« ŽSjliOoNDE!
f
^EXXV.
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
ENAKOPRAVNOST
E Q U AL I T Y
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Kupujte
VOJNE BONDE!
The Oldest PC^ICTORY Slovene Daily 4^
in Ohio 9# """ .WAR
3NDS TAMPS
Best Advertising Medium
LETO XXV.
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY (PETEK), SEPTEMBER 25, 1942.
ŠTEVILKA (NUMBER) 225
: MtilU OBRAMBA
UALINGRADA ZADIVLJA VES STRMEČI SVET
nei lil

Urah so Rusi že v drugič prebili nem-
linije pri Stalingradu, kjer so ^^sekali med Nemci nevarne vrzeli.
CINA
ite
Mesta je še vedno v oblasti ruskih
brambovcev
Timošenka so ' Pognale Nemce iz cele fJKj postojank v Sta-pobile v štirih dneh ter udarile s sil-^ ^Udarcem po Nemcih na M	strani mesta.
- ^ glavni stan, ki po-, J	največjem uspe-
L 'ini trajajočih bojih za •- izjavlja, da nimajo yati Nemci včeraj niti napredka v Stalin-
frontah uspešni
°3ih uspehih in nemških I poročajo Rusi tudi s odsekov fronte; •	juznovzhodno od
^^ada; od Voroneža, 300 od Stalingrada; iz-.^fossiska ob črnomorski Mozdoka na
H
J liti bojev poroča tudi 1 ii t k , stan, ki je izdal "Poulični boji v Se nadaljujejo z ne-
45iW ^r^tostjo."
|(j " ]e, da ne oznanja ^ uletin to pot nobenih i	bojih od hiše do
wi ti temu, da dobivajo iftlD' '4	ojačenja.
' ^^ožnosti in junaštva
1,
cen-
Angleži svarijo francosko ljudstvo pred invazijo
Angleški radio poziva Francoze, naj se umaknejo od obali, da se prelije čim manj francoske krvi.
ill'	vztrajajo
rn'

armade
na zabarikadi-%ed treskanjem iz-; tvo bomb, in že samo ^ se drži Stalingrad, ^ ^^javi zgrajeno in ne-.0« o Gsto, že 31. dan, srna-
P*' , . <9,	.
(f »ajvecji testament ^ 6, poguma rdeče ar-
*
SO udarili pro
v^i^iesta, je grmelo 200
tankov, ki so jim služili kot ščit, toda Rusi so vrgli vso to ogromno gmoto nazaj.
Krvavi boji v notranjosti poslopja Ko so nacisti zavzeli neko veliko poslopje, so planili ruski vojaki skozi vse vhode, na vsa stopnišča, na vse hodnike in v vse sobe, kjer se je vnelo krvavo klanje. Končno so Rusi z dinamitom pognali poslopje z Nemci vred v zrak.
Rusko časopisje poroča, da se ruski brambovci ne zmenijo za nemško premoč. Štiristo ruskih marinov se je vrglo v boj proti 1,000 Rumuncem, od katerih jih je po boju ostalo živih samo še 100.
Preboj nemških črt MOSKVA, petek, 25. septembra. — Rdeča armada je prebila v četrtek nemške linije severno-zapadno od Stalingrada in sicer že drugič v teku 24 ur.
Ruska bastija v notrajnosti Stalingrada trdno kljubuje sedaj že drugi teden vsem nacijskim napadom, katere so plačali Nemci v petih dneh z 12,000 mrtveci in 150 tanki.
Berlin je malodušen (Berlin indirektno priznava ta dejstva, ker ne poroča o nika-kem napredovanju v notranjosti Stalingrada ter naznanja o silnih napadih ruskih tankov na nacijske boke v Stalingradu. Berlinski radio tudi priznava, da imajo Nemci težke i%ube.)
Poročila, ki so prispeli v London, naznanjajo, da so jzasekali Rusi nevarno vrzel v neriiški bok severnozapadno od Stalingrada, in da imajo na razpolago dovolj tankov in letal.
LONDON, 23. septembra. — Nocoj je angleški radio apeliral na francosko ljudstvo, naj se drži proč od francoske obah, kjer se pripravlja invazija zavezniških narodov. Radio je naznanil, da ne more nihče povedati, kje in kdaj bo podvzet napad, toda toliko je gotovo, da bo ta napad kmalu postal dejstvo.
"To svarilo je dano v prvi vrsti zato, da se prelije čim manj francoske krvi. Z vidika vojaških operacij, ki predvidevajo skorajšnje izkrcanje angleških in zavezniških čet na francoski zemlji in napada angleške zračne sile na nemške objekte v Franciji, je potrebno, da se francosko ljudstvo zave nevarnosti in temu primerno postopa.
"Pripravlja se namreč ofenziva zavezniških narodov.
"Na dan, ko bomo zagotovljeni, da bomo dosegli svoj cij, ki ni nič manjši kot popolno uničenje hitlerjevske Nemčije, se bo pričela ofenziva. Nihče ne bo posvarjen v naprej o uri ali kraju napada, toda ko bo napočil trenutek, ko bomo potrebovali kooperacije vsega francoskega ljudstvo, bomo držali svojo obljubo ter vam naznanili ta čas."
SI. OKTOBROM BO OMEJITEV MJSA
s 1. oktobrom bo uveljavljena prostovolj^na omejitev nakupa mesa, katerega bo na razpolago 2^2 funta na teden za osel^o.
CHICAGO, 24. septembra. — Poljedelski tajnik Wickard je danes izjavil, da se delajo načrti za prostovoljno omejitev mesa, da bo mogoče vladi nakupi-čiti mesne zalogejv potrebne za armado, mornarico in za dobave na podlagi lend-lease zakona. Prava omejitev s kuponi bo u-veljavljena dne 1. januarja, prostovoljna omejitev pa bo stopila v veljavo že 1. oktobra.
S prostovoljno omejitvijo pri nakupu mesa bb lahko dobila vsaka oseba po dva in pol funta mesa na teden. Tekom treh mesecev prostovoljne omejitve pa se bo izdelalo načrte za dokončne odmerke mesa na podlagi kuponov.
Na podlagi teh omejitev bo znašala redukcija mesa 21 odstotkov pod nakupom mesa, ki je bilo na razpolago civilistom v zadnjem četrtletju leta 1941.
Pri teh omejitvah pa doslej še niso vštete ribe, kakor tudi ne perutnina in divjačina.
3,000 slovencev ' pomorjenih
LONDON, 23. septembra. —' Današnje poročilo iz jugoslovanskih virov naznanja, la je bilo v zadnjih tednih postreljenih 3,000 Slovencev in požganih ter porušenih 58 slovenskih vasi v represalije proti povečani sabotaži na slovenskih železnicah.
Isti viri naznanjajo, da so bile dinamitirane železnice, ki so vitalno važne za transportacijo živil in vojnega materiala iz centralne in jugozapadne Evrope. Poleg teh 3,000 Slovencev, ki so bili postreljeni, je bilo 165,000 Slovencev deportiranih v Nemčijo, 70,000 pa v Italijo.
Progresivnim Slovenkam
Izvirne vesti o požiganju hiš v Sloveniji
Seznam, ki nam ga je dostavil Jugoslovanski informacijski center, se nanaša na različne predele slovenskega ozemlja.
WIILKIE BO OBJAVIL ROOSEVELTU NEUGODNE IN VZNEMIRUIVE VTISE
V vsej Rusiji vlada splošno nezadovoljstvo in razočaranje zaradi zavlačevanja otvoritve druge fronte.
časopisje objavilo osem-kolonske slike sestanka stalina in willkieja
Danes prinašamo seznam požigov izvedenih s strani nemških oblasti v času do 28. aprila 1942.
Posavje: Dne 26. septembra, 1941 so zažgali vas Rašico, občina Šmartno pod Šmarno goro, okraj Ljubljana — okolica. Na Rašici je bilo 1^ posestnikov.
hiše in gospo-
Ickes
apelira za polno pro-^^kcijo premoga v vseh rovih dežele
H
1)^ zadostiti izrednim potrebam tedanjega časa, podaljšati delovne ure premOgarjev v rud-
I


Mit),
HHj I *^(*Gga kakor tudi mehkega premoga, pravi taj-^ Gs.
1» ^Ton, 24. septem-^Jih L. Ickes, tajnik apelira za pol-tef premoga od sedaj pozval lastnike ^ in reprezentante ^Vpgj.^^^gton k posvetom,
Ut ^ uveljavi daljše ® ^ premogovnikih.
^®ljših delovnih ur
Smrtna kosa
Včeraj zjutraj je preminila v Emergency Clinic bolnišnici mlada rojakinja Louise Spudick, rojena Možina, stara šele 28 let. Stanovala je na 700 E. 160 St. Pokojnica je bila rojena v Cle-velandu ter je bila članica društva Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ in podružnice št. 10 S. Ž. Z. Tu zapušča žalujočega soproga Josepha, mater Angelo, rojeno Žibert, sestro Mary, poročeno Grubelnik, brata Franka in Williama ter strica Johna 2i-berta. Njen oče Andrej je preminil leta 1938. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152nd St. Čas pogreba pa bo poročan pozneje.
Poslovni večer
Jutri večer se vrši v spodnji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. poslovilni večer za Mike Jakina, usluž-aenca S. D. D., ki odide v sredo, 30. septembra v armado Strica Sama. Prijatelji so vabljeni, da
Včpraj se je vršUa v S. D. D na Waterloo Rd/ balificarska i Zgorelo je vse,
tekma krožka št. 1. Progresiv- j darska poslopja.
nih Slovenk, kar bi moralo biti! Dne 12. januarja 1942 vas naznanjeno v našem listu. Do-1 Dražgoše, občina Selce nad tična notica, ki jo je prejela in! Škof jo Loko, okraj Škof ja Lo-napisala naša pomočnica v ura- ka. Dražgoše so imele 80 hiš;
MOSKVA, 24. septembra. — Sovjetsko časopisje je danes sporočilo, da bo kmalu objavljena oficijelna izjava glede sestanka in razgovorov med pre-mierjem Stalinom in Wendellom L. Willkiejem.
Časopisje je objavilo osemko-lonske slike, predstavljajoče Stalina in Willkieja v prijateljskem razgovoru.
Neuradni ruski krogi dajejo duška svojemu zadovoljstvu nad Willkiejevo iskrenostjo in njegovim prizadevanjem, da ce-mentira ameriško - sovjetske odnošaje.
Vznemirljivi vtisi
MOSKVA, 24. septembra. — Wendell Willkie bo prinesel nazaj v Ameriko predsedniku Roo-seveltu svoje globoke in neugodne vtise o ruskem nezadovoljstvu, ker niso zavezniki še doslej odprli druge fronte v Evro-pi.
To je bilo danes tukaj jasno po Willkiejevem razgovoru z Josipom Stalinom v Kren^ju.
Razočaranje in hladnost v Rusiji
Predsednikov odposlanec danes omenil razočaranje
du, pa se je, žal, zamešala na urednikovi mizi med ostale papirje, radi česar je izostalo nje-! no objavljenje. — Prizadete prosimo, da nam oproste. — Uredništvo.
Razprodaja pohištva
V trgovinah Norwood Appliance and Furniture si naši rojaki še vedno lahko nabavijo razno pohištvo in potrebščine za dom. Baš sedaj je v teku posebna razprodaja, na kateri si boste pri potrebščinah prihranili denar.
rom na zavlačevanje otvoritve druge fronte pri Rusih vsepovsod.
"Jaz sem občutil to razočaranje in hladnost, in morate jo tudi vi," je rekel Willkie. Značilen Willkiejev molk Po sestanku in razgovoru s Stalinom, kateremu je izročil debelo pismo predsednika Roo-sevelta, ni rekel Willkie ničesar, iz česar bi se dalo sklepati, da je voditelj vseh Rusov bolj zadovoljen z obstoječim položajem glede druge fronte kakor pa o-stalo ljudstvo.
Moskva nezavzetna ' Willkie si je ogledal obrambne utrdbe Moskve ter se sestal z možem, čigar skrb je, da dobiva Rusija zavezniške dobave — s podadmiralom Eyde Kington Boddam-Whethanom, angleškim poveljnikom zadnjega konvoja, ki je med neprestanimi napadi osišča srečno priplul v neko rusko pristanišče.
Z ozirom na moskovske utrdbe, je Willkie dejal:
"Te utrdbe so najbolj impresivne, kar sera jih še videl v tej je vojni. Po mojem mnenju se bo in lotil Hitler težkega dela, če bo
hladnost, katero je opazil z ozi-, hotel zavzeti Moskvo."
zgorele so hiše in gospodarska poslopja.
Dne 16. ali 17. decembra 1941 v Nomenu, 5 hiš. Dne 24. decembra 1941 Ostrešnikova hiša.
V mesecu decembru neko hišo v okolici Škofje Loke. V letu Malopridni sin je ubil s sekiro očeta in mater, ker se je
Pojasnjen umor zakoncev Nash, ki
ju je umoril njiju lasten sin
1942 izletniške in planinske koče na pobočju Stola v Radovljiškem okraju in Storžiča v Kranjskem okraju.
ž njima spri zaradi denarnih zadev. — Morilec pravi, da je priplavljen plačati za svoj zločin.
\


so sedaj po-j - delovne ure, ako Ostane v
— . nekaterih Vig- . premoga na —"Pričakovati je, V	^ kratkem času
industrija vpe-^^Qg^®}ovne ure, ako ho-y " Vojnim potrebam ^^0 J je neobhodno
■ Of A ------ -------
0) ^merica organizaci-t	^^Gljavljen pet-
teden in 35
je
vrši v vseh ro-vh rv« United Mine
Izjava unijskih uradnikov
Odborniki organizacije pre mogarjev pa pravijo, da premo-garji prav za prav ne delajo 35 ur na teden, temveč 40, ker izgube vsak dan eno uro za pri pravljanje na delo in eno uro za pospravljanje po delu.
Nekateri unijski voditelji menijo, da se bo tajnik Ickes strinjal z nadurno plačo za vse delo, ki bo znašalo preko 40 ur na teden. Ickes pravi, da bo zadeva glede daljših delovnih ur predložena lastnikom premogovnikov in predstavnikom delavstva, ki naj sami narede tozadevne odloke.
Vabilo h konferenci
se udeležijo tega prijateljskega
ur
Tajnik Ickes je povfibil nad 35 oseb, ki repre^entirajo de lavstvo v rudnikih trdega in mehkega premoga, na konfe renco, ki se bo vršila prihodnji torek v Washingtonu.
K
mornarici
večera.
Novorojenček
V sredo večer so se zgiasile vile rojenice pri družini Mr. in Mrs. W. A. Saile ter pustile krepkega sinčka, prvorojenčka. Materino dekliško ime je bilo Helen Drenik ter je hči obče poznane družine Mr. in Mrs. John Drenik, ki vodita pivovarno na 23911 Lakeland Blvd. — Mati in dete se nahajata v Huron Rd. bolnišnici ter se dobro počutita. — Naše čestitke! Mestni klerk na federacijski seji
Jutri večer se vrši seja Cle-velandske federacije S. N. P. J. v Slovenskem narodnem domu, ha St. Clair Ave. Ob tej priliki bo nastopil kot govornik mestni klerk Christian J. Bennick, ki bo govoril v prid kampanje Community War Chest. Zastopniki društev so vabljeni, da se udeleže seje v čim večjem številu.
V ponedeljek, 28. septembra bo odšel k mornarjem John Russ, 951 E. 69, St., sin poznane družine Josephine in Victor Kosic, ki vodita gostilno in restavracijo na 5705 St. Clair Ave. Prijatelji mu žele srečen povra-tek!
Izgubljene vstopnice
Snoči oTčrog 7:30 ure se je med St. Clair Ave. in Superior Ave. na Addison Rd. zgubilo 10 vstopnic za koncert mladinskega zbora škrjančki. Kdor jih je našel, je prošen, da jih vrne v urad "Enakopravnosti".
Kultura
{
Prireditev za Jugoslovansko odpomoč
Pod pokroviteljstvom Vzhodne federacije društev S. N. P. J. se bo jutri večer priredilo kratek program in plesno veselico v dvorani Avon parka v Girardu, Ohio. Cisti prebitek se bo izročilo Jugoslovanskemu pomožnemu odboru. Za to priliko se je odzval vabilu kot govornik Frank Zaitz, iz Chicaga.
Za ples bo igral Joe Umeckov orkester, ki je že neštetokrat razveselil posetnike veselic. Pričakuje se, da bodo zavedni rojaki in rojakinje iz bližnjih naselbin kot so Warren, Niles, McDonald, Youngstown in Sharon, Pa. v čim večjem številu posetili to dobrodelno prireditev.
Te dni smo poročali v našem listu, da so našli v bližini Spring-fielda. 111., v njunem avtomobilu umorjena zakonca Nash, 61 let starega davčnega uradnika Charlesa A. Nasha, in njegovo 49 let staro ženo Eleanor. Zdaj
"Jaz vera, kakšna je kazen za moj zločin, in pripravljen sem jo plačati," je rekel morilec.
Nezaslišano brutalen zločin
Dejal je, da je nato, ko je pograbil sekiro ter ubil očeta, pričela njegova mati v strahu kri-
je prišlo na dan, da ju j&uraoril nakar jo je on najprej u njun lastni sin, kakor je razvid-1 g pestjo, potem pa pričel no iz sledečega poročila;	udrihati po nji s sekiro. "Tolkel
Morilčeva zgodba
St. Louis, 24. septembra. — Robert Nash, 27 let stari elek-tričar iz St. Louisa^ je danšs priznal, da je umoril svojega o-četa in mater, in sicer tekom prepira zaradi denarnih zadev, ko je povedal FBI agentom, kako je izvršil ta brutalni umor. Izjavil je, da je najprej ubil
MLADINSKI PEVSKI ZBOK S. D. D.
Starše otrok, kateri pojejo pri mladinskem pevskem zboru na Waterloo Rd., se prosi, da pošljejo otroke ob času na vaje in sicer vsak četrtek ob 5. uri popoldne, da se jih pripravi za nastop pri prireditvi Jugoslovanske pomožne akcije, ki se v kratkem vrši na odru S. D. D. na Waterloo Rd., kot tudi za njih koncert, ki se vrši 15. novembra.
sem jo po glavi, po plečih in po hrbtu," je rekel. "Očetovo truplo sem stlačil v shrambo na zadnjem delu avtomobila, mater pa sem vrgel v prostor med prve in zadnje sedeže.
Preobleekel se je na domu staršev
Nato je povedal, kako se j 3
svojega očeta, potem pa Se	= »vojim avtomobilom na
ter tekom silnega prepira zaradi vsote $640, za katero je bil zadolžen, in zaradi njegovega večnega ponočevanja.
Dekan Canterburski utemeljuje potrebo ustanovitve druge fronte
LONDON, 23. septembra. — Very Rev. Hewlett Johnson, dekan Canterburški, je objavil v "Daily Worker"-ju svarilo, češ, če zavezniki še letos ne odpro druge fronte, "bo to z vojaškega, političnega in moralnega vidika "največja nesreča".
V članku, katerega je objavil dekan v komunističnem dnevniku, pravi, da bi padec Stalingrada, obenem s pomanjkanjem zavezniške akcije na zapadu, iz-
zval silno jezo v Britaniji, Rusiji in v okupiranih državah.
"Odprtje druge fronte bi pokazalo vsemu svetu, predvsem pa angleškim masara, da se mi ne šalimo," piše dekan Cante-burški. "Churchill naj zaupa ljudstvu in naj odpre drugo fronto, katero zahtevajo čast, humanost in narodna varnost.
očetov dom, kjer je slekel krvavo obleko ter se preoblekel, nato pa se odpeljal proti državi Illinois, kjer je medpotoma odvrgel culo s svojo krvavo obleko. Nato je še povedal, kako je pustil v bližini rnesta East St. Louisa svoj avto, ker je imel že drugi "flat tire" in je šel v mesto gledat, če bi mogel kupiti drugo pnevmatiko.
Mali saržent
Pri družini saržeiita in Mra Victor Jones, 18516 Neff Rd., so se zgiasile vile rojenice, ki so pustile, kot je izjavil zdravnik, "malega sarženta", prvorojenčka. Dekliško ime matere je bilo .Sophie Resperger ter je hči dru-pa bomo z Rusijo vred kmalu žine Joseph Rasperger, Neff Rd. končali to vojno."	1 Čestitamo!
>tembr
25. sep
UREDNIŠKA STRAN
■"^viino.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV FEINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
dy Carrier in Cleveland and by Mail Out ojt Town:
(Po raznaSalcu v Cleveland ia. po pošti izven mesta):
For One Year — (Za celo leto) ..................................................................
Por Half Year — (Za pol leta).........................................................................
Por 3 Months — (Za 3 mesece) ...............................................................................
$6.50 , 3.50 . 2.00
By Mail in Cleveland. Canada and Mexico:
(Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year — (Za celo leto) .......................................................................$7.50
for Half Year — (Za pol leta) ................................................................................... 4.00
for 3 Months — (Za 3 mesece) ........................................................................— 2.25
Harvard vseučilišču, Rostovceva in Vernadskega na Yale, Vasiljeva na Columbia univerzi in mnoge druge profesorje svetovnih ved. V znanosti pa ne bo svet nikoli pozabil Mendelejeva in Pavlova.
Tisti med nami, ki zasledujemo pota ameriške industrije, vemo, kako važne kontribucije so nam prispevali Rusi v laboratorijih naših univerz in velikih korporacij: Svorikin v televiziji, Sikorsky v načrtih za gradnjo letal, Bahmjetev v hidravliki, Timošenko in Karelic v mehaničnem inženjerstvu, Ipatjev v kemiji, Avindov v zoologiji... Sicer pa je nesmiselno nadaljnje naštevanje ruskih imen, ker se vleče njihova vrsta v nedogled.
(Konec jutri.)
Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):,
POi." One Year — (Za celo leto)_________________________________
Por Hali Year — (Za pol leta) ..................................................
...$8.00 4.50
Entered as Second Class Matter April 28th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
UREDNIKOVA POŠTA
do očeta, matere —
do brata, sestre žalostne.
Očka se na pragu stali,
belo pisemce so brali.
Očka pisemce bero,
mamca mflo jokajo.
Kolk' noči že nisem spala, ko sem tebe previjala.
Kolk' noči pa še ne bom, ker tebe videla več ne bom.
Za eno mašo bom plačala, da se bo za sina brala. Mašnik bo mašo bral,
moj sin se bo pa vojskoval.
Tončka Jevnik.
Radio oddaja namenjena jugoslovanski vojski
KAJ SMO DOLŽNI RUSIJI
• L
Sledeči članek, ki je bil objavljen na uredniški strani lista The New York Times," je napisal Thomas W. La-mont, predsednik eksekutivnega odbora J. P. Morgan & Co., znane finančne veletvrdke. članek je posebna značilen iz dveh razlogov: ker ga je napisal zastopnik finančnega sveta, in ker je bil objavljen na uredniški strani velikega konservativnega ameriškega dnevnika. Iz članka posnemamo sledeča izvajanja:
Angleški premier Churchill in Averell Harriman, osebni zastopnik predsednika Roosevelta, sta podala pretekli teden poročilo o svojem posetu v Moskvi ter o svojih razgovorih s Stalinom. Premier Churchill je z zanosom pripovedoval o zvezi Velike Britanije, Amerike in Rusije, dočim je Harriman, govoreč o Rusiji in Angliji, izjavil, da se Amerika čuti srečno, ker ima taki zaveznici.
Toda celo v tem kritičnem trenutku, ko zremo s pridržano sapo na epiČno borbo ob Volgi in ko gre za ohranitev naše lastne svobode, se še dobe med nami ljudje— dasi je teh vedno manj—ki zro še vedno s kritičnim očesom na Sovjetsko Rusijo. Temu ni všeč sovjetski ekonomski sistem, onemu ne ugaja sovjetska drža napram religiji. Ako poslušate te kritike, setvam bo zazdelo, da bi oni skoraj rajši videli, da bi se mi borili proti Sovjetski Rusiji, mesto ob njeni strani.
Ruska revolucija pred pet in dvajsetimi leti res ni bila brez ekscesov. Francoska revolucija pred sto in petdesetimi leti tudi ni bila brez njih, toda ti ekscesi niso končali našega prijateljstva s Francijo, niti niso izbrisali idej, ki so se jih navzeli naši predniki od socialnih filozofov Francije dotične dobe. Mržnja do cerkve je bila karakteristika politike francoske revolucije in do gotove meje tudi karakteristika francoske države vse do njenega razsula leta 1940. Kljub temu pa smo ostali v vsem tem času zvesti prijatelji Francij
Nekateri ne morejo doumeti in zapopasti naše zveze z Rusijo. Zakaj ne? Ko je vstopila naša dežela dne 6. aprila 1917 v prvo svetovno vojno, smo bili ob strani Rusije in naša dežela je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi pomagala Rusiji, kot svoji zvesti zaveznici, z denarjem in potrebščinami. In če se ozremo nazaj v preteklost, bomo videli, da se je tekom zadnjih 150 let Rusija trikrat pridružila Veliki Britaniji v prizadevanju, da se ohrani svobodo Evrope pred zavojevanjem diktatorjev. 1. V vojnah proti Napoleonu. 2. Leta 1914 proti nemškemu kajzerju Viljemu II. 3. Leta 1941 proti Hitlerju. Kakor sedaj, tako so bili tudi prej vsak pot politični in socialni nazori Rusije popolnoma drugačni od nazorov Anglije. In kaj za to?
Ali ni bilo res leta 1812 in 1914^ da je končni mir Evrope odvisen od moči Rusije na vzhodu in od moči "^Anglije na zapadu? V treh velikih svetovnih krizah, ki smo jih pravkar označili, smo našli Rusijo vedno v boju proti diktatorjem, ki so hoteli postati gospodarji kontinentalnih evropskih držav.
In kako čutijo s kulturnega vidika vsi pni, ki jim je kaj do kulturne dediščine zapadnega sveta? Rusija je bila zadnja velika evropska država, ki se je otresla fevdalizma. Ruska renesanca se je pričela šele pred dvema in pol stoletjema, toda odtlej je naredila že ogromne kontribucije zapadni civilizaciji—kontribucije, ki so uveljavile rusko ljudstvo kot najnadarjenejše ljudstvo, ki ga je še kdaj videl svet. Ruska literatura je producirala nesmrtne velikane: Tolstoja, Turgenjeva, Gogola, Dostojevskega in čehova ter velike poete Puškina, Lermontova in druge.
Ruski dramaturgi so napisali najboljše svetovne igre, ru^ko gledišče pa je še danes učiteljišče vsega zapadnega sveta. V glasbi, tako v cerkveni kakor posvetni, nam ie
Glasbena Matica uprizori opero "Seviljski brivec"
Cleveland, O. — Vsem nam je znano.
da slovenski človek rad prepeva. Vesela pesem vedno. razvedri družbo, v kateri so Slovenci. V Clevelandu je veliko Slovencev, zato je tudi ve-
dikalno pomoč v New Yorku (R. W. R. Inc) s tem, da je pripravljen prirediti koncertno -turo po naselbinah vzhodnih držav, kateri koncerti so po večini prirejeni od Jugoslovanov.
Posebno se pa Mr. Balako-vich zanima za to, da ga bodo lahko vsi Slovani čuli igrati, in
POPRAVA REGISTRACIJ
London, 17. septembra (Radio sprejemna služba) — V teku londonske radio oddaje za jugoslovansko vojsko, je bil objavljen kraljevski ukaz vojnega kabineta št. 1200, s katerim sta bila odlikovana z zlato medaljo Karadjordjeve zvezde, podna-rednika Peter in Vojislav Pav-lovič, za izredno hrabrost. Oba brata, Srba iz Tetova, Južna Srbija, sta padla v boju za svojo domovino. Zvesta sta bila naši tradiciji, večna jima slava!
liko dobrih pevcev in pevk. Tu-.^-q gg,,malo vstopnino, ki je še ta kaj naši rojaki mnogo žrtvuje,]o L2a vojno oziroma za povzdigo slovenskega petja, zdravniško pomoč slovanski bodisi narodnega ali umetniškega. Clevelandski slovenski pevci pa tudi uprizarjajo svetovna glasbena dela v prevodih s slovenskim besedilom. Lotili so se
SKRA
ruski armadi in njenim ranjencem.
Prvi koncert te potovalne koncertne ture se vrši tukaj v
Inozemci, ki so se v smislu zakona o registraciji inozemcev 1. 1940 ali ob prijavljanju za identifikacijske certifikate 1. 1942, registrirali kot Nemci, Italijani oziroma Japonci, bodisi pomotoma ali proti svoji volji, smejo sedaj popraviti ali spremeniti svoje registracijske rekorde.	'
Tiskovine za prošnje, da se registracija spremeni v tem smislu, se morejo sedaj dobivati od vseh podružnic priselje
že raznih opernih del pred ka-1 ob 2 uri popoldne v High
1 . .	i.:_: 1^4-: iv, ii'V* {rr.	_	.	_
Barbertonu v nedeljo, 4. .okto»|]^j^g naturalizacijske službe.
ki^mi trinajstimi leti in jih izvedli s spretno sposobnostjo.
Velike zasluge za uspehe na glasbenem polju v slovenski metropoli v Ameriki imajo pevci in pevke, ki so še vedno pri Glasbeni Matici. To se pravi, da započeto delo ni usahnilo in v nedeljo, 4. oktobra zvečer bo Glasbena Matica podala svetov-noznano opero "Seviljski brivec," katero je uglasbil plodo-viti in slavni komponist G. Rossini. Snov dejanja je povzel po znameniti Be^umarchejevi komediji. Opera' je komične vsebine, prepletena z romantičnim dejanjem. Predvajana bo seveda v slovenskem jeziku. Vsi šaljivi recitativi bodo lahko razumljivi, ker se je pri učenju vlog posebno pazilo na razločno izgovarjavo besedila. Solistične vloge so v izvrstnih rokah in zborov nastop je prvovrstno naštudiran. Kostumi bodo pestri. Glede orkestra smo v pogajanjih s člani prvovrstne simfonične organizacije v Clevelandu. Stroški bodo sicer veliki, toda Glasbena Matica hoče nuditi svojim rojakom prvovrsten užitek
Solo-partije so v sledeči zasedbi: Grof Almamiva (tenor), Louis Belle; Bartolo (bas), Frank Bradach; Rozina (šopi an), Antoinette Simčič; Ber-tii, (sopran), Anne Zarnick; Figaro (bariton),, Frank Plut; Bazilijo (bas), John N?osan; Fiorello (bas). Wen cel Frank; častnik (bariton), James Peril 1.
Moški zbor nastopi v prvem dejanju, mešani pa v drugem in tretjem. Poleg orkestra bo spreihljal na klavirju talenti-Vf.ni Edward Kužnik, kateri marljivo pomaga pri vseh sku-šnjali, spodaj podpisani pa dirigira in vodi režijo.
Začetek opere bo ob sedmi uri zvečer ,konec pa ob desetih. Vsi sedeži so rezervirani. Nabavite si vstopnice!
Tone šubelj.
School avditoriju, (na večer pa v Youngstown, Ohio.
Poleg Mr. Balakovicha pride tudi ravno iz Moskve madame Nila Magidof, tipična Rusinja in soproga ameriškega NBC radio poročevalca v Moskvi, koja je videla vse strahotne vojne in bombardiranje Moskve. Pravijo, da je izvrstna govornica.
Naš tukajšnji spoštovani župan Hon. Roy K. Dobbs je postal tudi častni član pripravljalnega komiteja za ta koncert in si je prvi preskrbel vstopninske listke št. 1 in 2.
Poleg tega je naš požrtvoval
Priseljeniški in naturaliza cijski komisar Earl G. Harrison razlaga, da so tekom registracije inozemcev 1. 1940 in identifikacijskega postopanja začetkom tekočega leta nekateri inozemci pomotoma navedli svojo narodnost (nationality) kot Nemci, Italijani ozirgma Japonci, ker so pomotoma mislili, da so prisvojitve osišča spremenile njihovo narodnostno stanje. Na primer, nekateri Avstrijci, Ko-rejanci in Dodekanezci so bili navedli svojo narodnost kot nemško, japonsko oziroma italijansko.
Inozemci, ki so bili drugačne
Divjaške tolpe so na strahoten način opustošile Šumadijo, kjer cenijo da je 78.000 Srbov izgubilo življenje. Zdaj Italijani pomagajo tem tolpam in širijo pustošenje in strahovlado po vsej domovini, prav posebno pa v okraju Kumanova. Neusmiljeno izganjajo narod iz njegovih domov in pobijajo kogar morejo-
Globoko sočustvujemo s svojimi nesrečnimi brati in pozivamo prebivalstvo vse Srbije, da gostoljubno sprejema begunce iz teh nesrečnih krajev, da jim pomaga in jim ohrani življenje. Klanjamo se junakom, ki so padli žrtev tega preganjanja in zaupamo narodu, da bo pomagal kjerkoli bo mogel.
f »1
».S d
fto tret
čai (ire. J preveč z aek
ko
No
pi*
me
toll
«•0
Opozarjamo Bolgare, da si skrbno zapisujemo vsa njihova hudodelstva. Kakor Madžarom, Nemcem in Italijanom, bomo tudi njim položili račune, tudi o-ni bodo morali plačati, nobena njihovih krivic ne bo ostala prikrita.
ni župan, potom ruskega amba- narodnosti,, kot je nemška, itali-
sadorja M. Lijtvinova v Wash-ingtonu, povabil Ljudmilo Pa-vlichenko, svetovno znano rusko dekle (guerilko), koja je sama ustrelila 309 nacijev, in koja se je vdeležila poleg še dveh ruskih študentov, svetovne konvencije mednarodnih študentov
janska oziroma japonska, ko so se pomotoma registrirali kot pripadnike teh treh osiščnih držav, smejo sedaj popraviti to svojo registracijo—rekel je—, ako vložijo prošnjo na tiskovini, ki je sedaj na razpolago v vseh podružnicah te oblasti. Mr.
v Washingtonu ter je bila gost Harrison je izjavil, da vse te Mrs. Roosevelt, soproge pred- prošnje bodo skrbno pregledane
sednika.
že samo to je vredno vstopnine, poleg tega pa bo program zelo zanimiv.
Vstopnice so, po 65c in rezervirani sedeži pa $1.10.
Slovence opozarjamo naj si preskrbe vstopninske listke pravočasno, kajti število bo omejeno v smislu na število sedežev v avditoriju ali šolski dvorani.
Ne zamudite te prilike, da vam ne bo pozneje žal.
Pripravljalni odbor.
Koncert v Barbertonu
Barberton, O. — Slovenci in vSploh Slovani bomo imeli priložnost slišati in spoznati slove-čega ■ slovanskega umetnika glazbe in igralca violine, Mr. Zlatka Balakovicha.
Mr. Balakovich je solist pri čikaškem in San Franciskem simfoničnem orkestru, kamor pa mi priprosti ljudje skoraj nimamo vstopa, da bi ga čuli igra-
Prišla. j.e pomlad, zelena
Prišla je spomlad zelena, ljubim fantom razcvetena, in brž ko se ozeleni,
ljubim fanom žalost stri.
Ko se drevje ozelenuje, mladim fanton napoveduje, da je prišel tisti čas,
ko jih kliče vojs^in glas.
Ko za obrambo domovine vojska khče staršev sine. Božja sveta volja je,
da mladi fant na vo-jsko gre.
in preiskane, predno se dovoli sprememba izvirnih registracijskih podatkov.
V tej zvezi je Edward J. Dennis, ravnatelj enote v justičnem departmentu, kateri je poverjena kontrola sovražnih inozemcev, in ki je sodeloval pri sestavi novega postopanja, objavil, da v slučaju ugodne rešitve prošnje bo dotični inozemec izbrisan iz seznama "sovražnih inozemcev" in ne bo več podvržen onim omejitvam, ki jih je department naložil na potovanje in drugo vedenj« sovražnih inozemcev.
Tiskovina za prošnje, ki je na dveh straneh, zahteva od inozemca, da navede nekatere informacije, kot številko inozemčeve registracije in podatke, na podlagi katerih on trdi, da njegova narodnost je drugačna kot nemška, italijanska oziroma jarponska. Vsaki prošnji treba priložiti ona dokazila, ki jih prosilec ima v podporo svoje trditve. (Offiqe of War Information, Washington, D. C.)
Ponovno to javljamo ne le bolgarskemu narodu, temveč tu bolgarski vojski. Naj ne pozabljajo, da je Južna Srbija zibelka srbstva in da bo ostala srbska. Onim pa, ki v "neobstoječi nezavisni" služijo Paveliču in z njim tujemu tlačitelju, naj povemo še enkrat v jasnih, nedvoumnih besedah, da zločinci ne bodo našli nobene milosti.
Narodni izdajalci pod poveljstvom poročnika Jovanovica love in ubijajo najboljše sinove našega naroda. Ljotič in njegovi pomagači love za račun našega švabskega sovražnika juna-
Damir Feigel:	,
'""m-
jil
Truden, izmučen in ^ a je vračal Logar nekaj
zneje od mednarodnega
sa, na katerem se j®
Ijalo o spalni bolezni somi, povzročitelji te se ga polaščali, kajti odporno silo proti par®
bili zmanjšali dogodki dni. V pestrejših barv^' predavatelj, predstojn'^^ urjevega zavoda, si je Ijal boj trypanosomov mi telesci, in ko je steljo, je bil prepričan krutih nasprotnikov.
gestija ga je uspavala
je----
Bruselj je počival- .. ma? Ne! V razstavi tve prasketalo, kakor bi s'
Ijal orjak pot skozi ozl*® no. Čuva jeva trobenta la, odgovorila ji j® mestnega redarja in oj. stranil, kakor da je ca še tega znamenja, zad'T, ke in velikanski zubelj nil proti nebu. Gorela J palača belgijskega odd' Tretjina meščanov Jf od blizu in daleč vanje lačnega eleioeD gospodinja, pri kateri / val Logar, je bila z^a*
vila je okoli stoječi®',, da je slutila že pre. nezgodo. Imela je dve noči zaporedoma 0 nje. Ko je prišla P® nih debatah z gost"'^ znamkami domov, se i La, da ni še vstal nje^ Požar je divjal dalj®^ ki in francoski oddeK gorela do tal in tudi paviljonu je že g"®;
gen j. Ves Bruselj j®
pr ^ po
ht ni
je '"eroA po
V5
kuhi
dc on in ku
Her
r
J ni gj
'liko ■ po iz ko |oru2 teit da
0
gah. Edino Logar j® '
, . ,	^	"Ispodinia ie hodila v oj'
ke, ki se bore pod zastavo gene- bo/prisluškovala, mu ''

rala Draže Mihajloviča, najzve-stejšega prijatelja našega mladega kralja. Naj si Ljotič in Jo-vanovič zapomnita, da ne bo ni-kdo mogel preprečiti vstajenja naše domovine, niti njihove obsodbe pred narodnim sodiščem.
Slavno S t jugoslovanske armade v Kairu
dala Rusija ogromno procesijo supremnih glasbenikov in pevcev. Z ozirom na znanost in vedo pa je potrebno, samo ozreti se na zapadne univerze, pa bomo ugotovili, v kako j j.]"
veliki časti je tam ruska učenost. Med zgodovinarji ima- v zadnjem času se je pa od-rno vinogradova v Angliji. Sorokina in Ilarpoviča na'zval organizaciji za Rusko me-
Bobni bodo ropotali Bot krvavo nam kazali,
takrat pa čez vse gore moj pozdrav domov naj gre.
Ena ptička priletela, vrh kosarne se je vsedla. Ona poje, žvrgoli,
vse mlade fante prebudi.
Mladi fa,ntje, le vstajajte, eno pisemce spisajte
Pehotne edinice so 1. avgusta 1942 proslavile spomin u-stanovitve kraljevske garde. Le tošnja slava pa je dobila še prav posebno svečan ia pomemben značaj. Kralj Peter H. je ob tej priliki svoji gar dni pehoti daroval polkovno zastavo, ki so jo z dovršeno umetnostjo splele jugoslovanske žene v Ameriki.
Na ta način je jugoslovanska vojska .izven svoje domovine prejela iz kraljevih rok vojaški simbol, ki naj poveže vse Jugo-
Pod nemška m laško
srce in mu pol?igala ^ nje na čelo. Toliko j.,I ru, o svojih sanjah povedati — in ta spal.	_
Besneči plameni S starega Bruslja. VeS ■■ vedel o tej nesreči,
ki so vozili radovedP® iz vse Belgije, poroc® ^ gar jd pa spal, trdn^ j,| njegovi postelji so st .. zdravniki, xnerili inu, ploto, šteli utripe vali se in majali z le bolniške sobe j® kmalu pot v javnost verjetna vest, da ^ človek, ki je prespal v svetovni razstavi i^^ tega še — poročev®^^ rekord. Listi so
%
ot D), >Jlč 'li,

gla^"'
okupacijo
Iz Budimpešte se poroča 2. septembra, da je Paveličevo vojno sodišče obsodilo na smrt 22 mladih ljudi, po večini fantov in deklet. Obsojenci so bili obtoženi, da so prinašali gverilcem pisma, hrano in zdravila, da so lastovali orožje, da so poslušali londonski radio ali da so širili osišču neprijazne vesti.
movme.
Po vesteh tajne poročevalske družbe, ki so dne 4. septembra dospele v London, so Italijani porušili več kot 100 slovenskih vasi, da se maščujejo za delovanje gverilskih čet. Dalje pravijo ta poročila, da je bilo 7,000 Slovencev ubitih in 35,000 deportiranih v italijanska koncentracijska taborišča.
wr, I
Število kolon požaru mu slučaju spalne tK) ^
Po hudem vsestr^ poru združenih ogoj je slednjič vendar-1® j ukrotiti divje elem«'' ^ ro istočasno se je Logar iz svoje doz®^ ni.	^
(Dalje prihod*^ >
idxat
• ★
Membra, 1942.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 8.
r
:il
iB
«1
e
^'2 koruzne moke
®'^ne moke lahko marsi-^''S'Vimo. Dobra moka ima ^	pokvarjena pa
^ ^ Po plesni. Dobro moko ^^0 jo ščepec poku-^'itimo, da ni grenka. ^ slab želodec, mu ga "ttoka uravna. Zato se ® ^jmo jedi iz koruzne
J— Koruzni zdrob ^ pločevinasti posodi na ^Ju na suhem, t. j. brez * dobre četrt ure ven-^ biti kuharica pri tem ® Pozorna, zdrob treba irno mešati, da izgubi Sirovem, nikakor pa se ^^Paliti.
je zdrob spražen a ^ ponjav, ga s slanim J Sa mora biti približ-^ toliko, kakor ko-^^droba. Na eno mero
dve meri vode. ° ^^Gba med kuhanjem J®® Čas mešati. Kuhana bi se medtem zgostila, jo raz-f '^®koliko slanega kro-
še nekaj časa. '^.|^°i'uzne moke so tu-ako moko prej g P^Gpražimo. Kropa polovico več kakor vsaka moka- ona-^ težko določiti na-^ode. Žganci se ku-ii)|W ^ ure. Moko vsuje-Ifa^ škratu, tako da • ^^iik cmok, ki ga po-^^flalničnim ročajem
^'T^la	lonca, da se
vlije preko vse-3,	torej tudi vrh
precej na debelo s povidlom ali s kako drugo sadno mezgo in naloži nanjo zopet cmočke. Drugo plast cmokov potresi z rozinami, tretjo plast pa z osminko kg zmletega maka, pomešanega z rozinami. Vsako vrsto osladi s sladkorjem in poškropi z raztopljenim maslom. Dodaj še košček masla in peci četrt ure v pečici.
Nevtralno časopisje o borbah v , Jugoslaviji
British
Center švicar-
BONDS
NA BALKANU VRE
London, 18. septembra (UP). — Rumunski gerilci delujejo v bližini jugoslovanske meje, ter so se že ponovno spopadli z ru-munsko vojsko.
n
Information prinaša iz švedskih in skih virov nekatere vesti o bojih v Jugoslaviji.	i
Iz Švedske, 21. julija. — Čet-niško bojevanje v JugoslaViji je zelo važno zaradi tega, ker moti prometne proge, ki so največje važnosti za osišče, ter ovira tudi pridobivanje različnih surovin, brez katerih je zelo težko uvesti "novi red".
Iz Švice, 17. julija. — Med velesilami osišča in marijonet-nimi državami vladajo velika nesoglasja. V Paveličevi Hrvaški se širi od Nemcev zanetena nezadovoljnost zaradi Dalmacije, katero je Italija priklopila svoji državi.
Iz Švedske, 4. a\%u8ta — Hrvaška vlada je izdala zakon neskladen z mednarodnim pravom, ki določuje v slučaju dogodkov, ki bi ogrožali hrvaško državo, najstrožje "kazni" za popolnoma nedolžne ljudi.
O ChurchiHovih izjavah
M
Ij j
■ n
ie^
Pa?iti je treba, preveč vode, ker tli	pozneje odli-
ilji temveč se ved-® Ponaeša z moko. Ta ^ Potem
v izgubo.
v
jf Atj ^ moko na slani ^6^as motaj z mo-^ napravijo kepi-'. Jllit približno 20 do je w n^ora biti toli-juha slična oJ' It/i %ši. V juhi razme-masla, nakar to ., y®č. Zelo izkuhano
Iz Jugoslavije
Nemški radio je javil, da so začele italijanske oblasti z novim pritiskom na jugoslovanske domoljube. V Ljubljani so odredili konfiskacijo imetja vseh onih, ki pripadajo upornikom. Zaplenjeno imetje bo razdeljeno rodbinam častnikbv Pavel i-čeve vojske, padlih v bojih upornimi Jugoslovani.
Znani dramatik in satirik Bernard Shaw je napisal o Churchillu, da se mu nikdar ne bi bilo posrečilo, da brez vojne doseže čast prvega ministra britanske vlade. Češ, da so ga vedno sumničili, da je njegov namen, da... dela. Ta opomba je zelo značilna. Churchillov dinamični značaj, se ne bi bil mogel uveljaviti, ako bi ne bilo vojne. Kljub svojim 69 letom je živahen in z letalom potuje iz Londona v Moskvo. Nista mu dovolj telegraf in radio, on noče voditi boj iz ozadja, ter kljub osebni nevarnosti obiskuje bojna poljo, pregleda položaj in se bliskovito odloči.
V filmu sem videl prihod Churchilla v Moskvo. Na sliki je videti kako je pod avijonom zlezel na drugo stran, mesto da bi šel peš okoli letala. Britanci ploskajo, kajti baš takšnega vodje si žele za svojo demokratično državo. Naraven in spreten, se Churchill znajde v vsakem položaju in zna povedati resnico brez vsakega prikrivanja. V nekem svojem govoru je izjavil, da mu je težko govoriti obenem za Veliko Britanijo in za zaveznike. Kadar odkriva napake, ki jih je storila Anglija, vzbuja morda nezaupanje pod-jarmljenih narodov, dočim so Angležem takšne izjave v vzpod-z budo.
Ko je Tobruk padel, se je.za-
čel angleški narod puntati. V parlamentu je bil celo stavljen predlog, da se vladi odreče zaupanje. Churchill je odkrito priznal, da je padec Tobruka najbolj iznenadil vodstvo angleške vojske v Kairu, ter je poveljnika izmenjal. Najbolj močan je vedno oni, ki more prenašati resnico.
V svojem zadnjem govoru se ni zavil v lepo doneče besede, da preslepi slušalce, češ, da so bili njegovi razgovori v Moskvi prežeti razumevanja in najboljšo slogo. Priznal je, da je ruski zaveznik zameril Ameriki in Britaniji, da mu ne pošiljati dovolj pomoči, toda povedal je tudi, da je Stalina prepričal o zvestobi njegovega angleškega zaveznika. Povedal je, da je Hitler sam ustvaril skupnost Sovjetske zveze, Zedinjenih držav in Velike Britanije, zvezo, ki ga bo podrla in kazno;ala.
je napisal Churchill članek, v katerem je pozdravil sklenjeni sporazum iiV ga označil zelo značilnim in važnim za ves Balkan. Članek bi" bil imel biti natisnjen v listu '"Nova Riječ", a je bil od Stojadinoviča v pred-cenzuri zaplenjen.
Ako bi bil Princ Pavle poslu-
šal Churchilla, bi se bili dogodki čisto drugače obrnili. Leta 1941 ne bi bil potreben izbruh narodnega ogorčenja, da "reši svojo dušo", kakor je izjavil 27. marca Churchill. Vsi oddelki naše vojske bi bili uporni, kakor so danes uporni Draža Mihajtovič in njegovi četniki.

ZAVESE
Tu si lahko izberete kakor-šnekoli vrste zave^s, katerih imamo v zalogi nad 300 različnih vzorcev.
ZA POPRAVILA NE RAČUNAMO
Odprto ob večerih do 9. ure
7110 St
Vprašajte za Jennie Hrovat
Parkwood Home Furnishings
Clair Ave. ENdicott 0511
Mali oglasi
LICENCIRANI KURJAČI
TE2AKI ZA LESNO SKLADIŠČE Delavci na leso-reznili strojih ŽENSKE DELAVKE Stalno delo. Plača na uro. MARBLE & SHATTUCK CHAIR CO. 10200 FOSTER AVE.
Churchillovim begedam je lahko verjeti. Ta potomec velikega vojskovodje Marlborroug-ha in sin Amerikanke je s sabljo in peresom pregazil vse težave in muke vojaka. V prvi svetovni vojni si je nabral velikih zaslug, ker je pomagal pri izdelavi in uporabi tanka, ki je toliko pripomogel k zmagi.
Leta 1933 je Angležem govoril, naj se pripravljajo na boj za svojo pravico in naj skrbe zato, da bo njihova udarna'^sila enaka sili diktaturi. Prerokoval je, da bo najslavnejše strani angleške zgodovine naj^rže šele treba napisati. Takrat je bila njegova beseda glas vpijočega v puščavi. Danes pa je vedno l?olj verjetno, da bo on sam napisal tiste slavne strani, ne le britanske, temveč svetovne zgodovine.
Tudi v pogledu Jugoslavije je Churchill preroško videl v bodočnost. Ko je prišlo v letu 1937 do sporazuma med srbski' mi in hrvaškimi demokrati, ko je bil zgrajen temelj za razvoj boljše in močnejše Jpgoslavije,
Ustanovljeno 1908
ZAVAROVALNINO VSEH VRST VAM TOČNO
PRESKRBI
Haffner Insurance Agency
6106 St. Clair Ave.
F
Domači mali oglasnik
Boring Mill
delavci
Izkušeni na velikih "horizonlal" in "vertical" strojih
Operatorji /
velikih strugalnikov
Slab-Milfer ' delavci
Plača na uro, "overtime" poleg: se mora predložiti dokaz ameriškega držaUJ.an-stva; če ste uposleni pri obrambnem delu, S9 ne priglasite.
Wellman Engineering
7000 CENTRAL
Zidana hiša
za dve družini je naprodaj v Collinwoodu. — Prijazen dom in varna investicija. — Cena $6,800. M. PETROVICH, 253 E. 151 SL, KEnmore 2641,


nP
p:
R (
P' eK' If P*:

ezeš
ali boljše ju-
Dreo vanjo razmesaš Suh^ "^^strganega sira. I ? juhi, kuhana ko-, 3s okusnj
la in izdat- j koruzne moke na-1 tudi iz koruznega:
<or
'	o-
Jih i zganci in otrde l^li. stresi
'Pa
®^3,dkorjem in ci-
.	Pfav vrnČA nn mi-
'li
na razbeljeno; mešaj nepresta-
•ef
o
J«
ali
vroče na mi češpljevo ^^0 mezgo.
pj (iQl koruznih cmokov.
v liter vre-iti litra koruznega ^lo ^j> da se zgosti, v 1 napravi ka-cmočke. Nato J ^ plast cmočkov, ki ^^obtinami ocvrti-


bomds
M
I
masti, pokrij to
^	R
machine


%
i
,vi^

fnost efficient short 't is f u. s. right-Va ®"®ctive at ranges ' C v Ares about ^ ber bullets per
S;
gUns costs about ihirty-caliber ma-
V ri :Qrcg^''°:(imately $600.
f*eed thousands
t) VtitJ.fi,
Buns. Even a
\	At least ten
Pav	in War
^ ^ *iay will do the * ^feasury Department
I by	can buy
in the pur-
DURING THESE TIMES
TAKE ADVANTAGE OF OUR BIGSA¥tH!SS
SPRY»
ILB.
THE FLAVOR SAVE«""
NEW Anti-Sneeze giant size
RINSO
URGE SIZE
65«
2for45^
SWAN®
FLOATING SOAP S 3rof20=
Mali oglasi
AVTOMOBII^KA
POSTREŽBA
V najem

RE NU AUTO BODY CO.
982 East 152nd St.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fender-je. — Welding!
J. POZNIK — M, ŽELODEC GLenville 3830
BIG Cannon Dish Towel
SILVER DUST
25=

3
SPlCIAt.
Afmmm
'A	W for
URGE SIZt
Specials for Weak of September 28 at
SLOVENIAN GROCERS ASS'N STORES
Samo še dve novi hiši
za prodati. — Bungalow — 831 East 232nd St. in 914 East 236. St. — Zglasite se pri
JOHN ROBICH
— Building Contractor —
18615 MEREDITH AVE.
KEnmore 5152
ELYKIA AUTO REPAIR AND WELDING
Towing, Parts, Batteries, Painting Body Fenders
6815—31 SUPEiRIOR AVE. ENdicott 9361
M(>dcrna slovenska popravljalnica PROiMJAMO TUDI NOVE WILLtS AVTOMOBILE IN TRUKE
E. 61st St. Garage
Frank Rich, lastnik.
Se priporočamo za popravilo In barvanje vašega avtomobila. Delo tofin" In dobro.


GOSTILNA

PrijateFs Lekarna
St. Clair Ave. vogal E. 68 St.
Prescription specialists
Zastonj pripeljemo na dom ' ENdicott 4312
Fantje in možje!
v naši trgovini dobite vedno .najboljše spodnje perilo, srajce, kravate, klobuke in druge stvari. Izdelujemo obleko po meri.
JOHN MOČNIK
772 East 185th Si.
CVETLIČARNE
Slovenska cvetličarna
f elercic jFlorisitsi
15302 Waterloo Rd.
KEnmore 0195
CARL'S CAFE
1301 E. 54 St.. — EN. 8997
vogal Marquette-Hamilton Ave. — FRIDAYS FISH FRY —
Music Fri. S' Sat. Mrs. Bose Frank in sin, lastnika Izborna postrežba — prvovrstna jedila in fina pijača.
se odda hišo s 8 sobami; vs^ v dobrem stanju in opremljena. — Odda se mirni, pošteni družini in sicer bo za oddati s 1. oktobrom. —' Za naslov se poizve v uradu tega lista.
Proda se
Ford 1940 Convertible Club Coupe in sicer radi odhoda k vojakom. — Dobri tajerji. — Poizve ee na 3127 W. 56 St., po 7. uri zvečer.
Išče se
dve aJ4 tri. sobe, s kopalnico. — Kdor ima tako stanovanje za oddati, Raj pusti naslov v uradu tega lista.
GASOLIN
i3taSi3SS8306Se3S3S3K3£SS3£3e36SKXSS3SS5^^
MIKE POKLAR
E. JfS St. in St. Clair Ave. , ENdicott 9181
Gulf Refining Gas Station
Izvršujemo tudi prvovrstna popravila na avtomobilih.
Frank Miheič Cafe
7114 St. Clair Ave.
DOBRO PIVO, 2GANJE IN PRIGRIZEK ENdicott 9359
KO ZA2EUTE KOZAKEC dobre piv^, vina ali žganja, obiščite
Lauis Seme Cafe
6507 St. Clair Ave.,
Za privatne zabave pokličite EN. 9026 Odprto do 2:30 ure zjutraj
V SLOVENSKI NASELBINI
blizu Memorial šole—hiša za dve družini, 10 sob. Vse v dobrem stanju, se proda po zmerni ceni.
Nova hiša v bližini E. 185 St., 4 sobe. Se lahko takoj selite vanjo.
Na Kewanee Ave. hiša s 6 sobami. "Tile" v kuhinji in kopalnici. Vse nanovo dekorirano'. Si lahko ogledate v nedeljo od 2 do 5. ure popoldne. Cez teden pa dobite ključ pri nas. Za naslove teh hiš in za druga pojasnila se obrnite na
Ed Kovač
REAL ESTATE
960 E. 185 St.
STOPAR'S HI-SPEED SERVICE 905 East 185th St.
Mi imamo avto-racii; najnovejšo napravo za mazanje garantirano,
IfECKER TAVERN
John Sustaršič in Frank Hribar
1194 E. 71 St.
Pri nas dobite vedno dobro pivo, vino in žganje ter okusen prigrizek.
Odprto do 2:30 ure zjutraj.
ZA CEMENTNA DELA • se obrnite na nas Vzdignemo garaže, cementira-mo tla in "driveway". — Vedno prvovrstno delo. Cene zmerne. Nobeno delo preveliko, nobeno premajhno.
JOHN ZUPANČIČ 19815 Chickasaw Ave. KEnmore 4993 J.
POPOLNA ZALOGA
trebušnih pasov, elastičnih nogavic In. pasov zft kilo. Izvršujemo zdravniške recepte točno In zanesljivo. Dostavimo na dom kamorkoli;
MANDEL DRUG
15702 Waterloo Rdi. Slovenska lekarna
ZAVAROVALNINO
za hiše, pohištvo in avtomobile vam preskrbi MIHALJEVJCH BROS. 6424 St. Clair Ave. Zavarovalnma na pohištvut vsoto $1000 vas stane le $S.QO' za tri leta.
avtomobilov. Se priporočamo.
Delo
}Eaoi
lOcaoE
iolE
lO
RAZNO
a<»E30l
IQX3C
J. SIMCIC in J. MARN
priporočata svoj,
GAY INN
6933 St. Clair Ave.
Odprto do 2:30. — Mize za večje družbe ENdicott 8811
Pozor, hišni gospo.-darjil
Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih, zglasite se pri LEO LADIHA, 1336 E. 55 St., HE. 7740.
MARION CAFE
6220 St. Clair Ave.
ENdicott 9138
V vročem času se prileže kozarec dobre pive. — Pri nas dobite tudi žganje in vino ter dober prigrizek. Se priporočamo za naklonjenost.
DEKORBRAMO
vaše sobe po najhižjih cenah. Scenerija, napisi itd
A.PLUTH
21101 Recher Ave. IVanhoe 2261 M.
RUDY,BOŽEGLAV
WINERY
6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarec ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okua, nim prigrizkom. Se priporočamo!
stuns
Zavarovalnino
proti
ognju,tatvini,avtomobilskim nesrečam itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 Schade Ave.
Pokličite:
ENdicott 0718
/
SI RAN 4.
ENAKOPRAVNOST
25. septem^
f	————g:«:
y	V
I	I	GRČE I i
•!♦	T	.< ❖
I	:*:	—POVEST— i :|:
•!•	;»♦	Spisal Slavko Savinšek i
'4	'k	S I
4	__ i
v	X
Ko je stopil hlapec v hlev in začuden zastrmel v Klemenovo norčavo divjanje, je planil Klemen predenj in zazijal na vsa usta:
"Fant je, slišiš, fant je!"
Potem pa je zdivjal v velikih skokih v gmajno nad hišo in niso ga videli Vršanovi do noči.
Drugi dan je stopil nakrat pred očeta, bled, s temnimi sencami pod očmi, nepočesan, ne-umit. Trdo je hodil in zobe tiščal skupaj, ustnice so mu po-drhtevale in globoko je požiral ter tiščal v grlo nazaj, da so se mu žile na vratu nabreknile. Roke so mu trepetale, ko se je oprijel hrbtišča stolice, kakor bi bil iskal opore. Težko se mu je potem iztrgalo, zamolklo, da je udarilo v tišino sobe kakor s kolom po lobanji.
"Oče!"
Vršan se je ozrl, kakor da je sina šele sedaj zapazil.
"Kaj bi?"
Fant ni mogel takoj; še je požiral, preden se mu je znova utrgalo:
"Oče!"
"Blekni, kaj bi rad!"
"Ne renčite, oče, dokler ne povem, sicer se ne zmorem."
"Povej že!"
"Liza . .
"Sem že čul. Veselje imaš z njo!"
"Ne ubadajte oče, naj povem!"
"Povej, ne držim te!"
"Oče, naj jo vzamem!"
"Vzemi!"
"Ne tako, oče! Enkrat recite drugače, samo enkrat, saj niste iz železa!"
"Kolikor ti, nič več!"
"Naj pride k nam za mlado!"
"Sem že povedal."
"Prosim Vas danes, -glejte, oče, prosilci, kakor še nisem in ne bom nikogar."
"Tudi jaz sem te že, pa ni zaleglo. Zdaj imaš."
"Ali jaz ne morem drugače!"
"Jaz tudi ne!"
Obrnil se je oče, obmolknil sin. žile na čelu so se v Klemenu nabreknile, vztrepetala je roka, ki se je še vedno krčevito oprijemala stola. Pred bčmi mu je plesalo, zgrabil bi bil in udaril. Ali zagorele so vanj Lizine" splašene, vročične oči, ki jih ni bil videl, toda slutil iz materinega pripovedovanja.
"Se Vam ne smili?" je poskušal.
"Tudi tebi se ni!"
Spet sta pomolčala. Sin je stopil korak za očetom.
"Oče, dajte si k sebi, prosim Vas. Naj jo vzamem in zapišite mi! Da ne bo po zlu pri nas, oče!"
"Sem že dejal!" se je obrnil oče vanj in ga gledal.
"Kakor se Bog prosi, oče. Vas prosim: usmilite se vsaj otroka!"
"Menda boš skrbel zanj, saj si mu oče."
"Tako me podite?"
"Ne podim te, kdč je dejal? Ali grunta ti>ne dam, če jo vza-meš. Premisli si!"
"Sem že, oče! Samo Lizo, druge ne, Micke nikdar."
"Ne silim več zanjo! Pusti, pa počakaj, morda se premisliš."
"Oče, nikdar!"
"Ne ženi ,se tako, Klemen!" se je obrnil oče k sinu, potegnil stol izza mize in sedel.
"Sedi, Klemen, pa se domeniva!"
Klemen začuden gleda očeta pa sede. Prav na kraj, kakor bi vsak trenutek hotel šiniti kvišku.
"Nisem ti dejal ničesar, Klemen, dasi sem že davno vedel, morda preden ti sam, kako je z Lizo. Lahko veš tudi, zakaj ti nisem dejal, še vedno sem bil prepričan, da zmagam in vza-meš ti Micko, ki bi mi bila po volji."
Klemen se je hotel dvigniti.
"Ne z vihra j takoj, poslušaj! Misliš, čemu vendar Micko! Ali vedi: ni na Vršanovini tako kakor misliš! Priženiti moraš zemljo, da zaokrožimo na eni strani, pa n^,. driigi nekaj od-prodamo. Liza nima denarja, še manj'zemlje. Na naši zemlji pa je dolg."
Oče pomolči, fant zastrmi vanj.
"Ne budali vame! Dolg je, verjemi."
"Saj so gozdi!"
"Ne posekam niti veje! Nikdar! Vršan ne bo prodaj al gozdov. Ko bi pa ti priženil Smreč-nikovo, bi bilo krito vse, in zemljiške bukve bi izbrisali."
"Ali, oče, saj ne more biti toliko, da bi bilo besede vredno!"
"Kolikor je, je sramota za Vršanovino! Ali, ni to glavno. Zato ne silim več za Micko. Bomo že zmogli, če krepko popri-meš."
"Ne smem, oče! Ne morem razumeti! Čemu ne bi smel Li-. ze!"
"Šin daj, ubogaj očeta vsaj toliko! Počakaj! Pozabiš in drugače boš mislil, kadar boš starejši."
"Oče, ne morem!"
"Klemen, zdaj je na meni vrsta: glej, jaz te prosim, odnehaj od dekleta!"
"Oče, dejal sem, ne morem! In da bi otroka pustil ?"
"Moraš!"
"Ne morem!"
"Potem naj gre, kamor hoče!"
Utihnila sta, strmela drugo mimo drugega. Oba tipajoča in iskajoča drug drugemu v dušo, da bi za ono ujela, kar bi najbolj prijelo. In je prvi našel Klemen:
"Oče, po zlu bo! Za vse! Najbolj za Vršanovino, ki ne bo več nosila Vršanovega imen^."
"Klemen!"
Sin sf! mu ni odz,val.
"Klemen, oče*sem tvoj, imej usmiljenje z mano!"
Klemen je začuden pogledal očeta, ki se je sklonil naprej in sklenil roke kakor k prošnji.
"Ne poznaš rane v srcu, ki peče že toliko let, Klemen! še nedavno si mi sponesel, ker sem se tepel za Lizino mater. Vidiš!"
Težko je govoril Vršan, beseda skoro ni hotela iz ust. Sin je vprašujoče gledal očeta, ki je tiho, komaj slišno nadaljeval:
"Kri sem točil zanjo, napol obnorel sem, kakor zdaj ti za Lizo, pa me ni marala. Belcja-na je vzela. Bolelo je, se razbo-lelo do norosti, pa se ni moglo umiriti nikoli. Od tedaj je vedno črv v grcu, ki gloje noč in dan."
Prenehal je za hip, pa pristavil :
"In Liza je kakor mati takrat!"
Utihnil je, si šel z roko čez oči in se oddehnil, kakor bi bil izti-ščal nekaj težkega iz sebe. Nagnil se je k sinu:
"Zdaj veš, zdaj razumeš, Kle-rnen! Ne morem!"
Ko sin ni odvrnil besede, je še enkrat zatrdil:
"Ne morem! — Odnehaj ti, Klemen!"
Proseče je dvignil pogled v sina, ki je še vedno molčal. Oče je čakal, čakal dolgo. Potem je spet tiho, skoro boječe poprosil :
"Klemen!"
Klemen si je z roko zastrl oči; bil je bled in šele čez dolgo je odgovoril:
"Tudi jaz iie morem, oče! Zadnjo besedo sem dejal."
Stopil je po izbi, ker se ni upal pogledati očetu v obraz, kakor da ga je strah njegovega trpljenja. Stala sta vsak v drugem kotu in molčala. V njunih dušah pa se je skoro slišno trgalo.
Prvi je pretrgali molk Klemen, ki je stopil k očetu:
"Tedaj res ne odnehate, oče?" je vprašal temno in mu z vso dušo pogledal v lice:
Stari se je okrenil.
"Dajte, oče, zadnjič recite, ali dovolite ali ne?"
Vršan je molčal.
"Recite!"
Ničesar ni dejal.
"Da ali ne?"
"Ne!" se je utrgalo kratko in kakor presekano iz starega in ves je vzdrgetal.
Klemen se je zagnal v duri. Stari nakrat za njim in ga je potegnil nazaj:
"Še premisli, Klemen! še je čas!"
"Ni!"
Kakor bi mu dušo pil, je zapi-čil stari oči v sina in mokro je bleščalo v njih:
"Ne hodi, Klemen!"
"Odnehajte!"
Tedaj je stari Vršan popustil sina in omahnil k mizi ter se sesedel na tol. Brezizrazno je'zijal v duri, ki so se za sinom zaprle. Kakor da se je nekaj utrgalo v Vršanu in padlo nekam globoko, globoko, v brezdanjo globočino, tako ipu je bilo. Ni videl dneva okrog sebe, ni slišal korakov v veži.
Vstopila, je Mana. Ko je vi-
dela očeta kot ga ni še nikoli, je urno strpila k njemu;
"Oče, kaj Vam je?"
Ni ji odgovoril: ozrl se je vanjo, kakor da jo prvikrat vidi v svojem življenju. In je buljil topo v njo, da jo je postalo strah njegovih oči ter mu je plaho umeknila pogled. Ustavila se je za njim in prisluhnila v njegovo ječanje, ki je žvižgalo iz prsi, kakor da se v gori trga plaz.
Dolgo sta bila tako, ko se je Vršan dvignil in o p otekel po hiši do vrat. Tu je obstal in zrl v les pred seboj. In je videl: pekel, ki mu je sina požrl in ga je on, Vršan, oče, pahnil vanj. Potegnil je vrata k sebi in klecal za hišo v travnik. Mana je zrla za njim, gledala bele lase, ki so mu frfotali v vetru, in se čudila ukrivljeni postavi, pred uro še toliko močni in ponosni in krepki kakor petdesetletnega moža. Ni doumela. Stari pa je zavil za kozelc in izginil v glo-bel.
Teden dni se je boril Klemen z očetom in gruntom sam v sebi. Kakor da se je odprl pekel in sesul vanj vso svojo divjo grozoto, je vihralo in žvižgalo, rezalo in trgalo, divjalo in se vzpenjalo v njem. Podnevi je blodil okoli kakor da je tema in ne vidi koraka pred seboj, ponoči je z žgočimi očmi gledal in kakor ob belem dnevu videval pred seboj prikazni, žive in strašne, da ga je bilo groza pred njimi.
Prve dni je begal okoli kakor brez zavesti. Vse je plesalo pred njim in se v grozničavem
^ Ljj
vrtincu vrtelo, da ga je omoticalampak samo žgoče," pehala v krogu sem in tja. Ni oči upiral v Belcjank^
Ijevala, kakor da vprašanja:
"Bolje ji gre; še ^ bo morda vstala in ' govoriti z njo. Rada^ dela in ti dete pokaz^'
Tedaj je vnovič, prvič, zagorelo iz f®"' In mati je vedela, ka) šale. ^
"Nisem mislila, da-' te tako hitro opoi""* vidno se krepi in
Smehljaj je ob spreletel fantovo obl'^-
razpoznal ne ljudi ne živine ne stvari ne časa, ničesar. Ni ga bilo h kosilu ne k večerji; od česa je živel, ni vedel nihče. Sam se ni niti domislil vsega tega. Ni čutil žeje, še manj lakoto. Celo za delo je prijel, ali vršil vse kakor v snu, kot stroj. Kadar je prijel, se je zagnal
kot da dela za tri, za štiri.
Hlapca sta mu delo trgala iz rok v slutnji, da se v njem nekaj godi, pred čemer so se jima jezili lasje, dasi nista vedela,
kaj naj bi bilo.
Edino, kar ga je vzdramilo,
je bila misel na Lizo in otroka, a-azlil po obrazu. M Pod večer, ko so se splazile sen- umaknil misli na zlOi, ' Hoga; ce iz Srednjega vrha in Vršca da že na poti in
neizmerne sreče s6
I
po gmajni doli v rovte in seno-žeti, ko so se črički oglasili in tajno zaskovikale sove in sko-virji nad Vršanovino, se je priplazil nenadoma od nekod, se utrgal izza skednja ali hleva in stopil proti Belcjanovim. Tam je sedel na klop pod tepko in prisluhnil v hišo. In če je zave-kalo novorojence, se je zdrznil, se dvignil, opotekel se par korakov proti hiši, pa spet omahnil nazaj in se zgrudil na klop. Navadno je Belcjanova mati stopila v mraku vsak hip na prag in pogledala na klop pod tepko. Ko je videla sedeti sključeno Klemenovo postavo na njej, je stopil čez par stopnic in dalje proti drevesu ter pri-sedla k samotnemu. In vsak večer je pričela enako:
"Liza te pozdravil j a."
Takrat je zagorelo iz fantovih oči. In ker ni vprašal dalje,
da že na poti in strašno počasi, ali	op
tovimi, kakor smrt g® |^grac raki, da zdaj zdaj zg" ne fanta v prepad.
"Ali naj jo pozdr' i vprašala mati, preden" Žjjj Klemena samega.
Fant je prikimal.
"In dečka poljub''" tebe?"	Iv ijg
(Daije prihodnJ^fke
^OSk\
Proda
hišo s 10 sobami, 2 garaži, fornez in Hiša se( nahaja na St. Cena $6,200.
feiih
V najem,
se odda spalno sob"; tudi kuhati. Najem''' teden. Vpraša se na Ave.


Ali se spominjate^
Ko smo pričeli z našo lekarno, so zdravniki in nekateri odjc-malcl prihajali do nas s konji in vozovi in nekateri so pa jahali konje. Pozimi in splomladl so si zdravniki morali vtakniti hlačnice' v čevlje, da so se obvarovali pred blatom in snegom in marsikaterl-krat smo morali peša nesli zdravila več milj daleč. Spomladi se je včasih toliko blata nanesl s v našo trgovino, da smo morali rabiti lopati za čiščenje namesto metle.
Videli smo, ko so otročičkl zrastli in se poročili in sedaj imajo svoje otroke, in nekateri teh so še danes naši odjemalci. Mi smo veseli naših starih odjemalcev in z veseljem se spoznavamo z novimi. Ako nas ne poznate, obiščite nas, da se spoznamo.
Nam je lekarniški posel najbolj znan, toda imamo tudi mnogo drugih predmetov naprodaj.
John E. Cass Ph. C.
-LEKARNAR-
797 East I85th S+. — IVanhoe 2877
v SOBOTO, z6. SEPTEMBRA - %
TRGOVINA ODPRTA V PETEK "COURTESY DAY"
od zjutraj do Q zvečer
TRGOVINA ODPRTA V SOBi "MAY DAY"
od ^ zjutraj do ^
KUPUJTE VOJNE BONDE IN' ZNAMKE
j««!!!

VOJNE
'1.S
V PETEK JE
'Courtesy Day'
Vse May Day predmete lahko kupite po May Day cenah v petek, v yseh naših departmen-tih, zgoraj in spodaj.
Trgovske ure v petek od 9. zjutraj do 9. zvečer.
THE MAY COMPANY
mmmmmmmmmmmmmmmm CLE VEL ...................................................
To je PRAVA... to je EDINA... to je ORIGINALNA/
. . . razprodaja^ ki je ustvarila ^^nakuporalnV' praznik v Clevelandu
•Posebna posluga parkaitje
odjemalce—Lakeside in . Dodatni prostor za
Nihče ne bo imel nižje cene kot mi
Vsled gotovih vzrokov bodo morda nekatere trgovine skušale prodajati gotove MAY DAY predmete po nižjih cenah. ZAPOMNITE — V slučaju, da bodo kateri naši oglaševani MAY DAY predmeti kje drugje oglaševani po nižji ceni, jih boste lahko kupili po še nižji ceni pri nas, neglede na NAŠE ogla-ševane cene.
MAY DAY—Ameriški največji razprodajni praznik je zopet tu. 41. krat zaporedoma gre MAY DAY naprej po svoji nemoteni poti. Mi smatramo to razprodajo kot,našo veliko obveznost—kot obligacijo, ki jo smo dolžni tisočerim našim odjemalcem. Mi vemo, da se mnogo naših družin poslužuje MAY DAY, potom katerega si sestavijo nakupovalni načrt za vso sezono.
Oni, ki so se že kdaj udeležili MAY DAY razprodaje v preteklosti, ne potrebujejo podrobnosti. Oiii vedo kaj smejo pričakovati. Novodošli v Cleveland in novoporočenci, ki se bodo prvič udeležili MAY DAY razprodaje, bodo doživeli nova presenečenja, ko bodoi obiskali našo trgovino na Dan prijaznosti, v petek—in na MAY DAY, v soboto. To bo prizor, ki bo pospešil krvni tok in vzbudil zanimanje. Torej, pridružite se vsi—pridružite se veselim množicam, ki bodo toliko pro-fitirale na MAY DAY prihrankih v petek in soboto.
VAŽNO — Za udobnost obrambnih delavcev in drugih, ki jim je nemogoče obiskati našo trgovino tekom dneva, bo vsa naša trgovina— zgoraj in spodaj—ostala odprta v PETEK ZVEČER do 9. ure. Prosimo, zapomnite si te ure: v petek. Dan prijaznosti: 9. zjutraj do 9. zvečer. V soboto, MAY DAY: 9. zjutraj do 6. zvečer.
PRVOTNO, je bil MAY DAY samo eno-dnevna razprodaja. Toda, ko so leta potekala, je MAY DAY postal tako velikanskega pomena, da je bil en dan nezadosten za ogromni MAY DAY biznes. Radi tega smo dodali DAN PRIJAZNOSTI (Courtesy Day)—v petek pred MAY DAY—kot posebna usluga našim odjemalcem.

Ne sprejemamo poštnih, telefonskih, ali C. 0. D. naročil za MAY DAY posebnosti
Listke za Eagle znamke menjamo na May Day ali katerikoli drugi dan prihodnji teden.
Garaža za naše odprta ob 8. uri.
preskrbelo na severo-vzhodnem vogalu -9th ceste. Prosto parkanje na "dan prlja^ "May Day."	^
POZOR — Vsled vojnih regulacij, j^
mogoče najeti dodatne buse, da bi nudili P malcem dodatno običajno poslugo z buso®" prostora parkanja in trgovine.
e Dodatna poulični postrežba	.
Potom posebne aranžme z Clevelandsko v"^ , leznlco, bodo vozile dodatne poulične v zadostnem številu, da se bo ustreglo vse
•Prosimo, vzemite majhne zavoje
Da se ravnamo po vladnih odredbih v intei'®' prevozne opreme, dovažamo zavoje na na teden. Storili bomo kar največ mogo^®' to poslugo, toda v nekaterih slučajih ^ . prejeta pozno. Prosimo, da vzamete maJ'' seboj.
^ti
I

S

Vsi departmenti zgora'} in spodaj sodelujejo pri tej razprodaji
THE MAY COMF»A]N[Y
sTrgovske ure v petek od zjutraj do ^ zvečer, trgovske ure v soboto od zjutraj do ^ zvečer:
.vi;: I*',/

iihs-, .'i'a..