; „Primorski Listsc izhaja vsaki 1., iO. in 30, dan v mesecu. Cena za celo leto I gl. 30 n., za pol leta 65 nov. Posamezne številke se dobivajo pri vpravništvu po 4 nov. Y Gorici, dne 20. februvarja 1896. Vretlništvo in vpravništvo mil je v Gorici, Nunske ulice št. IO. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. O-glase in naznanila sprejema vpravništvo po pogodbi. Pomanjkanje duhovnov! Res žalostno pri nas na Goriškem! Trpimo duhovno lakot. Ako pogledamo v letošnji cerkveni koledar naše nadškofije, beremo tam. da je pri nas praznih nič manj kot 84 duhovskih mest. Mej temi je sedem far, štiri kuracije, šest vikariatov in šestdeset kaplanij. Tn to zlo občutimo še posebno na slovenski strani. Pot od Mirna do Dornberga prehodiš v dveh urah. Na ti poti si še pred desetimi leti na strani gospodov župnikov našel pet gospodov kaplanov, ki so prvo mašo mašavali in pridigali: v Mirnu, v Biljah, v Renčah, v Pervačini, v Dornbergu. In zdaj ? Župniki so ostali sami brez kaplanov ! — Drng vzgled. Vzemi tri duhov-nije: Štanjel, Smarije in Gabrije. Pred leti je pastirovalo na tem prostoru pet duhovnov. In zdaj ? Zdaj najdeš le v Štanjelu enega, in še ta je star in bolan, tako da je prosil vže za pokoj. Manjkajo celi štirje! Enakih vzgledov bi mogli navesti še od drugod. 0-menili bi le še sv. Goro, kjer po leti na tisoče in tisoče romarjev ostane brez sv. spovedi, ker ni duhovnov. Res, žalostno! Koliko ljudi je brez sv. maše ob nedeljah,koliko otrok brez krščanskega nauka! Pa kaj ? dosti naših naročnikov, ko bodo to brali, nam bodo gotovo sami pritrdili, da slabe letine za duhovnike so najhujša šiba Božja. Kako britko de pri srcu, ko stoji domača cerkev brez svojega varilni, nevesta brez ženina! In ko se bliža kak praznik, tedaj morajo občinski možje hoditi od Poncija do Pilata okol, da najdejo za silo duhovnika, ki jim pride mašavat! In kako pusto, surovo postane kmalu vse, posebno pa mladina, ko je zmanjkal duhoven v občini! Kaj nam pa jemlje duhovne ? Za danes povemo en vzrok: pobira nam jih smrt. Pa kaj, ko bi smrt nam grabila le stare, onemogle duhovne ? Ne! davi nam večinoma same junake, v najlepših letih! Poglejmo v lansko leto nazaj. Vi gorjani ste poznali gospoda Urbančiča, gospoda Tomšiča; Vipavci ste imeli g. Stubeljna, g. Kodriča, g. Kralja; Štanderžcem je zmanjkal g. Gaberšček, Bricem g. Tomažič — sami korenjaki na duši in na letih! Da molčimo o družili. Kako pa, da nam jih smrt tako neusmiljeno kosi ? Je to le slučajno V O ne — smrt, ima svojega gospodarja, Ta gospodar je Bog. Ako pridejo slabe letine na polji, vsak veren kristjan govori: Bog nas tepe. In tako, kot verni kristjani, pravimo tudi mi: Bog nas tepe ! Gotovo se ne motimo, ako rečemo: Mi smo se nad duhovskim stanom zadnjih let veliko pregrešili. Častitljiva duhovska obleka se je mazala in blatila s pisano in go- vorjeno besedo, da je strah! Zato so pa tudi ljudje posebno po nekateilh krajih izgubili vse spoštovanje do duhovnov. Tu pa tam jih srečaš, tudi vže na deželi, ki duhovnika še pozdravijo ne ! Koliko kletvin in nespodobnih besed se sliši proti duhovnom! In vender duhovne soditi ima pravico le Bog in škof! Zato Bog sodi: Ker to ljudstvo ne spoštuje mojih maziljencev, mu jih hočem pobrali, da bo od lakote umiralo! Imamo post. Položimo tedaj roko na srce, in izprašujmo si vest: Glavni vzrok, da nimamo duhovnov, smo mi sami. Pa ta post hočemo še kaj več o tem premišljevati; post je kaj pripraven za to. Govoriti hočemo še o drugih vzrokih, zakaj nimamo duhovnov. Slednjič bomo nasvetovali, kaj nam je 'storiti, da dobimo zopet potrebnega števila duhovnih pastirjev. Kmetijsko vprašanje. Gospodarske zadruge in društva so vrlo mnogo koristila kmetovalcem raznih narodov. Zato so se tudi te naprave, ko je ljudstvo spoznalo njihovo korist in uvidelo vspeh, siluo širile ter je naraščalo število udov. Kar pa koristi francozkemu in nemškemu poljedelcu, gotovo ne bode v kvar našemu kmetovalcu. Saj tudi naš kmetovalec boleha na euakih boleznih kakor ino-rodni Zato se nam dozdeva potrebno, da tudi našemu ljudstvu spregovorimo nekoliko o koristih gospodarskih zadrug. Zadruge ne le skušajo kmetu pridobiti potrebni kredit in vstanovljajo take zavode, ampak tudi drugače še koristijo kmetu. One namreč nakupujejo reči po trebne za gospodarstvo n. pr. umetna gnojila, pičo za živino, kmetijske stroje po naročilu in na račun zadružnikov. Druga naloga pa jim je poljske in druge pridelke n. pr. žito, vino, živino, maslo, sir i. t. d. prodajati na račun članov. Marsikateri kmetovalec bi rad svoje gospodarstvo umnejše vredil, naročil umetnih gnojil za travnike in vinograde, se o-skrbel s potrebnimi kmetijskimi stroji. Toda ne kaže mu samemu, ker to presega "njegove moči. Stroji so za njega samega predragi, gnojil ali drugih potrebnih stvari mu ne kaže naročati v tako mali množini. In tu bi bila zadruga v pomoč. Zadruga bi nakupovala vse kmetovalcem potrebne stvari v večjih množinah ter jih potem oddajala posameznim zadružnikom. Stroje bi naročila zadruga in bi bili njena lastnina, in vsak zadružnik bi se jih lahko posluževal. Umljivo pa je, da bi bili kmetovalci pri naročanju po zadrugi na dobičku. Zadruge kupujejo po naj nižji h cenah. Ker zadruga naroča blago v velikih količinah, dobiva potrebne stvari naravnost od izdelovalca ali iz tovarne. S tem dobi za- druga mastni dobiček, katerega drugače spravijo v žep prekupci, navadno židovski. Poleg tega pa so zadrugam, kakor uči skušnja, iia razpolago vedno najugodnejše ponudbe, ker odjemljejo vse blago proti gotovemu plačilu. Zanje veljajo vedno prvotne kupčijske ali tovarniške cene. Poleg tega pa zadruge pri oddajanju naročenega blaga ne iščejo dobička. Za nje zadostuje, da se pokrijejo vpravni stroški. Tako pa ne more postopati navadni kupec, ki ga kupčija živi. Ves dobiček, ki ga zadruge dosežejo, je v korist kmetovalcem. Ko so na Francoskem pričele delovati zadruge, je kmečki stan kmalu občutil njih blagodejni vpliv. Kmalu so pričele padati cene raznim stvarem, ki jih kmetovalci potrebujejo. Trko n. pr. so zadruge mnogo pripomogle, da se je cena kmetijskim strojem v zadnjem desetletju znižala za 25 do 30 odstotkov. Cena umetnim gnojilom je padla za polovico, nasprotno pa se je vpo-raba gnojil za trikrat pomnožila. Nekatere zadruge na Francoskem v velikanskih množicah naročujejo umetna gnojila. Zadrugi za okraja vjjenski (Vienne) in spodnje ša-rentski (Charente-Inferieure) vsako leto na-ročujeti za pol milijona gld. umetnih gnojil. Tudi v Nemčiji so gospodarska društva pospešila umno gospodarstvo. Vestfalsko kmečko društvo je vže v letu 1887 naročilo za okoli 200.000 gld. umetnih gnojil. Poziv! „Svoje mrtve, Avstrija, spoštuj.u T. K&rner. Društveno načelništvo je sklenilo, postaviti o petdesetletnici vladanja Nj Veličanstva, presvitlega našega cesarja in kralja, naj višjega pokrovitelja našega društva, spomenik našemu slovečemu rojaku in ju-nakn: baronu Andreju Čehovinu (Zhehovin). c. kr. topničarskemu stotniku, čigar ime sije v zgodovini naše vojske in naše domovine v neminljivi slavi, in to v njegovem rojstnem kraji, v Gorenij Branici, v okrajnem glavarstvu goriškenv Čehovin se je narodi! kot sin pripro-stih starišev dne 26. avgusta 1. 1810. Uno-vačen 1. 1831. k topničarstvn, je služil v slovečem avstrijskem bombardijskem krdelu; pri 4. topničarskem polku je dosegel vse podčastniške šarže. Potem je bil pri imenovanem polku 28. julija 1848. c. kr. poročnikom, in 1. novembra 1849. v II. artilerijskem polku c. kr. nadporočnikom imenovan. Leta 1852. je bil kot c- kr. stotnik premeščen k 8. topničarskemu polku baron Smola. Ko se je Piemont 1. 1848. vojskoval z Avstrijo, je bil naš Čehovin nadognjičar, a že tedaj je skazal v bitkah pri Moutanari dne 29. maja in pri Soma-Compagni 25. julija svojo vojaško nadarjenost. Vsled svo- jega hladnokrvega, treznega in spodbudlji-vega vedenja je bil prvo odličen s srebrno svetinjo hrabrosti I. vrste in koj potem še z zlato svetinjo hrabrosti. V bitki pri Mortari, dne 21. marcija, streljal je tako grozovito v sovražnika, da se je ta kar umaknil. Cehovinova baterija je napravila tak metež v sovražnih vrstah, da se je mogel naskok dovršiti brez težave. Posledica temu redkemu junaštvu se je pokazala v tem, da so zajeli pet topov, več vojaških voz in kakih 1(300 sovražnikov. Dva dni.potem, 23. marcija, v bitki pri Novari, se je odlikoval Čehovin zopet po drugem junaškem in previdnem činu. V hudem stHjanja grmeče bitke, kjer je sodeloval naš Čehovin, sta bila sneta dva topa njegove polbaterije.; ali neprestrašeni junak je odgovarjal z enim topom dvanajsterim pijemonteškim, in to tako dolgo in izdatno, da ja bilo možno rešiti se nevarnega položaja 9. lovskemu batalijonu in Franc-Karolovi pehoti, ki so se umaknile. Korni poveljnik, feldcajgmajster baron d’ Aspre, ki je bil priča tega občudovanja vrednega Cehovinovega čina, prišteval ga je naj večjim junaštvom, koja pozna topui-čarska zgodovina; to je tudi priznal kapitelj reda Marije Terezije. Vsled tega je Nj. Veličanstvo, naš presvitli cesar, z najvišjim sklepom z dne 29. junija 1849, Čehovina najprej imenoval vitezom reda Marije Terezije, potem pa leta 1850. baronom. Čehovin je imel še druge svetinje, namreč papeževo svetinjo, svetinjo velikega nadvojvode toskanskega, vojaškega reda za zasluge III vrste in častniški križ za zasluge. Se-Ie 45 let starega, -torej v cvetu moških let, je Čehovina pokosila nemila smrt po dolgi bolezni v Badenu pri Dunaju 10. septembra 1855. Njegovega pogreba so se udeležili prevzvišeni udje naše cesarske hiše ter načelniki civilnih in vojaških oblastev z Dunaja. Hoteli v so na vreden način skazati zadnjo čast Čehovinu, junaku, ki si je nabral toliko lovorik v laški vojski za cesarja in domovino. Da ostane torej vedno ?A\ spomin na tolikega junaka Čehovina tudi v naši deželi, sklenilo je načelništvo veteranskega društva goriškega. postaviti mu v njegovem rojstnem kraju v Gorenji Branici, spomenik, ki ima biti zgovorniši vrstnikom in potomcem nego je pisana zgodovinska beseda. Spomenik L I S T E K Božje sodbe v — predpustu. Na pepelnico marsikoga glava boli od pusta. Ljudje mislijo, da o pustu ni Bog gospodar, ampak da se sme vse počenjati, kar komu ljubo. Da pa to ni tako, naj pokažejo nekateri vzgledi, kako je Bog vžaljen radi pustnih norostij. Ti dogodki niso izmišljeni, ampak resnični, izbral sera jih iz knjige: Alban Sfolz ,.die schreibande Hand‘‘. Ako ni .tebe,, dragi bravec, še kaj takega zadelo, naj ti bodo ti vzgledi v opomin, da v prihodnje tudi v pustu kaj takega ne vči-lijaš, s čimer ,se Bog razžali. V Koljnu na Nemškem nikdar ni bil predpust taki) razposajen, kot deset let po Francoski revoluciji. Za časa prekucije je izginila vera, strah božji, sramožljivost in sploh vse, kar diči vernega kristjana. Vse polno ,.šern“ seje vrtelo po Kolinskih ulicah ; a največ pozornosti je zbudila šema, ki prihaja iz šolskih ulic. Bil je mrlič, ki je šel po trgu. < tblečen je bil v belo obleko, prepasan s črnimi trakovi, na glavi imel je venec iz rožmarina. Obraz je bil bel kot sneg, oči zaprte, roke prekrižane na prsih, a v rokah sv. razpela in rožni venec. Tako je šel mrlič počasi dalje, vse je bežalo pred njim v hiše in gostilnice. Mlad deček le se drzne, prileti za mrličem, in ga pahne. Grpzovita prikazen pade, počasi zopet vstane in se povrne na dom. v Čez mesec dni je umrl v istem mestu mož, ki se je v celem življenju kazal, da bode sporočal o neumrljivih Čehovinovih junaštvih sedanjim in bodočim rodovom ! Ker pa naprava takega spomenika zahteva večjih stroškov, nego bi jim bilo podpisano načelništvo pri vsej dobri volji kos, obrača se s tem do visokorodnih plemičev, c. in kr. vojakov, c. kr. domobrancev, do veleč, duhovstva, do naših bratskih društev in v obče do vseh blagih somišljenikov z ndano prošnjo, da bi blagovolili podpirati to podjetje z radodarnimi doneski. Sprejme se vsak dar, še tako majhen, hvaležnim srcem ter razglasi se po časopisih. Darovi naj se blagovole pošiljati na-čelništvu podpisanega društva v Gorici. Podpisani odbor goji prijetno nado, da naš poziv ne pade na nerodovitna tla. V Gorici, meseca februvarja 1896. Anton Jacobi, c. kr. domobranski stotnik, društveni predsedniK. Dr. Mih. pl. llentsrhel- Wildhalis, I. podpredsednik. Grof Wiljem Puppi, II. podpredsednik. K. g in Marija ! Žalostne razmere na Laškem. Prepekli teden bil je č. g. kapelan iz Topolovega (na Beneškem, 2 uri oddaljeno od Livka op. vr.) v Vidmu. Tamkaj našel je dva svoja sošolca — soduhovnika, in mislite si kje ?! V vojašnici!! Popolnoma v vojaški obleki, s puško na rami urila sta se z na vadnimi vojaki vred, s trdno nado — da jih piecej, ko se le nekoliko izurita, pošljejo v Afriko. Res žalostno! Duhovnik pustiti mora svojo službo, svoje ovce, pustiti mora sv. mašo in brevir in — hajdi z navadnimi vojaki v vojašnico! Koliko zasramovanja morajo tu pretrpeti, si sami lahko mislite I — Spolnuje se do pičici prerokovanje Marije de la Salette, ki je med drugim pre- rokovala, da bodo laški duhovni silno trpeli. Zatecimo se k sv. Rešnjemu Telesu, kajti tukaj je po Marijinih besedah jedina pomoč, da tudi nas ne zadene kaj tacega. V bratovščino vednega češčenja pristopite duhovni — pa pripeljite seboj tudi ljudstvo ! Res judovsko! Tukajšnji judovski list pripoveduje, da sta zakonska A. in T. v Goiici na pust obhajala srebrno poroko. V tem vidi judinja gotovo poroštvo, da zakonska doživita tudi zlato poroko, kajti blagoslavlja ju veseli pust! Sadjarsko in vinarsko društvo za kanalski okraj imelo bo v nedeljo 1. marca po popoldanski službi božji svoj občni zbor v občinski hiši v Kanalu. Dnevni red : Poročilo sedanjega odbora, volitev novega za 3 leta, in razgovor o piiliodnjem delovanji. Predsedništvo. Ker je društvo velike važnosti za ma-terijalni razvoj na Kanalskem, naj bi vsak posetnik udeležil se zborovanja ter pristopil kot ud. Družba debeluhov. V Ohehssu je bil nedavno banket, (večerja), katerega so se udeležili vsi Italijani in Švicarji, ki v tem mestu stanujejo, in morejo dokazati, da tehtajo najmanj 100 kil. Sešlo se je 23 gostov, od katerih je najlažji tehtal 100 kil, najtežji pa 128. Poslednjega so seveda izvolili za predsednika. Debeluhi so od sedmih zvečer do dveh zjutraj pri mizi sedeli, jedli in pogovarjali se. Da ni primanjkovalo radovednežev, se lehlco razume. Iz šole. V neko šolo na deželi, ki je imela doslej vedno kakega duhovnika za nadzornika, je stopil od liberalne vlade novo imenovani posvetni nadzornik. Otroci ga po stari navadi pozdravijo s krščanskim pozdravom : Hvaljen bodi Jezus Kristus! Novi nadzornik posvari otroke ter pravi: „Za naprej me ne smete več pozdraviti s terni besedami, temuč morate reči: Dobro jutro ! Saj ne veste, ali sem jaz jud ali ajd. No, ti mali tam, kako se mora reči? Janezek: ..Dobro jutro.:1 ,,Zakaj tako ?“ vpraša nadzornik. Janezek: „Zato ker ste jud". Nadzorniku se ni nič kaj dopadel ta odgovor, zato Jožek vzdigne roko. Prijazno mu reče nadzornik: „Prav, pa ti bolje povej, toraj zakaj t Jožek : ..Zato ker ste ajd.“ Nadzornik ni dalje popraševal. Splačal ga je. Imenitni P. Roli iz družbe Jezusove se je enkrat vozil na železnici, kjer ga je pričel neki predrzen agent zasmehovati. Nazadnje je vprašal jezuita, ako ve, da v Parizu vselej .kedar kakega jezuita obesijo tudi enega osla obesijo. Zaničevani duhovnik mu prijazno odgovori: Nahvaliva mi dva Boga, da nisva v Parizu.“ Zasmehovalec je vmolknil mej velikim smehom sopotnikov. Pri drugi priliki se je P. Roli zopet vozil na železnici skupaj z enim močno rejenim gospodom, ki je v eno mer govoril zoper sv., vero. Slednjič se obrne do patra in ga vpraša: „Kaj ne, vi ste katoličan in celo jezuit ?“ ,.Da, to sem“ odgovori 011. „Ali je res, da jezuiti vse vedor?“ — „Ne,. vse ve le eden in to je Bog, ki ste ga malo prej zaničevali. Mi sicer veliko vemo, gotovo več, kot marsikateri drugi.“ — „No, pa mi boste morebiti le vedeli povedati, zakaj imam jaz še črne lase pa vže sivo brado ?-‘ „To vganjko Vam lahko rešim-', odgovori jezuit. „Toraj le povejte mi.-4 „Odgovor Vam sicer ne bo ljub, pa ker me silite, naj pa bo. Vi veste, da se poprej obrabi tisti ud, ki ima več dela. Vi ste v svojem življenju malo mislili, najbrž pa mnogo nespametnega govorili in to je vzrok da so lasje na glavi še črni, brada pa siva-*. Brezverec se ni drznil več šaliti s patrom. Spomenik jezuitu, država Illinois v sey. Ameriki bo postavila v Čikagi spomenik v vrednosti 60 000 frankov misijonarju jezuitu Markete (Marquette), ki je imenovan „apostelj Kanade11. O11 je prvi prehodil in popisal roisisipsko dolino in bil je začetnik Čikage, ki šteje danes 1,200 000 prebivalcev. Market je bil rojen Francoz. O frančiškanih. Po zadnji štetvi je na svetu 16.640 frančiškanov, ki živijo v Str. 28 1132 samostanih. Far imajo 629, dijaških zavodov 206. Mašnikov je med njimi 8233, klerikov 3660, bratov 3282. 78 let v bolnišnici. Pred kratkim umrla je v bolnišnici v Pordenonu (Italija) lieka starka, ki je bila v omenjeni bolnišnici celili 78 let! Bilo je namreč leta 1817. — leta lakote — ko so ljudje našli v neki ulici v Pordenonu nekako polumrtvo pokveko ženskega spola. Prinesli so ta nestvor v bolnišnico. Takrat bil je dotični nesrečni otrok star kakih 10 ali 12 let. Tekom let zrastla je nesrečnica do celih 70 cm., toraj ostala je svoj živi dan prava pritlikovica. Nikdar pa ni vedela povedati, koliko je stara, in kje je rojena ; samo to je znala, da se zove Magdalena. Ta nepoznana nesrečnica stala je bolnišnico tekom 78 let okoli 28 tisoč lir ! Za kratek čas. Sicer inui prav. Mož : „Tukaj je tako hladno v senci, vsediva se nekoliko na to klop, da se odpočijeva'1. Žena: vZa božjo voljo, hitro vstani! Ali ne vidiš, da je klop na novo pobarvana in še mokra ?“ Mož : „C'emu ? Zdaj je vže tako prepozno". Iz krčme. Krčmar: „Prijatelj ! zdaj bi bilo vže enkrat zadosti. Vi ste mi vsaki dan več dolžni. Od jutri nadalje Vam ne zapišem nič več“. Gost: ..Meni je vže prav. Kako pa si boste mogli vse zapomniti ?“ Mej zdravniki. Zdravnik A.: „Zakaj pa tako natančno sprašuješ vsacega bolnika, kaj vživa ? Ali je to tolike važnosti za spoznanje bolezni ?“ Zdravnik B.: „To ravno ne, ali s tem jaz spoznam kako je kaj pri denarjih in potem napravim račun'1. Tudi sreča. Kmet: „Kaj, Vi še ne znate razločiti pšenice od ovsa?“ Meščan: „Ne.“ Kmet: „To zna vender vsak osel“. Sinček meščana : „Vidite oče, kako je prav, da tega niste vedeli11. Iz lastne skušnje: „Ako kaj povem svoji ženi in pravim, da naj molči, je ravno toliko, kakor če ima naše starešinstvo tajno sejo. Jutri ve vsa občina, kaj se je sklenilo.“ A, tako! „Miha, zakaj si pa tako klavern ?“ — „Kaj ne bom. Moja žena je zopet en lonec razbila11. — „Kaj pa je to hudega?'* — „Ali, moja žena razbija lonec in sklede na moji glavi11. Zvita stava. Meščan : „Vi ste torej stavili, 40 dni nič jesti in 40 noči nič spati. Ali ostanete pri tem?* Kmet: ..Gotovo. Včeraj sem vže pričel stavo11 — Meščan : „No pa kako Vam je ? Ali niste nič lačni in zaspani?" Kmet: „ Prav nič. Jaz jem po noči in spim po dnevi1* Previdnost je vedno dobra. Bolnik narekuje svojo poslednjo voljo: „Vse svoje premoženje zapustim mojemu bratu. Ker pa vem, da je pijanec in zapravljivec, naj se mu še le po njegovi smrti izroči*1. Na počitnicah. Oče: „Ne bi bil verjel, da me bo tvoje šolanje toliko stalo!11 — Sin : *Mnogo res, in zraven se še preveč ne učim". V resnici malenkost. Dijak se je poslovil po dovršenih šolah od svojega učenika rekoč: „Vas moram zahvaliti za vse, kar znam“. Učenik : „Pustite to. Ni vredno da se spi minjate te malenkosti11. Dobro se je odrezal. Nek kmetič pride v mesto, kjer se je ravno zidalo lepo šolsko poslopje. Mož je bil zelo radoveden ter je to zidanje prav natančno od vseh strani ogledoval. Nek gospod ga vpraša: „Mož, kaj bi pa radi, da tako natančno vse ogledujete ?“ Kmet: „E, nič posebnega. Vedel bi le rad kaj bo iz tega“. Gospod : „To bo nova norišnica za kmete". Kmet: „Sem si mislil. Saj za gospode bi bila tako premajbind.“ Dobro ga je zavrnil. Neki petek pride v kerčmo neki gospod in zahteva postnih jedi. Krčmar, mož le po imenu kristjan, ga vpraša: „Kaj ne, Vi gospod, ste «den pobožnih katoličanov ostrejše vrste ?“ -- Gost : „Ljubi krčmar, brigajte se zdaj za moj lačni želodec, ne pa za mojo vero.11 Osramoten je hitel krčmar v kuhinjo, spolnit želje gosta., P R I MOR S K I" L IS T____________________ Hudoben. Sodnik : „Kaj si pa zopet napravil ? Ti si pravi potepuh. Zdaj je vže dvajsetič, da imam s teboj kot sodnik opraviti11. Putepuh: „Gospod sodnik, kaj pa morem jaz za to, tla ne pridete nič naprej ?!“ Očitanje. Zena: „Da te vender ni nič sram, vsaki pan pijan priti domov“. — Mož : „Da te vendar ni nič sram, o polu-noči se prepirati s pijancem11. Prijazen odgovor. Prijatelj A pelje svojega prijatelja B k telefonu, da bi mu razložil vrednost te nove iznajdbe. „Glej, mu reče, jaz sem svoji ženi telefoniral, naj pripravi za naju dva dobro kosilo. Vzemi cev in poslušaj, kako dobro me je razumela". B vboga in sliši odgovor žene prijatelja: „Ali nisi vedel kaj bolj pametnega storiti, kakor tega starega norca h kosilu povabiti!“ Odgovorni vrednik in izdajatelj J. Marušič. Tiska Hilarija ska tiskarna. Prihodnja številka »Primorskega Listau izide dne I marca. A-nt. Koren, trgovec v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko, porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe. 36—30 oocoooooooco Štev. 516 3__j Op. Razglas. Naznanja se, da JAVNA DRAŽBA zastavil IV. četrtleta t. j. mesecev oktobra, novembra in decembra 1894 začne v ponedeljek dne 9. marca 1896. ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke. Od ravnateljstva zastavnlce in ž njo združene hranilnice. V Gorici, 11. februvarja 1895. -Anton Fon, klobučar in gostilničar v Semeniški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. 30—25 Novic Franc, krojač v ulici sv. Klare št. 6, izvršuje razna naročena dela in prodaja narejeno obleko po jako zmernih cenah. 31—31 Yse m kmetijstvo! 1 —20 SVE STROJEVE ZA GOSPODARSTVO Sadne mline s kamenitimi in železnimi valjarjami, sadne stiskalnice vsili sestav, sadne sušilnice in stroje za sadje lupili, MLATILNICE, gepelje, stiskalnice za seno in slamo, STROJE ZA OBDELOVANJE ZEMLJE, trijerje, žitočistilnike, brane, mline, trtne škropilnice in vinske stiskalnico prodaja po jako znižani ceni proti jamstvu in na poskus IG. HELLER na Dunaji II/2, Praterstrasse St. 49. Obširni ceniki se dobe zastonj. Prekupci se iščejo. Posebno se svari pred ponarejenim blagom ! ' ' l • m CIE NICI Bir/.HLA'rr»o 1 IG. HELLER, BEC ■v n. PltATKRSTKAS.SK BK.49. m M I DTABB PAVLI m v GORICI •v Nunskih ulicah št. IO nasproti gostilne H ((BEJLECrJ^ ZA.JCA.)) 'M usoja si priporočati preč. duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo $§ w a grobni h vtnctv vsake vrste, rož za cerkve, palm, cvetkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, mrtvaških oblek, čevlje, nogovice, rakev (trupe) jUgi vsake velikosti, zlatih črk i. t. d. ]j§ ~|M» ■■ 1 ■ .Im «*«-mmx*Jta t 'm 'ic ' ji? * '4 ■ - v - • ^