KOMISIJA ZA
PREPREČEVANJE
KORUPCIJE
© REPUBLIKA SLOVENIJA
KPK VEST
nik
i RI T I
1-«T*-■> ^ «
INTEGRITETA | ODGOVORNOST | VLADAVINA PRAVA
ti . V « 1
Ljubljana^, http:lwwWk
H Dunajska 56, 1000
'.kpk-rs.si,
KORAK(I) NAPREJ
V maju sta se zgodila dva pomembna mejnika z vidika omejevanja korupcijskih tveganj. Državni zbor je najprej izglasoval nezdružljivost poslanske in (pod)županske funkcije, ki se bo udejanila z novim sklicem državnega zbora. Ta odločitev je velik korak za Slovenijo in še večji korak za poslance. Poskusi ločitve poslanske in županske funkcije ter posledično ločitve izvrševanja zakonodajne in izvršilne oblasti v eni osebi so bili v preteklosti neuspešni, saj za kaj takega ni bilo dovolj politične in verjetno tudi ne osebne volje nosilcev oblasti. Tudi pred zadnjim glasovanjem ni bilo povsem gotovo, ali se bosta poslanska in županska funkcija končno razdružili; na koncu pa se je to z minimalno večino glasov vendarle zgodilo. V Komisiji za preprečevanje korupcije menimo, da je ta odločitev državnega zbora pravilna in da bo dolgoročno pozitivno prispevala k čistejšemu političnemu okolju na državni in lokalni ravni. Konec maja pa je državni zbor izglasoval še spremembe in dopolnitve Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (novelo ZIntPK-B), ki bodo pričele veljati predvidoma v prvih dneh junija. To je že druga novela ZIntPK. Kratka aprilska novela (ZIntPK-A) je zaradi težav, zaznanih predvsem na lokalni ravni, na nove, malce bolj rahle, a še vedno sprejemljive temelje postavila omejitve poslovanja. Obsežna novela ZIntPK-B pa temelji na težavah, ki jih je pri izvajanju zakona zaznala komisija. Če omenimo le nekaj ključnih sprememb: precizneje se določajo način izvedbe in zaključki preiskav, ki jih komisija izvaja ob sumu koruptivnih ravnanj, komisija dobiva pravno podlago za predlaganje različnih oblik nadzorov, organi javnega sektorja bodo morali pri pogodbah v vrednosti nad 10.000 evrov zaradi zagotovitve transparentnosti posla in preprečitve korupcijskih tveganj od ponudnika med drugim pridobiti tudi podake o tihih družbenikih in povezanih subjektih (in uveljaviti omejitve poslovanja, če je med temi funkcionar naročnika ali njegov družinski član). Širi se tudi krog zavezancev, ki so dolžni komisiji prijaviti premoženjsko stanje, in sicer na uradnike državne revizijske komisije in državljane RS, ki opravljajo funkcije v organih EU ali drugih mednarodnih institucijah, uvaja se kategorija neregistriranih lobistov, bolj jasne in v določenem delu malce strožje pa so tudi prekrškovne določbe. Prepričani smo, da bodo te in ostale spremembe prispevale k bolj transparentnemu in etičnemu delovanju javnega sektorja, pa tudi k učinkovitejšemu delu komisije.
Liljana Selinšek
U
ti.korupcija
J	Junij 2oi1
f Številka 3
i@kpk-rs.sil _
V OSPREDJU
Tema meseca: Pomembno: Sprememba temeljnega protikorupcijskega zakona, str. 2. Konkretizacija ukrepov iz Akcijskega načrta, str. 3. Komisija izrekla globo zaradi neuporabe protikorupcijske klavzule, str. 3.
Letno poročilo 2010 poslano v Državni zbor RS, str. 3. Obisk evropske komisarke za notranje zadeve Cecilie Malmström, str. 3.
Skupni register lobistov Evropskega parlamenta in Evropske komisije, str. 3.
Plenarno zasedanje GRECO, str. 3.
Forum »Boljše politike za boljše življenje« ob 50. obletnici
OECD, str. 4.
Ocenjevanje Mehike pri implementaciji OECD konvencije o boju proti podkupovanju javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju, str. 4.
Srečanje direktorjev protikorupcijskih institucij držav Jugovzhodne Evrope, str. 4.
Poslanska in županska funkcija odslej nezdružljivi, str. 4. Razbremenilnik, str. 4.
OPOMNIK
© Poročanje lobirancev (takoj po stiku z lobistom ali poskusu
nedovoljenega stika) © Omejitve poslovanja (poročanje 1 mesec po nastopu funkcije) © Nezdružljivost funkcij (poročanje v 30 dneh po izvolitvi ali imenovanju)
© Dolžnost prijave premoženjskega stanja (1 mesec po nastopu funkcije)
© Začasna prepoved poslovanja po prenehanju funkcije (2 leti po prenehanju)
ŠTEVEC
! Trenutno število registriranih lobistov je 47.
NAPOVEDNIK
0 Dunaj, 7. - 8. junij - uradni obisk predstavnikov komisije na avstrijskem protikorupcijskem uradu (Federal Bureau of AntiCorruption (BAK)).
0 Dunaj, 8. junij - obisk komisije na Mednarodni akademiji za boj proti korupciji (IACA - International Anti-Corruption Academy).
RUBRIKA + /-
"Imam neprijeten, grenak občutek, da se druga za drugo podirajo »kocke« zgradbe naše družbenosti. Da se podirajo etične postavke in institucije, ki so jih nekoč predstavljale. Vsaka padla »kocka« pomeni, da smo etično - to pa pomeni tudi družbeno in politično - za korak niže, proti dnu."
dr. Spomenka Hribar, Sobotna priloga, 14.maj.2011
Pomembno: sprememba temeljnega protikorupcijskega zakona
Državni zbor je na 24. maja 2011 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki bo v veljavo stopil dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, 4. junija 2011. Zakon prinaša številne nujno potrebne spremembe in dopolnitve, ki bodo omogočale učinkovitejše uresničevanje ciljev na področju krepitve integritete in preprečevanja korupcije.
Protikorupcijska klavzula (14. člen)
Novela že uveljavljeno protikorupcijsko klavzulo še določneje definira kot nujno sestavino pogodb v vrednosti nad 10.000 evrov brez DDV, obenem pa omogoča, da na podlagi odobritve komisije protikorupcijska klavzula v pogodbo ni vključena. Za tak primer lahko organ ali organizacija javnega sektorja komisijo zaprosi, če zaradi narave posamezne pogodbe vključitev protikorupcijske klavzule ni možna ali primerna, ali če druga pogodbena stranka s sedežem izven Republike Slovenije nasprotuje vključitvi. Pri odločanju o tem komisija upošteva zlasti javni interes, da se pogodba sklene, objektivne okoliščine, ki ne omogočajo sklenitve posla s protikorupcijsko klavzulo, in stopnjo splošnega korupcijskega tveganja pri enakovrstnih poslih. Namen uporabe protikorupcijske klavzule je zagotoviti transparentnost posla in preprečiti korupcijska tveganja.
Razkritje podatkov o lastniških povezavah ponudnika (14. člen)
Novost, ki se nanaša na sklepanje poslov javnega z zasebnim sektorjem, je, da morajo biti pred sklenitvijo pogodbe pridobljeni podatki o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika, vključno z udeležbo tihih družbenikov, ter o povezanih družbah s ponudnikom. Če ponudnik pri tem predloži lažno izjavo ali neresnične podatke, ima to za posledico ničnost pogodbe.
Dolžnost prijave premoženjskega stanja (41. člen)
Zakon uvaja elektronsko posredovanje oziroma sporočanje podatkov o premoženjskem stanju zavezancev, kar bo olajšalo delo komisiji in razbremenilo zavezance. Vse osebe, ki so zavezanci po ZIntPK in so že poročali komisiji, morajo poročilo o svojem premoženjskem stanju ponovno podati v elektronski obliki do 31.1.2012. Vsi tisti, ki bodo postali zavezanci po uveljavitvi sprememb ZIntPK-B pa to storijo v rokih, predpisanih s tem zakonom. Prvič med zavezance sodijo tudi uradniki Državne revizijske komisije, ki so dolžni poročati o premoženjskem stanju prek elektronskega obrazca najkasneje do 31. 8. 2011, njihovo premoženjsko stanje oziroma spremembe le-tega pa ne bodo javno objavljene. Zaupnost podatkov o premoženju velja tudi za osebe, odgovorne za javna naročila.
Na področju oseb, odgovornih za javna naročila, je imel ZIntPK dve pomanjkljivosti, ki sta z vidika korupcijskih tveganj pomembni: izključeval je postopke tajnega naročanja in tiste primere, ko naročniki za izvedbo posameznih dejanj v postopku javnega naročanja odplačno najamejo zasebno podjetje. Novela ZIntPK-B določa zavezance tudi na teh dveh področjih.
Osebe, odgovorne za javna naročila, niso več dolžne poročati o premoženjskem stanju ob vsakem izvedenem postopku javnega naročanja, temveč to storijo enkrat letno - do 31.1. za preteklo leto - v primeru, da so v preteklem letu sodelovale v postopku javnega naročanja.
Načrti integritete (47. - 50. člen)
Zakon glede izdelave načrtov integritete uvaja tri pomembne novosti: 1. rok za izdelavo načrta integritete se podaljša za eno leto, 2. zavezanci bodo glede na oceno izpostavljenosti tveganjem korupcije razvrščeni v najmanj, srednje in najbolj izpostavljeno skupino, 3. komisija lahko javnemu subjektu, ki po zakonu sicer ni zavezanec za izdelavo načrtov integritete, odredi izdelavo in uresničevanje načrta integritete. To stori v primeru, če ugotovi, da je izvajanje dejavnosti v javnem interesu, razpolaganje z javnim premoženjem pa izrazito izpostavljeno tveganjem za korupcijo ali drugim oblikam protipravnega ravnanja.
Lobiranje (56. - 74. člen)
Pogoji za regulacijo in nadzor dejavnosti lobiranja, ki so bili prvič vzpostavljeni z uveljavitvijo zakona leta 2010, so s tem zakonom ustrezneje definirani. Področje lobiranja je urejeno tako, da bo vplivanje na odločitve državnih organov še vedno transparentno, ne bo pa ogrožena in omejena demokratična udeležba civilne družbe ter legitimne zasebne pobude pri sprejemanju odločitev nosilcev oblasti. Zakon določa tudi izjeme. Med lobiranje tako ne sodijo tiste aktivnosti posameznikov, neformalnih skupin ali interesnih organizacij, ki se nanašajo na sistemska vprašanja krepitve pravne države, demokracije in varstva človekovih pravic ter temeljnih svoboščin. Novost na področju lobiranja je tudi, da se oseba, ki lobira za interesno organizacijo, v kateri je zaposlena, je njen zakoniti zastopnik ali izvoljen predstavnik, ni dolžna vpisati v register lobistov. Vendar pa je potrebno tudi tovrstne stike prijaviti komisiji, kadar potekajo na nejaven način.
Spremembe glede delovanja in pristojnosti komisije (4., 13. in 13.a člen)
Pomemben del transparentnosti delovanja komisije je obvezna notranja revizija poslovanja na področju porabe materialno-finančnih sredstev in kadrovskih zadev, ki jo bo morala komisija izvesti vsaka tri leta, z revizijskim poročilom pa seznaniti predsednika republike in državni zbor. Komisija mora po novem uvesti postopek ob sumu korupcije ali drugih kršitev ne le na lastno pobudo ali na podlagi prijave pravne ali fizične osebe, temveč tudi na zahtevo nekaterih samostojnih državnih organov in drugih javnopravnih institucij s področja finančnega poslovanja. Po drugi strani pa lahko komisija na podlagi ugotovljenih nepravilnosti ali kršitev zahteva ali da pobudo pristojnim organom za izvedbo nadzorstvenega pregleda nad delovanjem določene organizacijske enote, službenega, upravnega ali strokovnega nadzora ali za uvedbo disciplinskega postopka zoper posameznika. O rezultatih nadzora je potrebno obvestiti komisijo.
Zakon natančneje definira nekateri izraze, na primer kdo so zaposleni v javnem sektorju, kdo se šteje za družinskega člana, kdo so poslovodne osebe, uradne osebe in osebe, odgovorne za javna naročila. Širi se tudi krog oseb, ki so se dolžne izogibati nasprotju interesov. Komisija dobiva formalno pristojnost zahtevati od pristojnih organov oziroma oseb izvedbo strokovnega ali drugega ustreznega nadzora ali disciplinskega postopka; v določenih primerih pa predlagati tudi razrešitev posamezne odgovorne osebe. Zahteva komisije ni obvezujoča, saj jo pristojni organ/oseba lahko zavrne, mora pa komisiji sporočiti razloge za to zavrnitev.
Konkretizacija ukrepov iz akcijskega načrta	za prekršek z globo od 400 do 4.000 evrov. V enem od prekrškovnih postopkov je bila odgovorni osebi državnega organa izrečena enotna globa za tri kršitve v znesku 4.500 evrov. Letno poročilo 2010 poslano v Državni zbor RS
Ljubljana - Komisija je zaradi neporočanja zavezancev o izvajanju ukrepov iz akcijskega načrta - do zakonsko določenega roka konec februarja je prejela le tri poročila - in zaradi njihovega neizvajanja v praksi ustanovila interno delovno skupino pod imenom Projektna skupina za konkretizacijo ukrepov iz akcijskega načrta. Njene glavne naloge so: proučiti in preveriti, do kakšne mere so bili ukrepi akcijskega načrta na področju političnega sistema, pravosodja in nekaterih inšpekcijskih služb že uresničeni, skupaj s predstavniki institucij opredeliti obstoječe ukrepe ter pridobiti soglasja za njihovo uresničitev oziroma izvedbo. Pri tem bodo izbrani ukrepi, ki jih bo možno izvesti do konca letošnjega leta. V ta namen je projektna skupina komisije 16.5.2011 organizirala sestanek s predstavniki zavezancev - Vlade RS, ministrstev, državnega zbora, državnega sveta, vrhovnega sodišča, vrhovnega državnega tožilstva, policije, Inšpektorata za delo in Inšpektorata za okolje in prostor - kjer je predstavila predloge oziroma ukrepe, za katere je ocenila, da so pomembni in jih je moč izvesti do konca leta 2011. Poleg tega je predstavnike institucij pozvala k posredovanju mnenj in predlogov, na podlagi katerih bodo izbrani končni ukrepi, z izvajanjem katerih se bo pričelo s 14.6.2011. Udeleženci sestanka so pozdravili pristop komisije in skupno sodelovanje v pripravi dokumenta ter izvedbi zastavljenih ciljev. Akcijski načrt uresničevanja Resolucije o preprečevanju korupcije je dokument, v katerem so določene aktivnosti, ki jih je potrebno izvesti za dosego namena Resolucije o preprečevanju korupcije v RS. Zavezanci za izvajanje ukrepov morajo komisiji vsako leto do konca meseca februarja poslati poročilo o izvajanju ukrepov za preteklo leto. Na podlagi prejetih poročil komisija ugotavlja, kateri ukrepi so že izvedeni in katere je potrebno še izvesti, ter na tej osnovi spremeni oziroma po potrebi dopolni akcijski načrt. Pri spreminjanju upošteva tudi podatke o tveganjih, ki jih zazna skozi svoje aktivnosti. Komisija izrekla globo zaradi neuporabe protikorupcijske klavzule	
	Ljubljana - Komisija je 31.maja 2011 v državni zbor posredovala letno poročilo o svojih aktivnostih in delu za preteklo leto, ki bo v kratkem dostopno na spletni strani. V tokratnem letnem poročilu komisija prvič podaja oceno stanja na področju korupcije, integritete javnega sektorja in nasprotja interesov v Republiki Sloveniji. Poročilo vsebuje tudi podrobnejši opis dela komisije po posameznih področjih. Poročilo vsebuje tudi poudarke iz leta 2011 (do vključno meseca maja). Razlog je v tem, da je zaradi pomembno spremenjenega mandata in pristojnosti komisije ter novega vodstva prišlo do sprememb v viziji, prioritetah, organizacijski strukturi, informatizaciji, odpravljanju t.i. "protikorupcijske birokracije" ter vsebinskem delu komisije. Obisk evropske komisarke za notranje zadeve Cecilie Malmström
	Ljubljana - Vodstvo komisije se je 27. maja 2011 v okviru bilateralnih pogovorov sestalo z evropsko komisarko za notranje zadeve Cecilie Malmström in razpravljalo o mednarodnih vidikih boja proti korupciji ter vlogi EU na tem področju. Osrednja tema pogovorov je bilo prihajajoče Sporočilo Evropske komisije o boju proti korupciji, ki bo objavljeno v kratkem ter načrtovane aktivnosti EU na protikorupcijskem področju. Komisarka se je seznanila z delom komisije. Skupni register lobistov Evropskega parlamenta in Evropske komisije
	Bruselj, Strasbourg - Evropski parlament in Evropska komisija sta v želji po večji preglednosti delovanja institucij EU in po »lobističnem škandalu« v Evropskem parlamentu vzpostavila skupni register s podatki o zastopnikih interesov (lobistih), ki poskušajo vplivati na oblikovanje politik in odločanje v evropskih institucijah. Skupni register omogoča iskanje vseh podatkov na enem mestu, kar državljanom omogoča pregled nad tem, kateri posamezniki so v stiku z institucijami. Tako je olajšana tudi naloga zastopnikov interesov, ki se morajo registrirati samo enkrat. Skupni register bo od junija na voljo na spletu. Sporazum o registru preglednosti je bil sprejet na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu 1. maja 2011; na istem zasedanju je bil potrjen tudi predlog, po katerem bo Evropski parlament vzpostavil poseben sistem, ki bo beležil vse sestanke med poslanci in interesnimi skupinami v zvezi s posameznimi zakonodajnimi predlogi. Poslanci bodo v prihodnje dolžni svojim zakonodajnim poročilom priložiti seznam stikov z lobisti (t.i. "zakonodajna sled"), pristojnim službam pa sporočati spremembe svojega premoženjskega stanja. S tem se evropske institucije bližajo ureditvi, ki jo imamo v Sloveniji. Plenarno zasedanje GRECO
Ljubljana - Od uveljavitve Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) od 5. junija 2010 morajo vsi organi in organizacije javnega sektorja v vse pogodbe, ki jih sklepajo s ponudniki, prodajalci blaga, storitev ali izvajalci del, katerih vrednost presega 10.000 EUR obvezno vključiti protikorupcijsko klavzulo. Cilj uporabe protikorupcijske klavzule je preprečevanje koruptivnih ravnanj oziroma zmanjšanje tveganja za njihov nastanek in predstavlja temeljno vodilo vsem pogodbenim strankam, kakšnih ravnanj naj se vzdržijo. V primeru, da do prepovedanih ravnanj pride v zvezi s pridobitvijo ali sklenitvijo posla, opustitvijo dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali drugih ravnanj ali opustitev, zaradi katerih je povzročena škoda ali pridobljena nedovoljena korist, je takšna pogodba nična. Iz tega razloga komisija vse zavezance poziva k njeni dosledni uporabi, uporabo protikorupcijske klavzule pa priporoča tudi v tistih pogodbah, kjer zakon sicer ne določa njene obvezne uporabe - kadar je vrednost pogodbe nižja od 10.000 evrov, pri pogodbah, sklenjenih na podlagi javnih razpisov za financiranje projektov, kadar so organi in organizacije javnega sektorja ponudniki, prodajalci blaga, storitev ali izvajalci del, ali kadar gre za organe in organizacije zasebnega sektorja. Komisija lahko, kadar ugotovi, da organ ali organizacija javnega sektorja v pogodbo nista vključila protikorupcijske klavzule, odgovorno osebo organa ali organizacije javnega sektorja kaznuje	
	Strasbourg - Na skupščinskem zasedanju GRECO (Skupina držav proti korupciji) pri Svetu Evrope, katerega članica je tudi Republika Slovenija, je bil obravnavan osnutek Priporočila Odbora ministrov državam članicam o promociji integritete v športu zoper manipulacije rezultatov, zlasti dogovorjenih rezultatov. Osnutek vabi GRECO in nekatere druge organizacije kot sta Moneyval 3
(Odbor strokovnjakov Sveta Evrope za ocenjevanje ukrepov odkrivanja in preprečevanja pranja denarja ter financiranja terorizma), in Odbor Sveta Evrope za vprašanje kriminalitete (CDPC) k implementaciji priporočila, zlasti v delu izvajanja nadzora nad aktivnostmi, ki sodijo v njihovo pristojnost, v primeru GRECO torej glede korupcijskih praks v športu. Pričakuje se, da bo Odbor ministrov Sveta Evrope priporočilo sprejel septembra 2011.
Forum »Boljše politike za boljše življenje« ob 50. obletnici OECD
Pariz - Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) letos praznuje 50. obletnico obstoja, ki jo je obeležila s Forumom »Boljše politike za boljše življenje«. Foruma, ki je potekal 24. in 25. maja 2011, so se udeležili številni državniki - med njimi tudi predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk - in ugledni predstavniki iz akademskega in poslovnega okolja ter predstavniki civilne družbe. Foruma se je na posebno povabilo udeležil tudi predsednik komisije Goran Klemenčič. Glavne teme jubilejnega foruma so bile: napredek družb in merjenje tega napredka; ali je zelena rast odgovor na obdobje po krizi; zaposlovanje in zmanjševanje razlik med spoloma; vpliv krize na javne finance; kako po krizi obnoviti zaupanje ljudi v svetovno ekonomijo in nova paradigma razvoja ob zavezi odprave revščine do leta 2015.
Ocenjevanje Mehike pri implementaciji OECD Konvencije o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju_
Ciudad de Mexico - OECD je Slovenijo in Španijo določil kot ocenjevalki napredka Mehike v 3. fazi ocenjevanja implementacije Konvencije o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju. V sklopu ocenjevanja mehiške zakonodaje je od 16. do 19. maja 2011 potekal delovni obisk Mehike, kjer so predstavniki njihovih pristojnih ministrstev ocenjevalcem iz Sekretariata OECD-ja, Španije in Slovenije (predstavniki Generalnega davčnega urada ter Nacionalnega preiskovalnega urada) predstavili napredek pri implementaciji konvencije. Evalvacijska skupina bo pripravila končno poročilo, ki
bo skupaj s priporočili predstavljeno na zasedanju delovne skupine OECD proti podkupovanju javnih uslužbencev.
Srečanje direktorjev protikorupcijskih institucij držav Jugovzhodne Evrope_
Budva - Ministrstvo za zunanje zadeve Črne Gore je 9. in 10. maja 2011 organiziralo srečanje direktorjev protikorupcijskih institucij držav Jugovzhodne Evrope, katerega osnovni namen je vzpostaviti platformo za izmenjavo izkušenj med ključnimi akterji pri oblikovanju protikorupcijskih politik. Srečanje je potekalo v okviru SEECP (Proces sodelovanja v JV Evropi), ki deluje kot regionalni forum za sodelovanje držav JV Evrope in je komplementaren procesu približevanja EU. Panelno razpravo »Institucionalni protikorupcijski okviri« je vodil predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič.
Poslanska in županska funkcija odslej nezdružljivi_
Ljubljana - S sprejetjem novele Zakona o poslancih 18. maja 2011 je bila (v sedmem poskusu) uzakonjena nezdružljivost poslanske funkcije z župansko oziroma podžupansko. Z naslednjimi parlamentarnimi volitvami torej ne bo več mogoče hkrati opravljati obeh funkcij, temveč se bodo morali župani v primeru izvolitve na poslansko mesto odločiti za eno od funkcij. Nezdružljivost bo veljala tudi za podžupansko funkcijo.
Sprejetje predpisa, ki bi ločil prepletanje posameznih javnih funkcij in predvsem prepletanje interesov ter funkcij izvršne in zakonodajne veje oblasti (kot v primeru hkratnega opravljanja funkcij poslanca in župana), je predvideno v Resoluciji o preprečevanju korupcije v RS, ki jo je sprejel DZ leta 2004, vendar predlog Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije v letu 2009, ki bi prepovedal hkratno opravljanje poslanske in županske funkcije, ni dobil zadostne podpore. Odločeno je bilo, da se to vprašanje uredi v Zakonu o poslancih.
Še vedno ostaja nerešeno vprašanje (ne)združljivosti funkcij občinskega svetnika in poslanca. Komisija ocenjuje, da je ločitev županske in poslanske funkcije pomemben napredek pri omejevanju tveganj.
Razbremenilnik
Vir: Slovenske Novice št. 24, letnik 2011