8 Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 28. septembra 2022. Cena: 1,46 EUR Leto: XXII ŠT. 8 I 31. avgust 2022 Letošnjo letino hmelja spremljajo neurja in pomanjkanje vode 12 Svetovni dan piva in žalski Kriglfest 15 Po dveh letih znova kosili, grabili in postavljali hmeljevke 26 Največji zgodovinski spektakel na Jadranu Vreme krojilo letino L. K. T. T. prideluje hmelj 119 hmeljarjev na 1625 hektarjih, kar je slabih 100 hektarjev več kot lani, a pridelka bo manj. Irena Friškovec, specialistka za hmeljarstvo: »Letošnjo rastno sezono si bomo zapomnili po zelo visokih temperaturah (rušijo se vsi rekordi) in pomanjkanju padavin, celo do te mere, da so hmeljarji zaradi pomanjkanja vode v vodnih virih na območju Braslovč in Kaplje vasi morali prenehati z namakanjem.« Več na str. 8. T. T. Medtem ko so drugo nedeljo v avgustu slovenski hmeljarji v Braslovčah praznovali jubilejni, 60. dan hmeljarjev in proglasili hmeljarskega starešino in hmeljsko princeso, pa se na hmeljiščih ukvarjajo s posledicami poletnih neurij in suše. Na težke razmere v hmeljarskem sektorju in v celotnem kmetijstvu niso vplivale samo vremenske ujme, ampak tudi vojna v Ukrajini, ki je pripeljala do višanja cen energentov ter repromateriala. V letu 2022 Spoštujte in zmagujte! LUCIJA KOLAR Hmeljarski starešina je sredi avgusta postal Aljoša Uršič iz Dolenje vasi pri Preboldu, tradicijo hmeljarskih princes pa nadaljuje Minca Marovt iz Topovelj pri Braslovčah. V novo šolsko leto L. K. T. T. V okviru praznika Občine Žalec bodo 6. septembra, na dan slavnostne seje ob prazniku, predali namenu štiri nove učilnice v I. OŠ Žalec. Dan pred praznikom, 5. septembra pa bodo uradno položili temeljni kamen za nov vrtec Žalec Zahod. Zemeljska dela na gradbišču vrtca v soseski Žalec Frenga so se sredi minulega tedna pričela, potem ko so z izvajalcem, velenjskim podjetjem Esotech januarja letos podpisali pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. Novi vrtec naj bi odprl vrata v začetku prihodnjega šolskega leta. Vsekakor sta ob vstopu v novo šolsko leto pričetek del za novi vrtec in odprtje štirih novih učilnic v I. OŠ Žalec, spodbudni novici. Šola v novo šolsko leto vstopila tudi pod vodstvom nove ravnateljice Andreje Špajzer. Sredi minulega tedna so v Žalcu že začeli z zemeljskimi deli pri gradnji novega vrtca. Dolgo, vroče poletje, vsaj njegov počitniški del, je večinoma za nami. Zatišje v času največ dopustov je bilo le navidezno. Poletje je po obdobju z dogajanji sušnih mesecev eksplodiralo v obliki prireditev vseh vrst. Prineslo je poplavo sproščujočih glasbenih, kulturnih, turističnih, športnih in družabnih dogajanj – vendar tudi sušo v naravi, ki so jo prevečkrat otežili še toča in druga rušilna neurja. Naša dolina je gostila svetovno znane kolesarje in športnike, znane in manj znane glasbene goste, pa ne le za vikende, tudi vmes. Gasilske veselice so se skoncentrirale na dva meseca, obletnice smo praznovali za dve leti nazaj. Ljudje smo se sproščali ob kolesarskih, planinskih, tekaških, plavalnih in še kakšnih izzivih. Pikniki so zamahnili proti ploham s šotori in ponjavami, ponovno so nas družili želja po »živih« dogodkih, na katerih vedno najdemo skupen imenovalec zelo različni ljudje. Želim si, da bi streznitev, ki smo jo doživeli v obliki hladnega pljuska kovida, od katerega nas je naposled osvobodilo to poletje, vsaj prinesla dobre rezultate. Če že ne bo zabavna, kot so bile igre v Andražu na fotografiji zgoraj, pa naj nam vsaj da misliti in racionalizira naša ravnanja. Hej, tako preprosto lepo je lahko, če si to želimo in če se nehamo ukvarjati s tem, kako ga lomijo drugi, na svoje grehe pa pozabimo. Ker se bližata drugi in tretji del volilnega leta, ob tem pa še jesenski nemir s podražitvami in Mogoče nam ne bo uspelo pripraviti prihodnosti za svoje otroke, lahko pa pripravimo svoje otroke na prihodnost. (Franklin D. Roosevelt) drugimi težavami vsakdana, bi bilo dobro, da se spomnimo, da sami ne moremo nič in da je konstruktivno sodelovanje brez fig v žepih nujno. Pred nami je novo šolsko leto, ki po dveh letih omejitev obeta normalnost. Prijateljica je na svojem družabnem profilu delila modre misli razumnice, in verjamem, da nobena izmed njiju ne bo zamerila, če jih delim z vami: »Začela se bo šola, zato se, prosim, če imate možnost, usedite z otrokom za pet minut in mu razložite, da je visok, nizek, debel, suh, nosi očala, ima diagnozo ali pa je črn ali bel, morda oblečen drugače. Pojasnite mu, da vera in narodnost ne vplivata na druženje in prijateljstvo in da so vsi enako vredni. Naučite otroke, in strogih omejitev, verjamem, da so nas omejitve vse – otroke, šolske delavce in vse druge – tudi kaj naučile. Da smo dobili po glavi dovolj mrzle vode, da nas je streznilo. Da bomo znali bolj ceniti živ stik z ljudmi in da bomo vse težave jeseni lažje reševali v medsebojnem spoštovanju, sodelovanju in solidarnosti, ker bodo življenje in razmere le tako lahko znosnejše, če ne celo prijetne in zabavne. Ni treba, da imamo radi vse okoli sebe, to niti ni v naši naravi, toda tudi spoštovanje drugih – tistih, s katerimi se ne strinjamo ali pa so morda naša konkurenca v poslu, tekmeci na športnem igrišču, tisti, ki imajo za nas nesprejemljiv način življenja in razmišljanja, ki so drugače Hej, tako preprosto lepo je lahko, če si to želimo in če se nehamo ukvarjati s tem, kako ga lomijo drugi, na svoje grehe pa pozabimo. naj se ne norčujejo iz nikogar! Nič ni narobe, če vsak dan nosite iste čevlje. Pojasnite jim, da ima rabljen nahrbtnik enake sanje kot nov. Naučite jih, naj nikogar ne zavrnejo, ker je ‘drugačen’ ali ker nima enakih možnosti kot drugi. Pojasnite jim tudi, da zbadanje boli … Vzgoja se začne doma.« Dodajam, da spoštovanje v odnosih velja tudi za odrasle, v službi, v družbi in v družini. In medtem ko se otroci, mladi in učitelji po dveh letih veselijo šolskega leta v živo, brez mask vzgojeni ali pa smo preprosto ‘iz različnih svetov’ – je nujno potrebno za naše bivanje. Prav je, da se zavedamo, da se svoboda vsakogar konča na meji svobode drugega in da je spoštovanje civilizacijska norma, ki obogati tistega, ki se po njej ravna. Na koncu koncev bi bilo dobro, da se zavemo, da smo imeli (ali pa imamo) kdaj kaj skupnega, česar se je vredno spomniti, saj smo (bili) takrat najboljši, pa četudi samo na veselici, na kaki tekmi ali koncertu. Spoštujte in zmagujte to jesen! VEDNO NA TRDNIH TLEH www.juteks.si Varno v izzive jeseni! TRGOVINA JUTEKS, Hmeljarska 3, Žalec, 03 71 20 758, trgovina@juteks.si OBČINA ŽALEC 2 ŠT. 7 I avgust 2022 Za praznik podelitev priznanj D. NARAGLAV V Grižah svoj praznik praznujejo v spomin na leto 1941, ko so partizani napadli Rudnik Zabukovica, ki je bil v rokah okupatorjev. S prerezom traku so simbolično predali namenu nov vaški dom Podeželskega društva Grče. Od leve proti desni: Mirko Medved, Vinko Kolenc, Veno Vučina in župan Občine Žalec Janko Kos. Za praznik nov vaški dom T. TAVČAR Nov vaški dom je dokaz izjemne medsosedske povezanosti. Dobitniki priznanj in zahval skupaj z voditeljema prireditve, predsednico KS in županom V Letnem gledališču Limberk so 23. avgusta pripravili osrednjo prireditev ob prazniku KS Griže, na kateri so podelili letošnja priznanja. Predsednica KS Griže Olga Markovič je na svečanosti spregovorila o delu, uspehih in tudi o težavah v njihovi lokalni skupnosti v minulem obdobju. Pri tem je izpostavila uspešno delovanje društev in organizacij ter posameznikov, ki bogatijo in lepšajo življenje. Župan Janko Kos je v svojem nagovoru, ki je zajel tudi delovanje Občine Žalec in spregovoril o delu in projektih, povezanih s KS Griže in drugimi lokalnimi skupnostmi. Priznanja KS Griže so iz rok predsednice Olge Markovič najprej prejeli učenci, ki so dosegli vidnejše uspehe za OŠ Griže na različnih tekmovanjih v znanju in športu: v znanju so priznanja prejeli Mia Gluhak, Tilen Hauptman, Matevž Ašenberger, Hana Pinter, Miha Fatur, Lara Kosar, Jakob Feldin, za športne dosežke na šolskih in drugih tekmovanjih pa Miha Fatur, Rene Hedl, Maja Fatur in Ana Leskošek (ti so letos v namiznem tenisu postali ekipni državni prvaki ...), Žiga Krušnik (smučanje), Jan Jurhar, Urban Jurhar, Jan Krašovc, Roy Lah ter njihova trenerja in tekmovalca Marjan in Andreja Izgoršek (lokostrelstvo), Blaž Čerenak, Eva Krušnik, Jaka Križnik, Zoja Šalamun, Tim Lipnik, Julija Trobina, Luka Grmek ter družina Grobelnik - Judnič (vsi planinska orientacija). Priznanje sta prejeli tudi mladi čebelarki Živa Palir in Eva Kveder, vzgojiteljica v vrtcu Griže Tatjana Jezernik, učiteljica na POŠ Liboje Darja Kovač, Andrej Kveder (štiri desetletja član PGD Zabukovi- ca), mladi športnik Brin Vovk Petrovski, ki je s 16 leti v samem vrhu slovenskega namiznega tenisa, in Turistično društvo Griže. Letos so poleg priznanj podelili tudi zahvale. Te so prejeli kolektiv vrtca Griže, Osnovna šola Griže, župnik Jože Planinc, predsednik društva Srečno dr. Jože Hribar in predsednik ZB Griže Branko Hriberšek. V programu, ki sta ga povezovala Matjaž Črešnovar in Petra Župevc, so sodelovali Godba Zabukovica, otroci vrtca in OŠ Griže, mladi harmonikar Matevž Kveder, nova griška glasbena skupina in društvo Rock »N« Griže band, ki igra za vse generacije, njihovi člani pa so Franjo Jurovič, Matej Vrečar, Frenk Oder in Dani Vombek, ob njih pa še glavna akterja tria Ubrane strune Božo Trnovšek in Januš Grobelnik. Pod lipco domačo sedim T. T. Bronaste plakete ob prazniku KS Gotovlje so prejeli Gregor Dvanajščak, Danilo Florjančič, Mira Srnčič, srebrne pa Jožica Kranjc, Peter Cokan in Boris Bornšek. Dobitniki priznanja z županom Jankom Kosom in predsednikom sveta KS Gotovlje Francem Trobišem V petek, 24. junija, so v Gotovljah v zavetju stoletnih lip s svečanostjo obeležili kar dva praznika, ki imata svoj uradni datum sicer dan kasneje: praznik KS Gotovlje in dan državnosti. Gotovljani ob krajevnem prazniku pripravijo več prireditev, pri katerih s svojimi aktivnostmi sodelujejo vsa društva in organizacije v kraju. Lovska družina Žalec, Športno rekreacijsko društvo Borut, Društvo upokojencev Gotovlje in PGD Gotovlje so izvedli vsak svoj turnir za pokal KS Gotovlje in pohod po stezah KS Gotovlje z zaključkom na Rinki. Pred osrednjo prireditvijo, ki so ji letos nadeli naslov Pod lipco domačo sedim – praznovanje na vasi, je domači župnik Branko Zemljak v župnijski cerkvi daroval mašo za domovino. Slavnostni govornik na osrednji prireditvi, predsednik KS Gotovlje Janez Trobiš, je med drugim povedal: »Kljub temu da je tudi začetek letošnjega leta še krojila epidemija covida, nam je vseeno uspelo izpeljati kar nekaj projektov. Poleg rednega vzdrževanja lokalnih cest smo izvedli tudi popravilo pločnikov in čiščenje več meteornih jaškov, dokončali večnamenski prostor v prostorih KS, dokončali drugi odsek javne razsvetljave v Zalogu, v kratkem pa bo izvedena tudi javna razsvetljava na vasi. Preplastili smo cestišče na vasi, v pripravi je tudi dokumentacija za tretjo obmostno brv čez potok Ložnica v Zalogu …« Ob koncu nagovora se je zahvalil za uspešno delo vsem šestim društvom v KS, POŠ Gotovlje za odlično izpeljano prireditev ob svoji 120. obletnici in ob 40. obletnici Ženskega pevskega zbora Savinjski cvet. Žalski župan Janko Kos in predsednik KS Franc Trobiš sta podelila priznanja KS. V kulturnem programu so nastopili učenci POŠ Gotovlje, ŽePe zbor Savinjski cvet KD Gotovlje in MoPz KD Gotovlje. Ob dnevu državnosti so v Grčah v KS Šempeter pripravili uradno odprtje svojega vaškega doma. Zadonela je državna himna in tudi himna Grč. Dogodka se je udeležilo več kot sto obiskovalcev, saj so nanj v zahvalo povabili tudi vse, ki so kakorkoli pripomogli, da je v Grčah nastal zelo prijeten prostor za druženje. Moderatorka dogodka Urška Šramel Vučina je posebnost Grč povzela takole: »Posebnost naše vasi je v tem, da v njej v ravnotežju sobivata trdota in mehkoba, na trdem kraškem terenu živimo srčni ljudje.« Dom je nastajal predvsem s prostovoljnim delom, s pomočjo donacij in z veliko dobre volje. Ob odprtju vaškega doma je zbrane nagovoril žalski župan Janko Kos, ki je v Grčah odraščal. Pohvalil je vse, kar so naredili, in jim zaželel, da bi dom lahko še dolgo uporabljali in da bi se v njem tudi naprej družile vse generacije. Za kratek kulturni program so poskrbeli Šempetrski biseri. Predsednik podeželskega društva Grče Uroš Kolenc se je posebej zahvalil kuharski ekipi pod vodstvom domačina Francija Uratnika in zbrane povabil na pogostitev ob sladkih dobrotah, ki so jih pripravile domačinke iz Grč. Ivo Povše je dodal, da so bile Grče nekoč reven kraj, danes pa so, kot poje himna Grč, pravi raj, ki so ga v zadnjih desetletjih soustvarjali novi domačini, člani podeželskega društva Grče. Obnovljena javna pot D. N. V okviru letošnjega praznika KS Šempeter so v Spodnjih Grušovljah predali namenu obnovljeno javno pot in del nekategorizirane ceste, ki so jo razširili in preplastili z novim asfaltom. V tem delu Zgornjih Grušovelj je dodatno zasvetilo tudi nekaj svetilk javne razsvetljave. Dogodek ob predaji teh pridobitev sta z nagovoroma obeležila predsednica KS Šempeter Zdenka Jan in župan Občine Žalec Janko Kos, ki sta tudi prerezala slavnostni trak. Domači župnik Mirko Škoflek je pridobitve tudi blagoslovil. Vabimo vas na slavnostno sejo Občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj, ki bo v torek, 6. septembra 2022, ob 17. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Priznanja bo podelil župan Janko Kos. Po končani slavnostni seji vas vabimo na odprtje nadzidave I. osnovne šole Žalec, ki bo ob 18.45 v prostorih I. osnovne šole Žalec. Po odprtju sledi ogled novih prostorov in druženje ob občinskem prazniku. Fran Roš ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec Aškerčeva 9a, 3310 Žalec www.zkst-zalec.si OBČINA ŽALEC ŠT. 7 I avgust 2022 3 Idejna zasnova do konca leta L. KOLAR Da bi na lokaciji lahko deloval tudi hostel, bo potrebna sprememba prostorskega načrta – začasno je še vedno hotel. Občina Žalec je na podlagi razpisa v minulih dneh izbrala izvajalca, arhitekturni biro Efekt arhitektura d.o.o. iz Ljubljane, ki bo pripravil idejno zasnovo prenove nekdanjega hotela Žalec, predvidoma bo nared do konca leta. Že pred poletjem je občina del hotela predala v upravljanje Mladinskemu centru, ki je v njem odprl kavarno in hotel MC. O tem, zakaj hotel in ne hostel, kot je bilo v osnovi načrtovano, je direktorica občinske uprave Občine Žalec dr. Darja Majkovič povedala: »Hotel Žalec, ki ga je Občina Žalec kupila, je po namembnosti namenjen izvajanju hotelske dejavnosti in to je navedeno tudi v obstoječem prostorskem aktu. Ko smo ugotovili, da hostla zaradi tega še ne moremo zagnati, smo se odločili, da se tisto, kar je možno v obstoječi nepremičnini, izvaja še naprej, saj si nikakor ne želimo, da bi stavba stala. Dogovorili smo se z Mladinskim centrom in del stavbe hotela smo jim dali v upravljanje. To pomeni, da smo sklenili z njimi pogodbo o upravljanju, po kateri upravljajo del stavbe, prostore, ki jih potrebujejo za izvajanje svoje dejavnosti. Skratka, za hostel mora biti narejena sprememba namembnosti. Pri njej gre za razširitev dejavnosti, še vedno pa bo obstajala možnost hotelske dejavnosti in poslovnih dejavnosti. Sprejetje tega akta je torej predpogoj za to, da lahko tudi formalno začnemo proces vselitve najemnikov (v prvi fazi MC Žalec).« OPPN Frenga, kamor spada to območje, bodo z dopolnitvami predvidoma obravnavali na oktobrski seji. Zato ima tudi Mladinski center sedež še vedno na stari lokaciji – so pa opravili čiščenje in z minimalnimi osvežitvami in preureditvami zagnali kavarno in hotel. Občina Žalec je medtem že zaključila izbor izvajalca za idejno zasnovo kompleksa, izbran je bil arhitekturni biro Efekt arhitektura iz Ljubljane. »Poleg cene smo pri izboru dali velik poudarek na reference podobnih prenov, na to, da ima biro izkušnje s konceptoma ‘reuse’ in ‘recycle’, z obnovljivimi viri energije in s trajnostno naravnanimi koncep- ti. Želimo namreč, da bi se v tem projektu vse, kar je smiselno in je še možno uporabiti, tudi uporabilo.« Projekt izdelave idejne zasnove bo trajal nekoliko dlje zaradi vključene statične presoje, a je ta nujna. »V vsakem primeru pa računamo, da bo idejna zasnova zaključena do konca letošnjega leta. Nato jo predstavimo občinskemu svetu in naredimo javno razgrnitev, povabimo širšo javnost. Ko bomo vse pobude in predloge izbrali, bomo videli, ali je potrebna še kakšna sprememba ali ne. Ko bo to sprejeto, gremo v pridobivanje dokumentacije. In seveda v nizki štart za razpise. Če bo pridobivanje dokumentacije tekoče, računam, da bi se podali na pomladanske roke morebitnih razpisov,« je povedala dr. Darja Majkovič. Trenutno v hotelu poleg kavarne in hotela MC deluje tudi Lepotilnica Divina, kozmetični salon obstoječe najemnice. Ob njem deluje tudi pralnica. »V najem smo podjetnici Marjetki Čakš oddali prostore s pralnico, kar nas zelo veseli, dejavnost bo v tej obliki ostala, storitve bodo na voljo tudi občanom,« je povedala dr. Majkovič. Glede samega terminskega načrta in idejne zasnove pa je dodala: »Idejna zasnova mora vključevati tudi oceno investicije, na osnovi katere bomo naredili finančno konstrukcijo. Prenova bo glede na finančne zmožnosti, tudi morebitno uspešnost prijav na razpise, potekala postopoma. Ima pa nekaj sredstev rezerviranih Mladinski center, in sicer na račun pred nakupom hotela načrtovane investicije v nov mladinski center, pa tudi občina.« In kako bo z gostinsko ponudbo, z restavracijo hotela? »Tukaj se kreše zelo veliko mnenj. Od potrebe po večnamenski dvorani do potrebe po boljši gostinski ponudbi v Žalcu. V idejni zasnovi imamo obe varianti, odločili se bomo na podlagi javne obravnave. Je pa prostor za restavracijo zelo velik, tako kot je bila praksa v osemdesetih letih, zato bo o tem vsekakor treba dobro premisliti.« Kazino ostaja namenjen preselit- vi knjižnice. »Ta del projekta smo poimenovali Dnevna soba za vse generacije. Spodnja etaža, v kateri je bila igralnica, je na nek način obdelana in jo je seveda treba prilagoditi, zgornji del pa je v popolnoma surovem stanju in ga je treba dokončati, kar je morda še lažje. S selitvijo knjižnice se bo v Domu II. slovenskega tabora sprostil prostor za glasbeno šolo, ki na sedanji lokaciji poka po šivih. Kazino je sicer del projekta idejne zasnove kompleksa s hotelom, v sklopu katere bodo pripravili tudi zunanjo ureditev območja. Ko bo to urejeno, si želimo, da bi bil celoten kompleks enotna zgodba, na katero bomo vsi ponosni.« Novi občinski svet se bo predvidoma sestal že konec leta, torej bo idejna zasnova, če bo terminski plan držal, najbrž predstavljena že v novi sestavi občinskega sveta. »Radi bi, da projekt, ki zdaj združuje, ne bi kdaj tudi razdvajal. Zato je bolje vse dobro pretehtati, si vzeti tudi kak teden več, da se to ne bi zgodilo. Štart, idejna zasnova je v tem smislu zelo pomemben. Se pa za najem že dogovarjamo z Zavodom zaposlovanje, ki bi skupaj z Razvojno agencijo nekako zaokrožil vsebinsko zgodbo hotela. Želimo si, da bi na tej lokaciji vzpostavili ‘coworking’, ob njem pa še Razvojno agencijo, zavod in Mladinski center, ki se tukaj dopolnjujejo … Lahko se vzpostavi dobra sinergija.« Če se bodo te namere uresničile, bo razdelitev po nadstropjih v hotelu predvidoma naslednja: spodaj in v prvem nadstropju prostori Mladinskega centra, v drugem hostel, v tretjem Razvojna agencija in v četrtem Zavod za zaposlovanje. »Skupne prostore, kot so zajtrkovalnica, prostori v medetaži (nekdanja sejna soba in fitnes), bodo lahko kot večnamenski prostor uporabljali vsi najemniki.« Do konca leta so na občini začasno zaposlili upravnico, ki je bila sodelavka v hotelu že prej in dobro pozna prostore hotela in kazinoja, zato lahko zelo pomaga pri teh začetkih. V KS Levec praznovali Poslikave so naredile hotelski del prijaznejši Od julija kavarna in hotel L. KOLAR ARHIV MCŽ Del nekdanjega Hotela Žalec, katerega lastnica je od aprila Občina Žalec, je v upravljanje s 1. julijem prevzel Mladinski center Žalec. Z nekaj simboličnimi spremembami, preureditvami, s čiščenjem in z dekoracijo so v tem objektu odprli kavarno in hotel MC. Ko bo narejena in potrjena idejna prenova hotela ter sprejet dopolnjen občinski prostorski načrt, ki bo predvideval tudi dejavnost hostla, pa se obeta obsežnejša prenova. Na prvo oviro so zadeli že na začetku, ker niso mogli odpreti hostla, kar je bil osnovni namen, saj bo najprej potrebna sprememba podrobnega prostorskega načrta in dopolnitev namembnosti, ki trenutno dovoljuje le hotelsko dejavnost. Zato so odprli kavarno in hotel MC, uredili papirje za obratovanje – in zdaj je za njimi že dva meseca obratovanja. »Sedež Mladinskega centra Žalec začasno ostaja na stari lokaciji, saj uporabnega dovoljenja za pisarne tudi ni, kar bo tudi stvar nadaljnjih dopolnitev dopolnitve dejavnosti.« pojasni direktor MC Žalec Tomaž Kozovinc. Mladostna svežina, ustvarjalnost in delavnost maloštevilne ekipe treh sodelavcev Mladinskega centra pod vodstvom Tomaža Kozovinca skupaj s študenti, ki pomagajo, je kljub začasnosti skromne obnove vnesla svežino in vdahnila objektu novo življenje. Kavarna MC poleg ponudbe pijač vsak dan med 8. in 13. uro ponuja t. i. ‘brunche’, prigrizke in hitre malice. »Sodelujemo z mladim žalskim kuharjem. Odločili smo se, da ponudimo ‘brunche’, pozne zajtrke. Ponujamo različno pripravljena jajčka, sendviče, solate. Po drugi strani smo, ekonomično, kolikor se je le dalo, osvežili hotel. V dogovoru z agencijo smo začeli oddajati sobe avtobusom v tranzitu.« Kapacitete so tako imeli zasedene vse poletje. V zadnjih dneh avgusta so začeli ponujati hotelske kapacitete tudi na platformi Booking po sistemu ‘bed & breakfast’. Trenutno je na voljo 46 dvoposteljnih sob in dva štiriposteljna apartmaja, prek Bookinga pa bodo ponujali 10 sob. »Tudi ko bo hostel, bodo štiri sobe dvoposteljne, preostale pa večposteljne – še vedno pa bi bil to hostel na visokem nivoju, že zaradi kopalnic, ki so v vsaki sobi. Tudi štiri dvoposteljne sobe bi bile bolj razkošne, da bi lahko zadostili tudi kakim zahtevnejšim, denimo že kakim občinskih delegacijam v gosteh itd.,«je povedal Tomaž Kozovinc o ciljih, ki jih bodo lahko realizirali šele po dopolnitvah aktov in končani idejni zasnovi. Dejavnost MC Žalec se je v tem času precej povečala, zato se bo morala ekipa nujno razširiti. »Že večji del lanskega leta sva bila zaposlena le dva, nato smo dobili še eno zaposlitev in izvajali program v obsegu, ki si ga ob ustanovitvi nihče ni predstavljal. Zdaj se je obseg s kavarno in hotelom precej povečal, sicer nekaj pokrivamo s študentskim delom, za čiščenje imamo osebo s podjemno pogodbo, a bo vseeno nujna še kaka zaposlitev,« pove Tomaž Kozovinc. sveta KS Levec Simona Pilih Derča. Prejeli si jih: TKD Levec, Petra Žagar, ŠK Levec, Aleš Dremel, PGD Levec, Janko Lupše, KU Levec, Ladislav Košir, RK, KORK Petrovče - Levec in Cvetka Eržen Po izboru Turistično-kulturnega društva Levec je letošnji lokalni zmagovalec natečaja Najlepši kraj, hiša, kmetija postal Klub upokojencev Levec, ki ga vsi krajani poznajo pod imenom Sončnica. Objekt kluba upokojencev, kjer se poleg druženja članov odvijajo različna športna tekmovanja ter dogodki, si je tako zaslužil naziv lokalnega zmagovalca tega natečaja. Priznanje je podelila predsednica TKD Levec Petra Žagar. V krajšem kulturnem programu so se predstavile predstavnice starejše plesne skupine TKD Levec in moderatorka Lavra Kegu. V dneh praznovanja so v Levcu pripravili športno tekmovanje upokojencev, odbojko na mivki, kino na prostem (predvajali so film Čarobno potovanje na luno), likovno delavnico, poslikavo obraza, golažijado, peko palačink, prikaz aktivnosti kosmatincev z Akademijo Can Aktiva in z Zavodom za aktivno življenje s psi … T. TAVČAR V KS Levec, ki je najmlajša in najmanjša v žalski občini, ustanovljena je bila leta 1999, so ob letošnjem krajevnem prazniku pripravili več prireditev, ki so potekale od četrtka, 25., do sobote, 27. avgusta. Praznovanje so začeli s slavnostno sejo sveta KS, na kateri je zbrane nagovorila njegova predsednica Simona Pilih Derča, ki je med drugim povedala, da je lani, po epidemi- ji, še vedno teklo nadaljevanje in vzdrževanje stanja tudi v tej krajevni skupnosti, vendar so se skupaj z občino in društvi trudili narediti kakšen premik. »Konec leta bomo pripravili celoten pregled našega dela, sveta krajevne skupnosti, ki ga bo na dom prejelo vsako gospodinjstvo …« Ob tem je poudarila, da ostaja odprta problematika letališke ceste, ki predstavlja, predvsem ob promet- SKUPAJ ZA NAŠE MALČKE GRADIMO NOV VRTEC ŽALEC – ZAHOD SEPTEMBER 2022 – SEPTEMBER 2023 Efekt arhitektura, d. o. o. Vabljeni na slavnostno položitev temeljnega kamna za VRTEC ŽALEC – ZAHOD, ki bo v ponedeljek, 5. septembra 2022, ob 16. uri na lokaciji novega vrtca. nih konicah, krajanom kar velik problem: »Z županom in njihovimi pristojnimi službami smo na tem področju opravili veliko sestankov, na katerih smo iskali rešitve. Vključili smo DRSI, ki je za vzpostavitev tretjega pasu postavila svoje zahteve v novi idejni zasnovi rekonstrukcije priključka letališke ceste na državno cesto. Zadeva še ni zaključena in ravno v tem času potekajo aktivnosti, da se že nekaj let odprta zadeva ugodno reši in seveda tudi realizira, kar je v interesu vseh vpletenih.« Ob prazniku je zbranim in KS Levec čestital tudi župan Janko Kos, ki se je svetu KS Levec in njeni predsednici zahvalil za dobro delo v zadnjih štirih letih. Tudi v novem mandatu pričakuje, da bo delo podobno sedanjemu. Ob zaključku štiriletnega mandata so se v svetu KS odločili, da vsakemu društvu namenijo zahvalo in priznanje za dobro in uspešno sodelovanje. Priznanja je podelila predsednica Simona Pilih Derča 4 OBČINE ŠT. 7 I avgust 2022 Rojstna hiša Neže Maurer obnovljena T. TAVČAR Polzelani so postali bogatejši za obnovljen kulturni spomenik, s katerim bo občina razvijala muzejsko dejavnost in literarni turizem. Izvajalec del, celjsko gradbeno podjetje Remont, je obnovo začel septembra lani in jo končal letos junija. Zaradi statusa spomeniške zaščite je bila obnova pod budnim očesom celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, stala pa je malo manj kot 217 tisoč evrov. Člani občinskega sveta Občine Polzela so leta 2001 sprejeli odlok o razglasitvi rojstne hiše pesnice in pisateljice Neže Maurer za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi etnološkega spomenika. Občina Polzela se je obnove lotila takoj, ko je zanjo na lanskem razpisu prejela nepovratni denar. Ministrstvo za kulturo ter ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sta v sklopu lokalne akcijske skupine Spodnje Savinjske doline za naložbo prispevali 139 tisoč evrov. Preostanek denarja, malo manj kot 78 tisoč evrov, je Občina Polzela zagotovila iz proračuna. Rojstna hiša Neže Maurer stoji v naselju Kopank v Podvinu pri Polzeli in se je nekoč imenovala Zalesnikova domačija. Pritlična, v breg potisnjena, delno lesena hiša s predelano črno kuhinjo naj bi nastala, po zasnovi sodeč, sredi 19. stoletja. V Taboru za večjo požarno varnost D. NARAGLAV Minuli mesec je bil v sejni sobi Občine Tabor svečani podpis pogodbe za nakup novega gasilskega vozila s cisterno GVC-1. Pogodbo v vrednosti 260.000 evrov sta podpisala predsednik PGD Ojstrška vas - Tabor Blaž Kovče in Marjan Pušnik iz podjetja Gasilska vozila Pušnik. Pogodba je bila podpisana ob prisotnosti župana Marka Semprimožnika in funkcionarjev društva, ki so skupaj s preostalim članstvom tudi zagrizli v ta zahteven finančni zalogaj, ki naj bi bil z dobavo novega vozila realiziran do konca leta 2023. »S podpisom smo dosegli nov mejnik tako za naše društvo kot tudi za celoten GPO Tabor. Vozilo bo omogočalo, da se bo gasilstvo razvijalo še naprej ter da bomo lahko še naprej izpolnjevali svoje poslanstvo – pomoč ljudem v stiski. Hvala občini Tabor, upravnemu in nadzornemu odboru in vsem, ki nas podpirate,« je ob podpisu povedal Blaž Kovče. Po podpisu pogodbe Obnovljena rojstna hiša Neže Maurer Kletni del je grajen iz kamenja, gornji iz tesanih brun. Ob hiši je narejen kamnito-lesen prizidek, povezan pod enotno streho. Uporabljali so ga za žganjekuho. Hiša je ena redkih še ohranjenih v bližnji in daljni okolici in priča o načinu življenja, gospodarjenja in bivanja v preteklosti. Posebej je pomemben njen zgodovinsko-literarni del, saj predstavlja rojstni dom Zalesnikove Nežike, pesnice in pisateljice Neže Maurer, ki se je v njej rodila leta 1930. Sanacija brežin na Savinji T. TAVČAR Pred časom pričeli s sanacijo vodnogospodarskih ureditev in z zavarovanjem poškodovanih brežin na Savinji v Občini Polzela. Dela so zahtevna in če bodo vremenske razmere ugodne, jih bodo lahko končali v prihodnjem mesecu. Investitor je Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, izvajalec dela pa Nivo eko Celje. Vrednost del znaša približno 750.000 evrov brez DDV. Zgradili nadstrešek z infotočko D. NARAGLAV membi potovalnih navad spodbuditi predvsem osnovnošolske otroke in zaposlene na območju Občine Prebold ter druge prebivalce, to pa tako, da bi se na kratke poti odpravili s kolesom ali peš. To bo prineslo zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida in prihranek pri energiji. V zvezi s spremembo potovalnih navad so bile izpeljane že različne delavnice, ki so bile dobro obiskane, udeležilo se jih je veliko otrok, zato bodo izvedene tudi v novem šolskem letu. Pri izvedbi so sodelovali prostovoljci Medgeneracijskega centra, starši in stari starši otrok. V sklopu projekta je Turistično društvo Prebold julija izvedlo tudi kolesarjenje po občinah Spodnje Savinjske doline. Nadstrešek in kolesarnica z novim asfaltiranim dvoriščem V sklopu projekta S kolesom in peš za zdravo življenje vseh je Občina Prebold že pred koncem šolskega leta končala gradnjo nadstreška pred glavnim vhodom v osnovno šolo, pod katerim je vgrajen tudi informativni interaktivni zaslon. Poleg tega so na tem prostoru postavljene tudi tri tipske kolesarnice. V okviru vzdrževalnih del je bila izvedena tudi preplastitev asfaltnega dvorišča. Dela je izvajalo podjetje Remont, vrednost investicije pa znaša 186.000 evrov. Kot je povedala vodja občinske uprave Tjaša Skočaj Klančnik, so primerna parkirna mesta za kolesa na ciljnih lokacijah ena izmed glavnih komponent, ki dnevne migrante spodbudijo k spremembi potovalnih navad. S tem projektom želijo k spre- Pod nadstreškom je vgrajen interaktivni informativni zaslon. Pri sanaciji brežine Savinje Vozilo za prevoz pitne vode T. TAVČAR PGD Ločica pri Vranskem je 22. julija, prvič v času obstoja društva, na dvorišče gasilskega doma pripeljalo povsem novo vozilo na novem podvozju – Scania. Gre za avtocisterno AC 30/65, kar pomeni 30-barsko črpalko in prostornino 6500 litrov vode. Že dan po prihodu je vozilo začelo razvažati pitno vodo. Vrednost vozila je 220 tisoč evrov, večji del je prispevala Občina Vransko, preostalo pa donatorji in botri. Namenjeno je vlogi podpornega vozila ob požarih za zagotavljanje zadostne količine vode in za prevoz pitne vode, k čemur so že intenzivno pristopili, občina pa je objavila tudi odlok o sofinanciranju prevozov. Podroben prikaz vozila botrom in preostalim donatorjem bo predvidoma 3. septembra, slavnostni prevzem pa načrtujejo 3. junija 2023, ko bo društvo praznovalo 90 let obstoja. Člani PGD Ločica pri Vranskem ob novi gasilski avtocisterni OBČINE ŠT. 7 I avgust 2022 Dan državnosti v Taboru D. NARAGLAV 5 Nekaj dni brez bazena D. NARAGLAV Letošnje poletje je resnično vroče, zato so osvežitve v rekah, jezerih, na morju, v domačih in javnih bazenih posebej dobrodošle. Med njimi je tudi preboldski bazen, za katerega skrbi občina. Za to nameni vsako leto kar precej sredstev iz občinskega proračuna, saj se njegovo delovanje z vstopnino ne pokrije. Glede na lepo vreme in število kopalnih dni so z letošnjo sezono na občini zadovoljni. Zaradi težav z vodo pa bazen v začetku avgusta nekaj dni vendarle ni obratoval. Vzrok za to je bil obsežen vdor stropa v vodnem zajetju Prebold, ki stoji nedaleč stran od izvira, upravlja pa ga JKP Žalec. Vdor je namreč povzročil dotok motne vode v bazen, ki je tako postal neprimeren za kopanje. Njegovemu upravljavcu ni preostalo drugega, kot da ga je izpraznil in počakal, da je JKP Žalec odpravil posledice vdora. Kot je pojasnil župan Vinko Debelak, je ponovno polnjenje bazena trajalo kar nekaj dni, saj zaradi suše in pomanjkanja vode v vodovodnih sistemih Tabor, Prebold in Matke voda teče počasneje in 900 kubičnih metrov ni priteklo v bazen tako hitro, kot bi si želeli. Vseeno pa je bazen ponovno odprl svoja vrata prej, kot so predvidevali, od takrat dalje pa nemoteno deluje in razveseljuje kopanja željne obiskovalce iz domače občine kot tudi od drugod. Podžupan Občine Tabor Žan Grobler med svojim nagovorom V Občini Tabor je že dolgoletna tradicija, da v spomin na dan, ko je slovenska skupščina sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije in Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije, organizirajo pohod in proslavo. Tudi letos so se 25. junija udeleženci zbrali na Grabnarjevi domačiji pri Laznikovih v Miklavžu pri Taboru. Prireditev je tudi letos organiziralo Turistično društvo Tabor pod vodstvom predsednice Hani Zamuda, ki je prireditev tudi povezovala, s člani društva in Ojstriške gospode pa so poskrbeli za pogostitev vseh udeležencev. Zbrane sta nagovorila podžupan Občine Tabor Žan Grobler in župan Občine Braslovče Tomaž Žohar. Za kulturni program so poskrbeli Savinjski rogisti, učenci POŠ Tabor in njihov harmonikar, z igranjem na kitaro pa član TD Tabor oziroma njihove srednjeveške sekcije Boris, ki je poskrbel tudi za ozvočenje. Sprejem najuspešnejših učencev D. NARAGLAV Bazen Prebold je predvidoma odprt še danes, ko se zaključujejo poletne počitnice. NOVI Č KE D. N., T. T. Prostofer uspešno zaživel Najboljši učenci in dijaki z županom in ravnateljico Župan Občine Tabor Marko Semprimožnik je na začetku šolskih počitnic v sejni sobi občine sprejel najboljše učence in dijake minulega šolskega leta ter njihove starše. Vabljenih je bilo 24 učencev in štirje dijaki, ki so dosegli bodisi odličen uspeh v tekočem šolskem letu bodisi v vseh letih šolanja ali pa so bili prejemniki nagrad na šolskih tekmovanjih iz logike, matematike, fizike, slovenščine, lego lige, na likovnih natečajih otroške grafike ali na glasbenih tekmovanjih. Na sprejemu je vsak nagrajenec prejel simbolično uporabno darilo – slušalke z mikrofonom in sladko darilo –, vsi letošnji nagrajenci pa so bili vpisani tudi v veliko knjigo, kamor vpisujejo vse dobitnike občinskih in drugih priznanj, ki jih podeljuje občina ob občinskem prazniku in ob srečanjih, kot je bilo tokratno. Nagrajence in njihove starše je najprej nagovoril župan Marko Semprimožnik, za njim pa še ravnateljica JVIZ OŠ Vransko - Tabor Majda Pikl. Ob čestitkah sta posebej poudarila, naj učenci na svoji poti v srcu vedno nosijo domači kraj, ob tem pa naj jih vodi misel, da jim znanja prav nihče nikoli ne more odvzeti. Zaželela sta jim uspehov pri nadaljnjem izobraževanju. Pogos- titev po sprejemu so tradicionalno pripravile članice Društva žena in deklet Občine Tabor. »Okrogla« seja OS Občine Prebolda D. N. V juliju in avgustu so imeli tudi svetniki občinskega sveta Občine Prebold malo oddiha. Nazadnje so se zbrali 30. junija, in to na »okrogli« 30. redni seji, ki je imela le 13 točk dnevnega reda. Na seji so obravnavali in sprejeli spremembe in dopolnitve Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju vseh šestih spodnjesavinjskih občin. V nadaljevanju so obravnavali in tudi sprejeli predlog sprememb in dopolnitev Pravilnika o upravljanju s stvarnim premoženjem v lasti Občine Prebold. Sledila sta obravnava in sprejem sprememb Odloka o ustanovitvi vzgojno- izobraževalnega zavoda OŠ Prebold. Pod sedmo točko dnevnega reda so svetniki dali soglasje k sistematizaciji delovnih mest v vrtcu in šoli za šolsko leto 2022/23. V povezavi s šolo je bila tudi naslednja točka, pri kateri je šlo za soglasje ustanovitelja (občine) k višini dela plače za redno delovno uspešnost ravnatelja OŠ Prebold v letu 2021, kar pa ni bilo sprejeto. V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli predlog Elaborata o oblikovanju cen izvajanja storitev 24-urne dežurne pogrebne službe v Občini Prebold. Sejo so zaokrožili še s sprejemom nove proračunske postavke (Povezovanje turističnih potencialov v SSD) ter sprejemom spremenjenega kadrovskega načrta za leto 2022 in 2023. Kot običajno se je seja končala še z vprašanji in pobudami članov OS. Prostofer, vseslovenski trajnostni prostovoljski projekt zavoda Zlata mreža za mobilnost starejših, ki se mu je na začetku letošnjega leta priključila tudi Občina Tabor, je v zadnjih mesecih izredno lepo zaživel. Še posebej so porast prevozov opazili po podrobni predstavitvi storitve članom Društva upokojencev Tabor, ki so jo izvedli na njihovem srečanju v mesecu maju. Kot je znano, so v ta namen združili moči in finančna sredstva skupaj z Občino Vransko in pristopili k nakupu električnega vozila, ki se izmenično nahaja zdaj v eni zdaj v drugi občini, odvisno od potreb po prevozih. Sodelovanje med obema občinama glede izmenjave vozila poteka brez težav, do zdaj pa so bili opravljeni tudi vsi naročeni prevozi. »Če nas je prve mesece zaradi majhnega povpraševanja po prevozih upravičenost investicije kar precej skrbela, pa danes z veseljem ugotavljamo, da je uporabnikov iz meseca v mesec več. V glavnem se izvajajo brezplačni prevozi v bolnišnice, zdravstvene domove, k izvajalcem fizioterapij. V ta namen je v naši občini na razpolago kar deset voznikov prostovoljcev, ki se jim na tem mestu iskreno zahvaljujemo za njihovo dobro voljo, pripravljenost in čas, ki ga namenjajo za pomoč sokrajanom,« je v zvezi s tem projektom povedala Saša Zidanšek Obreza iz Občine Tabor in dodala, naj občani brez zadržkov uporabljajo možnost brezplačnih prevozov, ki jih sofinancira občina. Počitniško delo v Občini Prebold Občina Prebold je za počitniško delo na šestih različnih delovnih področjih, za delo receptorja in vzdrževalna dela na Bazenu Prebold, delo v turističnoinformacijskem centru TIC Prebold in animatorje v Medgeneracijskem centru Prebold tudi letos najela dijake in študente iz domače občine. »Na 21 razpisanih mest se je prijavilo 23 dijakov in študentov iz Občine Prebold. Zaradi preveč prijav na eno mesto in v istem terminu si Občina Prebold pridržuje pravico do zamenjave delovnega mesta in izbranega termina. Da smo omogočili delo vsem prijavljenim, smo razširili delo še na pomoč v občinski upravi in pomoč v Muzejski zbirki ter na Bazenu Prebold. Pred začetkom dela so morali dijaki in študentje opraviti še predavanje in test iz varstva in zdravja pri delu,« je povedala Klaudija Kač iz občinske uprave Občine Prebold. Urna postavka za počitniško delo je znašala 6,17 evra bruto in je bila plačana prek izbranega študentskega servisa. Viktor Zorec častni predsednik Redna volilna konferenca Združenja borcev za vrednote NOB, Krajevne organizacije Braslovče, je potekala v Lovskem domu v Braslovčah. Na njej so obravnavali poročila o delu za leta 2019, 2020 in 2021, zbor pa jih je tudi potrdil. V nadaljevanju so za novega predsednika izvolili Nikolaja Viharja, dosedanjemu predsedniku Viktorja Zorencu pa so se zahvalili za dolgoletno predsedovanje ter mu podelili naziv častnega predsednika. Med pomembne naloge v letošnjem letu uvrščajo obnovitev spominskega obeležja Turnškove domačije na Dobrovljah, ki jo je okupator leta 1943 požgal. PO DOLINI 6 ŠT. 7 I avgust 2022 V Petrovčah maševal celjski škof T. TAVČAR kar štiri svete maše. Ob 10. uri je na prostem mašo daroval celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž, ki se je na predvečer praznika sicer mudil v župnijski cerkvi sv. Marije Zvezde v Novi Štifti pri Gornjem Gradu. Opoldne je v Petrovčah sledila še maša za ostarele in bolne, ki jo je vodil šempetrski župnik Mirko Škoflek. Praznični dan je v petrovški baziliki sklenil župnik Martin Golob z Grosupljega, sv. mašo, ki jo je daroval, pa je popestrila glasbena skupina Veselje. Škof dr. Maksimilijan Matjaž med obredom sv. maše na prostem v Petrovčah Celjska škofija je osrednjo slovesnost za praznik Marijinega vnebovzetja pripravila v Baziliki Matere Božje v Petrovčah, ki je osrednje romarsko svetišče škofije. Po ocenah organizatorjev se je dogajanja v Petrovčah na predvečer praznika v nedeljo udeležilo petsto vernikov, v ponedeljek, 15. avgusta, na sam praznik, pa kar dva tisoč ljudi. Na predvečer praznika, v nedeljo, so potekale večernice s sveto mašo, po kateri je po vasi krenila procesija. Slovesnost je vodil polzelski župnik Urban Lesjak. Osrednje dogajanje pa je potekalo na sam praznik, ko so bile dopoldne Petrovški župnik Vanči Arzenšek pravi, da praznik Marijinega vnebovzetja s svojo vsebino in sporočilom nosi pečat vsega Marijinega življenja. »Bila je izbrana za Božjo mater. Vse njeno življenje je bilo osredotočeno na Boga in izpolnjevanje Božje volje. To je najlepše izrazila v odgovoru na povabilo nadangela Gabrijela, da bi postala Božja mati. Nadangelu je odgovorila: ‚Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi.‘« 23. julija so se zbrali na avtopoligonu ZŠAM v Ločici ob Savinji in skupaj z gasilci šaleške regije odšli na Kras. Pomoč 374 gasilcev na Krasu T. T. T. T., GZ ŽALEC Gasilci Gasilske zveze Žalec (GZ) so se odzvali pozivu po pomoči in opremi za gašenje požara na Krasu. 21., 23. in 24. julija je na ta veliki požar na Kras odšlo skupaj kar 374 gasilcev iz 32 društev GZ Žalec skupaj z več kot sto gasilskimi vozili in gasilskimi cisternami. Ob prihodu so jih vsak dan razporedili na različna požarišča, kjer so nadaljevali gašenje in zaščito domov. Dve poletni seji T. TAVČAR Na julijski seji so imeli junijski dnevni red, rebalans proračuna pa so potrdili na izredni seji. Svetniki Občine Polzela so se 25. julija sestali na 26. redni seji. Dnevni red je bil skoraj enak predlaganemu dnevnemu redu za 25. redno sejo, ki jo je župan Jože Kužnik sklical v juniju, a takrat svetniki niso potrdili dnevnega reda, zato se seja ni nadaljevala. Obravnavali so Letni program nadzora Nadzornega odbora Občine Polzela za leto 2022, ki ga bo nad delovanjem posameznih občinskih segmentov opravljal od konca julija do sredine septembra. Svetniki so potrdili predlog soglasja k sistemizaciji delovnih mest in k oblikovanju oddelkov v vrtcih Polzela in Andraž nad Polzelo za prihodnje šolsko leto in predlog o znižanju plačila vrtca za čas nepretrgane bolezenske odsotnosti otroka. Potrdili so, da lahko za čas nepretrgane bolezenske odsotnosti otroka, daljše od deset dni, starši enkrat v šolskem letu uveljavljajo znižanje plačila v višini 30 odstotkov njim določenega plačila. Občinski svet se je tudi strinjal, da Občina Polzela sofinancira letovanje otrok s stalnim prebivališčem v Občini Polzela v višini 80 odstotkov cene programa, vendar ne več kot 130 evrov za otroka. V nadaljevanju so potrdili predlog sprememb in dopolnitev Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec. Potrdili pa so tudi Predlog letnega načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Polzela za leto 2022 – druga dopolnitev, kar pomeni še nakup stavbnega zemljišča znotraj OLN Nad avtocesto. V drugem primeru Rebalans proračuna potrdili na izredni seji N avgustovski izredni seji so polzelski svetniki odločali o spremembi Načrta razvojnih programov Občine Polzela za obdobje 2022–2025. Občina bo za financiranje obnove lokalne ceste Založe–Podsevčnik namenila za 693.000 evrov več denarja, kot je sprva načrtovala. Razloga za to sta dva: prvi je ta, da pri pripravi proračuna za leti 2022 in 2023 še ni imela izdelane projektne dokumentacije, drugi razlog pa je enormno povečanje stroškov. Proračunska sredstva bo Občina Polzela zagotovila s prerazporeditvijo med proračunskimi postavkami in zadolževanjem. Polzelski svetniki so potrdili tudi rebalans letošnjega proračuna. Prihodki občine tudi po rebalansu proračuna ostajajo enaki, in sicer 7.154.157 evrov. Odhodki občine so se, na drugi strani, z rebalansom proračuna povečali za 207.000 evrov, kolikor po novem znaša tudi proračunski primanjkljaj. Občina z rebalansom proračuna načrtuje zadolževanje v višini 697.000 evrov za energetsko obnovo Zdravstvenega doma Polzela in obnovo lokalne ceste Založe–Podsevčnik. Odplačilo dolga se ne spreminja. Proračunski primanjkljaj se bo pokril s prenosom sredstev iz preteklega leta. Svetniki so imeli na mizi tudi spremembo proračuna Občine Polzela za leto 2023. Tudi v tem proračunu prihodki ostajajo enaki. Spremenili so se odhodki, ki po novem znašajo 7.666.000 evrov, kar je 497.000 evrov več. Občina se bo za gradnjo prizidka k osnovni šoli na Polzeli in za obnovo lokalne ceste Založe–Podsevčnik zadolžila v znesku 667.000 evrov. Povprečna zadolženost občin v Republiki Sloveniji je konec lanskega leta znašala 510 evrov na prebivalca. V Občini Polzela je dolg na prebivalca znašal 243,71 evra, kar je nekaj manj kot polovica slovenskega povprečja. gre za načrt za razpolaganje z manjšima zemljiščema, ob Graščini Šenek in na dovozu do domačije Cimperman. Svetniki so potrdili še odvzem statusa grajenega javnega dobra na zemljiščih v južnem delu zaselka Podsevčnik v naselju Andraž nad Polzelo. Občinski svet je za predsednico občinske volilne komisije imenoval Barbko Zupan Cimperman, za njeno namestnico Ano Jevšnik, članico Leo Pungartnik, njeno namestnico Zdenko Jelen, članico Ireno Turnšek, njenega namestnika Damjana Ožirja, člana Petra Helbela in njegovo namestnico Mojco Gregorc. Mandatna doba občinske volilne komisije se je začela 1. avgusta in traja štiri leta. Svetniki so razpravljali tudi o omejitvi tovornega prometa nad 7,5 t na odseku lokalne ceste v Ločici ob Savinji. Pomudili so se še pri postavitvi prometnega znaka PZ 2222 v krožnem križišču Šempeter na regionalni cesti R2-447, odsek 0367, Šempeter–Žalec, z namenom omejitve prometa tovornih vozil nad 7,5 t, z izjemo lokalnega prometa na lokalni cesti LC 490 590, odsek 490 591 – in potrdili, naj se postavitev prometnega znaka ustavi. Postopek bo pristojni organ Občine Polzela nadaljeval po začetku obratovanja bencinskega servisa, če bi prišlo do oviranja prometa s tovornimi vozili ali prometnih zamaškov. Med gašenjem na Krasu Akcija nad pričakovanji T. T. Sedmo letošnjo krvodajalsko akcijo sta žalsko območno združenje Rdečega križa in Krajevna organizacija Rdečega križa Žalec organizirala v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec, ki jo je izvedla Transfuzijska služba Ljubljana. Akcije se je udeležilo 88 krvodajalcev, kar je nad pričakovanji organizatorja. »Prepričani smo bili, da bo udeležba manjša, saj smo sredi poletja, v času dopustov, poleg tega smo v Žalcu prvič organizirali dodatno akcijo. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se ljudje čedalje bolj zavedajo, kaj pomeni, ko nekdo potrebuje kri, in včasih jo transfuzijske službe zagotovijo z veliko težavo,« je povedal Matjaž Črešnovar, sekretar žalskega združenja. Do konca leta bodo izvedli še šest krvodajalskih akcij, naslednja bo v Šempetru, 8. septembra, od 7. do 10. ure, prvič v prostorih Elektra Celje, Rimska cesta 108. AQUAstay zbiralniki za vodo Zagotovite si lastno zalogo vode. Privarčujte z zbiranjem deževnice! do 50.000 L 03 713 14 20 www.zagozen.si www.eshop-zagozen.si PO DOLINI ŠT. 7 I avgust 2022 Ponovno abonmaji LUCIJA KOLAR B. P. V Žalec se ponovno vračajo tudi festivali, 9. septembra Festival avtorske glasbe (FAG), 10. septembra Mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca, od 19. do 22. januarja pa po treh letih v svoji 15. izvedbi tudi BUMfest, mednarodni festival tolkalskih skupin. V Žalcu bodo po dveh negotovih koronskih letih obiskovalci lahko ponovno obiskovali abonmajske dogodke. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je pripravil bogat program – vpis v gledališki, citrarski, šolski abonma in Vožkovo gledališče za najmlajše bo potekal med 19. septembrom in 3. oktobrom. Odločili so se, da narodnozabavnega abonmaja ne bodo več organizirali. »Veseli nas, da bomo lahko po dveh letih, ki so ju zaznamovali številne omejitve in ukrepi, povezani z epidemijo koronavirusa, svoje obiskovalce zopet povabili k vpisu v naše abonmajske programe,« je povedala pomočnica direktorja ZKŠT Žalec za področje kulture Nastija Močnik. Pri citrarskem abonmaju bodo ljubitelji citrarske glasbe lahko spremljali pet koncertov (tri citrarske skupine, en duo in eno posameznico), ki tej glasbi utirajo pot in jo utrjujejo na slovenski glasbeni sceni. Tudi letos je program pripravil umetniški vodja, citrar in pedagog Peter Napret. Nekoliko drugače so se lotili gledališkega abonmaja, je povedala Nastija Močnik: »Pri gledališkem abonmaju bomo v letošnji sezoni vpisovali samo en dan gledališkega abonmaja (do zdaj smo dva, ponedeljkovega in torkovega), saj je težko oceniti, koliko ljudi se bo po dveh letih ‘kulturne suše’ odločilo za vpis, zato smo raje previdnejši. Razveselilo nas bo, če bo zanimanje za abonma veliko, to bi pomenilo, da so ljudje še vedno željni kakovostnih gledaliških predstav in da so kontinuirano ponudbo v zadnjem času pogrešali. V primeru izjemnega zanimanja bomo presodili o tem, ali naj razpišemo tudi dodatni abonmajski dan. Sicer pa v abonmaju ostaja pet predstav različnih slovenskih institucionaliziranih gledališč, kot je bilo to v navadi do sedaj. Pri izboru smo se osredotočili na kakovost in raznolikost predstav, pri čemer sicer prevladujejo komedije, kajti to je še vedno žanr, ki pritegne največ obis- Nastija Močnik kovalcev. Kljub temu gre za predstave, o vsebini katerih bodo obiskovalci tudi po koncu še nekaj časa razmišljali, kar pa je tudi namen obiska gledališča.« Abonma narodnozabavne glasbe, ki so ga v ZKŠT Žalec z umetniškim vodjo Andrejem Hoferjem pripravljali kar 16 sezon, se za zdaj poslavlja. Razloge za to odločitev je pojasnila Nastija Močnik: »Ocenili smo, da posamezni koncerti te glasbe, ki smo jih v zadnjem času navkljub ukrepom pripravljali v naši dvorani, niso našli poti do tolikšnega števila obiskovalcev, kot ga je ta glasba pritegnila nekoč. Morda pa bo nekega dne spet priložnost za ponovno vzpostavitev tega abonmajskega programa.« Zaenkrat v ZKŠT Žalec še ne morejo postreči s podatki o cenah gledališkega in citrarskega abonmaja, saj so v zadnji fazi dogovarjanja z vsemi izvajalci. »Tudi na kulturnem področju, tako kot na vseh drugih, se je zaradi znanih okoliščin veliko spremenilo in cene določenih gostovanj so poskočile v nebo. Tako je pričakovati malenkost višjo ceno abonmajev od prejšnjih let, pri čemer se nanašam predvsem na gledališki abonma. Kljub vsemu menim, da bodo cene dostopne in dovolj prijazne, da se bodo ljudje odločili za vpis,« je povedala odgovorna za programe kulture na ZKŠT Žalec in dodala: »Dve leti koronakrize sta gotovo prinesli določene spremembe v vedenju ljudi do konzumiranja kulturnih vsebin, a vseeno lahko optimistično zremo v prihodnost. Nekaj zadnjih mesecev, ko so se ukrepi popolnoma sprostili, mi pa smo zopet lahko delali s polno paro, dokazuje, da ljudje še vedno radi prihajajo v kulturni hram, če so le deležni dobrega in tehtnega programa. Zagotovo pa se bo spremenila starostna struktura obiskovalcev (še posebej, če bo jesen znova zaznamovana z novim valom koronavirusa), upamo pa, da bomo s svojim programom pritegnili tudi mlajše generacije. Načrtujemo namreč še nekaj koncertov priljubljenih slovenskih izvajalcev, katerih, pa naj zaenkrat še ostane skrivnost.« Sicer pa so v ZKŠT na pragu prvega pokoronskega leta pripravili tudi abonma šolskih predstav, ki je bil v prejšnjem obdobju dobro obiskan. »Naših predstav se ne udeležujejo le šole iz žalske občine, temveč iz celotne savinjske regije, na kar smo še posebej ponosni. V enote Vrtca Občine Žalec pa se po dveh letih vrača tudi VOŽ-kovo gledališče, tako da bodo tudi najmlajši gledališki obiskovalci zopet prišli na svoj račun. Gledališka in glasbena vzgoja sta v primarnih letih odraščanja namreč še posebej pomembni, če želimo, da otroci odrastejo v ljudi, ki bodo tudi v svojih kasnejših obdobjih iskali različne kulturne užitke.« Ves program, pri katerem niso pozabili niti na ponudbo razstav z likovnega področja v Savinovem likovnem salonu, v avli doma in v Dvorcu Novo Celje, bo izšel tudi v programski knjižici 2022/2023, ki bo na voljo v sredini septembra in bo prinašala informacije tako o abonmajskih kot drugih dogodkih. Vpis abonmaja bo potekal v drugi polovici septembra in v začetku oktobra. Vse informacije pa bodo na začetku septembra tudi na spletni strani: www.zkst-zalec.si. Projekt oskrbe s pitno vodo teče po planu L. K. V okviru projekta Oskrba s pitno vodo v Savinjski regiji – 1. sklop, v katerem sodeluje vseh šest občin Spodnje Savinjske doline, so opravili že več rekonstrukcij vodovodov, zgradili pa tudi več sto metrov novega vodovoda. Med drugim so zgradili vodohran na Gorci in prečrpališče na Grmovju v Galiciji v Občini Žalec. V Občini Tabor, kjer poteka podsklop 1, pa je bil v Lokah zgrajen večji vodohran s hidromehansko opremo. Dela bodo tam nadaljevali septembra. V podsklopu 2 je bila izvedena rekonstrukcija vodovoda Šmatevž– Glinje v dolžini 890 metrov. Podvrtana je bila Savinja v Parižljah, kjer so položili nov vodovod, ki je nadomestil starega, obešenega na jeklenico. Skoraj pet kilometrov dolg primarni cevovod so zgradili na relaciji Zaplanina–Ločica–Vransko, kjer jih čaka še izgradnja vodovoda čez Ločico, ob tem pa tudi objektov za zajetje ter pripravo pitne vode. V okviru projekta, ki se je začel lanskega septembra in bo zaključen prihodnje leto, bodo občine Spodnje Savinjske doline zgradile skoraj T. TAVČAR Nastop FS Kobula iz Petrovč Na Šlandrovem trgu so v soboto, 30. julija, folklorniki uprizorili pravi plesni koncert. V okviru 4. Maratona folklornih skupin HITER in UGODEN SERVIS • • • • enajst kilometrov novega in obnovile nekaj manj kot dva kilometra obstoječega vodovodnega omrežja. Operacija Oskrba s pitno vodo v Savinjski regiji – 1. sklop je vredna skoraj 3,6 milijona evrov brez davka na dodano vrednost in je vključena v Dogovor za razvoj Savinjske razvojne regije, ki sta ga sklenila Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Razvojni svet Savinjske razvojne regije. Operacija je v 73 odstotkih sofinancirana s strani Evropske unije iz sredstev Kohezijskega sklada in Republike Slovenije. V tej operaciji sodeluje vseh šest občin Spodnje Savinjske doline – Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko ter Žalec, ki je v skladu z medobčinskim sporazumom obenem tudi nosilni upravičenec in vodilni partner projekta. Projekt, ki vključuje gradnjo novega vodooskrbnega in rekonstrukcijo obstoječega vodovodnega sistema na več lokacijah v dolini, sestavljajo trije podsklopi, in sicer primarna vodovoda Tabor–Braslovče–Prebold in Zaplanina–Ločica–Vransko ter vodovod Grmovje–Železno–Hramše. Žalec je zaplesal čindaro Vračajo se tudi festivali V Žalec, ki z več odmevnimi festivali že dlje časa velja tudi za festivalsko mesto, se po dveh letih festivali ponovno vračajo. Že 9. septembra vas v Dom II. slovenskega tabora Žalec vabi Festival avtorske glasbe, ki bo v goste privabil pet zelo kakovostnih slovenskih glasbenih izvajalcev. Festivalski večer bodo z avtorsko glasbo tako obarvali Tinkara Kovač, Nana Milčinski, Leonart, Tretji kanu in Trium. Festival avtorske glasbe je osnovan kot neki novi dogodek, ki bo prispeval k obogatitvi kulturne oz. glasbene ponudbe v Žalcu. Namen in vizija tega dogodka sta, da bi v prihodnjih letih gostil tako tiste glasbene zasedbe, ki so v Sloveniji široko sprejete, kot takšne, ki morda šele začenjajo svojo glasbeno pot in si jo želijo utreti do čim širše množice poslušalcev. In vizija je tudi ta, da bi Žalec postal prepoznaven kot kraj, kjer je na enem dogodku vsako leto mogoče slišati pestro paleto slovenskih (morebiti nekoč tudi tujih) glasbenikov različnih žanrov. Vstopnice za festival so že v prodaji po 12 EUR. Takoj dan zatem, 10. septembra, se na oder vrača Mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca, tradicionalni dogodek, ki bo tokrat izveden že petnajstič. V Domu II. slovenskega tabora Žalec bo nastopilo pet folklornih skupin, med drugim tudi iz Alžirije, Mehike in Grčije. Od 19. do 22. januarja 2023 pa bo žalski oder po dolgih treh letih zopet zavzel BUMfest, mednarodni festival tolkalskih skupin. Festival je vsako leto privabil ogromno število ljubiteljev tolkal, saj je gostil uveljavljene tolkalce iz vsega sveta, in umetniški vodja Dejan Tamše bo tudi pri 15. izvedbi festivala zagotovo poskrbel za odmevne nastopajoče. Pripravljamo tudi šolsko matinejo, ki pa je že skoraj polna, zato vabimo šole, da se povabilu čim prej odzovejo. 7 AUTOMOWER-jev MOTORNIH ŽAG in KOS KOSILNIC VRTNIH TRAKTORJEV 03 777 14 23 ali 051 665 566 | www.uniforest.si Slovenije je zaplesalo več kot 60 folklornikov iz petih folklornih skupin: FD Vransko, FS KUD Šmartno v Rožni dolini, FD Sveti Štefan, FS KUD Grifon Šempeter in iz FS Kobula KD Petrovče, ki so bili tudi soorganizatorji dogodka. »Maraton je sorazmerno nov projekt, ki je sicer resda nastal v naši ‘kuhinji’, a so k projektu z velikim zanimanjem in zagnanostjo pristopile tudi skoraj vse folklorne skupine s Celjskega. Zamišljen je kot nizanje prizorišč in terminov ter nastopajočih skupin,« je uvodoma dejal predsednik Medobčinskega kulturnega društva Od Celja do Žalca Bojan Pevec, ki je organizator maratona. Leta 2019 je potekala tretja izdaja maratona, ki se ga je na šestih prizoriščih od Kopra do Laškega udeležilo že 21 folklornih skupin. Na žalost sta zaradi zdravstvene situacije sledili dve leti premora, a je organizatorjem sedaj vendarle uspelo v Žalec ponovno pripeljati ta folklorni dogodek. Odločili so se, da to pot, vsak na svoj način, zaplešejo tako, kot se je nekoč plesalo na Štajerskem in koncert so slikovito zaključili s skupnim plesom – čindaro. In če je soditi po videnem, jih v septembru z Mednarodnim folklornim festivalom Od Celja do Žalca čaka res pesto folklorno dogajanje. 8 OSREDNJE TEME ŠT. 7 I avgust 2022 Letošnjo letino hmelja spremljajo neurja in pomanjkanje vode T. TAVČAR Letos so posadili 100 hektarjev hmelja več, a bo pridelek zaradi visokih temperatur in pomanjkanja padavin manjši. Drugo nedeljo v avgustu so slovenski hmeljarji na prireditvenem prostoru v Braslovčah praznovali 60. Dan hmeljarjev, na katerem so za novega hmeljarskega starešino proglasili Aljošo Uršiča, za hmeljsko princeso pa Minco Marovt. Združenje hmeljarjev Slovenije in Turistično društvo Braslovče so v sodelovanju s člani Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline na prireditvi ob jubileju zavrteli časovni stroj in prikazali, kako so naši dedki in babice nekoč pridelovali hmelj. Praznovanje je s pisanim sprevodom skozi trg Braslovče na prireditveni prostor pospremila velika množica ljudi. Združenje hmeljarjev Slovenije, Občina Braslovče in tamkajšnje turis- v katerih se s to kmetijsko panogo ukvarja že peta generacija. Ministrica obljubila pomoč Slavnostne seje se je udeležila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko, ki je izpostavila, da je ministrstvo že začelo iskati načine za pomoč hmeljarjem: »Ministrstvo je v skladu z zakonodajo že podalo pobudo za ocenjevanje škode na kmetijskih pridelkih zaradi suše na Upravo za zaščito in reševanje, ki je pristojna za izdelavo končne ocene škode. To bo podlaga za pripravo programa odprave posledic škode zaradi suše v letu 2022, na podlagi katere bodo prizadete kmetije upravičene do finančne pomoči zaradi izpada dohodka.« Na težke razmere v hmel- Po predaji starešinstva in imenovanju nove princese so takole nazdravili. Pomanjkanje padavin in neurja Ivan Oset pripenja zlato verižico novi hmeljski princesi Minci Marovt. tično društvo so ob 60. Dnevu hmeljarjev v petek zvečer pod kozolcem na prireditvenem prostoru pripravili slavnostno sejo, na kateri je Irena Friškovec predstavila prve ocene letine, hmeljski starešina Milan Lesjak in princesa Teja Pustoslemšek pa svoje delo v minulem obdobju. Razglasili so tudi njuna naslednika. Hmeljarski starešina je postal Aljoša Uršič iz Dolenje vasi pri Preboldu, tradicijo hmeljskih princes pa nadaljuje Minca Marovt iz Topovelj pri Braslovčah. Oba sta s hmeljem tesno povezana že vse od otroštva. Izvirata iz tradicionalnih hmeljarskih družin, jarskem sektorju ni vplivala samo suša, ampak tudi vojna v Ukrajini, ki je pripeljala do višanja cen energentov in repromateriala. Ministrica je še dodala, da bodo pomoči zaradi višanja cen energentov in repromateriala deležni tudi hmeljarji. »Odlok o finančnem nadomestilu zaradi visokih cen reprodukcijskega materiala za primarno kmetijsko proizvodnjo prinaša podporo za hmeljarje v znesku 31,73 evra na hektar hmeljišča. Poleg tega bo dva milijona evrov sredstev namenjenih pomoči kmetom zaradi višanja cen pogonskih goriv za kmetijsko mehanizacijo,« je povedala ministrica. Irena Friškovec, specialistka za hmeljarstvo, je v poročilu med drugim povedala: »V letu 2022 prideluje hmelj 119 hmeljarjev na 1625 hektarjih, kar je slabih 100 hektarjev več kot lani. Letošnjo rastno sezono si bomo zapomnili po zelo visokih temperaturah (rušijo se vsi rekordi) in pomanjkanju padavin, celo do te mere, da so hmeljarji zaradi pomanjkanja vode v vodnih virih na območju Braslovč in Kaplje vasi morali prenehati namakanje. Tudi to leto je kar nekaj hmeljišč poškodovala toča, in to kar v vseh pridelovalnih območjih. Še posebno močno je nasade hmelja prizadela toča 2. junija na območju Občine Slovenj Gradec ter v delih Savinjske doline in Celja. Nekateri nasadi so bili v tej toči poškodovani do te mere, da se ne bodo obirali. Takšnih nasadov je skupno okoli 100 hektarjev. Zadnje močno neurje s točo je bilo 16. julija. To neurje je podrlo hmeljsko žičnico (8 ha) v Ojstriški vasi, na tla je popadalo okoli 50.000 vodil, dodatno škodo pa je naredila še toča. Rastline hmelja so v večini nasadov prišle do vrha opore, a imajo pri savinjskem goldingu in aurori v večini kratke stranske poganjke z obliko ozkega valja ali pa so celo smrekaste. Preostale sorte imajo daljše stranske poganjke in tudi več cvetnega nastavka, ki pa je šele na začetku prehajanja v storžke. Zato bo pri teh sortah še zelo pomembno vreme v naslednjih dneh. Če bodo razmere neugodne (temperature nad 30 stopinj) s pomanjkanjem padavin in nezmožnostjo namakanja, potem se ti storžki ne bodo razvili do konca in bo to še dodatno zmanjšalo pridelek. Prve ocene pa so, da se zaradi letošnje suše in visokih temperatur predvideva 40-odstotna škoda. Kakšen bo letošnji pridelek hmelja, bomo tako videli šele v začetku septembra. Savinjski golding je na nenamakanih površinah v dneh okoli 8. avgusta že prešel v tehnološko Takole je ministrica Irena Šinko zabila pipo v sod piva. 6 SOBOTA 1. 10. 2022 Žriafolnetacni p partnerji: ZDRUŽENJE HMELJARJEV SLOVENIJE, PETRE ŠOTORI-HALE, ZKŠT ŽALEC, OBČINA ŽALEC, PIVOVARNA LAŠKO, PUB SEDMICA 17:00 HMELJARSKI LIKOF S POVORKO 19:00 OTVORITEV OKTOBERFESTA SKUPINA CHICAS GRUPA VIGOR OSREDNJE TEME ŠT. 7 I avgust 2022 9 Z zbranim bodo kupili dve bolnišnični postelji T. TAVČAR V Braslovčah so prvo soboto v juliju organizirali Braslovško odprto kuhno, katere osrednji namen je bila dobrodelnost. Utrinek s povorke zrelost in je primeren za obiranje. Tudi na namakanih površinah v teh dneh že prehaja v tehnološko zrelost, to je približno 10 dni prej kot lani.« Na slavnostni seji so zbrane nagovorili še župan Občine Braslovče Tomaž Žohar, predsednik TD Braslovče Branko Ribizelj, podpredsednik KGZS Marjan Golavšek, direktor ZKŠT Žalec mag. Boštjan Štrajhar, direktor Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Žalec Bojan Cizej in drugi. Potem ko so laški pivovarji odprli sod piva, sta bili na vrsti dve igri, ročno obiranje hmelja in s samokolnico mimo ovir na pivo. Zmagala je ekipa Mladi iz Petrovč. Na 58. kongresu svetovne hmeljarske organizacije v Pragi se je veleposlanica Slovenije mag. Tanja Strniša udeležila svečane podelitve priznanj za zasluge v hmeljarstvu. Med nagrajenci iz sedmih držav so bili tudi trije slovenski hmeljarji iz Savinjske doline. Priznanja so prejeli: Ferdinand Kunst, Ivan M. Razboršek in predsednik slovenskih hmeljarjev Ivan Janez Oset, ki je bil med drugim predsednik organizacijskega odbora 57. svetovnega hmeljarskega kongresa leta 2019 v Ljubljani. Članice društva podeželskih žena so bile na odprti kuhni delavne in tudi uspešne. nagovori župana Občine Braslovče, aktualne miss Slovenije Maje Čolić in koordinatorice dogodka Jasmine Roter Jager. Na odprti kuhni so bile na voljo okusne domače podeželske jedi, ki so jih pripravili člani Društva podeželskih žena Braslovče, Društva kmečkih žena Trnava - Gomilsko, Društva upokojencev Braslovče in Društva upokojencev Letuš. Pri pripravi jedi pa so v obliki medgeneracijske delavnice sodelovale tudi finalistke izbora za miss Slovenije 2022, ki so jedi več kot uspešno prodajale številnim zbranim gostom. Na podeželski tržnici sta gostovala in v sklad prispevala tudi Turistična kmetija in pivovarna Flajs s pivom ter Vinarstvo Šoštarič Kot je v uvodnem pozdravu povedal župan Občine Braslovče Tomaž Žohar, so se odločili, da bodo zbrana sredstva namenili nakupu ene bolnišnične postelje za starejše občane. Zadani cilj nakupa ene postelje so presegli, Imeti si moral srečo, da si lahko pojedel sede … Miss 2021 Maja Čilić si je privoščila filano papriko in pire krompir. zbrali so dobrih dva tisoč evrov in tako zagotovili nakup kar dveh bolnišničnih postelj. Dogodek so odprli s kratkim kulturnim programom kvarteta KD Gomilsko in Moškega pevskega zbora Karla Viranta Braslovče, z z domačimi vini, na tržnici pa je bilo moč kupiti tudi številne druge domače lokalne pridelke in izdelke. Dogodek, za katerega želijo, da bi postal tradicionalen, je več kot odlično uspel. Po hmeljski poti 210 udeležencev T. TAVČAR Zadnja sobota v avgustu je vsako leto dan za pohod med spodnjesavinjskimi hmeljišči. Pohod po hmeljski poti pripravlja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec (ZKŠT), letos je sodelovalo 210 udeležencev. Začetek pohoda je bil pri Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu, potekal pa je v intervalih Naročnik: Občina Polzela, Polzela 8, 3313 Polzela S slavnostne seje Grad Komenda Polzela k fontani piva. Tam je je pričakala klasična hmeljarska malica (tople »murke« in stročji fižol z govedino), članice Etnološkega društva Hmeljarska vas pa so omogočile, da so si lahko pohodniki ogledali obiranje hmelja na star način. Za dobro vzdušje je poskrbel ansambel Golte. Pohodnike sta na startu pozdravili župan Občine Žalec Janko Kos in hmeljarska princesa Minca Marovt, zaželela sta jim srečno in varno pot. Ob poti so člani turističnih društev Petrovče, Šempeter, Vrbje in ZKŠT Žalec za udeležence pripravili okrepčila in osvežitev. Finale MISS T. TAVČAR 10. 9. 2022 OB 20. URI VSTOPNICE NA TIC POLZELA IN EVENTIM skupinah, ki so jih spremljali vodniki. Zaključek 14-kilometrske poti je bil pri fontani piva v Žalcu. Pohodniki iz različnih krajev Slovenije so se na ravninski poti najprej odpravili do Dvorca Novo Celje, dalje med hmeljišči do Ribnika Vrbje in naprej ob Savinji do Šempetra ter rimske nekropole, ki so si jo lahko tudi ogledali. Iz Šempetra so se vrnili v Žalec S pohoda Občina Braslovče bo 4. septembra prizorišče finalne prireditve projekta Miss Slovenije 2022. Prireditev se bo začela ob 19.30 na Skupnem placu v Braslovčah. Rdeča nit letošnjega projekta »Podjetništvo na podeželju« sporoča, da raznolikost, naravna in kulturna dediščina tudi na podeželju ponujajo številne priložnosti za poslovne uspehe na različnih področjih. 10 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM Srečanje društev L. KOLAR ŠT. 7 I avgust 2022 70 let rimske nekropole T. TAVČAR B. PLAZNIK, L. KOLAR B. PLAZNIK V Žalcu se je zbralo okoli 400 turističnih delavcev, 26. avgusta so v Šempetru slovesno obeležili obletnico velikega prostovoljcev iz 32 turističnih društev. zgodovinskega odkritja rimske nekropole pred sedemdesetimi leti. V organizaciji regijske turistične zveze Saška, Turistične zveze Slovenije in Zveze turističnih društev Občine Žalec so na žalski podeželski tržnici ob Fontani piv Zeleno zlato 15. avgusta pripravili strokovni posvet za turistične društvene organizacije in druženje. Predsednik Zveze turističnih društev Žalec Danilo Basle je pozdravil prisotne v imenu zveze gostiteljice in bil v svojem nagovoru nekoliko bolj kritičen do tega, kako malo država vlaga v prostovoljstvo, ki je ključnega pomena tudi v turizmu. Namesto predsednika turistične zveze Saška Franca Špegla, ki je zbolel, je zbrane nagovorila podpredsednica Ivica Čretnik, ki je bila tudi pobudnica srečanja v Žalcu. »Povezujemo Koroško, Zgornjo Savinjsko dolino, Šaleško, Spodnjo Savinjsko dolino, Celje z okolico, potem Kozjansko, Obsoteljsko. Če delamo na področju turizma, je treba, da se povezujemo,« je k nujnosti povezovanja pozvala tudi Čretnikova in dodala, da povezani lažje delamo in promoviramo lepote naših krajev drugod. Zbrane je pozdravil tudi podpredsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja, ki je poudaril, da so prav prostovoljci izoblikovali prvo turistično ponudbo v Sloveniji. Izpostavil je turistično atrakcijo, v bližini katere se je dogajalo srečanje, Fontano piv Zeleno zlato. »Turistična zveza Slovenije je bila prva, ki je podprla pivsko fontano, za katero smo ob izgradnji rekli, da je revolucionaren projekt. Od takrat naprej se je to območje izredno dobro razvilo,« je poudaril Misja in v nadaljevanju izpostavil pomen prostovoljstva v turizmu. Župan Občine Žalec Janko Kos je izrazil ponos, da je Žalec obiskalo toliko turističnih delavcev v prostovoljstvu, ki skrbijo za lepšo podobo in gostoljubje naših krajev: »V turizmu je treba biti inovativen, drzen, pogumen in ena od takih idej je tudi fontana piv. Če je ne bi postavili, ne bi privabila toliko ljudi k nam. Peter Misja nas je podpiral od vsega začetka. Treba si je pomagati, se povezovati,« je povedal župan Žalca Janko Kos. Strokovna služba Turistične zveze Slovenije je na prireditvi predstavila projekt Digitalizirajmo lokalne turistične vsebine in zbrala primere dobrih praks na področju digitalizacije. ZKŠT Žalec je pomagal pri organizaciji in izvedbi srečanja, med drugim pa je za goste iz drugih društev pripravil vodene oglede žalskih turističnih in kulturno-zgodovinskih zanimivosti, Savinove hiše, Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva, Ribnika Vrbje, Dvorca Novo Celje in voden ogled mesta Žalec. Pobudnica srečanja Ivica Čretnik je zbrane nagovorila kot podpredsednica regijskega združenja turističnih društev Saška. Žalska fontana je bila na vroč poletni dan center dogajanja, osvežitev s hladnim pivom pa več kot dobrodošla. Kulturni program je obiskovalce popeljal daleč v zgodovino. Pred skoraj dvema tisočletjema je skozi Šempeter vodila pomembna rimska cesta Akvileja–Emona–Celeia–Poetovio (Oglej– Ljubljana–Celje–Ptuj). V okolici so živeli mnogi rimski pomembneži in nekateri med njimi so pokopani tudi v grobnicah šempetrske rimske nekropole. Do njihovega odkritja je prišlo povsem po naključju, ko so leta 1952, pri delih v sadovnjaku družine Volf naleteli na kip sedeče ženske. V naslednjih štirih letih je strokovna izkopavanja prevzela Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ki je danes tudi lastnica zemljišča nekropole. Odkrili so več kot sto odkritih grobnic, šeststo arheološko pomembnih predmetov in štiri velike grobnice z bogatimi okrasji in povednimi reliefi, izklesanimi iz pohorskega marmorja. Vse so delo vrhunskih mojstrov tedanjega časa. Najlepše so ohranjene velike grobnice, ki jih krasijo reliefno upodobljeni kipi tam pokopanih družin. Grobnica Spektacije izstopa z reliefi letnih časov, grobnica Enijcev pa kaže mitični prizor ugrabitve Evrope. Vsaka od grobnic pripoveduje svojo, dva tisoč let staro zgodbo, opisuje antično mitologijo in govori o življenju starih Rimljanov. Nekaj let po izkopavanjih so odprli arheološki park Rimska nekropola v Šempetru, ki še dandanes spada med najpomembnejše in najlepše ohranjene spomenike rimske dobe v Sloveniji in srednji Evropi. Slovesnost ob sedemdesetletnici odkritja je minuli petek potekala v skoraj misterioznem ambientu rimske nekropole. Zbrane so ob obletnici nagovorili Zdenka Jan, ki se je zahvalila prostovoljcem turističnega društva in vsem izrekla dobrodošlico v Šempetru, župan Janko Kos, ki je bil kritičen do mačehovskega odnosa države glede vzdrževanja in financiranja prenove tega Dr. Milček Komelj je v svojem govoru poudaril edinstvenost rimske nekropole. zgodovinskega spomenika. Podpredsednik TZ Slovenije Peter Misja je prepričan, da so velike zgodbe po fontani piv v Občini Žalec mogoče tudi v nekropoli, podpredsednik TD Šempeter Egon Vočko pa je predstavljal voljo in srčen odnos prostovoljcev in diskretno požugal državi, naj naposled le reši spomenike pred propadanjem. Prireditev so obogatili tudi Daniela Brišnik, vodja celjske območne enote za varstvo kulturne dediščine, Ivica Čretnik, predsednica Turističnega društva Šempeter, ter lanski hmeljarski par s starešino in hmeljsko princeso. Predsednik države Borut Pahor se je zaradi drugih obveznosti opravičil za svojo odsotnost. V počastitev praznika je spregovoril tudi dr. Milček Komelj, ki je povedal, da gre pri odkritju za čudovito zvrst umetnosti, ki ne govori samo o preteklosti, temveč tudi o živih ljudeh: »Gre za arheološki spomenik ter veliko umetnino evropskega in celo svetovnega ranga. Jože Kastelic, pesnik, estet, umetnostni zgodovinar, je najbolj živel s tem – njegovo življenjsko delo pred smrtjo je bila monumentalna knjiga OUTLET TRGOVINA HLACNE NOGAVICE 1 ,00 € od Več kot 10.000 PAROV TOTALNA HIŠNA ODPRODAJA o šempetrskem spomeniku, z naslovom Simbolika mitov na rimskih nagrobnih spomenikih, izdana pri Slovenski matici. On je spomenik prikazal individualno z vsemi zgodbami in ga vključil v zgodovinski kontekst. Obenem mu je bilo pisanje te knjige tudi predsmrtna tolažba v zadnjih letih življenja. Prizor s spomenika, ko Satir slači Menado, je denimo simbolika smrti, ko se duša reši telesa in gre v večnost.« Zaključil je, kot že vsi govorci na slovesnosti, da je žalostno, da vrednost nekropole ni prepoznana, in da je to edinstven spomenik, ki ga je absolutno treba ohraniti. Kulturni program so pripravili sedanji in nekdanji učenci Osnovne šole Šempeter v navezi z Glasbeno šolo Risto Savin Žalec: Matic Dolenc, Jure Jordan Kozjak, Nuša Veber, Kristjan Terglav in drugi ob glasbeni mentorici Katji Florjančič, ki je zgodbo o starih Rimljanih obogatila tudi s petjem. Dogodek je zasnovala Simona Kučer, za dokumetarni film je poskrbel Samo Sadnik, za zvok in luči Sebastjan Košak. Dogodek je povezoval Matjaž Romih. -70% do VELJA SAMO ŠE DO 4.6.2022. SIREKAR NOGAVICE D.O.O., CVETLIČNA 3, POLZELA. PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 7 I avgust 2022 Trajnostni zmagovalci T. TAVČAR Podjetje Robust je zmagalo na natečaju Zelenega omrežja Slovenije. Podjetje Robust iz Arje vasi, ki se ukvarja z razvijanjem in izdelovanjem gozdarske opreme in univerzalnih drobilnikov, je zmagalo na natečaju za najbolj trajnostno zavezo Zelenega omrežja Slovenije Trajnostna zaveza, ki prepriča – prejelo je največ glasov občinstva. Kot so povedali v podjetju Robust, se dobro zavedajo, kakšen neposreden vpliv ima proizvodnja na okolje, pa tudi tega, da je za zagotavljanje trajnostnega razvoja treba premišljeno uporabljati vire in jih po možnosti ponovno uporabiti v izdelkih, s čimer jim podaljšamo življenjsko dobo. Trajnostna naravnanost prinaša številne priložnosti pri razvoju zelenih tehnologij, ki omogočajo učinkovitejše upravljanje naravnih virov, kar poleg zmanjšanja okoljske problematike obenem ustvarja tudi konkurenčno prednost. Direktor podjetja Robust Marko Krajnc je ob tem dodal: »Podjetje Robust kot razvojno podjetje zelenih tehnologij ne želi le prispevati k uvajanju krožnega gospodarstva in zmanjšanju volumna odpadkov, ampak tudi osvestiti širšo družbo o pomembnosti ločevanja in ponovni uporabi izdelkov, na ta način pa pritegniti tudi preostala podjetja v Sloveniji«. In kako konkretno si za trajnost prizadevajo v nagrajenem podjetju? V celoti so prešli na digitalno poslovanje, da bi tako zmanjšali porabo pisarniškega materiala, optimizirajo službene poti, hrana, ki jo kot toplo malico omogočajo svojim zaposlen- im, je iz lokalnega okolja, s čimer dosežejo manj transportne manipulacije … Na sedežu podjetja v svojem demonstracijskem centru omogočajo prikaz recikliranja ostankov, s Centrom ponovne uporabe pa sodelujejo tudi za podarjanje rabljenih stvari, ki jih tam lahko pretvorijo v nove. Znotraj podjetja imajo aktivno tudi posebno skupino za stimuliranje zaposlenih, ki mesečno skrbi za operativne procese zmanjševanja virov. Prav tako je trenutno v razvoju koncept mobilne ogrevalne enote na biomaso, ki vključuje drobilno enoto, ločevalnik kovin in peč. Na ta način se lahko akumulirani lesni odpad, ki ga ima lokalna skupnost, če gre za stanovanjski objekt, spremeni v energent za ogrevanje, s katerim se nato ogreva objekt. Prihodnost vidijo v pretvarjanju neuporabnih materialov v kaj uporabnega in vrednega tudi s pomočjo proizvodov blagovne znamke Robust, še poudarjajo zmagovalci natečaja. Mlekarni štiri zlate L. K. Mlekarna Celeia je na 36. mednarodnem ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov AGRA prejela štiri zlate medalje. Z zlatom so se okitili bio mleko in seneni siri z dodatki, sadni napitek oki doki pa si je prislužil celo veliko zlato medaljo. Nagrajeni so bili tudi številni drugi izdelki iz največje slovenske mlekarne v Arji vasi. »Ponosni smo, da je veliko zlato medaljo prejel sadni napitek oki doki, okus nagajiva jagoda, ki smo ga kupcem predstavili letos spomladi v okviru celovite prenove linije naših otroških mlečnih izdelkov,« so ob prejemu priznanj izpostavili v Mlekarni Celeia. »Kupci že dobro poznajo naš seneni sir, ki nastaja iz mleka krav, ki se prehranjujejo le s svežo pašniško travo in posušenim senom. Zlati medalji smo prejeli za seneni sir s praženo čebulo in seneni sir s poprom, ki sodita v vrh naše ponudbe sirov,« naštevajo v Mlekarni Celeia, kjer sicer deluje tudi največja slovenska sirarna. »Za nas izjemno pomembna je tudi zlata medalja za polnomastno bio mleko Zelene doline, saj tako dokazujemo svojo zavezo k tradiciji in najvišjim standardom kakovosti,« še dodajajo. V jubilejnem letu, ko v Mlekarni Celeia obeležujejo 80 let organiziranega odkupa mleka, so sicer že bili nagrajeni njihovi sadni jogurti Zelene doline z laktozo in brez nje, ki so prejeli priznanje izbrani produkt leta. 11 Prenovili cesto na Ložnici L. K. Te dni se v sklopu operacije Ekonomska poslovna infrastruktura v poslovni coni Arnovski gozd III zaključuje rekonstrukcija dotrajane lokalne ceste na Ložnici na južnem delu poslovne cone. Na javnem razpisu izbrani izvajalec del, podjetje Tegar iz Velike Pirešice, je dela pri rekonstrukciji ložniške ceste začel 27. junija. Vrednost gradbene pogodbe, skupaj z davkom na dodano vrednost, znaša dobrih 260 tisoč evrov. V okviru rekonstrukcije so na območju ceste uredili meteorno kanalizacijo z zadrževalniki, obnovili so vodovod in izvedli potrebna gradbena dela za postavitev cestne razsvetljave. V celotni dolžini 170 metrov dolgega odseka so poleg novega cestišča na severnem robu uredili še mešano površino za pešce in kolesarje, ob južnem robu ceste pa pločnik. Gradbena dela v sklopu projekta Ekonomska poslovna infrastruktura v poslovni coni Arnovski gozd III so se sicer začela pred dobrim letom. Gre za projekt, ki bo prispeval komunalno urejena zemljišča za širjenje območja na zahodnem delu te že uveljavljene poslovne cone v bližini Žalca. Vrednost gradbene pogodbe za ta dela (vanje ni vključena prenova ceste na Ložnici, za katero je bila sklenjena pogodba s podjetjem Tegar) skupaj z DDV znaša nekaj več kot dva milijona, celoten projekt pa je ocenjen na skoraj tri milijone evrov. Z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo je bila naknadno podpisana pogodba, ki zagotavlja znesek sofinanciranja v maksimalni višini skoraj 1,9 milijona evrov, pri čemer bo 75 odstotkov prispevala Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, preostalih 25 odstotkov pa bo pokril proračun Republike Slovenije. Na javnem razpisu izbrani izvajalec gradbenih del KIT-AK gradnje iz Rogaške Slatine je v letu dni opravil že veliko dela. Prestavljen je bil transportni vodovod velikega premera in zgrajeno je bilo interno vodovodno omrežje skupaj s priključki na gradbenih parcelah. Zgrajena je bila tudi meteorna kanalizacija z zadrževalnikom in kanalom do potoka Ložnica, ob tem pa tudi fekalna kanalizacija. Položeni so tudi že telekomunikacijski vodi in elektrovod. Izvaja se priprava cestišč in pločnikov na treh prometnih krakih, podjetje Adriaplin pa gradi plinovodno omrežje. Prenovljena cesta na Ložnici ima jutri že kvalitetni pregled, pomeni pa veliko pridobitev za ta del poslovne cone in življenja nasploh. VEDNO NA TRDNIH TLEH www.juteks.si Konec leta se upokoji več naših dolgoletnih sodelavcev, zato v svoje vrste vabimo POSLUŽEVALCE LINIJE in TRANSPORTNEGA DELAVCA Če si želite delati v urejenem in stabilnem podjetju, kjer spoštujemo zaposlene, jim zagotavljamo korektno plačilo, nadpovprečen regres, božičnico in dodatno pokojninsko zavarovanje, če si želite biti del podjetja, kjer je varnost zaposlenih na prvem mestu, potem smo pravi naslov za vas. Pokličite ali pišite na: Breda Hladnik 031 74 71 71 breda.hladnik@bintg.com BEAULIEU INTERNATIONAL GROUP 12 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 7 I avgust 2022 Svetovni dan piva in žalski Kriglfest BINA PLAZNIK Šank Rock, Klapa Šufit in Veseli svatje so navdušili občinstvo na tridnevnem dogajanju ob žalski Fontani piv Zeleno zlato. da bi se družili, veselili. Danes je mednarodni dan piva, ki ga Žalčani obležimo s tridnevnim Kriglfestom. Ta bo zagotovo postal tradicionalen dogodek. Današnji večer je fenomenalen. Glavo gor in skrbi stran. Vsako krizo smo premagali, tudi to bomo.« Tudi Boštjan Štrajhar, direktor ZKŠT Žalec, je izrazil zadovoljstvo: »Po dveh čudnih koronskih letih smo se lani nekako začeli prebijati iz krize in smo bili zelo zadovoljni z obiskom fontane. Letošnje leto imamo že 30 Prijatelji so sproščeno nazdravljali na topel poletni večer. Ubrani glasovi uglajenih pevcev Klape Šufit Od 5. do 7. avgusta je ZKŠT Žalec organiziral tridnevni festival piva. Osrednje prizorišče dogajanja festivala Kriglfest je bila Fontana piv Zeleno zlato, ki deluje že sedmo sezono in vsak mesec ponudi nove okuse piv slovenskih mikropivovarjev, izjemi sta le stalnici sezone – savinjsko pivo Kukec, ki ga varijo na žalskem Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ter ambasadorjevo pivo, Zeleno pivo s konopljo Pivovarne Haler. Prvi dan festivala v Žalcu, v petek, na svetovni dan piva, so obiskovalci v pričakovanju legendarne rock skupine Šank Rock do zadnjega kotička napolnili prizorišče. Po oceni organizatorja so ta večer pri fontani gostili največje število obiskovalcev naenkrat, to je bilo okrog 2500. Pevec in letošnji ambasador fontane Matjaž Jelen je komentiral: »Fontana piv je zgodba o uspehu, zato sem ponosen, da sem lahko letos ambasador. Seveda pa je naš petkov koncert na Kriglfestu vse skupaj samo še »začinil«, kar je bilo videti in slišati pri odzivu številne publike ... Čin čin.« Odlično razpoloženi župan Občine Žalec Janko Kos je v petkovem uvodnem nagovoru pred koncertom skupine Šank Rock dodobra motiviral občinstvo in za Utrip povedal: »To me skoraj spominja na tiste fantastične Žalske noči, ko smo v tem mestu skupaj rajali. Tega ni več, imamo pa več drugih, manjših, bogatih dogodkov. Eden od teh je nocoj. Po tej koronakrizi, v tej draginji, divja vojna v Ukrajini, požari, ki nas pestijo … Moramo se družiti, moramo dati to negativno energijo iz sebe. Ljudje nismo ustvarjeni le zato, da bi delali, ampak tudi zato, Sandra Kolman Jože Pajk Mladi in stari so v Žalcu praznovali svetovni dan piva. Boštjan Štrajhar odstotkov več obiskovalcev do konca julija, s tem pa tudi toliko večjo prodajo. Danes, tukaj na koncertu Šank Rock, je obisk številen in lahko se kosa s tistim ob odprtju Fontane.« Zrak je prevevalo tudi dobro razpoloženje obiskovalcev. Žalčan Jože Pajk je Kriglfest obiskal že lani. Povedal je, da je tudi letos prišel na dogodek, da bi se malce sprostil: »Zasedbo Šank Rock poznam. So dobri. Naši letniki (smeh). Sem slišal po radiu, da je danes svetovni dan piva, pivo imam rad in prišel sem na Kriglfest. Pogrešamo takšno dogajanje, kot je bilo včasih na Žalski Savinjske je ustvarilo urbano petje Klape Šufit, ki je na sobotni večer ponovno napolnila prizorišče in srca obiskovalcev. Okrog 1500 so jih našteli organizatorji. V nedeljo, 7. avgusta, so popoldne na svoj račun prišli še najmlajši, ko so lahko ustvarjali v otroških delavnicah, ter ljubitelji narodnozabavne glasbe, ki so se zavrteli ob zvokih ansambla Veseli svatje. 800 obiskovalcev je zaokrožilo zadnji dan festivala. Na ZKŠT (Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec) skupaj z nekaterimi drugimi organizatorji pripravljajo Tudi žalski župan Janko Kos je bil navdušen nad vzdušjem na Kriglfestu. Matjaž Jelen, pevec skupine Šank Rock in letošnji ambasador fontane, ponosen, da je del zgodbe o uspehu. noči, ko so bile vse ulice zaprte in smo se zabavali.« Občinstvo se zbralo z vseh vetrov. Sandra Kolman iz Celja se je v Žalec oglasila na povabilo svojih »ta mladih«. »Tukaj jim je najbolj všeč pivo, jaz pa ga sploh ne pijem (smeh). Meni je všeč vzdušje tukaj. Žalec poznam še iz mladih let in mi vzbuja nostalgijo. Včasih smo bili pogosto v tem mestu.« Pravo dalmatinsko vzdušje sredi še kar nekaj prireditev, ki združujejo hmelj in pivo in se bodo zvrstile pri fontani. Po Pohodu po hmeljski poti, prireditev se je zgodila minulo soboto, 27. avgusta, sledi 10. septembra še Srečanje fontan s koncertom Dejana Vunjaka in kulinarično prireditvijo Vrhunsko z vrhunskim, nato 1. oktobra šesti Savinjski Oktoberfest in Hmeljarski likof, nazadnje, 29. oktobra, pa seveda še zaključek sedme sezone fontane z Modrijani. ŠT. 7 I avgust 2022 PO DOLINI / IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA Zbirajo podpise podpore L. KOLAR T. T. 13 Četrta v Portorožu BINA PLAZNIK ALEŠ ROSA Volitve predsednika države bodo 23. oktobra in so za tistimi v državni zbor že druge volitve v letošnjem supervolilnem letu, ki bo 20. novembra prineslo še lokalne volitve. Pred Upravno enoto Žalec, ki pokriva območje Spodnje Savinjske doline, so v prvem tednu podpise zbirali Gregor Bezenšek, Anže Logar in Nataša Pirc Musar. Od ponedeljka, 22. avgusta, do vključno 28. septembra lahko volivci na upravnih enotah oddajo podpise podpore posameznim kandidatom za predsednico oz. predsednika države. Do sedaj je kandidaturo za predsednico oziroma predsednika najavilo več kandidatov, med njimi pa jih namerava večina v predsedniško tekmo vstopiti s podporo volivcev, za kar morajo zbrati najmanj 5000 njihovih podpisov. Tisti, ki računajo še na podporo kakšne stranke, jih potrebujejo 3000. Predsedniško tekmo je odprla odvetnica Nataša Pirc Musar, ki je tudi prva javno predstavila kandida- turo. Med parlamentarnimi strankami je kandidatko ponudilo le Gibanje Svoboda, in sicer svojo podpredsednico Marto Kos. Čeprav ji podpisov volivcev ni treba zbirati, saj ima poleg strankarske podpore na voljo tudi potrebne podpise poslancev, je tudi ona že začela s predvolilnimi aktivnostmi. Z zbiranjem podpisov se v predsedniško tekmo podaja poslanec SDS in nekdanji zunanji minister Anže Logar, ki sicer namerava za podporo zaprositi tudi svet stranke SDS. Med aktivnejšimi kandidati je tudi kočevski župan Vladimir Prebilič, za njegovo kandidaturo stoji 45 neodvisnih županov. V tekmo se z zbiranjem podpisov volivcev podaja nekdanji zunanji minister in evropski poslanec Ivo Vajgl, ki je omenil, da računa na podporo ene izmed »uglednih strank«. Željo kandidirati je izrazil tudi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, a namerava kandidaturo vložiti le, če ga bo podprl dovolj širok krog političnih strank, gibanj in vidnih posameznikov. Namero kandidirati na volitvah za predsednika države so doslej izrazili še glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, psihoanalitičarka Nina Krajnik, zastopnik Antropozofskega društva Slovenije Leo Trojar, predsednik Stare pravde Ludvik Poljanec, filozof Aleš Ernecl, predsednik stranke Nova socialdemokracija Andrej Magajna, ginekologinja Sabina Senčar, kandidat civilnodružbenega gibanja Zdrava družba Boris Vene, član t. i. Štajerske varde Ivan Bolfek ter aktivist in soustanovitelj stranke Solidarnost Boris Žulj. Vlaganje kandidatur, ki jim mora kandidat predložiti tudi soglasje, bo sicer mogoče do 28. septembra – takrat bo tudi jasno, kdo izmed omenjenih bo kandidaturo na koncu v resnici vložil. Še pet dni kasneje, do 3. oktobra, pa lahko kandidati soglasje h kandidaturi umaknejo. Uradna volilna kampanja bo stekla 30 dni pred dnem glasovanja, torej 22. septembra. Vanja in Matjaž na generalki pred nastopom na Melodijah morja in sonca Vanja in Matjaž Romih, glasbeni duet iz Šempetra, sta v začetku julija predstavila svojo novo skladbo Želje, ki sta jo premierno zapela na festivalu Melodije morja in sonca v Portorožu. Svoj prvi večji festivalski nastop sta opravila odlično, uvrstila sta se na 4. mesto. Pesem Želje govori o pričakovanjih in zahtevah partnerskega odnosa, o prilagajanju in sprejemanju drug drugega. Matjaž Romih je nastop komentiral: »Pravzaprav sva res pristala takoj, za tremi slovečimi imeni, ki so že vrsto let na sceni in v tej luči je četrto mesto za novinca, kar BosaZnova sva, res dobra uvrstitev. Je pa dan prej, glede na odzive na generalki, kazalo celo na še kaj več.« Povedal je, da sta izpolnila nalogo, ki sta si jo zadala, da se torej s pesmijo Želje že kar takoj na začetku pojavljanja v širši javnosti suvereno in avtentično predstavita ljudem. Za mnoge sta bila BosaZnova, kot so zapisali pri časopisu Večer, »odkritje večera«. Matjaž se z veseljem spominja povezovanja z nastopajočimi pred samim nastopom: »V Portorožu smo se izvajalci družili cel teden. Na dveh predstavitvenih večerih je s festivalskim bandom vsak zapel po eno od preteklih zmagovalnih skladb MMS-ja in midva sva, v ritmu lahkotne sambe, izvedla priredbo skladbe Sive ceste skupine Panda. Tuliio Furlanič, ki je bil med občinstvom, nama je iskreno čestital za to priredbo. Stkala sva nekaj prijateljskih vezi, pridobila nekaj poznanstev in bila na velikem odru, z lučmi, s kamerami, s profesionalno držo vseh, s polnim Avditorijem in ... kljub nekaj nujne treme nama je bilo vse skupaj absolutno všeč!« Glasbenika sta povedala, da sta imela občutek, da nista sama, saj da sta bila v času festivala deležna veliko podpore iz Šempetra in celotne Savinjske doline, kar ju navdaja z veseljem in s ponosom. V duhu te bogate izkušnje se že veselita tudi oktobrskega nastopa na Popevki 2022 s skladbo Ljubi me, ljubi nocoj. Bomo stiskali pesti za naša Savinjčana. Utopljen v barvah T. TAVČAR Naročnik: Občina Žalec za Svetniško skupino SD v OS OŽ Na dan odprtja razstave v Savinovem likovnem salonu. Na zadnji junijski dan je v Savinovem likovnem salonu Žalec svoj najnovejši ustvarjalni opus na ogled postavil slikar Oskar Sovinc in ga naslovil Apollov svet ali daljave, utopljene v barvah. Razstavo so zaprli 30. julija. Kot je povedala kustosinja razstave mag. Alenka Domjan, je tema serije slik Oskarja Sovinca površina Zemlje, ki pred gledalca postavlja barvna polja in črtne zapise – strukture površin iz kartografskih knjig sveta ali pa tiste, ki jih je avtor ulovil s pogledom skozi okno letala na svojih potovanjih, njihovo bistvo pa zapisal v spomin. Pozorno oko lahko na razstavljenih slikah uzre bežeče podobe od prostranih afriških savan, ameriških kanjonov, tokov rek in njihovih rokavov ter razčlenjenih obal do blagega hribovja in ravnic, ki so postale koncept Sovinčeve- ga izpraševanja o mejah: o tistih, ki ločujejo domove, pokrajine, države, celine, rase in narode. Oskar Sovinc prihaja iz Škal pri Velenju. Likovno se je najprej izobraževal pri slikarju in likovnem pedagogu Alojzu Zavolovšku, risarsko pa izpopolnjeval pri Jožefu Muhoviču. Poleg slikanja z akrilom so mu blizu še akvarelna tehnika, risba in grafika. Že 40 let ustvarja v Društvu šaleških likovnikov, v tem času je pripravil več kot 120 samostojnih razstav in se udeležil več kot 200 skupinskih. Za svoje likovno udejstvovanje je prejel številne nagrade in priznanja. Razstavo, ki jo je pripravil Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, je glasbeno popestrila violinistka Neža Zagoričnik, odprtje pa je povezovala Nastija Močnik. 14 PO DOLINI ŠT. 7 I avgust 2022 Praznovali zakasnelo 100-letnico D. NARAGLAV Namenu so predali novo gasilsko vozilo za prevoz moštva GVM-1 in jubilej zaokrožili z gasilsko veselico. Prostovoljno gasilsko društvo Šešče je 100-letnico zaokrožilo že pred dvema letoma, vendar zaradi koronavirusne situacije jubileja niso mogli počastiti. Konec julija letos so jubilej tako obeležili z dveletno zamudo. Jubilejno slovesnost so pospremili praporščaki vseh gasilskih društev, ki sestavljajo Gasilsko zvezo Prebold, in Pihalni orkester Prebold. Predsednik društva Matjaž Dolinar je na kratko predstavil zgodovino društva, ki se je začela z ustanovitvijo gasilske straže leta 1920. Že naslednje leto so nabavili ročno brizgalno. Svoje prostore so imeli na različnih lokacijah vse do leta 1990, ko so zgradili nov gasilski dom. Vseskozi so skrbeli tudi za nabavo sodobne gasilske tehnike in se izobraževali. Pomemben del v zgodovini društva je tudi letošnja pridobitev novega gasilskega vozila v vrednosti dobrih 43 tisoč evrov, kot je še poudaril njihov predsed- Matic Lesjak, stolni kaplan v Župniji sv. Danijela Celje, zlatomašnika dr. Alojz Pirnat in Martin Cirar ter Viki Košec, zdaj župnik v Lučah Dva zlatomašnika T. TAVČAR Za jubilej novo gasilsko vozilo nik, ki se je ob zaključku svojega govora vsem zahvalil za sodelovanje in pomoč pri nabavi. Večji delež investicije je pokrila Občina Prebold, preostalo pa gasilci sami s pomočjo krajanov in drugih donatorjev. Čestitke ob jubileju in novem vozilu sta izrekla tudi predsednik Gasilske zveze Prebold Branko Verk in župan Občine Prebold Vinko Debelak. Predsednik Verk je predsedniku Dolinarju ob 100-letnici izročil plaketo preboldske gasilske zveze. Župan je v nadaljevanju slovesnosti, ki jo je povezovala Neža Zagoričnik, predal ključe novega gasilskega vozila poveljniku društva Mateju Golavšku, ta pa vozniku Rudiju Roglu. Blagoslov vozila je opravil preboldski župnik mag. Srečko Hren. Po končanem uradnem delu in druženju vseh sodelujočih na slavnostnem dogodku se je začela gasilska veselica z ansamblom Roka Žlindre. Paraplegiki so razstavljali V nedeljo, 10. julija, je 50-letnico svojega duhovniškega poslanstva obeležil župnik Martin Cirar z Gomilskega. Teden pred tem, torej v nedeljo, 3. julija, je zlati mašniški jubilej praznoval tudi dr. Alojz Pirnat iz Župnije Tabor. Martin Cirar je takoj po mašniškem posvečenju nekaj časa deloval v mariborskem semenišču in bil eno leto kaplan v Ljutomeru. Naslednjih dvajset let je kot duhovnik služboval v Svečini. Na Gomilsko je prišel leta 1994, pred osmimi leti pa je postal še župnijski upravitelj taborske župnije. Martin Cirar se ves čas zavzema za obnovo sakralnih objektov v župniji Gomilsko, ki obsega, poleg domače cerkve sv. Štefana, še podružnične cerkve v Šmatevžu, Grajski vasi in Šentrupertu. V času njegovega delovanja so zgradili Dom srečanj, lani decembra pa obesili v farni cerkvi dva nova zvonova. Duhovni pomočnik dr. Alojz Pirnat iz Župnije Tabor na svoji poti do zlatomašništva ni ves čas neposredno deloval v dušnem pastirstvu. Po študiju v Rimu je deloval kot spiritual v semenišču Ljubljana in v Mariboru. Postal je predavatelj in profesor na ljubljanski teološki fakulteti. Obenem je bil tudi duhovni pomočnik v več župnijah. V Župniji Tabor je zdaj že osem let. D. NARAGLAV Janez Hudej in asistentka Ina Mastnak po postavitvi razstave VABI K VPISU V ŠTUDIJSKO LETO 2022/2023 V novem študijskem letu se nam lahko pridružite v naslednjih izobraževalnih programih – krožkih: angleščina – osnove in nadaljevanje; nemščina – osnove; računalništvo – osnove in nadaljevanje; pametni telefon in računalnik – povezava v praksi in uporaba v zdravstvu, javni upravi; e-davki; spoznavanje kulturne dediščine; veščine komunikacije; urejanje in varstvo okolja; zeliščarstvo; narava in zdravje; fotografski krožek; likovni krožek; krojenje in šivanje, oblikovanje tekstila – patchwork; ohranjanje kulturne dediščine naših babic – ročna dela Deteljica; ohranjanje glasbene dediščine – godba veteranov; ljudsko petje; joga; tai chi; gibalne vaje za starejše; ohranjanje vitalnosti – fitnes. K vpisu v naše programe vas prijazno vabimo od septembra dalje ob torkih in petkih med 8. in 12. uro na sedežu društva Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec, Ulica Savinjske čete 4 v Žalcu (Bergmanova vila zraven občinske stavbe). Za vse informacije smo vam dosegljivi tudi po telefonu 03/713 68 80 in po elektronski pošti na naslovu univerza3.zalec@gmail.com. Prijazno vabljeni v našo zakladnico znanja k izobraževanju in druženju! V juliju je bila v Občinski knjižnici Prebold na ogled razstava v okviru projekta Občina Prebold po meri invalidov. Razstava z naslovom Kar me ovira, me motivira predstavlja delovanje Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske. Občina Prebold je s projektom Zveze delovnih invalidov Slovenije (ZDIS) leta 2019 postala občina po meri invalidov. ZDIS v okviru projekta Občina po meri invalidov spodbuja občine k načrtnemu odzivanju na posebne potrebe invalidov in k njihovemu socialnemu vključevanju za sožitje in večjo kvaliteto življenja vseh občanov. To je trajnostna naloga, katere del so tudi razstave, kot je tokratna v preboldski knjižnici. Društvo paraplegikov Jugozahodne Štajerske združuje ljudi z boleznimi ali poškodbami hrbtenjače, ki nastanejo kot posledica prometnih, športnih, delovnih nesreč, padcev ali skokov v vodo. Posebni socialni programi društva zajemajo prevoze paraplegikov, področje športa in rekreacije, kompenziranje invalidnosti, interesne dejavnosti, kulturo in informativno dejavnost, osebno asistenco in pomoč na domu ter dejavnosti gibanja Še vedno vozim – vendar ne hodim. »Morda so ravno dejstvo, da nikoli več ne bomo mogli hoditi, ter nenehno dokazovanje, da smo lahko najmanj enakopravni državljani, in naš boj za pravice invalidov pripomogli k napredku društva in njegovi rasti,« je ob postavitvi razstave v knjižnici povedal predsednik Janez Hudej. Razstavne panoje je v prostor umestila Ina Mastnak, strokovna vodja osebne asistence. Moška in ženska ekipa PGD Braslovče Najstarejša stara kar 136 let T. TAVČAR PGD Braslovče je v soboto, 13. avgusta, organiziralo tekmovanje s starimi ročnimi in z motornimi brizgalnami, ki je bilo hkrati zadnje, četrto v letošnji ligi savinjsko-šaleške regije. Nastopilo je deset ekip, najstarejša brizgalna je bila ročna brizgalna letnik 1886, s katero je tekmovala ekipa Požarne brambe Vransko, najmlajša pa motorna brizgalna letnik 1929. Pri tekmovanju se točkujejo starost in avtentičnost brizgaln, originalnost tekmovalnega orodja, starost in izvirnost osebne opreme tekmovalcev ter hitrost zbijanja tarče. Brizgalna mora biti stara vsaj petdeset let. Pri motornih brizgalnah je pri moških zmagala ekipa PGD Topolšica, druga je bila ekipa Kapla - Pondor, tretja Parižlje - Topovlje in četrta Gotovlje, v ženski konkurenci pa je pred ekipo Kapla - Pondor zmagala ekipa Topolšice. Pri ročnih brizgalnah je zmagala ekipa Požarne brambe Vransko pred Letušem in Braslovčami, v ženski konkurenci pa je nastopila ekipa PGD Braslovče. Vrstni red vseh štirih tekmovanj (Topolšica, Gotovlje, Vransko, Braslovče) motorne brizgalne moški: 1. Topolšica, 2. Kapla - Pondor, 3. Gotovlje, 4. Parižlje - Topovlje; motorne brizgalne ženske: 1. Kapla Pondor, 2. Topolšica; ročne brizgalne moški: 1. Požarna bramba Vransko, 2. Braslovče, 3. Letuš. Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski SLIKOPELSKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, tel. 03 5720673, gsm. 041 216 214, www.terglav.si Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO PO DOLINI ŠT. 7 I avgust 2022 15 Po dveh letih znova kosili, grabili in postavljali hmeljevke D. NARAGLAV Tekmovanja se je udeležilo devet ekip, med njimi tri iz Občine Prebold, in sicer iz Kaplje vasi, Matk in Marija Reke. V Sv. Lovrencu pri Preboldu so prvo avgustovsko nedeljo pripravili 39. turistično-etnografsko prireditev Tekma koscev, grabljic in štangarjev, katere glavni organizator je PGD Sv. Lovrenc. Absolutna zmagovalka tekmovanja je postala ekipa Marija Reke, ki je ta naslov poleg njega pa hmeljarske starešine, ki so ocenjevalci kakovosti opravljenega dela, in gospodinje v kmečki noši, ki po končanem tekmovalnem delu poskrbijo za pravo kmečko malico za vse navzoče tekmovalce, sodnike in goste. Ekipe so se kot vedno pomerile v Za najlepši voz je komisija izbrala voz DPM Polzela. polnega škafa v praznega. Količina prenesene vode v dveh minutah se je nato stehtala in dala rezultat. Ob tem ni manjkalo smeha in mokrih teles, kar je ob vročem nedeljskem popoldnevu tekmovalcem tudi prijalo. Za zmagovalno ekipo Marija Reke so se na drugo mesto uvrstili tekmovalke in tekmovalci DPM Tabor, tretja je bila ekipa Kališ, za njimi pa so se po zbranih točkah uvrstile ekipe iz Matk, Slovenskih Konjic, Kaplje vasi, Polzele, Gorenja nad Zrečami, častno pa še ekipa DPM Spodnje Savinjske doline. Kot vselej so organizatorji s pomočjo komisije tudi tokrat ocenili in nagradili še najlepše vozove, s katerimi so se tekmovalci pripeljali na prireditev. Za najlepšega je bil proglašen voz DPM Polzela, na drugo mesto so uvrstili voz iz Matk, tretje mesto pa je pripadlo ekipi Kaplje vasi. Med prvih pet sta se uvrstila še voz iz Kališ in voz DPM Spodnje Savinjske doline. Zmagovalna ekipa si je letos za nagrado prislužila štiridnevni najem montažne hiše za šest oseb v resortu Tekmovanje je popestrila zabavna igra, v kateri so se tekmovalke in tekmovalci tudi malo osvežili. osvojila že četrto leto zapored, le da v letih 2020 in 2021 prireditve zaradi kovidnih razmer ni bilo. Poleg njih so sodelovale še ekipe društev podeželske mladine iz občin Tabor, Polzela, in Slovenske Konjice ter ekipa DPM Spodnja Savinjska dolina, ob njih pa še ekipa Kališ iz Občine Trbovlje ter ekipa Pohorci iz PGD Gorenje nad Zrečami. Prireditev se je na prvo avgustovsko nedeljo začela s povorko skozi vas. Povorko je s koračnicami popestril Pihalni orkester iz Prebolda. Za njimi so se z vozovi pripeljali še voditelj iger Boris Kopitar, ki je v tej vlogi že veliko let, košnji, grabljenju pokošene trave, postavljanju hmeljevk in šaljivi igri, imenovani rdeča nit. Lovoriko najboljšega kosca si je tokrat priboril Bernard Tratnik iz ekipe Marija Reke, ki je doslej zabeležil že več zmag. Skupaj z njim je bila tudi letos dominantna celotna ekipa, saj so zmagali v vseh treh disciplinah: v košnji, grabljenju pokošene trave in postavljanju hmeljevk, pri čemer so si prvo mesto sicer delili s štangarjema iz ekipe Matk. Zelo spretni so bili tudi v vmesni disciplini – rdeči niti, zabavni igri, podajanju vode z lavorjem preko glav z zavezanimi očmi, iz Camping Park Umag. Ekipa DPM Tabor bo uživala v vikend paketu pod Reško planino. Tretjeuvrščeni iz Kališ so prejeli za nagrado večerjo za šest oseb na izletniški kmetiji Kotar v Pongracu pri Grižah. Nagrada za najboljšega kosca je bila trgovska digitalna tehnica za domačo uporabo, najboljše grabljice so prejele napihljivo blazino za kampiranje, najboljša štangarja pa sta prejela karton piva pivovarne Green Gold. Nagrada za najlepši voz je bil živ odojek s kmetije Godec iz Kidričevega, kulinarične nagrade, pojedine, malice in pice v gostiščih v dolini pa so prejele tudi preostale ekipe z vozovi. Po končanem tekmovanju in kmečki malici za vse tekmovalce in ostale sodelujoče je pod velikim šotorom sledila veselica z ansamblom Saša Avsenika, ki je navduševal občinstvo že na 38. izdaji te prireditve leta 2019. Tudi tokrat so poskrbeli za res nepozabno vzdušje in hkrati pridali delček spomina na Saševega deda, legendarnega Slavka Avsenika, pa tudi na Saševega očeta Gregorja, ki je na tovrstni prireditvi v Sv. Lovrencu pred desetletjem in več gostoval s povsem svojstvenim kitarskim glasbenim muziciranjem. Zmagovalec med kosci Bernard Tratnik v akciji Zajčje jedi v Zajčevi koči D. NARAGLAV Na Zajčevi koči pod impozantno stožčasto Krvavico so pripravili Zajčeve dneve. Poleg taborskih planincev, ki imajo to planinsko postojanko v svoji lasti, pri tej dvodnevni prireditvi sodelujeta še Lovska družina Tabor, ki je organizatorica košnje, in Društvo žena in deklet Občine Tabor, ki skrbi za kulinariko in skupaj s člani planinskega društva tudi za postrežbo. Planinska postojanka Zajčeva koča (750 m n. v.) stoji na mestu, kjer je nekoč ponosna stala majhna hribovska domačija Pr Zajc. Skozi leta je iz opuščene domačije nastala planinska koča, ki ima to poslanstvo že 42 let, obdržala pa je ime nekdanjih last- Zajčeva koča je bila za dva dni znova prizorišče prijetnega druženja. nikov. V spomin na njihov rod se tu vsako leto organizirajo Zajčevi dnevi, ki so preplet spomina, druženja, kulinarike in obujanja starih običajev, zlasti skozi košnjo Šnepovega travnika, gozdne jase v neposredni bližini koče. Krvavica je povezana tudi z nesrečno ljubeznijo Veronike Deseniške in Friderika II. Celjskega ter z gradom Ojstrica, na katerem naj bi bila Veronika tudi umorjena. Legenda pravi, da Krvavica nosi ime po skalnih stenah, rdečih od Veronikine krvi, saj naj bi jo vrgli čeznje. Zanimiv vsakoletni dvodnevni dogodek Zajčevih dni je nedvomno košnja Šnepove košenice, ki nosi ime po nekdanjem lastniku, sedaj pa za košenico, gozdno jaso, skrbijo njihovi nasledniki skupaj z lovci, ki so tudi glavni organizatorji te košnje. Ob njej udeležence znova prevevajo spomini na čase, ko je bilo na travnikih še videti ritmično premikanje koscev in slišati zvok brušenja kos. Pri košnji je tudi tokrat sodelovalo dvajset koscev, ki so pokazali, da še obvladajo ročno košnjo, brez katere v strmih predelih tudi danes ne gre. Ob zaključku Kosci pred začetkom letošnje košnje je sledila kmečka malica z domačim kruhom in suhomesnimi dobrotami, kasneje pa je kosce na koči pričakal še okusen srnin golaž, ki so ga skuhali taborski lovci z glavnim kuharjem Jankom Kobaletom na čelu. Kot se za Zajčevo kočo in tradicijo spodobi, ni manjkalo zajčjih (kunčjih) jedi, ki so jih oba dneva pripravljale članice Društva podeželskih žena in deklet Občine Tabor na čelu s predsednico Matejo Kovačič. Široka ponudba različnih zajčjih in drugih jedi vsako leto privabi veliko gurmanov, ljubiteljev planin, gorskih kolesarjev in drugih obiskovalcev, ki pridejo peš ali pa se v bližino koče pripeljejo z avtomobilom. Predsednica PD Tabor Milena Lenko je ob letošnjih Zajčevih dnevih izrazila še toliko večje veselje ob lepem obisku, saj so po preteku omejitev, ki jih je diktirala epidemija in z njo povezani vladni ukrepi, lahko spet sproščeno izpeljali svojo prireditev. Dodala je, da se bodo tudi v prihodnje trudili vzdrževati tradicijo Zajčevih dni in preostalih dogodkov, kot so na primer v novembru še vsakoletne koline, ki pa jih zadnji dve leti zaradi pandemije ni bilo mogoče organizirati. Upajo, da jim letos to uspe in da se bo tradicija nadaljevala. PO DOLINI 16 ŠT. 7 I avgust 2022 Glasbeno obarvano poletje BINA PLAZNIK B. P., T. T. V okviru prireditev Poletje v Žalcu 2022 v organizaciji ZKŠT Žalec, Mladinskega centra Žalec in Študentskega kluba Žalec so na Šlandrovem trgu, pri fontani piv in v Letnem gledališču Limberk organizirali številne koncerte za vse okuse. Na Šlandrovem trgu je publiko že 8. julija razvajal tudi Slavko Ivančič. Tako so nastopili Slavko Ivančič z bandom, Adi Smolar, Počeni škafi, Šank Rock, Klapa Šufit, Veseli svatje, Moonlighting Orchestra in mnogo drugih. 29. julij je bil na Šlandrovem trgu rockovsko obarvan. V soorganizaciji z Društvom Dobra ideja s Polzele sta se predstavili dve glasbeni skupini iz projekta Savinjska ima novo muziko. Večerno nebo je bilo sprva prekrito z oblaki, padlo je že nekaj kapljic dežja, potem pa se je razjasnilo in razvil se je pravi rock žur. Najprej je nastopila glasbena zasedba Jan Potrč Bend, ki smo jih že spoznali na žalskem odru. To so bivši Žalčan, Člani Jan Potrč Banda so dobro ogreli občinstvo 29. julija. BO!-jevci so marsikoga presenetili s svojo avtorsko glasbo. 2022 FESTIVAL 9. 9. 2022 ob 19.00 FESTIVAL AVTORSKE GLASBE GLASBE AVTORSKE NANA MILČINSKI TRETJI KANU Vstopnice po 12 EUR so že v predprodaji: TIC Žalec ali na www.zkst-zalec.si www.mms.si OBČINA ŽALEC Treslo je oder BINA PLAZNIK Po izboru občinstva je bila najboljša zasavskodomžalska glasbena skupina AR’n’BI, po izboru strokovne žirije pa Birdland. V organizaciji Študentskega kluba Žalec, Mladinskega centra Žalec in ZKŠT Žalec je bila v Žalcu tudi letos tradicionalna prireditev Stresi oder 2022, na kateri se predstavljajo mlade glasbene zasedbe z avtorsko glasbo in priredbami. 22. julija sta nastopili dve glasbeni skupini, in sicer AR’n’BI ter Birdland. Na podlagi anonimnega glasovanja občinstva vsako leto določijo velikega zmagovalca, pa tudi zmagovalno zasedbo po izboru strokovne žirije. Po izboru občinstva je zmagala zasavsko-domžalska glasbena skupina AR’n’BI, ki bo zato nastopila na Žalski noči mladih. Igrajo priredbe znanih slovenskih in tujih izvajalcev, ustvarjajo pa tudi svoje avtorske pesmi. Njihova pop in rock se mešata z ritmi R&B-ja, jazza in funka. Za njimi je že nekaj uspešnih nastopov. Vokalist Martin Arbi je povedal, da je njihov cilj imeti čim več ‘špilov’. »Vsaj toliko, da si pokrijemo stroške, če pa kdaj pade še kakšen evro več, pa tudi nismo jezni.« Originalno sta v zasedbi poleg Martina še Gal Arbi in Erazem Merkun, ki pa sta zaradi nesrečnih okoliščin tokrat morala ostati doma. Za žalski koncert so ju več kot odlično nadomestili trije možje, Zasavca Patrik Jurič na kitari in Luka Jeraj na bobnih, domačin Andraž Bahč pa na baskitari. Drugi nastopajoči so bili Birdland, mlada zasedba, ki zase pravi, da jih združuje ljubezen do glasbe, domovine in žensk. Najprej so delovali v različnih glasbenih skupinah, v zasedbi, ki smo jo spoznali v Žalcu, pa delujejo od konca leta 2018. Birdland poosebljajo Nejc Rac na kitari in vokalu, Vane Skubic na kitari, Luka Petrovčič na bobnih, Martin Gantar na baskitari in Jernej Fortuna na klaviaturah. Žalska strokovna komisija, ki so jo sestavljali Tomaž Kozovinc, Martin Mutec in Bogdan Vošnjak, jim je namenila zmago po okusu stroke, za nagrado pa je skupina prejela snemanje v profesionalnem studiu. Člani zasedbe Birdland so poletne dni minulih let preživeli na ulicah Ljubljane, kjer so s preigravanjem znanih uspešnic poskušali nabrati denar za nujno potrebno opremo. Sedaj bodo lahko posneli svojo pesem na račun žalskih organizatorjev prireditve Stresi oder. TRIUM Vstopnice so že v prodaji: TIC Žalec ali na www. zkst-zalec.si FESTIVAL PODPIRAJO: Vodja projekta Savinjska ima novo muziko in basist pri BO! Jurij Žohar je izrazil hvaležnost ZKŠT Žalec za možnost, da so lahko že drugič predstavili projekt Društva Dobra ideja s Polzele v Žalcu: »Veseli smo, da je vreme zdržalo in da smo koncert lahko speljali do konca. Publika je bila čudovita. Hvala vsem, ki so se udeležili dogodka in s tem podprli naš projekt.« Dodal je še, da letos pripravljajo že peto kompilacijo Savinjska ima novo muziko 2022, ki bo izšla konec oktobra, nanjo pa se glasbeniki lahko prijavijo še do konca septembra. V bližnji prihodnosti želijo izvesti celodnevni festival, na katerem bi nastopili vsi izvajalci, ki so se do sedaj predstavili na glasbenih kompilacijah. Birdland, zmagovalci po izboru strokovne komisije DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC LEONART TINKARA KOVAČ ki danes živi v Ločici ob Savinji, Jan Potrč na kitari in vokalu, Kristjan Pader iz Malih Braslovč na bobnih in Simon Tratnik iz Marije Reke na baskitari in vokalu. Fantje preigravajo priredbe in tudi avtorsko glasbo. Drugi so nastopili glasbeniki, ki se pojavljajo na sceni že od leta 2009, letos snemajo svoj četrti studijski album z naslovom Modra. Boštjan Meh na vokalu in Robi Kugler na kitari prihajata iz Šmartnega ob Paki in danes živita v Ljubljani, Jurij Žohar na baskitari, obenem je tudi glasbeni producent, pa prihaja s Polzele. Tu sta še novi sili, Matic Anderlič iz Migojnic na bobnih in Sebastjan Skok iz Ljubljane na kitari. ORG: KUD Trium AR’n’BI, zmagovalci po izboru občinstva in nastopajoči na Žalski noči mladih 3. septembra Na Žalski noči mladih Sidharta in Jocker Out Študentski klub Žalec tudi letos organizira Žalsko noč mladih, ki bo 3. septembra od 20. ure dalje na standardni lokaciji v Športnem centru Žalec. Na glavnem, rock odru bodo nastopili Sidharta, Jocker Out, MRFY, Pamži, Uno Drive in zmagovalci julijskega Stresi odra AR’n’BI. Na elektro odru pa bodo za ritme do poznih jutranjih ur poskrbeli Alex Ranerro, Mogo, Dean Deen, Lawrich in D.Cent. NAPOVEDNIK / INFORMACIJE ŠT. 7 I avgust 2022 OBČINA ŽALEC Sobota, 3. september 8.00Podeželska tržnica (vsako soboto), tržnica pri fontani piv 12.00 Žalska noč mladih 2022: Siddharta, MRFY, 20.00 Joker Out; ŠK Žalec, Športni center Žalec Nedelja, 4. september 1. Bio dan v Žalcu, promocija in prodaja 9.00 ekoloških živil kmetij s celotne Slovenije, ZEPP Deteljica, tržnica pri fontani Ponedeljek, 5. september Slavnostna položitev temeljnega kamn za Vrtec Žalec 16.00 - Zahod, Občina Žalec in JZ Vrtci Občine Žalec Torek, 6. september Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Žalec ob prazniku Občine Žalec s podelitvijo priznanj 17.00 in koncertom Simfoničnega orkestra GŠ Risto Savin Žalec, Dom II. slovenskega tabora Žalec Odprtje nadzidave I. OŠ Žalec, Občina 18.45 Žalec, ZKŠT Žalec in I. OŠ Žalec Četrtek, 8. september 16.30 Kako otroku postaviti meje?, Mladinski center Žalec Krajina in pripoved, odprtje razstave del članov 19.00 likovne sekcije KUD Žalec, Savinov likovni salon Petek, 9. september Festival avtorske glasbe 2022: Tinkara Kovač, Leonard, 19.00 Trium, Tretji kanu, KUD trium in ZKŠT Žalec Dom II. slovenskega tabora Žalec 21.00 Kino na prostem: ŠVIC, na travniku pri MC Žalec Sobota, 10. september Srečanje fontan, Vrhunsko z vrhunskim in koncert 17.00 Dejana Vunjaka z Brendijevimi barabami, pri fontani piv 15. Mednarodni folklorni festival "Od Celja do Žalca", 19.00 gala koncert, Dom II. slovenskega tabora Žalec Ponedeljek, 12. september Predstavitev priložnostnega poštnega žiga, nove 8.00razglednice in osebne znamke Septembra Žalec 11.00 praznuje, Pošta v Žalcu, Filatelistično društvo Žalec Predstavitev knjige Anje Radaljac: Punčica, 18.00 MC kavarna, Mladniski center Žalec Odprtje razstave Septembra Žalec praznuje: 19.00 razstava razglednic Žalca in predstavitev nove razglednice, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Četrtek, 15. september 16.00 Pravljična urica za najmlajše v Mladinskem centru Žalec Četrtek, 22. september 16.00Otroški športni poligon, Ribnik Vrbje, CZKZ Žalec, ZKŠT Žalec in MC Žalec 18.00 Petek, 23. september Dan slovenskega športa: tek ob Ribniku Vrbje, 16.00 start ob 16.00 pri Ponirkovem info centru, ZKŠT Žalec, MC Žalec, CZKZ Žalec in ATD Savinjčan Nedelja, 25. september Voden ogled s kustosinjo po razstavi Dialog: 19.00 Fantastika - geometrija ali Preteklost in Prihodnost v igri Realnosti, Dvorec Novo Celje, ZKŠT Žalec Torek, 27. september Ponedeljek, 12. september 8.00-10.30 Kmečka tržnica (vsako soboto), DC Marof 18.00 8.00-10.00 Občinski test hoje, Letališče Kaplja vas Območno srečanje ljudskih pevcev in godcev, Dom kulture Šešče Pravljična ura, Medobčinska knjižnica Žalec Sreda, 28. september Pogovor z Beletrininim trubadurjem, pisateljem 19.00 Janijem Virkom, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Četrtek, 29. september Slavnostna seja sveta Mestne skupnosti Žalec 19.00 s podelitvijo priznanj ter ogledom komedije Fantovščina, Dom II. slovenskega tabora Žalec Petek, 30. september Koncert skupine Grešna sapica z gosti, predstavitev 20.00 novih skladb (albuma), Dom II. slovenskega tabora Žalec 20.00 Koncert: Birdland, MC Kavarna, Mladinski center Žalec OBČINA PREBOLD Četrtek, 1. september 9.00-13.00 Petek, 2. september 9.00-10.30 11.00-12.30 Sobota, 3. september 8.00-10.30 8.30 9.00-13.00 9.00-10.30 20.00 8.00-10.00 17.00 Prva pomoč za hišne ljubljenčke, MC Žalec Spodnjesavinjski forum: Z ureditvijo vodotoka Savinje 17.00 do novega razvojnega zagona, Dom II. slovenskega tabora Žalec, Občina Žalec in časnik Finance Sreda, 21. september 14.00Kako vitalen sem?, Ribnik Vrbje, CZKZ Žalec, MC Žalec in ZKŠT Žalec 17.00 Četrtek, 15. september S kolesom na vrt, obisk ambasadorjev trajnosti kaj dogaja na vrtu (vsak poned.), DC Marof MCP Preprosti triki za izboljšanje domačih fotografij, predavanje ljubiteljske fotografinje Simone Lustek Vrankar, Občinska knjižnica Prebold 19.00 Petek, 16. september Evropski teden mobilnosti ETM 2022 (do 22. 9.), različne aktivnosti, Občina Prebold … Sobota, 17. september 18.00 Ponedeljek, 19. september … 18.00-19.00 ETM - Peš BUS v šolo in iz šole, po Občini Prebold (do 23. 9.) Meritve holesterola, sladkorja, trigliceridov, KO RK Prebold Torek, 20. september ETM - Demonstracija nordijske hoje, Center za krepitev zdravja Žalec, Gaj Prebold 13.00 Sreda, 21. september 10.00-11.00 ETM - Oskrba ran pri padcu s kolesom, rolerji ali skirojem, OZRK Žalec, DC Marof MCP Četrtek, 22. september 17.00-18.00 ETM - Policija Žalec: Varno na cesti s kolesom, rolerji in skirojem, DC Marof MCP Mozaik tišine, predstavitev knjige, v sodel. z Društvom oseb z okvaro sluha Celjske regije, Občinska knjižnica Prebold Petek, 23. september 16.00 Dan slovenskega športa - športne prireditve skozi cel dan, ŠZ, športna društva in OŠ Prebold Sobota, 24. september 8.00-10.30 Kmečka tržnica (vsako soboto), DC Marof 16.00 Dan muzejske in gasilske zbirke, DC Marof Četrtek, 29. september 18.00 Prašički in volkca, lutkova predstava Petek, 30. september 9.00-10.30 Nordijska hoja, DC Marof MCP Torek, 6. september 10.30-12.00 Ponedeljek, 19. september Začetek vpisa v nove abonmajske programe 10.00ZKŠT Žalec (do zapolnitve oz. do 3. 10.), TIC 17.00 Žalec v sklopu delovnega časa, ZKŠT Žalec Torek, 20. september Kmečka tržnica (vsako soboto), DC Marof 1. memorial Adija Vidmajerja, športno-družabno srečanje veteranskih organizacij, Gaj Prebold Ponedeljek, 5. september Petek, 16. september Žalec malo drugače, odprtje razstave ročnih del skupine 16.00 Deteljica (do 17. 9.) in razstave fotografij (do 30. 9.), avla Doma II. slovenskega tabora Žalec, UTŽO Žalec Sobota, 17. september Noč za salso, MC kavarna, org. MC Žalec Fitnes na prostem, Gaj ali Športni park Latkova vas, zbor pred DC Marof MCP Recikliranje: vrtne mobile, držalo … (vsak petek), DC Marof MCP Tečaj rolanja (do 16. 9.), Športno igrišče pri OŠ Prebold 16.00 19.00 Kuharske dobrote (vsak četrtek), DC Marof MCP 17 … Preprečevanje padcev v strosti (vsak torek), Društvo Zimzelen, DC Marof MCP Prinesi - zamenjaj, pusti - odnesi, oblačila in izdelke (vsak torek), DC Marof MCP Podobe Prebolda iz preteklosti, razstava ZND Prebold (v del. času knjižnice do 6. 10. ), Občinska knjižnica Prebold Sreda, 7. september 10.30-12.00 Sprehod po bližnji okolici (vsako sredo), DC Marof MCP Družabne igre (vsako sredo), DC Marof MCP Četrtek, 8. september 19.00 Ujeta v svobodi: potopisno pogovorni večer s popotnico Anjo Kovačič, v sodel. s PD Prebold, Občinska knjižnica Prebold Petek, 9. september 9.00-10.00 Joga z Amalijo (še 23. 9.), DC Marof MCP Sobota, 10. september 8.00-10.30 9.00 Kmečka tržnica (vsako soboto), DC Marof 23. tradicionalno srečanje generacij v Latkovi vasi in turnir v malem nogometu, Športni park Latkova vas včlanjen v CIOFF CIOFF member OBČINA BRASLOVČE Sobota, 3. september Pohod na Tursko goro, izpred OŠ … Braslovče, PD Dobrovlje Braslovče Sobota, 10. september Strast, dojenček in rompompom, stand up komdija 20.00 Vida Valiča, Dom kulture Braslovče, ZIKTŠ 3 jezera Petek, 16. september Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Braslovče 18.00 s podelitvijo priznanj, Dom kulture Braslovče Sobota, 17. september 9.30 Pohod treh jezer, izpred žage v Letušu, DPM Letuš 10.00Dan odprtih vrat na Gradu Žovnek in 3. 17.00 srednjeveški dan, ZIKTŠ 3 jezera Nedelja, 18. september Pohod po Savinjski planinski poti, izpred … OŠ Braslovče, PD Dobrovlje Braslovče www.mff-ceza.si mff.ceza@gmail.com OD CELJA DO ŽALCA ASSOCIATION CULTURELLE “FEN BLADI“, ALGERIA KUD “CRVENA STIJENA“, MONTENEGRO 15. Mednarodni folklorni festival “OD CELJA DO ŽALCA” Slovenija Gala koncert: Žalec, v soboto 10. 9. 2022, Dom II. slovenskega tabora ob 19. uri (Alžirija, Mehika, Grčija, FS Kobula KD Petrovče in Celjska folklorna skupina) JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI TE AMO MEXICO, MEXICO Celje, v petek, 9. 9. 2022, Celjski dom ob 19. uri (Alžirija, Mehika, Grčija, Črna Gora in FS KUD Grifon Šempeter) Cena vstopnic v predprodaji (za Žalec) ali po predhodni rezervaciji (za Celje) je 8 evrov, na dan koncerta pa 10 evrov. Predprodaja za koncert v Žalcu: TIC Žalec. Prodaja vstopnic tudi uro pred koncertom v avlah dvoran. Rezervacije za koncert v Celju : tel.: 051 380 170 CULTURAL CLUB OF LEFKADIA TA ANTHEMIA, GREECE V KOLIKOR BODO USPEŠNI PRI PRIDOBIVANJU VIZ, PA BOMO LAHKO POZDR AVILI TUDI: ADYA INTERNATIONAL FOLK ARTS CLUB, INDIA 18 KULTURA ŠT. 7 I avgust 2022 Vaja zbora – nova premiera v Grižah D. NARAGLAV Župan manjšega slovenskega kraja z amaterskim pevskim zborom, v želji po samopromociji, povabi mladega, ambicioznega dirigenta, da bi vodil zbor. Gledališka skupina KuD Svoboda Griže, ki deluje pod vodstvom Olge Markovič, je na oder postavila novo gledališko igro – komedijo Vinka Möderndorferja Vaja zbora. Z njo so se dan po prazniku državnosti premierno predstavili na domačem odru v Domu KD Svoboda Griže. Kot je v gledališkem listu zapisala režiserka Olga Markovič, ni kraja v Sloveniji, ki se ne bi kitil z lokalno kulturo ali pa s posamezniki, ki dirigentsko palico držijo v svojih rokah in bi v tej »kulturi« želeli na piedestal postaviti lastne interese, svojo pomembnost in samozadostnost, pa če so temu dorasli ali ne. »O tem govori tudi ta komedija, ki je kruta realnost časa, ki ga živimo. Ampak v tej realnosti moramo živeti in preživeti. Najlažje tako, da se od srca nasmejimo in to vam ponuja tudi ta komedija,« je med drugim povedala Olga Markovič in na kratko osvetlila tudi osnovno dogajanje v komediji. Župan manjšega slovenskega kraja z amaterskim pevskim zborom, v želji po samopromociji, povabi mladega, ambicioznega dirigenta, ki bi vodil zbor in promoviral lokalno kulturo, ne samo v domačem okolju, temveč tudi v Evropi. Dirigent kmalu spozna, da je pevski zbor samo maska netalentiranosti, netolerantnosti, zakotne samozadostnosti, med sabo skreganih posameznikov, nesposobnih povzpetnikov in pa sponzorjev, katerih načelo se glasi Jaz plačam, jaz urejam. V komediji nastopajo: David Sopotnik kot mladi dirigent Peter, Martin Goršek kot župan in Andrej Potrč (Žika), Iztok Lorenčak (Eržen), Tideja Potrč (Helenca), Vojko Rizmal (Joža), Borut Hauptman (Dragec), Petra Župevc (Anica), Tatjana Goršek (Ela), Rihard Virant (Silvester) in Bernarda Plavec (Kertovka). Režija in scena Olga Markovič, šepetalka Karmen Urbanc. T. TAVČAR Ljubiteljski gledališčniki iz Andraža nad Polzelo so vnovič združili moči. Letošnje poletje so pod režijskim vodstvom Sonje Zajc pripravili komedijo Politika, bolezen moja. Njena premiera je bila v petek, 12. avgusta, v Andražu nad Polzelo. Repriza, ki se je je udeležil tudi avtor komedije Tone Partljič, je bila naslednji dan. Predstava Politika, bolezen moja, ki traja nekaj manj kot dve uri, govori o zakonskem paru, ki se skoraj istočasno upokoji. Žena se dobrodošla kulturna popestritev poletnih dni. Andraški gledališčniki tudi lani poleti niso počivali. Pod režijskim vodstvom domačinke Sonje Zajc so uprizorili še eno Partljičevo komedijo Slikar na vasi. Zajčeva je režijsko vodstvo andraške gledališke skupine, ki deluje v sklopu tamkajšnjega kulturnega društva, prevzela po upokojitvi pred dvema letoma. Pred tem je bila dolgoletna direktorica celjske območne izpostave Zavoda RS za šolstvo. BINA PLAZNIK Mladinski center Žalec je to poletje organiziral tri akustične koncerte na edinstvenem prizorišču letnega gledališča Limberk v Grižah. Koncert The Moonlighting Orchestra je obiskalo približno 400 ljudi, ki so uživali v glasbi osemnajstčlanske zasedbe, delujoče od leta 2003. V svoj program uvršča veliko glasbenih stilov, od bluesa, soula, evergreenov, »zlatih« slovenskih popevk in jazza do funka in latina ter plesne glasbe. Močna pihalna sekcija omogoča, da izkušeni glasbeniki v svoj pester repertoar nemalokrat uvrščajo tudi znane jazzovske standarde in skladbe v ritmu swinga. S svojim programom v Limberku publike niso pustili ravnodušne. Odklopljeni četrtki so eden prvih projektov Mladinskega centra Žalec, verjamejo, da jih bodo z manjšimi spremembami izvajali še nekaj časa. »Prednost dogodkov je čarobni ambient in akustična glasba,« zaključi Anja Oset. Premierno zaigrali Čajno V Žalcu kino na prostem punčko T. TAVČAR 11. julija se v Žalcu vsako leto spomnijo rojstva pomembnega slovenskega skladatelja Friderika Širce – Rista Savina, ki se je rodil pred 163 leti. Znameniti Žalčan, skladatelj, je svoje poklicno življenje preživel kot častnik v vojski Avstro-ogrske monarhije in se leta 1918 upokojil kot generalmajor Friderik Širca. Ob tokratnem Savinovem dnevu so v goste povabili godalno zasedbo Kaiser trio, ki jo sestavljajo violinistka Metka Udovč, violistka Katja Žekar in violončelist Peter Kaiser. Nastopajoči so z raznolikim in zelo kakovostnim programom (Schubert, Beethoven, Gershwin ...) priredili čuten koncertni večer, kar so s svojim bučnim aplavzom potrdili tudi obiskovalci. Poseben trenutek večera je pričarala izvedba za to priložnost prirejenega izvlečka iz Savinovega baleta Čajna punčka, ki jo je Risto Savin napisal leta 1922. Avtor aranžmaja za godalni trio je Gregor Troha. Koncert je povezovala Nastija Močnik. Nastopajoči z režiserko Sonjo Zajc posveti aerobiki in drugim lahkotnim vsebinam, medtem ko se mož odloči podati v politiko. Kot je značilno za Partljičeva dela, vse to za sabo potegne obilico zanimivih pripetljajev in preobratov. Predstava je zaradi letošnjega supervolilnega leta, ko se bomo na volišča odpravili kar trikrat, še kako aktualna, obenem pa je tudi Odklopljeni četrtki v Limberku Sklop dogodkov je 7. julija odprl Adi Smolar, 11. avgusta se je predstavil The Moonlighting Orchestra, 25. avgusta pa bi naj Odklopljene četrtke zaključila zasedba Zmelkoow, a je bil koncert žal odpovedan. »Koncert Adija Smolarja smo zaradi dežja prestavili v Dom svobode Griže, tam je bilo vzdušje sicer intimnejše, a prav tako enkratno in nepozabno,« je poročala Anja Oset, projektna vodja v MC Žalec. »Publika je Odklopljene četrtke sprejela enkratno. Navdušeni smo, da je publika tudi letos navdušena nad glasbenim izborom. Preseneča nas in ponosni smo na ljudi, ki prepoznajo tako znamko Odklopljeni četrtki kot Mladinski center Žalec,« vodja zadovoljno komentira omenjene dogodke letošnjega poletja. Prizora iz predstave, ki je dodobra nasmejala obbčinstvo Politika, bolezen moja Moonlighting Orchestra so obiskovalce popelja skozi različne glasbene stile. Balet Čajna punčka (Une poupée à thé) je skladatelj Risto Savin napisal leta 1922 in o njegovem nastanku povedal: »Čajna punčka je vezana na intimen oseben spomin. Dobil sem namreč od neke meni prijateljske strani v darilo čajno punčko. In ko sem jo tako gledal pred seboj, se mi je porodil nekak sen. Spisal sem po njem malo noveleto in po njej priredil enodejanski balet.« Ta prijateljska oseba je pozneje postala njegova žena Olga Potočnik Širca. Svojo krstno odrsko uprizoritev je balet doživel skoraj štirideset let pozneje, 14. marca 1959, ko ga je v čast 100. obletnici skladateljevega rojstva na pobudo takratnega dirigenta in direktorja mariborske Opere Jakova Cipcija koreografiral Henrik Neubauer. BINA PLAZNIK Kino na prostem Mladinski center Žalec je Savinjčane to poletje že drugo leto zapored razveseljeval s projekcijo filmov pod milim nebom, prvič pa na novi lokaciji nekdanjega hotela, kjer zdaj sedaj obratujeta MC kavarna in MC hotel. Na velikem platnu so enkrat mesečno predvajali risanke za otroke in dvakrat mesečno filme za odrasle. Anja Oset, projektna vodja MC Žalec, je povedala, da je risanke in filme izbirala celotna ekipa sodelavcev. Za otroke so izbrali Čarobno potovanje na luno, Hrabri avtek Poldi, Mumin na Azurni obali in Neverjetna zgodba o veliki hruški. Najmlajši so se poleg projekcije najbolj veselili brezplačnih kokic. Za odrasle so filme predvajali dvakrat mesečno. Izbirali so družbeno angažirano vsebino in alterna- tivne filme, ki nimajo nobene zveze s hollywoodskimi in so res vredni ogleda, so poudarili. To so bili filmi Kako postati dobra žena, Najbolj grozen človek na svetu, Švic in Delo na zahtevo. Anja Oset je še povedala, da so bili z obiskom zelo zadovoljni: »S poletnim kinom na prostem smo začeli že lansko leto, ko naše ime še ni bilo prepoznavno in je temu primerno k nam prihajalo malo obiskovalcev. Letos pa smo dosegli nove razsežnosti, saj se je otroških projekcij udeležilo vsaj 15 otrok, medtem ko smo pri odraslih gledalcih že dosegli številko 30. V teh dveh letih je to za nas postala strast, tako da bomo letni kino na terasi MC Kavarne v Žalcu z veseljem pripravljali tudi v prihodnjih letih.« KULTURA ŠT. 7 I avgust 2022 O tem, kako daleč pripeljati sliko 19 Ko kiparja prevzame barva D. NARAGLAV D. NARAGLAV 34 ljubiteljskih slikarjev je ustvarjalo na 6. koloniji Zeleno zlato Mag. Uroš Potočnik med svetovanjem slikarki s pomočjo računalniškega programa V nedeljo, 20. avgusta, se je z odprtjem razstave zaključila letošnja štiridnevna likovna kolonija Zeleno zlato, ki je v organizaciji Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, Likovne sekcije KUD Žalec in Območne izpostave Žalec JSKD od četrtka do nedelje potekala v Dvorec Novo Celje in v parku ob njem. Razstava bo na ogled do 4. septembra. slik pa nam je povedal: »Omejitve, koliko del naredi likovnik, ni, običajno sta to dve deli, nekateri pa ustvarijo tudi tri, štiri. Za razstavo naredimo izbor, saj je del veliko in bi vsa težko spravili v razpoložljiv prostor. Vsekakor pa lahko rečem, da vsak avtor želi čim bolje ustvariti likovno stvaritev, ki si jo zamislil. Na koloniji vlada res prijetno vzdušje, imamo se lepo, smo kot ena Dragan Podovac Zvone Holobar Na koloniji je sodelovalo 34 ljubiteljskih slikarjev iz vse Slovenije. Njihov mentor je bil tudi tokrat mag. Uroš Potočnik, ki je v zvezi s kolonijami Zeleno zlato s temo Skrito – končano – nedokončano – detajl dejal: »Slikarska kolonija Zeleno zlato se je v teh nekaj letih počasi izoblikovala v to, kar predstavlja danes. Glavni motiv na njej je postala krajina, saj je bilo zanjo tudi največ zanimanja. Letos smo želeli spodbuditi razmišljanja in možnosti, ki se nam odpirajo skozi delovni proces slikanja. Postavljala so se nam vprašanja, kdaj končati slikanje, kako daleč pripeljati sliko, koliko podrobnosti in detajlov potrebujemo, ali pustiti sliko nedokončano, koliko »praznega« prostora pustiti na sliki, kako se ta »prazen« prostor vključi v motiv, ali to pomaga kompoziciji, svetlobi, kaj to pomeni za gledalca in ali ga to aktivira … Vsa ta vprašanja in razmišljanja so nam služila kot izhodišča, kot motivacija k razvijanju likovne poti in izraza.« Likovnike smo obiskali na drugi dan ustvarjanja, ko so jih sicer malo zmotile dežne kaplje in so bili namesto ustvarjanja pod drevesnimi krošnjami parka na delu v baročnem dvorcu. Zanimivo jih je bilo opazovati pri njihovem ustvarjanju, ki ga je budno spremljal njihov mentor in s svojimi nasveti dajal pomembne usmeritve za še boljše likovne stvaritve. Glede števila ustvarjenih kolonije pa so seveda priložnost, da se še bolj likovno izobrazimo, se tako lotimo še kakšnega drugačnega in morda še bolj zahtevnega likovnega izziva.« Ob tem je dodal, da je kolonija res lepo organizirana in da se je bo z veseljem udeležil tudi prihodnje leto. Enako meni tudi tudi Dragan Podovac iz Šentjurja, kjer bil dolgoletni predsednik Likovnega društva Rifnik Šentjur. »Kolonije se udeležujem drugič. Zelo prijetno in zanimivo je ustvarjati v takšnem okolju baročnega dvorca. Tukaj sem kot član našega društva Rifnik in kot član polzelskih likovnikov, sicer pa sodelujem tudi na različnih drugih likovnih srečanjih po Savinjski dolini in drugod. Meni slikarstvo res veliko pomeni, zato rad pridem na taka ustvarjalna srečanja. Za tokratno kolonijo imam samo lepe besede. Zelo dobra organizacija in prijetna družba, kar nam daje še dodaten navdih pri ustvarjanju. Danes ustvarjam podobo svojega prijatelja, ki slika na slikarsko platno v naravi.« Podoben motiv, vendar z realistično potankostjo, pri čemer so linije čiste z vsemi podrobnostmi, je ustvarjal tudi Zvone Holobar iz Vrbja, ki je član likovne sekcije KuD Žalec in tako eden tistih, ki je pri tej likovni koloniji zraven že od vsega začetka. »Moje ustvarjanje je malo bolj zamudno, saj težim k temu, da so slike realistične, kar pa zahteva večjo natančnost s številnimi detajli. Danes dokončujem precej veliko sliko, ki predstavlja slikarja med slikanjem, kar je nekako tudi povezano z letošnjo temo Skrito – končano – nedokončano – detajl. Osebno si nisem predstavljal slike, ki je v nekem delu nedokončana, ampak kot dokončano sliko, na kateri je slikar, ki slika na prazno platno. Tista slika pa ni končana,« razloži svoje delo Holobar. Avtor Anton Herman in mag. Alenka Domjan V Likovnem salonu Žalec je že od 4. avgusta na ogled razstava z naslovom Ko kiparja prevzame barva kiparja, grafika in slikarja Antona Hermana, ki je svoje korenine pognal leta 1943 v Galiciji. Odprtje njegove razstave je z glasbo obogatil kitarist Matic Dolenc, z besedami pa govorniki – kustosinja tokratne razstave mag. Alenka Domjan, avtor del Anton Herman in moderator Vid Palčnik. Po uradnem delu je svoje dodal še Antonov prijatelj Dani Zagoričnik. O avtorju in njegovem delu je mag. Alenka Domjan med drugim povedala: »Ko je Anton Herman pred desetletji začutil ostrino forme v kiparstvu, je iskal njeno mehkobo, najprej v oblikovanju objektov z revnimi materiali, kot so šibje, dren …, nato pa je iz kiparstva sestopil v slikarstvo. Posvetil se je pokrajini, iz katere srka utrip za barvno in kompozicijsko interpretacijo vsega realnega, kar ga obdaja. /…/ V njegovem ateljeju najdemo slike z različnimi motivi, portrete, akte in tihožitja, največ pa je krajinskih podob, tenkočutnih v barvnem in oblikovnem zapisu …« Anton Herman je po končanem študiju telesne kulture študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljni pri prof. Dragu Tršarju. Diplomiral je leta 1975. V akademskem letu 1978/79 se je študijsko izpopolnjeval pri prof. Giacomu Monzuju v Rimu in pri Giancarlu Marchezeju na milanski Breri. Do leta 1986 je poučeval likovni pouk na osnovnih in srednjih šolah v Šaleški dolini, pozneje pa je bil vse do upokojitve v svobodnem poklicu. Imel je več kot 50 samostojnih razstav doma in na tujem. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad, med njimi nagrado na Bienalu mladih (Reka, 1976), odkupno nagrado za portret (Legan v Italiji, 1979), nagrado za portret (Tuzla, 1983), priznanje za skulpturo (Pančevo, 1987), Savinovo nagrado (Žalec, 2000) in nagrado za slikarstvo na EX Tempore (Piran, 2003 in 2007). Je tudi avtor več javnih plastik (Velenje, Topolšica, Šoštanj, Ljubljana). Gotovo najpomembnejši pa je cikel portretov slovenskih športnikov, postavljen na atletskem stadionu v Šiški v Ljubljani. Naša ustvarjalnost na razstavi D. NARAGLAV Kristina Kočevar Zdravko Červ velika družina in tako vsi z velikim veseljem sodelujemo na tem likovnem druženju.” Kristina Kočevar s Polzele je udeleženka kolonije od vsega začetka: »Slikam predvsem za svojo dušo, takole v družbi z drugimi likovniki pa je še toliko prijetneje. Motiv, ki sem si ga izbrala za tokratno razstavo, mi ne uspeva najbolje in lotila bi se česa drugega, če bi imela dovolj časa, a mislim, da bom glede na mentorjeve besede na koncu zadovoljna tudi s tem izdelkom.« Zdravko Červ iz Novega mesta, ki je bil na likovni koloniji že lani, pa je navdušeno pojasnil: »Slikarstvo je zame eden najlepših in najprijaznejših hobijev. Slikam predvsem ljubiteljsko, ne zaradi prodaje in preživetja. Ljubiteljski slikarji smo večinoma že upokojeni in si pri svojem ustvarjanju lahko damo duška. Takšne Odprtje razstave je pospremila violinistka Inga Ulokina. Likovnike in preostale udeležence je nagovoril mag. Marko Repnik, vodja žalske območne izpostave JSKD, ki je bil tudi v vlogi povezovalca. Ob tem se je zahvalil vodji likovne sekcije KUD Žalec Marti Vošnjak, ki je kot soorganizatorica te kolonije nase prevzela velik del organizacije. Mentor kolonije mag. Uroš Potočnik je pobliže predstavil ustvarjena dela. »Bili smo zelo intenzivni in tako je nastalo lepo število slikarskih stvaritev. Večinoma smo ustvarjali v akrilni tehniki, nekaj malega je tudi kolaža in akvarela, ena oseba pa je ustvarjala z oljnimi barvami.« Potočnik je skupaj z Marto Vošnjak in Urošem Govekom iz ZKŠT Žalec letošnjim udeležencem kolonije podelil priznanja. Del prisotnih ustvarjalk z Olgo Markovič in moderatorko Matejo Mohorko V razstavno-prireditvenem prostoru Doma Svobode Griže so 19. avgusta odprli razstavo z naslovom Naša ustvarjalnost avtorjev iz KS Griže in Likovne sekcije KUD Svoboda Griže. Svoja dela je tokrat na ogled postavilo devet likovnih ustvarjalcev: Ana Goršek, Ida Krašovic, Marija Studnička, Mojca Šporn, Meta Srebot - Reki, Tanja Vovk - Petrovski, Teda Rihter, Lidija Tamše. Poleg njih so razstavo obogatila še likovna dela pokojnega Aca Markoviča, ki jih je za razstavo izbrala njegova žena Olga. Odprtje razstave je bil zelo lep in prijeten kulturni dogodek, ki mu je pečat s svojim značilnim vodenjem in pesniško noto dodala Mateja Mohorko, poleg nje pa še kantavtorica Neja Jelen ter skorajda nepogrešljive Ubrane strune. Razstavo je uradno odprla predsednica Krajevne skupnosti Griže Olga Markovič, predsednica KUD Svoboda Griže Lilijana Ježovnik pa se je vsem prisotnim avtorjem likovnih del zahvalila s simbolnim darilom. ŠPORT 20 ŠT. 7 I avgust 2022 Nejc Košenina svetovni prvak v kartingu D. NARAGLAV Trinajstletni Nejc Košenina iz Karting kluba Neal Petrovče je do naslova svetovnega prvaka v kartingu prišel na začetku julija v izjemni finalni vožnji na svetovnem prvenstvu v Parizu. Nejc z dvignjenimi rokami po prihodu v cilj finalne vožnje Nejc Košenina je širšo javnost nase opozoril z odličnimi rezultati že v lanskem letu, ko je na prvenstvu SWS Sodi zasedel 1. mesto v Sloveniji in 20. mesto v svetovnem merilu med več kot 10 tisoč tekmovalci vseh celin. V slovenskem prvenstvu je odpeljal 23 dirk in kar 19-krat stal na stopničkah, od tega kar 12-krat na najvišji. Na letošnje svetovno prvenstvo, ki je potekalo od 5. do 9. julija v Parizu, se je na lestvici v kategoriji junior, v kateri se tekmuje do 15. leta starosti, uvrstil na prvo mesto. Že na treningih je dokazoval, da se bo boril za najvišja mesta, v finalu pa je ugnal vso konkurenco in postal svetovni prvak. »Na prvenstvu je v kategoriji junior tekmovalo 40 dirkačev, ki smo bili razdeljeni v dve skupini glede na težo, zatem 80 dirkačev v kategoriji Sprint in 44 ekip s po štirimi tekmovalci, ki so se pomerili v 12-urni ekipni dirki v kategoriji endurance. Po prihodu v Pariz smo se dirkači udeležili sestanka z organizatorji, nato pa smo imeli dvakrat po 15 minut za trening in spoznavanje proge,« je ob našem obisku povedal novopečeni svetovni prvak. Pot do finala ni bila lahka, zadal pa si je cilj, da bi pokazal največ, kar zmore, in se na vsaki tekmi uvrstil med deset najboljših dirkačev, kar mu je v večini tekem tudi uspevalo. »V sredo, 6. julija, smo imeli prve kvalifikacije, na katerih sem dosegel deveti čas in tako na prvi dirki, ki predfinalno dirko, imenovano super HEAT, ki traja 12 minut, in nato še finale, v katerem se dirka 20 minut. Za finale so se seštele točke vseh treh dirk in super HEAT-a, s čimer je bil določen vrstni red startnih mest v finalni dirki,« takratno situacijo pred finalnim startom pojasni Nejc, ki mu je pripadla osma startna pozicija. Po startu se je hitro prebil v ospredje, z vmesnimi zdrsi je zadnjih pet minut vozil na tretjem mestu. Z voljo in željo po zmagi mu je v zadnji šikani uspelo prehiteti dirkača pred seboj, v cilj je pripeljal kot prvi in tako osvojil najvišjo lovoriko prvenstva – s tem pa postal tudi svetovni prvak v kate- T. TAVČAR V Bukarešti je od 25. do 30. julija potekalo lokostrelsko tekmovanje za Evropski mladinski pokal, na katerem je Tim Jevšnik s Polzele z natančnim streljanjem na 50 metrov osvojil bronasto medaljo. Na tekmovanju, ki je potekalo pri kar 41 stopinjah Celzija, se je pomerilo 258 tekmovalcev iz 23 držav, Tim pa je skupaj s slovenskima sotekmovalcema Matijem Rožičem in Aljažem Matijem Brenkom postavil nov evropski mladinski ekipni rekord z 2103 krogi, kar je 20 krogov več od starega rekorda. Tim Jevšnik na tekmovanju v Bukarešti Golič odšel v italijansko Romo T. TAVČAR NK Domžale je v italijansko Romo prodal dva mlada nogometaša: najprej Luko Mlakarja, nato pa še Lovra Goliča, doma iz Latkove vasi, oba sta stara 16 let. Golič je nogomet začel igrati pri NK Žalec, pred letom dni iz velenjskega Rudarja prestopil v domžalsko akademijo in že kot 15-letnik dobil priložnost zaigrati na dveh tekmah članskega moštva. »Presrečen sem! Vse skupaj se je zgodilo zelo hitro in moram reči, da tako hitrega preskoka iz Domžal nisem pričakoval. V enem letu sem v kadetskem prvenstvu nabral ogromno izkušenj, se skozi trenažni proces prilagodil zahtevam mladinskega nogometa, kar nekaj lepih trenutkov sem doživel tudi s člansko ekipo. V najlepšem spominu mi bo zagotovo ostal debitantski nastop ob koncu lanske sezone 1. SNL proti Celju,« je ob prvem prestopu v tujino dejal Golič, ki je z Romo podpisal triletno pogodbo. Zmagovalni oder v Parizu z Nejcem na najvišji stopnički se je imenovala HEAT-1, startal z devetega mesta. Sem pa na tej dirki imel smolo z dirkalnikom in v cilj pripeljal šele 19. po vrsti,« razlaga Nejc in doda, da so isti dan imeli še kvalifikacije za HEAT-2. Odpeljal je solidno in si priboril deveto štartno pozicijo na tekmi, ki se je odvijala naslednji dan. Ni mu šlo vse po željah in zadovoljiti se je moral z 11. mestom, a bistveno bolje je bilo že istega popoldneva, ko je na kvalifikacijah za HEAT-3 dosegel 6. mesto, k čemur je pripomoglo že bistveno boljše poznavanje proge. Tretja dirka, HEAT-3, mu je dala še dodatno motivacijo, saj je v cilj pripeljal kot drugi – s samo 0,140 stotinke zaostanka. »Zadnji dan prvenstva smo imeli goriji junior KID. Njegovo zmagovalno vožnjo si je mogoče ogledati tudi na YouTubu. Z njo se je Nejc že kvalificiral tudi na naslednje svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto na Slovaškem. Do takrat si želi pridobiti še kašnega pokrovitelja, saj je želja po uspehih v tujini sedaj še toliko večja, s tem pa so večji tudi stroški. Nejc je seveda zelo hvaležen vsem, ki so ga finančno podpirali že do sedaj, hvaležen pa je tudi svojim staršem, preostalim domačim, prijateljem in trenerju Jaku Mesarecu, Karting centru Slovenije in Cibikartu Maribor, pa tudi vsem, ki mu bodo na športni poti pomagali še v prihodnje. Morda mu uspe postati dirkač profesionalnega kova. Braslovški taekwondoisti se selijo v Šempeter D. N. Za člane taekwondo kluba SUN Braslovče se 1. septembra začenja delo v novi sezoni 2022/2023. Kljub počitnicam so imeli možnost trenirati v manjšem obsegu, nekaj članov kluba pa je imelo kar intenzivno poletje. Novo sezono začenjajo na novi lokaciji, iz Braslovč se selijo v telovadnico v Šempetru, na Tovarniško cesto 23, na območje nekdanjega AERA. Eva in Ana Jan, Brad Flis, Matevž Basle, Žan Kovačič, Simon Zajec in Urh Černivšek so se med 26. in 30. julijem v Izoli udeležili kickbox kampa v organizaciji Kickboxing zveze Slovenije, na katerem so potekali tudi končni izbori in priprave reprezentance. V klubu so izjemno ponosni, da sta se po res uspešni tekmovalni sezoni v kadetsko reprezentanco Slovenije uvrsti- Bron za Tima na EP Rimljani v 16-letniku vidijo predvsem ogromno potenciala za prihodnji razvoj. Krasijo ga namreč odlična fizična pripravljenost, hitrost in gibljivost. Taborčana osvojila zlato in srebro D. N. la Ana Jan in Žan Kovačič, ki bosta tako skupaj z drugimi reprezentanti sodelovala na svetovnem kadetskem in mladinskem prvenstvu, ki bo potekalo od 30. septembra do 7. oktobra 2022 v Jesolu v Italiji. Udeleženci kickbox kampa v Izoli Eva Jan, Brad Flis, Matevž Basle, Žan Kovačič, Simon Zajec, Urh Černivšek in Ana Jan Na letošnjem jubilejnem 40. Maratonu treh src v Radencih, ki poteka pod sloganom »Razdalje premagujemo s srcem«, sta udeleženca iz Občine Tabor Viktor Urankar in Anja Lončarek osvojila zlato in srebrno medaljo. Na tradicionalnem tekmovanju v Radencih se moški in ženske pomerijo v maratonu Radenska classic na 42.195 metrov razdalje, polmaratonu Radenska medium na 21.098 metrov in tudi v drugih kategorijah. Tekmovanja v nordijski hoji se je udeležil tudi aktivni športni veteran Viktor Urankar iz Ojstriške vasi, sicer član AD Kladivar Celje. V kategoriji 70–75 let je Urankar razdaljo na 10 km prehodil s časom 1 ura in 15 sekund in s tem osvojil prvo mesto. Polovica proge je potekala po urejenih neasfaltiranih poteh, druga polovica pa po asfaltu. Tekmovalci so razdaljo premagovali v osnovnem dvotaktnem diagonalnem koraku, pri tem pa so morali aktivno uporabljati palice za nordijsko hojo in tek. Tekma v nordijski hoji šteje tudi za mednarodni pokal European Nordic Walking Cup 2022. Njegov uspeh je za Občino Tabor v polmaratonu Radenska medium dopolnila še sovaščanka Anja Lončarek, ki je sicer članica Atletskega kluba Velenje. S štartno številko 1653 je dosegla absolutno 6. mesto, v kategoriji do 30 let pa 2. mesto in s tem tudi srebrno medaljo. ŠPORT ŠT. 7 I avgust 2022 Trikrat košarkarski kamp D. NARAGLAV Kiti z odličnimi rezultati L. K. OSEBNI ARHIV K. S. Žalska karateistka Kiti Smiljan je spomladi in v začetku poletja nizala odlične rezultate, sezono pa je konec junija zaključila z udeležbo na Mediteranskih igrah v Alžiriji, kjer ji je malo zmanjkalo do bronastega odličja in na koncu je dosegla peto mesto. Konec maja se je Kiti udeležila evropskega članskega prvenstva v Turčiji, kjer je s sedmim mestom že napovedala svojo odlično pripravljenost na to sezono. S tako dobrim rezultatom je samozavestno stopila tudi na tatami državnega prvenstva, ki je potekalo 12. junija v Ljutomeru. Z ekipo Karate kluba Ljubljana je z dobrimi borbami zasedla prvo mesto ekipno. preboldskem košarkarskem klubu mednarodni poletni kamp letos pripravili že v začetku julija, in sicer v dveh terminih, od 4. do 16. julija. Z udeležbo so bili zelo zadovoljni. V prvem tednu je veščine košarke izpopolnjevalo več kot 50, v drugem terminu pa 30 mladih košarkarjev in košarkaric. Mednarodni kamp je poleg domačih igralcev gostil tudi udeležence iz ZDA, Velike Britanije, Avstrije, Hrvaške in Srbije. Naporne Kiti Smiljan Sprejem za srebrnega Tima Udeleženci prvega termina mednarodnega poletnega kampa v Preboldu Poletni premor je za Košarkarski klub Prebold 2014 letos precej krajši. Takoj na začetku šolskih poletnih počitnic so v Preboldu pripravili dva julijska termina poletnega košarkarskega kampa, tretji termin pa še v avgustu, prejšnji teden. Čeprav je bil ritem treningov in tekem v minuli sezoni za vse starostne selekcije, še posebej pa za strokovni štab, zelo naporen, so v 21 T. T. treninge so popestrili s kopanjem v preboldskem bazenu, kar je z brezplačnimi vstopnicami omogočila Občina Prebold, in krajšimi pohodi. Organizator je poskrbel tudi za obroke in prenočitve, prav tako seveda za posebne majčke. Uprava kluba in trenerji se ob tem že pripravljajo na sezono 2022/23, v kateri bodo tekmovale vse starostne selekcije, člani pa bodo ponovno igrali v 3. SKL. Poletna športna sobota D. NARAGLAV Športno društvo Partizan Prebold tudi v teh poletnih mesecih omogoča občanom in drugim ljubiteljem športa in rekreacije vrsto najrazličnejših aktivnosti na športnih igriščih za tenis, nogomet, odbojko na mivki, košarko …, z lansko ureditvijo svojega društvenega objekta ob igriščih pri bazenu pa omogočajo tudi prijetno druženje ob glasbi in različnih napitkih na terasi, v senci pod krošnjami dreves. Poleg vsakodnevnih možnosti teh aktivnosti so v minulem mesecu izpeljali tudi organizirano športno druženje s tekmovalno noto, in sicer teniški turnir, turnir mešanih trojk v odbojki na mivki, na bazenu Tim Završki s trenerjema Sašem Kočukovičem in Borisom Podpečanom Savinjčan Tim Završki, Član ATD Savinjčan, je na Evropskih igrah mladih za športnike invalide, EMIL Open 2022, ki je potekalo v Češkem Brnu, v kategoriji za slabovidne osvojil drugo mesto v teku na 100 m in šesto mesto v metu žogice. Člani ATD Savinjčan, ki še niso odpotovali na dopust, so z obema trenerjema in drugimi srebrnemu Timu organizirali sprejem, na katerem so mu lahko izrekli dobro- Uspešen veteran Čas sta si dala izmeriti tudi zakonca Hočevar, redna obiskovalca bazena bazenu je prireditev z glasbo spremljal in popestril DJ, ki je poskrbel za prijetno druženje tudi zvečer na društveni terasi po razglasitvi rezultatov tekmovanja v odbojki in tenisu. Na turnirju mešani trojk v odbojki, na katerem je sodelovalo 10 ekip s 30 udeleženci, je v finalu zmagala ekipa z imenom MI 3. Na teniškem turnirju je kot zmagovalec slavil Uroš Drobne. Šport pod Žvajgo Iz turnirja v odbojki, na katerem je v celodnevnem tekmovanju v finalu zmagala ekipa MI 3 pa plavalno prireditev Zmorem preplavati 100 m. Ta ima že dolgoletno tradicijo in je bila v preteklosti, pred pandemijo, medobčinska prireditev, letos pa so jo izpeljali le v došlico in čestitke ob tako dobrem dosežku, ki si ga je pritekel v Brnu. Tim je bil sprejema vesel, z veseljem in ponosom je pokazal medaljo. Dosežka sta bila vesela tudi oba trenerja, Sašo Kočukovič in Boris Podpečan, ki sta povedala, da je Tim marljiv delavec na treningih, ki jih redno obiskuje, zato nista presenečena nad njegovo uvrstitvijo in doseženim rezultatom. okviru Občine Prebold. Na plavalni prireditvi so si udeleženci dali izmeriti čas in se tako lahko tudi primerjali s prejšnjimi leti. Takšnih, ki so se odločili preveriti hitrost plavanja, je bilo 63, od otrok do upokojencev. Na Minulo soboto je Športno društvo Prebold na igriščih Žabjak ob bazenu Prebold pripravilo tradicionalno prireditev Šport pod Žvajgo, ki je bila preplet športnih aktivnosti in druženja za vso družino in vse generacije. Na veteranskem tekmovanju v atletiki, ki je bilo 25. junija na Ravnah na Koroškem, je Alojz Snedič iz Malih Braslovč slavil 1. mesto v teku na 100 metrov. V kategoriji 80+ je s časom 15,9 sekund postavil nov slovenski in balkanski veteranski rekord. DRUŠTVA IN KLUBI VABIJO ŠPORT KOŠARKARSKI KLUB PREBOLD 2014 vabi otroke od 6. leta starosti naprej v šolo košarke, prav tako starejše otroke v višje starostne selekcije. Vpis je vsako sredo in petek ob 16.00 v športni dvorani Osnovne šole Prebold. Informacije: 030 329 063 ATLETSKO DRUŠTVO SAVINJČAN ŽALEC vabi k vadbi v okviru Športne šola za najmlajše (vrtec), Atletske šole, Atletske šole – tekmovalne atletike in Tekaške vadbe za starejše. Informacije: www.atdsavinjcan.eu ali na tel. 041 208 822 KARATE KLUB ŽALEC vabi vpisu, pričnejo 2. septembra. Informacije: 041 671 972 (Matjaž) ODBOJKARSKI KLUB SP. SAVINJSKA SIP ŠEMPETER in ODBOJKARSKO DRUŠTVO SIP ŠEMPETER vabita na vpis deklice in dečke od 1. do 9. razreda. Informacije: scilensek@gmail.com ali tel. 031 847 212 (Sebastjan) 22 HOROSKOP / PISMA BRALCEV / MLADI UTRIPOV HOROSKOP ZA SEPTEMBER 2022 OVEN BIK DVOJČKA Vaš vladar Merkur se po 10. v mesecu obrne v retrogradno smer, zato pohitite z uvajanjem novosti in večjimi spremembami do tega datuma. V preostanku meseca se je modro posvečati rutinskim opravilom, dokončevanju in zaključevanju zadev. Mars, ki bo prav ves september potoval po vašem znaku, vas bo oborožil z ogromno energije. Z veseljem jo boste porabljali na vse mogoče načine. Tudi na ljubezen ne boste pozabili! Vaša vitalna energija bo v prvih treh tednih meseca odlična, zato bo tudi počutje temu primerno. Najbolj izkoristite prvo tretjino meseca, ki vam je na področju dela še posebej naklonjena. Kasneje boste delovali bolj rutinsko. Lahko se celo zgodi, da boste dobili nepričakovano, dodatno delo. V zadnjih dneh meseca se boste osebno posvetili sebi in prostorom, v katerih delate ali bivate, mogoče kaj spremenite. LEV Prve dneve v mesecu še gostite Luno, zato boste cveteli v svoji najboljši izdaji. Ne čudite se občudujočim pogledom! Vaše družabno življenje se bo prebudilo in mnoga prijateljstva lahko v tem mesecu zaživijo na novo. Sicer bo tudi prijetno, vendar precej delovno. Nekaj več stresa pričakujte okoli polne lune 10. v mesecu, ko bo občutljivost močno povečana. TEHTNICA ŠKORPIJON STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI Na sedmih oratorjih 526 otrok T. TAVČAR Odlično boste funkcionirali in našli svoj mir v sodelovanju s samim seboj in z okolico. S Soncem in Venero v sorodnem znaku ste lepo povezani. Izkupiček vaše delavnosti in pridnosti se bo odrazil v resnično dobrih rezultatih. Ne ozirajte se na »dobre nasvete« nekoga iz svoje okolice, saj ste že v preteklosti ugotovili, da niso dobronamerni! Sicer vam tokrat treznosti, premišljenosti in odlične ocene ne bo manjkalo! RAK DEVICA Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. September bo precej slikovit in deloven mesec, v katerem boste lahko odlično napredovali. Precej boste hiteli v prvih treh tednih, v katerih bo izredno povečana tudi kritičnost. Od sebe boste zahtevali kar največ, to pa nosi dobre rezultate. Nekaj več pozornosti bo treba nameniti medosebnim odnosom, kar zlasti velja za čas polne Lune. V zadnji tretjini meseca se boste znali večkrat sprostiti in družabno življenje bo lepo zaživelo. ŠT. 7 I avgust 2022 September je čas vladavine vašega znamenja, zato tudi eden najboljših mesecev leta. Sonce v prvih treh tednih vas bo oborožilo z dobro vitalno energijo. Venera vas bo od 6. dalje vidno polepšala in vam prinaša veliko lepih trenutkov. Tudi za vas bo čas polne Lune 10. v mesecu stresen, mogoča je kakšna nepričakovana sprememba! Vaš vladar Merkur se v zadnji tretjini meseca vrne v vaš znak. Zagotovo boste kaj popravljali in spreminjali! Odličen mesec je pred vami, ki se ga lahko samo veselite. Odločni boste, energični, borbeni, pogumni, vse te lastnosti vam prinaša Mars v sorodnem znaku. Še posebej odlično kaže v partnerskih odnosih! Velja se angažirati. Merkur, ki potuje po vašem znamenju, se takoj po polni Luni 10. obrne v nasprotno smer, kar pri vas predstavlja upočasnjevanje nekaterih procesov. Zlasti pozorni bodite na komunikacijo, več energije vlagajte vanjo! Prijeten mesec je pred vami, v njem se boste lahko pogosto oprli na svoje bližnje ter preostalo okolico. Obetata se vam podpora ter razumevanje. Zaradi vpliva Marsa bo treba še dodatno vztrajanje pri začrtanih ciljih, saj vas bo pogosto hotelo ponesti na vse strani. Red in disciplina, ki ste ju vajeni, naj bosta vaša spremljevalca! Vprašanje preventive glede zdravja bo kar pogost pojav, kar je odlično. V tem mesecu bo še precej vroče, saj boste razgreti zaradi vpliva Marsa, ki potuje po vam nasprotnem znaku. Večkrat se boste morali zavestno ugrizniti v jezik ali se celo fizično umakniti, da bi razmislili in se odločali v miru. Še zlasti velja opozorilo za čas okoli polne Lune 10. in po tem datumu, ko bo Merkur retrograden, kar lahko povzroči dodatne zmešnjave. Energije boste imeli preveč, zato jo morate fizično porabljati z več gibanja, športa, rekreacije ter fizično zahtevnejšega dela. Planeti v sorodnih zemeljskih znamenjih so vam naklonjeni, kar velja še zlasti za čas prvih deset dni septembra. Zelo uspešni boste pri vsem, česar se boste lotili! Po tem datumu, ko nastopita polna Luna in retrogradni Merkur, lahko prihaja do sprememb, napak, potrebe po spreminjanju ali popravljanju. Na čustvenem področju se kaže zadovoljstvo, spremljale vas bodo prijazne okoliščine. Odlično boste ubrani z Marsom, ki potuje po sorodnem znaku in vam prinaša ogromno energije. Usmerjali jo boste na različna področja in ne bo vam zmanjkalo volje, energije, poguma in idej. Zagotovo se lahko aktivira področje bivalnih razmer ali delovnega okolja, v katerem boste želeli doseči pozitivne spremembe in izboljšave. Tudi za vas opozorilo za čas okoli polne Lune, ko bo povečan stres in zmožnost presoje zmanjšana. Zlasti pazite na denar in izdatke! Planeti v znaku device vam nasprotujejo, zato vas bo pogosto spremljal občutek, da nimate svojega življenja pod kontrolo in da ste na nek način žrtev okoliščin. Vsekakor se bo treba okolici prilagajati bistveno bolj, kot ste tega bili vajeni do sedaj, če želite ohraniti dobre odnose. Previdnost velja okoli 10. zaradi vpliva polne Lune in pri sprejemu odločitev po tem datumu zaradi R-Merkurja. Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). Največ, 120 otrok je bilo na Gomilskem Pod naslovom »Za Božjo slavo« so z igro, petjem pesmi in molitvijo spoznavali življenje sv. Ignacija Lojolskega – ustanovitelja Jezuitov. Letos namreč mineva 500 let od njegovega spreobrnjenja, obhajamo pa tudi Ignacijevo leto. Na sedmih oratorjih v Spodnji Savinjski dolini je letos sodelovalo 526 otrok, vodilo pa jih je 172 mentorjev. V posameznih župnijah je bilo na oratorjih število otrok naslednje: Župnija Griže v Ankaranu 112, Liboje 22, Gomilsko 120, Polzela 82, Petrovče 56, Vransko 74 in Župnija Šempeter 60. Oratorijski program v harmonično celoto združuje zabavo, sproščujoče, ustvarjalne in poučne dejavnosti, druženje in duhovnost. Navdihuje se v ideji preventivnega vzgojnega sistema, katerega začetnik je italijanski duhovnik sv. Janez Bosko. Pomagali 40 otrokom T. TAVČAR Dobrodelne organizacije iz polzelske občine so tudi letos združile moči in ob podpori županovega dobrodelnega sklada ter drugih donatorjev pomagale pri nakupu za šolarje iz socialno šibkejših družin. Krajevni organizaciji Rdečega križa Polzela in Andraž nad Polzelo ter Župnijska Karitas Polzela in Andraž nad Polzelo so v sodelovanju z Osnovno šolo Polzela na ta način pomagale približno 40 otrokom. Za vsakega so zagotovile med 60 in Nomago Bikes je v mestu! 80 evrov sredstev, kolikor znašajo stroški za delovne zvezke. Karitas je ob tem pripravil še več deset paketov šolskih potrebščin. PISMA BRALCEV Tako oglašujejo po spletu, na panojih, v tiskanih medijih, pa še kje. Da e-kolesa omogočajo enostavno in hitro premikanje, da je primerno za daljše razdalje, na cilj prideš hitreje in spočit, pa še veter imaš v laseh. Ja, na žalost to velja samo za nekatere kraje. Žalec je mesto, jih ima. Pa tudi Petrovče, Šempeter in najbrž še katera KS v žalski občini. Vem pa, da jih v KS Griže z Zabukovico nimamo. Marsikateri krajan bi ga uporabljal, če ne za lepe poti po bližnji okolici, pa za skok v mesto po opravkih. In ne bi nam bilo treba dolgo čakati na zeleno luč čez naš biser – griški most. Morda jih pa le dobimo še letos, če bo zapis prišel na pravo mesto! Lidija Tamše, Griže Vrbensko jezero Krasna lokacija nedaleč od Žalca nas vabi na vsakodnevne sprehode. Lepa narava, ptice, voda in mir, če imaš srečo. Okrog jezera se vozijo z motorji, štirikolesniki in avtomobili. Mamice z vozički in malimi otroki na poganjalčkih morajo paziti. Zakaj se ta problem ne odpravi z ustrezno postavljenimi tablami? In to ne bi bil nek strošek. Enostavno bi postavili znak, ki prepove vožnjo z motoriziranimi vozili ... Turisti, ki nas obiskujejo in uživajo v prekrasni naravi jezera in reke Savinje, se čudijo. In mi, redni obiskovalci, se jezimo. Pri zadolženih za ta problem naletiš le na gluha ušesa. Tudi smeti in odpadki, ki jih odvržejo obiskovalci, ležijo naokrog. Apeliram na sprehajalce, da lahko vsak svoje smeti sam odnese domov ali vsaj odloži v koš za smeti. Tudi cigaretni ogorki ne spadajo na tla, pred klopco ali v grmovje. In ker ni javnih WC-jev, je grd problem tudi puščanje papirnatih robcev vsepovsod. Drage gospe, prosim, odnesite to svinjarijo s sabo in je ne puščajte v naravi. Upam zelo, da se nekaj ukrene v to smer, saj je obiskovalcev veliko in vedno več. Bodimo obzirni do narave, tam, kjer smo lahko. Irena Zimmermann, Tabor Incident na praznični dan Ob kavi mi je dober znanec z druge strani Žalca pripovedoval o pripetljaju na lansko velikonočno nedeljo. Na sprehodu skozi Žalec je ta znanec ob poti naletel na dva mladeniča, ki sta z velikega tranzistorja na glas »nabijala« balkansko glasbo. »Katoliški praznik imamo,« jima je povedal znanec, »in ta glasba ne sodi vanj, zato vaju prosim, da utišata.« Z obeh strani je padlo nekaj besed. Mladeniča sta postala glasna in hitro se jima je pridružila večja skupina mladih moških. Znanec in njegova žena sta utihnila in se obrnila proti domu. Skupina mladih moških, deset do petnajst mladih Albancev je moralo biti, ju je obkolila in ju v tišini pospremila do doma. Zlovešča situacija, brez dvoma. Na tem mestu se izpostavlja vprašanje o občinski politiki priseljevanja. Mešanje kultur je v načelu dobrodošlo, ker avtohtoni kulturi postavlja izzive in jo dela boljšo, a le če je število priseljencev znotraj nekega odstotka. O tem bi lahko več povedali sociologi in antropologi, ki jih v zvezi s tem vabim, da se oglasijo. Ko je optimalen odstotek priseljencev presežen, obstaja resna nevarnost nastanka t. i. etničnih žepov oziroma getov, ki z veliko verjetnostjo postanejo permanenten generator medetničnih napetosti. Zato mora biti občinska politika priseljevanja še naprej humanistično usmerjena, a hkrati tudi omejevalna in proaktivna. In ne sme poklekati pred prislovično sposobnostjo akumulacije kapitala tuje kulture. Primer: Albanci kolektivno pristopijo k nakupu dražje nepremičnine. Temu izraziti individualisti – Slovenci – ne moremo konkurirati. Rado Krušič, Žalec MLADI IN PRVE OBJAVE ŠT. 7 I avgust 2022 23 Divji zahod s Teksašani na Cowboy campu v Preboldu D. NARAGLAV Na tradicionalnem taboru je letos sodelovalo kar 52 osnovnošolcev, več prostovoljk DPM Prebold in 27 Američanov. V organizaciji Društva prijateljev mladine Prebold, ki ga vodi Mojca Štruc, je v Aninem domu v Preboldu tudi letos potekal tako imenovani Cowboy camp, ki je bil prvič organiziran leta 2019. Leta 2020 je odpadel zaradi pandemije, lani so ga izpeljali v omejenem obsegu, letos pa je ponovno zaživel v vsej svoji veličini in namenu. Na njem je letos sodelovalo kar 52 osnovnošolcev, več prostovoljk DPM Prebold in 27 Američanov, od tega 11 takih, ki živijo v Sloveniji, in s tem uspešno nadaljujemo zastavljen koncept Cowboy campa, kakršnega smo imeli že prvo leto. Danes zaključujemo naše druženje, vsi smo bogatejši v srcu in tudi z znanjem, ki so si ga pridobili otroci, pa tudi vsi mi, ki smo skupaj z njimi res uživali v tem okolju Aninega doma in Prebolda. Američani, ki živimo v Sloveniji, smo zaljubljeni v lepote te države in tukajšnje življenje, ki so ga sedaj vsaj malo spoznali tudi naši rojaki, Teksašani, in pokazali veliko navdušenje tako nad tem je obiskovala tečaj slovenskega jezika in spoznavala Slovenijo po dolgem in počez. Zanjo je Slovenija raj na zemlji in nadvse vesela in ponosna je, da lahko živi in dela v takšni deželi. Navdušenje nad kampom in Slovenijo pa so izražali tudi Teksašani, ki so bili vsi, razen enega, v Sloveniji tokrat prvič. Kot so povedali, si niso predstavljali, da je naša država tako lepa, navdušeni pa so tudi nad našo kulinariko in v Slovenijo se bodo z veseljem še kdaj vrnili, da bi jo bolje spoznali. Bilo je pestro in zanimivo Gasilska mladina na srečanju T. TAVČAR Mladinska komisija GZ Žalec je v soboto, 6. avgusta, na športnem igrišču na Polzeli pripravila srečanje mladine Gasilske zveze Žalec, ki se ga je udeležilo več kot sto pionirjev in mladincev z mentorji. Mlade gasilce je pozdravil podpoveljnik Gasilske zveze Žalec in poveljnik Gasilskega poveljstva Občine Polzela Ladislav Košec. Udeleženci srečanja so se razdelili v 18 ekip in se pomerili v desetih športno-gasilskih disciplinah. Po koncu iger so se okrepčali s sveže pečenimi picami in ohladili na vodni drči, srečanje pa zaključili v popoldanskih urah. Skupinska slika udeležencev Cowboy campa 16 pa jih je na Cowboy kamp prišlo naravnost iz ZDA, iz Teksasa, in ob prihodu niso znali nobene slovenske besede. Osnovni namen tedenskega programa kampa je spoznavanje aktivnosti, pri slovenskih udeležencih pa tudi angleškega jezika. Vsak dan se je druščina zabavala ob skupnih igrah, ustvarjanju na različnih delavnicah, ob učenju angleščine in športno-zabavnih aktivnostih. Program se je vsako dopoldne začel s plesom in ameriškimi pesmimi, ki so zbrane dobro ogrele. Dogajanje se je nato nadaljevalo po skupinah. Nekateri so začeli s poukom angleškega jezika, drugi z ameriškimi igrami, tretji z ustvarjanjem. Tematika dogajanja je bila povsem »kavbojska«, kar pomeni, da so se udeleženci preizkusili tako v metanju podkev, hitrostni ježi (neživih) konj, skakanju v vrečah in celo v lovu za pobeglim roparjem. Vse seveda predvsem v angleškem jeziku. Otroci so zelo dobro usvojili znanje angleščine, Američani iz Teksasa pa tudi marsikakšno slovensko besedo. Celotedensko dogajanje se je zaključilo s prireditvijo za starše, na kateri so otroci prikazali nekaj osvojenega znanja in prejeli certifikate za opravljen Cowboy camp. Američani navdušeni nad Slovenijo Kot nam je povedal eden od glavnih organizatorjev kampa, slovenski Američan Raandy Bell, sicer pastor krščanske evangelijske cerkve v Velenju, ki že 23 let živi v Sloveniji, so se tudi letos z veseljem odzvali vabilu Mojce Štruc, ki vodi preboldsko društvo prijateljev mladine. »Tako kot prvo leto smo k sodelovanju povabili tudi naše rojake iz Teksasa kampom kot nasploh Slovenijo in slovensko hrano, ki so jo za nas pripravljali v šolski kuhinji,« je med drugim povedal Raandy. Njegova žena Joan Bell potrjuje, da je Slovenija njen dom in da je ne bi zamenjala za nobeno drugo državo. Podobnega mnenja je tudi Sarah Pursley, ki je v Sloveniji že polšesto leto – tudi ona deluje v velenjski evangelijski cerkvi in poučuje angleščino, Zakonca Randy in Joan Bell letos pa je bila na Cowboy campu tudi glavna vez in organizatorka na ameriški strani: »Vesela sem, da lahko sodelujem na tovrstnem kampu že od vsega začetka. Res je lepo, zanimivo in poučno, tako za otroke kot za vse nas, ki z njimi delamo, ustvarjamo, se učimo in zabavamo. Kar prehitro je minilo teh nekaj dni. Razšli se bomo z res lepimi občutki in z veliko spomini, hkrati pa z željo, da se prihodnje leto ponovno dobimo na že četrtem Cowboy campu.« Sarah je leto in pol živela tudi v Ljubljani, kjer Prevajalka v pomoč Med tistimi, ki so pomagali na kampu, je bila tudi Taja Majcen Štrajhar. »Na tem kampu sem bila že lansko leto kot prevajalka iz slovenskega v angleški jezik in obratno. Letos so me spet povabili in vabilo sem z veseljem sprejela, saj je zelo zanimivo. Otrokom pomagam pri komuniciranju z Američani, saj so nekateri še majhni in se težje sporazumevajo, enako velja tudi za Američane iz Teksasa, ki pred prihodom niso znali nobene slovenske besede, sedaj pa že znajo kaj reči. Za vse udeležence je to res lepa izkušnja, zagotovo bodo danes, ko je zadnji dan, vsi malo žalostni, z mano vred. Vsekakor pa upam, da se prihodnje leto spet dobimo in še nadgradimo naše znanje in prijateljstvo, ki smo ga stkali na tem petdnevnem druženju.« In kaj pravi o doživljanju kampa ena od 52 osnovnošolcev Tisa Potočnik iz Prebolda? »Zame je prvič, da sem udeleženka tega Cowboy campa. Moram reči, da mi je ‘ful’ všeč, zelo se zabavamo, veliko govorimo angleško, kar sicer ni tako enostavno, saj mi doslej angleščina ni šla najbolje, bo pa zagotovo poslej lažje, saj sem si pridobila nekaj novega znanja tega jezika. Vesela pa sem tudi, da sem spoznala najrazličnejše zabavne in športne igre, ki jih imajo otroci v Ameriki. Ena od teh je tudi igra z velikimi žogami, s katerimi igrajo nogomet. Z veseljem pa smo tudi peli in plesali po ameriško. Danes žal končujemo to naše druženje, srčno pa upam, da bom prihodnje leto spet lahko ena od udeležencev.« Tako Tisa, podobne odgovore pa so dali tudi drugi mladi udeleženci, s katerimi smo se pogovarjali v času kosila v jedilnici OŠ Prebold. Ustvarjena gasilska zastava, prapor, ki poudarja medsebojno sodelovanje obeh društev. Druženje mladih gasilcev iz dveh društev D. NARAGLAV Za zaključek gasilskih vaj in pred poletnim živžavom so v Latkovi vasi organizirali tridnevno skupno druženje za mladino PGD Latkova vas in PGD Groblja, dveh gasilskih društev iz iste vasi, imenovano Gasilska noč. Iz obeh društev se je zanimivega druženja udeležilo 35 otrok. Zbrali so se v gasilskem domu PGD Latkova vas, kjer so si uredili vse za spanje in bivanje. Prvi dan so imeli vodne igre – po principu orientacije. Temu je sledila večerja in nato ogled filma z gasilsko tematiko, naposled pa spanje, ki ga je motila, a tudi popestrila nočna straža. Drugi dan se je začel z jutranjo telovadbo, zajtrkom, nadaljeval pa z ustvarjanjem gasilske zastave in kuharsko delavnico – peko peciva. Popoldan so imeli strokovno predavanje na temo prve pomoči, ki ga je vodila Barbara Smrke. »Temu je sledilo presenečenje – vaja s hitro intervencijo, kot bi se zgodila kolesarska nesreča z več ponesrečenci. Z gasilskim kombijem smo pohiteli na pomoč in s pridobljenim novim znanjem iz prve pomoči ustrezno poskrbeli za ponesrečence. Uspešni vaji je sledilo večerno druženje z različnimi igrami. Med drugim smo izbirali najbolj domiselne frizure, pri čemer domišljija ni imela meja,« je povedala ena od mentoric Mateja Oblak iz PGD Latkova vas, ki je letos praznovalo tudi 120-letnico svojega delovanja. Nedelja, zadnji dan druženja, je poleg vseh običajnih aktivnosti prinesla še druženje s starši in preostalimi vaščani, za katere so pripravili krajši kulturni program in diaprojekcijo s predstavitvijo aktivnosti tega tridnevnega druženja. Ob zaključku so podelili še priznanja za uspešno opravljeno intervencijo in sodelovanje na skupnem druženju, na kar jih bo spominjala skodelica z gasilskim motivom. Končali pa so z mislijo: »Skupaj smo močnejši.« 24 SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 7 I avgust 2022 Velika poslikava v čast godbi in tradiciji D. NARAGLAV V začetku julija je na betonski steni ob cesti pri preboldski graščini in Domu godbenikov začela nastajati velika barvna poslikava akademskega slikarja, domačina Žige Hriberška. Žiga Hriberšek je v kraju in zunaj njega ustvaril že več najrazličnejših poslikav. Tokratna je največja doslej, saj je nastala na več kot 70 kvadratnih metrih stene, hkrati pa predstavlja zgodbo, ki se prepleta z zgodovino nekdanje tekstilne tovarne in godbe na pihala. Ta je dolga desetletja delovala kot Pihalna godba Tekstilne tovarne Prebold in bila ena od sekcij KD Svoboda Prebold. jem v ospredju preboldskega in spodnjesavinjskega kulturnega ustvarjanja, kot tako reprezentativno društvo pa si zasluži tudi takšne pozornosti in časti v spomin na nekdanje, sedanje in prihodnje čase. »Z veseljem sem sprejel ta izziv in naredil idejno skico poslikave, ki je bila potrjena, tako da sem se v začetku minulega meseca lahko lotil dela. Poslikava je nastajala slabe tri tedne. Stena je velika, meri dobrih do digitalne ilustracije. Zanimajo me zelo različne stvari, zato tudi ustvarjam na različnih področjih za različne kliente – zasebne zbiratelje, športne organizacije, različna podjetja in velike koncerne. Klub tej pestrosti si vedno prizadevam vsakemu projektu dati svoj osebni pečat.« V zvezi s preboldsko poslikavo je še dodal: »Motiv je zgrajen iz razmerja med elementom godbe, ki je razprostrta po desni, višji, strani stene, in med Žiga Hriberšek je ustvaril že veliko poslikav, ta je največja doslej, kmalu pa bo še večja začela nastajati na steni objekta pri krožišču v Latkovi vasi (na Groblji). S tem se še dodatno ohranja spomin na nekdanjo tovarno, ki je 160 let dajala kruh številnim generacijam zaposlenih iz Občine Prebold in drugih krajev Savinjske doline. Žiga med svojim delom na betonski škarpi pri Graščini Prebold med nekdanjo tovarno in Domom godbenikov Pobuda za poslikavo je prišla z Občine Prebold in od podžupana Marka Repnika, ki je tudi umetniški vodja Pihalnega orkestra Prebold. Sprva je bilo mišljeno, da bi poslikavi prostor namenili na Domu godbenikov, ko pa je v neposredni bližini godbenega doma lani zrasla betonska škarpa, se je lokacija poslikave ponudila kar sama, tako tudi njen motiv. Pihalni orkester je namreč s svojim že skoraj stoletnim ustvarjan- 70 kvadratnih metrov. Stil poslikave je sproščen, lahko bi rekli modernističen, kubističen,« je povedal avtor Žiga Hriberšek, ki vedno znova navdušuje s svojim umetniškim ustvarjanjem, na natečajih pa posega tudi po prestižnih nagradah. Ne le s slikarstvom, ukvarja se še z ilustracijo in oblikovanjem. »Kot ustvarjalec želim biti čim bolj vsestranski, v slogu, motiviki in različnih tehnikah. Vse od oljnega slikarstva in stenske poslikave elementom notnega črtovja pesmi Slovenec sem, ki zajema nižji del stene. Godba, upodobljena med korakanjem, kar se simbolično navezuje na tradicionalne prvomajske budnice, se namreč postopno transformira v barvne večkotnike in notno črtovje. Prav tako že sama pozicija poslikave, med zdajšnjim godbenim domom in staro tekstilno tovarno, obeležuje zgodovino godbe, ki se je začela kot ‘fabriška godba’.« Več kot 50 let predanosti gasilstvu T. TAVČAR Zlatoporočenca Kokovnik 50 let skupnega življenja sta praznovala Janez in Dragica Kokovnik, doma iz Podvrha pri Braslovčah. Prav toliko, kot imata skupnih let, sta predana tudi gasilstvu. Zlati jubilej zakona sta praz- novala v krogu domačih, prijateljev in braslovških gasilcev. Janez se je rodil pred 73 leti v Podvrhu pri Braslovčah, Dragica pa pred 69 leti v Zavrču v Halozah, od koder je z mamo in očetom kot majhna deklica prišla v Savinjsko dolino, na Žovnek. Oba sta osnovno šolo obiskovala v Braslovčah, kjer sta se v najstniških letih zaljubila, se junija 1972 poročila in si v Podvrhu na Janezovi domačiji ustvarila družino. Rodili so se jima rodili trije otroci in vsi so si že ustvarili svoje družine – razveselili so ju s sedmimi vnuki, imata pa tudi že štiri pravnuke. Oba sta že več kot 50 let prostovoljna gasilca v Prostovoljnem gasilskem društvu Braslovče. Janez je bil 18 let tudi predsednik društva, vodil je komisijo za veterane Gasilske zveze Žalec, sedaj pa skrbi za delo veteranov v društvu. Dragica je bila dolga leta desetarka ekipe članic, pred več kot 40 leti pa tudi ena od operativnih članic v dolini, ki so sodelovale na intervencijah, kar je bilo v tistih časih velika redkost. S tradicijo prostovoljnega gasilstva nadaljujejo tudi otroci in vnuki. Na obletnico so jima pred gasilskim domom domači gasilci pripravili sprejem s curkometom. Poslikava je obenem lepa, zanimiva in prijetna obogatitev podobe tega dela Prebolda. Žiga Hriberšek je mlad akademski slikar, ki se domači in širši javnosti s svojimi deli predstavlja že iz srednješolskih in študentskih let. Loteva se najrazličnejših izzivov, med svojstvenimi je nedvomno tisti izpred devetih let, ko je ustvaril mozaik iz 420 sličic z najrazličnejšimi vsakodnevnimi motivi iz svojega življenja in okolice ter tako iz njih ustvaril svoj portret. Mozaik z njegovim portretom je meril 3,2 m v višino in 2,1 m v širino. Z njim se je prijavil na tekmovanje Derwent Art Prize, na katerem je bil med več kot 3500 prijavljenimi umetniki iz vsega sveta bil izbran med 70 finalistov, ki so šli s svojimi deli na razstavno turnejo po Veliki Britaniji. Turneja se je začela 16. septembra 2014 v Mall Galleries v Londonu, po potovanju po galerijah po vsej Veliki Britaniji pa sklenila konec leta, ko so bile podeljene tudi nagrade za najboljše stvaritve. Žiga se je s svojim delom uvrstil na izjemno šesto mesto. Vrsto prestižnih rezultatov pa dosega tudi v zadnjih letih, vključno z letošnjim. Leta 2019 je na Bienalu slovenskega oblikovanja prejel Brumnovo priznanje za odličnost na področju grafičnega oblikovanja vinskih etiket. Kot del Bienala je bilo njegovo delo razstavljeno v Narodni galeriji. Poleg tega so se buteljke vina vinarstva Gonc z njegovimi etiketami pojavile tudi v svetovnih publikacijah Forbes in The New York Times. Na slovenskem oglaševalskem festivalu SOF 2022 je letos prejel zlato nagrado za ilustracijo Dobrodošli na krov. Zmagal je tudi na natečaju za prenovo nogometnega pokala Nogometne zveze Slovenije in kot zmagovalec oblikoval nov pokal. V zvezi s slikarstvom je izdal tudi otroško slikanico Gozdna filozofija, pred dokončanjem pa je tudi že drugi del te serije. Po 52 letih v šolskih klopeh D. NARAGLAV Pred zaključkom letošnjega šolskega leta so se v Osnovni šoli Prebold zbrali učenke in učenci, ki so pred 52 leti končali 8. razred. Srečanje nekdanjih sošolcev, ki so osnovnošolsko šolanje zaključili junija leta 1970, bi moralo biti že pred dvema letoma ob 50-letnici, a zaradi zdravstvenih razmer v državi in svetu tega niso mogli organizirati. Letos jim je končno uspelo in pred Osnovno šolo Prebold se je zbralo 40 nekdanjih sošolk in sošolcev. Trije razredi takratnih osmošolcev so se zbrali v eni od svojih nekdanjih učilnic, znova sedli v klopi in se za nekaj časa poistovetili s preteklim časom in tedanjim šolskim redom. Za pogled v zgodovino je poskrbela ena od njihovih razredničark Anica Skok, ki je v roke vzela redovalnico in poimensko preverjala seznam učencev, spraševala, s palico v roki nekajkrat udarila po katedru in zahtevala mir v razredu ter okarala reditelja, ker ni dobro pobrisal šolske table. Po tem nekajminutnem prikazu nekdanje šolske ure so se v sedanjost vrnili s pozdravom ravnatelja šole Petra Žureja, ki je z veseljem izrekel dobrodošlico nekdanjim šolarjem in na kratko tudi spregovoril o sedanji šoli in njenih pridobitvah, kar so si udeleženci kasneje tudi ogledali. Še pred tem pa so se nekdanji sošolci s šopki rož zahvalili vsem trem prisotnim nekdanjim učiteljicam – poleg Anice Skok sta bili tam še Vida Jernejc Kranjc in Ida Završnik. Skozi čas svojega učiteljevanja so vse tri učile tudi to generacijo, ki pripada tako imenovanim generacijam babyboom, saj je imel 1. razred imel kar štiri oddelke. Po obisku šole so nekateri udeleženci odšli še do preboldske zgodovinske zbirke Prebold skozi čas in tam počakali preostale sošolce, ki so na pokopališče odnesli nageljne pokojnim sošolcem in učiteljem. Ni treba posebej poudariti, da je sledilo druženje. SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 7 I avgust 2022 25 Pomagajmo Nataši in Nini D. NARAGLAV Mama Nataša Dolenc, stara 50 let, in njena 20-letna hči Nina Gominšek iz Kasaz sta konec leta 2019 izgubili zakonskega partnerja in očeta. Od njegove smrti se ne znajdeta in sta v izjemno težki socialni stiski. Mama zaradi slabega zdravstvenega stanja ne more delati, hči zaključuje srednjo šolo in bo jeseni nadaljevala šolanje na fakulteti v Mariboru. Hiša s petimi manjšimi prostori, ki so jo zgradili v 1990-ih letih, je v zelo slabem stanju, notranjost pa nevredna človekovega življenja. Na žalskem območnem združenju Rdečega križa Slovenije so Nataši in Nini začeli pomagati lanskega oktobra. S prostovoljci so jima pomagali s čiščenjem odvečnih stvari v hiši, sedaj pa se ubadajo z vzpostavitvijo centralnega sistema ogrevanja. Ker je njuna stanovanjska hiša potrebna celovite obnove, bo vzporedno z ureditvijo ogrevanja treba zamenjati okna in vrata ter opraviti še druga potrebna dela. »Doslej se je s pomočjo donacij zbralo na računu 5.816 evrov. Od tega smo za popravilo električne instalacije odšteli 168,44, za obnovo strehe 2.547,35 evra in za centralno ogrevanje 3.000 evrov. S tem smo porabili skoraj vsa sredstva. Z inštalaterjem centralnega ogrevanja se dogovarjamo, da bi montiral električno centralno peč za ogrevanje, kar bi podražilo naložbo za približno 1.300 evrov, Nataši in Nini pa olajšalo ogrevanje,« nam je povedal sekretar OZ RK Žalec Matjaž Črešnovar in k temu dodal: »Želimo zamenjati dotrajana okna ter notranja in zunanja vrata, urediti kopalnico: do konca položiti keramične ploščice, zamenjati sanitarno keramiko, prebeliti stene, položiti mavčne plošče v sobi, ki je še neobdelana, ter v sobe postaviti pohištvo, da bosta enkrat lahko rekli, da imata dom.« Poskrbljeno je tudi za zabavno spominsko fotografiranje. Hiša, ki se je gradila postopoma in nikoli dokončala. Življenjska zgodba družine ni posuta z rožicami. Živeli so skromno, le od plače moža in očeta Franca Gominška. Mesečnih prihodkov je bilo premalo, da bi z njimi poleg plačevanja tekočih stroškov izgradili še hišo, ki bi jim nudila topel dom. Zato sta jo Nataša in Franc gradila glede na razpoložljiva sredstva. Vsak mesec sta kupila del gradbenega materiala, Franc pa je večinoma sam bil tudi graditelj, zato so dela zaradi skromnih sredstev in njegove prezgodnje smrti ostala nedokončana. Nataša in Nina sta se tako znašli v še toliko težji situaciji, iz katere nista videli luči na koncu tunela. Živita od socialne pomoči in Ninine štipendije. S dosedanjo skupno pomočjo in tisto, ki si je na Rdečem križu želijo tudi v nadaljevanju tega dobrodelnega projekta, upajo, da bo za Natašo in Nino življenje postalo takšno, kot si ga vsakdo zasluži. Da prideta do vsega tega, jima lahko pomagamo na več načinov, bodisi z materialom, donacijo finančnih sredstev na poseben račun pri OZ RK Žalec, preko e-donacij s QR-kodo in z SMS-donacijami. Donacija finančnih sredstev na TRR: Koda namena: CHAR; Namen: Nataša in Nina; TRR: SI56 6100 0002 7180 620; Referenca/sklic: SI00 2021-4; Prejemnik: RKS – OZ Žalec, Hmeljarska ulica 3, 3310 Žalec E-donacije: s QR-kodo in plačilno kartico preko spleta: https://zalec. ozrk.si/sl/e_donacije/ SMS-donacije: od 1. 9. 2022 pošljite SMS z besedo ZID5 na 1919 in prispevajte 5 eur. Velja za uporabnike mobilnih storitev A1, Telekom, Telemach in T-2. Akcija zbiranja sredstev traja do 31. 12. 2022. Prvi čustveni labirint na koruznem polju BINA PLAZNIK 23. julija so v Trnavi, v Občini Braslovče, odprli labirint na koruznem polju – zabavno-poučni park v naravi. Obiskovalce presenetijo interaktivne točke in reševanje nalog. Ideja se je v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru rodila v zavodu V naravo. Prve obiskovalce je na dan odprtja z nasmehom in navodili pričakala Nataša Drozg iz mariborskega zavoda V naravo, ki je tudi idejna vodja projekta Koruzni labirint. Povedala je, da se je ideja porodila v Mariboru pred petimi leti, ko so postavili prvi koruzni labirint. »Ta v Trnavi je čisto poseben. Je namreč prvi čustveni labirint. Že nekaj let smo razvijali idejo, da bi projekt nadgradili in ponudili nekaj več. Letos smo zbrali voljo in pogum, da smo to uresničili. Obiskovalci bodo poleg tega, da bodo iskali poti v labirintu, lahko raziskovali svoja čustva.« Na odprtju sta bila prisotna tudi Mateja in Matjaž Turk Žener, lastnika zemljišča, ki sta povedala, da se je na njiju obrnila znanka Jasmina Roter Jager iz ZIKŠT 3 jezera iz Braslovč in jima omenila, da iščejo njivo, veliko približno tri do štiri hektarje, na kateri bi lahko izvedli projekt Koruzni labirint. »Z možem sva malo razmislila in podprla idejo. Dogovorili smo se za odškodnino. Ekipa je s svojimi orodji pripravila labirint, ki bo postavljen približno do septembra. Mi bomo takrat poželi koruzo za zrnje in dogovor je bil zapečaten,« je odločitev pojasnila Mateja. Labirint najdete ob kraju Šentrupert, tam, kjer zapustite avtocesto, ko se odpravite proti Logarski dolini. Za vstop plačate simbolično vstopnino in že ste pripravljeni na zabavo za celo družino. Zaradi veliko kamenja na tem polju labirint žal ni primeren za vozičke. Odprt je vsak dan med 9. in 20. uro predvidoma do sredine septembra oziroma do žetve. BREZPLAČNA OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI TEHNIK RAČUNALNIŠTVA (poklicni tečaj), EKONOMSKI TEHNIK (ssi), EKONOMSKA GIMNAZIJA, PREDŠOLSKA VZGOJA (ssi in poklicni tečaj), MATURITETNI TEČAJ, ELEKTROTEHNIK (pti), STROJNI TEHNIK (pti), OBLIKOVALEC KOVIN – ORODJAR, ELEKTRIKAR USPOSABLJANJA IN TEČAJI ZA PROSTI ČAS INFORMIRANJE IN SVETOVANJE ZA IZOBRAŽEVANJE IN KARIERO RAČUNALNIŠKI TEČAJI JEZIKOVNI TEČAJI INFORMATIVNI DAN: 6. september Mateja in Matjaž Turk Žener, lastnika koruznega polja v Trnavi Premestitve duhovnikov tudi letos T. TAVČAR 03 713 35 51 www.upi.si lu-zalec@upi.si Škofija Celje je na spletni strani objavila seznam duhovnikov, ki so letos zamenjali svojo župnijo. Nekaj sprememb je tudi na območju naše doline. Župnik Jože Planinc se je iz Župnije Griže preselil v Župnijo Ponikva. Tamkajšnji župnik mag. Alojzij Kačičnik odhaja v Župnijo Videm – Krško, opravljal pa bo tudi delo župnika soupravitelja Župnije Zdole. Branko Zemljak, ki je bil do zdaj župnik v Gotovljah, odhaja v pokoj. Župnik Župnije Žalec mag. Vladimir Bizjak bo tako po novem tudi soupravitelj Župnije Gotovlje in Župnije Griže ter mentor župnijskemu vikarju Ivanu Šelihu. Ta v Žalec prihaja iz župnij Senovo in Koprivnica. 26 NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 7 I avgust 2022 Največji zgodovinski spektakel na Jadranu D. NARAGLAV Dneve Vranskih vitezov v Pakoštanah je skupno bogatilo kar 23 različnih skupin, društev, ki predstavljajo in ohranjajo srednjeveško zgodovino svojih krajev, tudi Ojstriška gospoda iz Tabora. vzhoda zaradi osmansko-turške vojske, ki je v te kraje izvajala osvajalske pohode iz svojih oporišč v Bosni. V dvajsetih letih 16. stoletja je vojska osvojila tudi vse važnejše gradove v neposredni bližini Vrane. Prebivalce so takrat dosegle vesti o strašnih zverinstvih osmanske vojske ... Prav s tem se začenja tudi prikaz prve bitke iz zgodovine v nadvse zanimivem ambientu Vrane pod skalnimi stenami in brežinami, ki ustvarjajo nekakšen naravni amfiteater. Dr. Jože Hribar med pozdravnim nagovorom, ob njem sedita slavni, častni in nezmotljivi prezidij Anton Planinc in Januš Grobelnik. Letos brez skoka čez kožo D. NARAGLAV »Naj živi nam večno naš rudarski Srečno,« se je slišalo v Limberku v začetku julija, na tradicionalni rudarski V dneh zgodovinskega spektakla prireditvi, tokrat brez novincev in skoka čez kožo. Pestri in navdihujoči srednjeveški prizori Ob predstavitvi vseh skupin, v postroju Ojstriška gospoda, zraven njih pa tudi tlačani iz Spuhlje. Zgodovino je težko rekonstruirati. V Dalmaciji, v Pakoštanah pri kraju Vrana ob Vranskem jezeru, kjer stoji zadnja turška utrdba Han Jusufpaše Maškovića, to vsako leto zelo dobro uspeva Društvu Vranskih vitezov in preostalim sodelujočim iz vseh koncev Hrvaške in tujine: Slovaške, Češke, Madžarske, BiH, Srbije … in tudi Slovenije. Na ta velik mednarodni srednjeveški spektakel, ki vključuje bogat tridnevni program, katerega osrednji del sta dve kopenski in morska bitka med osmansko (turško) in krščansko vojsko (templjarji), se je letos sredi avgusta na povabilo odpravila tudi Ojstriška gospoda iz Turističnega društva Tabor. no svojih krajev. Poleg njih je bilo še veliko udeležencev, ki so poskrbeli za različno srednjeveško sejemsko ponudbo od lokov, ščitov, oblačil do kulinarike, tako da je bilo skupno kar nekaj sto sodelujočih, ki so bili vse tri dni prireditve neposredno vključeni v dogajanje. Skupine so se občinstvu vsak večer predstavile v povorki skozi prireditveni prostor, med katero jih je občinstvu predstavil moderator dogodka. Nekatere skupine so se predstavile tudi z nadvse zanimivimi nastopi pred začetkom bitk, na katerih ni manjkalo gromkih pokov iz srednjeveških topov oziroma njihovih replik, mušket in mečevanja, kar je bilo za nekaj tisoč obiskovalcev prava paša za oči, manj prijetno pa za ušesa. na tem prizorišču, kjer je tudi jama z izvirom pitne vode, ki so jo za svojo oskrbo uporabljali že Rimljani (v jami je še delni ostanek njihovega vodovoda), oživijo vsebine in kulise davnih časov. Srednjeveški tabori, viteški turnirji, stare obrti, igre, vitezi konjeniki iz vse Hrvaške in tujine, sokolarji, navadno ljudstvo, žonglerji in siromaki … slikovite noše, uniforme, vojaške naprave in bogata kulinarična ponudba, potopljena v srednjeveške recepte. In ko vam še Vransko polje ponudi plodove zemlje, ne boste vedeli, kje je prestolnica užitkov: v očeh ali v ustih. Neposredno poleg Hana Jusufpaše Maškovića, poslednje turške utrdbe v zahodni civilizaciji, vas bo zgodovinski spektakel ponesel v čas velikih bitk, in če za trenutek zaprete oči, se vam bo zazdelo, da ste del herojske vojske, prednjega obzidja pred turškim napadom, velikih vranskih priorjev, Ivana Paližne in Petra Berislavića. Za zaključek pomorska bitka Prikaz borb z meči izjemno uigrane slovaške skupine Ursus Med slovenskimi udeleženci so se poleg Ojstriške gospode Dnevov Vranskih vitezov udeležili še Manufaktura mojster Janez z Gorenjske, ki predstavlja stari tisk na rekonstrukciji Gutenbergove lesene tiskarske stiskalnice in kaligrafijo, umeščeno v srednjeveški šotor, in skupina Tlačani iz Spuhle pri Ptuju, ki z nekaj člani občasno vključujejo tudi v sestavo Ojstriške gospode, prikazujejo pa nekdanje življenje tlačanov in različna kmečka dela, kot so košnja, obračanje in sušenje sena za krmo, ter druga opravila. Tokratni zgodovinski spektakel je skupno bogatilo kar 23 različnih skupin, društev, ki predstavljajo in ohranjajo srednjeveško zgodovi- Prostor bogate in burne preteklosti Na dnevih Vranskih vitezov se iz goste tkanine zgodovine, iz temnih pregrad časa odpirajo slike kot iz sanj: vitezi templjarji, ivanovci (malteški vitezi), turški paše, papeški glasniki, vranski priori … so samo nekateri izmed likov dolge in večplastne zgodovine Pakoštan in širšega območja. Kraj Vrana je prostor bogate in burne preteklosti. Slavno obdobje njegove zgodovine se končuje leta 1409, ko je hrvaško-madžarski kralj Ladislav Napuljski Veneciji (Benetkam) prodal Dalmacijo, katere del je bila tudi Vrana. Nedolgo zatem ljudstvo ni bilo izpostavljeno samo težavam z zahoda, ampak tudi z Prvi dan spektakla, ki se začenja s številnimi nastopi skupin, od srednjeveških plesov, mečevanja, glasbe … do impozantne predstave z ognjem, se zaokroža z zgodbo in bojem, v katerem trdnjavo osvoji osmanska vojska, ki je po zgodovinskih virih na tem prostoru vladala vse do 1647, ko se je na poljih ob Vrani z vseh strani začela zbirati hrvaška vojska in se podala v boj za ponovno osvojitev Vrane, kar ji je tudi uspelo. Na poljih jugovzhodno od Vrane je bilo glede na zgodovinske vire pobitih več kot 1800 osmanskih vojakov. Trdnjava je bila osvojena, njeni prebivalci, od otrok, žena in starcev, pa so bili pregnani in so se čez Knin in Grahovo vrnili v kraje v Bosni, od koder so tudi prišli. Del osmanske vojske je hotel zbežati z ladjami, a so jih na morju in na obali pričakali hrabri vitezi krščanske vojske in jih dokončno premagali. Ta nočna bitka je bila uprizorjena zadnji dan tega velikega zgodovinskega spektakla na prostoru pakoštanskega pristanišča, med obalo in otočkom Sv. Juština, kjer se je v zgodovini tudi dejansko odvijala zadnja bitka med Hrvati in Turki, ti pa se nikoli več niso vrnili v te kraje. Končni prikaz bitke je zaokrožil bogat ognjemet, ki je bil v prispodobi nekakšen izraz veselja takratnega ljudstva in njihove vojske nad zmago nad turško vojsko, predvsem pa poslastica za tisoče domačinov in turistov iz Pakoštan in drugih dalmatinskih krajev. V letnem gledališču Limberk v Grižah pri Žalcu je bila 3. julija tradicionalna prireditev ob dnevu slovenskih rudarjev v spomin na petdnevno gladovno stavko, ki so jo 3. julija 1934 začeli zasavski rudarji. Pripravilo jo je Etnološko društvo Srečno, podprli pa so jo Občina Žalec, krajevni skupnosti Griže in Liboje in še nekateri podporniki. Udeleženci praznovanja v Limberku so se najprej zbrali pred Domom Svobode Griže, kjer so rudarji ob zvokih pihalne godbe ob igranju koračnice odšli v letno gledališče Limberk. V postroju so poleg rudarske čete Zabukovica-Liboje tudi letos korakali uniformirani rudarji iz Rečice pri Laškem in rudarji, živeči v krajih Savinjske, Mislinjske in Šaleške doline. Po starem rudarskem izročilu iz 16. stoletja, ko so v čeških in slovaških rudnikih uvedli svečano sprejemanje novincev, so oblast nad proslavo prevzeli Anton Planinc, »slavni častni in nezmotljivi prezidij«, in njegova pomočnika, sodnika Jože Hribar, desni adlatus, ter Januš Grobelnik, levi adlatus, ki je tudi vodja rudarske čete. V preteklih letih so skupaj s pomočniki in točajem, ki je skrbel za pivo, izpeljali stari rudarski običaj »skok čez kožo« ob sprejemu novincev. Tokrat novincev žal ni bilo, zato je ta del tradicionalnega običaja odpadel, je bilo pa tradiciji vseeno zadoščeno z drugo vsebino. Predsednik Etnološkega društva Srečno dr. Jože Hribar je na kratko podal zgodovino rudarstva v zabukovško-libojski kadunji. »Letos mineva že 57 let od zaprtja Rudnika Zabukovica in 51 let od zaprtja Rudnika Liboje. Klub temu da je od končanja rudarjenja v teh krajih že toliko let, mu ostajamo zvesti in ga negujemo ter ohranjamo tradicijo, katere del je tudi ta vsakoletna prireditev,« je med drugim povedal dr. Jože Hribar, ki kot predsednik Etnološkega društva Srečno, ob pomoči članov, za ohranjanje te tradicije skrbi tudi v rudarskem muzeju v Domu Svoboda Griže in v muzejih na prostem v Grižah, Zabukovici in Libojah. Nekaj posebnega pa je glede na časovno odmaknjenost rudarska četa Zabukovica - Liboje, prepoznavna po slavnostni rudarski uniformi, ki že od nekdaj pomeni rudarjem znamenje časti. Kdor se je pregrešil proti pravilom stanu, je bil izgnan iz rudarske druščine. Odvzeta mu je bila rudarska nošnja in s tem razglašena njegova izguba dostojanstva. V kulturnem programu, ki ga je vodila Jolanda Železnik, sta nastopili združeni pihalni godbi Liboje in Zabukovica (nekoč rudarski godbi), ob njiju pa še Libojske mažoretke, Rečički ljudski pevci, nekdanji knapi, ki nastopajo v rudarskih uniformah, vsestranska kulturnica Olga Markovič, oktet Zabukovčani in ansambel Planinski odmev. K slovesnosti sta svoje dodala še podžupan Občine Žalec Roman Virant in predsednica KS Griže Olga Markovič, ki sta se zahvalila Jožetu Hribarju in rudarjem za ohranjanje rudarske dediščine in tradicije. Sledilo je prijetno tovariško druženje ob knapovski malici, kranjskih klobasah, jabolčniku, pivu … tako kot nekoč. Dva predsednika za ohranjanje rudarske dediščine: (od leve) dr. Jože Hribar, Etnološko društvo Srečno Griže, in Andrej Mavri iz Rečice pri Laškem, kjer so praznovanje imeli dan prej. PO DOLINI ŠT. 7 I avgust 2022 27 OBČINA ŽALEC o b j a v l j a PREDNOSTNI LISTI upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem LISTA A - Upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj, ki so oproščeni plačila varščine in lastne udeležbe: zap. št. ime in priimek št. točk 25. MARKIŠIĆ TANJA 510 26. GOBEC VERICA 510 27. LESJAK MAJA 500 28. RANDL TAJDA 500 29. PEVEC IVAN 500 30. GOLHLEB JERICA 500 31. JURIČKI DAMJAN 495 32. FLAJS MARIJA 490 33. LIPOVŠEK ALEKSANDER 490 34. NOVAK ŽAN 490 35. DREV ANGELA 490 36. KOROŠEC ANJA 480 37. TAVČER ANDREJA 470 38. ŠKARLIN ANTON 450 39. LAH PATRICIJA 450 40. DEDIĆ EMIRA 440 41. FIDLER CLAUDIJA 440 42. VIRBNIK NATAŠA 440 43. PIKL MAJA 440 44. HABOT LEON 440 45. VONČINA ANŽE 430 46. KNEZ VERONIKA 430 47. ŠMAJS FRANCI 420 48. ŠTRAJHAR DIANA 420 49. JURŠE SIMONA 420 50. BOBNARIČ BRONISLAVA 390 1. JENŠTERLE BLAŽ 680 2. GUBERAC INES 650 3. GREGUR DIJANA 640 4. ŠANCA ANAMARIJA 630 5. GABER SARA 630 6. SENICA INES 630 7. NOVAK ERIKA 620 8. TRŽIĆ DUBRAVKA 600 9. GRADIŠNIK SIMON 590 10. DOSEDLA TANJA 590 11. BUKOVNIK LEA 570 12. JOHAN MONIKA 560 13. LITVINENKO INNA 560 14. POLAK POLONA 550 15. LAZARIKIĆ DENIS 550 16. HABOT DENIS 540 17. BUKOVNIK ŠPELA 540 18. VAJNCERL MIRA 540 19. KURTIĆ MIRZANA 530 20. VIDIC URŠKA 520 21. VOVK ANJA 520 22. LIPOGLAVŠEK SARA 520 23. KARAŽIJA KARMAN 520 24. BAČINOVIĆ JASMIN 510 SREČANJE FONTAN PRI FONTANI PIV V ŽALCU Sobota, 10. 9., od 17.00 dalje • Slovenske FONTANE VIN IN PIV • JRE CHEFI z vrhunsko kulinariko 51. BEŠKOVNIK REBEC KLAVDIJA 390 52. DEDIĆ ALEN 390 53. SAFRAN RENATO 390 54. BUŠNJA KRISTJAN 390 55. KOVAČ MARJETKA 390 56. DRAGOJEVIĆ BILJANA 380 57. ANGELOVIĆ KLAVDIJA 370 58. OTAVNIK DARJA 360 59. KORES TJAŠA 360 60. KONEČNIK MAJA 360 61. BALABAN BRANKA 350 62. KRALJ SUZANA 350 63. MAGAJNE KARMEN 340 64. PAVLIČ ZDENKA 330 65. SIVKA MAJA 330 66. VIDMAR SILVESTER 320 67. ZORKO VIT 320 68. ČOLIG BREZOVŠEK ROMI 310 69. PEČNIK MATEJ 260 70. STOJAKOVIČ VANJA 240 71. ORNIK TATJANA 240 72. ŠEGA URŠULA 230 73. GREGORINČIČ JOŽICA 200 Gledališki abonma Citrarski abonma od 19. septembra do 3. oktobra 2022 6 Vpis bo potekal v TIC-u Žalec (Šlandrov trg 25, 03 710 04 34, tic@zkst-zalec.si). SOBOTA 1. 10. 2022 Žriafolnetacni p partnerji: ZDRUŽENJE HMELJARJEV SLOVENIJE, PETRE ŠOTORI-HALE, ZKŠT ŽALEC, OBČINA ŽALEC, PIVOVARNA LAŠKO, PUB SEDMICA 17:00 HMELJARSKI LIKOF S POVORKO 19:00 OTVORITEV OKTOBERFESTA SKUPINA CHICAS GRUPA VIGOR zap. št. ime in priimek št. točk 1. TKAVC TOMAŽ 560 2. LAKOVŠEK SUZANA 540 3. DRAGIĆ GORAN 510 4. MANADALYS MATEJA 510 5. GOLOUH SABINA 470 6. DRUŽINEC PILKO VESNA 440 7. GRUM ANJA 390 8. FURMAN PETRA 290 3. Prednostni listi A in B prosilcev za oddajo neprofitnih stanovanj začneta veljati 8 dan po objavi in s tem prenehata veljati Prednostni listi A in B prosilcev za oddajo neprofitnih stanovanj v njem, ki sta bili objavljeni dne 28.8.2019. 4. Število oddanih stanovanj bo odvisno od števila izpraznjenih in na novo pridobljenih stanovanj, ki bodo na razpolago v letih 2022-2025, oziroma do objave novega razpisa. VPIS V ABONMAJSKE PROGRAME 2022/23 • DEJAN VUNJAK in Brendijeve barabe Vstop je prost. 2. LISTA B - Upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj, ki so zavezani plačati varščino in lastno udeležbo: Več na: www.zkst-zalec.si PROGRAM 1. Abonma Predstave Razstave Festivali Koncerti Prireditve 28 ŽIVIMO Z NARAVO ŠT. 7 I avgust 2022 Suša oklestila pridelek T. TAVČAR Tudi namakanje 17 hektarjev površin ne pomaga, kajti vroč veter in visoke temperature terjajo svoj davek. Izpad pridelka zaradi suše bo v kmetijstvu letos velik. Na 140 hektarjih sadovnjakov na sadnih plantažah Sadjarstva Mirosan v Kasazah pri Petrovčah so pričakovali približno 6.000 ton pridelka, zdaj pa je že jasno, da bo najmanj prepolovljen. Tudi silažne koruze bo za polovico manj, da o hmelju niti ne govorimo. Direktor Mirosana Vlado Korber je o tem povedal takole: »Po številnih letih s spomladansko pozebo smo spomladi z velikim upanjem zrli v pričakovani letošnji pridelek jabolk. Cvetni nastavek je bil odličen in tudi vremenski dogodki so bili dokaj naklonjeni vse do junija. Takrat je začelo primanjkovati vlage v tleh, saj padavin ni bilo, zimske zaloge pa tudi ne. Žalostna slika v sadovnjakih Ribiči za pokal hmeljske kobule T. TAVČAR S tekmovanja na braslovškem jezeru Ribiška družina Šempeter je v nedeljo, 31. julija, v sodelovanju s Turističnim društvom Braslovče in Občino Braslovče v okviru 60. Dneva hmeljarjev organizirala tekmovanje v lovu rib s plovcem za pokal hmeljske kobule, tokrat sedmič, na jezeru Braslovče. Tekmovanja se je udeležilo 20 ribičev. Največ uspeha je imel Igor Tudi živinorejci tarnajo nad sušo. Pravijo, da več deset let ne pomnijo, da bi silažno koruzo tako prizadela suša. V stalnem upanju na izdatnejše padavine čakamo že vse do danes, ko so posledice že povsem očitne. Na 140 ha sadovnjakov smo pričakovali okoli 6.000 ton pridelka, sedaj pa je že jasno, da bo najmanj prepolovljen, četudi pride dež. To je na račun odpadanja plodov, listja in posledično nižjih kalibrov. Izplen fotosinteze je pri temperaturah nad 30 stopinj Celzija namreč negativen, jabolka se krčijo, namesto da bi se debelila. Zaradi ekstremno visokih temperatur sadje prisilno dozoreva, odpada, prisotne so tudi Vlado Korber kaže, kako je suša prizadela jabolka opekline. Vprašljiva bo tudi skladiščna sposobnost takšnega sadja. Sicer imamo namakanih 17 hektarjih površin, vendar vroč veter in visoke temperature tudi tam terjajo svoj davek.« Od leve proti desni predsednik TD Braslovče Branko Ribizel, Rajko Košenina, Igor Trošt in Rudi Urbanc Škoda tudi na hmeljiščih Prijavite škodo zaradi suše L. K. T. TAVČAR Milan Lesjak v svoji podrti 5-hektarski žičnici Trošt iz Radeč, ki je v štirih urah ulovil za kar 43.791 kg rib, drugi, Rajko Košenina z Gomilskega, jih je ulovil za 33.380 kg, tretje mesto pa je zasedel Rudi Urbanc iz Šmartnega ob Paki z 21.000 kg ulovljenih rib. Na krajši slovesnosti ob koncu tekmovanja je pokale prvim trem podelil predsednik Turističnega društva Braslovče Branko Ribizel. Neurje s točo se je v noči s sobote na nedeljo (16.–17. julija) razbesnelo tudi v Spodnji Savinjski dolini. Najhuje je bilo v Občini Tabor, toča z vetrom pa je besnela tudi po občinah Vransko in Braslovče. Kot nam je povedala specialistka za področje hmeljarstva, rastlinske pridelave in namakanja pri KGZ Celje Irena Friškovec, je poškodovanih približno 50 hektarjev hmeljišč. Prizadete so vse kmetijske kulture, a hmelj najhuje, in sicer 40–90-odstotno. Na nekaterih domačijah bodo ob večino svojega pridelka. Najmočneje je neurje prizadelo hmeljarja Milana Lesjaka iz Ojstriške vasi, ki hmelj goji na 16 hektarjih. Veter je na tla podrl žičnico z osmimi hektarji hmelja. Polovica pridelka je tako izgubljena, saj je bil hmelj v taki fazi rasti, da mu ni pomoči. Ogromna škoda bo pri Lesjakovih tudi na žičnicah, ki jih veter ni podrl – z žičnic, ki še stojijo, je na tla namreč popadalo za polovico hmelja. Na celotnem prizadetem območju je po oceni Friškovčeve veter z žičnic potrgal okrog 50.000 vrvic. Na osnovi izdanega sklepa Ministrstva za obrambo, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) so tudi v občinah Spodnje Savinjske doline že pričeli s popisom škode zaradi suše. Vse so pozive objavile na svojih spletnih stranih, rok prijave pa se od občine do občine razlikuje. Ob prijavi škode, ki jo uveljavljajo z izpolnitvijo obrazca 2, (ki ga občine ponujajo po spletu oz. ga nekatere pošljejo tudi po e-pošti), morajo oškodovanci obvezno navesti vse podatke o nosilcu kmetijskega gospodarstva in KMG-MID, telefonsko številko, številko transakcijskega računa, dejanski odstotek poškodovanosti in dejansko površino poškodovane kulture v arih v GERK-u. Ponekod želijo,da pošljejo še fotografijo nastale škode. V Občini Žalec lahko oškodovanci škodo prijavijo do 23. septembra pisno na naslovu Občina Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec ali osebno v glavni pisarni Občine Žalec, pritličje, soba št. 7. Dodatne informacije lahko dobijo na telefonski številki 03 71 36 436 ali na e-naslovu: erna.podgornik@zalec.si. Na Občini Braslovče lahko oškodovanci izpolnjene obrazce s prijavo škode oddajo najkasneje do 15. septembra osebno na občino ali skenirano po e-pošti na naslov: renata.marolt@braslovce.si. Za informacije lahko pokličejo na tel.: 03 703 84 12 (Renata Marolt). Na Občini Prebold lahko oškodovanci obrazce s prijavo škode oddajo najkasneje do 12. septembra, velja pa ravno tako osebna prijava na občini ali skeniran obrazec po e-pošti na naslov: občina@prebold.si. Občina Tabor je za rok oddajo obrazcev s prijavljeno škodo določila 15. september, ravno tako pa lahko prijavo oddate osebno na občini ali po e-naslovu info@obcina-tabor.si. Oškodovanci iz Občine Polzela pa morajo škodo osebno ali skenirano po e-pošti na naslov: obcina.polzela@polzela.si prijaviti do 20. septembra. Za informacije lahko pokličejo tudi na tel.: 03 70 33 222. Do 15. septembra je možno prijaviti škodo tudi na Občini Vransko. Za informacije lahko pokličejo na telefon: 03 703 28 12 (Rosita Papinutti). Več informacij o prijavi škode od suše so občine objavile na svojih spletnih straneh. KRONIKA ŠT. 7 I avgust 2022 MALI OGLASI PEDIKURA – medicinska in estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) KUPIM SLIVE za namakanje. Info.: 041 455 176 –Na podlagi 6. člena Pravilnika o štipendiranju v Občini Žalec (Ur. l. RS št. 90/07, 55/10, 63/13, 48/15 in 47/16) OBČINA ŽALEC V LETU 2022 RAZPISUJE 7 ŠTIPENDIJ za dijake (od 2. letnika dalje) in študente kot pomoč pri njihovem študiju, in sicer: – 3 štipendije za nadarjene, – 2 štipendiji za deficitarne poklice, – 2 štipendiji za študij v tujini. Celoten razpis z razpisno dokumentacijo (pogoji za pridobitev štipendije, znesek štipendij, način prijave ter druge informacije) je objavljen na spletnih straneh Občine Žalec (https://zalec.si/za-obcane/razpisi/), tam je na voljo tudi obrazec “Vloga za pridobitev štipendije Občine Žalec – 2022”. Obrazec lahko dobite tudi na Občini Žalec, Glavna pisarna, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec. Dodatna pojasnila glede razpisa štipendij dobite po telefonu 03/713-6432, kontaktna oseba Matej Pinter, ali po elektronski pošti na naslovu Matej.Pinter@zalec.si. Vloge morajo biti Občini Žalec dostavljene najkasneje do 14. oktobra 2022. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto do 24. ure. OBČINA ŽALEC številka: 1100-0016/2022 Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite. Spomnite se, koliko sem trpela in večni mir mi zaželite. Mi svečka naj gori in rožica cveti ... ZAHVALA ZAHVALA Ob boleči izgubi naše predrage V 75. letu starosti se je od nas poslovila naša draga LJUDMILE MILČI PRIVOŠNIK HERMINA ŠKORJANC iz Svetega Lovrenca 30, pri Preboldu (9. 10. 1934–29. 7. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste bili z nami v teh težkih dneh, za izraze sožalja, darovane pozornosti in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno hvala ge. Dragici, sosedoma Žličar, patronažni sestri Martini, pogrebni službi Ropotar in vsem ostalim, ki ste jo poznali. Zelo jo bomo pogrešali. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo družini Debevc in družini Janič iz Dolenje vasi za izkazano pomoč. Lepa hvala ge. Magdi Šalamon za poslovilni govor ter hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Babi, pogrešamo te, vsi tvoji Žalujoči vsi njeni Solze naj žalost blažijo, a spomin naj ne zbledi, vsi, ki so v večnost zaspali, na svetu pustijo sledi ... ZAHVALA V najinem srcu še naprej živita, zato pot naju vodi tja, kjer v tišini spita. V SPOMIN Ob boleči izgubi dragega moža, atija, ata in strica JOŽETA POTOČNIKA iz Kaplje vasi, Prebold (17. 4. 1933–13. 7. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izražali sožalje, hvala za darovano cvetje, sveče ter prispevke za župnijo. Hvala osebni zdravnici, dr. med., Ireni Majcen in patronažni sestri ge. Jelki Pečar. Hvaležni smo tudi župniku g. Srečku Hrenu, pevcem Lirika in govornici ge. Veri Šolinc, Ribiški družini Šempeter, DU Prebold, PGD Kaplja vas, ZB in pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti do groba. Žalujoči: vsi njegovi UTRIP Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec. Naslov uredništva: Šlandrov trg 25, Žalec (v Savinovi hiši); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Bina Plaznik, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; lektoriranje: Ina Poteko; oblikovanje, priprava in prelom: Oblikovanje Lea Gorenšek s. p.; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 12.300 izvodov. Cena časopisa je 1,46 EUR z 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od torka do petka (razen srede) od 11. do 13. ure in ob sredah od 13. do 17. ure. V času ukrepov za preprečitev širjenja koronavirusa smo na uredništvu za stranke dosegljivi preko telefona ali e-pošte. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Čeprav že eno leto v grobu spiš, v naših srcih še živiš in spremljaš nas povsod, koder vodi nas življenjska pot. RAJKO VELER (18. 4. 1977–9. 5. 2002) in DAMJAN VELER (28. 8. 1973–28. 8. 2012) Minilo je težkih 20 let, kar naju je prehitro zapustil sin Rajko, in 10 let, kar naju je zapustil sin Damjan. Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, prižigate svečke in ju ohranjate v lepem spominu. Vajina mamica in ati Je čas, ki da, in je čas, ki vzame. Pravijo, da je čas, ki celi rane, in je čas, ki ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V SPOMIN 23. avgusta je minilo pet let, odkar te ni med nami, dragi V SPOMIN Mineva leto dni, odkar smo se morali posloviti od našega dragega JOŽEFA TERČAKA s Polzele (17. 3. 1940–26. 8. 2021) Iz srca hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko. IVAN GREBOVŠEK iz Galicije 9. avgusta je minilo osem let, kar si nas zapustila, draga ANICA GREBOVŠEK iz Galicije Hvala vsem, ki se ju spominjate z lepo mislijo in prižigate sveče na njunem grobu. Vsi njuni Vsi njegovi Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš. vedno znova zažarijo. (Goethe) 15 % gotovinskega popusta ZAHVALA V 92. letu nas je zapustil dragi mož, brat, ate, dedi in pradedi EDVARD ZUPANC iz Kasaz (22. 8. 1929–15. 7. 2021) MALI OGLASI OGLASI ZAHVALE/V SPOMIN INFORMACIJE 29 Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, rudarjem, Godbi Liboje, pevcem kvarteta Oljka, Društvu upokojencev Liboje, gospodu župniku Jožetu Planincu in osebju DU Polzela. Dedi, tvoj nasmeh in dobra volja nam bosta ostala v lepem spominu za vedno. Vsi tvoji najdražji Mar prav zares odšel si tja v neznano? Kako si mogel, ko smo mi še tu … Nositi moramo vsak svojo rano, da mu ne zmotimo miru. V SPOMIN Minilo je 10 let, odkar si za vedno odšel, dragi mož, ati, ate in brat JANI HRIBAR (9. 9. 1952–30. 7. 2012) Zelo te pogrešamo in hvaležni smo za vse, kar si storil za nas in za dni, ki smo jih preživeli s teboj. Vsem, ki ga nosite v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče, iskrena hvala. Žena Dragica in sinovi Matjaž in Marko z družinama ter Aljaž s Tajo 30 KRONIKA ŠT. 7 I avgust 2022 V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. In čeprav zdaj spokojno spiš, z nami kakor prej živiš … Veter je odtrgal list z drevesa. Med številnimi je izbral le enega. Ta list, ki je bil del našega življenja, sedaj manjka. Vedno bo manjkal. ZAHVALA ZAHVALA V 82. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, ati, star ate, pradedi in tast VALENTIN ZDRAVKO CESTNIK iz Matk 8 pri Preboldu Iskreno smo hvaležni vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izraze sožalja, darove za cerkev, sv. maše, sveče, cvetje. Zahvala gre pogrebni službi Ropotar, govornici ge. Magdi Šalamon, pevcem skupine Eros, cvetličarni Jerman, župniku g. Srečku Hren za lepo opravljen obred, domačim gasilcem in DU Prebold. Hvala patronažni sestri Martini in ostalim, ki ste ga radi obiskovali, ter vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti do groba. JANO KRAJNC Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame (10. 12. 1924–28. 7. 2022) VERONIKE KUNST Neizmerno sem hvaležna vsem za lepe besede o Janotu in spodbudne besede meni in njegovi najdražjim. Posebna zahvala dr. Lubejevi, ki je globoko sočutje delila z nami. Zahvaljujem se Združenju borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Žalec, Medobčinskemu društvu invalidov Žalec in vsem, ki ste se od njega poslovili s cvetjem, svečami … in bili prisotni, ko smo ga ob njegovih najljubših pesmih in glasbi pospremili … se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, za svete maše in darove cerkvi. Hvala g. župniku Martinu Cirarju za opravljen poslovilni obred, govornici, pevcem in pogrebni službi Morana. Zahvala vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti. iz Grajske vasi Žalujoči vsi njeni Žena Olga in vsi njegovi Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali Bremena v življenju te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila – odšel si tja, kjer ni več trpljenja ne gorja. Odkar utihnil je tvoj glas, žalost in bolečina domujeta pri nas, a v naših srcih bo za vedno ostal topel in ljubeč spomin nate. Mnogo si ustvaril, zdaj vsak korak spomin je nate in hvaležna misel luč je, ki ne ugasne … ZAHVALA ZAHVALA Od nas se je poslovil dragi mož, oče, dedi in pradedi IVAN GLUŠIČ iz Arje vasi (9. 11. 1937–4. 7. 2022) ZAHVALA ob izgubi drage mame, sestre in tete MARIJE KUNST iz Grajske vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste bili z nami v težkih trenutkih, za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi negovalkam iz Doma oskrbovancev Grmovje, patronažni sestri Milici, DU Petrovče, pogrebni službi za opravljene storitve, govorniku, pevcem in citrarki. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, za svete maše in darove za cerkev. Posebna zahvala med. sestri Lauri Drolc in preostalemu osebju Doma sv. Rafaela Vransko za dolgoletno oskrbo. Hvala g. župniku Martinu Cirarju za opravljen obred, govornici, pevcem in pogrebni službi Morana. Zahvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: žena Marija, sinova Igor in Marjan z družinama Žalujoči vsi njeni Ob boleči izgubi dragega očeta, brata, strica FRANCA HRIBERNIK iz Marija Reke 48 (29. 9. 1954–31. 7. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za vse besede tolažbe, stiske rok, za vso darovano cvetje in sveče. Zahvala pogrebni službi Ropotar in gospodu župniku mag. Srečku Hrenu za opravljen poslovilni obred. Zahvaljujemo se tudi pevcem skupine Lirika za lepo zapete žalostinke, govornici Veri Šolinc za besede slovesa in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Za vedno bo ostal v naših mislih, besedah in srcih. Žalujoči vsi njegovi Ni večje bolečine kot v težkih dneh nositi v srcu srečnih dni spomine. ZAHVALA ZAHVALA Ob izgubi drage mame V 88. letu nas je zapustil prof. dr. ARMIN TOMAŠIČ - BATO, dr. vet. med. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala ge. Andreji Zakonjšek Krt in njenemu soprogu g. Primožu Krtu za lepo petje ob slovesu. Žalujoči: vsi njegovi FRANČIŠKE RANDL iz Šempetra (1. 10. 1934–5. 6. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za pomoč in podporo v težkih trenutkih. Hvala vsem za besede sožalja, za darove, sveče in cvetje, za svete maše in darove za cerkev. Posebna zahvala dr. Rodetovi za vse nasvete in lajšanje bolečin naši mami, g. župniku Mirku Škofleku za lep poslovilni obred, pogrebni službi Ropotar in JKP Žalec, pevskima zboroma Skala in Zvon za lepo odpete pesmi, Neži Zagoričnik za nežne zvoke violine in Manici Janežič Ambrožič za ganljive poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste našo mamo imeli radi, jo obiskovali ter jo pospremili k večnemu počitku. ZAHVALA Tiho in skromno, kot je živel, je odšel za mavrico naš najdražji TONI SUŠEK (1948–2022) Hvala vsem in vsakemu posebej za sočustvovanje. Hvala za spremljanje na njegovi zadnji poti v večnost. Mirno plavaj med angeli, v naših srcih ostajaš za vedno, ostaja praznina in večni ZAKAJ. Vsi tvoji Vsi njeni ZAHVALA ZAHVALA ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka Mnogo prezgodaj nas je zapustil ljubi mož, ati in dedi ALJOZA VIRTIČA IVAN VRABIČ iz Dobriše vasi (20. 1. 1925–19. 6. 2022) Za izrečena sožalja, čustveno podporo in finančno pomoč se vsem iskreno zahvaljujemo. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala pogrebni službi Morana, gospodu župniku za opravljen pogreb, govorniku za izbrane besede slovesa, pevcem in organizaciji ZZB Petrovče, ZŠAM Savinjske doline in Domu Nine Pokorn Grmovje. s Ponikve pri Žalcu (1958–2022) Žalujoči njegovi najdražji Vsi njegovi KRONIKA ŠT. 7 I avgust 2022 Na zemlji prehodila si mnogo krajev in poti. Tam nekje vmes, s krili angela in srcem ptice, si poletela do nebes. V ZAHVALO MARUŠI IN V SPOMIN NAM MARUŠA CENCELJ (1989–2012) Nič ne gre samo v spomine, moja deklica. Vse ostane in boli … vsak dan. A vzameš za svoje. Že deset let. Pogrešamo te. Še vedno in za vedno. Vsi tvoji Srečo smo imeli, da smo s teboj živeli, ostali so le spomini na lepe dni. P O G R E B N E S TO R I T V E IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan Med zemljo in soncem bedi atmosfera spoštljive razdalje in rahločutnega sožitja svetlobnih let dvojine. Ti si moje sonce, najina atmosfera so poti, ki jih nisva prehodila, noči, ki sva jih prebedela, dnevi, ki sva jih skrila ob vznožje najinih sanj. (Dragica Šteh) V SPOMIN 31 Majhna, čisto majhna pesem je šla o prvem mraku po ozki stezici in se izgubila v polju zelenem. Kdo ve, diši zdaj po trobenticah ali po maku, diši po plavici ali po vsem izgubljenem? (Tone Pavček) V SPOMIN JOŽETU GOLCU, oec. 20. julija bo minilo leto žalosti in bolečin, odkar te je vzelo morje. Še vedno si z nami, sedaj v drugi obliki. Neizmerno pogrešamo tvojo vedrino, modrost in ljubezen, ki si nam jo razdajal prav vsak dan. Z lepo mislijo in spomini nate, tvoji najdražji. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas. ROBERTU ČEHOVINU (13. 1. 1963–28. 8. 2021) Pogrešamo te. Hvala vsem, ki se ga spominjate in molite zanj. ZAHVALA Vsi njegovi Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice se zahvaljujemo vsem, ki so bili z nami v žalostnih trenutkih. Hvala za darovane sveče, svete maše in darove za cerkev. Hvala pogrebni službi Ropotar, g. župniku za opravljen obred, pevki Veri Šolinc za odpete pesmi in lep govor ter Župnijski Karitas Vransko. Posebna zahvala dr. Pavli Rode Zalokar za zdravniško pomoč. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni iz Pariželj, Braslovče (22. 8. 1945–29. 6. 2022) Samo to še opravim, to še postorim, nato se spočijem in umirim. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega atija, ata, brata, svaka in prijatelja Življenje naše začenja se pri lepi sončni luči, a prehojena življenjska pot pri bledi svečki za vedno se zaključi. ZAHVALA V 88. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedo, pradedi, brat, stric in tast ALOJZ SLATINŠEK Žalujoči vsi njegovi se iskreno zahvaljujemo vse, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in darovali sveče, cvetje, za svete maše ter izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala za neizmerno pomoč osebju UKC Maribor, dr. Slavku Jernejšku, sestri Romani in patronažni sestri Urški. Zahvaljujemo se g. župniku Urbanu Lesjaku za opravljen cerkveni obred. Hvala tudi LD Polzela za lepo opravljen lovski pogreb, govorniku, praporščakom, LD PGD Parižlje - Topovlje, rogistom za odigrane žalostinke. Hvala pogrebni službi Ropotar za lepo opravljen pokop. Še enkrat vsem in vsakemu posebej, iskrena hvala. Žalujoči: žena, sinova, vnuki in ostalo sorodstvo MIRANA ROVŠNIKA iz Kaplje vasi (4. 4. 1955–12. 6. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in drugim za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, svete maše in sveče. Hvala vsem za izkazano podporo v težkih trenutkih in tolažilne besede ob izgubi. Hvala Pogrebni službi Ropotar, g. župniku Srečku za opravljen obred in trobentačem Rudnika Velenje. Zahvala Pihalnemu orkestru Prebold in Cvetličarni Mimoza. Hvala še enkrat vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, in vsem, ki ga boste ohranjali v lepem spominu. Pogrešali te bomo! ZAHVALA Žalujoči: sin Tadej ter hčerki Marjetka in Tanja z družinami ELIZABETA BETKA LIPIČNIK Spomini so kot iskre, ki v pepelu tlijo, a ko ga razgrneš, vedno znova oživijo. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in vaščanom za izrečena sožalja, moralno in materialno pomoč. Zahvala tudi zdravstvenemu osebju, g. župniku Srečku Hrenu, pogrebni službi Ropotar in citrarki Citi Galič za lepo opravljen obred. iz Lok 12, Tabor Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v času njegove bolezni. Hvala za izrečena sožalja, za svete maše in darove za cerkev ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, atija in dedija IVANA – IVA POSEDELA PAVLE FELICIJAN iz Sela pri Vranskem (3. 1. 1939–23. 7. 2022) ZAHVALA iz Latkove vasi, Prebold (10. 12. 1928–16. 6. 2022) Žalujoči: vsi njeni Ko nekoga za vedno izgubiš, ko odnese s seboj del tebe, šele takrat se zaveš, da ga ljubiš bolj kot sebe. V SPOMIN VINKU BABIČU (4. 9. 1945–13. 8. 2000) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, postojite pri grobu in mu prižigate sveče. V SPOMIN DARKU IN MARIU BANFIČU Letos je minilo že 20 let, odkar te več ni med nami, dragi Darko, in tudi že 7 let, odkar si za vedno odšel ti, dragi Mario. Še vedno je prisotna globoka praznina in bolečina, nikoli ne bosta pozabljena. Vedita, da vaju neizmerno pogrešava. Hvala vsem, ki kdaj postojite ob njunem grobu, se ju spomnite v mislih, srcu ali jima prižgete svečko. Ne mine dan, da ne bi mislila nanju, upava, da tam, visoko nad oblaki, med angeli mirno počivata … Vajina mami Irena in ati Danijel Vsi njegovi Zahvale za septembrsko številko Utripa sprejemamo, do 19. septembra, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI, na utrip@zkst-zalec.si in telefon 03/712 12 80. V SPOMIN ALJAŽU GERŠAKU Pogledi in smehljaji nežni – onemeli so, poljubi in objemi sladki – zamrli so. A njihov čar nas zdaj teši, ko nam srce obdaja mraz, bili smo srečni kratek čas! Hvala vsem, ki se ga spominjate. Pogrešamo te. Za vedno naš – za vedno tvoji 32 ZANIMIVOSTI ŠT. 7 I avgust 2022 »Fajn babe« zmagovalke T. TAVČAR V Andražu nad Polzelo se je v organizaciji Mladinske sekcije Andraž že šestič zapored tradicionalno odvijal dogodek Biergajbenlauf. Na tekmovanju je sodelovalo 22 ekip po pet članov. Ekipe so morale premagati progo z osmimi vajami, ki so jih ocenjevali sodniki, čez celotno progo pa so morali tekmovalci prenašati zaboj piva in ga do cilja tudi spiti. V ženski konkurenci je zmagala ekipa »Fajn babe«, v moški pa ekipa »Sodčeki«. Prizor iz enega od filmskih večerov pri Golavškovem mlinu, ki je v fazi obnavljanja. Filmski večeri pri Golavškovem mlinu D. NARAGLAV Letošnje poletno dogajanje sta v Občini Prebold popestrila tudi zakonca Sabina in Matic Golavšek iz Šešč, ki sta se domislila, da bi na svoji posesti, pri Golavškovem mlinu, katerega ponosna lastnika sta od januarja 2020, pripravila zanimiva poletna druženja z ogledom filma pod zvezdami. Štiri tedne sta ob petkih in sobotah otrokom, njihovim staršem in starim staršem ter tudi ostalim brezplač- no ponudila ogled filmov. Predvajali so filme Čarobno potovanje na luno, Sreča na vrvici, film o naših košarkarjih 2017, ki so osvojili zlato medaljo na evropskem prvenstvu, in film Mali princ. Kot je povedal Matic Golavšek, bi predstav bilo še več, a jim je drugi in tretji vikend v tem mesecu ponagajalo vreme, tako da naj bi te predstave nadoknadili v septembru. Golavškov mlin je več kot tristo let stara spomeniško zaščitena domačija, obnovili ga bodo z namenom, da bi postal središče za izobraževanja, ustvarjalne delavnice, kulturne dogodke … Med drugim bo Golavškov mlin ponujal pomoč lokalnim pridelovalcem, organizirali bodo kmečke tržnice za izmenjavo pridelkov in vzpostavili spletne trgovine ter svetovanje pri pridobivanju nepovratnih sredstev. Krožišče je dobilo umetniško noto T. TAVČAR Zaboj piva je bilo do konca treba popiti. »Rock žur Šešče« ponovno navdušil BINA PLAZNIK V Šeščah je KUD Šmrkl Šešče skupaj z Gregorjem Čulkom 27. avgusta organiziral že 14. tradicionalni in težko pričakovani Rock žur Šešče. Predsednik društva Rok Sitar je povedal, da je letošnji žur, ki je bil načrtovan v februarju, zaradi korone odpadel: »Tako je v poletnem času naš prijatelj Gregor Čulk prišel na dan z idejo, da ga organiziramo v avgustu. In smo ga. V štirinajstih letih ni izpadel niti en žur. Tudi v prvem letu korone smo ga izvedli, in sicer na daljavo, pri čemer nam je pomagal Skulpture na krožišču v Letušu Krožišče v Letušu po novem krasi stekleno-kovinska skulptura, ki odseva stičišče treh dolin – Spodnje Savinjske, Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Za naročnico projekta Občino Braslovče sta jo izdelala domačina Uroš Križnik in Mitja Lukanc iz Grajske vasi. Za iztočnico sta vzela dejstvo, da se na tem mestu cesta razcepi proti trem dolinam. V središču novega krožišča sta si zamislila »štangarja«, rudarja in splavarja. »Štangar« gleda proti Braslovčam, rudar v smeri proti Šmartnemu ob Paki in splavar proti Mozirju. Obenem vsak s svojo barvo simbolizirajo značilnosti okolja. »Štangar« je zelene, rudar črne in splavar modre barve. Barvni odtenki še posebej pridejo do izraza, ko pade mrak, saj se luči v skulpturah prižgejo hkrati z javno razsvetljavo. »Takšna zasnova parkovne plastike je odlična priložnost, da turiste, ki se vozijo skozi krožišče v smeri proti Zgornji Savinjski dolini in nazaj, povabimo k raziskovanju posebnosti treh različnih dolin in s tem povečamo obisk različnih turističnih točk v teh treh dolinah,« sta pojasnila avtorja skulpture Uroš Križnik in Mitja Lukanc. Tudi Chateau so navdušili občinstvo. naš prijatelj Jurko. Dogodek že dolga leta podpirajo lokalna podjetja in okoliške kmetije.« V predprodaji so razprodali vse karte in napolnili dvorano do zadnjega kotička. Nekaj obiskovalcev je želelo kupiti karte še na dan koncerta, pa jim niso mogli ustreči. Privabil jih je izbor nostalgičnih in legendarnih glasbenih skupin. Prvi so nastopili glasbeniki Projekta Neron, ki so dobro ogreli dvorano Doma kulture. Za njimi so nastopili še Panda, Čudežna polja, Avtomobili in Chateau.