n it p m o 17 ? • J V t, m h K l> El'—M U.i3 UMTi. l »redni ki !;. •■:. din 259, četrtletna pa din 13S — Tekoči račnn pri Istrski K. E. it. S5-KB1-Ž-1S1 Rokopisov n»e vračamo LETO IV. ŠTEV. 37 trouer, petels s-, septembra j 955 POSAMEZNA ŠTEVILKA DIN 10 i'ií il^fi tkl> hit G fl fSBs giffi lUllLSKi M IM iifp i f FT'.'-l t'fv.) n i N [ ' - ! • « -I r ' ' i ________ Večkrat smo ;:e ugotovili, da sta turizem in gostinstvo velikega gospodarskega pomena za naš okraj ki ima izredno ugodne posoje - "> razvijanje te dejavnosti. Kaže, se tega iz dneva v dan bolj zavedamo. Vedno mani je tistih, ki so še nedavno izražal pomislike in skeptično cledali na že itak sorazmerno majhne investicije namenjene z" ureditev in razširitev gostinskih in turističnih podjetij In obratov, če-pra to ni bilo brez vzroka. Naše gostinstvo je preživelo težko krizo in le redka, najmočnejša podjetja so nekako »zvozila« skozi leto brc/ deficita. Vzrokov pa je bilo več: majhna zmogljivost, nestrokovni kadri nepripravljenost na sezono, slabr postrežba, pomanjkljiva propaganda in še vrsta drugih. Se pred dobrimi dvemi leti sme imeli v naših letoviščih ob Jadranu le 950 ležišč, kar je bilo približno 30% predvojne zmogljivosti te*a področja. Danes je to število naraslo na 1545, s čimer smo se približali 50% predvojne zmogljivosti Kakor vidimo, pa smo-še vedno precej daleč od stvarnih možnosti. In vendar ie že letošnja sezona pokazala, kako se je to povečanje pozitivno odrazilo na gospodarsko stanje v gostinskih podjetjih. Pregled letošnjega poslovanja podjetij nam pove, da lahko letos prvič upravičeno pričakujemo, da bodo vsi o-brati zaključili poslovno leto z aktivno bilanco in nam ne bo potrebno ob koncu leta razpravljati o deficitih v gostinstvu, likvidacijah in kritju izgub. Nedvomno je to uspeh, ki obenem potrjuje, da so bila sredstva dobro naložena. K temu pa ni malo pripomogla tudi boljša propaganda in solidna povezava s potovalnimi u-radi, kakor tudi izboljšanje notranje organizacije v podjetjih samih Naše gostinstvo in turizem sta se torej premaknila naprej. To pa ne pomeni, da sedaj ni več problemov pomanjkljivosti in težav. Sezona se polagoma bliža h koncu in pripraviti se bomo morali pravočasno na prihodnjo. Ne bo odveč, če začnemc že danes misliti na to, saj je bila prav v tem ena kroničnih pomanjkljivosti naših gostinskih podjetij, na katero smo naleteli tudi v letošnji sezoni. Kaj nam torej narekujejo letošnje izkušnje? Prvo in najtežje vprašanje je nadaljnje povečanje zmogljivosti gostinskih obratov, predvsem v pogledu prenočišč. To .ie prav t važno s splošnega vidika ši-. ler: a turizma, k^koc tudi glede na .-espo-darski efekt posameznih nodjeij Vzemimo same primer Ankarana, kjer restavracij? lahko zadovol.r SCO it1 več gostov, imajo pa vsega na razpolago >e 204 leMča. i:<: •« res za to letovišče je izredno velik saj se je oglasil med drugimi nek' interesent, ki j* sam ponudil zasedbo 400 ležišč i ko 'i štiri ir: po' mesece. Tudi gostinska podjetja v Piranu imajo nodobne težave. Medtem ko bi glede na oestre-bo 1 restavracijah lahki imela ¡", nove-je števi'0 gostov, ¡itn to onemogoča pomanjkanje prenočiš;. Zato se bolj kot kdai koli- postavHa nujna potreba čimprej nie «redit./V vseh tistih objektov, Iti so nek:.'-'..; služili turizmu, kot 'o v stvari že predvideva načrt gostinske zborni ce in Sveta za turk-em ori OLG Koper. Težave bodo tukaj s sredstvi, sa' bi zato rabili več sto milijonov dinarjev. Vendar bi komune v okvi ru svojih lastnih možnosti in s no-moč!o samih lahko marsikaj uredile. V tem pogledu je pohvalna pobuda mesta Izole, kier bo občina obnovila hotel z 32 poste!iami iti osposobila 40 ležišč v zgradbi podjetja Arrigoni. V Piranu bodo na oobudo in s pomočjo podjet>'a «Ribič« uredili novo restavracijo, podjetje »Splošna plovba« pa ¡?o u-redilo mornarski klub — obrat odprtega tipa. ki bo služil turizmu Ti primeri govorijo, da so ponekod vprašani": gostinstva in turizma vzeli zelo resno. Vsekakor pa br čimprej potrebno, da bosi t okraj:: gospodarski svet in okrajni inulsk' odbor vsaj v -grobem predvidela za obnovitev gostinskih objektov, da bodo podjetja pravočasno izdelala načrte in se dela ne bedo sp: zavlekla v pomladne in celo poletne' mesece, kot je bil to primer leto: Drufo resno vprašanje so kadri V našem gostinstvu jc izred::? ni zek odstotek zaposlenih, ki imajo potrebne kvalifikacije, z~:o i ¡fii to liko pritožb, (ki pa niso vse upravičene) in ponekod res slaba postrežba. Predvsem imajo težave izrazito seronska podjetja, kier morajo v jeseni odpustiti skoraj v.-e strežno o-ebje. Razumliivo je, dr. visoko kvalificirani natakarji, kuharji in podobno ne reflekt ¡ajo n? zaposlitev v takih podjetjih, in iščejo stalno zanosiitcv. To je problem ki ra nivlahko rešiti, morda pa ne bi bilo napak, če bi v sporazumu z OLO lahko podjetja iz svojega dobička rezervirata potrebna sredstva za vzdrževanje tega kadra če' zimo in si tako zagotovila kvalificirane moči za prihodnjo sezono. Glede vzgoje kadra so že narejeni prvi koraki. Prirejen bo obvezni trimesečni tečaj za vajence, te"-aj za poslovodje in upravnike gostišč, tečaj za knjigovodje in računovodje gostinskih podjetij in tečaj za kuharsko osebje. Na podjetjih je, ds že sedaj predvidijo ljudi, ki jih bodo poslala na omenjene tečaje. Ko smo že pri kadrih, bi ;e dotaknili tudi odnosov med strešnim osebjem in gosti ter obratno. Navajeni smo na vse mogoče kritike na račun gostincev, mnogo bolj pored-•koma pa obsojamo držanje posameznih gostov in njihcv odnos do strežnega esebja, ki ima prav t. ko svoje težave in zelo naporno delo Slaba tehnična oprema in podobno pogostoma onemogoča, da bi zadovoljili gosta, ki naio iz tres a na osebje svojo slabo voljo. Vendar p:', bi v splošnem ne škodila nekoliko večja prijaznost in razumevanje strežnega osebja, kakor tudi ;ie veja osebna čistoča in :¡:.:rb za svoj zunanji izgled. Ureditev r.ronset?. jc prav tako eno nmed vprašanj, ki i-' cko -•> vezano s turizmom. Glede avtobusov se sicer ne moremo potoniti vendar na ie osebni promet v se ženskih mesecih tako velik, da jc kljub najmodernejšim vozilom po tovr-.nje vse ure j ko; prijetno. bremeniti bi bi'o treba ar» ••'»•.'•-rr proge vsaj tam, kjer jih ]?fckc. :•?.-menjajo z ladjami. Na drugi strani pa *,•» pogrebno pove'ati ob"'ni promet že zaradi ter a, ker si nno-j fu-risfi ?el:jo potovanj ladjami, s?.' pomenijo ?a njih prijetno spremembo. Kaže, da bo prihotlnie leto bol' še, in da bomo dobili dve ladji, ki bosta vozili na lokalnih progah Portorož — Izola — Koper — Ankaran. To bo prav gotovo pomembna pridobitev za naš turizem. H konc>: še nekaj o c'elu na'¡i' turistično-0'c-pševalnih dru'íev, k" obsia^.jc v na:" i h letoviških -ve '•"• ščin. V prvem letu svojega dela ,r dosegia lepe uspehe. Tako je koprsko društvo poskrbelo za kulturno razvedrilo, v Portorožu za ureditev parkov itd. Vendar po »mša mesta še zdaleč nimajo lüj'iriti-'jne;- iz« gleda. Res je, da so javni parki in sprehajališča še nekaka urejeni, popolnoma druga stvar pa ie z raznimi vrtovi in vrtički pred hišami zasebnikov, s stranskimi ulicami ir tudi hišami. Ob ccsti je vse 'ene komaj pa narediš nekaj korakov vstran, naletiš na zapuščene vrtove, polomljene ograje, razmetane konzervne škatle in vso mogočo ne snago. Da bo treba v tem pogledu podvzeti ostrejše mere, nam pove primer Portoroža, kier je turistične (Konec na 2. strani) jp F, Ji UùmU uJJlüllii P T 1 ^ » A -i F A Tfi C« *F ^ t UJ.Ü V 6ilSKe< V noči od 14. na 15. september 1947. so se angloameriškc okupacijske čete umaknile iz začasne de-markacijske črte, ki je dve leti rezala Primorsko na dva dela, na novo črto takoimenovanega Svobodne-, ga tržaškega ozemlja. Ljudstvo Primorske jc takrat okrasilo svoje vasi in mesta z zastavami, na cestne . prehode in križišča pa je postavilo velike slavoloke. Tako je .praznovalo dan priključitve k svoji, matični domovini. Petnajsti september K1947 je bil dan, ki ga primorsko ljudstvo ne bo nikoli pozabilo. Cc -sc ozremo malo nazaj v zgodovino. vidimo, da, se jc že o prvi svetovni voini veliko vojakov nekdanje Avstrije upiralo na frontah in-r zftedju. Čutili so, da Avstrija ni njihova domovina, zalo se tudi niso hoteli borii-i za interese imperialistične :-:onarhije. Upal' so, da bodo s propadom te stare in preživele države, dobili svojo lastno držr.-iv>. • iR<;v j - nastala lugosldcija, lci pa je bila vse kaj drugega, kot so pričakovali. Na Primorskem pa je bila usoda zapečetena, ker so že več let prej tuji diplomati za želeno mizo prodali Primorsko Italiji. Z/; četrt stoletja .:.o politične, kulturne, gospodarske in socialne pravice postale v rokah fašistov le brezpomembne in puhle fraze. Primorsko ljudstvo je postalo predmet najhujšega 'in najokrutnešega zatiranja in izkoriščanja. Ko se je tu -pa tam dvignil posameznik, so fašisti lakoj uporabili oboroženo nasilje, Tako so že v začetku pokazali, s požigom. Narodnega doma v Trsiu, kaj mislijo. Dobi]ih deset le! kasneje, dne fi. septembra 1930 ne strelišč:! v Bazovici ubili štiri mlade Hudi, ki so pogumno širili meri ljudstvo idejo o .socialnih in demokrat''-nih. pravicah delovnega človeka. Prav te dni so na Bazovici počastili 25-letnicb smrti štirih -junakov Brezovice. Ne bomo tu ponavljali vse krva- W i 7,-.¿i- -.•"'-' -.: \ : ^ ; • ■ ' > v ■ ' ■ ' •• ' : • . • . ^ ' ' . ' ji : ¡(g v-; .'.-ž':' - -mm ' • -¿asLB ■if'/-- y ■ ' 'i, . -1_ ' ...... . as&juui .. .........- .. - , ¿i---------------------—i___________ SG^uárifci - pr.'Iíublien izletniški kroj onstran pircnskego|>,cliva ve zgodovine iz dni. ki so sledili, ker so slehernemu Primorcu še predobro v spominu. Prvi glaisovi oboroženega upora v stari Jugoslaviji (ki je po letu 1941 obstajalo samo šc na papirju), so tudi na Primorskem našli plodna tla. Od vasi do vasi, od hiše clo hiše jc šel glas o uporu in borbi za svobodo. Čeprav je fašizem skušal v krvi in ognju zadušiti upor, se je vedno bolj širil. Zagorele so -prve hiše. Padli so prvi. talci. To je vplivalo kot bi z bakljo netil v srcih ljudi sovraštvo do črnih tatov svobode in življenja. Vsaka hiša je postala trdnjava proti okupatorju in na drugi .«.l'Vcvte gcXskoljubno zatočišče partizanom. Zmagovite brigade in divizije IX. korpusa so razbijale in uničevale okuparjeve postojanke drugo za drugo po vsej Primorski in ga končno ob pomoči IV. Annije dokončno potolkle na ulicah Trsta prvega maja 1945. Takra se je začelo novo obdobje, obdobje obnove požganih vasi in uničenega gospodarstva-. 'Sprostile so se delovne sile. Na tisoče prostovoljnih delavcev je napovedalo borbo ruševinam. Zmagovala, je trdna volja in pridnost ljudi, čeprav so bili življenjski pogoji skrajno slabi. Na ruševinah so rasle nove hiše, o večjih središčih tovarne, novi mostovi pa so omogočili, prekinjen promet. V teh osmih, letih so v vsakem večjem kraju zgradili kak večji industrijski objekt. Na razsežni ravnini levo od. bistra Soče so zrasle prve večje stavbe Nove Gorice, ki /■" temelj prihodnjemu središču Vipavske in Soške doline ter dela Krasa, Tu je zrasla tovarna pohištva, ki pošilja svoje kvalitetne izdelke daleč v inozemstvo. Letno izdelajo v tej tovarni 7400 garnitur pohištva. Sežana, nekdanji trg se razvija v večje središče Krasa. Tu je pred dvemi leti začela obratovati, tovarna radioaparatov. Za začetek so sestavili le do 500 aparatov mesečno, danes jih sestavijo že nad 2000 Prihodnje .leto bodo dali. že "4000 aparatov na mesec. Na Tolminskem postopoma razvijalo turizem, živinorejo in sadjarstvo. Cerkno ima iz leta v leto več obiskovalcev nekdanje partizanske bolnice »Franje«. Idrija je z novim glavnim trgom in. spomenikom nad-Jih borcev dobila nov zunanji ohraz. Zgradili so več stanovanjskih hlr,-kov, sedaj pa modernizirajo rudniške naprave. V Ajdovščini, ki je poznana kot sedež prve slovenske Narodne vlade. ■je po osvoboditvi- zrasla mlada tekstilna in sadnopredelovahia industrija. Pred mino je Ajdovščina imela >700 nrebivalcev, danes jih štele 3200. Tekstilna tovarne izdela 'rtno 4 viiliione metrov različnega bhfn d r,rednosti I milijarde 150 mil'ionov) (tmariev. Tu ima sedež sradb'-no podjetje »Prhnorje«, ki 71'vosluic od 250 do 300 delavec v. To podjetje ima svoj začetek že v nanizanih, ko je bil pri IX. korpusu ustanovljen gradbeni odsek. Zgradilo -je železniška mostova v Prest rank u in v Ajbi pri Kanalu, bolnišnico za TBC in stanovanjske bloke v Sežani, in Novi Gorici. V postojnskem okraju so že lani začeli izva-jati desetletni gospodarski plan. Poseben- poudarek dajejo preusmeritvi lesne industrije, ki je zelo važna gospodarska panoga tega okraja. Zadnje čase govorijo tudi o večjih načrtih za melioracijo močvirnatih zemljišč. Koprski okraj pr, je od leta 1947 (Nadaljevanje na 2. strani) ¿¿SE t Pod dogodka preteklih sedem, dni ne moremo potegnili svetle črte. Vprašanja okrog francoske Severne AfrikiSudana. Izraela in Ciprt. so še vedno nerazčiščena in so marsikje celo presegla okvir krajevnih incidentov. Toda tej negativni bilanci moremo prišteti tudi dve pozitivni jprotiuteži: nadaljevanje ki-tajsko-ameriških razgovorov v Ženevi in Adenaucrjevo pot v Moskvo. ■ Po dvanajstih brezuspešnih sestankih med ameriškimi in kitajskimi predstavniki v zvezi z repatri-acijo civilistov obeh držav) so sc pogajanja končno le premaknila z mrtve točke. Na trinajstem sestanku je namreč kitajski poslanik sporočil. da bo kitajska vlada spustila 12 oseb, od katerih je 9 Amerikan-cev. Ameriški državni devartement je izrazil ob tem dogodku zadovoljstvo in hkrati upanje, da sc bodo pogajanja zaključila s povratkom vseh Amerikanceo iz Kitajske. Čeprav ameriška delegacija ni deda doslej še nobenih pojasnili o koncesijah za ta korak kitajske vlade, so vendar nekateri politični opazovalci omenili s tem o zvezi vpra-ianje sprejema Kitajske v OZN. Po njihovem mnenju so se predstavniki ameriške vlade na določen način zavezali, da ne bodo ovirali morebitnega sprejema Kitajske v OZN, čeprav tega sprejema ne bodo podpirali. Pesimizem, da bi se utegnila ameriško-kitajska pogajanja v Ženevi razbiti brez vsakih rezultatov. je torej vsaj zaenkrat odveč. Prihod zahodnonemškega kanclerja Adenauerja t) Moskvo je drugi pomemben dogodek tega tedna. Čeprav je še prezgodaj govorili o uspehu ali neuspehu potovanja je vendar treba poudariti naslednje: vsak korak, ki prispeva k odstranitvi jezu med Vzhodom in Zahodom v tako važnem vprašanju, kot je nemško, je hkrati korak k uresničevanju trajnega sožitja med narodi Evrope. Na dnevnem redu moskovskih razgovorov sicer ne bo glavno V nekaj vrstah MOSKVA. — Kakor poroča telegrafska agencija Tanjug, je prispela v torek v Moskvo druga večja skupina britanskih turistov, ki bodo ostali tam več dni. Britanski turisti- različnih družbenih plasti in poklicev si bodo ogledali mesto in njegove znamenitosti. V zadnjih dveh tednih je po vesteh omenjene agencije obiskalo Moskvo, brez raznih uradnih delegacij, kot je delegacija indijskih znanstvenikov ter poljskih in belgijskih parlamentarcev. več tisoč zahodnih turistov, med njimi 700 Nemcev in 750 Francozov. SEUL. — Francoska agencija 'AFP poroča, da je minuli torek zapustilo Južno Korejo 38 nevtralnih opazovalcev komisije za nadzorstvo nad premirjem. Med njimi je 23 Cehoslovakov in Poljakov ter 15 Švicarjev m Švedov. Razen tega sta bili ukinjeni dve nevtralni skupini v - pristaniščih Tegu in Kang Mvmg. Skupine v Pasanu in Inčo-uu pa so se skrčile na skupno 17 ljudi. Na osnovi sporazuma o premirju predvidevajo, da se bodo zmanjšale tudi nevtralne skupine v Severni Koreji. * LONDON. — Tukajšnji opazovalci poročajo, da bo začela še pred koncem leta obratovati v Veliki Britaniji prva električna centrala na atomski pogon. To bo približno leto dni pred prvotno določenim datumom. Centralo grade v Calder Hallu v Cumberlandu. * BUENOS AIRES. — Sest članov KP je te dni aretirala policija z razlogom, da so razpečavali »sub-verzivne« lepake. V mestu Eva Peron (nekdanji La Plati) so neznanci vrgli vžigalno bombo v prostore neke krajevne organizacije pe-ronistiene stranke. Skoda je neznatna. * BRUSELJ. — Te dni je odpotovala v Moskvo na povabilo sovjetske vlade sedemnajstčlanska parlamentarna delegacija Belgije. Delegacijo vodi predsednik belgijskega parlamenta Camille Huysmans, vprašanje edinjen]c N emvi i/e. vendar ni nobenega dvoma, da bodo skušali sovjetski ¡yrcdslavmiki vsaj izboljšati pogoje za rešitev tega vprašanja i- bližnji prihodnosti. Adn naur- sr h Ploskvi r"~r'o" j al o vzpostavitvi diplomatskih, kulturnih in gospodarskih stikov s Sovjetsko zvezo in o vrnitvi nemških ujet ni,kov iz Sovjetske zveze. Vse kaže, da mu bodo sovjetski državniki ponudili ugodne pogoje, v zameno pa naj bi Adenauer. podprl njihove načrte za združitev Nemčije. Incidenti v Sudanu in ob egipt-sko- izraelski meji so sicer zadnje dni prenehali. — obe vprašanji pa sta ostali še vedno odprl». Upori « Sudanu so posledica razl:čnih stmj, ki vladajo v notranjosti države, dre za odločitev: ali se bo Sudan združil z Egiptom ali pa ho ostal samostojen. Angleži se zelo upirajo združitvi Sudana z Egiptom, ker ima in v tej deželi še vedno svoje gospodarske koristi. Formalno sc sicer zavzemajo za svobodno ddloaitev sudanskega prebivalstva, vendar hkrati poudarjajo, da Sudana ne bodo zapustili, dokler ne bodo dobili določenih garancij, da bo ljudstvo « resnici lahko svobodno izrazih svoio voljo. Glede uporov v južnem Sudanu trdijo Angleži, da so jih zanetili. Egipčani, Egipčani pa trdijo nasprotno. Proces osamosvojitve Sudana je torej zojiet na m rt.'J točki, vendar so zadnji, upori le bolj razločno opozorili svet, da je treba napraviti konec 56-letni skupni egip-tovsko-angleški upravi nad tem ozemljem in dati prebivalstvu proste roke pri izbiranju njegove usode. Tudi incidenti na egiptovsko izraelskih mejah niso neki nov pojav. Spor se vleče že sedem let, takoj ko je Anglija spustila svoj mandat nad Palestino in so ustanovili svobodno državo Izrael, korenine spora va so še starejše: na tem področju Bližnjega vzhoda so se namreč večkrat križali politični in £0-spodarski interesi velesil. Danes se je spor zaostril na lipraSanju 900 tisoč arabskih beguncev iz Palestine in na korekturi izraelskih meja. Francoski mihiistreJci predBeldriik Faure je objubil, da l>o vprašanj» Maroka do 12. septembra črtano z dnevnega reda. Nedvomno zelo pohvalna obljubi, če ga bodo črtali »a način, ki bo zadovoljil tudi maroško prebivalstvo. Toda teh znakov je zaenkrat malo, do 12. septembra pa je le še nekaj dni. -Maroško vprašanje in sploh vprašanje francoske Severne Afrike je v zadnjih tednih pifesegDo franeobdri okvir. Svobodoljubno človdšitvo je s strahom prebiralo poročila o stotinah člbvešlah žrtev, o potžganih mestih in vaseh. Po nepopolnih podatkih so v nekaj dneh ubili v Maroku trikrat več ljudi kakor v vseh nemirih na področju francoske Severne Afrike od leta 1952 do danes. Francozi so skušali pojasniti upore z izbruhom primitivnih strasti in z venskim fanatizmom — toda tem pOjastniilHom niti sami ,niso tveijteli. Res so sicer prišle na dan strasti, ki so povzročile na obeh straneh vsega obsojanja vredna barbarstva, vendar je bil cilj uporov zelo otipljiv in jasen —- zrušiti kolonializem. Da je glavni krivce maroških nemirov neodločnost francoske vlade, je danes povsem jasno. Francozi so dobro vedeli, da lahko pričakujejo po 20. juliju — obletnici odstavitve marclSkega sultana Ben (J'usefa — krvave nemire v Maroku, Tudi generalni guivemer Crandval je opozoril vlado, da bi bilo potrebno do takrat vsaj rešiti vprašanje prestola in sestaviti vlado. Francoska vlada je ta rok zamudila in oosledice so bile strahotne — 2000 mrtvih in kupi ruševin po vsej pokrajini. Edini ukrqp Faurovo vlade je bila odstavitev Grandvala, «ki si je prizadejal pridobiti zaupanje domačega prebivalstva, kar seveda ni bilo všeč ko-loriialističnim krogom. Na njegovo mesto fo i ost j v ili novega guvernerja generala La Toura, Vse drago so Prav bi bilo, da bi prav velesile dale pobudo za rešitev lega spora, predvsem pa, da bi omogočili direktne razgovore med. obema stranema. Ameriški zunanji m&iVster Dulles je že sestavil neki načrt, ki je v nekaterih točkah svrcjvmlyv. Nobenega dvoma ni, da bi se dalo tudi ta spor, čeprav je zelo zakoreninjen,. z dobro voljo na obeh straneh odstraniti, zlasti še, če bosta imela Egipt in Izrael v vidu splošno prizadevanje človeštva za utrditev svetovnega miru. Trojna konferenca o Cipru je imela kaj neugodne odmeve o Turčiji in Grčiji, kjer je prišlo do pro-tigr.JkUh oziroma profituršhVi incidentov. Anieži so sicer predvidevali za Ciper obširno krajevno avtonomijo in ustanovitev krajevne vlade ter obljubili, da bi kdaj pozneje celo priznali ciprskemu prebivalstvu pravici do samc\odloč*mja, trndtir stališče, grške in turške vlade do lega vprašanja Se nista znani, Nekateri menijo, da so incidenti v Turčiji in Grčiji, ustvarili slabo vzdušje za nadaljni potek razgovorov. Vprašanje je zelo komplicirano, vendar smemo upati, da bo zmagala trezna razsodnost in da ne bo Ciper zasekal vrzel v tradicionalno prijateljstvo Grčije in Turčije. V tem smislu so tudi izzvenele -izyive odgovornih osebnosti Grčije in Turčije, ki so obsodile incidente o obeh državah. In ob koncu še nekaj besed o dogodkih u Argentini. Notranji spori — oziroma spori med cerkvijo in drža o so v tej deželi stopili u novo fazo v znamenju Peronove pro-tiofcnzive. Peron je namreč po nedavnem uporu ponudil svojim nasprotnikom politično premirje, ki pa so ga le-ti odklonili z novimi sabotažami, z neredi in z zarotami proti vladnim funkcionarjem. Predsednik je sktisal najp.rej\ s svojim odstopom rešiti, položaj, ko pa je na pritisk stranke in množic umaknil ostavko, se je odločil za korenitojšo akcijo. Pravzaprav je težko od zunaj soditi o metodah in lastnostih Peronovega režima, kajti to je v prvi vrsti notranja stvar Argentin-cev. Toda dogodki zadnjih desetih let dokazujejo, da je Perona večji del. prebivalstva podpiral' in da so njegove akcije na področju notranje politike, državna intervencija v gpspodarst\vu, boj za zmanjfanja vpliva tujega kapitala in omejitve politične in gospodarske moči Cerkve naletele na odobravanje. Pod pokroviteljstvom podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Aleksandra Rankoviča, je bila minulo soboto odprta v Ljubljani mednarodna razstava vin. Iveri se pokrovitelj zaradi preobremenjenosti z delom ni mogel udeležiti otvoritve, jo poslal častnemu odboru pismo, v katerem je med drugim rečeno, da jc ta gospodarska manifestacija v Ljubljani posebnega pomena za gospodarski razvoj dežele Sestava obdelano zemlje v naši drŽavi pokazuje, da je vinogradništvo precej razvito v vseh naših ljudskih republikah. V posameznih 'krajih pa je vinogradništvo celo med -najbolj razširjenimi kulturami. Naša dižava ima vsega 256.403 ha vinogradov in zavzema s tem po površini deseto mesto na svetu, za vinorodnimi državami kot je Francija, Italija, Madžarska, ZDA, SZ, in druge, pa trinajsto mesto v cclotni vinogradniški proizvodnji. Tovariš Rankov-ič pravi dalje, da se je naše vinogradništvo znašlo takoj po vojni v velikih težavah in zapletenih problemih, kajti okupacija in vojna sta tudi na tem področju uničevali. Zato je bilo treba predvsem obnoviti oslabljene, zapuščene vinograde in ustvariti trdno podlago za nadaljnji razvoj te kmetijske panoge. S tem pa so bila naša prizadevanja posebno usmerjena na gnojenje sodobnih plantažnih nasadov na državnih in zadružnih posestvih ter kmetijskih šolah, kakor tudi na gradnjo industrijskih vinskih kleti, da bi tako dosegli smotrnejšo jiroizvodnjo tipiziranih in kakovostnih vin, Potem ko poudarja delo pri uspo-saJbkVinjU potrebnih Strokovnjjhkov, inštitutov in zavodov, je tov. Ran-kovič posebej poudaril pomen te mednarodne razstave, njeno koristnost, ker ge bo naša širša javnost seznanila z doseženimi uspehi v tej goskodarski panogi lin pridelovalca z boljšimi metodami dela. Se zlasti pa bo ita razstava prispevala k boljši rneelsebojni izmenjavi -izkušenj med pridelovalci 'ter zainteresiranimi poslovnimi krogi iz raznih naših krajev, kakor tudi iz drugih držav. bili le i'aorti, postavljeni na nerealna ila Ost msr.&škega vprašanja je v :e-šitvi fvp-.aiipnji. diinaatije. F.uneozi so namreč leta 1953 odstavili sultana Ben Jusefa, ki je zavrnil podpis načrta francoskih formalnih reform, zlasti še, ker bi bila s temi reformami zmanjfšana njegova oblast v korist francoskih koloniainih gospodarjev in na škodo maroškega prebivalstva. Francozi so izbrali zelo nesrečno varianto, k'i jim je uničila še bori ostanek simpatij v Maroku —- s silo so odstranili sultana, ki jc bil kot pokrovitelj glavne maroške nacionalistične stranke Istikl.il nekakšen simbol svobode maroškega ljudstva. Namesto, da bi fini to dejanje prineslo notranje .«(pore v Maroku po načelu »divide et impe-ra«, so doživeli pTav nasprotno — v boju proti Francozom se je pridružila revnim slojem prebivalstva tudi buržuazija. Francoska vlada je pravzaprav v težkem položaju. Javno mnenje v državi in v svetu zahteva, da se maroško vprašanje čimprej reši, v sami vladi pa so si mišljenja o načinu rešitve zelo različna. V glavnem prevladujejo tri struje -— prva se zavzema za nadaljevanje sodelovanja s sedanjim sultanom Ben A-rafo, druga je za poiikus nadaljnjega sodelovanja z Ben ATafo, če pa to ne bi bilo mogoče, pa naj se Ben Arafa prostovoljno umakne, tretja pa se zavzema za varianto, da je treba Ben Arafo prepričati, da je najbolje, če se umakne. Toda sultan Ben Arafa noče odstopiti in izjavlja, da tega ne bo nikoli storil, To je nova, reama ovira za rešitev maroške krize, zlasti še ker so se Francozi začeli razgovarjalti z bivšim sultanom Ben Jusefom na Madagaslkarju in si od teh razgovorov mnogo obetajo. Vsekakor bo moral Faure pokazati več odločnosti pri reševanju maroškega vprašanja. Toda ne tiste odločnosti, ki je zaradi njegovih načel o »železni roki« in »prevzgoji prebivalstva« pripeljala clo sedanjih •nemirov. Njegova odločnost se bo morala pokazati v korenitih spremembah francoske kolonialistične politike v Mardku. v spremembah ki bodo prej ali slej prinesle, sb-moodlioSiltev maroškega prebivalstva. Ce si bo prizadeval zadovoljiti vse: konzervativne in liberalne kroge v državi, francoske kolonir ste "" in marokanske nezadovol jneže pristaše bivšega in sedanjega sultana, najbrž ne bo prišel daleč. In če mu to tudi uspe, je veliko vprašanje. koliko časa bo to trajalo. Maroiku je torej treba čimprej omogočiti realno politično samoupravo, hkrati pa je treba poskrbeti za pogoje, ki bo"9n ublažili veliko socialno bedo v državi. Razen Maroka je prav tako kritično vprašanje Alžira. kjer lahko prav tako vs'ak trenutek pričakujemo podobnih izbruhov. Pravzaprav iie to vprašanje še bolj komplicirano, ker je v Alžiru francoskih doseljencev dva in polkra.t več kot v Maroku (veleposestnikov celo pet Ikrat-več). domačini pa so v mnogih primerih v napol suženjskem odnosu. Francozi odrekajo pravico Alžircem na samoupravo in celo o-snovne človečanske pravice. Naj o-memimo samo. da je devet desetin domačinov nepismenih in da je o-ikrog milijon prebivalcev nezaposlenih. Tako sla.nje seveda ne more privesti do drugega kot do stalnih nacionalnih in socialnih uporov. Da ne bi prišlo do reprize julijskih dogodkoh v Maroku, bodo morali Francozi tudi tu — in zelo kmalu napraviti temeljito revizijo svoje politike. s katerimi ima naša država gospodarske stike, izmed katerih nekatere tudi sodelujejo na tej naši mednarodni razstavi. Na koncu je pod-predsednik Rankovio globoko pre-pričam, da bo ta razstava spodbuda nadaljnjemu razvoju vinogradništva v naši elržavi, kakor tudi poglabljanju trgovinskih oldnosov z drugimi državama. S tem pa 'lx» popolnoma dosežen cilj in izpolnjena naloga, ki so si jo udelcženci te razstave zastavili. Na razstavi sodelujejo poleg Ju-gosilavije še Avstrija, Francija, Italija, Zap. 'Nemčija, Sovjetska zveza, Švica in Anglija. Ves razstavni prostor zavzema okrog 3 tisoč kvadratnih metreiv. Petdeset razstavi]alcev iz raznih evropskih držav prikazuje na razstavi svoja vina in razne vinogradniške in kletaiske stroje ter naprave, kemična sredstva za zaščito vinske trte, laboratorijsko opremo in podobno. Na oficielnem delu razstave prikazuje svoje vzorce 74 raz-stavljalcev. Vsa vina ocenjuje mednarodna degustacijska komisija, Izmed 5S8 razstavljenih raznih vtzor-cev je komisija dodelila za konzum-na in kvalitetna vina sedem zlatih medalj, in sicer Jugoslaviji štiri, Avstriji. Nemčiji in Franciji pa po eno. Za dezertna in peneča vina je d-o-bila 9 zlatih medalj Sovjetska zveza, eno pa Velika Britanija, Brez dvoma je ta razstava vin v Ljubljani izreden dogodek v zgodovini našega v-inogradniištva in bo gotovo močno prispevala k elvigu kakovosti vin v potrošnji. Razstavljal-ci, zlasti pa veliki vinski pToducen-'ti nudijo interesentom poskušnjo svojih vzorcev. Razen tega so prikazani na razstavi tudi zgodovinska statistični podatki, iz katerih je raz-vieLna današnja zahteva razmer v vinogradništvu, težnja po modei«i-zaciji in. sodobni urejenosti. Osma obletnica priključitve (Nadaljevanje s 1. strani) do lani prejel nad pet milijard dinarjev pomoči za razvoj gospodarstva in kulture. To pomoč so uporabili za gradnjo novih šol, tovarn, kullurnih domov, stanovanjskih zgradb, itd. Koper sam postaja važno središče južnega dela Primorske. Da zaključimo, Našteli smo samo nekaj uspehov, ki niso nastati čez noč. Treba je bilo trdega dela, vztrajnosti in veliko pridnih rok. Če bomo tako nadaljevali, bomo v nekaj letih popolnoma zabrisali še zadnje sledove vojne, ki je terjala od vseh toliko materialnih in človeških ■ žrtev. Turizem ob našem Jadranu (Nadaljevanje s 1. strani) olepševalno društvo pozvalo vse lastnike zasebnih vrtov, naj jih uredijo. pa je doseglo le zelo malo Prav bi bilo, če bi v tem pogledu občinski ljudski odbor našel načim da to reši. Tudi v Kopru in drugih krajih ni nič boljše. Teh nekaj vprašanj, ki še zdaleč niso vsa, stoii danes pred našim turizmom in gostinstvom. Veliko lahko pomagajo pri tem vsi naši ljudje v letoviških središčih, saj je tudi od njih mnogo odvisno, kakšne sliko si ustvari gost o naših krajih in kakšen vtis bo odnesel od tu Zato mora postati turizem vprašanje vseh naših ljudi v teh središčih, saj prinaša neposredne koristi celotni naši skupnosti, hkrati pa omogoča delovnim ljudem vse naše domovine počitek in razvedrilo. Popravek V zadnji številki našega lista se nam je med tekst vrinila neljuba pomota. V »Besedilu sporazuma o malem obmejnem prometu« na strani 4, tretja kolona, pioglajvje »Seznam občin na področju Trsta in seznam prehodov«, Priloga B, Okraj Koper, točka 9, mora pravilno stati vas Lopar in ne Labor v katastrska občini Trafike, fcar s tem popravljam©. Vipavska" dolina. Sončna pobočja, trt.e z zorečimi grozdi in vrtovi. Prijazne vasi na pobočjih hribov se smejejo poznemu poletju. Nad njimi se vzpenjala sivoglavi Nanos in Caven. Sonce je visoko in močno pripeka. To je zlato za grozdje. Letos' je bilo lega zlata premalo. »Preveč dežja smo imeli«, je povedal predsednik vinarske zadruge v Vipavi. Je izkušen vinogradnik in dobro ve, kaj vse potrebuje trta. Kot tak je poznan po vsej gornji vipavski dolini. Člani vinarske zadruge so ga prav zato izvolili za svojega predsednika. Zamislil se je in si medtem obrisal potno čelo ter pokazal na trto. Lepo grozdje, zdravo in tudi jagode so debele, polne sladkega soka, le malo jih je. Zaradi muhastega vremena spomladi in med poletjem, se je pri cvetenju precej grozdov usulo. Zlasti se to občutno pozna pri rebuli in mal-vaziji. Ostale sorte, krt so pinela in rizling pa so dobro obrodile. Predvidevajo, da bo trgatev- eno z drugim približno srednja. Grozdje — sad celoletnega truda vinogradnikov dozoreva. Kmalu ga bodo začeli pobirai in predelovati. Se nekaj dni in trgatev bo tu. Letos bo nekoliko poznejša tudi v vipavski dolini. Dnevi trgatve s'o po vaseh vipavske doline najbolj živahni v letu. Staro in mlado, moški in ženske morskih vin v Portorožu zlato kolajno. Skoda, da ga pridelajo le o-Ikrog dva vagona letno. Prodali bi ga, kolikor bi ga imeli. Ob tako uspešnem poslovanju zadruge so lahko njeni člani zadovoljni. Njihov trud jim je zadruga dobro poplačala. Po kakovosti so prejeli od 60 do 70 dinarjev za kilogram grozdja. Knjigovodja zadruge je izračunal, da so tako dobili za liter pridelanega vina od 75 do 85 din. •Vipavska vinarska zadruga je v 61 letih svojega obstoja odigrala pomembno vlogo v dviganju in pospeševanju vinogradništva. Znano jc. kako je vinogradništvo na Primorskem propadalo pod Italijo. Močna konkurenca toškanskih in južnih vin je povzročala hude skrbi našim vinogradnikom. Toda t,'.krat jim je prišla na roko zadruga. Čeprav s težavo. s'e je vendar vinogradništvo na Vipavskem prebijalo skozi to močno konkurenco. Število članstva zadruge je vedno bolj naraščalo in tako se je zadruga vzdrževala dr. osvoboditve. Prva vojna leta je bilo treba najprej misliti na nabavo raznih kletarskih naprav, kot so električne stiskalnice, črpalke, filtri in stroji za polnjenje steklenic. Seveda niso zmogli vsega hkrati i.i zaradi tega zadruga ni mogla dajati svojim članom —- vinogradnik m tiste pomoči v pospeševanju vinogradništva. kot bi rada. Tako so še- «lis JI ■stšet ^Mftiill® J, ; L mam : m . .vSi^iir^ - •}■ > < - i ...... • ^Tm^^Mmm^i^d ......i......... ':: ■ r:;.d!...... Vinski i klet, opremljena z modernimi napravami vsi hitijo s košarami v vinograde. Nabrani pridelek med dnevom vozijo naravnost, v kleli vipavske vinarske zadruge. 2e od nekdaj delajo tako na Vipavskem. Vinogradnikom se to splača bolj kakor predelovati grozdje doma. Zadrugi dajejo na odprt račun in cena je odvisna od prodaje Ce nekdo takoj po trgatvi rabi denar, dobi akontacijo na osnovi količine in kakovosti grozdja. Tako je bolje. Vinogradniku se ni treba bati, da se bo vino doma pokvarilo, da ga ne bo mogel prodati in podobno. Vipavska vinarska zadruga ima moderne kle-tarske naprave. Predelovanje grozdja je hitro in v dobro ohranjenih sodih ter bazenih je vino vedno zdravo. Vipavska kapljica je daleč znana in vinarska zadruga v Vipavi si vedno bolj prizadeva, da si pridobi še večji sloves. Prodaja lanskega pridelka je bila dobra. Kleti so zdaj ob trgatvi skoraj prazne m čakajo na letošnji pridelek. Zlasti dobro se je obnesel »vipavski zelen«, ki je dobil na razstavi pri- Ker so v Vojvodini nasipi raznih prekopov in rek prešibki za obrambo pred poplavami, so sklenili na sestanku anketne komisije ljudskih poslancev in kmetijskih strokovnjakov, ki ■je bil te dni v Novem Sadu, da je zlasti treba čimprej urediti sistem namakanja in poskrbeti sredstva za zavarovanje obrambnih nasipov, kalior tudi s tem o zvezi povečani •zmogH:vost t obstoječih črpalnih postaj. Med strokovnjaki vlada prepričanje, da je najboljša rešitev izgradnja vodnega sistema Donava—Tisa—Donava. i- Konec avgusta je s splitskega kolodvora odpotovalo tv notranjost vsak dan povprečno .5 tisoč potnikov. Dnevno je odpeljalo s splitske železniške postaje devet vlakov, toda za vse potnike ni bilo prostora. Pred dnevi je imel Ljudski odbor mestne občine Idrija zadnjo sejo. Rešil je še nekaj najnujnejših' vprašanj, ki se tičejo predvsem mesta samega. Odobril je pravila kreditnega sklada za gradnjo stanovanj, Po proračunu bo fond za gradnjo stanovanj že letos razpolagal s G milijoni dinarjev. Ker so pogoji za gradnjo stanovanj po privatnikih zelo ugodni, pričakujemo, da bodo razni interesenti v bodoče bolj posegli po teh sredstvih, kot do sedaj. Nekateri odborniki so želeli imeti točen pregled nad gradnjami, ki so v teku v našem mestu. V imenu posebne komisije, ki je pregledala dela, jc poročal načelnik gospodarskega sveta, Cveto Suligoj. Tako smo zvedeli, da bo trgovska hiša na glavnem trgu dograjena že letos, in da bo v njej dobilo prostora 14 družin, Imela bo tudi nekaj poslovnih prostorov v pritličju. Hišo gradi podjetje »Zidgrad« in bo stala okrog 100 milijonov dinarjev. Neki odbornik je pripomnil: »Če bi tistih 100 milijonov dal rudarjem za gradnjo lviš, bi gotovo zgradili sto stanovanj in ne samo štirinajst«. —• Ta ugotovitev je bila morda nekoliko pretirana, vendar daje misliti, če so danes izplača graditi tako velike stavbe, ko imamo tako stanovanjsko krizo. Odborniki so ostro kritizirali prtkasno izdelavo načrtov kar povzroča pre-. delave in s tem povečanje stroškov gradnje. S tem sistemom bo treba tudi v Idriji enkrat prenehati. Za vodstvo kmetijskega sklada je bil imenovan odbor strokovnjakov s predsednikom Lgnacem Goveikar-jeni. Posebna komisija je podala porodilo o gradnji lesne industrije, ki jc bila odobrena od republiških forumov. Letno bo hjhko predelala od 9 do 10.000 kubičnih metrov lesa. Komisija je predlagala za loka- tH " le pred nekaj leti lahko začeli u-rejati v okviru zadruge nove sodobne in obsežnejše vinograde. Pri podragi in Slapu bodo letos prvič dobro rodile in računajo na pridelek okrog 70 hI. Zadruga goji za svoje člane v lastnem matičnjaku okrog 100 tisoč, trtnih podlag. Zrigolati pa nameravajo še površino okrog enega hektarja, kjer bodo prav tako gojili podlage. Razen tega ima zadruga še trsnico, kjer vzgaja že cepljence, ki jih razpošilja tudi v drug: vinorodno predele. Tako so vse trte novih vinogradov v Črnem kalit iz tr-snice vipavske vinarske zadruge. Pa tudi drugače pomaga zadruga svojim članom. Oskrbuje jih z vsemi vinogradniškimi potrebščinami. Letos so poleg tega dobili skupno še okrog 60 vagonov raznih umetnih gnojil po nižjih cenah. Kreditni odsek zadruge daje možnosti kmetom, da jemljejo posojilo in da vlagajo svoje prihranke. Samo v tem letu so vložili v;r3'.iviki vinogradniki nad 6 milijonov dinarjev, Prav tako podpira zadruga poskuse obrambnih postaj proti toči v Goč^h. Podragi. Ločah. Podnapisu in Slapu Se do nedavnega je bila zmogljivost kleti vipavske vinarske zadruge premajhna, da bi lahko zadostila potrebam. Tisoč petsto včlanjenih vinogradnikov oddaja zadrugi letno od 150 do 200 vagonov groz-dia. Dosedanja zmogljivost pa je bila le okrog 90 vagonov. Zaradi tega se je zgodilo lani, da je morala zadru«a prodati nemaiKne kdi-čine še kipečefa mošta Zato je zadruga pripravila za letošnjo trgatev 9 ogromnih sodov — ležakov za 10 vagonov in zgradila bazen za 5 vagonov vina. Letos bo s shrambo mošta vsekakor boljše kakor druga leta. Vendar to še ne bo zadostovalo glede na perspektive in razvoj vipavskega vinogradništva. Iz leta v leto vidimo, da se vipavski vinogradniki vedno bolj zanimajo za sajenje novih trt in razširitev obstoječih vinogradov. Ta njihova skrb za pospeševanje vinogradništva zasluži vse priznanje. V tem pa ima tudi vipavska vinarska zadruga vso zaslombo in zagotovljene možnosti nadaljnje razširitve in modernizacije svojih kleti, za povečanje zmogljivosti in pridelovanja najboljših vipavskih vin. G. Baruca ci]0 žagarskega obrata in povečanje lesre industrije, p-ustor pri sedanji mestni mlizarnioi. Tega pa odb * --niki niso odobrili, ker so bili mnenja, da je prostor .premajhen in ne bi dopuščal nadaljnjega razvoja. Komisija bo morala vprašsr je še enkrat pregledati, 'n ,po možnosti upoštevati predlog, da se (laloci !o-kalizacija »Pri Liperci«, kjer je na razpolago več prostora. Odobrena je bila pr/mja, da se dosedanja Mestna mizamica pie-imenuje v lesno podjetje »22, julij«. Ob koncu so odborniki nastopili proti nepravilnemu razdeljevanju sladkorja, kar jo v Idriji povzroči lo mnogo upravičenega razburjenja. Zahtevali so, da LOMO podvzame takoj vse potrebne korake, da bo mestno prebivalstvo deležno vsaj toliko sladkorja, kakor v drugih predelih. L. S. !$,, „ . jv vv , ^ »»' Tisr., - > , Trsnica, kjer vzgajajo kvalitetno podlago Vpralanja našega gozdarstva Proučevanja in napori zadnjih desetletij v gozdarstvu so osredotočeni na to, kako zadovoljiti hitremu razvoju sodobne tehnike in industrije ter nuditi dovolj lesne surovine, ne da bi pri tem tipel gozd. Potrebe po lesu so se povečale posebno v zadnjih desetletjih. Sodobna tehnika in industrija potrebujeta velike količine lesa. V najnovejši dobi postaja les vedno potrebnejši kot surovina za celulozo, papir, umetno svilo, volno in nešteto drugih proizvodov, ki so postali neobhodno potrebni, današnjemu človeku. Danes je gozdarstvo v vseli naprednih in razvitih deželah doseglo v pogledu intenzivnih in vzgojnih metod skoraj skrajno mejo možnosti. Z racionalnim izkoriščanjem hočejo iz gozda islisniti čim več. Vendar pa imajo — negovalne metode, kakor tudi najracionalnejše izkoriščanje v gozdarstvu svoje meje in v bližnji bodočnosti ne bodo mogli gozdovi kljub vl?emu prizadevanju krati vseh potreb te tako važne surovine, če ne bodo gozdarski strokovnjaki posvetili večjo skrb vzgoji hitro rastočih drevesnih vrst, ki sa odlikujejo po veliki produkciji lesne mase. Med temi drevesnimi vrstami so na prvem mestu topoli, V zadnjih desetletjih so topoli naravnost zre-voluoionirali' gozdarstvo, saj daje njihov les prvovrsten furnir, celulozo itd. Topol se odlikuje s hitro rastjo. Večina topolov se razmnožuje s podlaknjenci. Les je mehak in elastičen. Rabimo ga za furnir, proizvodnjo celuloze in papirja, vžigalic in drugo. Naj citiramo glede potrošnje topolovega lesa samo Italijo, kjer letno porabijo 1,000.000 m3 to-polovine (za furnir 15—'20%, za papir 35—40%, za mizarska dela 35—40%, za vžigalice, lesno volno itd. 5—10%). Najboljši topolov fruitniirski leti daje ¡kalnadsM topol. Gozdarjem je danes znano, da topoli v sorazmerju z drugimi drevesnimi vrstami dajejo v istem času do 5 krat večjo lesno maso. Povprečni prirastek topola se giblje med 12—2-4 m3 na ha. Po desetih letih topole lahko izkoriščamo za celulozni les, po 20 letih za hlodovino za žago in luščenje, a že s 40 letom dobimo debele dimenzije za furnir. Tega no moremo doseči pri nobeni drugi drevesni vrsti. Kakšen pomen dajejo v svetu vzgojji topolov vlidlinjo že po tem, da je bila leta 1947 osnovana Mednarodna konfjlsija za 'topole. Zadnja ■■'■t,-; vrst Sodobno urejen vinograd vipavske vinarske zadruge leta posvečajo topolom veliko pozornost posebno Francija, Iioland-s.ka, Italija in Nemčija, kjer je vprašanje lesne surovine najbolj pereče. Vendar pa tudi pri nas, čeravno se prišteva naša dežela med obdarjene z gozdovi, prihaja vsako leto ostrejše do izraza potreba po forsiranju topolov, posebno še, ker so v mno-hih naših aii^in^kih predelih zelo povoljne prilike za njegovo rast. Negativni rezultati v preteklosti nas ne sinejo odvračati, da ne bi z vso vnemo in vztrajnostjo začeli uvažati topol povsod, kjer to narekujejo terenski m podnebni pogoji, zakaj ti negativni rezultati so bili le posledica skrajno nestrokovnega dela, ki je imelo svoj začetek že pri izbiri zvrsti topolov za določeno področje. Vagajanje topolov ni enostavno kot so mislili v preteklosti. Intenzivna vzgoja topole zahteva pazljivo seldkcijo, ker le na ta način dobimo veliko število kulturnih topolov, ;ld so v praksi poznani s' posebnimi imeni. Po osvoboditvi smo se lotili resneje tega vprašanja. Za to -imajo zaslugo predvsem nekateri znani slovenski strokovnjaki, ki so vztrajno •in neutrudljivo delali na tem, da dajo topolom tudi .pri nas tisto mesto, ki jim gre. Gozdno gospodarstvo Postojna je že v letih 1947, 1948 in 1949 začelo s saditvijo topolov. Do pravega preobrata pa je prišlo. leta 1952, ko je Gozdna uprava v Ilirski Bistrici osnovala v revirju Dletvo veliko gozdno drevesnico s skoraj izključnim namenom vzgoje topolov, ki naj bi služile za pogozdovanje v revirju Dletvo in vzdolž roke Reke od Zabič do Biti-nje, kjer je vse področje kakor nalašč ustvarjeno za gojenje topolov. Zadnje čase vse bolj opažamo veliko zanimanje posestnikov za topole. Vidni uspehi na državnem področju so vlili zaupanje in zanimanje privatnikov za to drevesno vrsto. Toda če hočemo, da prvo navdušenje in .vnema ne prenehata, je potrebno da gozdarski strokovnjaki še nadalje propagirajo sajenje tega koristnega drevja. Negativni pojav je, da so gozdarji vse premalo pouefini o pravilnem ravnanju s topolo. Pri tem ibi jim lahko pomagala brošura '»Vzgoj topola«, ki 'jo je 'izdal Inštitut za šumarska istraživanja •— Glavna Uprava za Sumaretvo NRH, Naj še omenim, da na flišastem terenu v naših Bikinih krasno uspeva gladki bor (Pinus strobus). Samo en primer: posestnik v Mali Buko-vici jc dobil od 2S-letnega gladkega bora 1,20,m3 tehničnega lesa. Razumljivo je, da tako rekordno priraSča .gladki bor lo na rastiščih, ki mu najbolj ugajajo, ali da se izrazimo v gozdarskem jeziku, v svojem optimumu. Tudi naš kmet sc je naučil ceniti 'to drevesno vrsto. Kakor ne moremo in nočemo ostajati v pogledu industrializacije, izobraževanja in dviga življenjske ravni za druigimi evropskimi deželami, tako ne smemo zanemarjati in omalovaževati gojenja hitro rastočih drevesnih vrst, ki so najboljši porok, da ne bo treba v bližnji bodočnosti prekomerno čtpati gozdov, temveč samo v okviru letnega prirastka. Trud in skrb bosta kronana z gospodarsko koristjo, ki jo bo imel i posameznik i skupnost. Kindler Viljem Pomemben uspeh kolektiva piranske plinarne V soboto so v piranski plinarni odprli nov oddelek za proizvodnjo e-mulzije za pokrivanje cest. Slavnostni otvoritvi so prisostvovali načelnik gospodatvkoea svata okraja Koper Vinko 2-nidr.ršič, predstavniki zavoda za raziskovanje gradbenega materiala in konstrukcij iz Ljubljane, predstavniki občine, prometa. podjetij za gradnjo ce;t in drugi gosti. Ta dogodek pomeni za kolektiv uspešno zaključitev enoletnega dela na raziskovanju, pripravah in gradnji novega objekta. Obenem pa tudi novo perspektivo za razvoj podjetja. Plinarna namreč obstaia že 00 let 'n vse do lanskega leta. ko je prevzel vodrtvo sedanji direktor Valič. se ni v njej ničesar spremenilo. Pred dobrim letom dni pa so začeli razmišljati, k"ko bi svoje podjetje razširili in . • 'Hi proizvajati nove proizvode. Začeli so z destilacijo katrama. ki je postranski proizvod plinarne. Poskusi so se dobro obnesli. Danes že proizvajajo katransko smolo, katranski lak, naftalin in druge derivate, ki so bili zelo dobro sprejeti na našem trgu. Podjetje ima zagotovljen? odjemalce za vso količino katranske smole, za katranski lak se pričo niegove dobre kvalitete zanima naša ladiedelska industrija, v kratkem pa bo podjetie razveselilo naše gospodinje z odličnim naftalinom v originalni embalaži, ki dopušča uporabo tega ni kotli in stroji. Investirali so o-Ikrog .17 milijonov dinarjev. Število zaposlenih v plinarni se bo s tem podvojilo. Novi oddelek ima letno kapaciteto 150 tisoč ton. Razen te.ga pa bodo izdelovali tudi rezani bitumen. Za ie proizvode je veliko zanimanje tako pri podjetjih za gradnjo cest kot. pri drugih gradbenih podjetjih. Zaradi obširnih gradenj jo ludi potrošnja velika, in podjetje prav gotovo ne bo v skrbeh za odjemalce, posebej še, ker je kolektiv prepričan, da bodo novi proizvodi med na jkval i tet nejšim i. Bobra sadna letina na Goriškem Ugodno pomladansko vreme jc vplivalo, da je sadno drevje bujno cvetelo in se je cvetje oplodilo. Le v višjih predelih Vipavske doline jc .slana posmodila nekaj cvetja, da pridelek sadja ne bo tak, kot so ga pričakovali. Na splošno pa na vsem Goriškem pričakujejo dobro sadno letino. Zlasti dober bo pridelek grozdja. Zaradi hladnega vremena bodo zgodnje sorte namiznega grozdja dozorele kakih štirinajst dni kasne je kot običajno. Slabši bo pridelek grozdja v goriških Brdih in nekaterih delih Vipavske doline, kjer je grozdje precej poškodovala toča. Pisma uredništvu Prebivalce kraških vas« zlasti pa Lokevčane in Sežančane jo minuli petek globoko .pretresla vest o najdenem truplu mladega delavca, komaj 10 let starega Ivana Mevlja iz Lokev. Žrtev je bila najdena v popoldanskih urah v bližini železniško postaje v Sežani. Organi kriminalistične službe so takt j stopili v akcijo. Preiskava je ugo.ovija, da jo bila žrtev udarjena s težkim kamnom v času, ko je pokojni po kosilu zaspal. Bil je namreč zaposlen pri gradbenem podjetju v Sežani, kamor so je iz Lokev vozil s kolesom. Ko jo opoldne legel v senco k počitku, je zadremal. Imel je s seboj tudi kolo. Ko pa so našli sredstva brez potresanja po obleki in omarah. Največja pridobitev in u-peh podjetja pa je nov objekt, za proizvodnjo emulzije. Ko so lancko'etni poskusi pokazali dobre uspehe, so se v podjetju začeli pri pravi.i .".t i na erednjo novega objekta. Po izdelavi načrtov in odobritvi inve-ticii-skega kredita so spomladi položili temeljni kamen. Po še tih mesecih je bila zgradba dovršena, montira- Zagorel jc ogenj pod kotli... Renče pri Gorici KOPER V torek je strokovna komisija v Serminu pri Bertokih ogledala prostor, kjer naj bi začeli graditi civilno letališče. Ugotovila je, da je za to primeren teren pod hribom Se mlinom in odobrila načrt letališča. ki ga jc izdelal inženir Bidek. Letališče bo 1000 metrov dolgo in 200 metrov široko. Nekateri humoristi so se ob tem spomnili na letalo, ki je pred dobrimi dvajse'.:mi dnevi priletelo v morje, tostran Ser-mina in modrovali . da je letališče — že odprto. Spodnji Lokovec Z veliko slavnostijo smo v nedeljo v Spodnjem Lckovcu odprli novo šolo. Za vse vaščane je bil to pravi praznik, sij sovpada odprtje šolo prav z začetkom novega šolskega lota. Ob udeležbi velikega števila prebivalstva sta domača mladina in pevski zlx>r prosvetnega društva »Jože Srebrnič nastopila s kulturnim sporedom. Odprtja nove šole so se udeležili tudi predstavniki ljudske oblasti goriške skupno.,ti komun, Tine Remžkar, Ivan Mav-zer in Ludvik Gabmjeleie. V Renčah pripravljajo ustanovitev prve osemenjevalne postaje za govejo živino. Delovno področje nove osemenjevalne postaje bosta ves bi v* i tolminski in pori ki okraj. Ker je v teh dveh okrajih, posebno fie na Tolminrkc-m živinoreja zelo razvita kmetijska panoga, pričakujejo, da bo nova osemenjevalna postaja veliko koristila. Tudi za koprsko komunalno skupnost bodo v doglednem času ustanovili podobno osemenjevalno postajo v Kopru. A. Kozina Na Kozini je iz dneva v dan bolj živi/hno. Po ureditvi vprašanja o malem obmejnem prometu pričaku-jelo še večjega prometa. Kozina je važjio cestno križišče Spodnjih Brkinov in dela Krasa. Ob teh ugotovitvah bi sc rad ustavil pri gostinstvu, ki je pri nas zelo pomanjkljivo. Ako hoče mimoidoči potnik ali turist prespali v tem kraju, ne najde prenočišča. Včasih smo na Kozini in v Hipeljah imeli kar štirinajst gostinskih obratov. Danes obstojajo samo štirje z menzo tovarne steklene galanterije vred. V bližini železniške postaje jo poslopje nekdanjega hotela, ki služi za stanovanja. Lastnik je pripravljen posiopje prodati. To stavbo bi z manjšimi popravili lahko spremenili v primeren hotel. Naraščajoči promet sam bo zahteval ureditev tega vprašanja, saj bo to le v korist kraja, —ba. truplo, kolesa ni bilo nikjer. Nadaljnja preiskava jo bila osredotočena na sleel za kolesom, ki so ga našli v miki železniški čuvajnici blizu Dutovelj, Sum o povzročenem umoru je padel na 20-letnega Bru-nota Ščuko, delavca gradbenega podjetja Kraški Kidar« v Sežani. Videli so ga namreč, ela so je peljal s kolesom pokojnika. Morilec jo to priznal in je bil takoj aretiran. Uboj nad mladim Mttvljcm je napravil iz koristoljublja, ela bi na ta način prišel do kolesa. Sicer pa, kakor nam sporočajo prebivalci iz Hruše-vice na Krasu, je bil morilec že dva krat zaprt zaradi kriminalnih poče-;'i. N ''<;.."• se jo tako zagnal natl živali. jih brevpotrobno mučil in mr-evaril, da jo bilo naravnost zltxin-sko. Ve.lno pa je iskal priložnosti, da bi se s kom tepci, bi nazadnje so «.i nVgova zločinska dola privedla tako daleč, ela jo iz koristoljublja povzročil ta uboj, za kar bo dobil zasluženo kazen. Prebivalstvo Krasa, ki ga pozna, najstrožjo obsoja. Za ubijalce v naši družbi ni mesla. Naj omenimo še to, tla je vreden vse pohvale hiter in odločen ¡ \ •'. »-pek naših kriminalnih organov, ki so izsledili in prijeli nevarnega zločinca že v 24. urah po narejenem zločinu. Za boljšo zdravstveno službo v Hrpeijak Tovariš uredniki V vašem listu ste že pisali o tem, da imamo na Kozini ie nekaj mesecev lep in vzoren zdravstveni dom. Lahko smo hvaležni naši oblasti, da nam je postavila to tako važno in nad vse potrebno ustanovo. Da je bila ta ustanova pri nas potrebna, nam med drugim dokazuje obsežno in odgovorno delo, ki ga sedaj opravlja. Toda področje na katerem deluje naš zdravstveni dom, jc še obsežnejše. Po novi upravno-terito-rialni razdelitvi so nekatere vasi in naselja oddaljeno od Hrpelj in Kozine tudi. 30 in več kilometrov. Včasih sc zgodi, da bi moral zdravnik nujno h kakemu bolniku in zaradi oddaljenosti ne more. Prevoznega sredsti\i pa tudi vsakokrat i res ni mogoče dobili. Naš zdravstveni dom lega nima. Sicer, če so nujni, primeri, lahko telefonično pokličemo avtoambulanco iz Sežane. Vendar brez avtoambulanco ali vsaj navadnega osebnega avtomobila, je delo uslužbencev in tudi zdravnika našega zdravstvenega doma zelo težko. Vedno in kadarkoli pa niti avtoam-lndanee iz Sežane ni mogoče dobili. Mar bi ne bilo prav, da bi ludi naš zdravstveni dom imel primemo prevozno sredstvo? To vprašanje so sicer nekateri pri nas že načeli, toda nobenih izgledov ni in niti upov, da bi se za stvar kdo resneje zavzel. Samo zamislile si, da se na-primer zgodi nekje na cesti blizu Podgrada rdi drugje kaka prometna nesreča. Telefonično tali kakorkoli, že bodo najprej poklicali zdravstveni dom na Kozini za prvo pomoč, saj drugje naokoli, niti v dosedanjih občinah Materiji, Podgradu in niti v Podgorju ni zdravniku. In da se znajde n tem trenutku zdravnik brez prevoznega sredstva,' si lahko zamišljale, kako mu je težko pri srcu, da ne more kljub njegovi dobri volji bpravitl svoje zdravniške dolžnosti. Včasih so .taki trenutki življenjsko odločilni in je vsaka minula Nova uredba o otroških dodatkih objavljena v Uradnem listu FLR.I z dne 10. avgusta 1955, št. 36-55, predpisuje med drugim, da morajo upravičenci otroikih dodatkov, ki imajo dohodke od kmetijstva ali druge davke zavezane dohodke predložiti do 30. septembra t. 1. n-o va davčna potrdila, in sicer za kmetijske dohodke o temeljni dohodnini za leto 1955, za druge dohodke pa o odmeri davka za leto 1954. Potrdila predložijo organom, pristojnim za izdajanje odločb o pravici do otroških dodatkov, ki morajo do 3. decembra 1955 izdati po predpisih nove uredbe odločbe, po katerih se bodo dodatki izplačevali od 1. januarja 1956 dalje. V la namen so naprodaj posebni obrazci z znakom: «Obrazec 8,34-3«, v knjigarnah »Lipe« v Kopru, Izoli, Piranu in Portorožu. Obrazec obsega »Izjavo o gmotnem stanju«, ki jo izpolni upravičenec, in »potrdilo« o davku, ki ga izpolni uprava za dohodke v Kopru. Ce so dohodki obdavčeni pri več upravah za dohodke, je Ireba, da vsaka od teh. izda svoje potrdilo. Obrazec ima pojasnila, kako se izpolni. Vse upravičene opozarjamo, da na otroških dodatek vplivajo, ob določenih pogojih, ne samo lastni obdavčeni dohodki, temveč ali dohodki ožjih družinskih članov ter o:.eb, s katerimi upravičenec ali ti ožji družinski člani živijo skupaj. Zase in za vse te osebe je upravi enec dolžan v »zjavo o gmotnem stanju« navesti vse premoženje in obdavčene dohodke. Kdo so o/ji družinski člani in kakšno premoženje in do-hotik« je treba prijaviti, se vidi i/ pojasnil na obrazcu. Zaposleni upravičenci, ki pre eina-jo otroški dodatek pri plač i, pretl-loiio obrazec z i/poln leno »Izjavo« svojemu delovanju, to je uradu, zavodu, podjetju itd., kier so zaposleni. Delodajalci oskrbijo potrdila o davku pri pristojnih upravah za dohodke, nalo pa obrazec skupno predložijo Zavodu za socialno zavarova- nje v Kopru. Pri tem naj ne čalnjo da bodo zbrali potrdila za vse upravičence, temveč naj jih predlagajo postopoma kot bodo prihajala. Upravičenci, ki prejemajo otroški dodatek z oskrbnino pri posredovalnici za delo, predložijo obraze: z izpolnjeno »Izjavo« posredovalnici, ki dalje posluje enako kot delodajalci. Upravičenci, ki prejemajo otroški dodatek pri pokojnini ali invalidnini (tudi taki, ki so zaposleni) predložijo obrazec z izpolnjeno »izjavo« pristojni upravi za dohodke, da izpolni »potrdilo« o davku. Nato pošljejo obrazec Zavodu za socialno zavarovanje v Kopru oz. vojaški invalidi tajništvu za zdravstvo in soc politiko okr. ljudskega odbora, od katerega prejemajo otroške dodaike pri pokojnini oz. invalidnini. Priporočamo, da društvo upokojencev od svojih članov zbere obrazec z izjavami in oskrbi potrdila uprave za dohodke ter obrazce skupaj predloži Zavodu za soc. zav. oz. tajništvu za soc. pol. pri OLO. Obrazcu naj upravičenci priložijo morebitna druga dokazila, kot dokaze o gmotnem stanju, šolska potrdila za šolsko leto 1955-56 zv. otroke, starejše od 14 let, če jih niso že predložili. Ce se otrok v šolskem letu 195-1-55 ni Gračišču, ko jc bil tam živinski sejem. Razni nakupovalei so sklenili nekaj kupčij. Med temi so bili. ludi laki, ki kupljene živine niso odgnali domov, temveč so privezali pred gostilno enega vola in dva junca. To bi še ne bilo nič hudega, toda'kar je potem sledilo, vzbuja precejšnje \pgjprčenje ljudi. Vol in oba junca so ostali tako privezana cela dva dni pred gostilno na soncu, brez hrane in vode. Vašča-nom so sc živali smilile, zalo so jih nakrmili, in napojili. Mimoidoči so vpraševali, čigave so živabl toda nihče ni vedel povedati. Ker lastnikov ni bilo na spregled. so vašeani vsa tri goveda odgnali, tla miren prostor v hlev. Čez dva dni se je. v Gračišču oglasil nakupovalec klavnice iz Pirana, ki je prevzel vola in ga odgnal. Čigava sta bila junca, pa Se ni znano. Mislim, da je tako ravnanje z živino ,^kodljiv\o ¡tudi za potrošiiike, ki se sprašujejo, zakaj je meso tako drago. Pri tem trpi živina in izgublja na teži. Take brezvestne naku-povalce bi bilo treba klicati na odgovor. — man Stpot&ovamfi tovariš urednik! V Vašem cenjenem 'listu ste dali že tretjič zaipored prostora člankom, v katerih kritiki izražajo razočaranje nad 'kulturno ravnijo prireditev, ki jih je pripravilo naše društvo v zadnjem času. Zato Vas prosimo, da danes dovolite tudi nam nekaj besed. Povedati moramo, deloma v pojasnilo kritikom, deloma pa v vednost (koprskemu občinstvu, v čigar imenu hočejo kritiki nasltopati. a po našem mnenju, zato nimajo ved-no potrebne legitimacije. V našem mestu smo ustanovili Tu-ristiono-olepševalno diruštvo šele letos spomladi. Zadali smo si nalogo, da prispevamo svoj delež k dvigu Kopra, ki ima odlične prirodne pogoje, da se razvije v živahno slovensko letoviščarsko in turistično središče. Med drugim smo zlasti želeli odstraniti nekaiko kulturno mrtvilo, ki smo ga do letos živ» občutili zlasti v mesecih poletne sezone. V ta namen smo pričeli vrsto kulturnih prireditev, ki smo jim z obnovljenim renesančnim muzejskim vrtom dali najlepši zunanji okvir. Čudovita akustika tega vrta in prijetno okolje, ki iga tvorijo ostanki renesančne arhitekture in izbrana flora, so cclo porodili misel, da bi te prireditve — od katerih smo nekatere imenovali; »umetniški večeri« — postale zametek nekakšnega vsakoletnega festivala ob slovenski obali. Vsled tega je društvo težilo in teži tudi danes za tem, da imajo naše prireditve primerno raven. To pa ne pomeni,- da smo imeli namen prirejati samo strogo umetniške prireditve, 'ki ibi lahko zadovoljevale le peščico izbrancev. Menimo nasprotno, da moramo nuditi poslušalcem — domačinom in našim gostom — poleg resnejših in -umetniško poglobljenih programov, tudi lažje in zabavne programe, ki pa jim po našem mnenju ne -gre odrekati slehrne kvalitete ter pozitivnega vpliva na širši krog poslušalcev. To zlasti velja za primere, kadar gre za slovensko -narodno pesem, ki je v teh naših krajih še posebno zaželena. Pet prireditev, ki jih je v svojem petmesečnem obstoju z veliko požrtvovalnostjo, boreč se z mnogimi težavami, pripravilo naše društvo, odraža prav tako zamisel, Od teh pa smo samo prireditve z višjo umetniško vrednostjo označevali kot »umetniške večere«, ne pa vseh ,po vrsti kot nam to očitajo -kritiki, ki zato po našem mnenju popolnoma napačno merijo vse prireditve z istim merilom. Spominjamo se samo prvih dveh umetniških večerov, in sicer komornega koncerta mladih slovenskih talentov' -Aca Brtonclja in Janeza Bokavška ter večera ljubezenske V treh ljubljanskih gledališčih — Operi, Drami in Mestnem gledališču — so živahne priprave za novo sezono. V ansamblih in v vodstvu je nekaj sprememb, ki bodo prav go-iovo vplivale na nadaljnje delovanje teh umetniških ustanov. Pogrešali pa bodo tudi nekatere soliste in sposobne igralce, ki so odšli v večja mesta in v inozemstvo. Okvirni repertoar Drame predvideva v začetku sezone tri premiere Uprizorili bodo Millerjevo dramo »Lov na čarovnice« (režiser Slavko Jan), Lorcovo »Krvavo svatbo« (režiser Viktor Molka) in Macchia-vellijevo »Mandragolo:; (režiser France Jamnik). Por.neje bodo u-prizorili Shakespearovo » Kakor hočete« ali dramo «Henrik IV«. Izmed del Antona Cehova bodo izbrali ali »Tri sestre«, ali »Striček Vanja« ali pa »Cešniev vrt«, pač delo, ki bo najbolj ustrezalo publiki in ansamblu Prav talno bodo izbrali tudi med Sofoklejevo »Antigono« in dramo Francoza Giraudoja »Norica iz Shei-lovaK. Od domačih del predvidela okvirni repertoar Cankarieve «Romantične duše«, eno o'elo Miroslava Krleža in ponovitev uspelih predstav iz lanskega leta. Posebno premiere bo Drama pripravi'a za "dele/bo na Ljubljanskem festivalu. mladinske dramatike bodo upmo.'''1 i«ro Pavi? Gofie »Jurček« ter še eno slovensko noviteto. Kot aovost bo uvedla Drama BSral-n® glefeirče«, z?, katero b«- lirike v glasbi in poeziji s prvaki zagrebške in ljubljanske Opere, ter tržaške in ljubljanske Drame. Tema dvema prireditvama, ki 'jima celo naši strogi kritiki niso odrekli visoke umetniške ravni, je sledil večer jugosCoivatnskih narodnih pesmi in plesov, ki ga je izvajala na Trgu revolucije skupina »Ivo Lola-Ribar« iz Beograda ob. povratku s svoje turneje po inozenusltvu. Prebivalstvo je tudi nastop te skupiine, 'kot obe pirejl-nji prireditvi, toplo sprejelo. Naslednji »večer španskih plesov« v hotelu Triglav ki res ni dosegel pri čakovanj, nam je oprostilo ter je ob zadnjem »Večeru slovenske narodne pesmi- v Muzejskem vrtu izrazilo svoje priznanje izvajalcem, »Fantom na vasi«, ter »Gorenjskemu in-•strumentalnemu kvartetu«, Tako je naše napore sprejela velika večina ,ki sicer ne zna pisali učenih kritik, a ki si naših -prireditev še želi. Nasproti temu, pa so uradni kritiki priznali samo upravičenost pivih dveh nastopov. Pri tretje^m so bili že »razočarani«, do-čim so nas po peti, zadnji prireditvi, že dokončno pokopali češ, d.i smo zašli v »slepo ulico, iz katere ni izhoda«. Dobro poučeni kritik ve poleg tega tudi povedati, da smo v tak nezaviden položaj prišli zaradi tega, ker so v upravnem odboru društva prevladali »komercialni vidiki. ki so obšli kulturniško komisijo.« Torej pohlep za dobičkom! Čeprav smo tudi mi mnenja, da »večer španskih plesov« ni uspel in. da je bil precej pod zaželeno in pričakovano višino, pa vendar mislimo, da glede naših prireditev v celoti ni mogoče resno pisati o »razočaranih« in »slepih ulicah«. Take prenagle in posplošene tirelitve ne demantirajo s:«mo imena -izvajalcev, ki so že nastopili, temveč tudi umetniki, ki jih bomo v kratkem slišali. V soboto, 10. t. m. bosta na Muzejskem vrtu koncertna] i sestri Rusv, ki se bosta ustavili pri nas na poti na dubrovniški festival; za konec meseca pa nam ije zagotovil gostovanje slavni violinist jugoslovanskega porekla Zlatko Balckovič, Zavedamp se sicer, da odlični sodelavca sami še ne zagotavljajo usipeha in, da so naše dosedanje prireditve imele precej organizacijskih pomanjkljivosti. Kritikom smo sicer hvaležni, da nas nanje opozarjajo, bili pa bi jim še bolj, če bi nam jih s svojim sodelovanjem pomagali že v naprej odklanjati. Žai pa moramo pribiti, da smo dobili doslej vse premalo podpore prav od tistih, ki bi -nam pri organizaciji teh prireditev lahko najbolj pomagali. Nasprotno 73a, istočasno z zadoščenjem ugotavljamo, da smo prejeli izdatno pomoč ravno od takih ustanov in podjetij, ki se jim sicer ra- Gledališče Slovenskega Primorja razpisuje abonma 1955—56 do v prihodnji sezoni izbrali najmanj dve deli. Poleg treh režiserjev, ki smo že omenili, bo stalni režiser ljubljanske drame dr. Bratko Kreft, gostje pa dr. Branko Gavella, Bojan Stupica in Igor Pretnar. Opera bo uprizorila Barisa Papan-donula »Rono« (Iibretto no Leskov-čevi drami »Dva bregova«), Mozartovo »Čarobno piščal«, Rossinijevo »Italijanko v Alžiru«, Massenetovo »Manon«, Waltonovo »Troilo in Kre-sida« ter dve enodejanki. Zanimiv repertoar objavlja Mestno gledališče. V prvem obdobju bodo pripravili istočasno tri dela, in sicer Cehovo »Litvo«, v režiji Jožeta Tirana, Leskovčevo »Dva bregova« v režiji Igorja Pretnarja ter Giraudovo »Trojanske vojne ne bo« v režiji Jožeta Galeta, Kasneje nameravajo pripravati krstno predstavo komedije Mateja Bora »Vsemir-je v akvariju«. Iz ostal jugoslovanske literature so na repertoarju teca razgibanega pledališča iše: en* izmed Roksandovičevih del, Belo-vičeva »Soba za štiri« in Pera Budita »Pozabljeni«. Iz tujih de! so v okvirnem renertoar.iu Andreieva »Tisti ki dobiva zaušnice«, Salacro-nijeva »življenje ni resnično«, Elio-tova cCocktail — narty«, 0'Neilo-va »Elektra v črninic, Brechiova »Dober človek iz Sečuana« in Lor-cina sMariana Pirieda«, Mestno ljubljansko cledališie je razpisalo 11! abonmajev ia je najmočnejše. do očita pomanjkanje smisla za kul-tuimo-prosveilaio dejavnost. Njim se imamo zahvalita, da finančna stran prireditev ni izpadla še slabše. Ker nam kritiki očitajo »komercialne vidike«, moramo povedati tudi to, da jo imelo društvo od dosedanjih prireditev le 163.100,— din dohodkov ter 271.388.— izdatkov, kar pomeni celih 108,7S8.— dinarjev deficita. Tovariš urednik! Predlagamo, da bi se s temi našimi pojasnili v Vašem listu zaključila že skoraj preveč obsežna razprava o naših »umetniških večerih«, ki predstavljajo -majhen del nalog našega društva, razprava, ki še zdaleč ne posega v jedro turistične problematike našega mesta. Ostale naloge, ki smo si j-h postavili, so važnejše in bi bilo zelo potrebno o njih javno razpravljati tudi v Vašem listu. To bi bila lahko precejšnja moralna podpora našemu delu. Še bolj kot tega, pa si želimo aktivnega sodelovanja vsega prebivalstva pri naših naporih, da se naše lepo mesto, čim preje uvrsti med najbolj razvile turistične kraje naše domovine.. Tunisl)i]čno-o!^pševalno društvo Koper U' Te dni se bo pričelo v Gledališču Slovenskega Primorja v Kopru vpisovanje abonmajev za sezono 1955-56, Ker se bo letošnja organizacija abonmajev dokaj laziikovala od lanske -(lanskim ab;nentom bodo sliri sedeži seveda do določenega roka prihranjeni), naj tudi na tem mestu v kratkem omenimo, kako so letošnjli abonmaji zamišljeni, kakšen je njih namen in" kaj bodo nudili abonentom. Sleherno gledališče, ki stremi za stalnim krogom rednih obiskovalcev, nokalkii • najzvestejfaih in najbližjih hišnih prijateljev, se trudi, -da jih ob določenih priložnostih zbere. To so mu nokaiki »jours iiixes«, stalni dnevi, dnevi najintimnejših srečanj in priznanj, ki dč/bivajo iz leta v leto vse jasnejši, značilncjši izraz in — stil. To so predvsem premiere in določene, stalne, abonentske prireditve. I-n kakor se vsak gostitelj trudi, da bi svoje stalne goste kar se cla zadovoljil, tako si prizadeva gledališče, da bi kar se da zadovoljilo svoje stalne abonente. Rezervacija stalnih sedežev, obročno vplačevanje, vsakršni popusti -- to so najvidnejše ugodnosti, ki so jih (JIZDALA PRIMORSKA ZALOŽBA LIPA V KOPRU} Založba Lipa v Kopru se odlikuje zlasti s svojim zanimanjem za domače avtorje. Zlasti si šteje v dolžnost, da opozarja na posebne razmere, ki so oblikovale v našem stoletju primorskega človeka, ter da odkriva naše malo znane kulturne delavce. Zato izdaja razen knjig, kot jiih imajo -na repertoarju ostale slovenske založbe, dela manj znanih primorskih književnikov. V okvirni večletni načrt 'je zaloižjba sprejela: Josipa Godino, Joisipa Pagliaruzzi-ia — Krilana, Ivana Trn- . ka, Maro Iiusovo. Cirila Drekonn, Karla Široka, Janka Samca, Stanka Vuka. BrrJo'lfa .Golouha -in Ivana Vouka. Slednjega delo je založba že pripravila in izdala. To je zbirka črtic »Na mi&jniku dveh svetov«. Rnjjtigo je uredil in napisal uvod Albert. Širok, qpremil pa jo je arhitekt Milan Arnež. Literani kritiki so sd edini v mnenju, da književnosti in kulture nc predstavljajo zgolj veliki, ampak da tudi mall-i ljudje lahko ustvarjam. Če hočemo po-zna'l'i narodovo kulturo, jo moramo spoznati v najširšem in najboljšem pomenu besede. To se pravi, d« moramo poznat' velike in male. To naj bi tudi odpravilo pomislek, zakaj se je Primorska založba Lipa odločila za izdajo Voukovih črtic. Ivan Vouk je primorski književnik po rn.4u Koprčan, ki je žival in ustvarjal v letih najhuišega fašističnega pritiska. V življenju ic moral -opravljati vsakovrstna dela in zato se literarno ni mogel razviti. Bil je v prvi vrsti odličen šolnik. organizator prosvetnega življenja v Trstu, indendant Slovenskega gledališča, odbornik Glasbene Matice, pa t-udi bančni nameščenec in inteminanec. Izredno plodovit je bil kot prevajal«'.', pa tudi literarno se je udejstvcal, čeprav se ie zavedal svoje presihajoče ustvarjalne sile. Urednik njegove knjige, ki je zdaj izšla, Albert Širok, pripoveduje: '»Izvirnih stvari je napisal Vouk WmfmMá SÉtiP «t bolj malo. Ko sem ga vprašal, zakaj toliko prevaja in ne piše rajši originalnih del, se je nasmehnil in rekel: ,Veš, kaj je napravil mlad violinist, ko je na koncertu slišal slavnega Paganinija. Tekel je domov, razbil -violino in se razjokal. Čez trenutek je še pristavil ,Ko slavčki žgdlijo, naj vrabci utihnejo. Toliko literarnih velikanov imamo na svetu, počemiu naij bi še jaz kvaril papir in tratil čas!' Menda vendarle ni mislil tako resno, zakaj napis'al je kljub temu za debelo knjigo črtic.« Enajst kronološko urejjenih črtic je izbral urednik v knjigi »Na mejniku dveh svetov,« Snov zajema Vou-k iz mladostnih doživetij, iz predvojnega življenja in iz grozlj-i-ve dachauske taboriščne stvarnosti. Za nekatere predvojne tekste ie značilna socialna misel i-n rahla satira. Vsem črticam seveda ne moremo prisoditi enake vrednosti. Prijetno nas preseneti življenjska slika iz značilnega otbmoitstkfiga okolja »Markova barka« in dcjmiselni humor v »Prevarani nedolžnosti.« 'Najviše se je Vciuk povzpel v zadnjih treh črticah, ki so vzete iz njegove edine objavliiene izvirne knjige »Dach-u« in pripovedujejo, kako so trpeli Slovenci in pisatelji z njimi v taborišču smrti. Življenje v internaciji je omajalo Vo-uku zdravje in pred petimi leti ie «mahnil sredi dela in načrtov. Vouka moramo uvrstiti med redke književnike tki nam jih je dala Slovenska Istra in s tem je tudi 'upravičena izdaja njegove knjige. o o o DELA NAŠIH KNJIŽEVNIKOV V MADŽARŠČINI. Madžarska telegrafska agencija |je sporočila, da bodo maržarske založbe izdale v tem. in prihodjem letu več del jugoslovanskih književnikov. V izbiro »Izbrana dela svetovnih pisateljev« so uvrstili tudi dve deli Ivana Cankarja in knjigo zbranih pesmi Ivana Gorana Kovačiča. Lojči Pandur: Folklorna skupina deležni v gledališču lavno ahonen-ti. Vse to pa so hkrati tudi — ne pozabimo — mnogokrat tvegane poteze gledaliških vodstev, saj so prav abonentske predstave «aradi. .svojd cenenosti pogosito najbolj deficitne. Abonentske predstave so najčistejši dar vsega kolektiva: dar v stremljenju za najčistejšim sprejemanjem Tudi. Gledališče Slovenskega Primorja se je v tem stremljenju ietos odločilo, da pogumno zviša število abonmajev. Namesto enega, ki ga je imelo lansko sezono, uvaja letos kar tri: premierskega, sindikalnega ■in dijaškega.' Zlasti cene zadnjih dveh bodo globoko znižane, dijaške celo na dve vrsti eno-tnili, Abonentom bodo po teh cenah zagotovljene vse predstave GSP, poleg tfega pa še tri predstave SNG ■iz Trsta, Ker -nam tržaški repertoar še ni dokončno znan, objavljamo za zdaj le domači okvir: Slovenska dramatika Villiar: Večer v idrijski čitalnici; eve-ntuel-na noviteta: Jugoslovanska dramatika Držič-Rinpel: Boter Andraž; Marodič: Na dnu kelihov; Svoioivina klasika Shakespeare: Rompo in Julija (na prostem); Moderna svetovna dramatika — Kkilbund: Praznik cvetočih češenj, Brcal: Napoleonovi huzarji: Luc: Karlos in Margareta; Van Dnuten: Sipc-mšmam mame; Morncohio: Pcduradnik Serafino; Zola: Thérèse Raquin; Mladinska dramatika: Sirola: Dolgim Debelin i-n Zonin. Komontar k temu načrtu smo globalno objavili že v prejšnjih številkah. Ker bomo obveščali občinstvo o posameznih pre-mierah š;- v posebnih člankih, dodamo za danes !e informacijo, ki. našim bližnjim prijateljem 'ne bo nezanimiva: polovico repertoarja bodo režirali reno-mirani gostje iz drugih gledališč Slovenije: Andrej Hieng, Mirč Kia-gelj, Viktor Molka, Fran Žižek, Prvi gost, Andrej Hieng. festivalni nagrajenec in absolvent AIU iz Ljubljane, že dela v hiši. Njegova režija bo Vilharjev »Veče-r v idrijski čitalnici«, dramaturška montaža stani h. zabavnih čitalniških točk v modernem, pirandellovstkem okviru. Premiera bo prve dni oktobra. Vendar pred to, oficielno otvoritvijo sezone, hiša nikakor ne bo zaprta. Poleg obnovitve lani uspelega »Lažnika« be> v predsezoni najpomembnejši dogodek gostovanje »Piccolo teatro d; Milano«, evropsko znanega gledališča, na katerega opozarjamo danes le kot na simbolično deislvo: slei ko prej bo 'moral napočiti čas, ko bo koprska . '«íledáh'flka stavba žarišče najvišje kuhure, S tem smotrom pričenjamo letošnje vpisovanje abonentov. Djurdjîca Flerè Koprski kipar Jože Pohlen razstavla v Ljubi ani Pretekli teden je bita v Mali galeriji v Ljubljani otvoritev razstave akademskega kiparja Jožeta Po hiena iz Kopra. Jože Pohlen je zastopnik naše mlajše slovenske likovne generacije, ki je v povojnih letih obiskovala in končala akademijo likovnih umetnosti v Ljubi;ani. V poslednjih štirih letih, odkar je Pohlen zapustil akademijo živi in u-stvar.ia v Kopru. Udeležil se je nekaterih društvenih razstav,. imel pa je tudi že samosto!no razstavo kjer je vzbudil pozornost s svojo drobno plastiko. Na Koprskem ie že tudi postavil nekaj spomenikov. o o o DELA GLUHONEMIH. V umetniškem paviljonu v Zagrebu so odprli mednarodno razstavo likovnih, književnih del in umetniške fotografije gluhonemih. Razstavljajo gluhonemi iz AosMfei Italije, Jugoslavije, Švice in Holandije. Na razstavi 'je največ risb, akvarelov, olj in skulplur NAGRAJENA . DELA NAŠIH OTROK. Na velikem, mednarodnem natečaju za otroška likovna in literarna dela v Neto Delhiju so bile nagrajene tudi. tri risbe jugoslovanskih otrok. Nagrajenci, so Miloš Ramič, Nadežda Sokolovič in IIus-nije Med jede iz Beograda. Izljera je bila zelo velika, saj je prispelo na natečaj ogromno število otroških likovnih del. y* V. S fiaUi'za^s-kímí I vnù-h'ïiCl'tyi __ T^1 Skromen je bil začetek naše vojne mornarice v dragi svetovni vojni. Temelj je bil postavljen 10. septembra 1042, ko je Vrhovni štab NOV iii POJ izdal naredibo naj se začne postopoma zbirati in oboro-žeivati čolne in ladje za vojne akcije. Na otokih so se pojavljali partizani v vedno večjem številu. S temi je bdo potrebno vzdrževati zvezo, pošiljati jim poročila, povelja, hrano, orožje itd Začelo se je s kurirskimi čolni. Med prvimi, ki so to nalogo prevzeli, je bil navaden 6 metrov dolg čoOtnič z motorjem, l/talijam sto budno pazili na potnike in plovne objekte, ki so pluli po voznem redu iz dalmatinskih pristanišč na otoke in nazaj. Vsi ribiški in drugi čolni so bili popisani in brez njihovega posebnega dovoljenja se niso smeli oddaljili od obale. Italijani so bili prepričani, da imajo vse niti v svojih rokah. Nikoli pa niso prišli na. sled prvemu čolnu, ki imel zvezo z otoškimi partizani." Ta je vozil od dalmatinskega Obrežja v Makarskeon okrožju na otoke 'Brač in Hvar. Vozil je seveda samo ponoči. Ko je prisipel na cilj, za kar si je izbral kak mali, samoten zaliv, so mu partizani sneli motor, čoln obtežili s kamenjem, ter ga potopili, na dva do tri metre globoko dno. Od obale je bil tako daleč, da ga nepoklicani niso mogli opaziti, ker ga je ščitila tudi odgovarjajoča barva. Kadar so ga rabili ,so ga ponoči potegnili z mortskega dna, namestili motor in šli na drugo stran, kjer so ga na isti način skrili. Po kapitulaciji Italije se je naša mornarica hitro razvijala. Ustanovljeno je bilo poveljstvo mornarice, kateremu so bila podrejena tri pomorska poveljstva, tako imenovani sektorji: severno, srednje in južno jadranski pomoiiski sektor. Poveljstvo mornarice- je skupaj z Vrhovnim žitabom izdelalo jeseni 1943 načrt, po katerem naj se Nemcem, če bodo napadali, prepusti vse otoke, razen otoka Visa. Edino, ko bodo napadali otok Korčulo, in tega bc.do verjetno izbrali za prvega zaradi odgovarjajočega zemljepisnega položaja, naj bi prožili začasen odpor, da bi v tam času lažje evakuirali druge otoke. Osnovna misel načrta je bila: razredčiti sovražne enote in v tem času okrepiti naše ladjevje z ljudstvom in orožjem ter formirati desantne mornariške enote. Otok Vis pa smo morali obdržati za vsako ceno. Z otokom Visom — našo Malto — smo bili v sovražnikovi bližini. Imeli smo iniciativo piti napadih sedaj na en, sedaj na drugi otok. Kasnejši razvoj vojaške situacije je dokazal, da je bil načrt popolnoma pravilen in uspešen. -Najvažnejši in najmočnejši sektor je bil srednje jadranski z začasnim sedežem do konca 1943. leta na Hvaru, kasneje na Visit. Po kapitulaciji Italije imamo že razen oboroženih ribiških čolnov tudi večje jadmike, tunolovce in ladje železne konstrukcije. Z motorjem- opremljeni ribiški čolni so imeli po dve strojnici, pred katerimi je bilo nekoliko vreč peska za zaščito. Večje ladje so dobile razen težkih in lahkih strojnic tuidi manjjie 'topove — protitankovce. Nemoi, ki so počasi osvajali Dalmacijo, niso bili v začetku glede mornarice nič na boljšem. Od Italijanov niso nasledili nobene vojine ladjjc. Vendar so si oni s svojo razbito tehniko kmalu poma- RATO PERH&UC gali. Iz Nemčije so pripeljali z železnico v Trst in na Reko svoje čolne. Zaradi velikosti niso mogli prevažati celili čolnov, zato so jih izdelali iz petih delov —- vodotes-(lih škatel, ki so vsaka zase plavale po morju. Zgoraj so imele nekaj manj kot meter široko odprtino, ki. se je zapirala s pokrovom. Iz več kofcov sestavlij!en čoln j|s imel to prednost, da ni mogla voda — če je bila ena teh škatel preluknjana — prodreti v ostale Ska'tlje. Kadar so te dele sestavili, so dobili približno 25 m dolg in 4 m širok čoln. Dva taka čolna so postavili vzporedno v razdalji 6 metrov in jih povezali med seboj z železnimi traverser r. Na traerzah je bil lesen pod. Tako je nastala kaj čudna oliilika pomorske onote. Največjo prednost je imela ta »trdnjava«, kakor smo jo imenovali, v svoji hitrosti, ki je bila skoraj dvaikrat večja od naših ladij. Vsak čoln je imel po en 12 valjani bencinski motor BMW s 500 Ks. Trdnjava je bila močno oborožena: imela je Tazen manjših strojnic štiri štiricevne 20 milimetrske protiletalske strojnice in enega ali dva 8S mm' topa. Nemci so to pomorsko enoto imenovali »Siebel-faihre«. Prenašala je lahko 1'50 ¡možj. ali odgovarjajočo količino materiala. Toda predno so se pojavile te Titovi mornarji enote, so bili partizani že gospodarji na morju. Drugo jutro po kapitulaciji Italije, j.e plula mimo Rogozuice od rta Ploča (med Splitom in Šibcnikom) ladja »Tunisina« pod nemško zastavo. Prevažala je hrano za trupe v Grčiji. Na obali pri rtu Ploča je bila močna topovska baterija, ki so jo partizani prevzeli še isti dan ob kapitulaciji. S topovskimi streli so ladjo prisilili, da se je ustavila. Nemci so dvignili bele zastavo. Partizani so se s čolni prepeljali na »Tunisino«, razorožili posadko -in prevzeli -vodstvo ladje. Namesto v Grčtjjo je oclplula na otok Hvar, kjer je na treh krajih Hvar, Starigrad in Jelša, iztovorila 100 vagonov hrane, Brač, Hvar in Pag so bili edini otoki, ki jih je Mussolini velikodušno poklonil Pa-veliču. Tem otokom ni .pošiljala NDH zadnje leto nobene hrane. Plen iz »T-unisine« je prišel ob pravem času, Bilo je hrane za nekaj tednov za partizane in za lačno prebivalstvo. Približno dva meseca kasneje smo si spet priskrbeli hrano iz sovražnih zalog. Po zvezah smo zvedeli, da bo neke noči plula iz re-Neretve v Split motorna jadrnica, natovorjena s hrano, V višini Ma-karske sta se pjostavtila, na prežo motorni čoln »'Pionir« in en /ibiški čoln. »Pionir« je bil večji motorni čoln železne konstrukcije. Imel je dva motorja. Njegov model se nahaja sedaj v vojnem muzeju v Beogradu. Noč je bila temna in mirna. Ko sta prišli obe naši ladji na položaj, kjer smo domnevali, da bo plula sovražna ladja, sta zaustavili stroje. Kmalu so naši mornarji zaslišali od daleč ropot motorja. Z vesli sta se naši ladji pomikali v smer vožme bližajoče se jadrnice, da bi ji bili čim bližji, ko bo vštric njiju. Ko je do tega prišlo, je prvi vžgal motorjje »Prionir«. Streljajoč iz strojnic se je naglo približal jadrnici. Obenem je začel streljati tudi ribiški čoln, Posadko jadrnice so popolnoma presenetili. Partizani so se hitro povzpeli na krov se>-vražne ladje in po kratkem boju premagali sovražnika. Na jajimiici je bilo razen posadke še 13 vojakov in oficirjev ter nekaj civilistov. Naši so laeljo prevzeli in ¿o odpeljali na otok Brač. Plen je bil lep: 10 vagonov hrane in nova polorska enota. Na podoben način smo zajeli še nekaj manjših jadrnic. Nekatere so same prihajale na našo stran. Zato so začeli Nemci formirati konvoje. Ti so vozili največ iz Metkoviča v Split in obratno. Konvoji so bili pod vodstvom ene ali dveh »trdnjav«. V tistem času, novembra 1943. k-ta, so prišle na Hvar tri angleške toipedovke, ki so vozile s hitrostjo 35 milj. Na vsaki tonpedovki je bil po en naš pomorščak-nautik, ki je vodil ladjo med nevarnimi čermi in o teki. Nekega dne smo zvedeli da bo ponoči plul nemSki konvoj iz Metkoviča v Split pod vodstvom ene trdnjave. Ker nismo imedi nobene hitre enote, je šla na prežo ena izmed angleških tonpedovk. Čakala je med otokom Bračem in dalmatinsko obalo. Noč je bila temna, prav taka, kakršne smo raeli izbirali za podobne akcije. Nemci so imeli že tri četrtine poti za seboj. Računali so, da bodo kmalu brez vsakega pripetljaja vpluli v Split, zato so v opreznosti popustili, Ko so se približali torpc-dovki na odgovarjajočo razdaljo, je ta začela streljati na črno gmoto, ki ji je bila najbližja in obenem precej naprej preel drugimi ladjami konvoja. Po prvih strelih je na obstrcljeni ladji izbruhnil požar. Obupno kričeč je posadka skakala v morije. Torpe-elovlka je tedaj z žarometom osvetlila gorečo ladjo, kakor tudi ves ostali konvoj, da bi si napravila pravo sliko o sovražnikovi moči. V konve>-ju so bile same jadrnice, goreča ladja pa je bila »trdnjava«. Na palubi je imela nekaj čez 100 sodov bencina, ki se je vnel pri obstreljevanju. Iz palube je tcikel goreči bencin v morje in trdnjava je bila za ča^ sredi ogromnega plaanena. Sode je vročina razganjala enega za drugim. Konvoj se jc razbežal proti e>bali, «Trdnjavo« brez posadke je nosil morski tok naprej proti dalmatinski obali. Kasneje se je tok preusmeril in proti večeru je trdnjavo prineslo v bližino male Inke Spl.ika na otoku Braču, kjer smo trdnjavo pregledali, če bi bila še sposobna za vožnjo, da bi jo uvrstili v našo »flotno listo«. Zal pa je požar uničil magnete motorjev, rezervnih nisano imeli in' elo uvrščanja te trelnjave med naše enote ni prišlo. Ob neki drugi priložnosti, tudi meseca decembra 1943, smo zajeli dva večja jadinika-tunolovca. Do tega je prišlo zaradi napačne navigacije nemških posadk, ki niso poznale tamkajšnjih krajev in najbrž tudi ne preveč pomorskih zemljevidov. Otok Brač in Solta sta bila v naših rokah. Morsko ožino med enim in drugim je branila topovska baterija, ki je bila na Braču. Nemci so rinili naravnost v to levje žrelo. Kasneje smo si bili na jasnem zakaj. Ladji sta prihajali iz Trsta in bili namenjeni v Split. Ko sta prišli do Šolte, so Nc-mci pomotoma obrnili na desno, namesto na levo, proti Splitu. Zamenjali so otek Solto z otokom Ciexvoni kar je bilo za njih usodno. Baterija je čakala da so prišli precej blizu, nakar je oddala prve strele. Nemci so takoj spustili nemško zastavo in na njenem mestu se je pojavila bela — znamenje predaje. Toda kasneje so se premislili. S polno močjo motorjev so hoteli pobegniti iz nevarnega območja. Toda že po nekaj strelih so ustavili i» PS W i- hmmm lisasti fsM Lepote našega gorskega sveta: Porezen nad Cerknem motorje in spet začeli mahati z belimi rutami. Strel iz topa je namreč zadel poveljnika v glavo in mu jo dobesedno odtrgal. Ladje smo prepeljali na otok Hvar, v zaliv Vela Grčka in že drugi dan sta obe pluili pod našo zastavo. Velike težave smo imeli z ladja- Sestri Elvira in Marija Vatovee Dne drugega septembra 1944 sem prišel iz Pregarskega v Koprski rajon. da se pogovorim o organizaciji, delu in poizvem o sovražnikovih namenih. Ko.sem opravil svoje delo pri Sv-Antonu in v Cezarjih, sem odšel v Pobege. Tam. me je opazilo oko izdajalke. ki je takoj obvestila fašiste v Dekanih. Vedel sem, da bodo fašisti pridrveli v vas, zato sem hitro opravil delo in odšel v Prade. Na povratiku sem se oglasil še v hiši Veronike Vatovee, da vzamem material za Komando mesta Koper. Izdajalka je opazila, da se vračam in! poncvrjo obvestila fašiste, ki s'o bili že v bližini. Ko sem prišel v hišo, sem takoj vprašal za material. Veronika je odšla do vrat in se vsa prestrašena vrnila ter povedala, da so na dvorišču fašisti. Pogledal sem skozi okno na nasprot-ni strani, da bi zbežal, toda bili so tudi tam Videl sem v sosednjih vratih terenca Mirka in Dorata, ki sta mi zakričala: »Pobegni Amedej!« Kam na.i pobegnem, ko pa je hiša obkoljena? Vedel sem, kaj me č?ka. če me dobijo, zato sem se hitro povzpel v prvo nadstropje in od tam na podstrešje. Pripravil sem pištolo, da bo pri roki za vsak primer. Fašisti so takoj začeli s preiskavo, ki je trajala tri ure in pol. Ko so prišli do podstrešja, sem skozi majhno okence zlezel na streho, ki me je zakrivala pred njihovimi očmi. Premetali so vso hišo vse do podstrešja, ne da bi me odkrili in se vrnili v pritličje. Tedaj sem tudi sam zlezel nazaj na temno podstrešje ter opazoval fašiste pri ropanju. Vsak fašist je napolnil žepe. Mobilizirali so voz in konja tov. Valentiča ter naložili postelje, perilo, t-elico, prašiča in kokoši. Kar niso odnesli, so razbili in polomili, V hiši so pokale bombe in brzostrelke. Slišal sem komandanta, ki je vprašal: »Ali ste ga našli?« Odgovorili .so, da ne. »Ali ste pogledali na podstrešje?« Seveda so, toda ga ni nikjer. Komandant je nato zaukazal ponovno preiskavo. Začeli so kit prvič, od kleti do podstrešja. Pri tem so metali bombe in streljali z brzostrelkami. da je bilo kot da je v hiši prava bitka. Na srečo niso pogledali na strehe>, kjer semi oprezoval s pripravljenim samokresom. Bil sem že ve; odreve-nel od neprestanega čepenja na strehi. Tri ure m pol sem se umikal smrti in je razumljivo, da so živci trpeli do skrajnosti. Komandant ie na?;:dnie ukazal zažgati hišo. Neki podoficir je ugovarjal, da ni treba zažeati, nakar je komandant »pojasnil:« Cc hiše ne zažge-mo, moramo znositi nazaj vse kar smo odnesli. Ko bo hiša zgorela, bomo lahko povedali, da je zgorelo vs'e. kar je bilo v njej.« Hišo so nato oblili z bencinom in zažgali. Kmalu je bilo vse v dimu in ognju. Fašisti so zbrali v vrsto ljudi, med njimi Elviro in Marijo Vatovee. mi, ki so imele na strojih kako Okvaro in se niso mogle premikati same. Kakor so imeli partizani po vsej naši domovini velike težave z ranjenci zaradi pomanjkanja bolnic, ta/ko smo imeli tudi mi težave s temi ladjami zaradi pomanjkanja de- (Nadaljevanje na 11. strani) Prve dni septembra je poteklo enajst let, ko so fašisti pri pokopališču v Dekanih ustrelili partizansko učiteljico Elviro Vatovee in njeno Sestro Marijo iz Cezarjev, Severina Bertoka iz Sv. Tomaža in še enega tovariša iz Gabrovice. Takrat je okrožni aktivist Amedej preživel tri ure in pol na strehi hiše, ki so jo obkolili fašisti in po dvakratni preiskavi zažgali. Sam je kasneje napisal nekaj vtisov, ki jih obljavljamo. Spredaj so postavili tovariša Valentiča z vozom naropanega blaga in oprave. Bil je to žalosten sprevod, (ki je presunil marsikaterega vašča-na. Le izdajalka se je veselila. Sestri Elvira in Marija Vatovee sta zadnjič hodili to pot. Ko so bili dobrih sto metrov od hiše, sem skočil s podstrešja in od it-am na dvorišče. Bil sem rešen, toda tako izčrpan, da se skoro nisem zavedal da živim. Na dvorišču sta bila Veronika in njen sin. Skočila sta k meni in me od veselja objela ter vpraševala kako sem se rešil. Opozoril sem oba, da lahko še nekaj rešimo iz goreče hiše, pa sta odgovorila, da jima ni toliko za hišo, glavno je, da sem jaz ostal živ. V nekaj sekundah .sem bi! sredi vasi. Zagledal me je terenec Bp-bič in še drugi ljudje, ki so prihiteli iz hiš. Vsi so presenečeni vzklikali: »Amedej je živ!« Hitro sem odšel v bližnjo vas in obvestil ženo, da sem še živ, ter da moram .takoj nazaj na Pregarski rajon. Žena me je nekaj vprašala, pa ji nisem znal odgovoriti, saj nisem bil zmožen niti misliti v tis.tejn trenutku. Pozdravil sem in odšel proti Kavaličem, ker se je že mračilo. V bližini vasi je začelo pokati, zato se mse skril v kup sena v kmečki hiši. Vso noč sem slišal v senu neko šumenje in gibanje. Mislil sem, da so podgane. Ko sem zi"-,traj dvignil glavo iz sena, sem opazil še tri druge glave, ki so me radovedno in presenečeno gledale. Vsi naenkrat vzkliknili: »Amedej je še živ!« Bili sta dve kurirki in neki aktivist, ki je prav tako šel na konferenco v Tuljake. Skupno sva odvila naprej in v bližini Kodarioov opazila komaj 70 metrov pred nama kolono Nemcev. Nova nevarnost, lk; pa sva se ji srečno umaknila. Le z majhno zamudo sva prišla v Tuljake. Ko so me delegati zagledali, so vsi hkraitu skočili pokonci. Ponovil se je- isti prizor, kot prej v vasi in na s'eniku: »Amedej je še živ!« Vsi so me imeli že za mrtvega. Le nekaj minut sen; prisostvoval konferenci, nato pr sem zaprosil odgovornega, da me oprosti. Bil sem živčno izčrpan, da nisem mogel slediti, Se po dvajsetih dneh sem po vsem životu čutil ostre bolečine. Dva dni potem je prišla novica, da so v Dekanih ustrelili sestri Elviro in Marijo Vatovee in še dva terenca- E. V. BRANKO COPlC: Med posebno privlačne turistične zanimivosti Krasa spada nedvomno poznana \kobilarna 'v Lipici, Koga ne bi. zanimalo videti ponosnih belih Lipicancev, katerih sloves se je v stoletjih razširil, po svetu daleč čez mejo nekdanje Avstrije. Kras je \lahko upravičeno ponosen, da je postal [domovina tako plemenitih konjev. V starem veku po )pb izviru Timava zgradili tempelj (na čast iraškemu Diomedu, ki je Iiz Herkulove bajke znan kot patron \konj. Lipica pa je že sama po sebi zgodovinski spomenik [najlepšemu, plemenitemu konju - Lipicancu. Poglejmo malo v preteklost, da bomo videli, kaj se je dogajalo v Lipici ipred- 'ueč kot štiristo leti in dalje vse do današnjih dni. Ime Lipica je staro že nad 400 let. Prvič je omenjeno leta 1546 ob sklepanju najemninske pogodbe med tržaškim Bkofom in nekim meščanom, kateremu je dal v zakup vilo za 10 dukatov letale najemnine. Torej je bila takrat v Lipici letoviška hiša. Trinajst let kasneje (1559) so na 'Kras pridrveli Turki pod vodstvom Malkoz-bega, Bilo jih je nad 16,000. Popolnoma so qpustosilii vse vasi v okolici Postojne, Lipico so pokončali. Seveda takrat še ni bilo v Lipici znamenitih konj. Po turških napadih je bil na Lipico opozorjen avstrijski nadvojvoda Karel, sin cesarja Ferdinanda I., regent Štajerske, Koroške, Kranjske, Istre in mesta Trsta. Iz zgodovine je ibil poučen, da so v teh krajih nabavljali konje že nekdanji Rimljani. Na teh konjih so rimski vojSčaki osvojili velik del Evrope. Leta 1576 |fe nadvojvoda obiskal Trst. /Nedvomno ga je Lipica zelo zanimala, ker se je začel z njenim lastnikom !dc|gjovaTjjiti zaradi prodaje. Moža se nista mogla dolgo časa '»zgliha'ti«. To lahko sklepamo iz tega, da je bila kupčija sklenjena šele maja 15S0. Celih 16 mesecev sta se moža pogajala za Lipico. Se zgodovinarju Valvazorju se je ta dogodek zdel vreden omembe da ga je zapisal v svoji knjigi »Slava vojivodine Kranjske«. To ie bil začetek liipiške kobilarne. Ze listo leto so v Lipico pripeljali tri mlade žrebc«, za katere so plačali 407 dukatov. S temi žrebci in domačimi kobilami kraškega porekla so osnovali kobilarno. .Leto kasneje so pripeljali v Lipico šest izbranih Španskih žreb-cev, 24 kobil in enega andaluzijskega konja. Kasneie nabavljali italijanske žrebce iz Polesine, neapeljske, članske, kladrubske, nenrfke, angleške in arabske pasme. Ob ustanovitvi kobilarne leta 15S0 ;e živelo v Lipioi sedem družin. To " "> bile stare lipenske korenine t pristnimi slovenskimi priinrlj': Zet-ko, Pangerc, Markovčič in Vidmrr. Te družine so bile koloni tržaških škofov. Mož je zelo rad sprejemal od svojih podložnih duš 36 lir letno v denarju, dalje so mu dajali 6 piščancev, 6 pogač, 6 vozov drv, 3 vozove sena, desetino od žita in drobnice. Vsak moški pa je moral opraviti še šest robot na leto, Kaže, da je škof znal seštevali samo šest-ice in tro4ce. Cc-sar je |po Ifdenfie.ni kupčiM preselil well sedem družin v Laže pri Senožečah .in jim dal v last več zemlje*. Novi priseljenci so dobili od cesarja Še posebne pravice. Ce je bilo v družini več mo- ških. je prvi ostal na .kmetiji, drugi pa so imeli pravico do državne službe. Ustno izročilo pa pravi, da ex3sarski dvor ni izpolnil vseh obljub, ki jih je bil dal priseljencem. Ti so potem obdolžili cesarja, da laže. Iz tega je potem izšlo ime Laže, ki ga vas še danes nosi. Družine pa so bile za eno življenjsko izkulsnjto bogatejše. Prajf5n|fl gospodar jih je kljub svojemu cerkvenemu naslovu letno ola|jšal za precej denarja in blaga, cesar pfi jim je lagal. Po ustanoviitivi kobilarne je ce-is&r naSeJil v LipicU Ij(udi, ki no znali ravnati s konji. Skoro vedno splošno pozornost. Tudi v vojski so se Lipiški žrebci dobro izkazali. Pod vodstvom princa Evgena so večkrat zmagovito dirjali nad Turke in jih pognali v beg. Kultura plemenitega konja ni ostala brez vpliva na kžbi Slovenije v Ljubljani) | Drugi dan potem, ko je Toelor Bokan pobegnil iz | bolnišnice ter odnesel s seboj stražarjervo puško, je na- | stal majhen poplali in iskanje po gozdu, vendar pa brez | uspeha. Prihodnje dni so že pozabili na ta dogodek v | skrbi polnem vrvežu ob ofenzivi, ko so vsak dan prihajali | novi, slabo in v naglici obvezani ranjenci. Šele ko se je | vse pomirilo in so utihnili topovi iz mesta, so se znova 1 spomnili Bokana. | »O, ta klavrni nabore, 'kako neki mu je zdaj po golih | planinah v teh ledeno mrzAih nočeh?« ga je pomiloval stari | Dmjar. — »Saj ga more biti konec, 'kakor le koga. Pa sem | mu večkrat govoril« ,Todor, fant moj, tukaj si spravljen § kakor v svoji domači rojstni hiši,'« I šele čez celih deset dni je neki t;esar, 'ki je prišel po- | stavi,jat barake, povedal, da ga jo na poti sem pred tremi = ali štirimi dnevi v gozdu napadel oborezžen človek. Ta 1 pajdaš mu je vzel, je rekel, hlebec kruha pa nekaj pri- = gnzka, drugega pa, je rekel, se ni niti dotaknil. 1 >>A 'zaka'i nisi tega že prej povedal, da bi te strela?« | ga (je oštel komandir zaščitnioe. | »iBal sem se, ljudje božji, da me bo bandit neko noč g ubil ah pa mi zažgal dexm. Hišo imam na samem, tik | pod gozdom, on pa ima puško. Še hudič bi plačal za to, g če bi ga šel ovadit.« C Po kmetovem opisu so v bolnišnici sklepali, da bo to | po vsej verjetnosti sam Todor Bokan. | _ »•Ni drugega, šiloma ga moramo privesti nazaj, tudi | če ibi se branil,« so sJdemili v bolnišnici, na partijskem se- | ita?™u- To "alogo so zaupali štirim odločnim borcem iz = zaščitne čete. S selbdj so vzeli kot vodnika tudi tesarja. | -»A jaz, ljudje, ne pojdem brez puiSke, storite vi, ka- | kexr vam drago. Ce me zagleda in sipozna, bo koj videl, g kdo ga je ovadil1 in bo name prvega streljal.« I J^k odhodom se je njihovi skupini pridružil Goj- s ko Cupurdija, oblečen in opasan, z obvezano glavo. | '»Tovariši/tudi jaz pojdem. Todor je moj dober zna- | nc-c. Lepo ga bom nagovoril, pa če bi... Pravi divjak je, = poznam ga.« | Še daleč od kraja, kjer je bil napaden, se je začel | 'kmet ozirati okrog sebe in zaostajati. Gojko se je zasmeji jal in stopil, da bo šel pred njim. I »'Pojdem kar jaz spredaj, ti pa povej, kod je treba.« | Ko se je v gozdu med visokimi golimi bukovimi debli | pokazala majhna vzpetina, mimo katere je držala izhojena | steza, se je oni kmet ustavil in šepeta je povedal: »Glej, tule je. Šel sem po tej poti, kar je zavpilo od | zgoraj: ,Pusti mi, kar imag jedi pri sobi'!« | 'Previdno in plaho oziraje se okrog sebe, so borci pre- | iskali vso okolico a nikjer ni bilo niti sledu tega, da bi g tukaj vsaj za malo časa bival 'kak 'človek. § »'Ni tu kakšnega skalovja v bližini?« je vprašal eden g izmed partizanov. | Kmet si je začel zamišljeno drgniti nos. | »Ne bo ga. Nič podobnega nisem videl.« s »Pa kakšna koliiba?« | '»'Mislim, da tudi te ni,« se je zamislil tesar in se z | rokami pomel po obrazu. — »Tam nekje je samo ne- | kaikšna oglarska kočica, pa tam je vse zanemarjeno.« = »Haijdi, popelji nas tja.« | Pol kilometra od tod, sta se na prikriti ravnici prika- | zali pred partizani dve nizki, zapuščeni oiglarski Icočici, | pred katerima so bila vsa tla umazana, polna ogorkov in = sesedenih kupov rdečkaste prsti. | »A, tole bo najbrž. Daj, da pogledamo.« | Se se Gqjko ni pošteno prestopil po ravnici, ko je | «kozi temno luknjo v .prvi kočici zaslišal odbijajoč, pridu- = šen glas: g »Stoj, drugače ustrelim!« | »Gojko, Gcijko kri j sel« | Fant se je presenečeno ustavil. Drugi so poskakali za = drevesa. , | '»Čakajte no!« se je nervozno otresel Gojko. — »Hej, = kdo pa je tam?« | Odgovora ni bilo. Fant se je tedaj v negotovosti ozrl I po svoji družbi in se prestopil z noge na nogo. | »Hej, Toelor, si ti to?« | Spet molk. | Gojko se je premaknil še korak ali dva naprej, tako | tla je stal čisto nasproti odprtini v kočici in je znova za- | klical: | »Hej, Todor, pridi ven, prijatelj, ne boj se!« | Sele zdaj se je iz koče zaslišal isti hladni glas: | »Izgini, sicer bom streljal!« | Skozi odprtino se je zares pokazala cev karabinke. Za g Gojkovim hrbtom je nekdo vzkliknil: | »To je on, on! To je Bakuninov glas!« | «Ne bi ga smeli iskati z Oboroženimi ljudmi!« je ne- | jevoljno pomislil Gojko ter je jezno za/vpal na svojo I elružbo: | »Hej, vi tam, kaj pa ste se za vraga poskrili za dre- | vesa! Sali_ vidite, da je to Todor Bokan. boga vam vašega! | No, pridite na plan in sedite som, medtem pa se pogo- | vorim s človekom.« | In ne da bi -bil šo gledal na to, kaj dela, je šel Goj- I ko po sreeh ravnice in začel vpiti: 5 »Todor, hoj, Todor, saj me menda poznaš, mater ti | staro! No, poglej sni ga no! Hej. pridi ven, slišiš!« | Oni v koči je molčal, kakor da nekaj premišljuje, | Zdaj je Gojlko že na ves glas kričal: ; '»I-Ieij, slišiš ti tam, sram te bodi, mrcina grda! Kaj | misliš nemara da sem prišel talko z obvezano glavo tebi | glavo jemal, kaj? A hudo mi je zate, be\g te previdi, da | boš propadel tako kakor nobeden drug. ,. Oh, ljudje, | poglejle si tega človeka!« | Gojlko se je jezno začel odpasovati: | »Poglej no, mrcina hudimanova, da sam brez orožja | in da ne kanim nič hudega. No, glej, glej! Še bluzo si = slečem,« | 'Srdito je vrgel bluzo na tla, si razpel srajco in stopil | proti koči. | »Glej, Texlor, streljaj, če misliš, da ti želim kaj hu- | elega! Streljaj na svojega soseda, ranjenega in golorokega, | hej! Daj me ti, ¡ko me ustaši niso elo smrti pobili!« 3 (Nadaljevanje 1 na 11. strani) O nekaterih splošnih pogledih na sodobno 111 napredno gospodinjstvo smo govorili že zadnjič. Na koncu smo omenili, da bi se med številnimi vprašanji omejili na tri osnovna, in sicer: izboljšanje prehrane, sistematično delo za olajšanje dela gospodinjam, -in vzgoja mladine in odraslih. Najprej o vprašanju prehrane. Verjetno vam je znano, da sc je iniciativni! republiški odbor Zveze ženskih društev odločil, da bo obdelal to vprašanje na prvem obenem zboru Zveze ženskih društev Slovenije. V' ta namen so že formirali razne komisije iz ljudi z raznih področji kot n. pr. Kmetijske zbornice (glede proizvodnje blaga. ki nam še manjka in ki ne odgovarja), Trgovinske zbornice (glede odkupa, organizacije in poslovanja trgovine, večje higiene v mesnicah, pekarnah, mlekarnah). Gostinske zbornice pa tudi iz zdravstvenih in drugih ustanov, Ugotovitve teh komisij bodo objavljene v tisku, ki bo vzbudil zanimanje širše javnosti, V okviru tega dela na področju prehrane prebivalstva pripravljajo Rdeči križ Slovenije, Zavod za napredek gospodinjstva in Zveza zadružnic široko akcijo za konzerviranje. Ta akcija je zajela široke množice s kratkimi tečaji o shranjevanju, predelovanju in konserviranju zelenjave in sadja ter o izdelovanju brezalkoholnih sadnih sokov. Razen tega je zavod za napredek gospodinjstva organiziral čez poletje poglobitveni tečaj za gospodinjske učiteljice, ki bodo potem vsaka v svojem okraju nadaljevale z akcijo. Verjetno same ne bodo mogle izvesti tečajev v vseli vaseh, ker jih je še vedno premalo, pač pa bodo organizirale poseben tečaj za najboljše in najbolj spretno gospodinje, Ijudskošol-ske učiteljice in dobre absolventke enoletne gospodinjske šole. Vse te bodo lahko služile kot pomožen kader za teoretične i,n praktične stvari, ki naj bi se jih učile žene na terenu. Na področju izboljšanja prehrane delajo tudi naše zadružnice, na ta način, da propagirajo izboljšanje vrtov, da skušajo doseči, da bi bili naši vrtovi urejeni in. da bi imeli razen zglednih šolskih vrtov tudi vaške. Preko -zadružne zveze, organizirajo nabavo semena in sadik, poseben poudarek pa dajejo zimski in spomladanski zelenjavi. V to akcijo spada tudi poudarek na brezalkoholne sokove n. pr. na jabolčni in grozdni sok. Pri nas se zdi vinogradniku škoda dati otroku grozdja, ker se navadno ne zaveda, kakšne koristne snovi vsebuje. Vzemimo pri tem tudi primer šmarnice, ki je . pravi strup, če jo predelajo v vino. lahko pa bi dala odličen brezalkoholni sok. Tako lahko iz škodljive snovi napravimo koristen proizvod iin to s čisto enostavnim postopkom, Seveda tega v začetku ne bomo laliko dosegli, z leti pa bomo prodrli vedno širše. Posebno mesto pa velja akciji za uživanje rib, lor je nekoliko popustilo, ker rib ne Misliti je že treb?. tudi na jesensko in zimsko garderobo, kajti hlr.d Bejši čas se približuje s hitrimi !j£3lUOAOU ud diu želja je, da bi vsak državljan, ko konča osnovno izobraževalno šolo, ne glede na to ali bo nadaljeval študije ali ne, dobil žo v šoli osnovne pojme iz gospodinjstva, ročnega dela in prehrane. Za dokleta. ki ostanejo doma in ne gredo v poklic, pa bi kazalo uvesti posebne nadaljevalne šole, po sistemu naših zimskih nadaljevalnih šol. Na ta način bi sistematično zajeli vso mladino. V sistematično vzgojo pa bi morali zajeti tudi vse odrasle. V ta namen bi morali pričeti razvijati posvetovalno službo za gospodinjstvo. V republiškem merilu imamo Zajvcjd za napredek gospodinjstva. Svoje izislejdke ipanaj bifžav.cd prenašal prav do gospodinj po okrajnih okrajnih ljudskih odborih. Zaenkrat bi nastavili saj eno ali dve gospodinjski učiteljici, ki bi bili uslužbenki OLO in bi imeli nalogo, ela poklicno delata na področju gospodinjstva. Organizirali bi v okviru občin razna posvetovanja, tečaje, akcije itd., istočasno pa bi opravljali nadzor pouka v osnovnih in gospodinjskih nadaljevalnih šolali in tečajih po vaseh. S kadrom, ld po- _ učuje na tečajih in v šolah bi obdelali vsa pereča vprašanja, naučili bi jih novih stvari, jih seznanjali z novimi dognanji itd. Kjer stvari ne bi bile v redu, bi to javljale organom okraja, istočasno pa predlagale. kaj je .treba izboljšati. Za tečaje, ki politično ali strokovno ne bi bili v redu, bi lahko predlagale ukinitev. Seveda pri tem nastaja tudi vprašanje, kako priti do kadrov, ki bo- do .pomagali centru v občinah, da pridejo stvari do gospodinj. Ponekod, zlasti v mestih, imamo razne upokojene gospodinjske učiteljice ali take gospodinjske učiteljice, ki so prešlo v druge poklice, Te vse bi morali zaenkrat pritegniti, vsaj honorarno, Potem imamo tudi dobre in izkušene gospodinje, absolventke gostinskih šol. dobre absolventke gostinskih šol. dobro absolventke ni visoko kvalificiran kader, toda kljub temu nam laliko veliko pomaga. Na področju vsako komune pa bi morala biti vsaj ena gospodinjska strokovnjakinja. Tudi potem, ko bomo imeli vsaj približno dovolj šolanega gospodinjskega kadra, nam bo ta pomožni kader še vedno dobrodošel in potreben. Pomožni kader pa se bo morali potem, ko ga pritegnemo k delu, še naprej strokovuio izpopolnjevati. K vsem lom prizadevanjem bodo v mestih veliko pripomogla društva za napredek gopodinjstva, ki bodo mobilizirala gospodinje in ki bodo tudi praktično deniostrirala razne važne stvari in izsledke. Take praktične tečaje ali demonstracije bi vodila pomožna strokovna moč, praktične priprave, propagando in mobilizacijo pa bo izvedlo društvo. Naj navedemo primer: zavijanje kruha. Dnevno vidimo po ulicah, kako nosijo po ulicah žene kruli enostavno nezavit v roki ali v mreži za nakupovanje, kar jc zelo nezdravo. Vsaka bi si laliko kupila ali sešila več polivinilastih vrečk, vsaKo za zavijanje ene vrste živil (za meso, zelenjavo, kruh). Te vrečke so zelo enostavne in poceni ter se lahko čistijo. To je le majhen primer, kako laliko društvo mobilizira svoje članice. Vsaka akcija pa mora toliko prodreti, da bo n. pr. v omenjenem primeru vsaka gospodinja videla v tisti, ki nima takih vrečk, zaostalo gospodinjo. To pa ni več stvar strokovnjakinj, dale pobudo, ustvarile propagando in praktično izvedle pa • bodo članice društva za napredek gospodinjstva. Na deželi lahko isto nalogo izvrši-■ jo zadružnice preko katerih bomo sprovajali izobraževanje in konkretne akcije. Tako nas v republiškem merilu kot tudi na okrajih čaka še ogromno delo. Razen vsega osnovnega, bo treba prvenstveno prodreti led in odgovornim tovarišem vse to razložiti, potem pa sistematično dn neprenehoma delati, da bomo res napredovali, da bomo res nekaj ustvarili v korist naše žene, zaposlene in gospodinje, kakor tudi njene družine in vse naše skupnosti. Če bomo razbremenili ženo težkih in dolgo- Naše žene ZNANA ČIP.KARICA NA CERKLJANSKEM Koruzova mati Jera, ima že S9 let in je najstarejša čipkarica v cerkljanskem okraju. Njen -zguban obraz in trde, koščene roke pripovedujejo o trpki mladosti bajtarske hčere, ki jo jo življenje že v najnežnejSi mladosti odtrgalo od domačega ognji-' šča. V šolo ni nikdar hodila, saj je morala pasti krave po jagrških gričih. V Cerknem je že štirideset let in vsi vaščani dobro poznajo njeno pridnost. Doživela je pivo in drugo svetovno vojno. Pod težo življenja in let je postala mali Jcra drobna in. krhka. »Samo noge mi niso več zveste.« pravi pogosto. »drugače sem pa še kar trdna.« Je že prababica in svojim malčkom rada pripoveduje o nekdanjih dneh, včasih jim tudi kaj zapoje. Srečna dn zadovoljna je. Rada ima »ta prau kafe«, saj pravi, da jo kar poživi. In mi vsi ji želimo, cla bi ga Se dolgo srebala iz svojega lončka in da bi njeni urni prsti še dolgo droibneli nad blazino. — mm — trajnih del v gospodinjstvu, bomo s tem pomagali našemu celotnemu gospodinjstvu izboljšati življenjsko raven delovnih družin. Zeni pa bomo tako omogočili, da bo postala dejansko enakopraven in aktiven družbeni .čini tel i v vsem našem gospodarskem. političnem, in družbenem življenju. Odpirajo se vrata naših šol. Po dvomesečnem odmoru vstopa v u-čilnice armada naše mladine. Zdrava je in spočita. Naše šolnike čaka sicer odgovorna, toda zelo hvaležna naloga. Pred nič manj važno nalogo pa stojimo tudi starši. Otrok je naš in v veliki meri je od nas samih odvisno ali bo učenje našega otroka tekom šolskega leta takšno, da nas ne bo razočaralo. Ali bomo znali našemu otroku dajati ono pomoč, ki je otrok ne samo želi, ampak tudi pričakuje? Pri tem ne mislim na direktno pomoč pri učenju in pri pisanju raznih domačih vaj, ampak na indirektno pornoč. In kakšna je ta pomoč? Predvsem mora naš otrok začutiti, da se za njegovo delo brigamo, da je njegovo delo ravno tako važno, kakor naše poklicno delo. In otrok bo to našo skrb začutil ne samo tedaj, Ico mu bomo dovolili, cia strese pred nami vse dogodke in vtise, ki so se mu nakopičili med šolskim delom, ampak mnogo globlje bo začutil to našo skrb tedaj, ko ga bomo z raznimi vprašanji tudi vzpodbM.iaii, da nam čim več pove. Premnogokrat se namreč zgodi, da bodisi zaradi lastne preutrujenosti, nerazpoloženj ali pomanjkanja časa otroka zavrnemo z zelo neumestnimi besedami, ki otrokn oddaljijo od staršev. In tak otrok, ki nima možnosti, da bi prav do dna stresel pred starše vse v šoli prejele vtise, se z njimi včasih tudi pobahal, tat otrok postaja in postane sčasoma vedno brezbrivnejši o'o učenja in tem odvlekli v luko Monopili blizu Barja, kjer je bila naša glavna. pomorska baza. To ni bilo tako enostavno. Podnevi nismo smeli voziti, ker so tedaj Nemci gospodarili v zraku. Cim bi nemško letalo opazilo kako ladjo na morju, bi jo začelo obstreljevati. Tako smo laliko le ponoči vlačili te naše »ranjence« od luke do luke, od zaliva do zaliva, vedno bliže Visu. Nemci, ki so že s prvim letalom zjutraj opazili, da ladje niso. več v tistih lukah ali zalivih, kjer so bile dan prej, so mislili, da opravljajo ladje kako nalogo. Pridno so jih obstreljevali in obsipali z manjšimi bombami. Vendar vse to ni povzročilo skoraj nobene škode. Le ladjo »Ivan Trogirski« je zadela bomba v sredino in jo popolnoma onesposobila. To je bil neki stari ameriški čistilec min še iz prve sve-> tovne vojne. Pred vojno je vozil na progi Split—Trogir. Do evakuacije ■Otokov z naše strani koncem leta .1943 smo uspeli vse ladje prepeljat: na Vis, tako da ni Nemcem ostala niti ena. Ladjevje našega sektorja je odigralo pomembno vlogo tudi pri prevažanju ljudstva, 'ki je bežalo pred okupatorjem. Teli beguncev je bilo okrog 10.000. Prevažali smo jih v etapah iz Podgore blizu Makarske na otoke Brač, livar in Vis, Nemci tedaj še niso prodrli do Podgore, -pač pa so že imeli svojo močno postojanko v Makarsfci, 10 km daleč od Podgore. Bilo je pričakovati, da bodo vsak dan zavzeli tudi to mestece, ki je bilo zadnje v naših rokah, v tem delu Dalmacije. Zato nismo mogli odlašati. In prav tedaj, ko je bil prevoz teh beguncev naj-bolj nujen, ko se jih je tam že nabralo nekoliko tisoč, so dobili Nemci zaveznika v slabem vremenu. Cel teden je pihal močan »široko«, ki ga je spremljalo razburkano morie. Železne ladje obalne plovbe ne bi •vozile v mirnem času ob takem vremenu. V našem slučaju se pa ni dalo odlašati: bila je večina kom-promltiramh ljudi, ki so vedeli kaj jih čaka, če pridejo Nemcem, ozaTO-•ma ustaSem v roke. In to so vedele ijudi posadke lesenih jadrnic: Vsak večer, ves teden, so se večje jadrnice podajale na razburkano morje. "Prihajale so iz raznih otoških luk. Priti v Podgoro pod vsako ceno jim je bil cilj. Dva jadrnika sta se 'Sam ob pomolu in skalah razbila in potopila. Vendar je akcija uspela, vsi begunci do zadnjega so bili rešeni. Od Visa so nadaljevali pot z večjimi ladjami v Bari. odkoder so jih kasneje prepeljali v El Sat ob Sueškem prekopu, To je bil »dalmatinski zbijeg«. Januarja 1944 so se vse naše enote iz otokov preselile na Vis. Po kratkih predpripravah se je od tu začelo obdobje borb na Jadranu, borb za končno osvoboditev otokov in Dalmacije. Morja zopet najdejo (Nadaljevanje s 7. strani) Vsi so napeto, brez diha spremljali Gojka, Ja je oštevaje in prigovarjajoč mu prišel do koče in tam naenkrat utihnil ter se ustavil pri odprtini. Todor je ves črn in poraščen po obrazu, na trebuhu ležal na tleh pri vhodu v kočo ter še vedno stiskal karabinko, izmučeno in nekam divje gledal Gojka, kakor bi se čudil, od kod se je zdaj ta vzel ob njegovi strani. Fantu se je storilo inako. »E, Todor moj, Todor moj, le kam si zašel, v čem živiš! Kaj te goni, da tako počneš sam s s(e-boj?« Koča in človek v njej sta bila vsa prepojena 6 tistim zoprnim zadahom po vlažnem ugaslem oglju ter trolmivi praproti, ki polni jeseni zapuščena začasna človeka zavetišča po gorah. Vse je balo mrzlo in po-gašeno, kakor da ni v tej oglaiski luknji živega človeka, marveč neka na pol pobita, samotna ¿ver, zadnja svojega Todu, ki se je zavlekla sem, da bi tukaj nevidno in tiho poginila. »Ali moreš vstati, Todor?« Begunec je komaj vidno odkimal z glavo. Ob pogledu nanj, tako izmučenega in onemoglega, ne bi mogel nihče sklepati, da je to tisti človek ki je še malo prej tako neusmiljeno grozil, da bo streljal. V naglici so setavili nekaj nosilom podobnega, in ko so ga položili nanje, j« ranjenec s stisnjenimi zobmi pridušeno -zastokal. To je bil prvi glas, ki ga je dal od sebe. Sicer se ge na vsa druga vprašanja samo mrščii in obračal glavo, kakor da so vse to okrog njega same prikazni. •Ko so pred barakami bolnišnice spustili nosila na da, se je živahni »doktor« Kazimir, tisti medieinec z Banije, nagnil nad nenavadnega ranjenca begunca in ga, radovedno dvigaje obrvi, prijateljsko vprašal. »E, kaj je, dragi moj? ... Oho, temperatura! Tu bomo pa imeli še kakšno pljučnico ali pa kakšno za-strupljenje , .'. Hajdimo, dajte ga semkaj! Hej, tovarišica Katica...« I ; novih avtobusnih prog avtopod jet ja »Slavni!« Koper; velja od 5. septembra 1955. S€oper - Trst ~ Koper X XX Sus 7.00 15.00 4 7.05 15.05 S 7.10 15.10 3 7.15 15.15 10 7.20 15.20 8.00 16.C0 16 8.15 16.15 19 8.20 16,20 22 8.30 16.30 X = vozi KOPER Bertoki Kr. Ankaran Škofije Škofije — blok Zavije Sv. Saba TRST xx vozi ob ponedeljkih, sredah in sobotah Sožasia - Trst - Sežaissa SEŽANA Fernetiči Opčine TRST XX 14.30 14.25 14.20 14.15 14.10 13.30 13.15 13.10 13.00 x 19.30 19.25 19.20 19.15 19.10 18.30 18.15 18.10 18.00 km 3 8 17 7.09 7.10 8.00 8.10 8.30 19.39 19.26 18.30 18.28 18,00 Vozi en teden ob torkih in sobotah drugi teden ob četrtkih in nedeljah. km 1 3 7 13 7.00 7.05 7.10 8.08 8.18 8.20 Trst - HrostsBJ® - Siozmsi HRPELJE 19.19 Kozina 19.95 19.8« Pesek 11.2« Bazovica 1S.19 TRST 18X0 sobotah vsak dru«i teden. il V nedeljo, 4. septembra je vrem-ska mladina uprizorila Golarjevo igro v štirih dejanjih »Dekle z rožmarinom«. Sodelovali so študentje in dijaki, ki so na počitnicah. Predstava je popolnoma uspela kljub skrajno neprimernemu prostoru in Ikratkem času, ki so ga imeli študentje na razpolago, Delovna vremska mladina, ki je pred nekaj meseci postavila na o-der celo »Desetega brata«, se zaskrbljena vprašuje, kdaj bo dobila na razpolago pjrimeiine prostore. Ali ne bi bilo prav. če bi nekoliko pomislili tudi na to, da je v Vre-mah potrebna dvorana? Z majhnimi sredstvi bi lahko preuredili staro neuporabno dvorano, ki je bolj podobna skednju kot pa kulturnemu domu. Urediti bi bilo treba strop, da ne bi se videlo naravnost v sltreho, popraviti oder in opremiti dvorano s stoli ali klopmi. V nedeljo je bilo kar zanimivo gledati ljudi, ki so sami prinašali stole, čc so hoteli sedeti. Vremska mladina bi dala mnogo več kot doslej, če bi imela primerne prostore. N. B. RAZPIS Kmetijska šola Lože pri Vipavi podaljšuje vpis gojencev za šolske leto 1955-56 do 28. septembra 1955 Pogoji za sprejem v šolo so: 1. Dva razreda nižje gimnazije ali šest razredov osnovne šole. Prednost imajo obiskovalci kmetijske gospodarske šole. 2. Starost nad 15 let. 3. Izjava staršev ali oskrbnikov da bodo redno plačevali vzdr-ževalnino v internatu. Mesečna vzdrževalnina znaša din 2.500.— Za gojence iz okraja Gorica je vzdrževalnina brezplačna. Sola prične s poukom dne 1 oktobra in traja e-no leto. Gojenci imajo vso o-skrbo v internat». Gojenci z nižjo šolsko izobrazbo morajo opraviti sprejemni izpit iz slovenščine ter računstva. Interesenti naj zaprosijo za štipendijo pri svojih zadmžnih organizacijah in OLO. Prošnje s prilogami je poslati do 20. septembn na naslov: Kmetijska šola Lože pri Vipavi. NEDELJA, 11. 9.: Ob 8.15 Po lepi slovenski zemlji; 8.40 Za naše kmeitovaljce; 9.00 Ritmični pa-noplikum; 9,30 Mladinski tednik; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Naši kraji in ljudje; 16.00 Nedeljski promenacLni koncert; 21.00 Radio-drama: Laiku noč Leno; 23.40 Glasba za lahko noč, PONEDELJEK,. 12. 9.: 7.25 Va- ' ša naijljjuihša popevka tega tedna: L, Kuntarič: »Opatijo divna«, poje Dragan Tokovič; 14.00 Od melodije do melodije; 14,45 Slovenske narodne; 20.00 20 minut godalnega orkestra; 20.40 Narodno pesmi; 21.00 Sedem dni na našem valu; 21.10 Tuji solisti pred mišim mikrofonom: J. S, Bach: Koncert za violino v E-duru; 21.30 Morja široka cesta, 21.45 I e komorni zbor aRdia Zagreb d, v. Slavka Zla/ti-ča; 20.00 Francoske melodije; 20.30 G. Verdi: »Ernani« — opera v 4, dejanjih. Izvajajo solisti, zbor in orkester rta! venskega iradia; 23.40 Glasba za laliko noč. SREDA, 14. 9.: 7,25 Vaša naj-Ijiibša popevka tega tedna: L. Kuntarič: »Opatijo divna«; 14.00 Od melodije do melodije. — Vmes ob 14.10 Glasbena kronika; 14,45 Veseli kosci igrajo ...; 20,00 Lahka glasba; 20.40 Narodne pesmi in plesi; 21.00 Kulturni preigled; 21.10 Znani opemi solisti in zbori; 21.30 Iz domaČe in tuje književnosti; 22.00 Koncert saiofonista Srečka Dražila, pri klavirju Pavel Šivic; 22.15 Plesna glasba; 23.40 Glasba za lahko noč. ČETRTEK, 15. 9. 7.25 Vaša najljubša popevka tega tedna: L. Kuntarič: »Opatijo divna«; 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Kulturno pismo; 14.50 Narodne pesmi poje Zlata Gašperšičeva, pri harmoniki Avgust Stanko; 20.00 Revijska glasba; 20,40 Primorske pesmi; 21.00 Koncert orkestra Manlovani; 21.45 Dve skladbi F. Chopina, izvaja pianist W. Badkhaus; 22.00 Plesna ¿lasba; 23.40 Glasba za laliko noč. PETEK, 16. 9.: 7.25 Vaša najljubša popevka tega tedna: L. Kuntarič: »Opatijo divna«; 12.45 Glasba po željah; 14.45 Fantje na vasi pojo...; 20.00 Operetne melodije; 20.40 20 minut z Dalmatine!; 21.00 Kompozicije Ketelbyja; 21.30 Nočni koncert komorne glasbe; 22.00 Plesna glasba; 23.40 Glasba za lahko noč. S takojšnjim nastopom sprejmemo VAJENCE v trgovino 7U železnin9ko in drogerijsko i-troko. Pismene ponudbe poslati na u-pravo • trgovskega podjetja „Mavrica44 V IZOLI z navedbo dovršenih šol "T = : sst „T*i i Ugodno prodam kombinirano sobno pohištvo (kavkaški oreh) in ku-hinjtiko pohištvo. Ogled Repičeva l/I. v Kopru. TKALCEC Rudi, rojen 13. III. 1928 v Novem selu. Cakovec LRH je izgubil osebno izkaznico, katera je bila izdana od Mestnega ljudskega odbora v Cakovcu pod štev 20099 in jo. razglaša za neveljavni». Veliko denarja lahko dobite, če zadenete na srečko Jugoslovanske loterije NASLEDNJE ŽREBANJE BO V SOBOTO 10. SEPTEMBRA t. 1 OB 16 URI NA TRGU PADLIH BORCEV VPOSTOJNI UDELEŽITE SE ŽREBANJA IN PRIPELJITE S SEBOJ SVOJE PRIJATELJE. VSTOP JE PROST Srečke so v prodaji pri prodajalcih Jugoslovanske loterije in pri vseh poštnih uradih do dneva žrebanja. Na dam žrebanja t. j. lfl. t. m. pa srečk »e bo nikjer v prodaji. Poletje gre sicer h kraju, vsaj moralo bi iti. Ker pa je bilo letos vse malo zapoznelo — zavlekla s'e je zima, zapoznela je pomlad in temu primerno tudi poletje, so menda vremenoslovci sklenili, da bo tudi jesen bolj pozna. Ze zdaj kaže, da je september lepši poletni mesec kot je bil avgust ali celo julij. Tako me je ondan, ko sem kolovratu okrog MareZig in v potu svojega obraza pehal bicikel. tako zdelala vročina, da sem si kar zaželel malo hladnega vetriča — predvsem pa kakšne osvežilne pijače. Na srečo je bila v bližini — v Babičih •— •taka hiša, kjer prodajajo grozdje irt drugo sadje v tekoči obliki, pa sem se nadejal, da mi tam postrežejo in odpomorejo moji žeji in raz-gretosti- Oh, da bi rajši ne bil pričakoval ff.aj takega! Doletelo me je namreč žalostno razočaranje, ko sem se pripolil do gostilne. Tam je pred zaprtimi vrati' že klavrno posede-val sotrpin, ki ga je zdelala vročina. Bilo je nekaj pred poldnem, mož pa mi je povedal, da že nekaj časa čaka, kdaj »se odpro vrata raja«, No, in čakala sva potem skupaj, da se od kje prikaže rešitelj, ki bo ta vrata odprl, ker ni bilo nikjer napisano ali »objavljeno na krajevno običajen način«, da Se gostilna zaradi n- -, M■ffi^-tfW*' . >4 --V te.: . :•••; \ A S & »'i : ' ....... i ;i -..in- Cilj »Soap Box Derby« o Akronu: svetovni prvak. Otroški avtomobili; oglati zaboji, so se sedaj modernizi bilčki ne smejo biti dražji od fi do In tedaj je odkril dečke, ki so tekmovali v milnih zabojih, ki. so jih preuredili v »avtomobile«. Naslednji dan je prinesel njegov časopis na prvi strani petkolonsko sliko upehanih dečkov, ki drvijo po cesti navzdol v zabojih za milo. Dva dni kasneje je prinesel isti časopis vest, da bodo v kratkem dirke za vse dečke iz Daytona. Uspeh je bil zagotovljen. Delo za nadaljnjo organizacijo je prevzela znana tovarna avtomobilov »Chevrolet«. Tako se je rodila Soap Box Derby. 2e naslednje leto je postala tekma nacionalna in se je udeležilo 47.000 dečkov. Odločilna dirka je bila v Akronu pred več stolisoč gledalci. Vsi srečni tekmovalci, ki laliko tekmujejo v odločilni tekmii v Akronu dobijo vse brezplačno, ko gredo tja. Tudi njihovi starši, ki jih spremljajo. Tekališče je cementno, Rirhard. Rohner je postal letošnji ki. ki so morali biti. prva leta kar rali. Pravila določajo, da ti avtomo-larjev. na Premog „brizga" kakor nafta ' v . 3tSC»TTl «T.C v na -povrsmo , Sen rudniških inženirjev je že stoletja. kake» spraviti premog na površino. ne da bi bilo potrebnih toliko prekladanj in seveda — stro-škov. Sedaj so na Škotskem preizkusili napravo v Woodend Colliery, ki premog kar »brizga« na površino v slapu vode, ki gre z velikim pritiskom skozi cev. Woodend Colliery so izbrali za ta poizkus' zato ker je razlika med kopom in površino razmeroma majhna in pa ker je treba tam obenem spraviti iz rudnika tudi velike količine vode ki se v njem stalno nabira. Torej Ikar dve muhi na-en mah. Pri prvih poizkusih so dosegli že 40 ton na uro, kar predstavlja 300 ton od izmene. Ta priprava se je prikazala za praktično, ker je potrebnih le nekaj ljudi pri vsem procesu. JÉI&" SK® SM*» x m^ m m To se je zgodilo najbrž prvič r zgodovini avtomobilizma: f>6-hini Aldus Midien je z veliko hitrostjo »povozil« hišo, ki mu je bila na poti. Sunek pri trčenju je bil tak<> močan, da ga je rrglo iz avtomobila na streho Imšc kar skozi karoserijo. Miellen ima nad 100 I• vi:..- .,'Srpv? .fpfai iiU Ničkolikokrat se je že primerilo, da so novorojenčke v porodnišnici zamenjali. V Veliki Britaniji so pa začeli pred kratkim uporabljati ■izum, ki bo .takšne neprijetnosti odstranil. Takoj po porodu vtisnejo novoroje>nčku registrsko številko, ki je nevidna, če je ne pogledati skozi poseben filter. ameriški humorist je ntipisal na račun Popularni Mark Twain grabežljive meščanske družbo visoko kapitalistične Anglije prejšnjega stoletja satiro »Bankovec za milijon funtov<, ki smo jo dobili obenem z nekaterimi drugimi humoreskami istega pisatelja tudi v slovenskem prevodu (Mala knjižnica). Zgodba je imenitna in v njej se pripetijo nenavadne reči. Dva brala - bogataša v kraljevskem Londonu si privoščita šalo in skleneta stavo: od angleške banke, ki je nekoč za državne potrebe izdala dva bankovca ogromne vrednosti, kupita en tak bankovec za milijon funtov z namenom, da ga dasta prvemu siromaku, ki jima pride na pot. Kako bo živel siromak z bankovcem, ki ga ne bo mogel nihče zmenjati? Ali ga bodo zaprli, ali pa bo živel, ne da bi mu bilo treba gladovali in ne da bi ga prijeli in ne da-'bi kjer koli kaj plačal. Seveda mora bili Zibelka Y Y A A. 3ÏGÎ6Ï Človek je nagnjen k lenarenju in si je začel zato vse stvari po malem mehanizirati. Pred kratkim je nekdo patentiral mehanizirano zibelko. Pod žinmico je posebna priprava, ki zaguga znbclko kakor hitro pritisnemo na poseben gumb. Mehanizem deluje brezšumno, nanj pa lahko priključimo tudi gramofon, ki zaigra nežno uspavanko. WBUi Ekonomično prevozno sredstvo; s katerim hodi na delo in se z njim vrača, si je izbral George Priče, dvaišestdesetletni Avstralec. Za to ne uporablja niti kolesa, niti avtomobila ampak navadne drsalke, ki so kakor sam pravi hitre, tihe, ekonomične in poceni. De set slikarjev različnih narodnosti, ki so brez obeh rok in rišejo z zobmi ali z nogami, se je združilo v »čudno« zvezo. Način njihovega dela kaže, da nobena, še tako huda invalidnost jim ne more vzeti volje do življenja. Na naši sliki je holandska risarka Riet de Vos, ki ima roke hrome že od rojstva. siromak predvsem popoln poštenjak, razen tega pa tujec, brez prijateljev v Londonu in brez beliča v žepu. Smešna brata kmalu naletita na. ' . . 'V:- T:' l'i - ' : P' ;lv".'vv y 'i' . liSlliS i fete^r-^iii'1'i:'U.itŠM Gregory Peck in Jane Griffits v angleškem barvnem filmu »Bankovec za milijon funtov« pravega moža, Američana Henrvja Adamsa. In tu se vsa šlorija šele prav prične. Kaj vse čudnega in smešnega doživi ameriški »vankec« s svo'im mili piisikihi bamkovcqin. Filozof in satirik Mark Twain se ni zadovoljil samo s šaljivimi situacijami, ampak mu je bila to pretveza za temeljito ponorčevanje iz vesoljnega londonskega sveta, ki odreveni pred tem čudovitim koščkom papirja. Vsi, od krčmarja preko hotelirjev in borznih mešetar-jev, do grofov in plcminitašev, se klanjajo neznanemu milijonarju, Id je postal v Londonu spoštovan in Ugleden zemlja«. O njem ne ve nihče drugega, kot da je lastnik bajnega bankovca in zato ga dobrohotno oblegajo nudeč mu prijateljstvo in .uslužnost. Skratka, Henry' Adams živi imenitno, ne potroši ni-' ti beliča in uživa najpopolnejši kredit. Takle bankovec postavi marsikaj na glavo, posebno v angleški družbi, v kateri je Twain ostro in-duhovito karikiral podobno tedanjega časa. Barvni film po tej humoreski so posneli Angleži in so zaradi neznatne obsežnosti literarnega dela v filmu marsikaj dodali, predvsem so pa ublažili zlobno Twaänovo norčevanje iz njih samih. Seveda so tako-, delu odvzeli strupene bodice in vnesli tudi nekaj manj pomembnih vsebinskih sprememb. Kljub temu pa je režiser Ronald izpričal svojo umetniško zrelost in ustvaril z znanim igralcem Gregoiyjeni Peckom v glavni vlogi ne samo prijeten in zabaven ampak tudi kvaliteten .film. ^Atfo- vtrrsîTF ri Acro inXßpy. Medtem ko je Tonet, napihnjen zaradi medlih Nelletti-nih pogledov, stal sredi prijateljev, ga je nekdo potrkal po rami: bil je Canamel. Hotel je z njim govoriti. Vedno si:> si bila prijatelja; gostilna je bila za Toneta kakor lastn:i hiša in morala bo biti tudi v bodoče. Rad bi mu predlagal nek?j zelo važnega, toda ne smela izgubljati časa: med prijatelji se take stvari itak takoj uredijo. Umaknila sta se, množica pa jima js sledila s pogledi. Gostilničar se je takoj lotil zadeve. Tonet ne razpolaga s ua.'reb:io opremo, da bi lahko izkoriščal redolins, ki ra je dobil. Ali ni tako?... Toda on, njegov pravi prijatelj, rau je pripravljen pomagati s tem, da se pridruži skupnemu Interesu. On bo poskrbel vse potrebno. Ker 'e Tonel molčal in ni vedel, kaj naj odgovori i. ker si je rrosiiiničar razlagal molk kot zavrnitev, je ponovno naskoči'.. Sta ali nista prijatelja? Se bo morda obrnil, kakor njegov ore, do tulcev v Catanoji ki prejo revežem ki? On je njegov pravi prijatelj, skoraj sorodnik. Preklelo! Saj ni bilo moči pozabili, da je njegova ena. !> :-•;:- .-.'c!:et'a. zrasla v Palomovi koči, da so ji velikokrat daii jesti in d.a je ljubila Toneta kakor lastnega brata. Skopi gostilničar je privlekel na dan vse (e sporeint z veliko prekanjenostjo in poudarjal ženino ljubezen do mladeniča. Nato se je junaško odločil. Ce se nanj ne zanese, e-r f ne sprejme kot sodelavca, tedaj bo poklical Nelleito, da ij.vi bo prepričala. Ona £a bo jotovo prepričala.,. Torej? Naj jo pokliče? Čeprav so Tenet« p»isfi'cs sodile, voai®r je ®stal »e neodločen. Bal se je opravljanja vasi, mislil je na svojega očeta, na njegove resne nasvele. Pogledal je okoli sebe, kot bi iskal v videzu množice navdiha, in videl od daleč deda, ki mu ie z glavo kima!, naj sprejme. Čolnar je slutil, kaj Canamel predlaga Tonetu. Tudi sam 1 je bil pomislil na gostilničarja in zdaj je s kretnjami spodbujal vnuka, naj bi sprejel. Ni bilo mogoče odklonili! Prav tega človeka sta potrebovala! Tonet se je odločil in Canamel mu je takoj natančno pojrsnil svoje pogoje. On bo da! vse potrebno, Tonet in ded bosta delala. Dobiček si bodo enakomerno delili. Drži? Drži! Moža sla si stisnula roki in se napotila proti gostilni, da skupno proslavita uspeh pogajanj. Sledila sta jima Nelleita in Paloma. Novica se je takoj raznesla po trgu. Kubanes in Canamel sta se združila za lov v Sequioti! Srmmaruco se po predsednikovem naročilu odstranili s trga. V spremstvu nekaierih žena se je vrnila v kočo, vpila kot poblaznela in klicala na pričevanje pred nekaj leti umrlo sestro. Na ves r las je vpila, da je Canamel podlež, ki si ni nomišljal privleči v hišo ljubčka svoje žene, samo da je lahko sklenil kupčijo. pojlavje Zdaj se je Honetov položaj v gostilni popolnoma spremeni!. Zdaj ni bil več klient, marveč sodelavec, gospodarjev prijatelj, ki je z vzbočenimi »rsmi prestapal gostilni ¡ti praj in se ni nič briga! za zlobnosti gostilničarkinih rovvv/.iiic Ce 'e bi! po cel dnu v iyostiljii, je to storil zar?.:'! '-¡oslov Prih?j2l in odhajal j-? skozi stranska vrrla i", se obnaga! koi da je v lastni Itiii. Sede! je na pult 'n -e pop enkovat i Canamelom. Tudi ko jo bil s^m, si Je točil pijačo In nosne-mal, vsem v zabavo, uostilničarjevo obnašanje in nje'o-, glas. Paco je bil s sodelavcem zadovoljen, ip ko ni bilo Toneta zraven, je pristavljal, da je dober dečko in nadvse prijeten »rijaleij ni bi v živijenj« čudovito uspel, ie bi nadaljeval z delom pod vodstvom take osebnosti kakor je on Tudi stari Paloma se je pogosteje oglašal v gostilni, V" koči so se še nekaj krat prepirali, nato se je družina razbila. Tono in Borda sta nadaljevala z delom, ki je presegalo in ded pa sta obiskovala gostilničarja, da sta se podrobne človeške moči in se vsako jutro podajala na laguno, Tonet razgovarjala o delu. V resnici sta se pogovarjala Ie Paloma in gostilničar. Ta je hvalil svojo dobrohotnost, ker je posojal denar, ne dn bi zahteval hipoteke. Obrekoval je one Francoze, ki so odirab kmete v okolici. Paloma pa je bagotavlja!, da ne bo obrni! niti kepice zemlje, dokler bo le ena sama jegulja v jezeru. Medtem ko sta ded in Paco na dolgo ?ovorila o podjetju, sta Tonet in Nelletta sedela za n.titom in strmela d-ug v drugega z nedopovedljivo nežnostjo,' t-eprav ni pogovor v ničemer odgovarja! njunim pogledom. Pivci sc bili že navajeni, dn so ju videli v takem položaju, loda ženske, ki so prihajale po o!;e in vino, so-otrnnile od začudenja in noverale oči. Ta domačnost je starem Paloma prestra-' iiA ¡n zato se mu je rdele primerno, da .'"' nta posvari. Da bi imela prav Sam m-—.m in drusi pedem: 'fiziki? — Tonet. spreclej! Pomisli, da ni v nevarnosti samo družin-ka č:v.t, marveč tudi podjef'e! . . . To----. vni;I; ;e od'ofno r^nikal. se t-kn) nr> pr;j in ded mv .'.? veriel, •'eprav ie '-'Juvalr. v njen r'utnla, da se ta odno : ne bo srečno kon- ^l. Ti-1. realo prostora za pultom ie bi'o -n Toneti ko :%ek nebes, rt je '.-pominjal NeH-elto na 'mladostna leta in ji r.-.vet'■--.-.": svoje vojne dovivlir.le. Kt> sta umolknila, se mu je zdelo, da vzbuja bližina nieHflga telesa v n:em sladko opojnost, ki jo je ?e nekoč občuti!, v oni no. i, ko sta r.ma blodila po gozdu. Bila je to toplina, ki ie izhlapevaln in preh-iaja skozi njeno obleko in n?i vrbu.iala tako opojne c-bč::(lce. Toda sedaj so bili'ti občutki močnejši in'strastneJSS Uct takrat v sozdu.