Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Uredni{ki svet Predsednik mag. Miroslav [trajhar, univ. dipl. in`. ^lani Alojz Burja, univ. dipl. ekon., Jo`e Bobi~, Slavko Cimerman, univ. dipl. in`., Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Bruno Gri~ar, Rado Hrastnik, mag. Andrej Mate, univ. dipl. ekon., Zvone Novina, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Peter Tom{i~, univ. dipl.. ekon., Roman Strgar, univ. dipl. ekon., Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Gregor Verbi~, univ. dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`.., prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., dr. Marko Petri~, dr. Miha Humar, dr. Milan [ernek, Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`. Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Ne{i} (Beograd), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franc Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar, mag. Miran Zager Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 2.000 SIT Posamezniki (polletna) 4.000 SIT Podjetja in ustanove (letna) 38.000 SIT Obrtniki in {ole (letna) 19.000 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. Transakcijski ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 03100-1000031882 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno g Revija za lesno gospodarstvo Letnik 5 7, {t. 12 UDK 630 / ISSN 0024-1067 december 2005 uvodnik Slovenska lesna tehnolo{ka platforma in tehnolo{ki preboj II Po za~etni »pasivni rasti« s kr~enjem zaposlovanja, je slovenska lesna in pohi{tvena industrija v fazi optimiranja poslovnih procesov (»netehnolo{ka inovativnost«). Ve~ delovnih mest, novih izdelkov, njihovo diverzifikacijo in visoko dodano vrednost pa je mogo~e dose~i le s tehnolo{kim prebojem, ki temelji na novem znanju, novih materialih in novih tehnologijah (prim. Razvojni izzivi slovenske lesne in pohi{tvene industrije, GZS, Zdru`enje lesarstva, nov. 2005). V to nas prepri~uje in spodbuja Vizija 2030 evropskega lesnega (»forest-based«) sektorja, ki predstavlja gozdarstvo, lesarstvo, papirni{tvo, predelavo papirja in tis-karni{tvo. Sektor predstavlja konkuren~no, na znanju temelje~o industrijo, ki spodbuja inovativno, raz{irjeno in trajnostno rabo obnovljivih gozdnih virov. Evropska skupnost je pred pomembnim izzivom uskladiti gospodarsko rast z za{~ito okolja in okrepiti evropski socialni model. Lesni sektor s svojimi edinstvenimi zna~ilnostmi lahko bistveno prispeva k nastanku trajnostne evropske dru`be. To je povsem v skladu z uveljavljenim sonaravnim, ekosistemskim, trajnostnim in multifunkcijskim gospodarjenjem z gozdom. Slovenci posekamo le polovico prirastka in le dobri dve tretjini z gozdno-gospodarskimi na~rti dovoljenega poseka. Komu koristi gozd in les, ~e ga ne uporabljamo ali no~emo uporabljati?! Gozdovi se krepijo in {irijo, vendar se kot ljubi Slovenci, tudi starajo in debelijo. Vizija 2030 predstavlja obse`no oceno z namenom povezati klju~ne dejavnike, izzive in prilo`nosti, ki uravnavajo na{ sektor. Rezultat je formulacija vizije za naslednji dve desetletji. V zaklju~ni fazi je izdelava Strate{ke RaziskovalneAgende (SRA), tj. seznama nalog, ki jih je treba opraviti. Dinami~ni proces, v katerem nastaja Agenda, predstavlja trdno osnovo za identificiranje tematskih prioritet. Pri izdelavi Vizije 2030 so delovali poglavitni »stakeholderji« treh evropskih konfederacij: Konfederacije evropskih gozdnih lastnikov (CEPF), Konfederacije evropske papirne industrije (CEPI) in Evropska konfederacija lesne industrije (CEI-Bois) s prek 100 000 dru`b. V `elji po uresni~enju Vizije so zainteresirani v lesnem sektorju zdru`ili sile pod de`nikom Tehnolo{ke Platforme (TP). Sodelujejo pri izdelavi SRA, prepri~ani, da lahko vitalno vlogo pri gospodarski rasti in trajnostnem razvoju odigrajo le znanje in inovacije - devizi lesnega sektorja EU. Slovenska Lesna Tehnolo{ka Platforma (SLTP) in Tehnolo{ki in{titut za lesarstvo (TIL) kot njen nacionalni koordinator ob podpori zdru`enj GZS sodelujeta z evropsko → nadaljevanje na naslednji strani kratke novice uvodnik stran 360 ^lenitev sistemov lesene monta`ne gradnje glede na postopek Dividing of wood prefabricated systems according to building procedure avtorica Jasna HROVATIN, Manja KITEK KUZMAN, Jo`e KU[AR stran 371 Sanacija lesenih konstrukcijskih elementov v objektih arhitekturne dediščine Restoration of wooden construction elements in architectural heritage avtor Matej ZUPANČIČ stran Nadzor in vodenje zalog v lesnem podjetju s pomo~jo A-B-C in X-Y-Z analize Supervision and stock control in a wood industry company with the help of the A-B-C and X-Y-Z anlysis avtorja Leon OBLAK, Bo{tjan PODLESNIK stran 371 Sanacija lesenih konstrukcijskih elementov v objektih arhitekturne dediščine Restoration of wooden construction elements in architectural heritage avtor Matej ZUPANČIČ Slovenska lesna tehnolo{ka platforma in tehnolo{ki preboj Niko Torelli Razvr{~anje gradbenega lesa po trdnosti Jelena Srp~i~ Turbulence na in okrog nem{kega trga notranjih vrat Stojan Ul~ar Financiranje malih in srednjih podjetij (MSP) v Sloveniji (2. del) Bo`ena Kramar 359 331 393 396 iz vsebine 376 Stroj za nana{anje lepil, ki ga ni potrebno ~istiti Weinig dosegel 100 Minister za gospodarstvo obiskal JAVOR 387 Bomo Slovenci najve~ji evropski kurja~i in izvozniki lesa ali proizvajalci lesenih izdelkov z visoko dodano vrednostjo? 401 3. forum “Marketing gozd in les” v Bonnu 402 Razstava sodobnih slovenskih jaslic 403 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva Podro~je: Lepila in lepljenje lesa - 7. del 404 → nadaljevanje s prej{nje strani FTP in pripravljata slovensko Vizijo in SRA. Ob strani jim stoji Svet za les, ki ga sestavljajo eminentni posamezniki iz relevantnih podro~ij. Koncept »tehnolo{kih platform« je uveljavila Evropska Komisija. Z njimi `eli povezati industrijo, raziskovalne in{titucije, denar in vlade na evropskem nivoju z namenom definirati skupno SRA za industrijski sektor. Evropski komisar za znanost in raziskave dr. Janez Poto~nik se je nedavno seznanil z evropsko Vizijo 2030 in Tehnolo{ko platformo in ju ocenil zelo visoko: »@elim vam ~estitati za izdelavo ene od najbolj naprednih tehno-lo{kih platform. Verjamem, da bo va{a Agenda omogo~ila jasen pogled in ka-`ipot za iskanje odgovorov na izzive, s katerim se soo~a dana{nji globalni svet. Med njimi je vsekakor izbolj{anje evropske konkuren~nosti. Isto~asno je treba ohraniti in izbolj{ati kvaliteto `iv-ljenja dr`avljanov Evrope. Verjamem, da lahko raziskave v gozdno-lesnem sektorju prispevajo k obema ciljema.« SRA je orodje za prenos sektorskih raziskovalnih potreb v DG Research. Tako bo prispevala k Okvirnim raziskovalnim programom FP 7 Evropske skupnosti v obdobju 2007-2013 predvsem na tehnolo{kem podro~ju. Kljub izjemni tradiciji in gozdnatosti Strategija razvoja Slovenije lesne in po-hi{tvene industrije, `al, ni uvrstila med bodo~e nosilce razvoja. Rekel bi, da uravnove{ena multifunk-cijska raba ekosistemsko gospodar-jenega obnovljivega gozda v Sloveniji ni le odraz okoljske ozave{~enosti, temve~ `e kar domoljubno dejanje. Vesel Bo`i~ in sre~no 2006, Va{ urednik Niko Torelli ijaLeS 57(2005) 12 kratke vesti Angle{ka dru`ba TITUS podala namero za odkup vseh delnic Lame Dru`ba TITUS International Plc iz Velike Britanije je 7.12.2005 podala namero, da odkupi vse delnice podjetja Lama d.d. iz Dekanov in o tem obvestila upravo dru`be. Titus je vodilni proizvajalec spojnega okovja za pohi{tvo v svetu, saj ima v svojem segmentu 30 do 40-odstotni svetovni tr`ni dele`. Dne 8.12.2005 so med upravama obeh dru`b potekali razgovori glede nameravanega prevzema dru`be Lama s poudarkom na vzrokih in posledicah prevzema, zaposlitveni politiki dru`be in pri~akovanih sinergijskih u~inkih. Na osnovi dogovorjenega sta dru`bi 8.12.2005 sklenili sporazum, ki kot cilj prevzema opredeljuje maksimiziranje sinergijskih in kooperacijskih potencialov obeh podjetij, ohranitev in nadaljnji razvoj in rast Lame ter raz{iritev obsega proizvodnje v Lami s pove~ano prodajo izdelkov Lama in preselitvijo proizvodnje izdelkov Titus iz Londona v Dekane. Sporazum poleg tega predvideva, da Lama v Dekanih postane glavni proizvodni vir za raz{irjeno skupino in referen~ni proizvodni, tehnolo{ki in razvojni center za pohi{tveno okovje, avtomatizacijo in orodjarstvo v Evropi. Predvidena je ohranitev vseh proizvodnih programov in blagovne znamke Lama ter raz{iritev marketin{kih, prodajnih in distribucijskih zmo`nosti podjetja. Z izbolj{anjem finan~ne situacije LAME, ki bo rezultat povezave obeh podjetij, se bo polo`aj za obstoje~e zaposlene izbolj{al in se zato ne pri~a-kuje zmanj{evanje {tevila zaposlenih. Uprava dru`be Lama d.d. je v skladu z Zakonom o prevzemih o sporazumu obvestila Agencijo za trg vrednostnih papirjev, v skladu z Zakonom o sodelovanju pri upravljanju pa Svet delavcev dru`be Lama. Upo{tevajo~ dolo-~ila Zakona o prevzemu bo uprava Lame najkasneje deset dni po objavi prospekta za odkup objavila svoje mnenje glede ponudbe za odkup. 13. skup{~ina delni~arjev Lame 15.12.2005 je na sede`u dru`be v Dekanih potekala 13. skup{~ina delni~arjev podjetja Lama d.d. Dekani. Skup{~ina je izvedla volitve ~lanov nadzornega sveta, ki jim je potekel mandat. Zvo-nimirju Grgurovi~u, Toma`u Mo`etu in Marjanu [kodi so delni~arji mandat podalj{ali za obdobje do izteka mandata predsednika nadzornega sveta, to je do 16.7.2006. V okviru druge to~ke dnevnega reda so za revizorja dru`be za leto 2006 imenovali dru`bo Price-waterhouseCoopers d.o.o. iz Ljubljane. JELOVČANI postavili svojo podobo na ogled V Jelovici so mesec december, ki je mesec veselja, praznovanja ter obdarovanj in je tudi čas, ko želimo lepe stvari deliti z drugimi, obeležili z razstavo z naslovom »Svojo podobo na ogled postavi«. Razstava je prikazala umetniški izraz Jelovčanov - zaposlenih v Jelovici. Odprta je bila od ponedeljka 19.12.2005 do petka 23.12.2005 v prostorih upravne stavbe delniške družbe Jelovica, v Škofji Loki Kidričeva 58. ijaLeS 57(2005) 12 raziskave in razvoj UDK: 691:11 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) ^lenitev sistemov lesene monta`ne gradnje glede na postopek gradnje Dividing of wood prefabricated systems according to building procedure avtorji: Jasna HROVATIN, Manja KITEK KUZMAN, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, C. VIII/34, SI-1001 Ljubljana, Jo`e KU[AR, Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 Ljubljana izvleček/Abstract Glavna zna~ilnost monta`nih objektov je, da jih sestavljamo na gradbi{~u iz prej izdelanih elementov ali sklopov. Metode izvedbe lesene monta`ne gradnje se razlikujejo glede na stopnjo izdelave elementov v tovarni in glede na na~in sestavljanja teh elementov na terenu. Glede na to jih delimo na {tiri ve~je skupine: (1) objekti, ki se sestavijo iz posameznih osnovnih elementov na grad-bi{~u, (2) objekti, ki so sestavljeni iz pred-izdelanih eta`nih ali ve~eta`nih povezij, (3) objekti, ki so sestavljeni iz predizde-lanih ve~jih ali manj{ih panelov in (4) prostorski ali celi~ni na~in gradnje, kjer je stopnja prefabriciranosti (izdelave vnaprej) najve~ja. V ~lanku so predstavljene prednosti in slabosti razli~nih na-~inov gradnje glede na stopnjo prefabri-ciranosti. Sku{ali bomo nakazati, v kak{ni smeri se bo razvijala lesena monta`na gradnja glede na stopnjo predizdelanosti elementov. The main characteristic of prefabricated buildings is that they are composed together out of prefabricated elements directly on a building ground. The variants of the wood prefabricated building realizations are distinguished according to the stage of element prefabrication and according to the type of element assembly on the building ground. Therefore prefabricated buildings are grouped into 4 different groups: (1) building objects which are combined of single elements, (2) object which are combined of prefabricated skeleton, (3) object which are put together from bigger or smaller panels and (4) the most prefabricated group of space or cells type of building. In presented article preferences and weaknesses of different types of building are analysed causing the level of prefabrication. The future directions for development of wooden pre-fabrication buildings are indicated. Klju~ne besede: monta`na gradnja, lesena gradnja, konstrukcija, prefabri-kacija Key words: wood prefabricated building, wood construction, prefabri-cation 1. UVOD Tehnologije lesene gradnje so bile v zgodovini odvisne od naravnih danosti dolo~ene regije in stopnje razvitosti orodja. Velik del hi{ je bil iz masivnega lesa. Leseno gradnjo pa so zaradi po-`arne varnosti pri~eli opu{~ati in jo nadome{~ati z zidano. Lesene hi{e so pri nas v zadnjem stoletju dobile prizvok manjvredne barakarske gradnje. V zadnjih letih pa se zaradi nara{~ajo-~ega ekolo{kega trenda in novih tehnologij gradnje, ki zagotavljajo visoko kakovost, lesena gradnja zopet uveljavlja. Kljub mnogim prednostim gradnje v lesu pa je v Sloveniji dele` teh hi{ {e vedno pod povpre~jem glede na dr`ave zahodne Evrope (kot so na primer Nem~ija, Avstrija, {vica), kjer se dele` monta`ne gradnje giblje med 20 in 30 odstotki. V Sloveniji so {tiri ve~ja podjetja (Marles, Jelovica, Lumar, Kager), ki proizvedejo 95 % vseh lesenih mon-ta`nih objektov. Ve~ino izdelkov prodajo na tujih trgih. Velikostenski na~in gradnje je v Sloveniji in Evropi najbolj raz{irjen. Dele` panelnega (veliko-stenskega) na~ina gradnje je v Sloveniji ve~ kot 90 %. Sestava in gradnja lesenih konstrukcij na terenu prevladuje v Severni Ameriki ijaLeS 57(2005) 12 raziskave in razvoj in Skandinaviji. Za tovrsten na~in gradnje ne potrebujemo velikih proizvodnih objektov in drage monta`e z dvigali. 2. DELITEV LESENE GRADNJE GLEDE NA STOPNJO IZVEDBE ELEMENTOV V TOVARNI Les je poleg kamna in opeke najstarej{i material, primeren za izdelovanje vnaprej pripravljenih – prefabriciranih elementov v obliki tramov, plohov, desk, letev, opa`a ... (Ku{ar, 1983). Na~ini lesene monta`ne gradnje se razlikujejo po stopnji izdelave elementov v tovarni in na~inu sestavljanja teh elementov na terenu. Glede na to jih delimo na {tiri ve~je skupine: a) elementarni – iz posameznih elementov (na~in gradnje, pri katerem so objekti izdelani iz posameznih osnovnih elementov, ki se sestavijo na gradbi{~u); b) ploskovno povezje (na~in gradnje, kjer se objekt sestavi iz vnaprej sestavljenih eta`nih ali ve~eta`nih povezij); c) ploskovni panelni (na~in gradnje, pri katerem se objekt sestavi iz predizdelanih ve~jih ali manj{ih panelov); d) prostorski (na~in gradnje, pri katerem se objekt sestavi iz predizdelanih celic; mo`ne so tudi finalno izdelane celice v obliki modularne hi{e). Najve~jo stopnjo prefabriciranosti najdemo pri prostorskem ali celi~nem na-~inu gradnje (preglednica 1). 2.1. Elementarni na~in gradnje - iz posameznih elementov Elementarni na~in gradnje lahko imenujemo tudi sestavljeni sistem, kjer se posamezni elementi oziroma sestavni deli konstrukcije izdelajo v delavnici Preglednica 1. Pregled na~inov gradnje in konstrukcijskih sistemov glede na stopnjo prefabrikacije Preglednica 2. Proizvajalci razli~nih na~inov lesene gradnje Elementarni sistem Ploskovni sistem Prostorski sistem PROIZVAJALCI (i/ pn^Dint/iiih tlcntcmov) Sliln LignalurMRRK Frdsingcr Iti duo MERK- LcnoTech®, Modular Office Bekolog Skelett l.inriSUiiml« Ho] /.- Box-Tirol SllUnl" LIGNOTRENR Blue Bo\ TrusJoisl- TJI®Träger, K Multibus Mudular Typ l'ARALLAM K Multislcg SU-SI TimberStrand® Rika Rima Smreka Jelovica ijaLeS 57(2005) 12 raziskave in razvoj ali tovarni, kasneje pa jih sestavijo v konstrukcijo na mestu gradnje. Klasi-~en primer tovrstne gradnje sta kladna gradnja in gradnja, pri kateri so stene iz vodoravno polo`enih plohov. Danes pa se na ta na~in izdelujejo tudi skeletne konstrukcije in konstrukcije iz lesenih zidakov. V tem primeru se v tovarni pripravijo elementi (nosilci, leseni zi- daki, oblo`ne plo{~e, izolacija …), ki se sestavijo na gradbi{~u. Ta k na~in gradnje je danes prevladujo~ v Severni Ameriki in v skandinavskih de`elah, predvsem na Finskem in Norve{kem (slika 1). Sistem omogo~a visoko stopnjo fleksibilnosti, slabost pa je velika koli~ina dodelavnih del na gradbi{~u, stopnja prefabriciranosti je majhna. Slika 1. Vnaprej izdelani elementi se sestavijo v konstrukcijo na mestu gradnje, A- tradicionalna gradnja iz brun (lastni arhiv), B-konstrukcija iz lesenih zidakov (www.steko.de), C- skeletna konstrukcija, linijski elementi (Grützmacher, 1998) Slika 2. Monta`a eta`nega povezja (Dietrich Fink, 1997). Monta`a ve~eta`nih skeletnih povezij: A- monta`a delnih ve~eta`nih povezij, B – monta`a celotnih povezij (Bor{i~, Bezen{ek, 2004) 2.2. Gradnja s ploskovnim povezjem Pri tem na~inu gradnje je monta`a posameznih eta`nih ali ve~eta`nih pove-zij izvedena v tovarni (slika 2). Prednost tovrstnega na~ina gradnje je ~asov-ni prihranek zaradi predmonta`e, slabost pa je velik transportni volumen, ve~ja potreba prostora na gradbi{~u in potreba po posebnih dvi`nih sredstvih zaradi ve~je mase elementov. (Bor{i~, Bezen{ek, 2004) 2.3. Ploskovni panelni na~in gradnje Pri ploskovnih panelnih sistemih so stenski in stropni elementi v celoti izdelani v tovarni. Ploskovni elementi so navadno sestavljeni iz nosilne konstrukcije in razli~nih zapiralnih plasti. Na zunanjih stenah je `e izdelana fasada (brez zaklju~nih slojev), vgrajena so `e tudi okna in balkonska vrata. Prednost ploskovnih panelnih sistemov je ve~ja neodvisnost gradnje od vremenskih razmer, saj se ve~ina del opravi v tovarni. Problemati~en je lahko transport velikih panelov in dostopnost velikih kamionov do gradbi{~a (slika 3). Nosilna konstrukcija je lahko okvirna ali masivna. Danes se ve~inoma izdelujejo velikostenski sistemi, ki se razlikujejo od malostenskih po tem, da pri slednjih celotna stena ni v enem kosu, ampak iz ve~ panelov, ki se na objektu sestavijo v kompozitno celoto. Prednost malostenskega sistema je, da se osnovni gradniki – paneli lahko izdelujejo tudi na zalogo. Slabost pa je ma-nj{a stopnja prefabriciranosti (ve~ monta`nih ur) in ve~je {tevilo spojev ter fug (slika 4). »Panelni sistemi so naj{tevilnej{i na podro~ju prefabrika-cije stanovanjskih zgradb«. (Ku{ar, 1983) Slika 3. Pri velikostenskih sistemih so stenski in stropni elementi v celoti izdelani v tovarni (prospektno gradivo podjetij Jelovica in Riko) ijaLeS 57(2005) 12 raziskave in razvoj 2.4. Prostorski na~in gradnje (celi~ni) Pri prostorskih sistemih se v tovarni izdelajo celice s stenami, stropom in tlakom, nato pa se na mestu gradnje sestavijo v objekt. »Elementi so veliki in te`ki. Mere in te`a takih elementov je omejena s transportnimi mo`nost-mi«.(Ku{ar, J. 1983). Nosilna konstrukcija je lahko okvirna ali masivna, stranice celice imajo hkrati nosilno, delilno in izolacijsko funkcijo. Stopnja prefabriciranosti je tu {e ve~ja (80 - 90 %), s tem pa tudi neodvisnost od vremenskih vplivov. Hitrost gradnje je ve~ja v primerjavi z elementarnim sistemom (slika 5). »Sistem je zasnovan modularno in predstavlja najve~ omejitev pri spremembah zasnove. Na~rtovanje in izvedba sistema je najbolj komplicirana med vsemi sistemi. Celice so po stati~ni zasnovi lahko sa-monosne ali pa jim nosilnost omogo~a dodatna skeletna konstrukcija«. (Zalo-kar Mikli~, 2002) Posebna oblika prostorskega sistema so modularne hi{e. Modularne hi{e so finalno izdelane celice s kritino in fasado, v nekaterih primerih pa tudi z notranjo opremo. Stopnja prefabrici-ranosti je tu najve~ja. Gre za objekte z minimalno stanovanjsko povr{ino, ki {e dopu{~a transport po cestah. Uporabljajo se kot: stanovanja, predvsem pa kot po~itni{ke hi{ice, kot doma~e pisarne ali atelje, ki ga lahko postavimo na vrtu. Pri nekaterih sistemih je mo`-na kasnej{a modularna nadgradnja osnovne enote z dodatnimi enotami (slika 6). Posebna oblika modularnih hi{ so rasto~e hi{e, pri katerih se da pove~ati in ponovno zmanj{ati volumen glede na trenutne potrebe (slika 7). Zanimiv je tudi projekt avstrijskega podjetja za proizvodnjo oken. Podjetje Fresinger je razvilo lesen kontejner. Na Slika 4. Malostenski ploskovni sistem (Kolb, 1995) Slika 5. Pri celi~nem sistemu gre za sklop prostorskih celic. (Schafer, Klenske, 2000) Slika 6. Modularna hi{a z mo`nostjo naknadnega pove~anja osnovne enote (prospektno gradivo podjetja WeberHaus Gmbh & Co) Slika 7. Modularna hi{a z mo`nostjo pove~ave volumna (Kaufman, 2004) ijaLeS 57(2005) 12 raziskave in razvoj Slika 8. Lesen kontejner v obliki pasivne hi{e izdeluje proizvajalec oken. (Passivehause - Holzbox, 2004) D Slika 9. Eksperimentalni objekt - pritlična hiša arhitekta Shigeru Bana (Shigeru, 1999) ta na~in si kupec lahko postavi na vrt majhno pisarno, zimski vrt ali pa si pove~a prostornino hi{e. Celica je zasnovana po na~elih pasivne gradnje, tako da ni treba skrbeti za ogrevanje prostora (slika 8). 2.5. Kombinacije razli~nih metod gradnje Vsak na~in gradnje ima svoje prednosti in slabosti. Zaradi tehtanja, kako dose~i optimalno metodo s finan~nega vidika in vidika kakovosti, se proizvajalci od-lo~ajo tudi za kombinacijo razli~nih metod gradnje. Tako je lahko na primer nosilni skeletni sistem (elementarni na-~in gradnje) zaprt s paneli (ploskovni na~in gradnje), sanitarne enote pa so izvedene v celi~nem na~inu gradnje. 2.6. Eksperimentalne zasnove Shigeru Ban je zasnoval eksperimentalni objekt, zgrajen blizu Tokia. Postavil je pritli~no hi{o, katere »stenski elementi« so sestavljeni iz predizdela-nih modularnih garderobnih knji`nih in kuhinjskih omar. Eksperimentalni objekt je nastal kot premi{ljen sistem var~ne gradnje tako v materialu, ~asu kot tudi z vidika stro{kov (slika 9). 3. ANALIZA STOPNJE PREFABRIKACIJE Ve~ina velikih svetovnih proizvajalcev izdeluje velikostenske in celi~ne sisteme, ki pomenijo najvi{jo mo`no stopnjo prefabrikacije oziroma prenos gradnje z gradbi{~a v proizvodno halo. To pa vpliva na manj{e stro{ke dela na gradbi{~u. Gre torej za racionalno industrijsko proizvodnjo, pri kateri so elementi lahko izdelani bolj natan~no in hitreje. Poleg tega lahko elemente v tovarni pripravljamo vse leto, kar pomeni, da nismo odvisni od vremena, kot pri klasi~ni gradnji. Slabost pa so vi{ji stro{ki transporta in pogoj dostopnosti na gradbi{~e s kamioni (preglednica 3). 4. SKLEP Industrija je s svojimi principi in tehnologijami pomemben dejavnik oblikovanja sodobnega grajenega prostora. Bistvo visoke stopnje prefabrikacije pri monta`ni gradnji je prenos gradnje z gradbi{~a v proizvodno halo. Cilj vsake industrijske proizvodnje, kamor lahko ijaLeS 57(2005) 12 raziskave in razvoj Preglednica 3. Slabosti in prednosti stopnje prefabrikacije STOPNJA SLABOSTI PREDNOST] PREFABRIKACUE majhna stopnja - daljSi čas izdelave - večja geometrijska predizdelanost izpostavljenost vremenskim vplivom - nižja kvaliteta izvedbe fleksibilnost lažja montaža in transport manjša investicijska vlaganja za proizvajalca - majhna potreba po skladiščnem prostoru - večji proizvodni prostori - hitrost gradnje (krajši ' ' (višji stroški) čas gradnje na terenu dražja montaža in oprema za in krajäi čas gradnje v montažo (avtodvigalo) celoti) - transport in dostopnost na - večja natančnost gradbiäee s kamioni manjša izpostavljenost vremenskim vplivom - standardizacija elementov velika stopnja - visoka stopnja predizdelanost i mehanizacije uvr{~amo tudi proizvodnjo lesene monta`ne gradnje, pa je zni`anje cene kon~nemu produktu ob enaki ali bolj{i kvaliteti objekta. Razvoj industrijske lesene monta`ne gradnje gre torej v smeri ve~anja kvalitete ob hkratnem zmanj{evanju stro{kov in ~asa izvedbe. Zanimivo je, da je cena dana{nje industrijske monta`ne gradnje zaradi velike mere unikatnosti posameznega izdelka {e vedno dokaj visoka. Z ve~a-njem stopnje prefabrikacije in z ve~a-njem dele`a tovrstne gradnje pa bi se cena kon~nega izdelka lahko bistveno zni`ala. Seveda bi morali sistemi omo-go~ati tudi fleksibilnost oziroma prilagajanje individualnim zahtevam potro{-nika. Na `alost pa se z ve~anjem stopnje prefabrikacije do gotovih prostorskih enot oziroma modularnih hi{, ki imajo pogosto tudi notranjo opremo, fleksibilnost in identiteta doma izgubljata. Re{itev je morda v manj{ih modularnih enotah, ki se lahko poljubno nizajo v `eleno kompozicijo, hkrati pa projektantu omogo~ajo prilagajanje arhitekturne lupine zna~ilnostim posameznih kulturnih krajin, ob upo{tevanju ve~- plastnih vrednot estetike in specifi~nih potreb bodo~ega uporabnika. Pri~akovati je, da bo {la organiziranost lesnopredelovalne industrije v prihodnosti v dve smeri: v zdru`evanje podjetij - globalizacijo in v manj{a podjetja, ki bodo s proizvodnim programom zadovoljevala tr`ne ni{e. Kot povsod se tudi na podro~ju lesene monta`ne gradnje sre~ujemo s {tevil-nimi eksperimenti, kot je na primer hi-{a, ki ima namesto sten omare. Aktualni so objekti z velikimi zastekljenimi povr{inami, pri katerih je koli~ina zastekljenih povr{in ve~ja od polnih. Pri tem se postavlja vpra{anje, v kolik{ni meri bo industrija stavbnega pohi{tva ali celo pohi{tvena industrija v prihodnje posegla tudi na podro~je monta`ne gradnje? literatura 1. Bor{i~, B.; Bezen{ek, Z. 2004. Leseni ve~eta`ni sistemi – skeletni sistem. Gradbenik, 1: 56 str. 2. Dietrich, F. 1997. Preiswert bauen – Fachwerk von heute, SW, Hamburg, 6: 15 8 3. Bund deutscher Zimmermeister im Zentralverband des deutschen Baugewerbes 1996. Holzrahmenbau mehrgeschossig. Karlsruhe, vbz 4. Grützmacher, B. 1998. Niedrigenergie – Häuser aus Holz. München, Callwey: 6 str. 5. Kaufman, J.O. 2004. Minimale Fertig – und modulhäuser. Bauen mit Holz, 3: 6-21 str. 6. Kolb, J. 1995. Systembau mit Holz. Zürich, Baufachverlag Dietikon, Lignum, Schweizerische Arbeitgemeinschaft für das Holz 7. Ku{ar, J. 1983. Prefabrikacija zgradb ali prefabrikacija elementov? Njun vpliv na urbanizem. Ljubljana, doktorska disertacija: 1291, 30 str. 8. Passivehause - Holzbox 2004. BM Bau- und Möbelschreiner, Ihnenausbau Möbel Bauelemente, 12 str. 9. Schafer, J.; Klenske, V. 2000. Holzbausysteme. Informationsdienst Holz. Bonn, Holzbauhandbuch, 12: Reihe 1, Teil 1, Folge 4, 36 str. 10. Shigeru, B. 1999. Furniture house, pr~s du lac de Yamanaka, Japon. L’architecture d’aujourd’hui, 320, 1:64,65 str. 11. Zalokar Mikli~, R. 2002. Monta`na enodru`inska hi{a. Magistrsko delo, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo:821, 04 str. Les 57(2005) 12 raziskave in razvoj UDK: 674:65.011.44 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Nadzor in vodenje zalog v lesnem podjetju s pomo~jo A-B-C in X-Y-Z analize Supervision and stock control in a wood industry company with the help of the A-B-C and X-Y-Z analysis avtorja Leon OBLAK Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina VIII/34, Ljubljana, e-po{ta: leon.oblak@bf.uni-lj.si Bo{tjan PODLESNIK, Savina 53, Ljubno, e-po{ta: podlbo@volja.neti izvleček/Abstract Razne slu`be v podjetju imajo naspro-tujo~e si cilje glede zalog. Prodaja `eli ~im hitreje ustre~i kupcem, proizvodnja te`i k u~inkovitem delovanju, nabava ima raje malo velikih naro~il, ki povzro~ajo zalogo, kot pa mnogo majhnih, finan~na slu`ba `eli zmanj{ati vse oblike vlaganj v zaloge zaradi stro{kov kapitala itd. Cilji teh slu`b so si nasprotujo~i, zato ima poudarjanje ciljev ene slu`be lahko resne negativne posledice na druge slu`be. Naloga nadzora in vodenja zalog je tako tudi dolo~anje optimalnega sortimenta in vi{ine zalog. V podjetjih, ki imajo veliko {tevilo materialnih postavk, kar ve~ino-ma velja tudi za lesna podjetja, je problem mo`no re{iti s pomo~jo A-B-C in X-Y-Z analize. V ~lanku je prikazan prakti~-ni primer re{evanja takega problema v lesnem podjetju. Different departments in a company have quite different objectives on stock. The sales department would like to comply with the customers’ desires as soon as possible, the production department strives for effective operation, the purchase department prefers a smaller number of big offers demanding stock than a large number of these, the finance department would like to reduce all forms of investment in stock due to the cost of capital, etc. The objectives of these departments are contradicting, hence emphasising the objectives of one department can have serious negative consequences onto other departments. The responsibility of supervision and stock control is therefore also setting the optimum range of products and the size of the stock. In companies with a large number of material items, which is true for most wood industry companies as well, this problem can be solved with the help of the A-B-C and X-Y-Z analysis. The article shows a practical example of solving such a problem in a wood industry company. Klju~ne besede: lesno podjetje, zaloge, gospodarjenje, A-B-C analiza, X-Y-Z analiza Key words: wood industry company, stock, husbandry, A-B-C analysis, X-Y-Z analysis 1. UVOD Zalogo razumemo kot koli~ino nekega blaga, uskladi{~eno na dolo~enem mestu v podjetju. ^eprav se jim v sodobno organiziranih proizvodnih sistemih sku-{amo izogibati, obstojijo zaloge v razli~-nih oblikah kar na nekaj mestih v logi-sti~ni verigi. Idealno bi bilo, ~e bi iz zalog lahko ob vsakem ~asu zadovoljili vsako potrebo, tako po sortimentu kot po koli~ini. Realno to ni mogo~e, saj bi take zaloge zahtevale velik prostor in neskon~no velika, vanje vlo`ena sredstva. Zato se v praksi ob~asno zgodi, da iz zalog ne moremo pokriti vseh povpra{evanj oziroma potreb (Ljubi~, 2000). V podjetju je torej potrebno imeti na-tan~en nadzor nad zalogami. V tistih podjetjih, ki imajo veliko {tevilo materialnih postavk, kar velja tudi za ve~ino lesnih podjetij, je to lahko velik problem, ki pa ga je mo`no re{iti s pomo~jo A-B-C in X-Y-Z analize. 2. MATERIALI IN METODE 2.1. A-B-C analiza V okolju proizvodnega sistema lesnih ijaLeS 57(2005) 12 raziskave in razvoj podjetij se pojavlja veliko število materialnih postavk, ki pa s stroškovnega vidika niso vse enako pomembne za poslovanje. Materialne postavke je zato smotrno grupirati v tri skupine, razrede A, B in C (Oblak et al., 1998): • materialne postavke, ki sodijo v razred A, povzročajo pri poslovanju največje stroške, kar pomeni, ali da se uporabljajo v velikih količinah ali da so drage ali oboje; postavk razreda A je običajno od 5 do 10 % skupnega števila postavk v podjetju, pred-stavljajo pa od 70 do 80 % vseh materialnih stroškov v (običajno) obdobju enega leta, tako da so zelo pomembne za poslovanje; • postavke razreda B predstavljajo srednjo skupino, v katero najpogosteje spada od 20 do 30 % skupnega števila materialnih postavk, ki pa povzročajo od 20 do 30% materialnih stroškov; tudi njihova pomembnost je srednje velika; • v razred C spada veliko število, od 50 do 70 % vseh materialnih postavk; to so največkrat drobne, malo vredne materialne postavke, ki pa se porabljajo v velikih količinah, delež stroškov njihove porabe je le od 5 do 10 % skupnih materialnih stroškov in so zato tudi malo pomembne. Postopek A-B -C analize materialnih postavk, ki naj bi se izvajala enkrat letno, je sledeč (Ljubic, 2000): 1. Za vse materialne postavke ugotovimo vrednost njihove porabe v preteklem letu. 2. Postavke razvrstimo po padajoči vrednosti porabe in izračunamo strukturni delež v odstotkih za vrednost in število postavk. 3. Postavimo meje vrednosti porabe posameznih razredov. Slika 1. Lorenzova krivulja A-B-C razvrstitve materialnih postavk (Ljubi~, 2000) Figure 1. The Lorenzo curve of the A-B-C classification of material Preglednica 1. Podatki o porabi materialnih postavk v preteklem letu Table 1. Data on the use of material items in the past year [dent. post. Porabljena količina Cena (v SIT} Vrednost porabe (v SIT) K865 520 7680.00 3993600,00 HQ453 150 5960,00 894000,00 MV4.1 250 1500.01) 375000,00 ("'k 113 2Mim\ 4,S5 121250,00 H 54 2684 3,50 9394,00 BWK4 25987 0.60 249475.20 J53 215 100,50 21607,50 NE4 20 10378.00 207560,00 HS5 10 398450.00 3084500,00 IH15- 15 3987,00 59805,00 ik.if,: 85732 152,70 13091276.40 H45K43 248 28760,00 7132480,00 HER6 157 22,00 3454,00 JC4 1832 1185,00 2170920.00 ZNMT5 80 1 0,00 800,00 NRW4 2405 51111.(1(1 1202500,00 HREHN 2480 1020,50 2530840,00 BRAV 1852 450,00 833400,00 VBRW 52715 10,10 532421,50 VW7T5 2425 13980.00 33901500.00 V764 25571! 870,00 22246857O.O0 VED 57162 120,00 6859440.00 VÜRZ6 241045 15,00 3615675.00 VZWV 252054 210,00 52931340.00 BNKIDT 203 1507,40 306002,20 BRW 242005 30,00 7260150,00 BSR6 42 12587,00 528654,00 VC1S3 126 1257,00 158382,00 VIIW4 423 158,00 66834,00 GUR4 2254 1586,00 3574844,00 — LKE4 2565 1238,00 3175470.00 CKQW3 568 7282,00 4136176,00 NH54 2158 780,00 1683240.00 K534J 54 5248,00 283302,00 JAT5 55 12000,00 660000,00 Vrednost po rabe skupno 379023952,80 SIT Les 57(2005) 12 raziskave in razvoj Preglednica 2. A-B-C analiza Table 2. A-B-C analysis Ident post Vrednost porabe (SIT) Kumulativa vrednosti (SIT) Delež vrednosti <%) Kumulativa deležev vrednosti (%) Kumulativa deležev števila A-B-C V764 222468570.0 222468570,0 58.695 58,695 2.9 A VZWV 52931340.0 275399910,0 13,965 72,660 5,7 A VW7T5 33901500.0 309301410,0 8,944 81,605 8,6 B HGJ67 13091276.4 322392686,4 3,454 85,059 11,4 B BRW 7260150,0 329652836.4 1.915 86,974 14,3 B H45K43 7132480,0 336785316,4 1.882 88,856 17,1 B VED 6859440,0 343644756,4 1,810 90,666 20,0 S CKQW3 4136176,0 347780932,4 1,091 91.757 22,9 B K865 3993600,0 351774532,4 1.054 92,811 25,7 B HS5 3984500.0 355759032,4 1 051 93,862 28.6 B VGRZ6 3615675.0 359374707,4 0,954 94,816 31,4 C GUR4 3574844.0 362949551,4 0,943 95,759 34,3 C LKE4 3175470,0 366125021,4 0,838 96,597 37,1 C HREHN 2530840,0 368655861,4 0,668 97,265 40,0 C JC4 2170920,0 370826781,4 0,573 97,837 42,9 C NH54 1683240.0 372510021.4 0,444 98,281 45,7 C NRW4 1202500,0 373712521,4 0,317 98,599 48,6 C HQ453 894000.0 374606521,4 0,236 98,835 51,4 C BRAV 833400,0 375439921,4 0,220 99,054 54,3 C JAT5 660000,0 376099921,4 0,174 99,229 57,1 C VBRW 532421.5 376632342,9 0,140 99,369 60,0 C BSR6 528654.0 377160996.9 0,139 99,508 62,9 C MV43 375000,0 377535998.9 0,099 99,607 65,7 C BNKIDT 306002,2 377641999,1 0,081 99,688 68.6 C K534J 283392,0 378125391,1 0.075 99,763 71,4 C BWE4 249475,2 378374866.3 0,066 99,829 74,3 C NE4 207560.0 378582426,3 0,055 99,884 77,1 C VGS3 158382,0 378740808,3 0,042 99,925 80,0 G ČKB3 121250.0 378862058.3 0,032 99,957 82,9 C VHW4 66834.0 378928892.3 0.018 99,975 85,7 C H3453 59805.0 378988697.3 0,016 99,991 88,6 C J53 2160?.5 379010304,8 0.006 99,996 91,4 C H54 9394,0 379019698,8 0.002 99,999 94,3 C HER6 3454.0 379023152,8 0,001 100,000 97,1 C ZNMT5 800.0 379023952,8 0,000 100,000 100,0 C 4. Po potrebi nari{emo diagram kumulativnih strukturnih dele`ev - Lorenzovo krivuljo. Razvrstitev materialnih postavk v omenjene tri razrede (v kombinaciji z v nadaljevanju obravnavano X-Y-Z analizo) nakazuje odnos, ki ga moramo imeti pri gospodarjenju z njimi in na na~in planiranja, nabavljanja in tro{enja. 2.2. X-Y-Z analiza Za smotrno odlo~anje zlasti pri planiranju materialnih potreb A-B -C analiza ne zadostuje, saj ne upo{teva dinamike porabe. Zelo drag material, na primer, ki se je v majhnih koli~inah potreboval le ob~asno, nakajkrat letno, se razvrsti v razred C, ~eprav je lahko zelo po- memben za poslovanje. Zato se A-B-C analizo dogradi z X-Y-Z analizo, kar pomeni, da analiziramo še stalnost (stabilnost) porabe in zanesljivost napovedovanja porabe. Ta analiza razvršča materialne postavke v skupine X, Y in Z, pri čemer (Ljubic, 2000): • v skupino X sodijo materialne postavke, katerih poraba nastopa stalno, v vseh terminskih enotah, je v daljšem časovnem obdobju ustaljena, (približno) enaka v vseh terminskih enotah in jo je mogoče napovedovati zelo zanesljivo, • v skupino Y spadajo postavke, katerih poraba je sicer stalna v vseh terminskih enotah, nestacio-narna, napoved porabe pa srednje zanesljiva, • v skupino Z razvrščamo materialne postavke z občasno (naključno, sporadično) porabo in povsem nezanesljivo napovedjo. Po izkušnjah sodi v skupino X okrog 50 % števila materialnih postavk (ne glede na razvrstitev po A-B -C metodi), v skupino Y približno 20 % števila materialnih postavk in v skupino Z približno 30 % materialnih postavk. X-Y-Z analiza stalnosti in ustaljenosti porabe ter zanesljivosti napovedovanja se lahko izvaja po naslednjem postopku, načeloma tudi enkrat letno: 1. Za vse materialne postavke ugotovimo v preteklem letu porabljeno količino po posameznih terminskih enotah (običajno po mesecih) ter povprečje za ustrezno število terminskih enot (Kaltnekar, 1985): (1) j£ - povprečna količina porabe v obravnavanem časovnem obdobju Ri - dejanska količina porabe i - indeks terminskih enot n -število terminskih enot 2. Za vsako terminsko enoto določimo absolutno vrednost odstopanja porabe od povprečne porabe v časovnem obdobju ter nato izračunamo povprečno odstopanje porabe v ustreznem časovnem obdobju (Kaltnekar, 1985): (2) ^ - povprečno odstopanje porabe v časovnem obdobju ijaLeS 57(2005) 12 raziskave in razvoj Preglednica 3. Poraba materialnih postavk po mesecih v preteklem letu Table 3. Use of material items per month in the past year 3. Izra~unamo povpre~no nihanje porabe kot kvocient povpre~nega odstopanja in povpre~ne porabe (Kaltnekar, 1985): iik-iil. |i(i-.r. Porabljena količina Poraba po tcrminskih enotah (mesecih) V-,00"D (31 Povprečje \bsolutna odstopanje pi rabe v LTillirlsl i enoti od povprečja K865 520 46 39 48 44 44 41 28 39 45 45 55 46 43 3 4 5 1 I 2 15 4 2 2 12 3 110453 150 8 7 5 9 12 14 16 16 15 20 15 13 N - povprečno nihanje porabe v 13 5 6 8 4 l 1 3 3 T- 7 2 0 MV43 250 87 90 0 20 20 0 0 33 0 0 0 0 obravnavanem ~asovnem obdobju 21 r,r, OD 21 I 1 21 21 12 21 21 21 21 ČKB3 25000 2000 890 2584 2106 2890 3580 3 52ii 2015 1890 1500 1000 1025 v odstotkih 2083 83 1193 501 23 807 1497 1437 68 193 583 1083 1058 1154 2684 671 0 0 671 0 0 671 0 0 671 0 0 4. Glede na povpre~no nihanje 224 447 224 224 447 224 224 447 224 224 447 224 174 porabe razvrstimo postavke v BWK4 25987 2165 2170 2172 2165 2165 2152 2165 2165 2166 2166 2168 2168 2166 1 4 6 1 1 14 1 1 0 0 2 2 skupino X, ~e je povpre~no J53 215 75 0 0 0 120 0 0 0 20 0 0 0 > 57 18 18 18 102 18 IS IS 2 h 18 18 nihanje manj{e kot 50 %, v NE4 20 " ii d h 10 ii i' ii 0 Id ii (i skupino Y, ~e je povpre~no 2 2 2 2 2 8 T 2 2 T 8 2 2 HS5 10 0 0 0 0 0 0 10 0 0 0 0 0 nihanje porabe med 50 in 100 % 1 1 9 113453 15 1 1 1 2 2 3 1 1 1 1 1 0 in v skupino Z, ~e je povpre~no 1 0 0 0 1 1 2 0 0 0 0 0 1 nihanje porabe ve~je kot 100 %. KKJJ67 85732 7144 4521 8453 7210 8545 6790 7542 7216 8642 8719 7216 6852 4026 262.1 1309 66 1401 554 r.9x 72 1498 1575 72 292 3118 ~e materialna postavka v obrav- H45K43 248 20 21 21 22 22 22 22 20 20 20 20 20 21 l 0 0 1 1 1 1 1 1 l 1 1 navanem obdobju ni imela gibanja HER6 157 12 18 16 19 22 11 10 8 6 12 14 9 (ni bilo porabe), se razporedi v 13 1 5 b 9 T J 5 7 1 1 4 JC4 1832 0 0 450 0 380 0 810 0 0 192 0 0 skupino Z. 153 153 153 297 153 227 153 657 153 153 39 153 153 ZNMT5. 80 15 5 !n 2 5 0 19 6 0 S 5 5 7 8 2 3 5 2 7 12 1 7 2 2 3. PRIMER A-B-C IN NRW4 2405 0 0 0 0 0 :ii(iii 0 1405 0 0 0 0 X-Y-Z ANALIZE V 200 200 200 200 200 200 800 200 1205 200 200 200 200 HRKHN 2480 0 0 0 0 0 0 0 0 2480 0 0 0 LESNEM PODJETJU 207 207 207 207 207 207 207 207 207 2273 207 207 207 BRAV 1853 0 280 0 264 0 264 0 288 0 308 0 448 154 154 126 154 110 154 110 154 134 154 154 154 294 3.1. Primer A-B-C analize v VBRW 5:715 12500 15505 Sjn.l 7520 2310 0 0 :<«i 4501 0 530 1029 lesnem podjetju 4353 8107 9112 3867 3127 2083 4393 4393 1833 103 4393 3863 3364 VW7T5 2425 324 242 307 434 401 222 272 223 0 0 0 0 Podatki o porabi materiala (skupno 35 203 122 40 105 232 199 20 70 21 202 202 202 202 V754 255711 21450 21212 22850 22500 23842 22950 22530 22042 21952 202OO 13750 15433 vrst) v lesnem podjetju v preteklem 21309 141 97 1541 1191 2533 1641 1221 733 643 1109 2559 5S76 letu so prikazani v preglednici 1. VED 57162 0 0 19054 0 0 0 19054 0 0 0 19054 0 4764 4764 1764 1-1290 4764 4764 4764 14290 4764 4761 4764 14290 -1761 Po pregledu podatkov o porabi mate- VGRZ6 241045 18500 19200 22483 22 861 31456 21984 22008 20056 199B5 18652 15264 18596 20087 I5S7 387 2396 2774 1369 1897 1921 31 102 1435 4823 1491 rialov v preteklem letu smo izvedli A- VZWV 253054 31543 21532 21054 21890 21456 21687 21383 20005 20080 20892 20348 20186 21005 537 527 49 SS5 451 682 377 1000 9?š 113 657 819 B-C analizo pomembnosti material- BNK1DT 303 32 10 15 19 K 20 33 5 7 19 10 25 nih postavk z obi~ajnimi mejami po- 17 15 7 2 2 9 i 16 12 10 ? 7 8 ÜRW : 431X15 10250 30084 10250 31X184 1025O 30084 10350 30085 10350 30084 10350 30084 sameznih razredov. Analiza je prika- 201« «117 9917 9« 17 9917 9917 9917 9917 9918 9917 9917 9917 9917 zana v preglednici 2. BSR6 43 7 7 1 2 .1 0 0 5 4 8 4 0 4 3 2 I J 4 1 0 4 0 4 V0S3 12ft 20 5 4 S 38 10 9 12 6 1 19 V razred A sodita samo dve materialni 11 o 6 7 3 17 1 8 2 1 5 9 8 postavki (kar zna{a 5,7 % vseh mate- VIIW4 423 35 36 35 36 34 35 36 35 36 35 36 34 35 0 1 () 1 1 i) 1 'i 1 0 1 1 rialnih postavk), ki pa predstavljata 01 R4 2254 35« :■)(! 120 12 20 151 :«u Ud 250 2511 350 91 72,7 % skupne vrednosti porabe ma- 188 62 102 68 176 168 37 72 122 62 62 62 97 l.KI-4 25W 242 9 0 245 9 250 0 480 520 420 408 0 teriala. Osem materialnih postavk 214 28 214 214 31 214 36 214 !Mi 306 206 194 ■1 : (22,9 %) spada v razred B, povzro~ijo CKQW3 SfiS 44 4» 48 45 48 45 47 S2 45 45 48 52 47 3 1 2 1 2 0 i 2 1 5 pa 21,2 % vrednosti porabe. Preostalih NH54 215)1 150 0 0 A5(l 0 520 0 400 0 238 0 0 ISO 170 180 180 470 180 340 180 220 180 58 180 180 petindvajset materialnih postavk (71,4 K534J 54 10 2 2 0 4 3 S 0 8 6 0 II %), ki sodijo v razred C je glede na 5 5 3 3 5 1 2 3 5 3 1 5 6 JATS 55 5 5 5 5 5 0 5 5 5 5 5 5 vrednost porabe zanemarljivih, saj je S 0 0 0 0 0 S 0 0 0 0 n 11 ijaLes 57(2005) 12 raziskave in razvoj dele` stro{kov njihove porabe le 6,1 % skupne vrednosti porabe materiala. 3.2. Primer X-Y-Z analize v lesnem podjetju Za vseh 35 vrst materialnih postavk v obravnavanem lesnem podjetju smo ugotovili mese~no porabo materiala, izra~unali smo povpre~no koli~ino porabe v obravnavanem ~asovnem obdobju (ena~ba 1) ter absolutno odstopanje porabe v terminski enoti od povpre~ne porabljene koli~ine. Na podlagi podatkov o mese~ni porabi materialnih postavk, smo izvedli X-Y-Z analizo, ki je prikazana v preglednici 4. V skupino X je razvr{~enih sedemnajst materialnih postavk oziroma 48,6 % vseh materialnih postavk, v skupino Y sedem materialnih postavk oziroma 20 % vseh materialnih postavk ter v skupino Z enajst materialnih postavk oziroma 31,4 % vseh materialnih postavk. Med razvrstitvama po A B-C in X-Y Z ni nobene eksplicitne relacije. Preglednica 4. X-Y-Z analiza Table 4. X-Y-Z analysis 4. RAZPRAVA SKLEPI IN V mnogih podjetjih je sistem materialnega poslovanja slabo oblikovan. Primer, prikazan v ~lanku nazorno ka-`e, da je nadzor in vodenje zalog v lesnem podjetju zahtevna in kompleksna naloga, ki pa jo je z ustreznimi metodami mo`no uspe{no re{iti. S pomo~jo A-B-C in X-Y-Z analize smo za 35 vrst materialnih postavk v obravnavanem lesnem podjetju ugotovili materialno porabo v preteklem letu, dolo~ili mese~no porabo in absolutno odstopanje porabe v terminski enoti od pov-pre~ja. S pomo~jo teh podatkov smo materiale razvrstili v razrede A, B in C ter skupine X, Y in Z in na ta na~in v podjetju oblikovali pravila za gospodarjenje z zalogami. Na~elo razvr{~anja entitet po pomembnosti v razrede, kot je prikazano v prispevku, je univerzalno in splo{no uporabno. Tako se na primer lahko razvr{~a tudi dobavitelje in kupce. Ick'ur post. Povpr. pornbe Povpr. odstop. Povpr. nihanje X-Y-Z A-B-C BWE4 2166 2,8 0.1 X C VHW4 35 0,6 1,7 X C VZWV 21005 585,2 2,8 X A H45K43 21 0,8 4,0 X B CKQW3 47 9 2 4,6 X B V764 21309 1607,1 7,5 X A JAT5 5 0,4 8,3 X C VGRZ6 20087 1 726,1 8,6 X C K865 43 4.5 10,5 X 11 HGJ67 7144 1064,8 14,9 X B HQ453 13 3,5 26,9 X C HER6 13 3,9 30,1 X C ČKB3 2083 710,5 34,1 X C H3453 1 0,4 41,7 X C BN K. IDT 17 7,8 45,6 X C GUR4 188 90,8 48,3 X C BRW 201 67 9917,1 49,2 X B VGS3 1 1 6,3 57,6 Y C BSR6 4 2,3 58,3 Y C ZNMT5 7 4,3 61,9 Y C VW7T5 202 134,8 66,7 Y B K534.I 5 3,5 70,0 Y C LKE4 214 178,1 83,2 Y C VBRW 4393 4053,6 92,3 Y C BRAV 154 154,3 100,2 Z C NH54 180 209,8 116,6 Z C MV43 21 24,7 1 1 7,5 Z C JC4 153 203,7 133,1 z C H54 224 298,3 133,2 z C J53 IS 26,9 149,5 z C NH4 2 3,0 150,0 z C VKD 4764 7145,5 150,0 z B HS5 1 1,7 166,7 z B NRW4 200 333,8 1 66,9 z C HRE1IN 207 379,2 183,2 z C literatura Indihar, S. 1986. Racionalizacija vodenja zalog. Zbornik referatov, Visoka ekonomsko-komercialna {ola, Maribor, str. 243-259. Kaltnekar, Z. 1985. Oblikovanje sistema materialnega poslovanja. Moderna organizacija, Kranj, 300 str. Koro{ec Mija~, P. 2002. Politika zalog materiala v proizvodnem podjetju. Magistrsko delo, Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor, 15 8 str. Kozamernik, B. 1993. Vodenje zalog z vmesno kontrolo pri spremljanju proizvodnje. Diplomsko delo, Visoka {ola za organizacijo dela, Kranj, 75 str. Ljubi~, T. 2000. Planiranje in vodenje proizvodnje. Moderna organizacija, Kranj, 443 str. Mikli~, P. 2000. Programska re{itev za vodenje zalog malega podjetja. Diplomsko delo, Visoka {ola za organizacijo dela, Kranj, 95 str. 7. Oblak, L., Kropiv{ek, J., Tratnik, M. 1998. ABC analysis - an aid in structuring and analysing environmental protection problems in timber industry companies. V: Stark, M. (ur.). Current economic questions in forestry and wood industry. Sopron: Department of Forestry Policy and Economics University of Sopron, str. 201-206. 8. Vre~ko, I. 2003. Projektni pristop k organiziranju logisti~nih procesov v podjetju. Projektna mre•a Slovenije, let. 6, {t. 2, str. 14-19. 9. Waller, D. L. 1999. Operations management. International Thomson Business, London 841 str. 10 . Zaplotnik, C. 2002. Elektronsko vodenje zalog. Gorenjski glas, let. 55, {t. 45, str. 13 . ijaLeS 57(2005) 12 1. 2. 3. 4. 5. 6. raziskave in razvoj UDK: 694.37.5:7.025:630*841 strokovni ~lanek (Professional Paper) Sanacija lesenih konstrukcijskih elementov v objektih arhitekturne dediščine Primer sanacije strešne konstrukcije na stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani Restoration of wooden construction elements in architectural heritage The case of restoration of roof construction on cathedral of saint Nikolaj in Ljubljana avtor Matej ZUPANČIČ, izvleček/Abstract Objekti arhitekturne dedi{~ine so pomemben del na{e preteklosti in jih je treba ohranjati. Stroka, ki se ukvarja z de-di{~ino, je skozi svoj razvoj razvila principe, ki jih moramo v procesu prenove upo{tevati. V deklaracijah so opredeljena na~ela stati~ne sanacije tak{nih objektov, ki veljajo tudi za sanacijo lesenih konstrukcij. Vzroki po{kodb lesenih konstrukcij so vlaga, razli~ni insekti, lesne glive, preobremenitev itd. Na~inov sanacije je ve~, odvisni so predvsem od vrste in koli~ine po{kodovanosti. Predvsem moramo stremeti k temu, da po{kodo-vane lesene konstrukcije saniramo in ne zamenjujemo z novimi. The objects of architectural heritage are very important parts of our history and therefore need to be preserved. The profession, which deals with heritage, had developed principles that have to be considered in the process of renovation. In the carters the principles for structural restoration of architectural heritage are defined which are also used for restoration of wooden constructions to. The causes of damage of the wooden constructions are moisture, different insects, fungi, overloading, etc. There are many ways of restoration and they all depend on the cause and scale of the damage. The most important is that the damaged wooden constructions should be restored and not replaced with new ones. Klju~ne besede: arhitekturna dedi{~i-na, deklaracije, restavriranje, reverzi-bilnost, lesne glive, insekti Keywords: architectural heritage, charters, restoration, reversibility, fungi, beetles Uvod Vse bolj je v zavesti ljudi, da je dedi{~ina nekaj, za kar moramo skrbeti in jo ohranjati na{im zanamcem (1). Po~asi spoznavamo, da to ni samo kulturna dobrina, ampak tudi velik ekonomski potencial (turizem itd.). Prav to zadnje je eden izmed glavnih faktorjev, da se jo lotevamo prenavljati in ohranjati. Prenavljanje dedi{~ine zahteva posebne na~ine, tako pri projektiranju kakor pri izvajanju. Velik poudarek je treba nameniti raziskavam, ki niso samo umetnostno zgodovinske ampak tudi materialne. Le na-tan~no izvedene raziskave in njihova kvalitetna analiza omogo~ajo tudi izdelavo dobrega projekta in kasneje izvedbo. Stroka (konservatorstvo, restavrator-stvo), ki se ukvarja s prenovo dedi{~ine, je skozi svoj razvoj razvila principe in na~ela, ki jih moramo pri procesu prenove upo{tevati. V grobem bi lahko rekli, da so glavna na~ela naslednja: pravilo minimalnega poseganja, pravilo reverzi-bilnosti, pravilo ohranjanja originalne substance, pravilo trajnostno naravnega razvoja, pravilo avtenti~nosti. Seveda je veliko listin in deklaracij, ki opredeljujejo na~ela stroke. Ve~ino jih je zasnoval ICOMOS (International Council on ijaLeS 57(2005) 12 raziskave in razvoj Monuments and Sites), kot vodilna mednarodna nevladna institucija, ki združuje strokovnjake s področja varovanja kulturne dediščine in jih je moč dobiti na svetovnem spletu (2). Zadnja listina je namenjena osnovnim načelom statične sanacije objektov arhitekturne dediščine in opredeljuje principe, ki veljajo tudi za sanacijo lesenih konstrukcijskih elementov. Listina o osnovnih načelih sanacije objektov Omenjena listina je sestavljena iz treh delov; to so: splošna načela, raziskave in diagnoze ter sanacijski ukrepi in kontrola. V splošnih načelih so razloženi osnovni principi pri statični sanaciji objektov arhitekturne dediščine in so v povzetku naslednji: • sanacija zahteva interdisciplinarno obravnavo; • vrednost dediščine ni samo v njeni pojavnosti ampak tudi v neokrnjenosti vseh njenih delov; • pri sanaciji konstrukcijskih delov je treba upoštevati zgradbo kot celoto; • posegov, ki niso dokazljivo koristni, ne smemo izvajati. V drugem delu listina govori o načinih in obsegu raziskav in diagnoz, ki jih je treba opraviti. Te morajo biti skrbno načrtovane in natančno izvedene. Njihov namen je ugotoviti vzroke poškodb in določiti stopnjo varnosti konstrukcije. V zadnjem tretjem delu so podani sanacijski ukrepi. Te bi lahko skrčili na naslednje: • najboljši način zaščite je preventivno vzdrževanje; • načini sanacije morajo temeljiti na razumevanju vzrokov poškodb in rezultatov raziskav; • kjer je mogoče, je treba uporabljati tradicionalne tehnike; • kjer je mogoče, je treba uporabljati [771 posege, ki so reverzibilni; • karakteristike materialov, uporabljenih v sanaciji, se morajo ujemati z originalnimi materiali; • poseg mora biti zasnovan tako, da v je vsakem trenutku vidna razpoznavnost originalne konstrukcije; • poškodovane konstrukcije je treba sanirati in ne nadomeščati z novimi; • vsak poseg je treba med izvajanjem kontrolirati; tistih posegov, ki se jih ne da kontrolirati, ni dovoljeno izvajati; • med izvajanjem in tudi po njem je treba zagotoviti monitoring, ki kaže učinkovitost sanacije; • vse postopke sanacije in moni-toringa je treba dokumentirati. Vzroki poškodb na lesenih konstrukcijah Les je v objektih, ki so spoznani kot arhitekturna dediščina, pogost konstruk-cijski material. Je tudi najstarejši material, primeren za prevzem upogibnih obremenitev, to je za premoščanje razponov. Enako dobro prenaša natege in tlake (3). Uporabljali so ga na različnih delih objektov. Z njim so gradili strešne konstrukcije, strope in ne nazadnje so ga uporabljali tudi za gradnjo sten. Uporabljeni les je M večinoma smrekov (jelov) ali hrastov. Zadnjega je manj in ga zasledimo predvsem v pomembnejših objektih. Kako dolgo in kako dobro bodo leseni elementi opravljali svojo funkcijo, je odvisno od več predpostavk. Pomemben je že pravilen izbor časa sečnje lesa. Če je les posekan ob pravem času in pravilno, predvsem pa dovolj dolgo sušen, bo odpornejši in manj dovzeten za napade in okužbe z glivami in insekti. Leseni elementi morajo biti tudi pravilno vgrajeni. V stiku z vlažno podlago začno hitro propadati. Ne nazadnje morajo biti tudi primerno vzdrževani, saj je velikokrat ravno nevzdrževanje vzrok za propadanje lesa. Glavna vzroka po{kodb sta vla`nost in razli~ni insekti. Vla`nost je zelo pomembna, saj je od njene koli~ine v lesu odvisno, ali ga bodo oku`ile razli~ne lesne glive in insekti. Ve~ina jih potrebuje relativno visoko stopnjo lesne vla`nosti, da uspevajo. Vla`nost pod 18 % predstavlja zelo omejujo~e pogoje za vse organizme. Na splo{no velja, da lesne glive ne po{kodujejo lesa, ~e je stopnja vla`nosti pod 20 %, medtem ko ve~ina lesnih insektov ne uspeva pod 12 % vla`-nostjo (4). ^e uspemo les zadr`ati suh, je to najbolj{e zagotovilo, da ne bo propadal. Insekti, ki napadajo les, spadajo med ~lenono`ce. Ve~ina jih le`e jaj~eca, ki se izle`ejo v li~inke. Jih je ve~ vrst, za les so najnevarnej{e prav li~inke (~rvi) (slika 1), ki jedo les. Da zrastejo, potrebujejo nekteri insekti tudi 3 do 4 leta. Ko li~in-ka zraste, postane buba v luknji tik pod povr{jem lesa. Odrasel insekt prileze iz luknje med mesecem majem in avgustom (4). Poleg insektov les uni~ujejo tudi razli~ne lesne glive. Te so v ve~ini primerov sestavljene iz zelo fine mre`e niti - hif, ki se zelo hitro razvijajo. Po{kodbe, ki jih lesne gobe povzro~ijo, so naslednje: plesen, mehka trohnoba ter bela in rjava trohnoba (slika 2). Po{kodbe lesenih konstrukcijskih elementov lahko povzro~ajo tudi razli~ni abioti~ni vplivi (tisti, ki jih ne povzro-~ajo organizmi). Razdelimo jih lahko v ve~ kategorij: po{kodbe, nastale zaradi toplote, vpliv svetlobe, propadanje povr{ine zaradi mehani~nih po{kodb (erozija zaradi vetra itd.), kemi~no razpadanje in po{kodbe, nastale zaradi preobremenitve. Vrste po{kodb in sanacija lesenih konstrukcijskih elementov Kot je bilo `e na za~etku poudarjeno, je treba na objektih arhitekturne dedi{~ine ijaLeS 57(2005) 12 raziskave in razvoj Slika 7. Strohneli deli kapne lege Slika 8. Strohneli deli kapne lege lesene konstrukcijske elemente sanirati in ne zamenjevati z novimi, saj je vrednost dedi{~ine prav v neokrnjenosti vseh njenih delov. Po{kodbe, ki se pojavljajo, bi lahko razdelili na tiste, ki so nastale zaradi prevelike obremenitve in tiste, katerih vzrok je propadanje lesa. Prevelika obremenitev je pogost vzrok po{kodb. Nove namembnosti ve~inoma zahtevajo ve~ opreme in s tem pove-~ujejo obremenjenost konstrukcije. Prevelike obremenitve lesenih konstrukcij- Slika 6. Segment ve{ala, ki deluje kot togo pali~je skih elementov (predvsem stropnih leg) se ka`ejo v ve~jih longitudinalnih razpokah in pove{enosti. Sanacija takih po{kodb je mo`na na ve~ na~inov. ^e so stropne lege sestavljene iz ve~ elementov, jih lahko med seboj pove`emo s kovinskimi sponami (slika 3). Najbolje je, da so spone iz nerjave~ega jekla, saj so `elezne vezi v kombinaciji z dolo~enimi vrstami lesa izpostavljene koroziji. Nosilce lahko u~vrstimo tudi z razli~ni-mi sinteti~nimi smolami ali z uporabo ogljikovih vlaken, ki prevzamejo del ob-te`be (5). Pove~ane obte`be povzro~ajo tudi slab{o povezavo med razli~nimi elementi konstrukcije. Pri stre{nih konstrukcijah lahko razrahljane povezave med elementi utrdimo s privija~enimi kovinskimi plo{~ami, ki povezujejo dva ali ve~ elementov med seboj (slika 4). V dolo~eni meri je mo`na tudi sanacija delov lesenih konstrukcij, pri katerih les ijaLeS 57(2005) 12 raziskave in razvoj propada. Odvisna je predvsem od ko-li~ine in stopnje propadanja. Ugotovili smo `e, da je najpogostej{i vzrok propadanja vlaga. Prvi korak pri sanaciji je ugotovitev in odstranitev izvora vlage. Nadalje moramo identificirati vrsto propadanja (ugotoviti, kak{ne vrste plesni, gliv ali insektov so napadle les). ^e les {e ni napaden do te mere, da izgubi svojo nosilnost, odstranimo po{kodovan del, preostali zdrav del lesa pa {e dodatno utrdimo z razli~nimi utrjevalci in za{~i-timo s sredstvi, ki vsebujejo fungicidno in/ali insekticidno aktivno komponento. Pri nanosu omenjenih sredstev moramo biti previdni, da izberemo takega, ki ne prepre~uje izhlapevanja vlage iz lesa. ^e je les tako po{kodovan, da je ogro`ena njegova nosilnost, pa moramo po{ko-dovani del nadomestiti z novim iz iden-ti~nega lesa. Ti deli morajo biti primerno preventivno za{~iteni pred biolo{-kimi {kodljivci. Najbolje ga za{~itimo s impregnacijo s kemi~nimi za{~itnimi sredstvi (6). Seveda je treba za vsak primer posebaj izdelati natan~en stati~ni izra~un, ki zagotavlja varnost konstrukcije. Stropne lege za~nejo najpogosteje propadati na le`i{~ih. Ta m so v stiku z zidom, iz katerega prejemajo vlago. Pri njihovi sanaciji jih je treba na nek na~in izolirati od zidu. Primer sanacije stre{ne konstrukcije na stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani Zgodovina stolnice se`e dale~ nazaj. Po izro~ilu so prvo cerkev na tem mestu zgradili `e v 7. ali 8. stoletju. V 12. ali sredi 13. stoletja je cerkev postala `upnijska, kasneje so jo dogradili in ji dali gotsko podobo. Na prelomu 18. stoletja so gotsko cerkev poru{ili in zgradili dana{njo baro~no cerkev po na~rtih Andreja Pozza. Leta 2007 bo tristota obletnica posvetitve stolnice. V ta namen se je `upnija sv. Nikolaja odlo~ila restavrirati po-slikave na oboku ladje stolnice, ki jih je trn naslikal Giulio Quaglio med letoma 1705 in 1706. Ta zahteven restavratorski poseg je bil zaupan ZVKDS, RC (Zavod za varstvo kulturne dedi{~ine Slovenije, Restavratorski center). Najprej je bil izdelal program konservatorsko restavratorskih del s predhodnimi raziskavami, leta 2002 pa se je pri~elo z deli. Najprej je bil pod obokom ladje postavljen oder, na katerem se izvajajo vsa dela. Sledila so sondiranja s preizkusi razli~-nih metod odstranjevanja ne~isto~, ugotavljanje stopnje in vrste po{kodb, do-lo~anje konservatorsko restavratorskih postopkov, pripravljanje ustreznih recep-tur in materialov. Po opravljenih analizah se je na podlagi ugotovitev za~ela glavnina restavratorskih del: odstranjevanje ne~isto~, utrjevanje barvnih plasti, sanacija po{kodb in retu{a. Na oboku je bilo kar nekaj razpok (slika 5), ve~ina na temenu oboka; potekajo vzdol` njega, nekatere pa tudi diagonalno. Med vzroke za razpoke na oboku spada tudi ostre{je. Stre{na konstrukcija je sestavljena iz petih pre~nih okvirov, ki nosijo vzdol`ne lege, na katere so postavljeni {pirovci, letve in kritina. Pre~-ni okviri niso klasi~na ve{ala, temve~ sta dve ve{ali sestavljeni skupaj v dokaj togo pali~je (slika 6). To pali~je se na {tirih to~kah naslanja na ope~ni obok nad glavno ladjo. Zaradi zamakanja in lesnih insektov je pribli`no 50 % kapnih leg preperelih in ne opravljajo ve~ svoje funkcije (sliki 7 in 8). Zaradi tega je mo`no, da se lahko obte`ba strehe delno na zidove prena{a tudi v vertikalni smeri. To je lahko eden izmed vzrokov za omenjene razpoke na oboku. Zaradi posedka se je konstrukcijski sistem malo spremenil, tako da so bolj obremenjena nekatera vozli{~a, ki niso bila predvidena. Le-ta je treba dodatno oja~ati z jeklenimi profili, strohnele dele kapnih leg pa zamenjati. Na podlagi na{tetega je podjetje ELEA iC iz Ljubljane izdelalo projekt sanacije stre{ne konstrukcije (7). Projekt na podlagi stati~nega izra~una predvideva oja~itev vozli{~ z jeklenimi profili UNP 20 in jekleno plo~evino debeline 8 mm na obeh straneh lesenih tramov in med seboj privija~enih z vijaki M 20 (slika 9). Vse strohnele dele kapnih leg bo treba nadomestiti z novimi iz enake vrste lesa, iz katerega so tudi stare kapne lege. Sklep Les je zelo pogost gradbeni material v objektih kulturne dedi{~ine. Njegov obstoj je predvsem odvisen od pogojev, v katerih ga najdemo. ^e je vgrajen les suh in ni v stiku z vlago ter je konstantno prezra~evan, potem obstaja zelo velika verjetnost, da bo ostal nepo{kodovan. Seveda takih pogojev ni mogo~e vedno dose~i, zato pogosto v objektih naletimo na propadanje lesa. Strokovna etika nam nalaga, da po{kodovane lesene konstrukcijske elemente saniramo in ne na-dome{~amo z novimi, ~e le-to dopu{~a varnost. Na~inov sanacij je ve~. Pri njihovem izboru moramo biti pozorni na ve~ faktorjev. Vedno morajo biti zasnovani tako, da v vsakem trenutku omogo~ajo razpoznavnost originalne konstrukcije. Izvedeni morajo biti po na~elu reverzibilnosti (mo`ne kasnej{e odstranitve) in ~e se le da v duhu tradicionalnih tehnik. Na vsak na~in mora na~in sanacije temeljiti na razumevanju vzrokov po{kodb in rezultatov raziskav. 1. Fister, P. ; Obnova in varstvo arhitekturne dedi{~ine. Ljubljana, Partizanska knjiga, 1979 2. www.icomos.org. 3. Ku{ar, J.; Konstruiranje in dimenzioniranje – OSNOVE, u~benik za arhitekte. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, 1999 4. Ridout, B.; Timber Decay in Buildings. London, English Heritage / Historic Scotland, 2000 5. Croci, G.; The Conservation and Structural Restoration of Architectural Heritage. Southampton, Computational Mechanics Publication / WIT Press, 2000 6. Pohleven, F.: Za{~ita lesa pred {kodljivci. Gradbenik, december 1998; 10-13 7. ELEA iC; Projekt sanacije cerkve sv. Nikolaja v Ljubljani. Ljubljana, 2005 ijaLeS 57(2005) 12 znanje za prakso Razvrščanje gradbenega lesa po trdnosti avtorica Jelena SRPČIČ, vir: GZS - L-portal Osnove Za les moramo kot za vsak drugi gradbeni material poznati njegove mehanske lastnosti, ~e ga `elimo uporabiti v konstrukcijah. Za razliko od uporabe lesa kot oblo`nega materiala, kjer je razen izgleda vidne povr{ine pomembna npr. odpornost proti obrabi (pri talnih oblogah) oziroma odpornost proti biolo{kim {kodljivcem (elementi v stiku s stalno vlago) in po`aru, je za les v konstrukcijah va`na predvsem njegova trdnost (upogibna, tla~na in natezna – vzporedno in pravokotno na vlakna, stri`na). Najbolj pogosto so leseni elementi obremenjeni na upogib, zato je kot karakteristi~na izbrana upogibna trdnost, trdnostni razredi pa so - skladno s standardom EN 338 - ozna~eni s ~rkama C (coniferous = iglavci) oz. D (deciduous = listavci) in {tevilko, ki pomeni upogibno trdnost v N/mm2 (npr. C 24). Dva osnovna na~ina razvr{~anja lesa po trdnosti sta vizualno in strojno razvr{~anje lesa. Pri vizualnem razvr{~anju razvr{~amo les v razrede na osnovi zna~ilnosti ({irina letnic) oz. ocene napak (gr~e, naklon vlaken, obarvanje), pri strojnem razvr{~anju pa na osnovi meritev posameznih zna~ilnosti. Povezava med obema na~inoma razvr{~anja pa kljub mnogim raziskavam {e ni natan~no opredeljena. IskraERO Hidria Perles, d.o.o. Savska Loka 2 4000 Kranj Tel.: 04 2076 429 Fax: 04 2076 428 Zgodovinski pregled Tradicionalni in zaenkrat {e vedno najbolj raz{irjen na~in razvr{~anja lesa je vizualno razvr{~anje, v~asih v kombinaciji z dolo~itvijo gostote lesa. Standardi za vizualno razvr{~anje so bili do sedaj po dr`avah razli~ni: pri nas smo razvr{~ali konstrukcijski les po postopkih iz JUS U.D0.001, v Nem~iji in Avstriji po DIN 4074, v skandinavskih dr`avah po NS-INSTA 142. Ta k na~in razvr{~anja pa je predvsem zelo zamuden in mo~no odvisen od vestnosti pregledovalca. Za~etke uvajanja strojnega razvr{~anja lesa po trdnosti lahko najdemo v 60. letih prej{njega stoletja, ve~ji razmah tovrstnega razvr{~anja pa v 70. in 80. letih. V za~etnem obdobju je strojno razvr{~anje lesa temeljilo na upogibnem poskusu, s katerim so ugotavljali upogibni elasti~ni modul lesa. Zaradi dokazane povezanosti med elasti~nim modulom in trdnostjo lesa je tako razvr{~anje bolj{e od vizualnega in omogo~a to~nej{e razvr{~anje, predvsem pa je precej hitrej{e. Njegova slaba stran so velike in zato drage naprave, na drugi strani pa je njihova zmogljivost zaradi mo`nih napak pri meritvah omejena (vibriranje!). V 90. letih prej{njega stoletja so za~eli z uvajanjem drugih nedestruktivnih metod, kot so meritve dinami~nega modula elasti~nosti z ultrazvokom oz. udarnimi metodami, meritve z rentgenskimi napravami in drugo. Nekatere izmed teh novih metod so uspe{no uporabljene v novej{ih komercialnih strojih za razvr{~anje lesa. Sedanje stanje V {tevilnih evropskih dr`avah {e vedno uporabljajo vizualno razvr{~anje, v~asih tudi v kombinaciji z meritvami gostote. V za~etku so sicer nameravali izdelati enoten evropski standard za vizualno razvr{~anje, vendar se je pokazalo, da so razlike med posameznimi vrstami in predvsem med nacionalnimi standardi prevelike. Zato so se odlo~ili, da v standardu (EN 518) podajo splo{na na~ela za standarde za vizualno razvr-{~anje ter nekatere bistvene omejitve (naklon vlaken, razpoke, ijaLeS 57(2005) 12 znanje za prakso zvitost), standardi pa bodo ostali nacionalni. Za poenotenje so v standardu EN 1912 podane enotne oznake drevesnih vrst, za najpogosteje uporabljene standarde za vizualno razvr{~anje pa je podana tudi povezava med vizualnimi in trdnostnimi razredi (primer: razredi S13, S10 in S17 po DIN 4074-1 ustrezajo trdnostnim razredom C30, C24 in C18). Dr`ave, ki uporabljajo svoje nacionalne standarde za razvr{~anje, pa morajo priskrbeti podatke o vseh izmerjenih mehanskih lastnostih na dovolj velikem vzorcu, da je mo`no definirati karakteristi~ne vrednosti po standardu EN 384. Za razliko od vizualnega razvr{~anja dobimo s strojnim razvr{~anjem neposredno trdnostni razred po EN 338. Strojno razvr{~anje lesa po trdnosti je v nekaterih evropskih de`elah `e zelo razvito in, kot tam ugotavljajo, tudi ekonomsko upravi~eno. Za razvr{~anje masivnega lesa po trdnosti so v postopku sprejemanja {tirje deli standarda prEN 14081 (Lesene konstrukcije - Konstrukcijski les pravokotnega prereza, razvr{~en po trdnosti). Prvi del (harmoniziran) vsebuje splo{ne zahteve, deli 2 - 4 pa zahteve za strojno razvr{~anje. Na osnovi tega standarda bo tako mo`no (oz. tudi obvezno) konstrukcijski les ozna~iti z oznako CE. Stroj za nana{anje lepil, ki ga ni potrebno ~istiti avtor Milan [ernek, vir: GZS - L-portal Dynea, ki je eden izmed vodilnih globalnih proizvajalcev lepil, je v sodelovanju s proizvajalcem strojev in naprav za nana{anje lepil Oest, razvila in patentirala nana{alni stroj, ki ga po uporabi ni potrebno ~istiti – umivati (wash less applicator). Stroj je namenjen z nana{anje dvokomponentnih melamin-urea-formaldehidnih (MUF) lepil pri proizvodnji lepljenih nosilcev. Stoj ima dve nana{alni glavi, ki sta potopljeni vsaka v svoj rezervoar s posamezno komponento MUF lepila. Pri na-na{anju lepila se glavi dvigneta iz rezervoarjev na delovno vi{ino. Nana{anje lepila poteka z ekstrudiranjem v obliki curkov oziroma niti. Po kon~ani proizvodnji se glavi potopita v lo~ene rezervoarje in tam ostaneta do za~etka ponovnega nana{anja. Glede na to, da je vsaka nana{alna glava potopljena v svojo komponento MUF lepila, ni nevarnosti, da bi lepilo za~elo utrjevati in bi se sprijelo na nana{alno glavo. ^i{~enje ali umivanje takega stroja po uporabi ni potrebno, s ~imer se prihrani na delovnem ~asu. Poleg tega ni ostankov lepila in odpadnih voda, kar je ugodno iz ekolo{kega in ekonomskega vidika. Ve~ informacij: http://www.forestprod.org/adhesives05grostad.pdf ijaLeS 57(2005) 12 GZS - Zdru`enje lesarstva PORO^ILO S SKUP[^INE CEI-BOIS -ZDRU@ENJA LESNE INDUSTRIJE EVROPE V RIGI OD 14. DO 16. NOVEMBRA 2005 Prvi dan sre~anja ~lanov zdru`enja CEI-Bois smo si ogledali nekaj podjetij v Latviji in opravili razgovore z njihovim vodstvom, kot tudi navezali kontakte med ~lani zdru`enja. Poudaril bi, da sem navezal osebne kontakte z ve~ino ~lanov, ki so bili na skup{~ini, posebej tudi s g. Krisom Wijnenendaele - gene-ralnim sekretarjem EPF in tehni~nim svetovalcem CEI-Bois, generalnim sekretarjem g. Jaegerjem, z g. Frederi-kom Lauwaert iz CEI-Bois, g. Doer-yem (EPF, kandidat za novega predsednika - ~lan predsedstva) in g. Lech-nerjem (vodja projektne skupine »Built with wood« v okviru projekta ROADMAP 2010« iz Avstrije, z g. Davidom G. Duke-Evans iz Velike Britanije, kot tudi g. Romanom Reh iz Slova{ke. Z ve~ino imenovanih sem tvorno sodeloval `e od leta 1994, torej imam z njimi pristne in sicer dobre kontakte. S strani g. Krisa Wijnenendaele je bila podana pobuda o mo`nosti organizacije sre~anja FEIC in EPF v letu 2007 v Sloveniji. Prav tako s strani g. Romana Reh o tesnej{em sodelovanju s njihovim zdru`enjem za lesno industrijo. V zgodnjih jutranjih urah smo se odpeljali na grad Jaunamoku, kjer je bila predstavitev JSC »Latvian State Forests« - gospodarjenje z gozdovi v javnem sektorju. Za tem smo se odpeljali v mesto Ventspils, kjer smo si ogledali veliko lesno predelovalno podjetje KU-REKSS - proizvodnja izdelkov iz masivnega lesa za konstrukcije - predelajo prek 160 t. m3 oblovine letno, 180 zaposlenih z letno realizacijo ve~ kot 30 mio EUR. Sledil je ogled podjetja ARBO – proizvodnja oken in vrat iz »lepljencev« - mese~na kapaciteta 3000 kosov – novo podjetje z najnovej-{imi stroji (Weinig, Homag – ve~sto-penjskimi obdelovalnimi stroji), 30 zaposlenih. Izgradnja tovarne je bila financirana tudi s pomo~jo denarja iz EU (iz evropskih skladov). Zadnji ogled je bil ogled proizvodnje lesenih briketov – iz `agovine, zaposlenih 24 delavcev. iz vsebine Vsebinsko izredno bogata skup{~ina s poudarki na konkretnih izvedbenih projektih - ROADMAP 2010, FTP, PROGRAM DELA V LETU 2006, VOLITVE NOVEGA PREDSEDNIKA - izvoljen je bil predstavnik [vedske g. Mikael Eliasson. Poudarki s same skup{~ine: Cilji CEI-Bois zdru`enja: • zagotoviti sinergijo med ~lani zdru`enja; • definiranje interesov panoge; • sprejemanje stali{~ in sklepov; • varna izmenjava informacij znotraj zdru`enja in navzven; • realizacija {tudij (dru`benih, ekonomskih, okoljskih …); • koordinacija promocije uporabe lesa. Vse te aktivnosti se izvajajo v okviru temeljne vizije »Les in izdelki iz lesa morajo postati vodilen material do leta 2010«. Za realizacijo te vizije, in pove~anje uporabe izdelkov iz lesa v Evropi in s tem zagotovitev prihodnosti lesne industrije, je lesno predelovalni sektor pri~el z izvr{evanjem »ROADMAP 2010«. • ROADMAP 2010 - aktivnosti se izvajajo skozi procese: • »Building with Wood (gradimo z Dimi~eva 13, 1504 Ljubljana tel.:+386 1 58 98 284, +386 1 58 98 000 fax: +386 1 58 98 200 http://www.gzs.si http://www.gzs.si/lesarstvo Informacije {t. 10/ 2005 ISSN 1581-7717 december 2005 Iz vsebine: PORO^ILO S SKUP[^INE CEI-BOIS - ZDRU@ENJA LESNE INDUSTRIJE EVROPE V RIGI OD 14. DO 16. NOVEMBRA 2005 Odgovorni urednik: Bojan Pogorevc, sekretar GZS-Zdru`enja lesarstva Les 57(2005) 12 GZS - Zdru`enje lesarstva lesom)« - ki je upravljan s strani Avstrijskega združenja (odgovoren g. Dieter Lechner). Vizija -promovirati les kot prevladujoč -vodilen gradbeni material, z osredotočenjem na izgradnji hiš. Skupina strokovnjakov je predlagala štiri skupne točke: o narediti les kot vodilen material, o razviti nov okvir pod industrijskim vodenjem, o kreirati močno željo po gradnji z lesom, o izboljšati znanja in pristojnosti. V letu 2005 so se osredotočili na naslednje aktivnosti: standardizacija-Eurokode, redefiniranje standardov, ognjeodpornost in zvočna izolativnost, osnovno znanje, aplikativni priročnik, programska oprema, konstrukcije, analiza potreb kupcev in njihove zahteve, preskrba s surovino (oblovino). »Living with wood (`ivimo z lesom)« - upravljanje s strani Špancev - g. Juan Prados. Promocija in povečanje porabe izdelkov iz lesa (pohištvo indr.) za dekorativne, renovacijske potrebe in vzdrževanje. Terminiranje iz takoimenovane »design arene« v »naredi si sam areno«. • »Wood Packing and Transport (embaliranje in transport z lesom)« - vodi g Filip De Jaeger. Nadaljevati z uporabo palet in na osnovi lesa sistema pakiranja kot optimalno rešitev tako za kupce - uporabnike, kot tudi s širšega družbenega vidika in vzpodbuditi inovativno dejavnost na področju uporabe lesa v sektorju transporta. • »Wood in Sustainable Development (Les v trajnostnem razvoju)« - poudariti pozitiven prispevek lesa in lesnih izdelkov za trajnosten družbenoekonomski razvoj kot tudi za družbo kot celoto. • »Consolidation (konsolidacija)« doseči popolno konsolidacijo z CEI Bois - združenjem, prvič skozi popolno prilagoditvijo Roadmap procesa z strukturo CEI-Bois in drugič boljšo koordinacijo z in med različnimi sektorji in panožnimi združenji. • V letu 2005 je bil podan poseben poudarek na razvoju FTP -Forest-based sector tehnology platform (tehnološki platformi), kjer je vloga CEI-Bois prevladujoča; • Organizacija European Wood Day v prostorih EP - Evropskega parlamenta - v času od 7 do 9, februarja 2006 - odstranitev barier vsebovane v dokumentu WTO iz Dohe - kordinacija dela z VOC (Volatile Organic Compounds -hlapljivost organskih sestavin -formaldehid je vsebovan v mnogih prehrambenih izdelkih, kot sadje, meso in zelenjava, tudi v povečanih količinah - poudarek na eko-prijaznosti izdelkov iz lesa (lesenega pohištva), sodelovanje tudi s drugimi, kot so ICFPA -proizvajalci lepila; • Osredotočenje na les in izdelke iz lesa v času predsedovanja EU s strani Avstrije in Finske v letu 2006. Aktivnosti v letu 2006: • razširitev in interpretacija European Wood Factsheets, • promocija v EP (EU -parlamentu), • finalizacija in distribucija Book of Arguments - ki razlaga z dejstvi okoljske, tehnične in ekonomske prednosti lesa in izdelkov iz lesa (izdelati pred EP promocijo -predstavitvijo), • EU predsedovanje Avsrije in Finske: imeti »trajnostno konstrukcijo in ključne aktivnosti, • Nadzorovanje evropskega razvojnega programa - aktivna vključi-tev vanj - v tematske strategije EU kot razvojne in tekoče aktivnosti, • Krepitev CEI-Bois - z dveh smeri: * krepitev s Roadmap 2010 proces s Cei-Bois, * kot združenje sektorskih združenj. Preglednica iz doc. CEI Bois št. 2076 - str.16 • Lobiranje, • Anti-dumping. Bojan Pogorevc, sekretar ijaLeS 57(2005) 12 Letno kazalo LES wood revija za lesno gospodarstvo Letnik 57 Stran 1 - 404 UDK 630 / ISSN 0024-1067 Letno kazalo ~lankov po rubrikah, naslovih in avtorjih Glavni urednik: prof. dr. dr. h.c. Niko TORELLI Odgovorna urednica: Sanja PIRC, univ. dipl. nov. Urednik: Stane KOČAR, univ. dipl. inž. Direktor: dr. mag. Jože KORBER Ljubljana 2005 Izdala in založila Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Združenjem lesarstva Uvodnik O dobi~konosnosti kapitala Grozdenje Finci z inovacijami in promocijo lastnega znanja Preve~ ali premalo lesa? Euro 2004 Na pol poln ali prazen kozarec? Grozdje, vino in kis Kostanji in je`ice Horuk v nove ~ase "Zdrava" raba lesa Znanstveni ~lanki Mo`nosti celovite izrabe lignocelulozne biomase v celulozni in papirni industriji Metoda razvoja funkcij kakovosti Ljubitelji lesa in gozdov - oglasite se zdaj Senescenca, staranje in dolgo`ivost dreves Leseni mostovi - v~eraj, danes, jutri Vpliv toplotne obdelave na sorpcijske lastnosti lesa Za{~ita lesa danes - jutri Faktorji obstojnosti lesenih fasad Konstrukcijski kompozitni les Tradicionalna za{~ita lesa na fasadi Bradavi~asti sloj Za{~ita mahagonijevega lesa pred diskoloracijami Analiza lesa in restavriranje baro~nega kipa Fungicidne lastnosti 50 let starega odpadnega za{~itenega lesa Platana (Platanus sp.) - les skorja in kulturna zgodovina Detajl v identitetni arhitekturi na Gorenjskem Spremljanje utrjevanja lepila z dielektri~no analizo Strokovni ~lanki Lesnina in`eniring d.d. dosegla z ALTENDORFom dogovor o strate{kem sodelovanju STRES - na{ prijatelj ali sovra`nik? Skeletni sistem lesene gradnje Kako izbolj{ati poslovodsko odlo~anje? (1. del) Les v tradicionalnem stavbarstvu na Slovenskem Motivacija zaposlenih Roadmap 2010 - smernice evropske lesnopredelovalne industrije Marko Ho~evar 1 Mirko Tratnik 49 Jože Kušar 93 Niko Torell 137 Marko Ho~evar 181 Sanja Pirc 225 Stojan Ulčar 269 Sanja Pirc 313 Sanja Pirc 357 Niko Torell 401 Janja Zule 4 Igor Lipu{~ek, Mirko Tratnik 10 Andrej Lah 19 Niko Torell 52 Jelena S rp~i~ 95 Žeuko Gorišek, Aleš Straže, Robert Jene 140 Miha Humar 184 Hrvoje Turkulin, Vlatka Jirouš Rajkovič 189 Milan [ernek, Matej Jo{t 230 Martina Zba{nik Senega~nik 236 Jožica Gričar, KatarinaČufar 274 Miro Toma`i~, Mat j a ` Pavli~, Franci Sokli~, Borut Kri~ej, Marko Petri~ 278 Martin Zupan~i~, Andrej Jazbec, Katarina ^ufar 283 Miha Humar, Franc Pohleven 3 17 Niko Torell 321 Blaž Birk 360 Milan [ernek 404 35 Mllenka Trkovnik 45 Benedikt Bor{i~ 58 Marko Ho~evar 63 Vito Hazler 75 Bo`ena Kramar 85 Fani Potočnik 88 Kako izbolj{ati poslovodsko odlo~anje? (2. del) Tretje strokovno sre~anje polagalcev podov Slovenije Evropsko tekmovanje v polaganju parketa Marko Ho~evar Dominika Prijatelj Dominika Prijatelj, @eljko Gori{ek Vojko Kalu`a Politika prodajnih cen Nekaj zna~ilnosti italijanske pohi{tvene industrije Fani Poto ~nik Razvoj ~love{kih virov v lesarskih podjetjih vzhodne Slovenije - empiri~na situacijska analiza Rozi A`man Iz teorije v prakso: tehnologije za obogatitev dela Bo`ena Kramar Pozitivna naravnanost do `ivljenja in dela Milenka Trkovnik Na svetu prodajo 502 milijona oken na leto Franc Mihi~ Leseni svet Sre~ko Ornik Tik pod son~no stranjo Alp - na obisku v tovarni LIP Bled, PC Notranja vrata Sanja Pirc Nem{ki trg oken {e naprej upada Franc Mihi~ Nevarne vode Bo`ena Kramar Kako za~eti spoznavati les in se z njim pogovarjati Marijan Vodnik Jo`e Korber Franc Pohleven Milenka Trkovnik Boštjan Ložar Tehnolo{ki in{titut lesarstva v Ljubljani IRG 35 - svetovni kongres o lesnih {kodljivcih in za{~iti lesa v Sloveniji Razvoj pozitivnih med~love{kih odnosov "Kje so slovenska podjetja v primerjavi z multinacionalkami?" Mednarodni posvet "Les za izdelke ali kurjavo" DAN kuhinje 2004 - 11. september Fani Poto ~nik Enotni evropski trg potrebuje pove~ano aktivnost Evropske zveze trgovcev s pohi{tvom - FENA Fani Poto ~nik Zakaj lesena okna Janez Bon~a Ravnanje z izjemnimi ljudmi v organizaciji Janez Mayer Zgradbe, energija in okolje 2004 Ivan G ra{i~ Ali so razstavljavci z nastopom na Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu zadovoljni? Vida Ko`ar Pot do zadovoljnega kupca Stojan Koko{ar Novi WEEKE BHP 520 - portalni CNC Bla` Kocjanc ve~stopenjski obdelovalni stroj za obdelavo brez kompromisov Smo res ~ez les, ~e kurimo les? Andrej Lah Decimirnica vrhunske tehnologije skupine Weinig Ciril Mrak Pogozdovanje Islandije in {e kaj o Icelandu Stojan U l~ar Znanje za prakso WEEKE VENTURE - novi CNC stroji za nove izzziveGREGOR Kmecl Novost iz HENKLA: MAKROFLEX PU pena Vibracijski brusilnik Iskra ERO professional VB 745 Ale{ Likar Lepilo PATTEX Repair Extreme - za korak v skrajnost Od ideje do izdelka - 3D svet Sa{o Prijatelj Skupina WEINIG na Sejmu XYLEXPO: v sredi{~u novih tehnologij IjaLeS 57(2005) 12 Grafi~no programiranje NC strojev Jure [piler Iverne plo{~e in prosti formaldehid Sergej M edved Preactor: orodje za informacijsko podporo planiranja proizvodnje Mihael Kro{l Novosti iz Weiniga 134 148 165 166 172 175 179 212 217 219 229 258 262 295 303 306 308 353 368 397 409 433 435 439 442 444 21 74 TI1 118 155 161 199 206 243 01 13; Letno kazalo Sejmi in razstave jmm cologne - S prilagodljivostjo in funkcionalnostjo pred konkurente KOLN 2004 - sejem pohi{tva in opreme Sejem DOM 2004 - Streha nad glavo Mednarodni sejem SAIEDUE - Bologna Utrinki z Milanskega sejma Mednarodni lesni sejem Celovec Bogat razstavni program LESNIME IN@ENIRING na sejmu AMBIENTA 2004 v Zagrebu InTech 04 - pregled Weinigovih novosti na hi{nem sejmu AMBIENTA 2004 Zbor pohi{tva na 15 . ljubljasnkem pohi{tvenem sejmu Ljubljanski pohi{tveni sejem je zaslu`il oceno odli~no Matej Kadunc 36 Lado Ko{ir 39 Ciril Mrak 82 Stojan Ulčar 127 Matej Kadunc 163 257 298 sejmu 311 Sanja Pirc 351 Sanja Pirc Fani Potočnik Harmonija svetlobe in barv jeseni na Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu Mirjam Zalo`nik Iz na{ih podjetij Inovativna dejavnost v Jelovici [kofja Loka LESNA Pohi{tvo Slovenj Gradec d.o.o. LIP Bled PC Notranja vrata Hi{ni sejem v Novolesu: letu investicij sledi leto prodaje JAVOR d.d. prevzema optimizem INLES d.d. ima edini v Sloveniji nem{ki "RAL-znak kakovosti" Sto let Stolovih stolov V SVEI d.d. leto turbo razvoja in novih za~etkov HOMAG - Rolls Royce v lesni industriji Velika prelomnica v razvoju Lesne TIP Oti{ki Vrh iz Skupine PREVENT Literatura Les - zgradba in lastnosti Mirko Ger{ak Osebne vesti ^rtomir Tavzes-novi doktor biotehni{kih znanosti Franc Pohleven Toma` Ku{ar, Pre{ernov nagrajenec Biotehni{ke fakultete za leto 2003 Primo` Oven Jesenkova priznanja za leto 2004 Zoran Tro{t Jesenkovo priznanje za leto 2004 - Ljerka KervinaZORAN Tro{t Andreja Kutnar - dobitnica Jesenkovega priznanja za leto 2004 za {tudente Bojan Bu~ar Mag. Du{an Jurc - novi doktor gozdarskih znanosti Franc Pohleven IN MEMORIAM - prof. dr. Vekoslav Mihevc Marko Petri~ Ravnatelj SL[ Ljubljana Vinko Velu{~ek v zaslu`en pokoj Diplomant Bla` Dem{ar, Pre{ernov nagrajenec Biotehni{ke fakultete v letu 2004 Ars les Razstava rezbarjev v Trzinu Razstava Metke in Janeza Jarca Vzgoja in izobra‘evanje Mirjam Zalo`nik Primo` Oven Stane M esar Stane M esar 393 446 Jana Ko{ir 40 Beno Kotnik 41 Stojan Ulčar 213 Sanja Pirc 254 Ester Fidel 258 Franc Mihi~ 304 France Stele 339 Sanja Pirc 349 Stojan Ulčar 389 437 89 130 131 132 177 260 441 135 355 Srednja gozdarska in lesarska {ola Postojna na Dnevih tehni~ne kulture O tujem jeziku na Oddelku za lesarstvo Pilotski mednarodni projekt KNOWOODNET (Leonardo da Vinci) Dijaki Srednje lesarske {ole Nova Gorica v Sutriu Razstava izdelkov dijakov [C Ljubljana, SL[ Tehni~ni dnevi na SGL[ Postojna Podeljene prve diplome na Lesarski {oli Maribor - Vi{ji strokovni {oli Razstava izdelkov dijakov SGL[ Nova Gorica Izobra`evanja za management - SLS in LG Novo vodstvo Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani [tudentske re{itve za nove izdelke Kratke vesti V Skupini Prevent so uresni~ili strate{ke cilje LAMA na ZOW 2004 Bad Salzuflen Odlo~nej{i koraki LAME na nem{kem trgu WEINIGOV 30.000 Unimat JAVOR med prvimi slovenskimi podjetji prejel certifikat FSC Zorislava Makoter 43 Franc Pohleven 47 Janko Bizjak 90 Darinka Kozinc 178 Mirjam Zalo`nik 222 Bernarda Jernejc 263 264 Darinka Kozinc 265 Sanja Pirc 272 Zoran Tro{t 329 Janez Kukovica 398 Ester Fidel Pattex MONTAGE SPEZIAL - ve~ kot samo lepilo TOM Oblazinjeno pohi{tvo uspe{no na jmm "Evropska zvezda" za okno Jeloterm les-aluminij iz Jelovice d.d. Lani doma za 14,5 % vi{ja gradbena dejavnost LESNA TIP Oti{ki Vrh z ve~jim dobi~kom od na~rtovanega GORENJE - nadpovpre~no uspe{no tr`no osvajanje BAUMAX - do konca leta 2007 v Sloveniji {e {tirje novi prodajni centri Slovenski gozdovi - leto 2003 zaznamovano z napadi podlubnikov JELOVICA znova dobila potrditev kakovosti svojih izdelkov Dr`avna pomo~ tudi trem lesarskim podjetjem TOMOV hi{ni sejem 10 . seja skup{~ine delni~arjev dru`be JAVOR Pivka V JAVORU Pivka prese`ni delavci Porast prodaje italijanskih lesnopredelovalnih strojev v prvem tromese~ju leta 2004 Harvey Norman pove~uje podajo Kitajski grozi najhuj{a energetska kriza zadnjih 20 let Merkur odprl vrata v Slovenski Bistrici Ribni{ki Maboles kupil ~rnogorski [ip Berane Helios kupil Color Milijarda v industrijsko predelavo lesne biomase V Sloveniji lani izdanih 5660 gradbenih dovoljenj Lesonit bo dru`ba z omejeno odgovornostjo Prodaja Stillesa S polletnimi rezultati v Lami niso nezadovoljni Evropska komisija: "Izdelki iz lesa so u~inkovito orodje pri bla`itvi klimatskih sprememb" 2. skup{~ina Lesne TIP Oti{ki Vrh d.d. Oblazinjeno pohi{tvo Razgor{ek: hi{ni sejem in R divine Novo vodstvo nadzornega sveta JAVOR Pivka d.d. Melamin lani s 164 milijoni tolarjev dobi~ka LESNA TIP Oti{ki vrh prejela okoljski certifikat ISO 14001 IKEA je predstavila nov prodajni katalog za leto 2005 Fani Poto ~nik TOM na sejmu pohi{tva MOW v Nem~iji Obilo prilo`nosti za vlaganje na Hrva{kem in v S^G 2 3 3 3 20 28 38 50 51 51 51 51 57 94 138 153 162 182 183 183 183 183 183 198 226 227 227 227 228 228 235 270 273 273 305 314 Les 57(2005) 12 ' 314 431 26/ 46 266 309 Letno kazalo LES wood revija za lesno gospodarstvo Letnik 57 Stran 1 - 406 UDK 630 / ISSN 0024-1067 Letno avtorsko kazalo Glavni urednik: prof. dr. dr. h.c. Niko TORELLI Odgovorna urednica: Sanja PIRC, univ dipl. nov. Urednik: Stane KOČAR, univ. dipl. inž. Direktor: dr. mag. Jože KORBER Ljubljana 2005 Izdala in založila Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Združenjem lesarstva A`man Rozi Razvoj ~love{kih virov v lesarskih podjetjih vzhodne Slovenije - empiri~na situacijska analiza 166 Humar Miha Za{~ita lesa danes - jutri Birk Bla` Detajl v identitetni arhitekturi na Gorenjskem Bizjak Janko Pilotski mednarodni projekt KNOWOODNET (Leonardo da Vinci) Bon~a Janez Zakaj lesena okna Bor{i~ Benedikt Skeletni sistem lesene gradnje Bu~ar Bojan Andreja Kutnar - dobitnica Jesenkovega priznanja za leto 2004 za {tudente 90 353 58 132 Ger{ak Mirko Les - zgradba in lastnosti Ger{ak Mirko, Mrak Ciril Poraba tvoriv ( prera~un izkoristka) Gori{ek @eljko, Stra`e Ale{, Jene Robert Vpliv toplotne obdelave na sorpcijske lastnosti lesa Gra{i~ Ivan Strokovni posvet Zgradbe, energija in okolje 2004 Gri~ar Jo`ica, ^ufar Katarina Bradavi~asti sloj 267 140 397 Hazler Vito Les v tradicionalnem stavbarstvu na Slovenskem Ho~evar Marko O dobi~konosnosti kapitala Kako izbolj{ati poslovodsko odlo~anje? (1. del) Kako izbolj{ati poslovodsko odlo~anje? (2. del) Euro 2004 Humar Miha, Pohleven Franc Fungicidne lastnosti 50 let starega odpadnega za{~itenega lesa Jernejc Bernarda Tehni~ni dnevi na SGL[ Postojna Talilna lepila - napake pri lepljenju Jeron~i~ Kocjan Irena Kadunc Matej ^ater Mojca, Mo~nek Otto Proizvodni program lepil Nafte-Petrochem 419 Kalu`a Vojko Česen Andrej Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva - Mizarstvo - 2. del 48 Kmecl Gregor Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva - Mizarstvo - 3. del 92 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva - Mizarstvo - 4. del 136 Kocjane Blaž Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva - Mizarstvo - 5. del 180 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva - Mizarstvo - 6. del 224 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva - Mizarstvo - 7. del 268 Kokošar Stojan Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva - Mizarstvo - 8. del 312 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva - Mizarstvo - 9. del 356 Korber Jo`e Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva - Mizarstvo - 10. del 400 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva - Mizarstvo - 11. del 447 Ko{ir Jana Ko{ir Lado Fidel Ester JAVOR med prvimi slovenskimi podjetji prejel certifikat FSC 20 Kotnik Beno JAVOR d.d. prevzema optimizem 258 Ko`ar Vida Kozinc Darinka Pot do zadovoljnega kupca Tehnolo{ki in{titut lesarstva v Ljubljani Inovativna dejavnost v Jelovici [kofja Loka KOLN 2004 - sejem pohi{tva in opreme LESNA Pohi{tvo Slovenj Gradec d.o.o. Informacije GZS - Zdru`enja lesarstva {t. 1 / 2004 Informacije GZS - Zdru`enja lesarstva {t. 2 / 2004 Informacije GZS - Zdru`enja lesarstva {t. 3 / 2004 Informacije GZS - Zdru`enja lesarstva {t. 4 / 2004 Informacije GZS - Zdru`enja lesarstva {t. 5 / 2004 Informacije GZS - Zdru`enja lesarstva {t. 6 / 2004 Informacije GZS - Zdru`enja lesarstva {t. 7 / 2004 Informacije GZS - Zdru`enja lesarstva {t. 8 / 2004 Informacije GZS - Zdru`enja lesarstva {t. 9 / 2004 Ali so razstavljavci z nastopom na Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu zadovoljni? Informacije GZS - Zdru`enja lesarstva {t. 10 / 2004 Dijaki Srednje lesarske {ole Nova Gorica v Sutriu Razstava izdelkov dijakov SGL[ Nova Gorica 274 Kramar Bo`ena Motivacija zaposlenih Iz teorije v prakso: tehnologije za obogatitev dela Nevarne vode 75 Kro{l Mihael Preactor: orodje za informacijsko podporo planiranja proizvodnje 1 Kukovica Janez [tudentske re{itve za nove izdelke 63 101 Kušar Jože Finci z inovacijami in promocijo lastnega znanja 181 317 263 375 jmm cologne 2004 - S prilagodljivostjo in funkcionalnostjo pred konkurente 36 Utrinki z Milanskega sejma 163 Politika prodajnih cen 148 WEEKE VENTURE - novi CNC stroji za nove izzzive 21 Novi WEEKE BHP 520 - portalni CNC ve~stopenjski obdelovalni stroj za obdelavo brez kompromisov 435 433 229 40 39 23 69 113 157 201 245 289 333 377 409 421 178 265 85 172 217 243 398 93 IjaLeS 57(2005) 12 84 360 41 28/ Letno kazalo Lah Andrej Ljubitelji lesa in gozdov - oglasite se zdaj Smo res ~ez les, ~e kurimo les? Likar Ale{ Vibracijski brusilnik Iskra ERO professional VB 74 5 Vse je relativno (ali ro~ni kro`ni `agalni stroj brez razpornega klina) Lipu{~ek Igor Dru{tvo in`enirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana Lipu{~ek Igor, Tratnik Mirko Metoda razvoja funkcij kakovosti 19 439 Tri 331 42 Ložar Boštjan "Kje so slovenska podjetja v primerjavi z multinacionalkami?" 295 IKEA je predstavila nov prodajni katalog za leto 2005 Ljubljanski pohi{tveni sejem je zaslu`il oceno odli~no Prijatelj Dominika Tretje strokovno sre~anje polagalcev podov Slovenije Prijatelj Dominika, Gori{ek @eljko Evropsko tekmovanje v polaganju parketa Prijatelj Sa{o Od ideje do izdelka - 3D svet Srp~i~ Jelena Leseni mostovi - v~eraj, danes, jutri Stele France Sto let Stolovih stolov 309 431 133 134 155 95 339 Makoter Zorislava Srednja gozdarska in lesarska {ola Postojna na Dnevih tehni~ne kulture 43 Mayer Janez Ravnanje z izjemnimi ljudmi v organizaciji 368 Medved Sergej Iverne plo{~e in prosti formaldehid 206 Mesar Stane Razstava rezbarjev v Trzinu 135 Razstava Metke in Janeza Jarca 355 [emek Milan [ernek Milan, Jo{t Matej [piler Jure Spremljanje utrjevanja lepila z dielektri~no analizo Konstrukcijski kompozitni les Grafi~no programiranje NC strojev 230 199 Mihi~ Franc Mrak Ciril Ornik Sre~ko Oven Primo` Oven Primo` Petri~ Marko Pirc Sanja Na svetu prodajo 502 milijona oken na leto 176 Nem{ki trg oken {e naprej upada 216 INLES d.d. ima edini v Sloveniji nem{ki "RAL-znak kakovosti" 304 Pohleven Franc Poto~nik Boris Poto~nik Fani Sejem DOM 2004 - Streha nad glavo Decimirnica vrhunske tehnologije skupine Weinig Toma` Ku{ar, Pre{ernov nagrajenec Biotehni{ke fakultete za leto 2003 Diplomant Bla` Dem{ar, Pre{ernov nagrajenec Biotehni{ke fakultete v letu 2004 IN MEMORIAM - prof. dr. Vekoslav Mihevc DOM - streha nad glavo Vzhodno od raja? "Z lesom znamo ravnati lesarji!" Tik pod son~no stranjo Alp - na obisku v tovarni LIP Bled, PC Notranja vrata Na pol poln ali prazen kozarec? Anbasador znanosti in lesa Hi{ni sejem v Novolesu: letu investicij sledi leto prodaje Izobra`evanja za management - SLS in LG Kostanji in je`ice V SVEI d.d. leto turbo razvoja in novih za~etkov AMBIENTA 2004 Horuk v nove ~ase STILLES plemeniti svoj stil Zbor pohi{tva na 15 . ljubljasnkem pohi{tvenem sejmu Lesarski kadrovski klub v LIKU Vrhnika 82 442 441 260 29 119 207 212 225 251 254 272 313 349 351 357 383 393 403 ^rtomir Tavzes - novi doktor biotehni{kih znanosti 46 O tujem jeziku na Oddelku za lesarstvo 47 Mag. Du{an Jurc - novi doktor gozdarskih znanosti 177 IRG 35 - svetovni kongres o lesnih {kodljivcih in za{~iti lesa v Sloveniji 258 Nazaj k naravnim materialom za povr{insko obdelavo lesa 429 Roadmap 2010 - smernice evropske lesnopredelovalne industrije 88 Nekaj zna~ilnosti italijanske pohi{tvene industrije 165 DAN kuhinje 2004 - 11. september 306 Enotni evropski trg potrebuje pove~ano aktivnost Evropske zveze trgovcev s pohi{tvom - FENA 308 Toma`i~ Miro Pavli~ Matja`, Sokli~ Franci, Kri~ej Borut, Petri~ Marko Torelli Niko Tratnik Mirko Trkovnik Milenka Za{~ita mahagonijevega lesa pred diskoloracijami Senescenca, staranje in dolgo`ivost dreves Preve~ ali premalo lesa? Platana (Platanus sp.) - les skorja in kulturna zgodovina "Zdrava" raba lesa Grozdenje STRES - na{ prijatelj ali sovra`nik? Pozitivna naravnanost do `ivljenja in dela Razvoj pozitivnih med~love{kih odnosov Jesenkova priznanja za leto 2004 Jesenkovo priznanje za leto 2004 - Ljerka Kervina Novo vodstvo Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani Turkulin Hrvoje Jirou{ Rajkovi} Vlatka Faktorji obstojnosti lesenih fasad Ulčar Stojan Vodnik Marijan Zalo`nik Mirjam Mednarodni sejem SAIEDUE - Bologna LIP Bled PC Notranja vrata Grozdje, vino in kis HOMAG - Rolls Royce v lesni industriji Pogozdovanje Islandije in {e kaj o Icelandu Kako za~eti spoznavati les in se z njim pogovarjati Razstava izdelkov dijakov [C Ljubljana, SL[ Ravnatelj SL[ Ljubljana Vinko Velu{~ek v zaslu`en pokoj Harmonija svetlobe in barv jeseni na Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu Zba{nik Senega~nik Martina Tradicionalna za{~ita lesa na fasadi Zule Janja Mo`nosti celovite izrabe lignocelulozne biomase v celulozni in papirni industriji 278 52 137 321 401 49 45 175 262 130 131 329 127 213 269 389 444 219 222 266 236 Zupančič Martin, Jazbec Andrej, Čufar Katarina Analiza lesa in restavriranje baro~nega kipa 283 ijaLeS 57(2005) 12 10 404 Leseni svet 1/9 89 Tro{t Zoran 89 446 4 GZS - Zdru`enje lesarstva USMERITVE DELA GZS - ZDRU@ENJA LESARSTVA V LETU 2006 1. Temeljna izhodi{~a in cilji zdru`enja Izhodišča: • Združenje za lesarstvo deluje že vrsto let in je posebej pod dosedanjim vodstvom in zavzetim delom sekretarja združenja dr. Jožeta Korberja in njegovih sodelavcev doseglo zavidljivo strokovno raven in zaupanje članov združenja, tako ponuja velike objektivne možnosti za nadaljevanje dosedanjega dela in za nadaljevanje razvoja lesarske dejavnosti v skladu s zastavljenimi usmeritvami predsedstva združenja za lesarstvo, kov v skladu s dokumentom STRATEGIJA Razvoja slovenskega lesarstva z vidika koncipiranja notranjih in zunanjih ukrepov ter aktivnosti za doseganje strate{kih ciljev, • Združenje razpolaga z bogato infrastrukturo v okviru GZS in zunaj nje, ki je eden od temeljev za učinkovito delovanje, • obstaja tradicija izvajanja dejavnosti v danem okolju, • strokovno usposobljen kader z izkušnjami v izvajanju dejavnosti. Pri vodenju sledimo naslednje cilje: • zagotoviti sienergijo med člani združenja ; • jasno definiranje interesov panoge; • koordinacija promocije in uporabe lesa; • doseganje učinkovitosti in kakovosti delovanja, • doseganje poslovnega ugleda in moči združenja, • izmenjava strokovnih izkušenj in znanj znotraj združenja kot tudi navzven; • strokovno izpopolnjevanje in razvoj kadrov; • vzpodbujanje razvoja lesarske panoge v Sloveniji. VIZIJA ZDRU@ENJA Dolgoročno ostati združenje, ki bo ostalo in postalo pomemben poslovni partner lesno predelovalnim podjetjem na področju učinkovitejšega poslovanja lesno predelovalnih podjetij, kot tudi njihovega uspešnega sodelovanja z razvojno-raziskovalnimi, izobraževalnimi, državnim in drugim institucijami, tako doma kot v svetu - poudarek bo dan predvsem sodelovanju znotraj EU in koriščenju njihovih strukturnih skladov, in v skladu s dogovorom in razvojem dejavnosti tudi razvijati delovanje združenja. Delovanje združenja uglasiti s vizijo CEI-Bois - temeljne vizije »Les in izdelki iz lesa morajo postati vodilen material do leta 2010«. Za realizacijo te vizije in povečanja uporabe izdelkov iz lesa v Evropi in s tem zagotovitev prihodnosti lesne industrije, je lesno predelovalni sektor v EU pričel z izvrševanjem »ROAD-MAP 2010«. ROADMAP 2010 - aktivnosti se izvajajo skozi procese: • »Building with Wood (gradimo z lesom)«, • »Living with wood (živimo z lesom)«, • »Wood Packing and Transport (embaliranje in transport z lesom)«, • »Wood in Sustainable Development (les v trajnostnem razvoju)«, • »Consolidation (konsolidacija)«. Tekoče bomo reagirali na probleme, ki jih bodo nakazale naše članice ali vladne institucije in druge institucije. CILJI ZDRU@ENJA zagotoviti sienergijo med člani zdru'enja ; aktivna vloga v CEI-Bois -komisijah in sekcijah; jasno definiranje interesov panoge; koordinacija promocije in uporabe lesa; doseganje učinkovitosti in kakovosti delovanja, doseganje poslovnega ugleda in moči združenja, izmenjava strokovnih izkušenj in znanj znotraj zdru•enja kot tudi navzven; strokovno izpopolnjevanje in razvoj kadrov; vzpodbujanje razvoja lesarske panoge v Sloveniji. Usmeritve dela za leto 2006 1. Razvojno-raziskovalna dejavnost in evropski strukturni skladi: • poudarek podan tehnološkim platformam, • aktivno sodelovanje in razvoj Tehnološkega inštituta za lesarstvo s dr. Pohlevnom, • aktivno sodelovanje in nadaljevanje začetega dela pri SLTP 2. Sodelovanje z lesarskim grozdom: • predvsem na vsebinskem delu delovanja grozda. 3. Sodelovanje z evropskimi zdru`enji: • CEI-Bois, FEMIB, FEIC,EPF in drugimi panožnimi združenji v EU, Les 57(2005) 12 GZS - Zdru`enje lesarstva • seznanjanje članstva o tem sodelovanju. 4. Sodelovanje z izobra`evalnimi in{titucijami: • poudarek na oblikovanju ustrezne kvalifikacije, • izobraževanje zaposlenih v panogi, • sodelovanje s BTF - lesarskim oddelkom, • organiziranje izobraževanja na določene aktualne teme. 5. Koordinacija delovanja sekcij in komisij: • oblikovanje sekcij znotraj panoge in koordiniranje njihovega delovanja. 6. Sodelovanje s Zvezo lesarjev Slovenije: • poudarek izdajanju revije LES in delovanju Lesarske založbe. 7. Varovanje okolja in standardizacija: • poudarek projektom na področju ekologije in varovanju okolja, • aktivno sodelovanje s Komisijo za varstvo okolja, • aktivna vloga pri oblikovanju tehničnih predpisov in standardizaciji na področju predelave lesa. 8. Promocija panoge: • ohranjanje in razvijanje sejemske in obsejemske dejavnosti -aktivno sodelovanje s Gospodarskim razstaviščem -Pohištveni sejem in sejem DOM, • koordiniranje sejemske dejavnosti tudi zunaj Slovenije, • najširša pozitivna promocija panoge v lokalnem okolju in širše v Evropi in svetu. 9. Sodelovanje s drugimi zunanjimi in{titucijami: • nadaljevanje začetih razgovorov z odgovornimi na MGD, • nadaljevanje aktivnosti tudi z vsemi drugimi institucijami in ustanovami. 10. Zastopanje interesov zdru`enja - zakonodaja in politika: • ekonomsko socialno sporazumevanje in kolektivno pogajanje, • spremljanje in vpliv na slovensko in evropsko zakonodajo, • izdelava analiz gospodarstva, panoge in regij. 11. Spodbujanj podjetni{tva in konkuren~nosti: • spodbujanje razvojnega načrtovanja, tehnološkega in trajnostnega razvoja ter konkurenčnosti. 12. Nadaljnje delo in {iritev L -portala: • prenova strani L-portala, • vključitev novih sodelavcev in vsebin. 13. Reorganizacija GZS: • aktivno bomo sodelovali pri reorganizaciji oz. posodobitvi GZS s ciljem za dovolj veliko avtonomijo panožnega združenja. 2. DELAVNICA SLTP (Slovenske lesne tehnolo{ke platforme za podro~je lesarstva Dne 8. decembra 2005 je na GZS potekala 2. delavnica Slovenske lesne tehnolo{ke platforme za podro~je lesarstva z naslednjim dnevnim redom: 1. Cilji in vizija CEI Bois – Zdru•enja proizvajalcev lesne industrije Evrope (poro~evalec: Bojan Pogorevc) 2. Predstavitev SLTP in FTP (poro~evalec: prof. dr. Marko Petri~ in Igor Milavec, sekretar SLTP) 3. Predstavitev SRA – razprava in predlogi (poro~evalec: prof. dr. Marko Petri~) 4. Teme SLTP za podro~je lesarstva. Moderator delavnice je bil prof.dr. Marko Petri~, prodekan za podro~je lesarstva Biotehni{ke fakultete v Ljubljani. 14. Skrb za razvoj »~love{kih virov -»human resourses«: • aktivno sodelovati pri oblikovanju in razvoju aktivne politike zagotavljanja optimalnih »človeških virov«. 15. Skrb za ustrezno organizacijsko strukturo na zdru`enju: • optimalna organizacija združenja -pri načrtovanju kadrov izhajamo iz primerne strokovne usposobljenosti kadrov s poudarkom na interdisciplinarnosti, kar pomeni pridobiti k sodelovanju strokovnjake iz različnih področij oz. dejavnosti (ekonomskih prek različnih specialnih strokovnih znanj, do znanj iz posameznih strokovnih področij). Izhodišče je na njihovi visoki strokovni usposobljenosti in ustreznih delovnih izkušnjah. Sekretar CZS-Združenja lesarstva Bojan Pogorevc ijaLeS 57(2005) 12 znanje za prakso Weinig dosegel 100 Kako se podjetje sre~a z izzivi globalizacije Weinig AG je vodilni svetovni proizvajalec v svojem sektorju in ima 2156 zaposlenih, ve~ kot polovico le-teh dela v Tauber-bischofsheimu. V svetu obdelave lesa je tako znan kot Coca-Cola. In znamka je - tako kot pri omenjeni pija~i – postala sinonim za kvaliteto in popularnost pri uporabnikih. Weini-gove podru`nice Dimter, Grecon, Raimann in Waco ne zaostajajo za star{evsko firmo v nobenem pogledu in so prav tako vodilni proizvajalci na svojih podro~jih lesne obdelave. To dokazuje, da Skupina Weinig pripada firmam, ki tvorijo mo~no jedro Nem{ke dr`ave, kot je dejal kancler Gerhard Schröder kot povabljeni govornik 20. septembra 2005 na praznovanju stoletnice in poudaril, da v Nem~iji potrebujejo {e veliko takih firm kot je ta. Kmalu po drugi svetovni vojni se je Weinig za~el specializirati za proizvodnjo skobeljnih strojev in se zapisal v zgodovino tehnologije v lesni industriji z inovacijami kot so npr. legendarna Unimat serija, Hydro orodje in novi procesi za proizvodnjo oken. Z novo razvitim Power Lock sistemom je Weinig kreiral celo nov svetovni standard za vpenjanje orodja. Podjetje je raz{irilo svojo pionirsko vlogo v konstruiranju strojev za obdelavo lesa z revolucionarnim Conturex fleksibilnim proizvodnim sistemom - za ekonomi~no proizvodnjo kompleksnih elementov iz masivnega lesa tudi v majhnih serijah. Kot je poudaril predsednik uprave Rainer Hundsdörfer, je Conturex pripomogel k dejstvu, da na primer Thonet - dobro poznani proizvajalec stolov - ni preselil svoje proizvodnje stolov iz masivnega lesa v Vzhodno Evropo temve~ je ostal v Nem~iji in tako ohranil pomembna delovna mesta. Po mnenju kanclerja Gerharda Schröderja je Weinigov uspeh, da so kot srednje velika firma uspeli razumeti, da internacionalizacija pomaga ohraniti delovna mesta v Nem~iji. ^e ne bi naredili korakov prek meja, torej, ~e ne bi pove~ali izvoz na ve~ kot 90 %, bi ne bi bilo mogo~e ohraniti delovnih mest doma. Primer podjetja Weinig AG ka`e, da se ni potrebno prilagajati na globalizacijo le velikim firmam, temve~ v enaki meri tudi srednjim in majhnim podjetjem in se prilagoditi izzivom ~asa. “Mi no~emo samo potrditve polo`aja, kot svetovni vodilni proizvajalec, ho~emo ga {e utrditi. Stroji bodo imeli odslej varovalno embala`o, in to na vseh delih sveta.” je potrdil predsednik nadzornega odbora podjetja Weinig AG, dr. Thomas Bach na praznovanju 100-letnice v Tauberbischofsheimu. “Uspe{no bomo pre`iveli kot podjetje le, ~e bo vsak od nas zmo`en dati od sebe maksimalen u~inek kot profesionalec, ne samo kot zaposleni”, je razlo`il Rainer Hundsdörfer, predsednik uprave Weiniga AG na 100-letnici svetovnega vodilnega podjetja na podro~ju lesnoobdelovalnih strojev. ijaLeS 57(2005) 12 znanje za prakso Za zagotovitev proizvodnje izdelkov doma, ki jih lahko uspe{no izva`ajo z maksimalno dodano vrednostjo, je potrebna tudi ustrezno kvalificirana delovna sila. O tej temi je kancler pripomnil: “Bolj ko izdelki postanejo iskani, bolj ko bazirajo na pove~ani stopnji znanja, bolj njihova proizvodnja sloni na znanju in bolj pomembno je investiranje v ta dobro znani factor – ~loveka”. Schröder je {e dodal: “^e ho~emo kot dr`ava ostati uspe{ni na svetovnih trgih tako kot je ta firma, bomo prisiljeni investirati ve~ in to veliko ve~ kot v preteklosti.” Predsednik uprave Rainer Hundsdörfer je dodal, da je dobra izobrazba le predpogoj za doseganje izzivov, ki jih vzpodbuja konkurenca, ki postaja vedno ve~ja in ve~ja po vsem svetu. Vsak zaposlen posameznik je ~len tega tekmovalnega procesa. “Da lahko v tem uspemo, je potrebno, da se spomnimo svojih starih vrlin: pridnosti, natan~nosti in izku{enosti”, pravi Hundsdörfer. Dodaja: “Za dodatek postajata vedno bolj pomembni tudi kreativnost in prilagodljivost. Uspe{no bomo pre`iveli le v primeru, ~e bo vsak od nas voljan vlo`iti maksimalen napor v okviru svojih zmo`nosti. Potrebno je, da vzamemo svojo nalogo kot poklic in ne le kot delo.” ^e pod~rtamo dejstvo - ne glede na ves uspeh v preteklosti -je posebno pomembno, kako bomo premagali izzive prihodnosti. “Weinig 100 Plus” je bil izbran kot geslo ob praznovanju obletnice - in to zato, ker so novi cilji podjetja postav- ljeni na osnovi tega, kar je firma dosegla do sedaj. “Mi no~emo le ohraniti svojega polo`aja, mi ga ho~emo prese~i!” je poudaril predsednik nadzornega odbora dr. Thomas Bach. “Da to dose`emo, bo potrebno {e ve~ inovativnosti in hitrej-{ega razvoja izdelkov, kakor tudi biti {e bli`je kupcem”. Vendar tega ni mogo~e dose~i le z inovativnimi stroji in sistemi – vse kar obdaja proizvodnjo strojev je prav tako pomembno - je razlagal Rainer Hundsdörfer. “Vse, kar pripomore, da na{i kupci postanejo profitabilnej{i in bolj konkuren~ni.” To vsebuje med drugim tudi svetovalni servis, programsko podporo za organiziranje proizvodnih ciklusov, {olanje, servis, vzdr`evanje in {e mnogo, mnogo ve~. Prav zato bodo v Weinigu dodatni servisi igrali pove~ano vlogo. “V prihodnosti bomo dobavljali stroje v varovalni embala`i in to po celem svetu” je povzel Rainer Hundsdörfer, ki vidi to kot jasno za~rtano pot za Weinig AG od tipi~nega proizvajalca strojev do dobavitelja tehnologij in re{evanja problemov. Podjetje nima iluzij o te`avnosti mednarodne konkurence in stalnega pritiska na cene, ki ne ka`e znakov zmanj{evanja. Vendar ni mogo~e ena~iti pove~ane konkurence s cenami. V tem ne bi bili uspe{ni, pravi Rainer Hundsdörfer, ~e bi morali stroje proizvajati na Kitajskem. Weinig je to pravkar storil z odprtjem svojega obrata v Yantaiju, kjer proizvajajo skobeljne stroje za kitajski trg. Na to je dr. Thomas Bach, predsednik nadzornega odbora, dodal: “Pre`ivimo lahko le, ~e bodo na{i proizvodi toliko bolj{i kot so dra`ji.” Rainer Hundsdörfer pa poudarja: “… kontinuiran napor za doseganje maksimalne kvalitete v vsem, kar delamo, bo prav tako odlo-~ilen za prihodnost na{e firme kot inovativnost.” Seveda bosta na{a globalna navzo~nost in bli`ina kupcem prav tako pomembern odlo~ilen faktor. Da to dose`e, bo Weinig AG sledil svojim kupcem tesno tudi v prihodnosti, ne glede na to, kje so. Sedaj so poudarki dani na “100 Plus”, in to zato, da bo podjetje ostalo zvesto prej{njemu uspe{nemu Weinigovemu sloganu – preprosto: “Weinig nudi ve~!” Dodatne informacije: Michael Weinig AG Weinigstraße 2-4, D- 97941 Tauberbischofsheim www.weinig.com ijaLeS 57(2005) 12 raziskave in razvoj UDK: 69.056/.057:72 trokovni ~lanek (Professional Paper) Monta`na gradnja in vidna podoba slovenskih mest in naselij avtorica @iva DEU, Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 Ljubljana izvleček/Abstract Vsestransko razvrednotenje bivalnega okolja je osnovni vzrok, da so se v svetu oblikovale nove usmeritve, ki temeljijo na druga~nem, naravi in okolju prijaznem, trajnostnem (sustainable development) urejanju prostora. Na podlagi splo{nih usmeritev trajnostnega prostorskega razvoja so se oblikovala tudi podrobna vrednostna in normativna dolo~ila za urejanje naselij. V njih je urbanisti~no in arhitekturno delo usmerjeno v na~rto-vanje skladno z naravnimi danostmi in skladno z za to okolje zna~ilno oblikovanimi, identitetnimi grajenimi strukturami. [tudije in podrobne analize so namre~ pokazale, da vsebujejo oblikovana merila v preteklosti razvite graditeljske kulture {tevilne vrednote, ki so v skladu z na~eli trajnostnega razvoja, njihovo upo{teva-nje pa je pomembno tudi za ohranjanje vedno bolj pomembnih razlik med oblikovanimi razli~nimi kulturnimi okolji, ki mo~no vplivajo na kakovost bivanja. Monta`na gradnja je tako kot klasi~na gradnja sestavni del novih procesov v razvojnem oblikovanju naselij. Da bi dosegli zastavljeni cilj, bodo potrebne korenite spremembe tudi v arhitekturnem oblikovanju monta`nih hi{. Njihova dana{nja arhitektura podoba, posebej tistih stavb, ki jih v na{em prostoru postavljamo neposredno prenesene in tujih okolij, namre~ ni prilagojena v slovenskem prostoru raznolikim naravnim danostim in obstoje~im, zna~ilnim grajenim strukturam. General degradation of the living environment is the basic reason for the formation of new directions on the international level, which are based on different, nature and environment friendly, environment sustainable settling of the space. On the basis of sustainable development’s general directions of the space, new, also detailed valuable and normative definitions for organizing settlements have been formed. The urban and architectural work in them is directed to planning accordant with given natural possibilities and in accordance with the typically formed and identically built structures (the entire protection of building heritage). The studies and detailed analyses have shown that comprised standards of the developed-in-the-past building culture, consist of numerous valuable characteristics, which are in accordance with the principles of constant development, their consideration is also important for the preservation of the more and more important differencies between the existing diverse cultural environments. Prefabricated building, just like classical building, is a constituent part of new process in developmental forming of settlements. To attain the aim, radical changes in the architectural design of prefabricated houses will be needed, because their architecture nowadays is global, cosmopolitan and not adapted to the different natural conditions and to the existent, typically built structures in the Slovene space. Klju~ne besede: naravni viri v bivalnem okolju, vidna podoba bivalnega okolja, urbana merila, arhitekturna merila, monta`na gradnja Key words: natural resources in living environment, urbanhitectural measures, prefabricated building ijaLeS 57(2005) 12 raziskave in razvoj 1. Uvod »Lepa je na{a de`ela! – imamo navado re~i samemu sebi, prijateljem tujcem in pri tem nas kanec zadovoljivo baha{kega ponosa upravi~eno greje: vemo, da govorimo resnico. Lepa je ta na{a Slovenija, lep je ta ko{~ek sveta v srcu Evrope na kri`potju cesta od hladnega severa k toplemu jugu, za soncem od vzhoda proti zahodu. Lepota se je naselila vsepovsod: v pomursko ravnino, na mogo~ne vence gora, v zamaknjene gorenjske doline, na valujo~e, veselo neresne dolenjske gri~e, na teransko bridki Kras, k oknu sinjega Jadranskega morja, za pest zemlje, a polno prgi{~e lepega.« (Pav~ek, 1979). Slovenci se radi pohvalimo, da je ni lep{e de`ele kot je na{a. Toda ali je lepota na{e de`ele, njenih raznolikih naravnih in kulturnih krajin, ve~na in sama po sebi umevna? Ali res lahko po~nemo s prostorom karkoli, pa bo ta trditev {e vedno dr`ala? Gotovo ne. Trditev je postavljena na osnovi {tevilnih raz~lenitev vplivov sodobnega razvoja na bivalno okolje, s katerimi strokovnjaki dokazujejo stanje in opozarjajo na posledice, ki jih bo nadaljevanje tak{nega razvoja imelo na kakovost bivanja. 2. Kakovost bivanja V analizah, ki so jih izdelali strokovnjaki, dejavni na razli~nih delovnih podro~jih, beremo, da razvojne spremembe na{ih naravnih in kulturnih krajin `e dolgo niso ve~ kakovostne. Posebej opazna je degradacija gosto naseljenega bivalnega okolja, v katerem se {tevilne neracionalnosti in neskladnosti ka`ejo v po{kodbah naravnih virov: v prekomerni onesna`enosti zraka, vode in prsti (Pirc,1996. Plut, 2004). V Sloveniji `ivi »v preve~ in nedopustno onesna`enih mestih okoli 650.000 ali tretjina vseh prebivalcev, oziroma 65 % mestnega `ivlja. One- n sna`eno je ozra~je, prst in biosfera. Ni~ manj neprimerne niso vodne razmere. Stanje je resno, saj le`i ve~ina mest ob bregovih onesna`enih rek, nad vodo-nosniki s podtalnico ali na obmo~jih s kra{kim vodnim pretakanjem. Sedaj le sedmina prebivalcev Slovenije `ivi ob rekah, katerih voda je primerna za ribo-gojstvo ali namakanje polj« (Plut, 1999). Poleg po{kodovanih naravnih virov se tokovi negativnega razvoja, ki postopoma krhajo `ivljenjsko okolje v mestih in drugih manj{ih naseljih, ka`ejo tudi v razvrednoteni vidni podobi. Z nesmotrno urejenimi urbanimi prostori, z nepravilnimi in pogosto s strokovno vpra{ljivimi posegi v obstoje~a poselitvene jedra (Dimitrovska Andrews, 2005), s poplavo nedomiselno zasnovanih objektov, ki dnevno vzni-kajo v naseljih in na naselbinskih robovih, postaja likovno okolje notranjih delov naselbinskih struktur in likovna podoba naselij v kulturni krajini vse bolj kaoti~na. Z likovno neskladnim preoblikovanjem naselij in kulturne krajine pa je tesno povezana izguba arhitekturne identitete in z njo povezana kulturna degradacija. »V na{ih mestih in naseljih sta se spremenila zlasti silhueta in naselbinski rob. Nove stolpnice, tovarni{ki dimniki in neustrezno locirani drugi objekti kazijo ali prikrivajo prvotne dominante – gradove in cerkvene stolpe. Strokovne in javne ocene opozarjajo, da se pri tak{nem spreminjanju in rasti mestnih naselij izgublja tradicionalna urbana in krajinska identiteta ter uni~uje etnografska dedi{~ina.” (Poga~nik, 1999) V zadnjem razvojnem obdobju vidno degradacijo mestnih podob in podob manj{ih naselij v kulturnih krajinah stopnjuje tudi gradnja enodru`inskih stanovanjskih hi{. Razen redkih izjem se enodru`inske hi{e, zdru`ene v predmestne stanovanjske soseske ali samostojno postavljene na robove manj{ih naselij ali razpr{eno razpostavljene po prostoru, likovno ne vklju~ujejo v ob-stoje~e, razpoznavno kakovostne, iden-titetne1 grajene strukture. Likovni odklon, ki rahlja urbani red in v prostor vna{a kaos, je posledica ne-upo{tevanja oblikovanih stavbnih meril, ki so lastna podedovanim in identi-tetnim grajenim strukturam. V obsto-je~e identitetne urbane in arhitekturne stvaritve vpeta merila so se namre~ razvila z upo{tevanjem naravnih danosti in povezano in odvisno od kulturnega in gospodarskega razvoja. Tako pod identiteto nekega prostora, naselja ali stavbe razumemo sklop kakovostnih lastnosti, lahko re~emo tudi o`jih identitet, ki dajejo temu prostoru, naselju ali stavbi posebno pojavno obliko, po kateri jih je mogo~e lo~iti in razpoznati od drugih prostorov, naselij ali stavb. Identiteta prostora, naselja stavbe je po definiciji Petra Fistra “inventar inventarjev kvalitet, ki {ele v medsebojni, povsem specifi~ni hierarhi~ni povezavi tvorijo celostno podobo te identitete.” (Fister, 1993). Poleg z obstoje~o strukturo neskladnega razvoja, ki likovno degradira bivalno okolje, se z neupo{tevanjem v prostoru vzpostavljenih urbanisti~no oblikovalskih meril bri{e kakovostna urbana in arhitekturna prepoznavnost mest in oblikovanih kulturnih krajin. Tradicionalni vzorec poselitve z v prostoru razporejenimi in zna~ilno oblikovanimi grajenimi strukturami, naselji in stavbami, ki so funkcionalno kakovostno povezane z naravnimi danostmi in v likovnosti ka`ejo na{ lasten 1. Ker se pojem identiteta (prostora, naselja, stavbe) v literaturi in v pogovornem strokovnem jeziku uporablja razli~no, se mi zdi pomembno pojem, predvsem zaradi klju~nega pomena, ki ga ima v raziskavi, predstaviti v uporabljeni zvezi. Pojma identitete ne obravnavamo v pomenu istovetnosti, identi~nosti, istosti, popolne enakosti dveh stvari, kot je razlo`eno v slovarju tujk (Veliki slovar tujk, 2002), ampak kot se{tevek kakovostnih vrednosti, sestavljenih iz posebnosti, enosti, individualnosti. ijaLeS 57(2005) 12 raziskave in razvoj Slika 1. » Logika tradicionalne gradnje je zaradi specifi~nih lokalnih pogojev v svoji izvirni obliki izhajala iz razumnega premisleka in je v tem racionalna {e danes, medtem ko je skoraj vsa novogradnja tako v na~inu postavitve, v ureditvi parcele kot v organizaciji novodobne doma~ije in v izboru gradiv nedomi{ljena in neracionalna! Zlahka lahko ugotovimo, da {tevilna novogradnja tudi tehnolo{ko ni napredna« (Ko`elj, 1999). Slika 2. »Novo stavbarstvo danes, globalno oblikovano, predstavlja v razvoju dolo~enemu prostoru prilagojenih grajenih struktur najve~jo diskonti-nuiteto, ker se opira na shemati~no posnemanje trenutno modnih tujih re{itev. Nasprotno od dana{-njih graditeljev so stavbeniki v preteklosti sodobne usmeritve v arhitekturnem oblikovanju, uveljavljene v {ir{em prostoru (arhitekturni stili) spretno prilagodili doma~emu okolju in ustvarili na{emu prostoru lastno arhitekturo« (Mlinar, 2001). kulturni razvoj, ki je gradil na sprotnem prilagajanju {iroko uveljavljenih in v visoki arhitekturi priznanih meril lepega, izginja. Zanemarjanje v prostoru gradnje obsto-je~ega urbanizma in arhitekture pa poleg oblikovnega neskladja med ob-stoje~im in novim odkriva v novem, posledi~no prav zaradi neupo{tevanja v prostoru obstoje~ih gradbenih meril, razvitih z izkustvenim upo{tevanjem naravnih danosti, tudi okoljsko potrat-nost in neracionalnost. Posledica razvrednotenega stanja je padec kakovosti bivanja v velikem delu poseljenega slovenskega prostora. 2. Strategija prostorskega razvoja Slovenije - trajnostni razvoj in kulturna raznolikost Ob~utljivi ljudje in strokovnjaki so orisane po{kodbe prostora zaznali `e zgodaj, v drugi polovici XX. stoletja, v zadnjih letih pa je tej zavesti sledila tudi slovenska dr`ava. Z namenom, da izbolj{a stanje v urejanju prostora in ga uskladi z mnogimi normativnimi in vrednostnimi dokumenti o trajnostnem razvoju in ohranjanju kulturne raznolikosti, sprejetimi v okviru Zdru`enih narodov, Evropske unije in Sveta Evrope2, je Ministrstvo za prostor leta 2004 izoblikovalo Strategijo prostorskega razvoja Slovenije. V tem dokumentu je v poglavju, ki govori o razvoju mest in drugih naselij, zapisano: 2. Nove mednarodne usmeritve v urejanju prostora v skladu z na~eli trajnosti so `e postale sestavni del na{ih normativnih in vrednostnih dokumentov. Med obstoje~e normativne dokumente {tejemo ustavo, zakone (Zakon o urejanju prostora, Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, Zakon o graditvi objektov, Zakon o varstvu okolja …), Strategijo prostorskega razvoja Slovenije ter ratificirane mednarodne dokumente. Med vrednostna izhodi{~a pa predvsem {tevilne mednarodne dogovore o novem bodo~em urejanju poselitve in naselij (Agenda za spremembo, Agenda 21 za Slovenijo, Agenda Habitat , Carigrajska deklaracija o mestih in drugih naseljih, Irska deklaracija …) in tudi rezultate raziskav, ki so bile o urejanju naselij in na~rtovanju posegov v njih izdelane v zadnjem obdobju (Urbanisti~ni in{titut, Geografski in{titut, Fakulteta za arhitekturo). »Pri na~rtovanju in urejanju mest in drugih naselij se stremi k urejanju in prostorsko uravnote`enem in oblikovno skladnem razvoju posameznega naselja tako, da se zagotavlja arhitekturna prepoznavnost. Arhitekturna prepoznavnost se odra`a v regionalnih urbanisti~nih in arhitektonskih zna~ilnosti obmo~ij. Pri prenovi, na~rtovanju, oblikovanju in urejanju naselij se upo{teva ohranjeno in prepoznavno kulturo stavbarstva preteklih obdobij in pri tem uravnovesi sodobna tehnolo{ka in oblikovna izhodi{~a z obstoje~imi vrednotami«. Odli~no oblikovana usmeritev varstva naravnih danosti in varstva kulturnih raznolikosti v stavbarstvu kulturnih krajin, ki je podprta {e z najnovej{o mednarodno Konvencijo o ohranjanju kulturne raznolikosti, sprejeto pred dobrim mesecem, natan~neje 20. oktobra 2005, na konferenci OZN v Parizu, temelji na razvitem odnosu novega do starega, na odnosu, ki sku{a prepo- Les 57(2005) 12 raziskave in razvoj znana stavbna merila in vrednote od v~eraj prilagoditi za danes in jutri. V nasprotju z okoljeobremenjujo~im procesom arhitekturne globalizacije, ki vedno bolj uni~uje raznolikost kulturnih krajin sveta, trajnostni razvoj temelji na kakovostnem dialogu med starim in novim, na dialogu, ki uspe{no povezuje med seboj univerzalno civilizacijske in avtohtono kulturne vidike gradnje. Uspe{en dialog pa je mogo~e vzpostaviti le z upo{tevanjem sodobnih smernic in pravil ob poznavanju kakovostnih in trajno uporabnih vrednosti obstoje~ega. Skratka bolj se moramo poglobiti v tradicijo gradnje prostora in v izku{nje drugih, ki nas lahko marsikaj nau~ijo. Iz zapisanega se sam izlu{~i sklep, da je skladnost gradbenih posegov z naravnimi danostmi, kulturnim, socialnim in gospodarskim razvojem ter skladnost z obstoje~o identitetno urbano in krajinsko podobo pomembna vrednota, ki prispeva h kakovosti `ivljenja in je v skladu z novimi okoljevzdr`nimi - »trajnost-nimi« na~eli razvoja. Kakovostno okolje je torej zdravo in lepo (estetsko) okolje, ki ga bomo v bodo~-nosti dosegli le z usklajenostjo gradbenih posegov z naravnimi danostmi in obstoje~imi identitetnimi grajenimi strukturami, tako v mestih kot v vseh manj{ih naseljih. Usmeritve, ki jih kot kakovostno merilo za posege v prostor slovenska zakonodaja in drugi normativni dokumenti `e vklju~ujejo, so doslej o~itno premalo upo{tevane in v celoti neupo{tevane tudi pri snovanju razvoja industrije monta`nih lesenih gradenj. 3. Monta`na gradnja in udejanjanje trajnostnega razvoja grajenih struktur 3.1 Presoja obstoje~ega Lesena monta`na gradnja naj bi v bo-do~em razvoju, predvsem zaradi {tevil- m nih prednosti, ki jih ima, pripomogla k uveljavljanju usmeritev trajnostne gradnje. Lesena montažna gradnja namreč: • s svojo proizvodnjo in uporabo kar se da malo onesnažuje okolje in uničuje naravne vire, • je izdelana iz avtohtonega in dokazano trajnega, zdravega in lahko obnovljivega in za vzdrževanje primernega gradiva, • je zdrava, hitra, serijska in funkcionalno prilagodljiva. Vse naštete kakovosti namreč najdemo opisane in predstavljene v številnih katalogih, prospektih in drugih predstavitvah, pri katerih proizvajalci montažnih hiš kupce seznanjajo s svojimi izdelki. Zanimiva pa je ugotovitev, da med naštetimi kakovostmi ne najdemo nobene informacije aH zapisa o možnostih prilagajanja montažne gradnje kulturnim značilnostim okolja. Prav to pa je tisti, še posebej za individualno stanovanjsko gradnjo tako pomemben element, brez katerega si ni mogoče zamisliti razvojne ohranitve razpoznavnih različnosti obstoječe, identi-tetne urbane in naselbinske strukture. Ker pa gre pri montažni gradnji večinoma za tipske projekte, ki se ne načrtujejo, proizvajajo in prodajajo (kataloška prodaja) za vnaprej določen aH poznan prostor, je to v smislu prilagajanja okoljski in kulturni raznolikosti njihov ključni problem. Še več: najbolj promovirani tipi hiš se skušajo približati popuHstičnemu okusu mas, ki temelji na čudni zmesi medijskih, televizijskih ali »pri sosedu« videnih vpHvov. Njihova končna podoba je z dodanim individualnim okusom uporabnika v večini primerov osladno »kičasta«. In da imajo neosveščeni in od široke ponudbe zbegani kupci montažnih hiš {e ve~ te`kega dela pri izbiri svojega doma, so se danes k izboru slovenskih proizvajalcev pridru`ile {e monta`ne hi{e, izdelane v Kanadi, na Finskem, Nizozemskem, v Nem~ije in tako dalje, hi{e, ki so v na{ prostor prispele vzporedno z globalizacijo trgovine in so oblikovane za umestitev v povsem tuja kulturna okolja. In ~e »kanadsko brunarico«, ki se sicer v podrobnosti mo~-no razlikuje od masivnih lesenih hi{, razvitih in identitetnih v na{em bivalnem okolju, likovno {e nekako sprejmemo na samem, sredi hribovskega gozda, te stavbe zagotovo ne smemo umestiti na rob strnjenih primorskih, kra{kih ali brkinskih vasi; ne sodijo niti v ansamble samotnih kmetij nekje na Kozjaku, Pohorju ali v pobo~jih Pece in Ur{lje; {e manj pa so te tipske mon-ta`ne stavbe uporabne za dopolnjevanje urbane strukture v razvitih obcestnih naseljih v ravninskih predelih Slovenije. Pravzaprav je katerakoli tipska hi{a, ki se izbira in kupuje po katalogu brez poznavanja in upo{tevanja v prostoru gradnje uveljavljenih urbanisti~no oblikovalskih meril, hi{a, ki se kupuje kot »potro{ni« material, npr. avtomobil, neuporabna kot sestavni del in nadgradnja na{e, v {est tiso~ih naseljih 3. Kot informacijo naj navedem, da ve~ina tujih zakonodaj, ki se pri posegih v prostor tudi dosledno spo{tujejo, `e dalj{e obdobje ureja posege v prostor in gradnjo objektov v sozvo~ju z novimi usmeritvami, mnoge med njimi celo zahtevajo ob presojah vplivov na okolje tudi ocene ali posegi, in novi objekti ohranjajo, nadgrajujejo (kontinuiteta identitete) ali degradirajo urbano in krajinsko podobo. V Zakonu o na~rtovanju in gradnji, ki je bil leta 1987 sprejet na {vedskem, v de`eli, ki nam je gotovo lahko vzor v urejanju prostora, poselitve in naselij, je v tretjem poglavju, z naslovom Zahteve pri gradnji objektov, v prvem ~lenu zapisano: »Zgradbe je treba locirati in oblikovati usklajeno z zna~ilnostmi mestne in pode`elske krajine ter naravnimi in kulturnimi vrednotami obmo~ja. Objekti morajo biti oblikovani in barvani ustrezno njihovemu zna~aju in morajo izra`ati kakovostno celoto«. Posebej so v desetem ~lenu izpostavljeni obstoje~i objekti: »Prenove in druge spremembe zgradb je treba izvesti tako, da so ohranjene posebne zna~ilnosti objektov in njihova gradbeno-tehni~na, zgodovinska, kulturno zgodovinska, pojavna in umetni{ka vrednost. Morebitni prizidki, morajo izpolnjevati zahteve iz prvega ~lena« ({vedski zakon o na~rtovanju in gradnji, 1990). ijaLeS 57(2005) 12 raziskave in razvoj Slika 3, slika 4 in slika 5. Arhitektura monta`nih hi{, tak{na kot jo danes ponujajo na tr`i{~u izdelovalci (izjeme potrjujejo pravilo) in trgovci, je ali globalna, kozmopolitska ali pa je izdelana prilagojeno tujim naravnim danostim in kulturnim okoljem (Finska, Kanada, Nem~ija ...). V obeh primerih je brez tiste, za individualno stanovanjsko gradnjo tako pomembne vezi med naravnimi danostmi, kulturnim okoljem in identitetno urbano in naselbinsko strukturo, tisto strukturo, ki v slovenskem prostoru sooblikuje razpoznavno razli~nost kulturnih krajin. in vsaj tisoč letih oblikovane in tako zelo različne identitetne arhitekture, arhitekture v kateri so objekti tako fantastično postavljeni v krajino in so z oblikovanjem tako iskreno predstavljeni avtohtoni materiali in stopnja nam lastnega umetniškega razvoja. Brez posebnega prilagajanja so tipsko izdelani montažni projekti neprimerni tudi za preoblikovanje degradiranih urbanih območij ali za oblikovanje nizkih strnjenih sosesk v mestih. 3. 2 Monta`na gradnja v procesu udejanjanje trajnostnega razvoja Iz zapisanega sledi, da je prihodnost razvoja lesene montažne gradnje in uspešne prodaje, kar je cilj vseh slovenskih proizvajalcev, : • v kakovostno oblikovanih urbanističnih načrtih3, ki bodo z zavezami onemogočili prodajo montažnih hiš, izdelanih in oblikovanih v tujih in za tuja kulturna okolja (Konvencija OZN o ohranjanju kulturne raznolikosti) in • v premišljeni izdelavi različnih sestavljivih in prilagodljivih elementov, ki bi jih v tovarnah zaposlene skupine sposobnih strokovnjakov, z znanji in dobrim poznavanjem slovenskega stavbarstva, sestavljale v raznolike arhitekture, ki bi se sprotno prilagajale danemu prostoru, njegovim naravnim danostim, grajenim strukturam ter na~inom `ivljenja in dela bodo~ih prebivalcev. V dokaz mo`ne izpeljave zadnje trditve je bila kot vzor~ni model izpeljana mednarodna arhitekturna delavnica. Pobudnik delavnice, izdelovalec mon-ta`nih hi{ Riko hi{e iz Ribnice pri Ko-~evju, je k sodelovanju pritegnil Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani in Fakulteto za arhitekturo v Benetkah. Cilj delavnice, z naslovom “Riko hi{a za raznolikost slovenskega prostora”, je bil prese~i ugotovljene pomanjkljivost v oblikovanju monta`nih hi{ in v medsebojnem dialogu prepoznana stavbna merila in vrednote od v~eraj prilagoditi za danes in jutri. [e enkrat ponavljam, v nasprotju s procesi globalizacije, ki vedno bolj uni~u-jejo raznolikost kulturnih krajin sveta, trajnostno urejanje grajenih struktur izvira iz dopolnjevanja kulture stavbarstva, ki univerzalno civilizacijske in avtohtono kulturne aspekte gradnje uspe{no povezuje med seboj. Usmerja se v na~rtovanje varstva, prenove in novogradenj, s katerimi ohranjamo in dopolnjujemo spoznano tradicionalno krajinsko, urbano in stavbno identiteto na{ega prostora. S tem stavbni fond funkcionalno, tehni~no in likovno nadgrajujemo ter ponovno vzpostavljamo pretrgano kontinuiteto v razvoju urbane kulture. Nove posege v skladu s takimi smernicami snujemo tako, da z znanji sedanjosti oplemenitimo modrosti preteklosti, ustvarjamo pa ljubeznive in radostne, ne pa baha{ke arhitekture, kot se je izrazil Danilo Fürst, Ple~nikov u~enec in eden najkvalitetnej{ih arhitektov XX. stoletja pri nas. Slednji je bil po vojni tudi eden od pionirjev monta`ne gradnje in prav ta je bila pri pri~ujo~ih projektih tista posebna tema, ki jo je narekovala proizvodnja pri tovarni Riko hi{e. Z njihovo tehnologijo izdelanih lesenih masivnih sten in monta`nega na-~ina sestavljanja smo posku{ali oblikovati preproste enodru`inske hi{e, ki bi upo{tevale merila in vrednote v izbranem prostoru razvitega identitetnega stavbarstva. Zato se je pot posameznikovega snovanja pri~ela pri analizi zna~ilnosti izbrane lokacije oz. {ir{ega prostora, v katerega je ume{~ena. {ele po razumevanju osnovnih principov obravnava- Les 57(2005) 12 raziskave in razvoj nega prostora so se {tudentje podali na pot iskanja ustreznih re{itev. Razpon {tudij je vseboval krajinske in urbanisti~ne analize, ume{~anje objektov v morfologijo naselij, njihovo kon-tekstualno oblikovanje, spoznavanje in prilagajanje Rikovi tehnologiji gradnje, kombiniranje lesa in ostalih materialov (lesena hi{a ni enako primerna za vse pokrajine), pri nekaterih pa celo raziskovanje inventivnih in ekolo{kih fasadnih pasov ter detajlov hi{e. Skupinski ustvarjalni proces delavnice je izoblikoval pestro paleto dvanajstih zanimivih hi{, ki segajo od Prekmurja do Krasa in od Bov{kega in Gorenjske do Kolpe. Seveda z legitimno razli~nimi uspehi, ki ustrezajo individualnim anga-`majem, talentom in nagnjenjem posameznih {tudentk/tov. Vsi tisti, ki so prispeli do konca delavnice - do razstave, so izdelali tudi makete svojih predlogov. Kulturnim krajinam prilagojene zasnove razstavljenih arhitektur, ki so v leseni monta`ni tehniki oblikovane v skladu z na~eli in usmeritvami trajnost-nega razvoja, so lahko za zgled slovenskim iskalcem lastnih domov, proizvajalcem monta`nih in tipskih hi{ pa tudi marsikateremu projektantu. 4. Sklep Za vi{jo kakovost bivanja, ki je povezana z varstvom v prostoru vrednega, oblikovane kulturne krajine in grajenih struktur, bo treba bolj kot doslej, da ne bo prepozno, trdno stati za sprejeto vizijo prostorskega razvoja. Nesporno lahko k zavedanju, da je prenova degradiranih kulturnih krajin cilj, »ki se lahko uresni~i prek napredovanja, ki je hkrati tudi vrnitev: prav izvorno je tisto, ki jam~i, legitimira in potrjuje nov.« (Tafuri, 1992). V spodbudo in dokaz, da so zapisana priporo~ila izvedljiva, v sklepu predstavljamo nekaj uspelih re{itev. literatura 1. Deu, @. Celovito varstvo grajenih struktur v na~rtovanju razvoja slovenskih kulturnih krajin. Prostorske znanosti za 2 1. stoletje. Ljubljana. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo, 2004. 2. Deu. @. Vidna podoba monta`nih hi{- »Disneyland po slovensko«. Priloga revije Les. Ljubljana, 2000. 3. Dimitrovska Andrevs, K. Vloga urbanisti~nega oblikovanja pri notranjem razvoju naselij. Urbani izziv, letnik16, {t .1. Ljubljana, Urbanisti~ni in{titut Republike Slovenije, 2005. 4. Pirc Velkavrh, A. Okolje v Sloveniji 1996. Ljubljana. Ministrstvo za okolje in prostor, 1999. 5. Pav~ek, T. Predgovor. Kmacl, M. Zakladi Slovenije. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1979. 6. Ko`elj, J. Zakaj izgineva kra{ka avtenti~na arhitektura? Kras, {t. 32-33. Ljubljana. Mediacarso, 1999. 7. Mlinar, Z. Ponuja se mo`nost obogatitve in osiro-ma{enja. Delo, priloga Znanost in razvoj. Ljubljana. Delo, 06. 06. 2001. 8. Mu{i~, V. B. Ideal olaj{ati in osmisliti `ivljenje. Delo, priloga Izzivi. Ljubljana. Delo 03. 01. 2000). 9. Plut, D. Tipologija in okoljevarstvene usmeritve v ve~jih pokrajinsko degradiranih obmo~jih Slovenije. Prostorske znanosti za 2 1. stoletje. Ljubljana. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo, 2004. 10. Poga~nik, A. Pomembna je tudi podoba mesta. Mesta in urbanizacija, zbirka Usklajeno in sonaravno {tev.3/1999. Ljubljana. Svet za varstvo okolja Republike Slovenije, 1999. 11. Tafuri, M. Benetke in renesansa. Ljubljana. Knji`na zbirka Krt, 1992. 12. Strategija prostorskega razvoja Slovenije. Ljubljana. Ministrstvo za okolje in prostor, 2004. kratke vesti O izzivih kitajskega gospodarstva sloven{~ini v Kitajska `e dolgo ni ve~ oddaljena dr`ava na drugem koncu sveta, ampak kot hitro rasto~e in naglo spreminjajo~e se gospodarstvo k hitrim spremembam sili tudi preostali svet. O tem, kak{ne izzive pri-na{a Ameriki in drugim dr`avam po svetu, govori knjiga China, Inc., How the Rise of the Next Superpower Challenges America and the World, avtorja Teda C. Fishmana, novinarja in nekdanjega poslov-ne`a. V sloven{~ini jo je z naslovom Kitajski izziv, vpliv nove velesile na Evropo in svet na nekaj manj kot 390 straneh in v nakladi tiso~ izvodov izdala zalo`ba Orbis, naprodaj pa je po 8.900 tolarjev. Alpos odprl proizvodni obrat v BiH V tovarni cevi Unis iz Prnjavorja (BiH) so odprli proizvodni obrat, ki bo posloval v okviru dru`be Tvornica cijevi Alpos iz Prnjavorja. V gradnjo je Alpos vlo`il 5,3 milijona evrov. Ob odprtju je predsednik uprave Alposa Miran Bevc dejal, da v dru`bi na~rtujejo ve~ino proizvodnje preseliti v Prnjavor. Alpos ima v lasti 90-odstotni dele` v dru`bi Tvornica specijalnih cijevi Unis, ob nakupu pa so se morali zavezati, da bodo v dru`bo vlo`ili {est milijonov evrov in v prihodnjih treh letih zaposlili 30 delavcev. ijaLes 57(2005) 12 strokovne vesti Turbulence na in okrog nem{kega trga notranjih vrat Znaki za alarm? avtor Stojan ULČAR, LIP Bled d.d. Vrata na principu nasadil (primitivnih te~ajev) oziroma bolj ali manj domiselnega zapiranja (s kamnito klado) in mehanskega varovanja (najprej z leseno zagozdo in {ele pozneje s kovinskimi zapahi in klju~avnicami) so stara `e ve~ kot 10 000 let. Z razvojem stanovanjske kulture so se iz primarnih vhodnih vrat (v votline) pojavile razli~ne izvedenke, med drugim tudi notranja vrata. Te lahko delimo po razli~nih kriterijih, recimo po namenu (na primer sobna, vhodna v stanovanje itd.) ter izvedbi (na primer klasi~na enokrilna, dvokrilna, drsna, itd), po konstrukciji (na primer masivna, sendvi~ z razli~nimi sredicami in pokrivnimi plo{~ami itd.) in po povr-{ini, ki v najve~ji meri dolo~a njihovo tr`no privla~nost in tudi vrednost (na primer pleskana, enostavno ali z intar-zijami furnirana in lakirana ter s stali-{~a na{e stroke `al vedno bolj tudi foli-rana). In medtem, ko je primarna funkcija fizi~nega lo~evanja in isto~asno kontroliranega povezovanja dveh prostorov postala nekako samoumevna, notranja vrata danes v veliki meri zadovoljujejo tudi razli~ne estetske zahteve in finan~ne zmo`nosti porabnikov. Notranja vrata so v principu vedno sestavljena iz dveh povsem razli~nih in obvezno komplementarnih izdelkov, to sta krilo in podboj. Za nem{ka notranja vrata so prva zgodovinsko pogojena zna~ilnost brazdani robovi vratnih kril in tem prirejeni profili podbojev. Razli~ne tradicionalne oziroma lokalne dimenzijske izvedbe tako brazd kot drugih detajlov so v ~asu intenzivne povojne obnove poenotili s standardizacijo (DIN v BRD in TGL v DDR s tem, da je po zdru`enju obeh Nem~ij TGL prakti~no ugasnil). V tem ~asu je pri{lo tudi do recimo tehno-lo{ko povsem novih re{itev, na primer sendvi~ konstrukcija vratnih kril in su-homonta`ni podboji iz furnirane iver-ke. In ~e taki izvedbi re~emo nem{ka notranja vrata, potem lahko ugotovimo {e, da se tr`ijo prakti~no le nekaj sto kilometrov levo in desno od osi Hamburg -- Atene (ki se podalj{uje {e v smeri Ankare in Te l Aviva) ter da se proizvajajo tudi zunaj tega obmo~ja. V Sloveniji so ostali {tirje ve~ji proizva- jalci standardnih notranjih vrat, to je LESNA – Slovenj Gradec, LIKO – Vrhnika, JELOVICA – [kofja Loka in LIP BLED – Bled ter en specialist, to je MELU – Lu~e, ki v ve~ji in/ali manj{i meri vsi gravitirajo tudi na nem{ki trg. Takoj po zdru`itvi obeh Nem~ij sta nem{ki trg notranjih vrat mo~no zaznamovali dve dejstvi in sicer izreden porast in padanje absolutnih koli~in ter vzporedno zelo mo~na diverzifikacija izdelkov, v zadnjem ~asu pa intenzivna internacionalizacija in koncentracija na podro~ju industrije notranjih vrat. Razvoj nem{kega trga notranjih vrat ka`e neponovljivo konjukturo iz sredine devetdesetih let prej{njega stoletja s precej prek 12,5 mio letno prodanih kosov ter v zadnjih letih razvidno padanje (grafikon 1). ,jaLeS 57(2005) 12= strokovne vesti Iz recimo za~etnih koli~in 10,751 mio kosov v letu 1998 (ali 4,68 % manj kot v letu 1997) bo prodaja notranjih vrat padla na 6,099 mio kosov v letu 2005 oziroma je padala s povpre~no stopnjo – 6,18 % (– 6,14 % do leta 2006). Poseben komentar si zaslu`i leto 2004 s 7,019 mio kosi, kar je pribli`no 0,11 % ve~ kot leto popreje s 7,011 mio kosi. Vzrok za to so bile napovedi ali bolje diskusije v zvezi z ukinitvijo subvencij za samograditelje (t.i. Eigenheimzulage), kar je povzro~ilo umetno pove-~anje povpra{evanja v zadnjem kvar-talu 2004 oziroma prehitevanje sicer za prvo polovico 2005 pri~akovanih naro~il. Tu gre bolj za neko nenormalno situacijo, ki je vplivala na rezultate oziroma ocene obeh let. In s tem dobi prognoza za leto 2006 s predvideno koli~ino 5,473 mio kosov ali – 10,26 % na leto 2005 status normalne ali bolje skrajno zaskrbljujo~e, ker nenazadnje jasno nakazuje tudi perspektivne trende upadanja naslednjih nekaj let. Znak za alarm torej, {e posebej v lu~i ocen in napovedi institucije B&L Marktdaten, ki za nem{ke novogradnje predvideva padec okrog 18,6 % v letu 2005 in okrog 11,6 % v letu 2006 (oboje na predhodno leto). V kontekstu diferenciacije izdelkov naj se v okviru tega ~lanka omejimo na nekatere glavne ugotovitve v zvezi s stanjem in trendi na nem{kem trgu notranjih vrat. Po navedbah leto{nje 44. {tevilke EUWID (EUROPÄISCHER WIRTSCHAFTSDIENST GmbH – Gernsbach, ki nam je prijazno dovolila uporabiti ve~ino danes omenjenih podatkov v zvezi z notranjimi vrati tudi iz drugih {tevilk) oziroma po ocenah nem{kih proizvajalcev, bo padel promet v letu 2005 za 10 do 12 %. Glavnina bo prizadela notranja vrata (in s tem njihove proizvajalce) srednjih kvalitetnih in cenovnih razredov (standardna furnirana vrata z ostrimi robovi). O~itno se nadaljuje polarizacija v dveh smereh in sicer v smeri cenenih (folirana vrata z zaokro`enimi robovi) in v smeri dragih furniranih in/ali (delno) masivnih sortimentov (katerih koli~inski dele` se sicer pove-~uje). V kontekstu `e omenjenega radikalnega padanja povpra{evanja se je v ijaLeS 57(2005) 12 strokovne vesti zadnjem ~asu konkuren~ni boj na trgu standardnih notranjih vrat {e bolj zaostril, k ~emur so doprinesle {e pogoste akcijske prodaje posameznih nem{kih proizvajalcev in agresivne ponudbe tujih dobaviteljev, ka`e pa se v mo~nih pritiskih na cene. Povpre~ne cene so na ra~un ve~jega povpra{evanja po cenenih izdelkih, predvsem pa na ra~un ni`jih ponudbenih cen v vseh segmentih prodaje, padle na nivo za~etka leta, trend pa se bo po pri~akovanjih proizvajalcev {e nadaljeval. Pri tem vidijo edino mo`nost za dogledno in dolgo-ro~no pove~anje koli~in in prometa ter s tem pre`ivetja samo v neusmiljenem izrivanju drug drugega s trga oziroma v izlo~anju iz tr`nih segmentov vseh slab{ih s strani bolj{ih. {e en znak za alarm za tiste, ki to niso. Zmanj{evanje tako povpra{evanja kot pritiski na cene in na kratke dobavne roke oziroma vzroki in posledice neusmiljenega konkuren~nega boja za pre`ivetje se poznajo v vseh ustaljenih prodajnih kanalih nem{kega trga notranjih vrat. Specializirana prodaja prek t.i. Fachhandel trgovin je zabele-`ila padec cen med 2 in 3 % glede na za~etek leta, kar ne bo mo`no popraviti s sicer obi~ajnimi podra`itvami konec leta. Za razliko do leta 2004, ko so bile pod mo~nim cenovnim pritiskom furnirana vrata, letos to do`ivljajo foli-rana. Podobno je v samopostre`nih t.i. Baumarkt verigah, kjer so letos pod posebnih pritiskom belo pleskana vrata -bolj zaradi zahtev kupcev kot zaradi aktivnosti proizvajalcev. Tu ne moremo mimo pri ve~ ponudnikih (iz razli~nih panog in de`el vedno pogosteje rekla-miranega) prodajnega slogana Geiz ist geil. To v ve~ pomenih perverzno kombinacijo je zelo te`ko smiselno prav prevesti oziroma povezati lakomnost s pohotnostjo, v sebi pa skriva {kodljivo filozofijo, da med tednom poceni kupu- ijaLes 57(2005) 12= jemo dobro blago (na primer v razvpitih trgovinah ALDI, ki prihaja tudi v Slovenijo), za konec tedna pa se (na ra~un prvega) z dobrim vozilom (na primer {portnim avtom PORSCHE) odpeljemo v tujino na steklenico {am-panjca. S tem so se ne samo spolari-zirali izdelki v dolo~eni panogi ampak tudi panoge same. Poseben prodajni segment so tako imenovana objektna vrata, pri katerih v principu velja, da ni posebnih ali bolje ustaljenih poslovnih navez, oziroma pri katerih se vsako povpra{evanje obravnava kot posebno naro~ilo. Konku-ren~ni boj je `e povzro~il, da gredo za pridobitev posla posamezni dobavitelji tudi pod lastno ceno. Pri tem pa se de-le` teh naro~il ne spreminja in pri~a-kuje se, da bo situacija vsaj kratkoro~no taka tudi ostala. V kategorijo objektnih vrat spadajo tudi tako imenovana vrata za renovi-ranje, ki zahtevajo specifi~en (dolgo-ro~en) tr`ni pristop oziroma posebne organizacijske in logisti~ne povezave med specializiranimi monta`nimi podjetji in za to pripravljenimi proizvajalci. Kakorkoli, to je prakti~no edini segment, kjer se (lahko) pri~akuje porast tako koli~in kot cen (ali vsaj ne tako bole~e njihovo padanje). Zadnje tr`ne {tudije so odkrile, da obstaja precej neobdelan trg z okrog 25 milioni objektov (hi{ in/ali stanovanj), ki so oziroma bodo zreli za obnovo v naslednjih nekaj letih. Gre za velik tr`ni potencial, ki ga bo mo~ obvladovati z izdelki zahtevane vi{je kvalitete, ki morajo dimenzijsko, funkcionalno in oblikovno ustrezati danemu okolju, predvsem pa z `e omenjeni tr`nim pristopom. Seveda je tako stanje na nem{kem trgu notranjih vrat, ki mo~no vpliva tudi na nanj gravitirujo~e tuje trge, posledi~no povzro~ilo zelo mo~ne turbulence med samimi proizvajalci (ki imajo {e vedno za okrog 17 mio enot instaliranih kapacitet) in ponudniki (tudi samo prodajalci) notranjih vrat, o ~emer morda kaj ve~ kdaj drugi~. Kot kratko ilustracijo te vro~e teme naj danes omenimo samo navedbe iz 39. {tevilke EUWID z 29.09.2005, po katerih je po letu 2000 kar pri 45 uglednih evropskih in sever-noameri{kih proizvajalcih notranjih vrat v 14 dr`avah (zaenkrat brez Slovenije) pri{lo do pomembnih lastni{kih povezav in proizvodnih sprememb. Pri tem sta mo~na predvsem dva multina-cionalna igralca, za katerima utegne stati `idovski kapital, to je JELD – WEN GROUP – Klamath Falls iz ZDA in MASONITE INTERNATIONAL CORPORATION – Missi-ssanaga, Ontario iz Kanade. O~itno ne gre ve~ samo za internacionalizacijo in koncentracijo evropske industrije notranjih vrat ampak za globalizacijo z vsemi znanimi in neznanimi, tudi za gledalce verjetno negativnimi posledicami. Torej {e en, ne vem ve~ kateri, vem pa, da najresnej{i znak za alarm. P.S.: Med lektoriranjem tega sestavka so javni mediji objavili sklep nem{ke vlade, da bo z novim letom 2005/2006 ukinila subvencije za samograditelje (t.i. Eigenheimzulage) in tako v paketu prihranila okrog 6 milijard EUR. Ta sklep ne bo bistveno vplival na pove~anje povpra{evanja in prodaje notranjih vrat v letu 2005(za kar enostavno ni ve~ ~asa), bo pa gotovo povzro~il {e dodatno upadanje novogradenj v letu 2006. In gotovo ne bi bilo pametno samo ~akati na nove strokovne ocene, kako bo to vplivalo na trg notranjih vrat v Nem~iji in zunaj nje. m strokovne vesti Financiranje malih in srednjih podjetij (MSP) v Sloveniji (II. del) avtorica: Bo`ena KRAMAR Viri financiranja MSP Glede financiranja razlikujemo notranje financiranje, v okvir katerega {te-jemo predvsem financiranje z zadr`a-nim, nerazdeljenim dobi~kom, amortizacijo in oblikovanjem rezerv. Nasproti temu imamo zunanje financiranje. To so finan~ni prihranki, ki jih pridobimo od ekonomskih celic, ki imajo finan~ne prese`ke. V primeru pridobivanja tujih finan~nih prihrankov lahko pridobimo dol`ni{ki kapital in/ali novi lastni{ki kapital (Ram{ak, 2001, str. 13). Pri notranjem financiranju gre za finan~-ne vire, ki si jih podjetje zagotavlja s pomo~jo lastnega poslovanja (preglednica 1). Glede na fazo razvoja podjetja poznamo razli~ne vire lastni{kega financiranja, kot so prikazani v preglednici 2. Lastni{ki kapital predstavlja dolgoro~ni vir financiranja poslovanja podjetja in njegove rasti. Lo~imo sedem oblik, katere se pojavljajo v razli~nih fazah poslovanja in rasti podjetja (Tajnikar, 2000, str. 209 - 214): lastna sredstva podjetnika, zadr`ani dobi~ek, zasebne na-lo`be, zaprta prodaja, javna prodaja, odprodaja dela podjetja, prodaja celotnega podjetja. Z zunanjim financiranjem je mi{ljeno dol`ni{ko financiranje, katerega prednost je, da podjetnik ne odpla~a dolga takoj, temve~ v prihodnosti. Prav tako ne prepusti lastni{tva investitorju, tako da ne izgubi nadzora nad podjetjem. Slabost pa je, da mora podjetnik prevzeti odgovornost odpla~evanja dolga v prihodnosti. Razlikovanje med lastni{kim in dol`-ni{kim financiranjem je uporabno, ker obe vrsti financiranja razli~no vplivata na denarni tok podjetja. Na kak{en na-~in se bo podjetje financiralo, je odvisno od oblike podjetja, njegove bonitete, podjetnikovega nagnjenja k tveganju, kot tudi od njegove mo`nosti dostopa do dol`ni{kih sredstev ali lastni{kih sredstev in pogojev, ki so z njimi povezani (Ronstadt, 1988, str. 31). Vir financiranja je v veliki meri dolo~en s tem, koliko sredstev potrebuje podjetnik, kdaj jih potrebuje in ali zahteva dol`ni{ka ali lastni{ka sredstva. Izbira finan~ne strategije pogosto nakazuje mo`en vir sredstev. Seveda v~asih velja tudi obratno. MSP nimajo dostopa do anonimnega trga lastni{kega kapitala, bistveno te`ji Preglednica 1. Prednosti in slabosti financiranja podjetja z lastnim kapitalom nim Prednosti Slabosti krepitev poslovno finan~ne samostojnosti premajhna mobilnost denarne akumulacije zmanj{anje odvisnosti od tujega kapitala neustrezna alokacija sredstev krepitev pla~ilne sposobnosti podjetja ni`ja investicijska u~inkovitost ve~ja mo`nost pridobitve tujega vira financiranja kapitala Vir: Kralj, 1997, str. 48 Preglednica 2. Viri lastni{kega financiranja glede na fazo razvoja podjetja Faza razvoja podjetja Najpomembnej{i viri lastni{kega financiranja organiziranje in na~rtovanje lastniki in neformalni viri podjetje je ustanovljeno proizvodi ali storitve pripravljeni za proizvodnjo finan~ne institucije rizi~nega kapitala in neformalni viri pretekli podatki o poslovanju obstajajo: finan~na analiza je mo`na tudi nekatere druge finan~ne institucije faza bistvene {iritve papirjev mo`nost odprte prodaje lastni{kih vrednostnih zrelo in trdno podjetje zadr`ani dobi~ki in odprte prodaje Vir: Mramor, 1993, str. 81 ijaLeS 57(2005) 12 strokovne vesti pa je tudi dostop do dol`ni{kega kapitala, predvsem v za~etnih fazah podjetja. Odlo~anje o strukturi kapitala pri malih podjetjih je v praksi najve~krat neoptimalno, ker podjetja uporabljajo tiste vire financiranja, ki so zanje sploh dostopni. Podjetja v Sloveniji se odlo~ajo o posameznih virih financiranja na podlagi razli~nih dejavnikov, kot so na primer stro{ki financiranja, ro~nost, pravo~as-nost, pri~akovani denarni tok, vrsta vlaganj in podobno. Pri pomembnosti posameznih dejavnikov ni ve~jih razlik med malimi in velikimi podjetji. Tako pri enih kot drugih so najpomembnej{i dejavnik pri izbiri finan~nih virov stro-{ki, ki so povezani z virom financiranja. Za MSP predstavlja pridobitev finan~-ne podpore takoj za administrativnimi ovirami eno najve~jih ovir. Banke so {e vedno pomemben partner pri zagotavljanju finan~nih virov. Gre za vpra{anja kdaj, kje in od koga pridobiti ustrezna finan~na sredstva. Poslovne banke v sistemu financiranja MSP Ena od najpomembnej{ih funkcij bank je posojanje denarja, saj pomenijo prihodki od odobrenih posojil tudi do 80 % ban~nih prihodkov. Finan~ne institucije delujejo na finan~nih trgih kot finan~ni posredniki, ki s svojim posredovanjem omogo~ajo prenos prihrankov med suficitnimi in deficitnimi celicami. Pogosta je delitev finan~nih institucij na depozitne in nedepozitne finan~ne posrednike. Naloga depozit-nih finan~nih posrednikov je sprejemanje vlog. K tem pri{tevamo poslovne banke, hranilnice, kreditne zveze, fi-nan~ne dru`be in vzajemne hranilnice. Zna~ilnost bank je, da sprejema vloge (denarne, to so imetja ban~nih komitentov na teko~ih in poslovni ra~unih ter druge vloge) in daje posojila. Nede- ijaLeS 57(2005) 12= pozitni finan~ni posredniki so: zavarovalnice, investicijske dru`be, vzajemni skladi in drugo (Kopa~, 1997, str. 30). Poslovne banke poslujejo s tujim denarjem, to je s sredstvi, ki jih pri njih nalo`ijo stranke. Sprejemajo razli~ne vloge, ki se razlikujejo glede na ro~nost, donosnost, zavarovanje, pogoje pred-~asnega dviga in dodatne storitve. Sredstva pridobijo tudi s kapitalskimi vlo`-ki lastnikov, ki ponavadi pomenijo relativno majhen dele` vsega zbranega denarja. Bankam so predpisane dolo-~ene meje v njihovi politiki tveganja, poleg tega morajo imeti v svojih obrestnih pogojih primerno premijo za tveganje. Banke poizku{ajo ohraniti zaupanje svojih var~evalcev, zato morajo biti pri odobravanju kreditov izredno previdne. Pri financiranju podjetni{kih investicij se mora banka prepri~ati, da je nalo`ba dovolj varna in da bo posojilojemalec sposoben vrniti izposojeni znesek in pripadajo~e obresti. Banke so oziroma bi lahko bile dragocen partner zlasti malih in srednjih podjetij. Zaradi svojih raznovrstnih izku{enj in {iroke mre`e poslovnih odnosov lahko podjetnikom pomagajo pri re{eva-nju njihovih finan~nih in tudi drugih svetovalnih problemov. Funkcije med bankami so razdeljene po poslih. V temelju delimo banke na univerzalne in specializirane. Univerzalne so tiste, katerih struktura poslov je celovita. Komitenti banke lahko realizirajo vse posle v eni banki. Specializirane banke imajo enostransko strukturo poslov in so po specifi~nih poslih nastala imena bank: depozitna, kreditna, hranilnica, hipotekarna in investicijska banka. Sodelovanje z banko ima pri ve~ini podjetnikov pomembno mesto na poti k uspe{nosti njihovih podjetij in tudi njih samih. Podjetniki, ki potrebujejo denarna sredstva, se najpogosteje napotijo v banko, pri ~emer morajo skrbno preu~iti pogoje sodelovanja, saj se pri posameznih bankah ti pogoji razlikujejo. Podjetja, ki imajo pri banki odprt poslovni ra~un, so banki zaupala vodenje sredstev na vpogled v celoti. S tem postane podjetnik komitent banke. Nekatera podjetja poslovno sodelujejo z ve~ bankami. Tako sodelovanje pomeni za banko dobro informacijsko podlago ob ugotavljanju bonitete podjetja, ko se ta odlo~i za najem kredita ali za kako drugo ban~no storitev. Banka tudi posveti posebno pozornost pla~ilni sposobnosti komitenta. Podjetnik, ki torej z banko kakovostno in uspe{no sodeluje na razli~nih podro~jih, postane njen komitent in si pridobi njeno zaupanje. Banka si prizadeva, da s svojimi komitenti ne bi sklepala le aktivnih poslov (krediti), ampak tudi pasivne posle (sredstva na vpogled, vezani depoziti). Ko se podjetnik odlo~a, s katero banko bo podjetje sodelovalo, mora upo{te-vati dolo~ena merila, ki mu bodo omo-go~ila izbiro prave banke. Zavedati se mora konkurence med bankami in izbrati tisto, ki mu bo ponudila najve~. Vedeti mora, da ni nujno najbolj{a tista banka, ki ima najni`jo obrestno mero. Zelo pomembno je tudi, da podjetnik izbere banko, ki ima posluh za komitenta. Ustrezna raven, ki zagotavlja hitro odlo~anje, je osnovni pogoj, da lahko banka zahtevke komitentov obravnava hitro in kakovostno. Posluh za komitenta se ka`e v sposobnosti banke na podro~ju svetovanja svojim komitentom. Prednost imajo tiste banke, ki imajo skrbnike, kjer gre za strokovnjake, ki si vzamejo ~as, da spoznajo podjetje, svetujejo, obdelujejo vloge ter v okviru danih pooblastil odobravajo kredite in druge ban~ne storitve. Slovenske banke so si za~ele pridobivati izku{nje z enotami malega gospodarstva `e pri delu z obrtniki. Banke so preverjale predvsem dav~ne napo- m strokovne vesti vedi in dokumentacijo, ki so jo izdajale posamezne ob~ine, v katerih so obrtniki opravljali svojo dejavnost. Obrtnik je lahko pridobil ban~no posojilo pod pogojem, da je imel poslovni ra~un v banki. Banka je imela informacije, kak{ne izku{nje ima ban~ni delavec na okencu z obrtnikom ali je imel blokiran ra~un ter vrednostne podatke o prometu in povpre~nih stanjih na poslovni ra~unu. To so bili poleg dav~ne napovedi glavni elementi dolo~anja bonitete obrtnika. Ko so obrtniki preko banke opravljali pla~ilni promet, so vzporedno lahko urejali tudi najemanje, ~rpanje in vra~anje ban~nih posojil. Banke so odobravale kot komisijski posel tudi razpisana ob~inska posojila. Ko so se leta 1989 za~ela pojavljati nova mala zasebna podjetja, zlasti dru`be z omejeno odgovornostjo, so imele banke do njih veliko nezaupanje. Posojila so na za~etku lahko dobila le nekatera mala podjetja z dobro boniteto poslovanja in kvalitetnim zavarovanjem (Ko-pa~, 1997, str. 31). Danes ve~ina bank s pridom izkori{~a svojo bogato bazo strank, mre`o poslovalnic in dober imid`, da strankam ponudijo svetovanje na podro~ju pokojninske problematike, namenskih oblik var~evanja in drugih vezanih storitev, kjer pod nazivom investicijskega ban~-ni{tva ponujajo celovito storitev upravljanja strankinega finan~nega premo-`enja, kar je pomembnej{e za fizi~ne osebe, ki so tudi lastniki ali zaposleni v MSP. Pri tem ponudijo nalo`be v naj-razli~nej{e finan~ne izdelke tako lastne ban~ne kot tudi v izdelke, pripravljene v sodelovanju s partnerskimi podjetji. Nobena izjema niso vzajemni skladi in zavarovalni{ki izdelki, saj se svetovalci v bankah trudijo narediti kar najbolj ustrezen »miks« finan~nih izdelkov, da bi ustregli komitentom v celoti in jih odvrnili od obiska pri konkurenci. m Finančna podpora v državah EU V Evropski uniji imajo stoletno tradicijo podjetništva. Spodbujanje podjetništva je v EU vse bolj ena od prioritetnih razvojnih nalog. Vroki za težave s financiranjem v EU so zelo podobni kot v Sloveniji (Winterlaitner, 2003, str. 26). Lahko so: • na strani ponudbe (virov finan-ciranja ni, so za MSP neprivlačni oz. neprilagojeni), • na strani podjetij, kadar ta možnih virov ne izkoristijo (slaba informiranost, pomankanje garancij). Problemi financiranja MSP se tudi tesno povezujejo z delovanjem finančnih trgov, ki pa so pod močnim vplivom gospodarskih konjunkturnih gibanj. Generalni sekretar evropskega združenja malih in srednjih podjetij (UEAPME) Hans -Werner Muller je dostop do financ definiral kot glavni problem malega gospodarstva v Evropi. Za to je krivo več dejavnikov: • velika odvisnost evropskih MSP od zunanjih virov financiranja, • večja razširjenost financiranja MSP v Evropi s krediti kot je praksa v ZDA, • spreminjajoče se okolje za kreditiranje MSP (združitve in prevzemi v finančnem sektorju, bolj utesnjujoči predpisi glede državne pomoči, zahteva delničarjev po visokem donosu, Baselski sporazum II in nove evropske direktive o bančnem kreditu), • velika negotovost v malem gospodarstvu glede dostopa do financ (http://EURopa.eu.int/comm/ enterprise/enterprise.policy) V EU so tudi najpomembnejši med zunanjimi viri financiranja dolžniški viri, pri katerih so ključni problemi naslednji (Glas, 2002, str. 3): • visoke obrestne mere, • omejen dostop do dolgoročnih posojil, • zahteve bank po garancijah, • zahteve bank po dokumentaciji in drugo. Cena finančnih sredstev je ključni problem, ki za 20 - 25 odstotnih točk presega drugi največji problem, ki je v kratkih rokih vračil za dolgoročna (investicijska) posojila. Ti problemi se sicer razlikujejo med državami po intenzivnosti posameznih problemov in po rangiranju teh problemov. Problemi so večji v manj razvitih državah, za katere je značilno: splošno pomanjkanje kapitala, manj razviti trgi kapitala, večja negotovost pri zagotavljanju vračil (Glas, 2002, str. 3). Večina podjetij pozna financiranje prek bank, manj kot 50 % jih pozna odkup terjatev, medtem ko velika večina ne ve za javne sheme financiranja in pomoči majhnim podjetjem. MSP potrebujejo zunanje financiranje predvsem za rast. Poseben problem MSP v EU predstavlja pridobivanje dolgoročnih posojil, predvsem zaradi potrebnih zavarovanj. Zato Unija, posamezne članice in kandidatke razvijajo garancijske (jamstvene) kreditne sheme posebej za MSP, spodbujajo dostop do investicijskega kapitala z davčnimi spodbudami, razvijajo sekundarni trg za investicijski kapital in povečujejo transparentnost lastnikov MSP za vlagatelje. (3rd Round Table on Bankers and SME, 2001, str. 20). Kljub skupnim ciljem obstajajo tako med bankami kot med vzajemnimi jamstvenimi družbami razlike v višini rizika, ki so ga pripravljene prevzeti. Nekatere vzajemne družbe zahtevajo od podjetij finančno udeležbo pri posojilih aH delno kritje morebitne izgube. Jamstvene sheme imajo to prednost, da tveganje delno krije plačilno sposobna ustanova, zato so banke v teh primerih pripravljene ijaLeS 57(2005) 12 strokovne vesti Preglednica 3. Finan~ne institucije, EU in {ir{e TIP SODELOVANJE Investitorji, ki imajo vi{ek kapitala Nakup dele`a/delnic Razvojne banke Svetovna banka (World Banka) IFC (International Finance Corporation) IDB (Interamerican Development Bank) EBRD(European bank forReconstruction and Development) EIB (European Investment Bank) nakup delnic/kreditiranje, garancije, subvencioniranje obrestne mere, krediti na odlog itd. Agencije za spodbujanje izvoza kreditiranje, garancije Komercialne banke kreditiranje, nakup delnic Neban~ne var~evalne institucije kreditna zdru`enja zdru`enja hranilnic in posojilnic banke za vzajemno var~evanje vzajemni skladi nakup delnic Institucionalni investitorji: pokojninski skladi zaupni{ki fond investicijske dru`be nakup delnic Finan~na in investicijska podjetja: komercialna finan~na podjetja investicijska management podjetja nakup delnic/kreditiranje Finan~na pomo~ vlad: dotacije subvencioniranje obresti dr`avna poro{tva za zagotovitev ugodnej{e obrestne mere Leasing podjetja nakup delnic/kreditiranje Financiranje s strani proizvajalcev opreme ali s strani drugih poslovno vklju~enih podjetij nakup delnic/vstop z dele`em svojega dela Vir: Kralji~, 2003, str. 29 odobriti posojilo tudi bolj rizi~nim podjetjem. Podjetnik pa ima s pripravo dokumentacije ve~ stro{kov, saj dobi posojilo in jamstvo iz dveh razli~nih virov, razen v primerih pogodbe v paketu, ki vklju~uje vse stro{ke posojila. V ve~ini dr`av ~lanic EU v ban~nem sektorju prevladujejo majhne banke in razvejana mre`a podru`nic. Visoki strukturni stro{ki zelo ote`ujejo uspe{-no konkurenco na globalnem trgu. Pritisk bank na pove~anje efikasnosti poslovanja MSP je pripeljal do zmanj{anja posojil. Banke so v osnovi konzervativne in zahtevajo do 200 % zavarovanja za posojila. Tudi velike komercialne banke v Nem~iji zmanj{ujejo posojila MSP, kar le-ta sili, da poslujejo s hranilnicami in zadru`nimi bankami. V Nem~iji za-dru`ne banke in hranilnice obvladujejo 60 % ban~nega trga. Banke so postale bolj previdne tudi zaradi poslovnih pro- blemov podjetnikov. Od MSP zahtevajo vse bolj transparentno poslovanje in boljše managerske zmožnosti. Strokovnjaki ocenjujejo, da prestrukturiranja v naslednjih petih letih ne bo preživelo 20 % industrijskih in kar 30 % obrtnih podjetij, zato so banke previdnejše (Glas et al., 2002, str. 13). Razmere po dižavah so različne. Razvoj v razvitih državah sveta in Evropi gre v nekaj smereh (Glas et al., 2002, str. 13): • v zagotavljanju finančnih in davčnih spodbud - poudarek je na pomoči novim in mladim podjetjem z nižjimi davčnimi stopnjami, za razvoj podjetij v manj razvitih regijah, za olajšanje procesa tranzicije v novo generacijo v družinskih podjetjih, za vlaganja v sodobne tehnologije; • v oblikovanje boljšega dostopa do tveganega lastniškega kapitala prek formalnih skladov tveganega kapitala in poslovnih angelov, kar zahteva dolo~eno tradicijo tovrstnih nalo`b in primerne dav~ne okvire – na tem podro~ju vstopa dr`ava s skladi tveganega kapitala, s svetovalno podporo, z razvijanjem segmentov borze, predvsem za visoko tehnolo{ka in inovativna podjetja; za obstoje~a MSP, zlasti iz bolj tradicionalnih sektorjev, naj bi poskrbeli z bolj{im odnosom med ban~nim sistemom in MSP zaradi dostopa do posojilnega kapitala, kar dr`ave dopolnjujejo z ugodnimi posojili in jamstvenimi shemami. To se navezuje na dejstvo, da evropski sistemi obdav~enja favorizirajo dol`ni{ko financiranje investicij. literatura 1. European Commission. (URL:http://euro-pa.eu.int/comm/enterprise/). 2. Glas, M. et al.: Financiranje MSP: Slovenski podjetniki o financiranju MSP (anketni rezultati). Ljubljana: Ekonomska fakulteta – Center za razvoj podjetni{tva, 2002. 32 str. 3. Kopa~, M., Banke v financiranju enot malega gospodarstva. Magistrsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 1997. 97 str. 4. Kralj, J. Financiranje malih podjetij. IKS. Revija za ra~unovodstvo. Ljubljana: Zveza ra~unovodij, finan~-nikov in revizorjev Slovenije, 1997, 12, str. 50 5. Kralji~, J. Politika Evropske unije do podjetni{kega sektorja s poudarkom na financiranju malih in srednje velikih podjetij. Magistrsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2003. 103 str. 6. Mramor, D. Uvod v poslovne finance. Ljubljana: Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1993. 381 str. 7. Ram{ak, M. Letno poro~ilo malih podjetij kot vir informacij za pridobivanje ban~nih posojil. Diplomsko delo visoke poslovne {ole. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2001. 30 str. 8. Ronstadt, R. C.: Entrepreneurial Finance: Taking Control of Your Financial Decision Making. Dana Point, CA: Lord Publishing, 1988. 15 7 str. 9. Tajnikar, M.: Tvegano poslovodenje: Knjiga o gazelah in rasto~ih poslih. Portoro`: Visoka strokovna {ola za podjetni{tvo, 2000. 308 str. 10. Third Round Table of Bankers and SMEs. Final Report. Brussels: Commission of the European Communities, 19.junij 2001, 63 str. 11. Winterleitner B.: Vloga lastni{kega kapitala pri financiranju rasti hitro rasto~ih podjetij v Sloveniji. Magistrsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, ijaLeS 57(2005) 12= strokovne vesti Minister za gospodarstvo na obisku v skupini JAVOR avtorica Ester Fidel, JAVOR d.d. Na povabilo predsednika uprave dru`be Javor Pivka d.d. Petra Tom{i~a se je v ponedeljek, 5. decembra, na obisku v ob~ini Pivka mudil minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak. Seznanil se je s prenovo dru`be Javor Pivka d.d., ki poteka v vseh Javorovih profitnih centrih, tehnolo{kimi pridobitvami in proizvodnjo v Javorovem profitnem centru Furnir in v Javorovi odvisni dru`bi Stroji d.o.o. ter predal namenu 300 milijonov SIT vredno nalo`bo – mostni rez-kalni stroj. Minister mag. Andrej Vizjak je ob pogonu novega 5-osnega CNC krmiljenega mostnega rezkalnega stroja dejal, da dr-`ava `eli ustvariti primernej{e okolje za razvoj gospodarstva in temu so namenjene tudi vladne reforme. Le-te predstavljajo pomemben okvir za zmanj{e-vanje stro{kov dela, zato naj bi bilo v prihodnje {e ve~ razvojno naravnanih vlaganj v gospodarstvu. S tehnolo{kimi posodobitvami si tudi skupina Javor odpira oziroma utrjuje poti na evropskem in svetovnem trgu. Javorova odvisna dru`ba Stroji namre~ skoraj vsa naro-~ila realizira za nem{ki in ameri{ki trg. Direktor odvisne dru`be Javor Stroji d.o.o. Rudi Tom{i~ je predstavil pomen nove pridobitve za ohranjanje konku-ren~nosti podjetja. Le-to se je pred desetimi leti s proizvodnje hidravli~nih stiskalnic za lesno industrijo preusmerilo v proizvodnjo stiskalnic za izdelavo plo{~ iz umetnih mas. Danes le-te predstavljajo `e 82% njene celotne proizvodnje, izdelujejo pa jih predvsem za nem{ke in ameri{ke kupce. Predsednik uprave Javora Peter Tom{i~ pa je v nagovoru poudaril, da je vsaka stiskalnica na nek na~in unikat, saj je izdelana po zahtevah naro~nika, in plod znanja Ja- vorovih strokovnjakov na podro~ju strojegradnje. Prav slednje pa je pogoj za nadaljnje utrjevanje polo`aja na trgih in za razvojni prodor. Uprava Javora je ministra Vizjaka seznanila s potekom prenove podjetja v vseh Javorovih profitnih centrih in odvisnih dru`bah. Tehnolo{ke posodobitve, podprte z vlaganji v trge in kadre, zagotavljajo konku-ren~no prednost podjetja. Zvrstile so se v vseh profitnih centrih in odvisnih dru`bah, njihova skupna vrednost pa zna{a 3,5 milijarde SIT. PC Opa`ne plo-{~e bo z zadnjo leto{njo investicijo, ki jo bo zaklju~il med novoletnimi prazniki, v celoti posodobil proizvodni proces. Prav tako je tehnolo{ko posodobljena proizvodnja pohi{tva iz masivnega in lameliranega lesa v PC Pohi{tvo ter proizvodnja specialnih vezanih plo{~ in ladijskih re{etk v PC Vezane plo{~e. Najnovej{o pridobitev v proizvodnji furnirja na Prestranku predstavlja su{il-nica z integriranim likanjem. 250 milijonov tolarjev vredna nalo`ba, ki je bila realizirana konec leto{njega avgusta, predstavlja pomembno pridobitev za {e bolj{o kakovost furnirja in ve~jo optimizacijo proizvodnje. Javorov furnir na evropskem trgu slovi po svoji izjemni kakovosti in le-ta je »adut« za ohranitev polo`aja na trgu. V ~asu recesije na trgu furnirja, ko v pohi{tveni industriji furnir nadome{~ajo umetni materiali, namre~ kupci povpra{ujejo le po furnirju visoke kakovosti. V profitnem centru Furnir pa sta v teku {e dve ekolo{ko naravnani nalo`bi – kotlovnica in ~istilna naprava. Urejanje nove kotlovnice, vredne 200 milijonov SIT, bo zaklju~eno ob koncu leta, ~i- stilna naprava v vrednosti 70 milijonov SIT pa bo poskusno za~ela obratovati prihodnjo pomlad. Nova kotlovnica, zgrajena po ekolo{kih standardih, ki veljajo v EU, bo uporabljala izklju~no biomaso, ~istilna naprava pa bo zagotavljala izpust ~iste vode iz parnih jam v naravo. S tem bo zaklju~en desetletni ciklus ekolo{ke prenove podjetja, vreden preko milijardo SIT. Tehnolo{ka prenova pa ne poteka le v lesnem programu Javora, marve~ tudi v odvisnih dru`bah. Za odvisno dru`bo Javor Stroji d.o.o. se je na dan ministrovega obiska vklju~il v proizvodni proces, `e zgoraj omenjeni, 300 milijonov tolarjev vreden mostni rezkalni stroj CNC. Z delovno povr{ino 11x3,5 m sodi med najve~je tovrstne stroje v Sloveniji. Namenjen je obdelavi jeklenih povr{in in zvarjencev, omogo~al pa bo izdelavo najzahtevnej{ih izdelkov, kraj{e izdelav-ne ~ase in s tem zagotavljal ve~jo konku-ren~nost podjetja. Odvisna dru`ba Javor Stroji d.d.o., ki je pred 27 leti s programom stiskalnic za lesno industrijo, vnesla v pestro paleto Javorovih lesnih programov {e program strojegradnje. Po letu 1995 se je preusmerila v proizvodnjo stiskalnic za izdelavo plo{~ iz umetnih mas, ki danes predstavljajo `e 82% njene celotne proizvodnje. Doslej so izdelali 30 stiskalnic za proizvodnjo plo{~ iz umetnih mas, ki so bile namenjene prete`no v Nem~ijo in ZDA; zlasti so ponosni na tri, ki veljajo za najve~je tovrstne stiskalnice na svetu. Pred kratkim so eno od teh izdelali za ameri{kega kupca. Javor Stroji d.o.o. tudi letos poslujejo zelo uspe{no in imajo velik del proizvodnje `e zaseden tudi za prihodnje leto. Na~rti za prihodnje leto so povezani z utrjevanjem polo`aja v proizvodnji stiskalnic za kemi~no industrijo pa tudi s prodorom v gumarsko industrijo in panogo izolacijskih materialov. Skupina Javor, ki je z 950 zaposlenimi najve~je slovensko lesno-predelovalno podjetje, je v leto{njih desetih mesecih ustvarila 9,5 milijarde SIT ~istih prihodkov iz prodaje (71,4% izvoza), 101 milijon SIT dobi~ka iz poslovanja oziroma 47 milijonov SIT dobi~ka pred obdav~itvijo. Rast prihodka je v primerjavi z lanskim letom za 7,7% vi{ja, rast dodane vrednosti pa za 8,8%. ijaLeS 57(2005) 12 strokovne vesti Bomo Slovenci najve~ji evropski kurja~i in izvozniki lesa ali proizvajalci lesenih izdelkov z visoko dodano vrednostjo? V prostorih LESNE TIP Oti{ki Vrh d.d. iz SKUPINE PREVENT je 30. novembra potekal strokovni posvet na temo industrijske porabe lesne bio-mase, ki so se ga udele`ili strokovnjaki iz lesne industrije in Biotehni{ke fakultete. Na posvetu so sodelovali: dr. Sergej Medved, Biotehni{ka fakulteta Oddelek za lesarstvo s temo: Lesni ostanki - surovina za izdelavo lesnih kompo-zitov, Jo`e Priker`nik, Lesna TIP: Visoke tehnologije v proizvodnji ivernih plo{~ (predstavitev investicije), Andrej Lah, Lesna TIP: Industrijska raba lesne biomase, dr. Mirko Tratnik, Bioteh-ni{ka fakulteta Oddelek za lesarstvo: Celotna (iz)raba lesa, dr. Dominika Gornik Bu~ar, Biotehni{ka fakulteta Oddelek za lesarstvo: `agarstvo in `a-garski ostanki, dr. Miha Humar, Teh-nolo{ki in{titut za lesarstvo Ljubljana: Ali je gozd res edini vir biomase za energetske potrebe? Ugotovili so, da je proizvodnja ivernih plo{~ ekonomsko racionalna in z makroekonomskega vidika prava alternativa prizadevanjem nekaterih ener-getikov, ki bi `eleli »z visoko praslo-vansko tehnologijo« - kurjenjem lesa re{evati slovensko energetsko bilanco in na ple~ih lesne industrije re{evati energetsko potratne industrijske panoge. Univerzitetni profesorji in strokovni sodelavci Biotehni{ke fakultete so strokovno utemeljili funkcijo gozda in lesa kot najve~jega naravno obnovljivega bogastva v Sloveniji, ki ga moramo bolje izkoristiti predvsem v lesni industriji in ne favorizirati gozda in lesa kot energetskega potenciala in izvoznega artikla brez dodane vrednosti. »Les je naravno obnovljiv material, ki najmanj obremenjuje okolje tako z okoljskega in tudi iz energetskega vidika, izdelki iz lesa pa so energetsko zelo var~ni, saj za lesen stol porabimo tudi do 20 krat manj energije kot za stol iz aluminija«, so med drugim poudarili. Lesarji se spra{ujejo, kako lahko nekatere institucije brez lesarske stroke manipulirajo z lesom kot z energentom in slepo kopirajo evropske modele kurjenja lesa, ki jih najbolj inovativne evropske dr`ave `e opu{~ajo. Na Finskem, ki je ena najbolj gozdnatih dr`av so se namre~ odlo~ili za dodatno gradnjo nuklearne elektrarne. EVROPSKA POBUDA ROADMAP 2010 opredeljuje les kot najbolj ekolo{ko sprejemljiv material za uporabo v gradbeni{tvu in lesni industriji. V Sloveniji pa nekateri {e vedno sanjajo o megalomanskih elektrarnah in toplarnah na les, ki bi opusto{ile slovenske gozdove, Slovenijo spremenile v pu{~a-vo, uni~ile lesno industrijo in dodatno onesna`ile okolje v urbanih sredi{~ih (TETOL Ljubljana, ENERGETSKA DOLINA Zasavje itd …). V Evropi in tudi v Sloveniji se vrstijo primeri slabe prakse energetske izrabe lesa, saj se je `e ve~ proizvajalcev lesnih peletov in drugih energetskih objektov zna{lo v velikih te`avah ali so celo bankrotirala (Gornji grad, tri podjetja iz skupine Ökowärme Avstrija). »V smeri integralne industrijske uporabe lesa potekajo prizadevanja tudi v okviru evropskega zdru`enja proizvajalcev iver-nih plo{~, prav tako pa je te smernice podprla tudi evropska poslanka ga. Dr. Romana Jordan Cizelj«, je povedal direktor Lesne TIP Danilo A. Ranc. V LESNI TIP Oti{ki Vrh d.d. iz SKUPINE PREVENT zagovarjajo celovito predelavo lesa in energetsko izrabo izklju~no industrijsko neuporabnega lesa. Ta prizadevanja so predstavili tudi predsedniku vlade in ministru za gospodarstvo, ki sta ta prizadevanja tudi podprla. »Naravno bogastvo Slovenije - les moramo opredeliti kot strate{ko surovino in jo z vi{jo dodano vrednostjo predelati v lesni industriji, zato moramo v gospodarski strategiji opredeliti to panogo kot prioritetno. Gozd in les se ponujata kot neizkori{~ena prilo`nost, zato ne smemo dovoliti, da postanemo najve~ja evropska kurilnica lesa ali pa zlati rudnik zelenega zlata, ki ga iz~rpavata Avstrija in Italija, kamor letno izvozimo 500.000 ijaLeS 57(2005) 12= strokovne vesti m3 lesa. Saj vendarle premoremo ve~ znanja kot zgolj »KNOW HOW« za te-`a{ko podiranje dreves, trgovanje z lesom, uni~evanje gozdnih cest in kurjenje lesa«, je poudaril direktor TIP Danilo Ranc. INVESTICIJE V LESNI TIP Trenutno poteka v LESNI TIP Oti{ki Vrh d.d. najve~ja investicija v lesni industriji in ena izmed petih najve~jih investicij v industriji v letu 2005 v Sloveniji v kontinuirano stiskalnico in kompletno proizvodnjo linijo finskega proizvajalca METSO. Z investicijo bodo pove~ali proizvodnjo do 300.000 m3 letno in zni`ali stro{ke proizvodnje in uporabo energije na enoto proizvoda. Investicije v LESNI TIP Oti{ki Vrh d.d. iz SKUPINE PREVENT v zadnjih treh letih v skupni vi{ini 6 mia SIT so prizadevanja za izgradnjo najve~jega kompleksa primarne predelave lesa v JV EVROPI z integralno predelavo 500.000 m3 lesne biomase letno. »Lesna industrija je torej neizkori{~ena prilo`nost Slovenije, zato jo moramo umestiti v strate{ke vladne dokumente, kar sta ob zadnjem obisku potrdila predsednik vlade g. Janez Jan{a in minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak«, je {e dodal direktor Danilo Ranc. Udele`enci bodo z zaklju~ki strokovnega posveta seznanili pristojna ministrstva, strate{ki svet in UMAR. Dodatne informacije: Lesna TIP Oti{ki Vrh, [entjan` 133, [entjan` pri Dravogradu Danilo Anton Ranc, direktor Telefon: 02 878 75 00 Telefax: 02 878 75 10 izvleček/Abstract 3. forum »Marketing gozd in les« v Bonnu avtorica Fani POTOČNIK Nem{ka ustanova javnega pomena HAF (Holzabsatzfond), ki ima za nalogo promoviranje in pospe{evanje uporabe lesa, je 8. novembra organizirala v Bonnu 3. forum z naslovom: »Marketing Forst & Holz«. Namen foruma »Marketing gozd in les« je bil poiskati pota in na~ine za ve~jo uporabo lesa pri gradnji javnih objektov. Zastopniki dr`ave, mest, ob~in in znanosti so na forumu poro~ali o svojih izku{njah pri gradnji z lesom in nakazali smeri, kamor se mora usmeriti vsesplo{na aktivnost institucij, ki se ukvarjajo s pospe{evanjem uporabe lesa. Zagotovo so to ob~inske institucije, ki imajo pri odlo~anju o gradnji razli~ne vloge, kot npr.: investitorji, lastniki zemlji{~, izdajatelji lokacijskih in gradbenih dovoljenj in drugo. HAF si je zato zadal nalogo, da pri~ne sistemati~no informirati o koristnosti uporabe lesa z energetskih in okolje-varstvenih vidikov odgovorne ljudi na polo`ajih, ki vplivajo in odlo~ajo o gradnjah. Omenjeni forum naj bi dal odgovor na vpra{anje, kako pridobiti ob~inske in komunalne institucije za ve~jo uporabo lesa pri gradnji javnih objektov. Gradbeni strokovnjaki v ob~inah imajo najve~krat odlo~ilno besedo pri na-~inu gradnje in pri uporabi gradbenih materialov. Za ve~jo uporabo lesa je treba pridobiti gradbeni sektor in zakladnike v ob~inah in v komunalah. Zelo pou~no bi bilo ljudem iz politike in uprave omogo~iti oglede referen~-nih lesenih objektov. Na~in gradnje javnih zgradb vpliva tudi na privatno gradnjo. Konkreten primer je ob~ina Frickingen ob Bodenskem jezeru. Ta m so zgradili razli~ne komunalne stavbe iz lesa kot npr.: ve~na-mensko halo in gasilski dom. Pri prebivalcih je to naletelo na izreden pozitiven odmev. Na predvidenem prostoru za individualno gradnjo se je 24 od 30 individualnih investitorjev odlo-~ilo za leseno stanovanjsko hi{o. Sklep omenjenega foruma je bil, da bo HAF v letu 2006 za~el intenzivneje in sistemati~no izvajati ogla{evalske akcije o uporabi lesa, namenjene ciljnim skupinam v ob~inah. Akcija promocije lesa prek informacijskih materialov in ogla{evanja v medijih naj bi zajela {iro-ka podro~ja, ~e ne kar celotno dr`avo. Zaradi obse`ne naloge ra~unajo na sodelovanje zdru`enj in podjetij iz gozdarske in lesarske panoge. Tudi v Sloveniji bi bilo dobro organizirati kaj podobnega. Vir: www.infoholz.de ijaLeS 57(2005) 12 ars les Razstava sodobnih slovenskih jaslic avtor Stane MESAR V Kulturnem domu v Grobljah pri Dom`alah je bila od 27.11 do 8.12. 2005 na ogled razstava sodobnih slovenskih jaslic. Pobudnik razstave je bil bralcem revije Les dobro poznan pisec in rezbar, Marijan Vodnik iz Dom`al. Njegove jaslice, izdelane iz enega kosa orehovine smo predstavili ob povabilu na razstavo v oktobrski {tevilki revije. Do sedaj najve~jo tovrstno predstavitev jaslic v Sloveniji so pripravili: `upnija Jar{e, Dru{tvo ljubiteljev jaslic Slovenije in Kulturno dru{tvo Groblje pod vodstvom prizadevnega prredsednika Antona Ko{enine. Razstav je bila posve~ena lestos umrlima izdelovalcema jaslic Janezu Vovku iz Police pri Naklem in Janezu Debenljaku iz Ribnice. Na njej je bilo predstavljenih 75 unikatno izdelanih jaslic, ki jih je ustvarilo 65 avtorjev. Najve~ jaslic, kar 43, je bilo izdelanih iz lesa najrazli~nej{ih drevesnih vrst. Poleg lesa so jaslice izdelali {e iz gline, mavca, kva~kane in klekljane ~ipke, razmega testa, li~kovine, kamna in ~ebeljega voska. Sve~ano odprtje razstave so popestrili otroci otro{kega pevskega zbora `upnije Jar{e in harfistka Erika Gri~ar. Slavnostna govornika sta bila p. Leopold Gr~ar iz Brezij in {kof msgr. Jo`ef Kvas, ki je razstavo tudi odprl. Povezovalka Barbara Ko{enina je za zaklju~ek prebrala adventna razmi{ljanaja doma~ina Sre~a Smoleta. Obiskovavli so si lahko ogledali tudi filatelisti~no razstavo bo`i~nih znamk in pisemskih ovojnic, ki jo je pripravil Ludvik Kova~ iz Dom`al. Zanimanje obiskovalcev je bilo veliko Balandi~ Matej, Zg. Duplje Srnel Franc - Vodice, Vojsko Bajt Vanja, Radovljica - desno Kosec Milan in Rozi, Menge{ in Smole Fan~i, Rodica ijaLeS 57(2005) 12 strokovne vesti Gradivo za tehniški slovar lesarstva Področje: lepila in lepljenje lesa - 7. del Zbrala: Metka ČERMAK, soavtorja za prevod Severine Ploj (nem.), dr. Andrej Podbrežnik (angl.) z Lesarske šole Maribor, Višje strokovne šole Nekateri pojmi so bili v Lesu že objavljeni na področju površinske obdelave Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. Uredništvo LEGENDA: Slovensko (sinonim) Opis (definicija) Nem{ko Angle{ko trájnostni preskús -ega -a m ugotavljanje trajnosti in uporabnosti lepila (posebno pomembno pri lesenih konstrukcijah v gradbeni{tvu) Zeitstandversuch m, Langzeitprüfung f creep rupture test upénjeno lepílo -ega -a s (upenjanje) nepravilno pripravljeno lepilo polno zra~nih mehur~kov (zaradi previsokega {tevila vrtljajev me{alnega stroja) Shaumklebstoff m Schäumen n foamy glue, foamy adhesive upogljívost -s ` (gíbkost) lastnost materiala, da ga lahko upogibamo in krivimo Nachgiebigkeit f, Biegsamkeit f compliance upogíbna trdnost -e -i ` odpor lesa, podprtega na dveh koncih, proti zunanji sili, ki ga sku{a upogniti Biegefestigkeit f flexural strength, bending strength upogíbni mom~nt -ega -enta m povzro~a upogibne napetosti, ki si jih zami{ljamo porazdeljene po prerezu sorazmerno z oddaljenostjo od nevtralne osi Biegemoment n bending moment utrjeválo -a s (trdílo) publ. utrjeválec, trdílec kislina ali njena sol, ki pospe{uje kemi~no reakcijo utrjevanja lepila Härter m, Festiger m, Härtungsmittel n hardener, accelerator utrjevánje -a s (vézanje) postopna sprememba lepila, ki prehaja iz sol v gel in kon~no v trdo stanje Aushärten n, Abbinden n, Aushärtung f, Abhärtung f, Härtung f curing, cure, setting váljčni nanašalni str j -ega -ega - ôja m naprava za nanašanje lepila z valji Auftragswalze f roll spreading machine váljčno nanašanje -ega -a s tehnika nanašanja lepila z dozirnimi in nanašalnimi valji Walzenauftrag m, Autragsverfahren mit Dosierwalze n roll spreading vézati (spojíti) združiti (z lepilom) posamezne dele v celoto binden, kleben bond, glue vezívna trdnost -e -i ž vsota adhezijskih in kohezijskih sil na enoto lepilne ploskve Bindefestigkeit f bond strength, adhesive strength, glue joint strength, bond strength vezívne síle -ih - ž skupno ime za molekularne sile ki omogočajo lepljenje Bindekräfte f bonding forces, tack vezívo -a s sredstvo, ki je sposobno vezati iste ali različne materiale v celoto Klebstoff m, Bindemittel n, Binder m Adhesive večetažna stiskálnica -e -e ž večnadstropna naprava za stiskanje Mehretagenpresse f multi-daylight press, multi-plate press viskóznost -i ž lastnost tekočin, da se zaradi notranjega trenja upirajo gibanju Viskosität f viscosity visokofrekvénčno utrjevánje -ega -a s postopek lepljenja (lameliranega) lesa v polju visoke frekvence Hochfrequenzhärtung f, Hochfrequenzverleimung f high-frequency curing vreménski vplívi na lepíla -ih -ov - - m klimatski vplivi ki povzročajo spremembe v lepilnem spoju Verwitterung f weathering vróča stiskálnica -e -e ž naprava za toplo ali vroče lepljenje Heißpresse f hot press vróče utrjevánje -ega -a s postopek vezanja lepila pri temperaturi 90 °C in več Wärmeaktivierkleben n, Heißverleimung f heat activation bonding vróče utrjujóče lepílo - -ega -a s lepilo prilagojeno utrjevanju pri višjih temperaturah wärmebindender Leim m, Warmkleber m hot setting adhesive vrsta lepíla -e - ž po določenih kriterijih razvrščeno lepilo Klebstoffart f adhesive type vsébnost smöle -i - f količina smole v skupni masi lepila Harzgehalt m resin content zadrževálno srédstvo -ega -a s v širšem pomenu besede sredstvo ki zadrži potek kemične reakcije Verzögerungsmittel n retarder zamreževálo -a s snov ki omogoča hitrejše oblikovanje trodimenzionalne strukture spojine Vernetzer m crosslinking agent zaprti čás -ega -a m čas med približanjem obeh lepilnih površin in pričetkom delovanja tlaka geschlossene Wartezeit f assembly time (closed) zgoščeválno srédstvo -ega -a s sredstvo za zgoščevanje Verdickungsmittel n thickener zl m -orna m mesto kjer je nastala porušitev Bruch m fracture zračno suščn -a -ega les ki smo ga sušili na prostem luftgetrocknet air-dried žílavost -i ž lastnost materiala da se plastični deformaciji upira z zelo veliko silo Zähigkeit f toughness žlébast (nanašalni válj) v obliki žleba profilirana gumirana površina nanašalnega valja ki zagotavlja enakomeren nanos lepila Rille f, Riffelung f, rillig, rillenförmig, rinnenartig flute, streak ijaLeS 57(2005) 12