Spisovni pouk. (Dalje.) >ri popisih podajo se pa tudi lahko hamesto vprašanj splošne razporedbe n. pr. a) Za popis živalij: Ime živali. Zvunanja kakovost. Kraj, kjer se nahaja in živi. Živež ali hrana. Korist ali škoda. Bolje je pa v 3. razredu te naloge zvrševati na stavljena vprašanja. N. pr. Krava: Kaj je krava? Kaj nosi na glavi? Kakošne so noge? Kje živi? S čim se hrani? Kaj dobivamo od nje? Kaj se dela iz njene kože? b) Za popis rastline: Ime. Kraj, kjer raste. Kdaj cvete. Deli (korenika, deblo (steblo), cvet Hd.) Korist ali škoda. N. pr. Pšenica: Kaj je psenica? Kdaj se seje? Kaj izraste iz korenike? (Steblo.) Kaj raste po steblu ? (Dolgi, ozki listi.) Kaj se nahaja vrh stebla? (Klas.) Kaj se nahaja v klasji? (Zrnje.) Kaj storimo z zrelo pšenico? Kaj pa s požeto, posušeno pšenico? c) Za popis orodja, oprave, obleke, orožja itd. Ime. Cemu je? Kdo izdeluje? Iz česa je? Deli. Vrste. Enakost. Neenakost. Popisi naj se dajo pa tudi na podstavi podatkov iz II. Berila in sicer taka berila, koja je učitelj poprej z učenci teraeljito razpravljal. N. pr. Smreka. Podatki: Najvišje drevo. 38 m visoka, 6 —15 dw debela. Korenine ne v zemlji globoko. Vetrovi večkrat podirajo. Deblo valjasto, lup hrapav, listi iglasti, vedno zeleni. Cvet majhen. Seme v češarkih. Smreka koristna. Les raizar, črevljar, strojar. Pomlad. Dnevi daljši, noči krajše. Solnce ostati več časa na nebu. Zrak gorkejši. Sneg in led topiti. Travniki in drevesa zeleneti. Cvetice rasti. Lastovke in druge ptice se vračati. Kmet orati in sejati. Otroci na prostem igrati. Pastirji pasti. Skrjanec peti, slavec prepevati. Bučelice šumeti. Drevje cvesti. Brez cvetja ni sadja. V mladosti za starost skrbeti. Jesen: Zito požeti. Sadje dozoreti. Otavo spravljati. Grozdje trgati. Lovec loviti. Lastovke odhajati. Mrzla sapa. Listje padati. Slana pobeliti hribe, doline. Zadnje pridelke spravljati. Pridni za zirao skrbeti. Lažnik: Matiček na potovanji naučiti lagati. Z očetom iti v bližnje mesto. Nesrarano lagati. Trditi, nekje videti psa kakor konj. Oče začuditi, pripovedovati, blizo most, vsak lažnik nogo zlomiti. Sin vstrašiti, sam spoznati, pes tako velik kakor vol, tele — in slednjič kakor vsak drugi pes. Laž kratke noge; ljudje laž kmalu zapaziti, lažnika osramotiti. Vse take naloge morajo pa uoenci v šoli s pomočjo učiteljevo izdelovati in sicer vsaki dan. Vsacih štirinajst dni ali pa k večjem vsaki teden naj pa po jedno tacih nalog spišejo, ali prav za prav prepišejo v snažne zvezke, katere naloge seveda učitelj doma pridno popravljaj. Ti zvezki veljajo kot nekako merilo učenceve pridnosti in napredka. Da pa učenci te naloge v ,,snažne zvezke" res lepo spišejo, je pa treba to-le vpoštevati: 1. Naloga bodi prav kratka, ne črez jedno stran velikih spisovnic dolga. 2. Vsaka nepotrebna beseda (vprašanja, navodilo) izostani pri spisovanji nalog v snažne zvezke. Takozvana rglava" naloge je popolnoma odveč, ker uČenca utrudi in vsled tega pa ,,izdelek" slabo ali pa vsaj prav površno spiše. Pedagogično izobraženi mož spozna delavnost učiteljevo in vspehe otrok v izdelku, ne pa v glavi naloge. 4. razred. Učni smoter: rVaje v mnogovrstnosti izraza. Jednovite povesti, posneraanja, popisi in priraerjave v zvezi s oitanko in z drugira poukom, ko seje o tvarini poprej razgovarjalo in se razporedba natanko določila". Videli srao, da spisje v ljudski šoli ni predmet sara za-se, ampak je združenje pouka v čitanji, pravopisnega in slovniškega pouka. Spisje je torej končni vspeh jezikovnega pouka. Pisraeno izraževanje mislij ima pa svoj glavni vir v pisraenem obdelovanji slovniške tvarine. To obdelovanje, koje se mora, seveda tudi v 2. in 3. razredu prav pridno gojiti, ima namen, da učenec na primernih vzgledih sam najde pravilo ter se vadi na ta način samodelavnosti. V 4. razredu se moramo ozirati posebno na gojitev golih in prosto razširjenih stavkov. Ker v tem razredu tudi pravopisje ne dela več težav, zato sraejo biti slovniške naloge mnogovrstne. Po tej poti se privadijo otroci tudi mnogovrstnosti izraza. Središče slovniškega pouka mora pa biti vpeljana čitanka. Zato naj se pri vaji v izraževanji mislij naloge opirajo na kratka berila, ki so se poprej temeljito stvarno in slovnično razlagala. Od učitelja pa moramo zahtevati, da se za take naloge pridno pripravlja, kajti vsebina berila se mora na kratka in primerna vprašanja zopet podati. Vsebina beril podajaj se, kakor v 3. tudi v 4. razredu na stavljena vprašanja, seveda s pomnoženimi zahtevami t. j. naloge smejo biti nekoliko daljše in odgovarja naj se pa v prosto razširjenih stavkih. Jednovite povesti so za to kaj pripravne. K ponavljanji vsebine beril spadajo pa tudi popisi, naslanjajoči se na berila naravoslovne vsebine. Popise sera že pri 3. razredu omenjal in vse to, kar sem tam povedal, velja posebno še za 4. razred. Potrebno se mi pa zdi, da svoje poročilo o popisih pri 4. razredu z ozirom na III. Berilo nekoliko popolnim in deloma tudi ponovim. Kakor znano. vrše se popisi s pripomocjo učiteljevih podatkov, oziroma razporedb. Popisujmo «Leva" na podstavi III. Berila. Primerni podatki bi bili: 1. Zver. Se prišteva med mačke. Kralj živali. 2. Dolg 2 m, visok 1 m. Truplo gibčno, močno. Dlaka. Zrelo. Zobovje. Oči. Griva. Prsi. Rep. Afrika, Azija. Po dnevi v goščavi, brlogu. Po solnčnem zahodu na lov. Rjovenje. Govedo, ovce, koze. ,,Kolumb najde Ameriko": Korapas iraenitna iznajdba. Njegova lastnost. Brez njega nemogoče na odprto morje. Brez njega ne najti Kolumb Amerike. Kolurnb rojen v Genovi. Oče suknar. Sin veselje do morja. Dnevniki izkušenega mornarja. Rad po morji. Manjkalo denarja. Rojstno mesto nič pomoči. Tudi kralj portugalski nič dati. Kraljica Izabela na Španskem pomoč dati. Kolumb odjadrati. 3 ladije 120 mož. Mornarjem upadati srce. Kolumb tolažiti. Najti novo deželo. Boga zahvaliti. Deželo S. Salvador imenovati. Kolumb še trikrat iti v Ameriko ter vsakikrat najti druge krajine in otoke. Pripravna berila se tudi lahko izpreminjajo z ozirom na obliko ali se pa zapisujejo z lastnimi besedami v kratkih stavkih, obsegajoč le glavno raisel. Izpremene se lahko tudi pojedine besede, naslovi, izrazi ali reki in nadomeščajo z druzimi, ki imajo jednak ali podoben pomen. Berilo se pa tudi lahko razširi, če se navajajo postranske okolnosti z dodajanjem pojmov (amplifikacija). Pa tudi skrajšujejo se berila, če se izpuščajo pojmi in navajajo le glavne okolnosti (koncentracija). S takimi nalogami se vadijo otroci najbolje v mnogovrstnosti izraza. Za izpremenjavo so v III. Berilu ta-le berila pripravna: ,,Kovač in krojač" (črevljar in zidar). ,;Sraka in golob" (vrabec in ščinkovec). »Cloveški udje se upro" (državljani se upro vladarju) itd. Pa tudi posnemanje beril je izvrstna vaja za mnogovrstnost izraza. Posnemajo se cela berila ali posamezni odstavki s prenosom oblike in vsebine na kak drug predmet. Lahke basni se dado prav lepo posneraati. N. pr. nLisica in grozdje" = ,,mačka in pečenka": Mačka pride k jedilni omari. V nji pečenka. Vrata luknjo z omrežjem; proč splaziti; pečenka smrdi. ,,Volk v jarni vjel, tuliti. Lisica priti, zasramovati, sama notri pasti". Posnetek: 7,Kos v zanko vjeti, čivkati. Skorec prileteti, zasramovati. Okoli zanke skakati, se sam vjeti". Mični vzgledi posneraanja na podstavi basni ,,Kresnica" bi bili sledeči: Kresnica misli, da je najlepša stvar na zemlji. Močno se hvali in šopiri ter se priraerja zvezdam. Še ni izgovorila, ko pride slavec, jo pograbi in požre. Posnetek: a) Tašica se hvali in šopiri, da najlepše poje med vserai pticami — da slavca prekosi — da je kraljica pevk. Sokolič jo pograbi, raztrga in požre. b) Predrzen deček gre na tenek led, tepta z nogami, se hvali, da je pogumnejši od vsacega vojaka. Se ne izgovori — led se vdere — deček utone. Takih posnetkov se lahko dobi mnogo. Za spisovne vaje nara učni črtež za 4. razred slednjič tudi še primerjave predpisuje. Primerjave so tudi prav izvrstne spisne vaje. Naštevajo se enakosti in neenakosti. Na dano razporedbo se naloga najprej ustno in potem pa pismeno izdelaj. Priraerjajo se lahko n. pr. veverica in opica; lastovka in vrabec; hruška in srareka itd. Slednjič je v 4. razredu tudi zapisovanje berilnih odstavkov al kratkih beril v nevezani besedi, ki so se jih učili učenci na pameti prav dobra spisovna vaja, ker se s tem goji pravopisje in pismeno izraževanje mislij. Pesmi na paraet zapisovati pa niso na mestu. 5. razred. Učni sraoter: ,,Pripovedovanje obravnavanih beril, najprvo ustno, potem pismeno. Povesti, popisi, primerjave največ v zvezi z zgodo vinskim, prirodopisnim in zemljepisnim poukom". Ce primerjamo učni smoter 5. razreda z učnim sraotrora 4. razreda, zapazimo, da sta si zelo jednaka in vsled tega so tudi vaje pismenega izraževanja mislij v 5. razredu zelo podobne vajam 4. razreda, samo glede obširnosti nalog in skrčenja vsebine se predpisujejo pomnožene zahteve. Obravnavana berila naj se pripovedujejo ali na stavljena vprašanja ali pa če se naznanijo samo glavne (napovedne) besede, katere učencu naznanijo snovitev pismene predstave. Snov za pripovedovanje se jemlji vedno iz vpeljane čitanke. Kratke povesti, basni ter berila zgodovinske vsebine nam dajo prav mnogo tvarine za pismene izdelke. Skrcenje zgodovinskib dogodkov, posnemanje kratkih basni, prenos povesti iz 3. osebe v 1. itd. se da prav lepo pismeno izdelovati v 5. razredu. Za popise so pa prav pripravna vecinorna vsa berila naravoslovne vsebine ter razne zemljepisne in zgodovinske slike. Sploh je želeti, da se v 5. razredu vsako berilo naravoslovne vsebine tudi pisraeno izdela in sicer tisto uro, ki je določena za naravoslovje. Za razgovarjanje pred citanjem, za vajo v čitanji in za stvarno razpravo zadostuje 3/4 ure in v zadnjem četrt ure naj pa učenci "obravnavan predmet na dana vprašanja prav ob kratkem popišejo. Stopinje, po katerih se taki predmeti popisujejo, sem že pri 3. razredu naznanil; v 5. razredu le zahtevajmo, da rabijo učenci razširjene stavke. Lepi izrazi, ki se nahajajo v berilu, se smejo tudi v popisu porabiti. Glede primerjave velja isto, kar sem povedal pri 4. razredu. Te naj se izdelujejo na podstavi temeljito obravnavanih zgodovinskih, prirodopisnih in zemljepisnih beril. Po tej poti doseže učitelj smoter, ki ga predpisuje učni načrt za 5. razred osemrazrednih ljudskih šol. (Dalje prih.) J. Dimnik.