Poštnina plačana v gotovini Cena 2 Din OPERA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠKA V UUDUAN11930/31 DIJAK PROSJAK Premijera 15. februarja 1931 IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO UREDNIK: M. POLI« Za plesne prireditve priporočamo bogato izbiro ^ razne svile! A. & E. SKABERNE LJUBLJANA SEZONA 1930/31 OPERA ŠTEVILKA 7. GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja za vsako premijero Premijera 15. februarja 1931 K. Millocker: Dijak prosjak Epizoda iz borbe poljskega naroda za svobodo je dala libretistoma povod za sestavo interesantnega in učinkovitega libreta: V zasedenem Krakovu gospodarijo naduti nemški oficirji, med njimi prav oblastno sicer precej omejeni guverner, polkovnik Ollendorf. Na nekem plesu si je ta dovolil poljubiti sicer revno ali ponosno Lavro Novalsko na rame, za kar je dobil zasluženo plačilo — zaušnico. Užaljeni oblastnež snuje osveto: v krakovski citadeli ima zaprtih več Poljakov, med njimi tudi nekega ubogega dijaka, t. zv. dijaka prosjaka Simona Rymanovicza. Mladi lahkoumni veseljak se da kaj hitro premamiti — saj mu guverner obljubi zlato svobodo — da si nadene ime bogatega kneza Vibickega ter da kot tak snubi ponosno poljsko plemkinjo. Potrebnega denarja mu da na razpolago sam polkovnik, a njegov drug iz ječe, Jan Janicki, postane njegov tajnik. Tako prideta na veliki sejem v Krakov, kjer vzbujata ogromno zanimanje in kjer se snideta z obema Novalskima, Lauro in Bro-nislavo. Toda v mladih srcih vzkipi prava ljubezen. Simon se zave svoje nedostojne igre in hoče pojasniti še pred poroko svoji zaročenki pravo stanje stvari. V ta namen napiše pismo, ki ga izroči materi svoje neveste. Ta pa ga na prigovarjanje polkovnika Ollendorfa ne odda. Ollendorf ima sicer silnega posla. V Janu Janickem, ki ljubimka z dražestno: Bronislavo, razkrije upornika, stotnika Opalinskega; ta mu za veliko nagrado navidez obljubi, da mu izda v Krakovem se skrivajočega kneza Adama Kazimira. Poročna svečanost je v polnem teku. Simon je prepričan, da mu je nevesta na tihem oprostila — kar se začuje divje petje in vpitje. V dvorano prihrumi pod vodstvom jetničarja Ente-richa tolpa kaznjencev — Simonovih drugov. Tudi oni so prišli 1 na poroko ter prinašajo nevesti svojevrsten dar. Ollendorfovo maščevanje je popolnoma uspelo. Gosti se razbeže, Simon pa je ponižan, uničen; nič manj ponosne poljske šlahčanke. Toda naduteža čaka kazen, ki popolnoma odtehta njihovo sramoto. Jutro se bliža in ž njim čas, ko bi moral Opalinski izdati vodjo poljske zarote. Z lahkoto spelje poljski šlahčič puhloglavega naduteža na krivo sled, češ, Simon je prav za prav Adam Kazimir. Dokler se Ollendorf poigrava s svojo žrtvijo, ki mu gre navidezno na limanice, se vstaja nemoteno razvije. Strel iz topa naznanja, da so vstaši zavzeli eitadelo, ki je kmalu vsa v plamenih. Nemci so doigrali, Simon in Jan, ki sta s svojo spretnostjo pomagala narodni stvari do zmage, pa prejmeta zasluženo nagrado: roki ljubljenih in ponosnih šlahčank. Karl Millocker Velja poleg J. Straussa in Fr. Suppe-ja za vstvaritelja tako imenovane dunajske operete. Rojen je bil 29. maja 1842 na Dunaju, kjer se je tudi šolal. Fungiral je nato kot gledališki dirigent najprej v Gradcu, potem na Dunaju v Harmonietheatru. Po njega polomu je prešel na Theater an der Wien, kjer je bil obvezan kot dirigent in komponist. Za to gledališče je uglasbil večino svojih del, izmed katerih naj imenujemo nekaj pomembnejših: »Gasparone«, »Apajune, der Wasser-maun«, »Viceadmiral , ; Das vejftvunschene Schloss % 2 Der arme Jonathan :, Nordlicht . Dijak prosjak« (Der Bettelstudent) je bil uprizorjen 1.1882. ter spada med njegova najboljša dela. Zanimivo je, da so ravnokar uprizorili to delo v Berlinu (Kroll-oper) in v Munchenu (Staatsoper). Umrl je 31. decembra 1899 v Badenu pri Dunaju. Naslednje novitete v opereti V okviru posebne kratke operetne sezone namerava uprizoriti uprava gledališča ob koncu tekoče sezone štiri operetne novosti, ki bodo gotovo prav posebno zainteresirale našo publiko. To so sledeča dela: Simončič-Šivicova operetna revija v 6 slikah »0 ta prešmentana ljubezen«; potem ljubka »Mala Flo-ramye« od I. Tijardoviča, slike iz Splita, katerih dejanje se vrši pred vojsko, med vojsko in po zaključku mira; najnovejši Kal-manov uspeh »Vijolica z Montmartra , katerega dejanje je povzeto iz pariškega bohemskega življenja polpretekle dobe; in končno satirična ultra-moderna burleska »Kralj njenega srca« na glasbo J. Offenbacha. * 2 Offenbacliova renaissanca. Pcleg Verdijevih oper in Handelovih oratorijev (na Dunaju so med drugim ravnokar izvajali pod R. Hegerjem njegovo skoraj neznano operno-oratorijsko delo Semele ). skušajo poživit razna manj znana in napo! pozabljena dela spretnega in duhovitega glasbenega karikaturista Jacques Offenbacha. Že pred nekaj leti je izšla iz njegovih postumnih skladb sestavljena opera »Toledski zlatar«; obenem pa je dirigent Klein po vzorcu Treh mladenk« sestavil učinkovito delo, ki obravnava tri epizode iz njegovega življenja. V tem delu (naslov mu je »Offen-bacli ) je združil najlepše melodije iz njegovih del. Letos pa so izšla kar tri važnejša dela: »Madame Favart (delo, ki je bilo komponirano v tekmi z Straussovim »Netopirjem«), opereta Perichole<, ki ji je K. Kraus podstavil povsem nov libreto in konečno Kralj njenega srca«, ki ji je K. Pauspertl oskrbel so- • dobno parodistično besedilo. Res značilno za naš čas, da se toliko stika po zaprašenih arhivih! Sama spekulacija ne more biti motiv. Njo bi onemogočilo praktično življenje, ki bi ob zdravi in dobri sodobni produkciji kratkomalo odklonilo take eksperimente. In vendar doživljamo, da inscenira dunajski operni ravnatelj Cl. Kraus po dramatični borbi za uveljavljenje Alban Bergovega »Wozzeka« — Offenbachove »Hoffmannove pripovedke«! Kaj se uprizori v tekoči sezoni še v naši operi? Naš operni ansambl pripravlja za drugo polovico tekoče sezone še celo vrsto velepomembnih in zanimivih del. Kot prvo * izide Charpentierova L u i z a«, prekrasni »glasDeni roman , kakor imenuje svoje delo sam avtor. Glavne partije bodo pri premieri podali ga. Zlata Gjungjenac-Gavella (Luiza), gdčna. N. Španova (mati) ter gg. J. Gostič (Julien) in R. Primožič (oče). Poslednjo partijo bo pel tudi g. J. Križaj, medtem ko bo naslovno partijo podala pozneje tudi ga. V. Thiery-Kavčnikova. Delo študirata gg. M. Polič in dr. Br. Gavella. Kmalu potem se uvrsti v repertoar naše opere prekrasna opera-bajka N. Rim-skega-Korzakova S n e g u r k a« (Sneguročka). Delo pripravljata gg. A. Neffat in R. Primožič. Načrte za dekoracije in kostume je izdelal g. V. Uljaniščev. Naslovno partijo bosta izmenoma podajali ge. Zl. Gjungjenac in I. Ribič. Glasbeni študij interesantne novosti M. Delannoy-ja »D a m-s k i lovec« je g. N. Štritof zaključil. Izvedba tega dela pa je odvisna od dogotovitve kompliciranih kostumov (načrti g. V. Ulja-niščeva), ki predstavljajo figure šahovske igre. Sploh je ta »pesem gest , kombinacija petja in plesa (gestike), svojevrsten pro- 3 blem, ki ga rešujeta gg. režiser Br. Kreft ia baletni mojster P. Golovin. G. Niko Štritof se .je poleg tega dela še lotil z vso vnemo ljubeznive »Lucerne« (Svetilka) Vitezlava Novaka, katerega šestdesetletnico praznuje ravnokar glasbeni svet Čeho-slovaške republike. Z izvedbo tega dela se hoče naša opera oddolžiti velikemu mojstru in novejši glasbeni produkciji bratskega naroda. Poleg teh del se še pridno dela na R. Straussovem »K a v a-1 i r ju z rožo« . Znamenito partijo Ochsa bo podal g. J.Križaj, po izjavi samega slavnega avtorja, eden najboljših interpretov te sijajne figure. Iz jugoslovanske literature pa se pripravljata »Kostana« od P. Konjoviča (v naslovni partiji ga. Zl. Gjun-gjenac-Gavella) ter »Z a č u d j e n i s v a t o v i« od dr. B. Širole, komična opera, ki je dosegla pri krstni predstavi v Zagrebu popoln uspeh. Vzporedno s temi deli se v najkrajšem času izvedejo reprize »V a 1 k i r e« in »Večnega mornarja od Wagnerja (poslednja opera v novi zasedbi z go. Thierry-Kavčnikovo ter gg. R. Primožičem in Št. Marčecom ter dirigentom dr. D. Švaro) ter priljubljene Jar. Weinbergerjeve narodne opere »Š v a n d a d u d a k« z g. Št. Marčecom v partiji Babin-skega in g. D. Zupanom v partiji vraga. Izvedba tega celokupnega načrta je seveda močno odvisna od zdravstvenega stanja ansambla, ki je v prvi polovici tekoče sezone močno oviralo reden potek dela, in seveda od tega, če bodo zmogli ateljeji Narodnega gledališča ogromno delo, ki ga zahteva inscenacija omenjenega repertoarja. Poleg vsega tega, in dela za opereto, katera pripravlja za konec sezone posebno kratko operetno stagiono, pripravlja naš orkester še dva koncerta v zvezi z »Orkestralnim društvom Glasbene Matice«. Prvi, ki ga dirigira g. N. Štritof, pride na vrsto v prvi polovici marca ter prinese med drugim interesantno novost: Mjaskovskega VI. simfonijo. Drugi pa je projektiran za začetek maja meseca. Dirigent bo g. L. M. Škerjanc. Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik: M. Polič. — Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani. RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI CAinirvt