se ne vje-mata v času. Priča Framelico je spoznala v vas enega izmed napadalcev. Odvetnik Robfea: Pozneje je Framelico zanikal to trditev. Teodor Tavcer se zagovarja: Sem tu v kletki le zato, da postavim na laž tiste, ki me obdolžu-j*1 jo. Na dan zločina sem bil doma Pri meni je bil soobtoženec Sto^in-Izdelovala sva papirnate pe-taide v proslavo novjga leta , Prtdsednik: Vi poznat* Ivfagri-n.'ja? Obtoženec: Da in TuJT Terezijo Gcat, o kateri sem misiii. da je njegova žena. Predsednik: Priča Ros^etti pravi, da ste mu dejali na dan aretacije Magrinija, da morate bežati. Tavcer: To ni res! Rossetti laže! Ferrocelo 3tovf»sky trdi istotako, da je nedolžen. Dne 16. decembra, nekaj dni pred zločinom mu je umrla žena Karla roj. de CarlL Potrt po tej izgubi je sklenil, da vstopi v francoska tujsko legijo. Tudi Tavcer je imel enak namen. Na dan zločina je baš šel v tržaško Cassa di Risparmio,# da dvigne zap\iščino svoje žene. Najbolj neprijeten položaj ima obtoženec Pelsf MagdoL Ko je bil aretiran, so namreč našli na njem dve o Meki, dva površnika in imel je pri sebi kapo in klobuk. Lasje, katerih naravna barva je ogljenečrna, so bili umetno spremenjeni a pomočjo kisika v svetiorudeče in čudno ostriženi. Brk ni irnei, d »čim jih ima v kletki. V torbi, ki jo je imel pod pazduho, so agenti našli en samokres Browning s štirinajstimi naboji, železno palico fft dve improvizirani bombi in sicer dva vrčka čistila S idol, napolnjena z močno raznes-ljfvo snovjo. Njegova preteklost se zdi nekaj romantičnega. KI je enkrat obsojen radi nenameravanega umora. Vrhu tega govori njegovo kazensko spričevalo Se o zločinih nasil-stva. Predsednik: čemu ste knel! pri sebi toliko orožja. Obtoženec: Odkar imam ljubavno razmerje s Terezijo Goat, mi prihajajo grozilna pisma od vseh strani. Bil sem torej pripravljen na vse. Predsednik prečita e$o groail-nih pisem, naslovljeno na ihater ob t »ž ono a. Predsednik: In maskiran obraz? Obtoženec: Iskala me je gori&a k vest ura. Na dan zločina sem ob *9. uri čakal openski tramvaj. Tam sem bil približno do 9. ure in pol. Videl me je neki Jurissevicb. Pri popoldanski razpravi se či-tajo izjave ofrtožeoioev v preiskavi Predsednik pokaže tudi porotnikom oMeko umorjenega Cattaruz-ze, obleko ZacchelTa, krogle, M so jih naSli v telesu umorjenega in v torbi Zacche41a, samokres Mrkote, sankres Brownxg Magrinija, njegove naboje, razne masko in časopise, ki so jih našli v torbi Magri-nija. Branil je v njej le časopise, ki so govorili na dolgo in Široko o umore Cattaruzze. Med obravnavo je prtiHo ve£ manjSiii incidentov. Odvetnik Zon-naro n. pr. je protestiral proti po-stpanju oblasti, odvetnik Robi* proti postopanju pri soočbab itd. Danes prične zasliševanje, prič. TELESNA VZGOJA SPORT ŠPORTNO UBHTBMK T. V. L. A. Članice, ki se vajo udeležfti Iahkoatletskega prvenstvenega tekmovanja, so nar pr ožene, da javijo to vodstvom Se tekom današnjega dne. Prijave in prijavnine se sprejemajo vključno do torka, 19. t. m. ob 20JO. Tega dne in oi> omenjeni uri (20-30) se vrši sestanek zastopnikov k tekmovanju prijavljenih društev, in sicer v društvenih prostorih V. Za-neiti I/I. Omenjeni zastopniki naj se sestanka brezpogojno udeležijo. T .V. L. A. Sv. t Igrišče Adrije. Nedelja 17. t m. ob 6 zvečer. Za zaključno tekmo športne sezone 1926/27 si je izbrala Concordia lepo in krasno četo M. D. Sv. Iran. Obenem oddigra Concordia svojo 40. tekmo. 19krat je izšla Sv. Ivan četa kot zmagovalka, 12 tekem je izgubila, 7 tekem razveljavljenih in enkrat je tešLa Concordia neodločno in sicer s Sv. Ivanom, Bilanca goakrv 79:69 za Concordio. Zaključna tekma bo vsekakor zanimiva, ker s to tekmo bajS se poslovi kapetan BrlSček od srojih črno-belih tovarišev, ki jih je voda Itl-ridesetkrat po različnih igriščih hi tekmah. Sv. Ivan je veren drug črno-belih vraneev in koraka z njimi ob boku. Drugodivizijski prvak postavi najboljšo formacijo in tekma bo vsekakor napeta in gotovo bo nadkriljevala po kvalifikaciji vse do sedaj odigrane tekme. Tekmo sodi priznani sodnik g. A. 2er-jil. KUPA «NAŠ 6LAS» Igrišča Obzora. 17. t. n. Ob 15.30 — Finalna tekma za targo S. TJ. med Prosveto II. — Obzor IL Ob 17.30 — Finalna tekma za ku? po «Na£ Glas« med Prosveto I. — Primorjem I. Hazena »Presveta» — Trst javlja hazeni M. D, Zarje v Bazovici, da ne more odigrati v nedeljo nameravane tekme. — Vodstvo. Vesti z Jšeriškega Goriške mestne vesti Sest novem ašnikev. šest novomašnikov iz naših krajev bo letos pelo novo mašo. In sicer v nedeljo, 17. t. m. Dorfeo Go-lievšček v Marijinem Celju, Albin Martinčič v Gornjem Cerovem in Žagar v Cezsoči. V nedeljo, dne 24. julija t. 1. pa Alojzij Gulic v Tomaju, Miroslav Zorn v Prvačini in Karel Cesar v Trstu. Znižanje najemnine. Radi številnih prošenj, ki prihajajo na tukajšnjo kvesturo za znižanje najemnine, se je pri sodniji doseglo, da se je razglasilo 10 do 15 znižanje stanovanjsk. najemnin. 20% za najemnine trgovin z jestvi-nami in od 20 do 60% za stanovanjske hiše, ki ne obsegajo več kot 5 sob, ki ao bile razglašene kot stanovanja pred prvim januarja 1919. Izpostavljeni novorojenček. Neka nečloveška mati je v bližini Gorice v neči med 14. in 15. t. m. izpostavila svojega novorojenega otroka ter ga vrgla v Sočo. Truplo otroka je našel zjutraj neki konjederec, ki je takoj obvestil oblasti. Prišel je na lice mesta tudi Zeleni križ, ki pa ni imel ničesar več opraviti, ker je bifo dete mrtvo. Kdo je nečloveška mati, se še ni dognalo. Oblastva jo iščejo. Vsem, ki ste ga poznali sporočamo preialostno vest, da je naš srčno ljubljeni, nepozabni sin, brat in stric Josip Milic trgovec z lesnimi Izdelki v četrtek, 14. t. m. zvečer, v kopališču v Grijanu, nenadoma preminul. * Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v soboto ob (f. ari zvečer na domaČe pokopališče. PROSEK, 15. julija 1927. Antonija, mati. Jakob, Matevž, Karel, bratje. Ivanka por. Ci&ic in P«fca, sestre ter osiail sorodniki. BORZNA POROČILA. * Trst, 15. jnlija 1927 Amsterdam 730-740, Belgija 252.50-257.50, Francija 71.75-72.;i5, London 89.10-89.40, New-York 18.32^-18.42^, Španija 310-820, Švica 352-356, Atene 24-24.50, Berlin 431-441, Bukarešt 10.02^-11.52^, Praga 54.15-54.65, Madžarska 315-325, Dunaj 254-264, Zagreb 32,10-32.60. Uradna cena zlata (14. 7.) L 354.88; vojnoodškodninske obveznice 62.45. vodi v vseh jezikih. Via Fabio Fiizi 23, pouk m pre-894 Mo4, žena, prepirček, prepir, to so navadne stvari v zakonskem življenju. Tudi 14. t. m. na večer sta se v ulici «ria Foge4» prav po nezakonsko sprla, neki Josip čotar in njeipova žena. Da je bil m-očnejši rao£, je samo po sebi umevno, čeprav bi morda kak zakonec trdil, da je bila v tem slučaju, le izjema. Josip Cotar .je namreč zagrabil za srtol in Seno tako zelo mahnil med noge, da je morala iskati pamc£5 pri Zelenem Križu, ki jo je pripeljal T mestno bolnišnico. Neprijetna nezgoda. Neprijetna nezgoda se je pripetila zadnjo nedeljo g. inž. Rustji. Napravil se je bil nad fige v Dobrav-ljatu Toda nesreča nikjer ne počiva. Zlomila se mu je pod nogami veja in padel je tako nesrečno na tla, da si je zlomil pri padcu desno roko v zapestju. Dobil je prvo po* moč pri vipavskem zdravniku dr. Pavlici, ki mu je roko obvezal. OSEK. Cerkvena slovesnost. Na oboku v naši cerkvi se nahajata letnici 1774. in 1927. Glede prve letnice se ne ve gotovo, ali se je isti čas cerkev zgradila ali pa popravljala. Druga nova letnica nam ja9no kaže, da se je letos cerkev z zvonikom vred znotraj in ocT zunaj popravila in prenovila. Delo je .trajalo ravno eno leto časa. Stranska frltarja sta se v podobi križa iz lad je dozidala in cerkev se je lepo poslikala. V nedeljo 10. t. m. na običajni cerkveni »hod, pri katerem je asi-stenčno sv. mašo imel č. gr. dekan Bel6 iz Kanala kakor tudi cerkve-ai govor; kako naj spoštujemo cerkev in kako naj bo vsaka hiša predpodoba cerkve i. t. d. Za slovesnost dneva kakor tudi sa »krb za enoletno delo in priprave gre usluga č. g. Franketu, vikarju v Oseku. GOlt. CER OVO. Nova maša. Dne 17. t m. bo pri nas v Gor. Cerovem v cerkvi sv. Nikolaja prva sv. maša, katero bo pel naš domačin novomašnik g. Albin Martinčič. NovomaSnik je sin revnih sta-riSev ter v svojem življenju prav skromen in ponižen. Vsi se prav iskreno veselimo njegove prve sv. maše, ton bolj ker nihče ne pomni, da bi bila v Cerovem nova maša. Pripravljamo se že skrbno na to izredno slavnost in želimo novo-mašmkn mnogo blagoslova božjega v vinogradu Gospodovem. F O D L 1 S T K SLU35UNJA za vsa domača dela, ki 7ta tudi nekoliko kuhali se sprejme. Nasicv pri tržaškem upravništvu. 939 ENONADSTHGPNAr hiša, (graSĆlia), z 18 sobami po 6/6 m2, 7 shramb p«> 5/5 m2 m S urali zemljišča, v Jablani-i 3t. 1 pri Ilirski Pistrici prodam za 60.000 lir. 938 DVA UČENCA za pekovsko obrt, tudi če eden je praktičen, se sprejmeta takoj. Zadnik Josip, pekarna, Trnovo pri VL Bistrici_ 932 VIOLINE .stare, tudi pokvarjene kupim, pri Josipu Klun, trgovina, via Mazzini 40 (er via Nnova). 934 AKADEMIK prevzame za časa počitnic instrukcije za slovenščino, nemščino, sc-bohrvatsko, francoičino, matematiko in opisno geometrijo. Naslov pri goriški upravi. 935 KRONE krili&fe, platin, lUmte zlate komatfs ZLATO plsčuje po višjih cenah nego vsak drugi. ALBERT POVH - urama Trst, Via Mazzini 46 ZDRAVNIK j Dr. FRANC GRUDEN S I se je nastanil v Nabrežini (na lastnem domu) ' Na njegovo mesto v Postojno l je prišel j Dr. FR. AKBROŽI t ■ ki ordinira vsaki dan dopoldne ; I v Postojni, popoldne pa v St. | f Petru na Krasu. (84211 a rm FRANCE BEVK: (36) liku ii Bjjp IjitaB cNapisal ]mi feoŠ Se eno pjLsmo,» je dejal. «Ta pismo mora biti poeebuo.„» fnkaj j« dolgo, da st* ga pisala nekega ne-deftjakega popoldne čisto sama. «Tako piai,» je narekoval, «da neprestano malim nanjo... tako piši, da...» Pravil je počasi, toplo, s smehom na ustih, z vlago v očeh. Vse nežne misli, vse težke vzdihe, vse prazne strahove, vse zamujene prijaznosti, ki jih je v bedenju deževnih dni in sanjal v težkem spanju trudnih noči, je hotel položiti v te nerodne besede, ki jih je nizal svinčnik drugo k drugi na zmečkani papir in vendar niso povedale tega, kar bi bile morale povedati. Katerai roka je zmožna* da bi narisaia, kar srce hoče in posebej, kar preprosto srce hoče. Preprosto srce ustvarja večje Čudeže kot katerokoli drugo. Ko je bilo pismo napisano, ga je Jakec dolgo držal v rokah, kakor dai tehta njegovo važne«t, in se je smehljal, kakor da prebira iz njega tisto, kar je pravkar povedaL V vrhovih tujih smrek je šumelo.. Micka se je vdala materinemu vabilu. Ko so se delavci namnožili in so zrastle v Keciiii barake čez noč, da je nastala po pokošenih travnikih in po gmajni ob potoku nova vas, mati ni mogla več tegniti kruha, četudi je delaia noč in dan. Njena baraka je bila narejena, nova poč sezidana, se en pek je prišel k hiši, dolge polt :e kruha so stale pripravljene, a so se praznile vsak dan sproti. Na drugem koncu vasi se je naselil v baraki tujec, ki je tudi odprl pekarijo. M-ačter je zaskrbelo. «Tega si kriva ti,» je dejala Micki, «ki nisi prišla. Zdaj bejno imeli.» Tedaj se je Micka odločila, dasi jo je plaši! Adolfov pogled. Mislila je na Jakca, mislila je na otroka in zdelo se ji je sramotno, da se cči tujega moškega obračajo drzno vanjo. «Zdai bi te kmalu ne bilo treba,» je dejala mati.