ÀMERIKANSKI SLOVENEC. List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 24. številka «Joliet. Illinois, 24. maja lot« 1907 Le tuile XVI JAVNI PREKLIC Mi spodaj podpisani Jakob Tisol, Jos. Duller in Anton Duller s tem javno prekličemo vse, kar je bilo priobčeno pod naslovom “Javno vprašanje” v 16. številki “Glas Svobode” z dne 19. aprila 1. 1907 zoper čast in poštenje Rev. F. S. Šušteršiča in Rev. John Kranjca nad našimi podpisi. Obžalujemo, da smo dotična dva gospoda župnika na tako nesramen način obrekovali in izjavljamo, da smo bili zapeljani k temu od Martina Konda, ki si je izmislil to nesramno obrekovanje. Jakob Tisol, Joseph Duller, Anton Duller. STATE OF ILLINOIS i County of Cook, > ss. City of Chicago. ) S tem se potrjuje, da so Jakob Tisol, Joseph Duller in Anton Duller, meni osebno znane osebe, vpričo mene lastnoročno in prostovoljno podpisali gorenji preklic. (Seal) GEORGE F. BARRETT, Notary Public. Začetek konca. Iz gorenjega preklica vsakdo izpre-vidi, kako podlih sredstev so se posluževali izdajatelji in uredniki "Glas Svo bode” v svojem boju zoper cerkev in duhovnike. Njih edino orožje je bilo: obrekovanje. “Le lagajmo in obrekujmo, nazadnje bo že nekaj ostalo” — so si mislili. Isto orožje so usiljevali tudi svojim somišljenikom v roke. Kolovodja chicaških odpadnikov, ki je skrpal ono obrekljivo “javno vprašanje” je šel k Antonu Duller in Jožefu Duller in ju tako dolgo pregovarjal, naj podpišeta isto “vprašanje”, da sta se slednjič res dala preslepiti in podpisala'. Takisto je vplival na Jakoba Tisol, da je podpisal. Skušal je dobiti še več podpisov, pa mu nihče ni hotel iti na limanice. Nekdo, ki je v naglici podpisal predno je prečital članek, je takoj, ko ga je prebral in spoznal, koliko laži in obrekovanja je v tem članku prečrtal in izbrisal svoj podpis. In zdaj ko Martin Konda ni mogel dobiti nobenega podpisa več, je priobčil v 16. št. “Glas Svobode” svoje "javno vprašanje”, podpisano od njega samega in treh zapeljanih rojakov. Kaj se je zgodilo potem, je znano čitateljem “A. S.” Ustava Združenih Držav brani poštenje svojih državljanov in kdor krade bližnjemu dobro ime v bej deželi, ga kaznuje pt> zaslu-ženju. Te postave sta se poslužila Rev. F. S. Šušteršič in Rev. John Kranjec, ki sta bila v onem članku nesramno napadena na poštenju in dobrem imenu, sta dala zapreti svoje obrekovalce in vložila zoper nje tožbo zaradi obrekovanja pri sodišču v Cook Co. in Will Co., to je v Chicagi in Jo-lietu. Napovedanih je bilo že mnogo obravnav, toda kadarkoli sta se stranki sešli, so znali odvetniki zatožencev prestaviti obravnavo od jednega sod- nika do drugega ali pa preložiti obravnavo na poznejši čas. Advokati že vedo, zakaj to delajo, in zakaj bi ne, dokler molzejo denar iz svojih klijentov. Med tem pa so pristaši “Glas Svobode” beračili za sodnijske stroške obtožencev, kolektali so po Chicagi od hiše do hiše — da so bili marsikje pošteno odgnani, ni treba praviti — kolektali so in kolektajo še vse križem Združenih Držav in v zadnji št. Gl. Svobodno so osnovali organizirano bando fehtanja in beračenja za tatove poštenja in dobrega imena. Od te kolekte ali po domače fehta-rije pa so plačevali sodnijske stroške edinole za Konda in Kaker: Ostali za-toženci niso dobili nič. In to jim je odprlo oči. Spoznali so, da generala socialistov Konda in Kaker vzameta vse samo za se in za “drage sodruge” jima ni mar. Spoznali so, da sta jih Konda in Kaker — izdala in zapustila Zato so jima obrnili hrbet in nočejo nič več imeti opraviti ž njimi. Po posredovanju nekaterih trezno mislečih prijateljev so pričeli pogajanja za poravnavo. Tožitelja Rev. F. S. Šušteršič in Rev. John Kranjec sta drage volje ustregla njih prpšnji, ker sta se prepričala, da so bili ti trije rojaki res zapeljani in pripravljeni o-brekovanje preklicati in storjeno škodo poravnati. Jakob Tisol, Jos. in Anton Duller so objavili preklic obrekovanja zoper Rev. F. S. Šušteršiča in Rev. John Kranjca v slovenskih in angleških časnikih in plačali tozadevne sodnijske stroške, Šušteršič in Kranjec pa sta umaknila zoper nje tožbo pri kriminalnem in civilnem sodišču. Konda in Kaker pa še zmirom čakata batine od sodišča. Slovenski narod v Ameriki pa zdaj vidi, kakšni lažnjivci in obrekovalci so pisači “Glas Svobode”. Haywood. Boise, Idaho, 21. maja. — Obravnave proti Hayvvoodu so bile danes opo-ludne preložene do četrtka popoludne, da se da šerifu priložnost, izdati pozive k porotni službi, ker so bili skoro vsi dosedanji pozvanci odpuščeni kot nesposobni za porotnike v Haywood-ovem slučaju. Pozvanih bo bržkone 50 nadaljnjih državljanov. Včeraj je bilo preizkušenih šestnajst mož, a vsi so bili zavrnjeni “zaradi vzroka”. Povečini so si bili že napravili svoje mnenje o krivdi ali nedolžnosti obtoženca Haywooda. Napetost med pravd niki obeh strank, ki je nastala koj začetkom pravde, se je ublažila; državni pravdniki in zagovorniki delajo sedaj v popolnem soglasju in zbijajo celo nedolžne šale. FRANC JOŽEF JE OZLOVOLJEN. Cesar se boji za vojaške predloge vsled nove sestave državnega zbora. Saluni ob nedeljah odprti. Chicago, 111., 22. maja. — Zastopstvo chicaških samoimenovanih zboljševal-cev sveta je včeraj popoludne posetilo župana in mu stavilo vprašanje: “Ali bodo saluni in druga zabavišča, kakor predpisuje državna postava, ob nedeljah pod ključem?” Župan je naravnost odgovoril, da po njegovih mislih dotična državna postava ne velja za Chicago, da se je chicaški mestni zbor že pred več nego 30 leti izrekel za odprto nedeljo, da pretežna večina chicaškega prebivalstva želi odprte nedelje in da se je sam pred volitvijo zavezal, da ne bo poskušal, uvesti puritansko nedeljsko silo. Konečno se je župan gospodom zboljševalcem odrezal: “Sploh je vse govoričenje o slabem vplivu salunov in odprte nedelje na našo mladež ‘puhel pleh’. Kar mladini manjka, je večinoma domača od-goja, batina.” Mitchell potrebuje počitka. Spring Valley, 111., 22. maja. — John Mitchell, načelnik Združenih rudarjev ameriških, je na poti okrevanja, dasi zadobiva spet zdravje le počasi. Michell bo moral počivati od vsega dela do jeseni. Vsled neprestanega duševnega napora podnevi in ponoči je zelo onemogel na živcih. V desetih letih si ni privoščil niti enih počitkov in njegovi zdravniki zahtevajo, da se mora sedaj popolnoma spočiti od vseh obilnih skrbi. Mnogo ledenikov v oceanu. New York, 22. maja. — O pravkar v Glasgow dospelem parniku “Astoria”, pripadajočem Anchor-črti, se poroča, da je plul mimo kacih 25 ledenih gor, 1000 milj vzhodno od Sandy Hooka. Ledeniki so bili vsi srednje velikosti in razpršeni čez veliko površje. Pravda Schmitz. San Francisco, Cal., 22. maja. —-Pravda proti županu Schmitzu, ki je obtožen oderuštva, se je danes začela s preiskušavanjem mož, pozvanih za porotno službo. Mestna uprava, ki je v strašnem neredu, je izročena posebnemu odboru. Pod županom Schmit-zom je “graft” baje bujno cvetel, kot malokje drugje. “Revolucija” v republiki Salvador. New Orleans, La., 21. maja. — Brzojavka, dospela tukajšnjemu nikaragu-anskemu konzulu od predsednika Ni-karague, poroča, da je danes v republiki Salvador izbruhnila rveolucija, ki ji načeluje Prudencio Alfara. Washington, 21. maja. — Semkaj še ni došla potrditev o izbruhu revolucije v Salvadoru. Trinajst ujetnikov ušlo. Toledo, Ohio, 22. maja. — Trinajst ujetnikov v tukajšnji prisilni delavnici je danes ušlo, ko so čuvaja Trempta pobili. Beg je bil dobro pripravljen. Čuvaj je bil tako nenadno napaden, da mu tovariši niso mogli priskočiti na pomoč. Begunci so delali v opekarni. Na dogovorjeno znamenje so vsi skočili na čuvaja in ga potolkli na tla. Nato so preko ograje utekli do železniškega mostu in se tam razpršili. Oboroženi čuvaji in policaji in kon-stablarji jih zasledujejo. Nerado vol jen potnik. New York, 21. map. — Na parniku1 “New Amsterdam” 'je dospel danes kot neradovoljen potnik neki Jos. D. Deutsch, ogrsk bankir. Imel je svoj-čas v mestecu Perth Amboy, N. J., med tamošnjim inozemskim prebivalstvom malo bančno poslovnico. Februarja meseca t. 1. je nenadno izginil in ž njim $8,000, ki so pripadali njegovim ubogim uložiteljem. Svojo ženo in dva otročiča pustil na cedilu. S parnikom “Noordam” je predkratkim odplul v Evropo, kamor se je njegov dohod brzojavno naznanil in oblasti so ga sprejele. Sedaj ga čaka topel sprejem v Perth Amboy. Parnik zgorel. Grand Rapids, Mich., 21. maja. — Parnik “Naomi” prevozne družbe Cros by je davi ob 2. uri na Michiganskem jezeru na vožnji iz Grand Havena v Milwaukee zgorel. Dva druga parnika sta pomagala rešiti 75 oseb, vendar so štirje mornarji zgoreli. Skoda znaša $225,000. Ogenj se je vnel v kuhinji. Potniki so bili rešeni napol nagi. “Adriatic” Ogenj v rovih pogašen. Omaha, Neb., 22. maja. — “Union Pacific Coal Company” je danes razglasila, da je sedaj konečno pogašen ogenj, ki je besnel izza 6 mesecev v cumberlandskih premogovnikih pri Cumberlandu, Wy. in da se-z delom v rudnikih takoj spet začne. New York, 17. maja. — Včeraj je prvič dospel novi parnik “Adriatic”, ki pripada White Star-črti. Zgrajen je najmoderneje ter je največji in najpopolnejši parnik, kar jih bo odslej križalo ocean. Dolg je 725J4 čevlja, širok 75Ji čevlja ter ima prostora za 3000 potnikov, a mornarjev šteje 330. Prostori za potnike II. kajute in medkrov-ja so tako krasno urejeni, da bi se pred par leti smatrali za potnike I. kajute kot razkošni. Posledice štrajka prekladalcev. New York, 22. maja. — Koliko škodo donaša štrajk prekladalcev voznega blaga kupčijskim krogom, je razvidno iz zapiskov tukajšnjega colnega urada. V zadnjem tednu je znaša} izvoz za $6,944,890 manj nego v prejšnjem tednu. Čolni uradniki mislijo, da bo ta ogromni zmanjšek v tem tednu še nadkriljen. Vodja štrajkarjev Connors je še vedno poln upanja na zmago. Mrzlo vreme. Cleveland, O., 21. maja. — V severnem delu države Ohio je padla toplota zadnjo noč na 33 stopinj nad ničlo. V nekaterih okrajih je mrzlo vreme napravilo veliko škodo. Iz Lime v Ohiu poročajo, da v Allen countyju bržkone ne bo nič pridelka in sadja. V vrtovih so mlade rastline zelo trpele. Lexington, Ky., 21. maja. -— Mrzlo vreme v vzhodni polovici države je sinoči napravilo veliko škodo v vrtovih in bržkone uničilo ostalo letino. Železniške nesreče. Cincinnati, O., 22. maja. — Med postajama Broshears in South Ripley, Ky., je danes skočil s tira brzovlak “Chesapeake and Ohio Flyer”, a ču dno, da ni bil nihče usmrčen, pač pa je bilo 21 oseb ranjenih, dve nevarno. Los Angeles, Cal., 22. maja. — Brzovlak št. 20 je popolnoči skočil s tira blizu West Glendala, 10 milj od tu. En moški je bil usmrčen in 22 oseb je bilo ranjenih, tri bržkone smrtno. Nesrečo so zakrivili zločinci, ki so od stranili zagvozde iz šin in te zvezali z žico. Hillsboro, Ga., 20. maja. — Tu blizu je skočil s tira vlak in 23 oseb je bilo hudo ranjenih. Štrajk v Evansvillu. Evansville, Ind., 22. maja. — Štrajk cestnoželezniških vslužbencev, ki je iz bruhnil pred tednom dni vsled odklonjene zahteve za zvišanje plače, se bliža koncu. Danes je vozilo že več kar. Nadaljnjih nemirov ni več pričakovati. Unijski vodje izjavljajo dane? da so štrajkarji dejansko zmagali, ker je občinstvo držalo ž njimi in se ni hotelo voziti. K podporam za štraj-karje prispevajo vse unije v mestu in tudi občinstvo. Lep zavarovalni predsednik. New York, 22.'maja. — Posebni po rotniki, ki so bili nedavno imenovani da preiščejo poslovanje životnih za varovalnic v New York countyju, so svojo preiskavo v zadevah Metropolitan Life Insurance-kompanije dokon čali in posledica je deset obtožeb proti družbinemu predsedniku John R. Heg emanu. Obtožen je v treh slučajih krive prisege in v sedmih ponarejanja. Ponarejal je knjige in zaprise-gal gotova neresnična letna poročila, ki so stavila družbo in njenb poslova nje pri državnem komisarju in občin stvu v lepšo luč. O RAZVOJU VOLIVNE PRAVICE. Slovanska večina 2 glasov proti Nemcem, Italijanom in Rumuncem. Španski kraljič krščen. Madrid, 18. maja. — Danes je bil novorojeni prestolonaslednik krščen. Poleg kralja in članov kraljevske rodovine so bili navzoči zastopniki kralja angleškega in portugalskega ter cesar' ja nemškega in avstrijskega, potem po slaniki, ministri in drugi visoki dostojanstveniki. Obredi so bili čez vse sijajni. Papeža kot krstnega botra je zastopal kardinal Rinaldini, avstrijskega cesarja pa nadvojvoda Evgen. Kraljič je dobil imena Alfonso Pio Chris-tino Eduardo Francisco Guillermo Carlos Enrique Eugino Fernande Antonio. Dunaj, 23. maja. — Izimši Galicijo in Dalmacijo se danes vrše v državi ožje volitve. Gre se za 169 sedežev in povsod je napeta razburjenost. Na Dunaju je oddaja glasov zelo živahna. V predmestju Fuenfhaus je došlo do spo padov med krščanskimi socialci in socialdemokrati. Dunaj, 22. maja. — Izid državno-borske volitve z ogromnim uspehom avstrijskih socialistov je cesarja Franca Jožefa ozlovoljil. Boji se, da utegne sestava državnega zbora staviti v nevarnost vojaške predloge, in peče ga, da je tako veliko število starih izkušenih parlamentarcev izginilo. Dunaj, 20. maja. — V prošlem tednu deloma dovršene volitve za poslansko zbornico državnega zbora, prve po razširjeni volivni pravici, so popolnoma premaknile politično razmerje in so bile potemtakem od največje važnosti za deželo. Izmed 516 članov nove zbornice je 233 Nemcev, 108 Čehov, 81 Poljakov, 33 Malorusov, 24 Slovencev, 13 Hrvatov in Srbov, 19 Italijanov in 5 Rumuncev. Razvoj volivne pravice. Začetki razvoja, ki je povzročil gorenji izid, segajo v leto 1896. V tistem času je obstojala avstrijska poslanska zbornica iz 353 članov, povečini zastopnikov veleposestva, mest in kii{Y čijskih zbornic. Za takrat od volivrie. pravice izključene — posebno sedaj v državnem zboru močno zastopane so-, cialne demokrate, ki so bili takrat brez vsacega zastopstva — se je vršila nova razdelitev volivnih razredov. Pod to novo razdelitvijo se je število poslancev pomnožilo za 72, torej skupno število zvišalo na 425. Ta, preustro-jitev volivne pravice pa ni . ljudstva zadovoljila, nego je vzbudila obnovljeno in še živahnejšo agitacijo za dovolitev splošne volivne pravice, posebno med delavskimi sloji. Skoro deset let je trajala ta agitacija, ki je prav dostikrat povzročila burne prizore v poslanski* zbornici. Konečno, lani decembra meseca, je ta neumorna agitacija dosegla uspeh, ko je bila sprejeta nova postava o volivni pravici, po kateri sme voliti vsak Avstrijec,ki je najmanj 24 let star, zna citati in pisati ter je najmanj eno leto bival v svojem okraju. Slovanska večina. S tem pa stvar še ni bila rešena, kajti sedaj je bilo treba razdeliti volivne okraje v. deželnih delih, kjer je narodnost mešana, kakor na Češkem. Tam so dobili v sporazumu Čehi 150 okrajev in Nemci 55. Tudi v drugih kro-novinah so se volivni okraji tako razdelili, da je bilo vsaki narodnosti zagotovljeno zastopstvo, primerno številu glav. (Ali pa ne. Op. st.) Skupna moč slovanskega bloka je 259, a skupna moč nemško-italijansko-rumunskega bloka pa 257, torej imajo Slovani v novi zbornici večino 2 glasov. Ogrsko in Avstrija. Budimpešta, 19. maja. — Vsled sporočila o sijajni zmagi svojih strankarskih pristašev v Avstriji so korakali tukajšnji socialisti v zmagoslavju po mestnih ulicah. Njih demonstracija je veljala zahtevi, da se tudi na Ogrskem uvede splošna, enaka in neposredna volivna pravica po avstrijskem vzorcu. Avstro-ogrska mornarica. Dunaj, 18. maja. — Pri tvrdki Lake v Bridgeportu, Conn., je pomorski oddelek vojnega ministrstva naročil dva podmorska čolna, ki se imata dogoto-viti in oddati do prihodnjega leta. Tvrdka Lake vodi tudi dela v pomorskem arzenalu v Pulju (Pola), ki se izvršujejo v največjem obsegu. Vkratkem se prične z gradbo več bojnih ladij, podobnih angleški ladiji “Dreadnaught”. Več šol na Ruskem. Petrograd, 18. maja. — V poslanski zbornici se je včeraj'in danes obravnavalo vprašanje o ljudski odgoji. Še nikdar ni zbornica v kaki zadevi delala tako soglasno z ministrstvom, kakor topot. Naučni minister je izjavil, da se je nujno stavila šolska predloga na dnevni red na izrecno željo in pooblastitev carjevo. Poudarjal je potrebo ljudske vzgoje na Ruskem, kajti v nobeni drugi deželi ni toliko odstotkov prebivalstva, ki ne zna ne citati ne pisati. Rekel je, da se morajo stroški za šolstvo, ki znašajo sedaj $8,000,000 na leto, najmanj posedme-riti. Kajti 8 milijonov otrok je brez pouka. Rusko ima samo 90,000 šol, a jih potrebuje 250,000. Odkrita zarota zoper carja. Petrograd, 20. maja. — Prvi minister Stolypin je v današnji seji poslanske zbornice naznanil, da je bila odkrita zarota, umoriti carja, velikega kneza Nikolaja in njega samega. Socialni demokratje, socialni revoluci-jonarji in del delavske skupine niso bili prisotni, ko se je sprejela resolucija, izražajoč veselje poslanske zbornice nad izjalovljenjem umorskega naklepa. “Črna stoterica” Turki in Bolgari. Berolin, 21. maja. —• Brzojavka iz Soluna V evropski Turčiji poroča, da si je dne 19. maja oddelek turških čet osvojil trdnjavo bolgarskih krdel v krajini jezera Jenidce. Bolgari so izgu bili 50, Turki 7 mož. Bolgari pretijo sedaj, požgati vse grške in turške vasi v okraju. Odesa, Rusko, 21. maja. — Vsled iz gredov, ki so sledili sinoči umoru treh policajev, leži danes.nad 50 oseb, večinoma judov, v bolnišnicah z razbitimi črepinjami, zlomljenimi rebri ali drugimi nevarnimi poškodbami. Med žrtvami so ženske, otroci in dijaki. Policija je baje sokriva za hudodelstva takozvane “Črne stoterice”. SMRT OR PLAVŽU VSLED EKSPLOZIJE Pet mož zgorelo in štirje huda ojs* čeni v jeklarni Jones & LaugMi» kompanije. INOZEMCI MED PONESREČENO] Od zgorelih preostale samo kosti Sse perintendent med njimi Pittsburg, Pa., 21. maja. - Pet osčfc je sinoči zgorelo rv jeklarni Jones fc Laughlin Steel-kompanije v Hazt&~ wood distriktu vsled eksplozije v ES-za-plavžu št. 1 in štiri druge sa bSk hudo, če ne smrtno, opečene. Mrtvi so pomožni superintendent m plavže E. B. Williard, “head blower’" John A. West in trije inozemci, katerih imena so neznana. Tudi štirje eir njenci so inozemci. Prepeljani .se fit! v bolnišnico, od glave do nog prikrit z opeklinami. Nesreča se je pripetila vsled iafce-zvanega “slipa” ali izdrsnjeaja. -Goi; nahajajoča se ruda se je namreč «e nadno zdričala navzdoli, in ker je bife težja od raztopljene mase, je bife fe s plini vred zagnana z veliko silo raOTE--gori, nakar je prodrla “praholorfa»’ Nato so tekoča ruda in goreči g®* objeli desetero delavcev, poslujočih «eS: plavžu. Kacih ro minut so švigali pfe meni iz peči in šele ko je bila zračni pahljača odstavljena, so se ljudje Jafe ,ko bližali kraju nesreče. Od peterif: usmrčencev so preostale samo kosti Včerajšnja eksplozija je bila slični: oni, ki je v Eliza-plavžu št. 2 dne 1 januarja t. 1. zahtevala več človeški! žrtev. Irci nezadovoljni. Dublin, 21. maja. — Konvencija, ki je bila sklicana,da razpravlja o "Home Rule Bill”, predloženi po angleški vladi v parlamentu, je enoglasno sprejela predlog, ki zahteva zavrnitev vladne predloge. Resolucija suhoparno izjavlja, da je vstanu Irce zadovoljiti samo taka "Home Rule Bill", ki podeljuje Irski popolno samovlado, z lastnim parlamentom. Eksplozija v klavnici Chicago, 111., 24. maja. — Vtretji v štirih mesecih se je pripetila ekspte-z’ja amonijaka v klavnici Armour '& Co., včeraj popoludne. Štirje delavc so usmrčeni in štirinajst je ranjejiife a dva se pogrešata. Eksplozija se j»; slišala miljo daleč. Cenj. naročnikom v Kanadi Ameriška vlada je zvišala poštni® za časopise v Kanado, in zato motam na vsako številko A. S., poslano ,v Ka nado, prilepiti znamko za ic. Vsld tega smo primorani naročnino do Ka nade zvišati na $2 na leto, kar naj «ai tamošnji cenjeni naročniki blagovoli} oprostiti. Upravništvo A. S Suša na Rumunskem. Bukarešt, 22. maja. — Z ozirom na dolgotrajno sušo so po vsej deželi odrejene molitve in procesije za dež. Letina kaže tako slabo, da so kmetje že kar obupani. Roparja ustavila vlak. Butte,Mont., 19. maja.—Vlak "North Coast Limited No. 22” na Northern Pacific železnici sta davi ob 2. uri 15 minut ustavila dva našemljena moža blizu Welch's Špura, osemnajst milj vzhodno oil tukaj. Strojevodja je bil ustreljen, ko se je zoperstavil, in kurjač je bii obstreljen v roko. Nato sta roparja utekla, ne da bi bila razstrelila ekspresni vagon, kakor sta očividno nameravala. Črnca linčana. Dearing, Ga., 19. maja. — Črnec Charlie Harris, farmarski delavec, ki je včeraj nevarno obstrelil farmarja H. Pearsona, je bil sinoči linčan. Potem je 40 mož preteplo njegovo družino in ji velelo zapustiti okraj v 24 urah. Columbia, S. C., 19. maja. — Včeraj je neki črnec skušal nesramno napasti 12 let staro hčerko necega farmarja, ki je preplašil črnca. Ta je bil ujet in linčan. 200 mrtvih vsled orkana. Sydney, 22. maja. — Semkaj se pt roča, da je dne 30. aprila čez K a rolk ske otoke besnel orkan s povodnjij Kacih 200 oseb je. storilo smrt in ut pravi j ena je bila ogromna škoda 1 lastnini. Karolinški otoki pripadajo Nemci in I obstojaj o iz kacih 500 koralnih oti kov v Tihem oceanu, od katerih tvo Ponage vladni sedež. Prebivalstvo večinoma malajskega rodu, a naselj nih je tamkaj tudi nekaj Kitajcev Japoncev. Posebna razprodaja. na Chulikovem vogalu za “Decora Day , to je dan 30. maja, ki ga hajajo Amerikanci v čast jtmak padlim za domovino in svobodo. / ski klobuki lepo okrašeni, vseli 1 od $1.98 do $5.00. Moške obleke $5-50 do $22. Pridite in se prepričr S spoštovanjem Vaš rojak B. J. Chuli Zadnja pomoč. Denarje v staro domovino pošiljamo: za $ 10.35 ................ 50 kron za $ 20.45 ................... 100 kron za $ 40.90 ................... 200 kren za $ 204.00 ................. 1000 kron za $1017.00 ................. 5000 kron Poštarina je všteta pri teh vsotah. FRANK SAKSER CO. iog Greenwich Street, New York Kupite si modernošito obleko pri našem rojaku B. J. Čulik-u. Mr. Ant. Skala nam je poslal deče pismo, ki je radi priobčujem! Šim- odjemalcem: “Večkrat sem , v časopisih o Trinerjevero .amerli zdravilnem grenkem vinu in njej učinkih na želodečne 'bolezni, in zadnje šem našel priliko,rila je pc sim sam. Bil sem tako bolan, da se pripravljal na zadnjo uro, ker j pomagalo nobeno,zdravilo, kaJte*. rabil za voj o želodečno stiske. Pi sem sklenil, da še konečno ¡pešk Trinerjevo ameriško zdravilno gr vino in reči moram, v štirinajstih sem bil spet popolnoma zdrav. 2 toviti želim svoje rojake, ,da jim J zdravilo zadnja in popolna pomo so se vsa druga izjalovila. Anton la, 5U— nth Ave., So. Lorarn, O To ozdravljenje je lahko pojmih, nerjevo ameriško zdravilno grenk no skoro namah da bolniku di moči, da uživa in prebavlja h: Bržk^ je to doseženo, je ozdravi samo vprašanje časa. Uživaj to -vselej,. kadar se čutiš slabega, l nimaš slasti, ko te ni m o ozdraviti nobeno zdravilo. V Jeka Jos. Triner, 799 S. Ashland Ave., (cago, 111. Joliet, 111., 22. maja. — Ob miloglas-nem pritrkavanju zvonov in najlepšem vremenu se je zadnjo nedeljo, na bin-koštni praznik, proti osmi uri dopolu-dne iz naše šole v cerkev pomikal veseli sprevod do 5q presrečnih dečkov in deklic, ki so med 'osmo sv. mašo prvikrat pristopili k mizi Gospodovi. Veselje je bilo videti ta sprevod, zato pa je tudi bilo vsepolno gledalcev. In med službo božjo je bila prostorna cerkev natlačeno polna. Sv.* mašo je daroval domači gospod župnik, Rev. j?. S. Šušteršič, ob asistenci čč. gg. Johna Kranjec in Alojzija Krascho-witz. In zlate besede iz ust preljub-ljenega učitelja in dušnega pastirja, ki je imel tudi slovesnosti primerno in ganljivo pridigo, ostanejo prvoobha-jancem gotovo v trajnem spominu. Ce se bodo po njih ravnali, ostanejo srečni svoje žive dni. V to jim pomozi Bog! — Jolietski Hrvatje se pripravljajo na veliko svečanost. Drugo nedeljo, dne 2. junija, bode slovesno blagoslovljen vogelni kamen nove hrvatske cerkve Blažene Device Marije, ki se bo dvigala poleg že zgrajene hrvatske šole “na hribu” ob Broadway. Gotovo tudi naši rojaki po svoje pripomorejo da bo ta svečanost naših vrlih bratov Hrvatov čim sijajnejša. Blagoslovlje-nje bode izvršil bržkone mil. škof Mul-doon iz Chicage, kakor nam je sporočil hrvatski gospod župnik, Rev. Violič. ■— Po tritedenskem bivanju v New Yorku na obisku svojih ljubih staršev se je danes vrnila v našo sredo Mrs. Ivanka Ogulin, zdrava in srečna; a še srečnejši je njen soprog, gospod Janko. O svojem bivanju med newyor-škimi Slovenci ve in zna gospa prav mnogo lepega pripovedovati. - — Odkar imamo v našem mestu slovenski pop, je povpraševanje po njem tako veliko, da se čudijo sami salunarji. — Rojak Jakob Hribernik nam piše •iz tukajšnje kaznilnice, da bo oktobra meseca spet prost in svoboden, nakar se povrne k svojcem v’La Salle, 111. Kakor znano, je bil J. Hribernik obsojen v zapor, ker je pred dobrim letom v silobranu preveč ošvrknil nece-ga pretepača. — Društvo sv. Cirila in Metoda št. 8. K. S. K. J. priredi v nedeljo, dne 26. t. m., v Theilerjevem parku imeniten piknik v proslavo petnajstletnice svojega obstanka. V park odkoraka društvo po deseti sv. maši. Vsa slovenska in hrvatska društva so vabljena k slavnosti, kakor tudi vsi posamezniki. Več pove oglas v tej številki A. S. — Mrs. John Strutzel, Sr, se je v ponedeljek zjutraj nevarno ponesrečila. Na voglu North Eastern avenue in Cass ceste je hotela vstopiti v pocestno karo, da se popelje v mesto. Bila je šele napol na prvi stopnici, ko se je kara premaknila in je zdrdrala, .ter vlekla staro gospo s seboj pol bloka daleč, nakar je zadnja odletela na cesto. Policijska ambulanca jo je prepeljala v njeno stanovanje pod h. št. 427 na North Eastern avenue. Ranjena je na glavi in životu, eno roko si je izvinila in bržkone ima tudi kaj notranjih poškodeb. Ker je gospa priletna, je nevarnost velika, a zdravniki upajo, da vendarle okreva. Mrs. John Strutzel je mati dobroznanih slovenskih trgovcev. — Mrs. Dr. Clyne se je sinoči, to je v torek zvečer, smrtno ponesrečila v svojem domovanju. Vsled eksplozije gazolina se ji je vnela obleka in revica je zgorela. Njen soprog, tudi našim tukajšnjim rojakom dobroznani zdravnik, je nevarno opečen, a bo o-kreval. Novica je pretresla vse prebivalstvo. — Pisma na pošti so imeli koncem zadnjega tedna: Ambrus John, Barbič Josip, Hinič Mike, Koren Dan, Kustu-rin Juraj. < — Nova postava o civilni službi (civil service law), ki je bila vdrugič sprejeta z ogromno večino glasov ob zadnji mestni volitvi v Jolietu. ni veljavna za' navadne policaje in člane gasilnega departmenta, td se pravi, da ne bodo mogli ostati v službi, dokler bodo hoteli, pa najsi izvršujejo svojo dolžnost še tako povoljno. Tako določa neki razsodek najvišjega,sodišča. Bržkone pa mestni zbor sprejme po sebno naredbo, po kateri ustanovi posebne službe (specific offices) za pa-trolmane in navadne gasilce — in potem bo nova postava o civilni službi veljavna tudi za te mestne vslužbence. To je vsekakor želeti, ker dvoletna menjava policajev in gasilcev n.kakor ni umestna, kakor izkušnja kaže. — Soboto, dan 25. maja, je župan Cronin proglasil letošnjim Snažilnim dnevom (Clean-Up Day) za mesto Joliet. Vsi prebivalci obojega spola so naprošeni, da po svoji moči pripomorejo, očediti ceste, aleje in dvorišča, kar bo v splošno korist mesttfin zdrav ju prebivalstva. Otroci, na delo! — Senator Barr odpotuje dne 25. junija v Evropo za kratek čas. — Mestni inženir Stevens je prav--kar izdal letno poročilo o napredku mesta Joliet v prošlem l^etu, ki je bil vsestransko velik in lep, posebno glede vodnega vprašanja, povzdiga železniških tirov, postranskih tlakov itd. —Predsednik Roosevelt bržkone obišče Joliet oktobra meseca, ko bo potoval po osrednjem zapadu v svrho, da prouči načrte za napravo velikega kanala iz Clncage do St. Louisa, oziroma New Orleansa, in si osebno ogleda kraje, mimo katerih ima držati velikanski vodovod. — 542 kamenolomcev po kameniščih pri Lemontu je zaštrajkalo v ponedeljek zjutraj, ker jim kamenarniške družbe niso hotele zvišati plače za 2]/2c na uro. Dopoludne so štrajkarji priredili po Lemontu parado z vihrajočimi zastavami in opoldne — je bil štrajk že končan. Družbe so se udale in so zvišale plačo kamenolomcem za 2 in pol centa na uro ali od $1.75 na $2 na dan. — Neki Frank B. z Ruby ceste se ga je v soboto zvečer nekje (še danes ne ve, kje) tako nalezel, da je zašel v Bush park, kjer ga je brez klobuka in suknje našel druzega dopoludne neki redar. Na policiji je potem na vsa vprašanja odgovarjal samo ‘T don’t know”. Ničesar se ni spominjal izza časa, ko je prejšnji večer zapustil svoje stanovanje. Morda kmalu pozabi tudi kazen, ki je znašala $6 in stroške. Dodatno se poroča, da je bil Frank B. ali s celim imenom Botovich oddan v okrajno ječo, ker so se pri njem pokazali znaki duševne zmedenosti vsled preobilo zauživane pijače. — Trije angleški mladeniči so ribarili v ponedeljek popoludne po reki Desplaines. Na povratku se je čoln prevrnil in ribiči so štrbonknili v vodo. Dva sta se rešila. Tretji pa ni znal plavati in je utonil. To je bil neki Austin Vance, 21 let star, oženjen in zaposlen v podkvami (Horse Shoe Mill). Truplo še iščejo. — Neki Daniel Chapman (ali tudi D. H. Brown imenovan) je bil v ponedeljek zvečer zasačen, ko je , zamenjaval ponarejene čeke. Tiček je doma iz Aurore. — Rojakinje, ako potrebujete klobuke, pridite k gospej Chulikovej, ker ©na vam postreže z najboljšim blagom za mal denar. — Rojak, kdo te gotovo ozdravi v slučaju bolezni? Dr. Ivec! Kajti najboljši zdravnik v Joliet je dr. Ivec, 711 N. Chicago St., N. W. Phone 1012, Chicago 2202.. * mislili: “Sedaj, pa korajžo, če bo kaj, bomo pa tekli, samo bati se nič.” Kakor je bilo že omenjeno o tisti slavnosti, je dovolj, samo nekaj naj omenim Kaj jim je bil tako v grlu neki F.. . . in neka . deklica, ki jima so klicali Fe... dev...? Kaj vas briga, ako. je šla z dptičnim okoli Slovencev, ki njemu niso bila stanovanja znana po Chi-cagi. Ali niste vi, ki ste iz afne postali to kar ste zdaj ? Kakor sami pravite, še nikoli niste nič prelomili. Kje so samomori, kje so uboji? Največ jih je na vaši strani. Pometite poprej pred svojim pragom, pa pustite osebe, ki niso vam nikoli nič žalega storile,.pustite naj se vsaki prosto giblje, saj pravite, da hočete biti svobodni tudi vi. Prihodnjič še kaj več. Anton Zgonc, 1339 So. 4ist Ave. rfa- fi*. ffr, /iv t-fr» iti tl*? ft? ft? rti tITt ftj rt? rt? ft? ‘JI-1 l4*1 m** sj,1 *4^ sJL* *4? ‘JjL* sf,* sjL* *4** *4** * Mali pričetki * Chicago, 111., 19. maja. — Čas je najhujši sovražnik, je rekel sloveč mož; vse razbije, vse razje. 'Tudi. najmočnejša stvar se mu je morala ukloniti. Mogočna kraljestva je že videl svet, kje so danes? Kje je babilonsko, kje je perzijsko, kje je grško, kje je slavno' rimsko kraljestvo? Vse je uničil čas. Dandanes ni skoro več sledu za njimi. Samo jednemu kraljestvu ni mogel čas škodovati, kraljestvu božjemu. Ni ga ukončala sreča ne nesreča. Tudi ko bi naša vera ne imela nobenih nasprotnikov in sovražnikov, bi bilo čudno, da se je ohranila do danes. Ali ravno naša katoliška vera je imela od svojega početka do danes najhujših nasprotnikov, da, nasprotovalo se ji je bolj kot nobeni drugi veri. A premagala je vse, in v tem je lep dokaz, da je res božje delo. Zgodovina krščanstva nam to lepo potrjuje. Smrtna obsodba se je kristjanom, komaj da so stopili na plan, razglasila po vsem širnem svetu. Povsod so pripravljeni briči, da izvršujejo povelje cesarjevo ter v najhuših mukah pokončavajo kristjane. V gledališčih jih trgajo divje zveri, zavijajo jih v prejo in smolo ter jih zažigajo. Celih 300 let je trajala ta obsodba. A prazen je bil ves njih trud. Ko so videli, da se večkrat ne meč ne ogenj nista do taknila kristjanov, ko so se jim najbolj divje zveri, približevale, kakor krotke ovčice jim lizale noge, presunili so jih ti čudeži in pristopili so sami h kfščanski veri. Prenehalo je počasi to preganjanje in trpinčenje, smeli so se kristjani prb-sto gibati nekaj časa, a pridobljeni mir ni trajal dolgo. Zoper krščanstvo se niso več vojskovali zunanji sovražniki ampak iz srede krščanstva so se vzdignili nasprotniki ter so napadali sedaj to sedaj ono versko resnico, in ti se imenujejo socijalisti. Veliko veliko so se trudili, da bi strli vero iz človeških src. A tudi tem se ni posrečilo še do dandanes in se jim tudi ne bo do konca sveta. Kakor drevo otrese s sebe tisto gnilo in piškavo sadje, tako je tudi katoliška Cerkev otresla vše tište od sebe, ki niso sposobni, da bi bili njeni udje. In ti odpadniki so se skupaj zbrali in se začeli zaganjati v cerkev in njene ude, kakor piščeta v kokljo. In en oddelek te golazni je tudi tukaj v Chicagi. To se repenči in povišuje, a tega pa ne premisli, da je bob ob steno: en sani naš korak in pohojeni so vsi; pohojena je vsa golazen so-cijališka. Ako le eden malo. gane, že jih je 5 v luknji skritih. A to so sedaj že sami slutiti začeli, da so prišli na vrh stopnic njih propada. Ne pre-drznejo se več pogledati pravemu človeku v oči. Ampak dne 12. t. m. so si Pittsburg, Pa., 13. maja. — "Vrtec Marijinih otrok”, tako ime bi se lepo prilegalo naši slovenski mladini tu v Pittsburgu, kakor i povsod, kjer živijo verni katoliški Slovenci in vzgajajo svojo deco v sv. veri, nedolžnosti in sv. spoštovanju do najdražjih svetinj — Jezusa, njegove Matere Marije in sv. zakramentov. Tu v Pittsburgu je ustanovljena že dolgo pričakovana družba Marijinih otrok. V nedeljo 5. maja je tuj gospod imel slikovit govor o Marijini družbi v angleškem jeziku, in o tej priliki je korakala šolska mladina po cerkvi, spremljana od učiteljic in popevajoč Marijine pesmi in naposled kronajoč Marijino podobo, prav lično napravljeno na posebnem altarju na desni strani poleg altarja sv. Jožefa. In potem je tuji gospod razdelil društvene znake — svetinje, blagoslavljajoč jih vsakemu društveniku posebej. In to je napravilo na prisotne živ vtisek, kajti to društvo ima nalogo, vsak mesec prvo nedeljo poveličevati Jezusa v sv. zakramentu v družbi njegove Matere Marije. Kaj si more človek misliti lepšega, kakor biti otrok Marijin in pribežati pod njeno trdno varstvo. O, kako je to lepo — Jezus v sv. zakramentu in njegova Mati Marija pa nedolžni otroci! Dragi Slovenci in starši, ki imate deco, katera je že prejela prvo sv. obhajilo, pošljite ali pripeljite svoje o-troke, da se pridružijo Marijinim otrokom in izpolnujejo te najlepše dolžnosti izmed vseh na svetu. Kdo bo potem lepši in veselejši, kakor ravno družba Marijinih otrok? Prvi mesec in že jih je 23, ali lahko jih je veliko več, kajti slovenske mladine je veliko, ki so opravili prvo sv. obhajilo v družili cerkvah, kamor so hodili v šolo, toraj tudi tisti se lahko pridružijo lepemu društvu Marijinih otrok, da bode tem lepše in jačje, da bodemo tem bolj poveličevali od zdaj zanaprej našo patrono Marijo Devico Brezmadežno in Mater Božjo, da popravimo, kar je bilo do zdaj zanemarjenega in celo odbitega zavrženim a sicer vernim Slovencem, ko se je reklo, da samo Slovenci častijo Mater Božjo, drugi nobeden narod ne. Ali glej, dragi čita-telj, po drugih cerkvah si že videl, da maja meseca okinčajo vsaki Marijin oltar, bodi si kjerkoli hoče. Ko stopiš v cerkev, kar dehtijo cvetlice in vonjava, in to so Nemci in Angleži, in celega sveta katoliški narod časti Božjo Mater. Celo v hišah si narejajo oltarje maja meseca in ofcinčajo podobo Marijino s cvetlicami, in tudi v vsaki katoliški šoli najdeš prekrasno okinčano podobo Marijino. Dragi Slovenec, časti in hvali Mater Odrešenikovo, premisli to: če zanemar jaš svojo lastno mater in te je sram izgovarjati njeno ime in je rad zamolčiš — ali nisi ti pravi pravcati hudobnež? Da, si! Ali recimo tako: ti ljubiš vse ljudi, a gotovo ljubiš svojo mater najbolj, in tebe bi nekdo vabil k sebi in se ti prilizoval, da te ima rad, a tvojo mater bi pa prezrl in ne bi hotel o nji nič slišati, ali se ti ne vidi, da je to pravi hinavec? Da, tudi je! Kdor je zavrgel tvojo dobro mater, je zavrgel tudi tebe, ne ljubi te resnično! To primerjaj tako: Jezus ljubi celi svet in je dal celo svoje življenje za, nas, toraj ljubi svojo Mater še bolj, in če ^avržeš Božjo Mater, si zavrgel "Otovo Boga. Dragi Slovenci, častimo Boga in Mater Božjo, ne poslušajmo zaničevalcev vsega svetega, posebno ne poslušajmo zaničevalcev Maitere Božje, zakaj če zapustimo in pozabimo Mater Božjo, pozabil bode nas Bog in ne bodemo uslišani, ko bodemo hinavsko klicali: “O Bog, o Bog”. Naše besede morajo biti dejanske in naše dejanje mora priti od srca iz ljubezni, in taka ljubezen mora biti ponižna. Kakor se otrok zateka k svoji materi, tako se moramo zatekati mi k Božji Kraljici nebes in zemlje. Darujmo Brezmadežni Kraljici lepi rožnati majnik, kakor so i darovali naši stariši z lepim berilom Marijinih dogodkov, molitvami in rožnim vencem. Gotovo bodemo spleli iz njih prekrasno krono in tako se bližali Brezmadežni Kraljici in Vrtcu Marijinih otrok. M. V. R. K. tis M? ❖ Vsako osbiljno oboljenje ima svoj mal začetek. Skoro v vsakih 9 slučajih izmed 10 infiajo ti pričetki svoj izvor v bolehnosti želodca in prebavnih organov. Ena bolezen sledi drugi. GUBITE ENERGIJO ŽIVLJENJA? JE VAŠ JEZIK BELKAST? IMATTE CESTO GLAVOBOL, VRTOGLAVICO? TRPITE OD ZABASANOSTI? JE VAŠA PREBAVA TEŽAVNA? Pri prvih znakih te bolezni pričnite jemati neutegoma SEVEROV fZivotni Balzam Učinke tega zdravila na ustroj je čudovit. Ivedor ga je užival dobil je zopet nazaj svoje nove moči in bivšo mladeniško krepost. Cena 75 centov “Z veseljem vam sporočam, da vaš Življenskii bal- +•■§* zam deluje izvrstno, tako da ga vsakemu v tej * _^prejela sem vaš Življenski balzam in sem jako zadovoljna. Bolehala sem radi nerednosti v želodcu. Čeprav sem ga uživala komaj dva tedna, sem sedaj zdrava. Brez Severovega Življenskega Balzama ne bom več.” Mrs. Thomas Ligman, Aniwa, Wis. i ❖ * ❖ okolici toplo priporočujem. Kadarkoli čutim notranje bolečine, vzamem po jedno dozo Vašega Življenskega balzama in takoj je boljše. Zahvaljujem se Vam za izvrstni lek in dobro- postrežbo. Martin Ramota, Coalgate, Colo. Čim se čistota krvi na kakoršenkoli način pokvari, oslabi in ruši delavnost vsih telesnih organov ter nastajajo razne večinoma pogibeljne bolezni, kakor škrlatinka, bule, bezgavke, mozolji, lišaj, srbočlca, uzen, ogrci, kožne bolezni, in kraste itd. Severov kricistilec odstranjuje vse slične nerednosti, čisti kri in odstranjuje vzrok bolezni. Tudi oživlja, množi in'krepča kri. Cena $1.00. Dobiva se v vseh lekarnah. Zdravniški svet zastonj. . i ❖ & \A/ F Qn jpn m CEOAR RAPIDS \wrw m ■ ■ vEKA vO. iowa Virginia, Minn., 15. maja. — Dragi g. urednik, prosim, da mi prepustite nekoliko prostora v nam priljubljenem listu A. S., ki nam prinaša vsaki teden tako dosti dobrega in podučljivega berila. Tudi jaz vam hočem nekoliko sporočiti, kako se nam tukaj godi. Delamo tukaj večinoma vsi v že-| leznih rudnikih. Dela je tukaj povsod ' dosti za pridne roke v rudnikih kakor tudi na površju zemlje. Plača je tudi še precej dobra, tako da se lahko kaj prihrani in zraven si ga tudi še lahko privošči en glažek ali pa dva, da nam bolj korajžo da. Kar se tiče društvenega življenja, tukaj še precej dobro napredujemo. Lep dokaz temu je naše tukajšnje društvo sv. Jožefa K. S. K. Jednote, ki šteje sedaj lepo število 211 udov. Dan 12 . maja nam ostane dolgo časa v spominu, ker nas je obiskal č. g. župnik M. Bilbau iz Eveletha, tako da smo imeli lepo priliko opraviti vsak svojo velikonočno spoved. V imenh vseh tukajšnjih rojakov mu kličem srčno hvalo za njegov obisk in trud, ki ga je imel z nami. Vroče želimo, da nas še kaj večkrat obišče. K sklepu tega dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Združenih držav in onkraj oceana. Tebi pa, prvi bojevnik in branitelj slovenskih delavcev, neprestrašeni A. S., želim obilo naročnikov in predplačnikov. Fr. L. Iron Mountain, Mich., 19. maja. — Prosim, g. urednik A. S., da priobčite teh mojih par vrstic. Ker iz našega kraja nikoli ni kaj citati, sem se ja^ danes namenil, da naznanim, da smo opravili velikonočno spoved dne 8. in 9. t. m Prišel nas je obiskat Rev. L. Klopčič iz Calumeta, za kar se mu tukajšnji Slovenci iskreno zahvaljujemo. Častiti gospod nas je zelo lepo podučil v slovenski pridigi, ki je tukaj ni nikdar slišati, zato iz srca želimo, da bi nas še večkrat obiskal in tako lepo podučil. Če se bomo po njegovih nauk h ravnali, bomo vsi srečno umrli in se po smrti v nebesih veselili. Alojz Berce, predsednik. Iščemo zastopnike za odpošiljanje denarja v staro domovino in odpravljanje popotnikov za svoj slovenski oddelek pod zelo ugodnimi pogoji. Za razjasnila in potrebne tiskovine obrnite se na podpisano tvrdko FRANK ZOTTI & CO„ 108 Greenwich St., New York, N. Y. Čitaj, brate! Tem potom pozivamo vsa hrvatska in slovenska društva, da Se pridružijo marcu dne 9. junija 1907. ko bo priredilo društvo sv. Nikole piknik v Theilerjevem parku na čast posvečenja svoje nove zastave in v korist društveni blagajni. Upamo, da se bodo vsi tukajšnji Hrvati in Slovenci udeležili parade in piknika, in trdno -obljubljamo, da se bomo tudi mi oglasili pri vsaki priliki, kadar bo od vas komu treba. Vsem sobratom pošiljamo iskren po zdrav. Za odbor: Anton Podnar, predsednik, 2t Frank Juričič, računovodja. Slovencem v pogled. Slavni Collins Medical Institute! Vam naznanjam, da ne potrebujtm več zdravil, ker sem sedaj popolnoma ozdravil. Vzrok, da Vam nisem poprej odpisal je, ker sem se hotel pre- POZOR! POZOR! Bliža se sezona piknikov in vrtnih veselic, ko bo zopet žeja pritiskala na suha grla. Skrbeti je treba, da se tej stiski korenito odpomore. In s čim pač? Najboljša odpomoč je slovenski pop ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka Joliet Slovenk Bottling Co. 913 N. Scott Street, Joliet, 111. Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W. 344. Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporočila. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla: SVOJI K SVOJIM! pričati, če se mi bolezen ne bode več povrnila. Sedaj hodim že en teden na delo brez pasli, pa se mi ni povrnila, zato se vam lepo zahvaljujem za Vaša mi pošilana zdravila, ker ste me z njimi hvala Bogu in Vam, popolnoma ozdravili. Ostajam Vaš hvaležni Martin Kovačič, 333 Second Str. La Salle, IH- IZ STARE DOMOVINE. — V Ameriko z ljubljanskega juž nega kolodvora se je odpeljalo dne I maja 90 Slovencev, 47 Hrvatov in 100 Makedoncev. — Umrl je v Leonišču v Ljubljani v noči od 26. na 27. apr. č. g. Jernej Bernard, kaplan v Trebnjem. Rojen je bil 23. avgusta 1872 v Škofji Loki, v mašnika posvečen 25. julija 1895. Služboval je kot kaplan v Smledniku, na Blokah, v Postojni, kjer je bil za časa takratne vakature tudi župni upra vitelj, dalje pri Sv. Križu pri Litiji in poslednjič v Trebnjem. Bolehal je že dalj časa, vendar si ni dal počitka, dokler ga ni marca meseca bolezen popolnoma zmagala. Bil je zgleden duhovnik. — Umrl je 26. apr. na Gabrovcu pri Metliki na svojem domu bogoslovec gospv Anton Črnugelj. Bil je zelo nadarjen, marljiv in pobožen mladenič. V najlepših letih je šel za svojimi starši v — Nagloma umrl. Nedavno večer je t Novem mestu gostilničar Mihael Kastelic, po domače “pri zgornjem kovaču” nagle smrti umrl. Mož je bil zvečer še v družbi svojega prijatelja prav vesel, naenkrat pa se je počutil slabega, naslonil se je nekje v bližini svoje hiše in se nezavesten zgrudil. Poklicani zdravnik jj^ konštatiral srčno kap. Onesveščenec je kmalu nato umrl. — Umrl je na svojem gradiču V Podbojah na Vipavskem Bernard Dolenec, star 69 let. — V Černomlju je umrl Jakob Zimmermann, star 95 let. — Rateče na Gorenjskem, dne 29. aprila. Tukaj je padlo danes pol metra snega ter mete še vedno dalje. Včeraj ponoči je bil silovit vihar z bliskom in gromom. Po cesti delajo s sneženim plugom. Posledice takega vremena ob tem času si lahko vsak predstavlja. — Obsojena sleparica. Marija Luk-šič, ki je na mestu svoje mačehe v-zdignila v Novem mestu 500 K in pobegnila, je bila obsojena v trimesečno ječo. — Žveplenfec-antimon. Posestnik Fr. Trpin iz Suhorjapri Prečini je našel na svoji njivi za gradom rudo, podobno svincu. Košček te rude je izročil nabiralcu dolenjskih zanimivosti gospodu Pircu. V kolikor se je moglo dosedaj konštatirati, je ta ruda zmes žveplenca z antimonom, najbrž tudi svinca. Zadeva se bo nadalje preiskovala. Dognano je, da je v nasprotnem liribu veliko bakrenca. —1 Požarna bramba v Mokronogu praznuje dne 29. junija t. 1. svojo 25-ietnico. —Nastanitev konjenice, ki pride začetkom jeseni v Ljubljano, bo v novi brambovski vojašnici. — Angleški časnikarji na Kranjskem. Na povabilo vodstva avstrijskih državnih železnic bo 45 angleških časnikarjev od 18. maja do 8. junija prepotovalo Avstrijo. Na Bled pridejo angleški časnikarji 5. junija ter ostanejo ondi do 7. junija. Angleški časnikarji obiščejo tudi Bohinj. — Slovenskih srednješolcev je bilo v preteklem šolskem letu okolu 3300. Lepo število! — Pisatelj I. Cankar piše novo socialno dramo v petih dejanjih z naslovom “Nioba”. Snov je vzeta iz velikomestnega milieuja. Pisatelj jo preloži na nemščino in jeseni predloži in-tendanci dunajskega “Burgtheatra”, da jo uprizore v zimski sezoni. — Imenovanje. Ritmojster I. razreda g. Jer. Andrejka pl. Livnograd prve are. telesne ,straže na Dunaju je imenovan za majorja. — Umrla je 27. apr. ponoči v Za-vratcu pri Idriji gospa Marija Bezeljak, trgovčeva soproga in mati nadučitelja Ivana Bezeljak, v 53- letu starosti. Bila je razumna žena, izvrstna gospodinja in najboljša soproga in mati. — Novice iz Rakitne. Dne 25. apr. je v Rakitni posestniku Andreju Kr-žiču pogorelo 17 oralov gozda. Zažgali so pastirji po neprevidnosti. Po velikem trudu so, ljudje s težavo omejili ogenj s tem, da so skopali jarke. — Tukaj neprestano sneži kot v naj hujši zimi, snega imamo visoko čez kolena. Stari ljudje ne pomnijo toliko snega v tem času. — Oreškovo hišo na glavnem trgu v Postojni je kupil za 40,000 K g. Fran Križe iz Postojne. — Ogenj. Dne 24. apr. popoludne ob pol dveh je nenadno začela goreti hiša črevljarja Franceta Dermastija v Dravljah. Požar je uničil razven zidovja vse poslopje. V veliki nevarnosti sta bili tudi sosednji hiši in le neumorni delavnosti pogumnih draveljskih in šentviških gasilcev se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil dalje. Ob istem času je bil videti velik dim v hribu nasproti Dola in Sv. Helene. —- Novomeški semenj sv. Jurija dan je bil precej dobro obiskan. Prignali so živinorejci obilo lepe živine, toda kupčija ni bila posebno živahna. Trgovci niso bili kaj zadovoljni. Ljudje imajo ravno sedaj mnogo dela, pa malo denarja. — G. Peternel na Bledu ponesrečil. Bivši župan, lastnik hotela pri Triglavu na Bledu se je v četrtek 25. apr. zelo "hudo ponesrečil. Padel je z odra 7 m globoko, zlomil si roko v rami, potolkel obraz in glavo. Zdravniki trde, da ni nobene notranje poškodbe, ponesrečenec hudo trpi in ne more sam na noge. — Ciganska nadloga. Pri stavbišču v Prečini je bil neki zidar za kuharja. Ker se mu tamkaj ni več dopadlo, zahotelo se mu je po svetu in šel je. V culico si je zavil hlebec kruha, vzel tudi nekaj mleka seboj in hajd proti Ljubljani. Ko pride že v mraku po cesti iz Bršljina proti Muhaberju, stopi naenkrat predenj tolpa ciganov, trije možki in dve ženske. Prijeli so ga in zahtevali gd njega denar. Revež, kje naj vzame denar. Preiskali so mu žepe. Ko najdejo pri njem le par krajcarjev, vzemo mu kruh, mleko in kar so še sicer pri njem dobili. Tako oropanega so pustili na cesti. — Kmečka zveza za Vipavo. V nedeljo, dne 21. aprila je bil velevažen shod v prijaznem vipavskem trgu, kjer se je na prostoru g. župana Petrovčiča zbralo na stotine zavednih kmečkih posestnikov, mož in mladeničev. Zbrali so se, da ustanove za svoj ožji okraj prepotrebno “Kmečko zvezo”. Kot sklicatelj je župan g. Anton Uršič iz Št. Vida otvoril zborovanje, ki se je vršilo in končalo v najlepšem redu. — Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Velikih Laščah se je oživila na novo. Novi odbor, kateremu načeluje gospa Terez. Grebenceva s pomočjo tajnice gospice Marije Somra-kove, v katerem nabira in hrani blagaj ničarica gospica Kristina Grebenčeva redne prispevke in darove glavni družbi, nam je zanesljivo jamstvo, da bode z nova vzbujena podružnica lepo vspevala, budeč slovensko zavest v svojem okrožju in pospešujoč “Družbo sv. Cirila in Metoda”, po njej pa naše slovenske namene. Velike Lašče slede vzvišenim idejam Levstika, Stritarja in drugih velikih mož, katere nam je dala ta pokrajina. — Otrok ponesrečil. Posestnika sin, 7 let stari Janez Osolnik iz Rebra sod. okraj Brdo, je na materino povelje zažgal na njivi kup pograbljenega listja in šibovja. Za ogenj se ni nihče nadalje zmenil. Popoldne je pa triinpol leta stari Osolnikov sinček Peter navzlic strogi očetovi prepovedi ušel na njivo ter imel opraviti okolu ognja. Pri tej priliki se mu je vnela obleka. Na otročji krik prihitel je oče na pomoč, ki je opečenega otroka nesel domov, kjer je po preteku nekoliko ur umrl. — Nove znamke po 12 vinarjev v-pelje^poštna uprava. V promet pridejo 1. junija t. 1. in bodo glede velikosti in oblike slične sedanjim, le barva bode vijoličasta. — Lovska tatova. Posestnika sina in brata Janez in Leopold Rotar sta bila skrivna lovska tatova, ki sta v Kovačevem lovišču marsikateremu zajcu vpihnila luč življenja. Dokazald se jima je pa le, da sta ustrelila eno srno in dva zajca, kar obdolženca priznavata. Sedela bosta zato vsak po en mesec v ječi. — Svojo mater poškodoval. Andrej Vovnik, kajžarja sin v Potočah, je su-rovež, ki s svojo materjo grdo ravna. Morala ga je zato večkrat sodišču o-vaditi, a vselej je odšel brez kazni, ker mu je dobra mati odpustila. Dne 2. marca t. 1. se je zopet znašal nad materjo, ki ga je oštela zavoljo njegove lenobe, in ji vrgel nalašč poleno v glavo ter jo poškodoval na obrazu. Sodišče mu je priznalo za kazen šest tednov ječe. — Žganje mu je dišalo. Karol Au-belj je služil za hlapca pri ljubljan. restavraterju Alfredu Seydelnu v Kolodvorskih ulicah. Tu je izmaknil dve steklenici likerja, vrednega 14 K. Sedel bo zato dva meseca v težki ječi. — Mlad tat. Karol Vidic se je učil kovaškega rokodelstva pri Francetu Vidmarju v Domžalah. Svojega mojstra je na ta način opeharil, da je od devet strank v njegovem imenu pobral 80 K 42 vin. Izmaknil je pa tudi tri bi-ciklje v skupni vrednosti 390 K. Grobelnikovo trgovino je prevaril za 116 K 40 vin. vrednega blaga. Tudi Urbančevo tvrdko v Ljubljani in Janeza Guardia je hotel na enak način na-smukati, pa se mu ni posrečilo. Nadebudni vajenec bo sedel osem mesecev v težki ječi. — Nevarno pretenje. Miha Peer, hlapec v Žireh, se je proti Štef. Martinčiču iz Nove vasi na poti iz Gorenje vasi proti Žirem izrazil, da mora ži-rovskega župnika umoriti, da bo lažje živel. Peer je jezen na župnika. Lan- sko leto je vrgel v okno kamen in je bil zaradi tega čina zaprt. Za kazen je dobil dva meseca težke ječe. — Z gnojnimi vilami je rogovilil pri fantovskem tepežu v Bizoviku na Svečnico zvečer zidar Jakob Židan. Udaril je Antona Moškerca po levi roki, Janeza Moškerca pa po hrbtu. Židan pravi, da vsled pijanosti ne ve, če je Janeza Moškerca res po hrbtu loputnil. Obsodba se je glasila na dva meseca težke ječe. — Tudi v sreči ni pozabil svojih prijateljev. Neki ljubljanski veseljak je pred nekaj meseci pričakoval od svojih sorodnikov večjo svoto denarja, vsled česar je bil tako vesel, Nda je odpovedal službo in pričel premišljevati kam da bi odpotoval, da bi tako lažje užival udobnosti tega sveta. Denar je res prišel in ta ga je tako razveselil, da je pozabil na vsa popotovanja, češ, kdor ima denar, lahko tudi v Ljubljani dobro živi. Pometal je vso svojo staro šaro od sebe in si naročil lepe obleke in sicer take, da je bil videti kakor kak kavalir. V tej svoji sreči seveda tudi ni zabil svojih prejšnjih prijateljev, katere je jako rad videl okrog sebe, ti pa radi njega, ker jim je plačeval. Pilo se je in jedlo, predevalo in plesalo pa prišel je tudi račun, katerega se pa naš “srečni” veseljak ni prav nič ustrašil, saj je imel denar in dal je tudi napitnino, češ, služiti je težko. Tako so potekali dnevi, tedni in meseci v veselju in sreči. Toda denar se je topil in topil. Ko je veseljak začel premišljevati koliko je že zapravil in pregledal koliko ima še denarja ga je obšla taka žalost, da je sklenil vzeti si življenje. Trezen tega ni mogel storiti; zato je povabil še enkrat skupaj svoje prijatelje, s katerimi je toliko časa popival, da je dobil korajžo. Naenkrat je vstal in zapustil svoje prijatelje. Tem se je to čudno zdelo in so šli za njim. Došli so ga ob Grubarjevem kanalu, ko je nameraval zagnati se v Ljubljanico in ga tako ob pravem času rešili. Odpeljali so ga domov, da je prespal “mačka”, kateri ga je pa baje tako ozdravil, da se zadnji krajcarji bolj počasi topijo. — Kraške zanimivosti Ha Dolenjskem. Že od lani nam dobro znani preiskovalec podzemeljskih Jalti in zanimivosti dolenjskega Krasa gospod Franjo Pirc je te dni zopet pričel svoja raziskovanja. Zadnjič se je več izletnikov iz Novega mesta udeležilo preiskave zanimive podzemske jame "Jeleniča” v vavtovškem gozdu. Izletniki so si obenem ogledali tudi zanimivo ponikalnico “Globočec”. Potem se je tudi vršila preiskava prvotnega grada Cjukenjskega. Ta prvotni “grad’ je iskati od velikega gradu visoko gori na smelih parobkih navpičnega pečevja. Istotam se je našlo mnogo zgodovinskih zanimivosti, katere se ta teden še nadalje raziskujejo. Našli so se tudi sledovi nekdanjega velikega slapa. Na neki vdrtini se je zasledila zemeljska skorja, pokrita z velikimi kosi, sličnimi lavi. Nekateri so mnenja, da so bile tu v bližini nekdaj fužine. Blizu tam je tudi velika “propadna”. TELEPHONE : I2T1 RECTOR. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., NEW YORK, N. Y. PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O. —Strašna nesreča se je zgodila v petek 26. apr. popoludne ob poti proti Soškemu mestu v Gorici, kjer kopljejo pesek in grušj,. Ob 2:30 popoludne je zasulo 8 delavcev. Ko so kopali, se je udrla cela stena na nje ter jih zasula. Mrtvi so: Štefan Terčič, star 52 let, iz Šempasa, stanuje v Gorici na gradu; Andrej Lasič, ki ima 58 let ter je doma iz Vrtojbe; 22 letni mladenič Josip Blažič iz Kromberga; njegov oče pa je težko ranjen ter so mu v bolnišnici odrezali nogo; Romito Ono-frio, 17 letni sin podjetnika, ki je doma iz Italije; I. Medvešček, katerega so izkopali v soboto popoldne, doma je iz Podturna. Najbolj- razmesarjen in pretrgan je bil Terčič. Tudi druge videti, je bilo grozno. Žene in otroci so jokali in obupavali, da se ne da popisati. Policija je podjetnika aretirala. — Umrl je v Sežani g. Alojz Polley veleposestnik in podžupan. — Slovenska trgovska šola se ustanovi v Trstu. Izvolil se je pripravljalni odbor. — Okrožno sodišče v Celju, 24. apr. Marija Zikar iz Anž, 27. let stara, je bila obtožena detomora. Že dolgo je imela razmerje s sinom župana v Anžah. Njeno občevanje ž njim ni ost.alo brez posledic in dne 23. decembra je rodila popolnoma zdravo in krepko dete. Zavila ga je v rjuho, šla ž njim k bližnjemu potoku in držala tam še živega otroka pet minut v vodi, dokler ni umrl. Truplo jo potem pokopala v bližnjem gozdu. O Božiču so njeni domači opazili na njej izpremembo in jo poprašali po otroku, toda ona je odločno zanikavala, da bi bila mati. Pretili so ji z ovadbo in zato je zahtevala od svojega ljubimca, naj ji pripravi de lavsko knjižico, glasečo se na tuje ime. Ta jej je knjižico res preskrbel na ime Frančiška Koritnik, podpiral svojega očeta in pritisnil nanjo tudi občinski pečat. S to knjižico je odšla v Litijo, kjer je vstopila v službo pri pekovskem mojstru Prezlju. Ker je pa Zikar nenadomai zginila, so jo ovadili sodišču in orožništvo jo je izsledilo v Litiji. Obtoženka je priznala svoj zločin. Obsojena je bila na tri in pol leta Pošilja najhitreje in najceneje denarje v -staro domovino. Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju. Kupuje in prodaje avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoji. Nalaga denarje proti obrestim po 4 in 4^ odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dnevž vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo. Edini zaupnik v Zjed, državah Mestne hranilnice Ljubljanske. prevzema realizacije bančnih ftli hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje. JP rod a ja parobrodne listke za vse prekomorske družbe; vsak potnik dob’ originalen listek, ne pa ničvredni papir. Vse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih družbah ima visoko varščino denarji vedno vami. Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča FRANK SAKSER CCL m so 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y. Q> težke in poostrene ječe. — Jožefa Bez nik iz Gotovelj, 21 let stara, je bila detomora oproščena, ker se porotniki niso mogli prepričati, je li'res kriva ali ne. — Pred sodiščem je stal nekoliko slaboumni 34 letni sin posestnika Fran Krumpak iz Serova radi požiga Zažgal je gospodarsko poslopje in svinjake posestniku Pogelšku. Hišo se je posrečilo še rešiti, ker so prihiteli pomagat sosedi. Vendar so mu zgoreli 4 voli, breja krava in telica, en pre-šič in 20 kur. Izprva je tajil svoje dejanje, šele potem pa priznal. Ker sta sodnijska zdravnika izjavila, da je toliko zmožen, da se lahko zaveda posledic svojih dejanj, je bil obsojen na pet let težke ječe. — Pred mariborskim okrožnim sodiščem je bil obsojen ključavničarski pomočnik Jernej Karničuk radi nenravnih dejanj na osem mesecev težke ječe. — Pobegnil je v Ameriko steklar J. Prettner na Glavnem trgu v Celju radi slabega gmotnega položaja. Prettner je prišel že enkrat na kant, a takrat so ga' rešili sorodniki. Po mestu se govori, da je poslal dr. Kovatschit-schu brzojav: “Delajte, kar hočete”. KOROŠKO. — Priblavas pri Dobrlivasi. Požar. Na sv. Marka dan je uničil strahovit ogenj nad dve tretjini Priblevasi. Začelo je goreti okolu poldne pri p. d. Joštlnu, in v. kratkem času je 'bila vsled silnega vetra skoro vsa v ognju. Vsled hitrosti, s katero se je razširil požar, se ni moglo kaj rešiti. Škoda je velikanska. Zgorelo je vsega vkup 36 poslopij. Zgorel je nesrečnim ljudem živež, obleka, vsa hišna oprava, poljsko orodje, krma za živino. Pri enem gospodarju niso mogli več rešiti konja, pri drugem je poginilo več ovac in goved. Nekateri so rešili takorekoč le golo življenje. Hitro je bila na mestu požarna bramba iz Lovank, pa tudi oni iz Sinčevasi in Dobrlevasi sta se potrudili, pa kaj se je moglo pomagati v takem vetru! — Najbolj prizadet je p. d. Kumer, ki ima okolu 20,000 K škode. Za varovalnino bodd pa morale največ plačati graška in “Slavija”. — /Judovska nesramnost na Hrvat-vaškem. V Zagrebu se razširja vest, da namerava knez Schaumburg-Lippe na svojih posestvih naseliti 12,000 rumun-skih Židov. Javnost poživlja vlado, naj na podlagi nove parcelijske postave to prepreči. — Dr. Ivan Zahar umrl. Umrl je v Zagrebu hrvaški pisatelj in politik odvetnik gospod dr. Ivan Zahar. — Svinje so odkrile zločin na Hrvaškem v Subockem gradu. Ko so se pasle okolu hiše Lukiča, so iz zemlje izkopale truplo novorojenega deteta. Preiskava je dognala, da je imela hči Lukiča ljubavno razmerje z mladeničem Vučkovičem, ki je imelo posledice. Pred orožniki je priznala, da je to dete njeno, in da ga je zakopala, ker ie bilo mrtvorojeno. Sodnijski zdravniki so pa dognali, da je otrok umrl, ker se pri porodu ni postopalo kot bi se bilo moralo. Lukičovo so oddali sodišču. Prav lahko je pisati s tem strojem. Ne pišite z roko, ker včasih ni mogoče citati. Pišite s strojem ker je hitro storjeno in prav razločno. — Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsky. N. Chicago St. Doiiar na posojilo. Posoj ujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Mttnroe Bros Joliči Nati RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA. KAP, ITAL $100,000.00 T. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic. Kam pa danes? V Lockport! Naprodaj imam tudi več svojih lot. Prodajam šifkarte in pošiljam denar v staro domovino. ANTON DOVJAK GOSTILNIČAR, gth Street, Lockport, I1L Ne izpišujte z peresom stvari katere pošiljate drugim ljudem, ker izgleda “cheap”, to kaže, da ne premorete plačati za stenografa. S strojem lahko pišete pisma, listine police za zavarovalnino in vse pisanje te vrste. Vsak papir je pripraven za TRe. OLIVE!* T^peWrrt&r Vidno pisanje. Lahko sami pišete ako nimate stenografa, ker se lahko hitro naučite pisati, kajti tu se vidi vsaka črka in beseda. Tak stroj traja veliko delj kakor kateri drugi, ker ima manj takih stvari, da se hitro pokvarijo. Stokrat ložje je pisati s tem strojem, kot kakim drugim, ker ni potreba toliko učenja in poprave, če se kaj pokvari. S tem strojem lahko pišete vsako vrstico, vsake velikosti in na vsakovrstnem papirju. The Oliver je pisalni stroj za vse ljudi bodisi za zdravnike, advokate, trgovce kakor tudi za ljudi, ki pišejo svoje pislma. Pišite nam po knjigo v katerej bodete dobili podrobnosti. The OLIVER typewriter Co. The Oliver Typewriter Bldg. 20 Chicago, 111. G. F. REIMERS Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah: : : : : :Telefon 1343. 229 N. Bluff St::::::::::JOLIET, ILL. &MERIKANSKI SLOVENEC Ustanovljen 1. 1891. -Bani. «ajivečji 'm najcenejši slovensko-SrturitišKi list v Ameriki in glasilo E. Jednote. Izdaja ga vsaki petek iraSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA, ■arecnžna za Združene države le proti fradplači $1.00 na leto; za Evropo prati predplači $2.00 na leto. Stepaš ta denarne pošiljatve naj se pošiljajo na &9EEJtX KANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. aškaraa telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. IS41- Iti spremembi bivališča prosimo atanataike, da nam natančno naznanijo ^BSeg novega tudi stari naslov. iMERIKANSKI SLOVENEC Established 189t. me first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G Sfoweaian Catholic Union. C. lo na njem opaziti, in brž je spet vzletel proti nebesom, kjer je njegova domovina. Veliki mislec je pokleknil na mestu, kjer je videl keruba, in ponižno molil. Bog ga je po angelu poučil, kako resnična je beseda sv. Pavla, ki se na praznik presvete Trojice čita v listu: “O globina bogastva, modrosti in spoznanja božjega. Kako nedoumne so njegove sodbe in kako nezasledna njegova pota!" * ❖ ❖ Morda si že slišal ljudi, ki pravijo, da ne verjamejo, česar ne razumejo. Na skrivnosti ne Verjamejo. Povedati ti moramo,'da so ti ljudje zelo na slabem. Kajti verjeti ne bodo hoteli prav marsičesa. Kajti prav marsikaj je že v naravnih stvareh, česar človek s svojim slabim umom ne more pojmiti. Človeški duh se izgublja pri preiskavi krvne ■ kapljice, ki teče v naših žilah; pač poz-| na natorne zakone, govori o življenju, • toploti, sili, ampak kdo mi more po-1 vedati, kaj» je to. “Poznam,” pravi | Newton, “zakone privlačnosti, a če Une kdo vpraša, kaj je (pravzaprav privlačnost, potem nimam odgovora.” In človek, ki tako ne pozna dela božjega, ki ima zanj velikih skrivnosti njegova lastna natora, bi rad popolnoma spoznal Boga Stvarnika! Zemlja skriva tajnosti brez števila, tudi za najučenejšega vseh preiskovalcev, in nebesa nam ne bi smela nuditi nobene skrivnosti? potem pravim, da je to krivica, ki vpije do nebes za maščevanje. “Na robu ognjenika stojimo. Edina stvar, ki drži družbo skupaj v ,tem napetem položaju, je vera v Boga in cerkev. Ampak dandanes taje Boga, zasramujejo cerkev. Dan morda ugledamo, ko napeto razmerje poči in.se utegnejo delavci dolgo zatirani v svojih pravicah, kakor mislijo, dvigniti v svoji moči, kot so učinili možje, po-zabivši na svojo vero, v francoski revoluciji in francoski komuni. “Delodajalci in delojemalci se morajo zopet vrniti k pripoznanju bra-toystva med ljudmi. Načelo zlate srede je edino upanje za družbo. Sloja bogatincev in ubožcev sta le preveč oddaljila drug od druzega. Delodajalec ne pozna svojih delojemalcev. Ne briga se zanje. Spopad in smrten spopad je neizogiben, če se ne vrnemo k pripoznanju vere in*bratovstva v naših obrtni jakih razmerah.” Daši je govoril članom zveze delodajalcev, je škof zagovarjal pravico delavcev do organizacije pod zastavo obrtnega unionizma, ampak poudarjal je tudi važnost, da načelujej*) upijani razsodni, odgovorni možje. Priporočal je delodajalcem proučavanje papeža Leona enciklike o “Položaju de-lavstvh.” Published Fridays by the SLOYENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111. ifcifertrîising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. 'Z&. mar. Nedelja Sv. Trojica. .'¿SP “ Ponedeljek Magdalena, Pac. German, škof. Teodozo, papež. *¡. m m »- Torek Sreda Četrtek Petek K jute.. Sobota Sv. Rešenje Telo. Angela Mer., d. Juvencij, muč. K. PRAZNIKU PRESVETE TROJICE. Milo poučno pripovedko smo že v Jtočjih letih radi in dostikrat poslušali. Sv. Avguštin jo je prvi objavil m $s»jih izpovedih. Ma, morski brežini severne Afrike je ‘»eki učenjak tiho in samotno hodil saaatertja. Zdaj je pogledal gori k ¡areajfaatemu nebu; zdaj se je spet ozrl ij* ®». morske valove, blesteče v me-acČBern svitu. Misli so mu pri tem pomoka kakor sameposebi uhajale k Bosa. Že dolgo let se je veliki duh tega ačcisja&a pečal z resnicami katoliške *e«e. V Milanu, v šoli sv. Ambrozija, je Avguštin spet spoznal in vzlju-m Eoga. Vse njegovo mišljenje in atuesEdjenje je bilo naperjeno na to, St feolje spoznati Boga in večne res-«aur- Baš je premišljal veliko skriv-:mk4 presvete Trojice. Vedno globlje prodiral njegov izobraženi duh v božje modrosti. Tedaj ga je »tufe obšla bežna misel ponosa, ko * jje. tako, njegov duh vedno dalje in #*fJSL' pogrezal v velikih resnicah ifažjtga spoznanja. Naenkrat je strepetal. Ozri se je na db. Sr glej, na peščeni brežini moril je zagledal dečka, tako ljubkega »»Sega v njegovih zlatolasih kodrih žafco> nedolžnega v jasnih očeh, kakor Ml angelček, ki je za hip odletel iz Bpijek sc je igral, kakor se otroci 'Šr*‘f' ob, vodi. Na bregu je izkopal ‘BH& odprtino. In kolikorkrat so morala «atovi pljusknili čez breg. potem 3T deček z belordečkasto školjko zajema? vode in prav pridno nalival v peščeno odprtino. Voda je v njej . iz-jjtEjah kaj hitro. A nedmo.rno je deček nadaljeval svbje brezuspešno de-S». Kar ni se mogJl utruditi. Veliki *čtwjak se je razveselil nad nedolžen® malokom. Pravkar se je razgo-;*arz Bogom, zakaj ne bi govoril z .»tankom, v čegar čisti duši se podoba lesžja tako lepo zrcali? “‘-’kaj pa počenjaš tu. moj ljubi o-drok?'r je vprašal učenjak. in s svojimi velikimi modrimi očmi jr deček pokukal k resnemu možu. ki jt prekinil v igranju. “Delam.” “Da. to pač vidim, otrok moj! Saj * res potan. Ampak čemu se trudiš?” Za srečne, se smatramo, poznati večne resnice. In pripravljeni smo, da nas Bog pouči. Njegovi razodeti besedi verjamemo, tudi potem, če obsega tajnosti za naš slabi, človeški um. Otrok se da po očetu in materi poučiti v stvareh! 'ki jih ne pojmi. Učenec posluša učiteljevo besedo, ki mu razodeva neznane, dostikrat še nedoumne reči. Zakaj ne bi verjeli, Bogu, Vsevedočemu, če nas poučuje o večnih resnicah? Tistim, ki hočejo zasramovati našega Boga, ker obsega skrivnosti, od govarjamo z lepimi besedami Kristu sovega nasledstva: “Če ne razumeš, ne pojmiš, kar je pod tabo, kako hočeš doumeti, kar je nad tabo?" Nam bo skrivnost presvete Trojice vedno ljuba. Ob našem dohodu v svet je bila pre sveta Trojica klicana nad nas. V smrtni uri jo bo duhovnik še enkrat klical. Pri svetem krstu nam je duhovnik rekel: “V imenu Očeta in Sina in sv. Duha, pojdi in hiti po poti življenja.” Ob durih groba, ko borno ležali one mogli v smrtnem boju, nam duhovnik poreče: “Idi iz tega sveta, krščanska duša, v imenu Očeta,'ki te je ustvaril, v imenu Sina, ki je zate trpel, v imenu sv. Duha, ki te posvetil!" Tako je torej cerkev postavila dni človekove tu na zemlji med dve klicanji presvete Trojice. In da sredi viharnega početja v posvetnem življenju ne pozabimo teh svetih treh imen, daje cerkev v vseh važnih hipih našega življenja klicati nad nami sveta imena. Sveti zakramenti se nam podeljujejo v imenu presvete Trojice. Ko se zjutraj vzbudimo, ko gremo zvečer k počitku, se prekrižamo: V imenu Očeta in Sina in sv. Duha. Amen. Dostikrat čez dan molijo duhovniki po cerkveni odredbi: Gloria Patri... Čast bodi Očetu in Sinu in sv. Duhu. Ta Gloria Patri je na zemlji kakor odmev petja nebeških duhov. Kličejo: "Svet, svet, svet!" je Gospod trum voj ščakov! Čast bodi Naj.višjemu v nebesih'" Z njimi naj se druži naš glas na zemlji. Z naših usten, v vsem našem dejanju in nehanju odmevaj vedno spet pesem: ''Čast bodi Očetu in Sinu in sv. Duhu! — Kakor je bilo v začetku, tako sedaj in vedno in na večne čase. Amen F’ ŠKOF HORSTMAN IN DELAVSKO VPRAŠANJE. Tzčrepati, hočem morje! !” ‘ife teh besedah se je veliki mislec asifo nasmehnil in je vprašal dalje: “Da, kam pa hočeš vso morsko vo-■4» gKtčrepati?” ■“Semte v to odprtino.” ‘SSiffok, pusti to, to je brezuspešen StoHl. to je neumno delo, ki je opravljaš.” “Neumno delo! Ampak mnogo manj seamno, nego delo, ki ste je vi prav-tter opravljali, ko ste menili v svojih aasrfih tajnost presvete Trojice izčre-fn popolnoma spoznati. Poprej r jaz morje do dna izčrepal, poprej imm jaz preštel vsa peščena zrnca, ki ‘Ut ta na morski brežini, in vse mno-W? školjke, ki jih gonijo valovi na Srag, nego boste vi mogli ono skrivna®* popolnoma pojmiti in raztolma- Fri teh besedah je ljubeznivi deček dv-e kreljutci, ki ju doslej ni bi- Nedavno je imela zveza “Buil ših rojakov in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine in nadloge. Mi vam bodemo pomagali v krajšem času in bolj po ceni, kakor katerisibodi zdravnik v deželi. Bodite previdni komu zaupate vaše dragoceno zdravje! Oglasite se pri nas, predno s« obračate do kakega druzega zdravnika. j» ■A V**** 4 «S«*“ r- -» - * — Mi vas gotovo ozdravimo m to v najkrajšem času! Zastrupljenje krvi, krč, božjast, slaboumnost, zguba moči, vse bolezni v hrbtu in sploh vse bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo vas zastonj ia damo tudi nasvete brezplačno. Uradne ure od g—5 ob delavnikih, 7—g zvečer vsak dan. i Ob nedeljah od 10—2. f BERLIN MEDICAL INSTITUTE, 703 Penn Ave. 2 nadstropje. Pittsburg, Pa Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam pismo. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo, Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naslovite ns: Berlin Medical Institute 703 Penn Avenue ) Pittsburg, Pa. SVOJI K SVOJIM! Prva in edina slovenska tvrdka v Ameriki. ** Vsih društvenih ~ potrebščin. John N. Gosar Co. 719 High St., W. Hoboken, N. J. Priporočale vsem slovenskim društvom za blagohotna naročila n. pr. društvenih zastav, znakov (badges) re-galij, pečatov, gumbov (buttons), knjig, slik križev, podob, itd. Vsa dela se izvršujejo iz najboljšega blaga in po kar mogoče nizki ceni. Z bratskim pozdravom JOHN N. GOSAR CO. Član K. S. K. J. in J. S. K. J. NIKJER BOLJŠE IN CENEJŠE. JOSIP JONTES 8ox N. Chicago St. N. W. Phone 1215 Priporoča rojakom svoje dobrozaloženo MESNICO katerej ima na razpolago najboljše sveže in prekajeno meso. Dobra portrežba in nizke cene Rojaki, 0 priliki obiščite Slovenski dom kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča. 123 Pine Street, Prodajom tud: parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino. John Povsha, lastnik HIBBING, MINN. Strašna""družinska igra. V vasi An-gers na Francoskem je neki ondotni kmet svojo ženo in dveletno hčerko težko ranil z nožem. Njegova mladoletna sina je to tako ujezilo,-da sta s sekiro napadla svojega očeta. Zadala sta mu več ran in nista nehala udarjati po njem, dokler ga nista ubila. Podpirajte domače podjetje in ne krivonosega tujca. Obleke prodajem od $5.50 do $20.00. Blago dobro, ali denar nazaj. fà Pridlaa. (Spisal Iv. Baloh.) f V zvoniku je odbila ura enajst. Iz | farne cerkve sv. Mihaela se. je vsula | množica ljudij. Priskakljali so najprej otroci iz zakristije, za njimi se drugi kot roj čebel vsuli iz stranskih vrat, potem prišli postavni mladeniči, krepki možje, brhka dekleta in za njimi postarne ženice. Kakor v procesiji, vila se je po poti cela množica proti domu. Všem pa so bili danes obrazi veseli. Nenavadno živahni pogovori so bili posebno med mladino. “To so jih dali", slišalo se je vse vprek. "Pa so tudi zaslužili", rekli so drugi. “Ti grdi pijanci,“ pristavila je stara ženica, “cele noči ni miru pred njimi; prav je, da so jih enkrat trdo prijeli.” “Bo malo pomagalo”, so djali možje. “Gospod je mlad", je pristavil drugi, “dobro misli, pa kaj se hoče, pijancev ne bode nobeden spreobrnil." In tako so tekli pogovori dalje. Res je govoril govornik o pijančevanju. V živih bojah in v vzgledih je slikal pretresljivo nasledke nezmernega pitja. Vsa cerkev ga je z zanimanjem poslušala, tuintam se je tudi kaka solza utrnila iz ženskega očesa; dekleta so privoščila, da fante tako prijemljejo in moški spol je bil tudi zadovoljen, ker je govornik povdarjal, da je ženska, udana alkoholu, največje zlo za družino. Ves poten je prišel govornik s prižnice in prosil poslušalce oproščenja, da jih je danes toliko časa zadrževal pri govoru. V gostilni “Pri orlu” je bila že zbrana vesela družba. Nekaj je ostalo .še takih, ki so se tudi med sv. mašo nekoliko pokrepčaM. Pa so prihajali fantje drug za drugim in kmalu zasedli vse mize. Pivo je bilo ravno nastavljeno V penečih se čašah je nosila natakarica vrček za vrčkom na mizo. Udarili so mladeniči s kozarci ob mizo in pili. Prižgali so smodke in kmalu je bila vsa soba polna gostega dima. Tedaj je stopil v sobo Kumanov Boštjan, občinski revež, in zaklical: “Dober dan, ljudje božji”. Nobeden mu .ni odgovoril. Izgubil je v vojski eno nogo in z leseno je sedaj še precej hitro hodil od mize do mize ter pozdravljal svoje znance. “Na, Boštjan, pij”, mu je dejal Šu-ta, občinski tajnik, “boš pa kaj novega povedal”. I11 ponudil mu je piva, kar ga je še ostalo v njegovi čaši. “Ampak danes je bila pridiga, ljudje božji," je začel Boštjan in se vstopil sredi sobe, “take še nikoli nisem slišal, če tudi že hodim trideset let v cerkev.” “Pa je res, Boštjan”, so djali fantje in potrdili možje. “Kaj ne, ta gospod znajo povedati Fantje le poslušajte me, le žganja ne. Pet let ga že nisem pokusil; kar je res, je pa res. Ko smo se bili na Laškem, smo samo tisti ostali junaki, ki nismo žganja pili, drugi so vsi omagali. Moja rajna mati, Bog jim daj dobro, so mi velikokrat rekli: Boštjan, vse lahko piješ, samo žganja ne pokusi. In tega ne bom nikoli pozabil. Res, in že pet let ga nisem pokusil.” “He, Boštjan”, se,je oglasil kovač Cvek v kotu, “zadnjič si ga pa le, ko so pri Adamovih botrino obhajali.” “Tiho bodi mrcina”, je zavpil Boštjan, “stari Adam mi ga je ponujal, pa nisem hotel.” In Boštjan je šel od mize do mize, iz sobe v sobo in povsodi nekaj pokusil. Fantje v prvi sobi so že poskušali to in ono pesem, pa nobena ni hotela iti. Tedaj pa se vstopi sredi sobe Boštjan, vzame palico v svojo desno roko in jo dvigne, pa zapoje: “Bratci veseli vsi—’ In zagrmelo je po sobi, da se ni slišala nobena druga beseda. Dolgi, sklepni akord razlegal se je daleč čez trg. In fantje so peli najprej. V zvoniku je bila ura dvanajst in zvon se je oglasil k poldnevu. Tedaj vzame Boštjan klobuk raz glavo in moli naprej. Družba utihne ih molitvi odgovarja. Ko je odzvonilo, je večina plačala in se od gostilne poslovila. Veseli, rdečih obrazov so šli fantje proti domu. Po sredi trga pa je za njimi korakal Boštjan, imel klobuk postrani in ukal na glas... Vroč popoldan je bil. Gospoda je šla na izprevod, kmečki ljudje so pa šli k nauku. Nauk je minul in ljudje so se izgubili po svojih hišah. Zalarjeva mati so bili zelo dobra mati. Kjerkoli so mogli, so pomagali. Bog jim je dal toliko premoženja, da jim ni bilo treba skrbeti, kaj bo na stara leta; zato so pa tudi imeli vedno dosti prijateljic. Takole ob nedeljah popoldne so se rade zbrale prijateljice Zalarjeve mame pri čaju in marsikatero uganile. Zalarjeva mama so pa to radi videli, saj so spoznali, kako so jih ljudje radi imeli. Pa so potem prišle po nauku skupaj stare mamice k skledici čaja, najprej Trznarjeva Jerica, potem Znudrlova Cilka, Šamperlova Liza in Križajeva Roza. Z zadnjo sta bili še najbolj prijateljici. Domače razmere so večini izmed teh dopuščale da so se lahko pomudile ob nedeljah popoldan, ne da bi bilo treba za to komu dajati odgovora. Prijazno' so sprejeli Zalarjeva mama vse prijateljice, ki so kmalu druga za drugo zasedle svoje navadne prostore pri peči v hiši. “Oh, Ana”, tako je bilo Zalarjevi mami ime, “ali si slišala današnjo pridigo?” je dejala Križajeva Roza svoji prijateljici. “O jej, to seje meni dobro zdelo”, so dejali Zalarjeva mama, "nikoli ne bom tega pozabila. Tako napeto sem poslušala, še besedica mi ni ušla. Cele noči nimam miru pred temi grdimi ponočnjaki, da še spati ne morem; Bog ve, ali bo kaj pomagajo. Ja, to grdo žganje, koliko je že pijancev ponesrečilo.” In vse prijateljice so prikimale. Čaj je stal že na mizi. "Marjana”, so djali Zalarjeva mamá svoji dekli, “prinesi še ruma in slivovke. Ti Roza imaš rajši’ slivovko, kot rum, kaj ne.” "Ja, boljše mi stri," je odgovorila Roza. In lepo je zadišal čaj iz skledic. Zalarjeva je vlila vsaki prijateljici par žličic ruma, Rozi pa iz steklenice požirek slivovke. "Tako, zdaj pa pokusimo”, so djali Zalarjeva mama, “sladkor je že notri”. In pile so. Ah, kako dobro je storil gorak čaj vsem starim ženicam. Kar pomladile so se. Beseda je dala besedo. In zopet je prišel pogovor na cerkveni govor, in. zopet so se vnele dušice v sveti jezi zoper pijance, in zopet so nalile nove čaše. Solnce se je nagibalo k zatonu in prijateljice so se poslovile. Z žarečimi obrazi in s toplimi pozdravi so se ločile do prihodnje nedelje. Pri “Zlati ribi" je bil napovedan shod za može. Ustanoviti se je imela podružnica kmetijske družbe. Prišel je govornik iz mesta. Polna je bila soba zavednih mož. Govornik je nastopil in v prepričevalnih besedah slikal poslušalcem potrebo o stanovski zavesti, povdarjal važnost kmečke organizacije in opozarjal na cerkveni govor, katerega je tudi govornik zvesto poslušal, da je prva potreba našemu ljudstvu, vzbuditi ljubezen za treznost. Navdušeno so ploskali govorniku pričujoči. “Lepo je povedal”, je dejal eden, "res je tako” dejal drugi, "kakor gospod na prižnici”, pristavil je tretji. In sedli so možje za mizo in točilo se je rujno vince. I11 napivali so sosed sosedu, prijatelj prijatelju, ker niso bili že dolgo skupaj. Natakarica je nosila na mizo liter za litrom. Družba je postala vedno bolj živahna in vino je teklo že raz mizo na tla. Tam na verandi v gradu je bila zbrana elegantna gospoda. Prišel je na pósete gospod doktor iz mesta, prvi prijatelj in sorodnik graščakov. Pripeljal je seboj soprogo in dvoje otrok. Ravno sa južinali, ko pride gori po stopnicah inženir, stari hišni prijatelj Vsi navzoči so ga prijazno pozdravili in graščak mu je velel sesti. Na mizi so bile servirane mrzle jedi in fino vino. , Pogovor je prinesel to in ono. Ko je nastala splošna tihota in ni nobeden našel besede, tedaj je rekla Vera, sestra graščakova: “Škoda, gospodje, da niste slišali danes pridige v cerkvi. To je groza, koliko se pri nas izpije.” “Res je”, je pristavil gospod doktor, "to nesrečno žganje bo popolnoma uničilo naše ljudstvo.” "Čudno se mi zdi", je dodal graščak "kako more ljudstvo tako mešanico piti. Jaz delam žganje in ga sam nikoli ne pokusjm, a vse, kar napravim sproti prodam. Ubogi ljudje! Grozno, koliko samo od špirita davka plačam.” “Na 1 zdravje, gospoda”, je djal gospod doktor, "mudi se mi na vlak”, in dvignil je čašo črnega, finega vina.” "Počakaj no", djal je graščak,“danes je ravno dvajset let, odkar sem kupil to graščino in tebi dal svojo hčer. To je vendar vzrok, da ne greš tako hitro od nas.” ,"Pa res”, je vzkliknil gospod doktor. In trčila je vesela družba s kozarci, da so zažvenketali... Strežaj pa je pri nesel novih buteljk in jih postavil v posode napolnjene z ledom.. . Nastal je mrak. Tam v Čepovi podzemeljski luknji je bila že prižgana luč, V kotu so sedele različne osebe; vsaka je imela svojo merico- žganja pred seboj. Vedno nove osebe so prihajale. Soba je bila nizka in z dimom od tobaka prenapolnjena. Težak vzduh je ležal nad glavami gostov. Bledi, suhi obrazi so se stikali skupaj. Ni bilo kozarcev, pili so iz polnih posod. Tu je bila slišati kletx-x->-:-x-x-:~X“X'-:-^-x~{-x~x-x^*x^i-:~X“X“:-x-x-:-x~X“X>-x>«-x~x-<» Radosti življenja '1' £ je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdrav-f. ju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni | in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, pod-£ jetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega pre- X bavljanja, ker v Trinerjevo zdravilno grenko vino vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, ki je vir življenja. Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu. Dober okus. Dobro prebavljanje. Dobro zdra vje. JVIočni živci. Močne mišice. Dolgo življenje. Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mno- ' gim boleznim, kadarkoli je rabite. Rabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistiHca, ali kot zabranilo bolezni. POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se morate vzdržati špirituoznih in varjenih pijač. Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah. JOS. TRINER, 799 South Ashland Avenue, CHICAGO, ILL • « ► % f * y s 5 y y ? X i •X**X“X“X~X"X"X~X“X-X~X~X~X~X~X-<-*X~X~X~X-X“X-X“X"X~X~X“X*<4*X~X-<$“X"X~X“X“X~X-:*X4 Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledeiih špeeijalitetah: Tritierj svetu brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku. I Sin ga je poučil. ^ Vzbuja občudovanje zdravnikov. Zahtevaj ga. Pokusi ga. Proč z operacijami in krvavijenjem, ker Svetogorski čaj za ledvice zdravi trajno: Ledvične, želodčne, jetrne in vse mehurne bolezni. Sieiogorskl čaj za pljuča Zdravi čudovito: Plučnice, na mho tervse bolest esukla.Cena na vod-iddq 50c in$l.Plača do v naprejse Pllse Cent La bo ra to ry ,439 W.xt at. Chicago A. Scboenstedt, naslednik firmi Loughran & Scboenstedt ANTON NEMANICH, 205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL. Prvi slovenski pogrebniški ZAVOD IN KONJUŠNICA. Chicago Phone 2273. Northwestern Phone 416. Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino za posestva. Prodaja tudi prekomorske vozne listke. COR. CASS & CHICAGO STREET I. nadstropje. Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza. Stanovanje 1000 N. Chicago St. N. W. Phone 344. Neki oče je očital svojemu hudobnemu sinu, da tako nespodobno ž njim ravna. “Ti ne pomisliš,” mu je rekel, “kaj veleva četrta božja zapoved. Bog te vidi in te'bo kaznoval!” “Tako, oče,” odgovori sin, “in vas Bog ne vidi, ko v nedeljo delate, namesto da bi šli v cerkev, ko pozno v noč popivate in potem razsajate nad materjo. Sta li tretja in peta zapoved manj važni nego .četrta?” T80 je bilo seveda preveč in videti je. da je bil to ničvreden sin, ki je očetu tako očital, pa povedal je resnico. Opominjanje staršev bo le takrat kaj izdalo, ako sami tako žive, kakor zahtevajo od svojih otrok. Milo je raznovrstno. Ženske naj bi rabile Severovo zdravilno kožno milo za toaleto in kopel ker nima v sebi nič škodljivih tvarin in ne maši znojnic, kar bi povzročilo kožno bolezen. Severovo zdravilno kožno milo poolnoma očišča in odpravlja ogrce, črne glavice, prišče in vse druge kožne spake. Najbolj gra-pavo kožo napravi gladko in nežno. Severovo zdravilno kožno milo tudi odstranjuje gube, ako se rabi zajedno s Severovim rožnatim mazilom. Prav Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami... Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.. Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste. Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predao kupiš LUMBER, oglasi st pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prib rinili denar. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Tard na voglu DESPLAINES IN CLINTON prijetno diši, kar ugaja omikanim ljudem. Trpežno je to milo. Cena 25c. V vseh lekarnah. Kos za poskušnjo po šljemo zastonj po prejemu znamke 2c za poštnino. Naslov W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Dept. M. Grayhek & Ferko MESNICA 207 Indiana St. Joliet, 111. Velika prodaja domačih krvavic in prekajenih klobas. Pošiljam iste slovenskim trgovcem na vse kraje. Pišite po -cenik. Imamo veliko zalogo svežega, slanega in prekajenega mesa. NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA. N. W. Phone 606. , .... • . Chicago Phone 152, FRANK MEDOSH 9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111. Gostilničar. Izdeluje vsa v notar skadela, prodaja šM-karte ter pošilja den&f v staro domovino vestno in zanesljivega. Poštena Postrežba vsakemu. Telephone 231! South Chicago Spoštovani gospod ravnatelj America Europe Co. M v' New Yorku. ' Ako je hvaležnost umestna, za Vaš trud in Vašim go- v spodom zdravnikom, potem bodi nedovoljeno, da se tem « potom zahvaljujem, Vašim gospodom zdravnikom in tudi ^ Vam gospod ravnatelj, za velik uspeh katerega ste imeli pri j moji bolezni, na kateri sem trpel toliko let in katero niso ™ mogli v nobenem zdravstvenem zavodu ozdraviti, ne v sta- *|i remu kraju kakor tudi tukaj v Ameriki ne. { Slišal sem od mnogo ljudi, da ste jih tudi Vi ozdravili, • radi tega Vam dam rad, to pismo na razpolago, da isto v ^ časopisih prijavite, ter da narod čim preje od Vaših zdravil a zve in da se more prej pomagati predno, da postane bole- ™ zen kronična. Naj toraj to moje pismo pride v. javnost, da % zvč narod kje da se dobro in sigurno zdravi, da se razširi, \ kje, da se tako izvrstna zdravila dobe. Hvala Vam za dobroto * katero ste mi storili z ozdravljenjem moje bolezni, ter katero M izkažete vsaki dan mojim bolnim rojakom v tem delu sveta, T kjer so bili do sedaj samo izrabljeni po drugih zdravstvenih ® zavodih. M Vaš udani J. CERAZO. ^ zboru, kateri h< lezen preiskati, tem poročati, k i. t. d., - ako V as sprejmemo, da Vas ozdravimo, bodite tedaj uverjeni, da se to gotovo zgodi, kjer mi vsakemu bolniku garantiramo, katerega v zdravljenje sprejmemo. Ako vam druei zdravniki niso pomagali - . | „| Min i | | |-—————" ,lr' Potem nikar ne mislite, da ni za Vas pomoči Ako čez šest dni po uporabi naših zdravil ne opazite, da se Vam je bolezen zboljšala, potem nam pošljite zdravila nazaj in mi Vam hočemo povrniti denar, kjer, mi nečenio da bi nam kedo zdravila plačal, ako mu ista ne koristijo. Kakor vidite, da imamo za vsako bolezen posebne zdravnike, kjer en sam zdravnik nemore vse bolezni z sigurnostjo zdravit. - Za zastarane in kronične bolezni pa imamo Specialiste. Pošiljajte vse pisma na Slovenski oddelek, od AMERIKA EUROPA CO 161 Columbus Ave., New York. ečemo Vam, da, ako se čez nekoliko dni, po uporabi OROSI zdravil,* ne počutite boljše, povrniti hočemo denar. Kdo drugi Vam mora takih zdravil dati, kakor so OROSI zdravila, katera so sestavljena po predpisih najimenitnejših zdravnikov, ki sp se leta in leta z raznimi bolezni bavili, dokler niso za posamezne bolezni zdravila našli, s katerimi se mora gotovo ozdravitiVedite, da OROSI zdravila, ne ozdravijo samo človeka, temveč istega tako okrepčajo, da se po zdravljenju popolno dru-zega čuti. OROSI zdravila so jamčena v Zjedinjenih državah, v dokaz temu ima vsako zdravilo številko 3402. GLEJTE KAJ NAŠ ŽUPNIK PRAVI! KAJ HOČEMO Ml? Da se nam zglasijo oni ljudje kateri imajo najtežje bolezni, zastarele in kronične, katere drugi zdravniki niso mogli ozdraviti. Ako pišete na nas, predložimo Vaše pismo našemu zdravniškemu hoče Vašo boter Vam po-kakšne narave je, kakšne posledice lahko nastanejo, kako se morate zadržati, kako se morate zdraviti, koliko čaša bode zdravljenje trajalo, POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas ▼ našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113 Ustanovljena 1871. TMCoitrNatialBank Of Joliet, Illinois. Kapital in preostanek $300,000.00. Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. T. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TALCOTT, blagajnik. Srečni človek, ki je zadel glavni dobitek milanske razstavne loterije, je 36 let stari elektrotehnik Gustav Spe-mann, doma v švicarskem kantonu Cu-rih. Oženjen ni, lasje so mu že'posiveli, postave je velikanske in melanholičen. Neki časnikar je govoril z novopečenim milijonarjem. “Pripovedujte mi o prvem dnevu, ki ste ga preživeli kot'milijonar." — “Nič lažjega!” je odgovoril ta smehljaje v francoščini. ‘‘V petek, ko sem brskal po listnici, sta mi padli iz nje dve srečki milanske razstavne loterije. Ko sem ju 11-gledal, prosil sem blagajnika električnega podjetja, naj mi pove potegnjene številke.” — “Zakaj niste preje pogledali v seznamek potegnjenih številk?” —“Ko so došli časopisi s seznamki, sem jih porinil na stran, ker nisem imel časa. Ko mi je blagajnik zaklical: Zadeli ste glavni dobitek, ne vem, kaj sem občutil. Delam še naprej in ne morem živeti brez dela.” — “Ali bodete pozneje tudi še delali?’’ — “Rad bi, toda očitali bi mi, da sem zblaznel. Naložil bom denar v kako podjetje, kajti v mojih letih je težko izpreme-niti stare navade.” — Spemann je podaril 20,000 frankov milanskim ubožcem in bode dobro preskrbel tudi o-troka, ki je potegnil njegovo srečko. LEMOMSONS Marble Works # m So. Joliet St., Joliet, 111. Chicago Phone 3911. Izdelujemo nagrobne spomenike po najnižji ceni, od $5.00 in višje. Tu dela tudi vaš rojak g. MATH. STUKEL po domače Šuštar. Kilni pasovi. MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU. CENA $1.00 do $3.00. FLEXER & REICHMAM LEKARNARJA Cor. Bluff and Exche«ge Streets JOLIET, ILL. Glavni dobitki vplivajo različno na '‘srečne1’, ki jih zadenejo. Neki črkostavec je zadel na panamsko edino srečko pol milijpna. Ko so mu o teni pripovedovali, je rekel hladno: “Mogoče se gre le za šalo. Ali se številke vjemajo?” Ko mu je nato zatrjeval prijatelj, da je bil sam navzoč pri srečkanjit, je hladno pristavil: “Če je tako, je prav” in je stavil naprej. O veliko “srečnih^’ pripovedujejo, da so oboleli, ko so* izvedeli novic^, da so zadeli glavni dobitek. Le številke in ničesar druzega ne vidijo pred očmi. Neki ženski se je zble-dlo, ko je izvedela, da je zadela 100,-000 frankov. "Kam ž njimi, moja soba je premajhna za to vsoto-’ je klicala in na hip so morali obogatelo “srečno’ revico odvesti v norišnico. Neki tkalec, ki je zadel četrt milijona, je izmenjal bankovce v srebrni in zlati denar, s katerim je delal geometrične konstrukcije. Stanovanja ni več zapustil in tudi ni najel nobene služkinje, ker se je bal, da bi ne bil okra- den. Končno.je znorel. V Italiji je gonja za glavnim dobitkom prava strast. Napoličani nosijo vedno seboj “Smor-fio”, sanjske bukve, ki razlagajo vse sanje. Številka 22 pride gotovo, če se komu sanja o norcu, če se sanja o obe-šencu, pride št. 39 in gotovo št, 90, kadar se sanja komu o kaki paniki. Dne 25. julija 1888 je zapustil slučajno neki Napoličan ob 12. uri 20 minut gledališče..Stavil je vse na številke.25, 12 in 20. In dejansko je zadel velikansko vsoto. Od takrat pogleda vsak Napoličan na uro, ko zapusti gledališče. v vsaki kavarni, v' vsaki ‘gostilnici; in pijejo ga v veliki množini ne le moški, ampak tudi ženske in otroci. Ni potem čuda, da je na Francoskem toliko blaz-nikov in hudodelcev. Zato "boj absin-tizmu”, je sedaj geslo vseh trezno mir slečih Francozov in tudi vladnih krogov. Da bi bralci “Ani. Sl.” imeli pojem, koliko se na Francoskem popije tega močnega žganja, navajamo nekoliko statističnih podatkov. L. 1884 se je na Francoskem popilo 50,000 hek tolitrov absinta; I. 1905 torej v 20.'.letih že 208,000 hi. Lani pa se je popilo absinta v raznih oblikah, to je name-anega z drugimi pijačami 2 milijona i hektolitrov. Grozne številke! Število bLaznikov vsled pitja absinta se je pomnožilo od 10,000 na 80,000. Izmed 2192 tuberkuloznih bolnikov je pilo absint 1229; 500 ga je pilo vsak dan. VSAKDO VE? Da vsak trgovec pravi, moje blago je najboljše in najcenejše. Ah veš kje je dobiti najlepše in naj cenejše ŽENITNO DARILO kot prstan, uro ali podobne zl atnine, gotovo pri 910 N. Chicago Street JOLIET, ILL. Ako kupujete pri nas si prihranite denar. POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to strok« spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike. B. BERKOWITZ, Nov milijonar. Vabilo in naznanilo velikega piknika, katerega priredi chicaško društvo sv. Alojzija št. 47. K. S. K. J. v nedeljo 9. junija 1907 v Santiago Grove na 26. ulici in Homan Ave. Začetek ob 2. uri popoludne. Na kegljišču se bode igralo za tri nagrade: prva za 5 dolarjev, druga za 3 dolarje in tretja za 2 dolarja. Tiketi po 25C. Tem potom so vljudno vabljeni vsi Slovenci in Hrvatje v Chicagi in okolici, da bi se tega piknika udeležili, ker smo tudi mi vsaki čas pripravljeni, kadar nas kdo pozove. Društvo ne bode imelo nobenega marca, zatorej so pa slovenska in hrvatska društva povabljena, da kar pridejo na piknik, in vsak bo prost vstopnine, kateri se izkaže z društvenim znakom. Za dobro zabavo in postrežbo bode preskrbljeno, .tako da bode vsaki, kdor nas obišče, zadovoljen. K obilni udeležbi vabi Odbor,. — Vsi $3.30 in $4.00 čevlji na Chu-Iikovem vogalu so sedaj po $3.39. Prihranite si denar in podpirajte domače podjetje. Iznajditelj šivalnih strojev. Bartheleniyju Thimonnierju nameravajo v pariškem Amplepuisu postaviti skromen spomenik. Thimonnier je iznašel prvi porabni šivalni stroj. Sicer je dobil že leta 1790 patent na šivalni stroj Anglež Tomaž Saint, 1. 1804 sta napravila Angleža Tomaž Stone in James Henderson šivalni stroj, 1. 1814 je napravil šivalni stroj Dunajčan Jožef Madersperger. A vse te iznajdbe se niso udomačile. Šele 1 1828 je iznašel Thimonnier moderni šivalni stroj. Delal je sam. Sreče ni imel in tudi ne denarja. S pomočjo inženirja Beaunierja je napravil 80 šivalnih strojev, ki so jih razstavili. Pri zadeti delavci so pa razbili stroje in metali kamenje na iznajditelja. Ko se je dolgo boril, da dobi priznanje svoji iznajdbi na Francoskem, je prodal svo je pravice do iznajdbe iznozemstvu. Umrl je leta 1857 v revščini, ne da bi užival sadove svoje iznajdbe. Šivalni stroj, ki ga je izdelal Thimonnier, še obstoji in dobi mesto v nekem pari škem muzeju. Kako ruski car čita liste. Navadno poverijo vladarji svojim uradnikom, da jim prirede pregled najvažnejših člankov. Seveda radi kon trole čitajo semintja tudi druge liste, če se ni morda kaj neljubega zamolčalo. Na ruskem dvoru je to vse dru gače. Najprej prečita novine prvi urad. v drugem se izrežejo in okrajšajo, v tretjem se odstrani, kar bi bilo nepri lično, končno dobi te -izrezke v roke načelnik uprave, ki zopet — črta. Sedaj jih dobita v roke minister zunanjih poslov in minister carskega dvora, ki jih iznova krajšata. Petkrat okrajšana vsebina se prepiše s pisalnim strojem in odpotuje v Carsko selo. Dokler je živel še Trepov, je v šestič še on pregledal došli časnik. Ni torej čuda, če car o mnogih pojavih v svoji državi nima niti pojma in če je zato več ali manj orodje v roki dvorne kamarile. “Zelena nevarnost” na Francoskem. Na Francoskem so v zadnjem času začeli resno premišljevati o škodljivosti pitja “absinta” (pelinovega žganja zelene barve.) Pitje absinta na Franco skem se vsako leto bolj širi. Absint dobiš v vsaki francoski prodajalnici, Osepnice staviti ne pomaga nič. “Jaz nikakor ne verjamem, da bi o-sepnice staviti kaj pomagalo!” pravi trmast kmet zdravniku. “Prav lani ste stavili mojemu Mihcu osepnice, a drugi dan je padel skozi okno in pri tej priči obležal mrtev!’’ COMPAGNJE GENERALE TRANSALANTIPE FRANCOSKA PROGA. X Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko ir Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P. LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE 22,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State Street, NewYork Maurice Kozminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St, Chicag® Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, IH. A. C. Jankovich, agent, 2127 Are her Ave., Chicago, 111. Paul Sarič, agent, 216 17* St., S t. Louis, Mo. E.PORTER So. Bluff Street, COMPANY EAGLE BREWERY izdelovalci ULEŽANE PIYE PALE ALE IN LONDON PORTER je Pale Wiener Bier. Joseph Stukel, avstr, zastopnik JOLIET, ILL. Kmetovalca. Zdravnik Mazovič pokliče tesarja, da bi mu popravil pldt okolu vrta.,Komaj pride ta na vrt, zapazi, da gori bližnja vas. "Tam meni pšenica cvete!” vzklikne tesar tersskoči čez plot, da bi bil prej pri ognji. V naglici pa se spotakne, -pade ter si zlomi nogo. Mirno odgovori zdravnik: “Moja pa je že zrela.” |lIEIpE|EfilE!EEIEE!E!EIEEEEEroE BE ElEt ZEMANOVO “GRENKO VINO”, je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA “TATRA”, želodečni grenčec. Tatra je izdelafia iz zdravilnih zelišč tatrati-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil. 598 W. Is8tli St. CHICAGO, ILL. B. ZEMAN, Če se le prav rabi. “Da, gospod Smučiper, kakor rečeno. da sem tako dobro rejen, zato moram zahvaljati jedino le Revalento a-rabicol” 1 Smučiper: ‘‘To mi je neumevno! Mene je ta budalost šele bolj posušila!” “No je pač niste prav rabili! Prava uporaba je: Vzemi štiri grame 'Reva-lente arabice’, precejšen kos pečenke s krompirjem ter zalij oboje z litrom dobrega rdečega vina! Stori to vsak dan dvakrat in čez šest mesecev se boš čudil nasledkom!” JOLIET CITIZENS BREWING CO. Collins Street, Joliet, 111. Osličje mleko. Nekaj mladih gospodkov se je prepiralo, čemu je osličje mleko. Ta trdi to, drugi drugo; nazadnje reče jeden; da je osličje mleko najboljše zdravilo zoper sušico. I^er mu drugi tega ne verjamejo, sklenejo pisati slavnemu profesorju na vseučilišči v,B. ter ga naprositi, da razsodi in pove, čemu je osličje mleko. Skoro dobe ta-le odgovor: “Za mlade osle!” Kaj početi? A: "Premjli prijatelj! Zdravnik mi je prepovedal vino, pivo, žganje in tobak! Zjutraj pijem le mleko i. t. d. Kaj naj počnem?” B: “Ej, drugega zdravnika si po- Bolje trpeti nego plačati. Kmetič pride k zdravniku in ga naprosi, da bi mu izdrl zob. Zdravniški pomočnik je bil jako neroden človek ter je potegnil namesto jednega zobu dva. Ivmetič je bil zelo žalosten in se ni dal utolažiti zaradi izdrtega zdravega zobu. Pomočnik ga tolaži in reče naposled: “Pomirite se oče in molčite; zakaj če zve moj gospod, da sem vam izdrl dva z#ba, plačate za oba!"— To kmeta utolaži, da iakoj plača za izdrti bolni zob ter naglo odide. IŠČE SE V CERKVENI GLASBI in petju dobro izvežban organist. Služba se lahko nastopi takoj. Ponudbe naj se naslovijo na: Rev. L. Klopčič, Calumet, Mich. Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. J. J. ZASTOPNIK Ivseh parobrodnih družb.! — v . * f ♦ 1 231 S. Gcnosee St. Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom. J.J- KZTTKIZLIFI WAUKEGAN, ILL. £ -»•¡iE 1 wmm« wjhmppm m«w% _AMERIK AN SKI SLOVENEC, ?4- MAJA G?7. VABILO NA VELIKI PIKNIK katerega priredi društvo sv. Cirila in Metoda št. 8, K. S. K. J. v neaelio 26 maja 1907, v Marie« jarka y nrota petaaistlelnice svojega olistt Svirala bo slovenska godba. Udeleže se parade korporativno društva: Vit. sv. Mikole, br. 3. H. K. R. Z., Zrinski i Frankopan, br. 1. H. K. R. Z., sv. Petra in Pavla, J. S. K. J. in drugi. Na parku se bode točilo izvrstno pivo in kranjski pop. Za prigrizek bode gorke jagnjetina. Na kegljišču bo tudi "PRIZE BOVVLING . Prva nagrada bo $3.00, druga $2.00 in tretja $1.00. Mr. John Cimerman bo imel krasen govor o pomenu podpornih društvih. Vlekla se bode srečka za $10.00 vredni cekin. Uljudno vabimo vse Slovence in Hrvate, da se udeleže te redke slavnosti Za dobro postrežbo in zabavo se jamči. ODBOR. VSTOP SLOVANOM PROST. Kako se godi vdovcu. Zdravnik-vdovec reče dekli: “Lenčka, meni se zdi, da je perica prinesla precej menj perila nazaj, nego sem ga ji dal!” Lenčka: “Saj ste si vender zapisali, kaj in koliko ste dali prat!” Zdravnik: “Ne, nisem si nič zapisal!’ Lenčka: “O jejmine! Pa imate zunaj na deski zapisano, da ste 'praktičen’ zdravnik!” Nezmotni recepti. V društvu je trdil zdravnik L., da še ni zapisal nobenega recepta, ki ne bi bil pomagal. — "To ni mogoče!” ugovarjajo nekateri. — “Uverjam vas na svojo čast!” odgovori zopet zdravnik; “če niso pomagali mojim bolnikom, pa so pomagali meni in lekarju.” Dobro priporočilo. Zdravnik: “Kaj vam ‘fali’?” Žena: “Denarja, gospod doktor! •— Lepo prosim, dajte mi goldinar, in razglasila bom povsod, kako hitro ste mi pomagali.” Pogovor na cesti. Tinček: “Kam pa tako hitiš, Gregec?” Gregec: “Po zdravnika; žena moja mi nič kaj ne ugaja.” Tinček: “Počakaj, Gregec, grem tudi s teboj; moja žena mi že dolgo ne ugaja.’> Kako človek zboli. Janeza trese huda mrzlica, in zdravnik ga vpraša: “Kaj si pa storil, da si nalezel to bolezen?” Janez odgovori: “Glejte, sanjalo se mi je o mastni svi-njetini z zeljem, katero sem bil pojedel vso sam; a svinjetina je bila menda pregreta, zakaj odkar sem se vzbudil, bolan sem na smrt.” Čuden zdravnik. Potnik 'zboli v gostilni ter pošlje po zdravnika. Takoj pride nekdo v sobo. ‘‘Ali ste vi zdravnik?” vpraša bolnik. “Da, kaj vam je?” — “Zelo sem bolan!” — “Ali ne morete nekoliko vstati?” —- “Ne!” odgovori bolnik. — “Kaj tudi v sobi ne?” — “Ne, niti v sobi si ne upam vstati!” — “No, to je izvrstno!” reče tujec, vzame potnikovo uro in denarno listino ter odide. Emil Bachman 580 South Center ave., Chicago, III. Slovanski tvorničar društvenih oJ znakov (badges), regalij, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka-tolog na zahtevanje zastonj. Vprašajte svojega mesarja za Mleta dota Klase katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. ADLER & CO. na Exchang*. St. JOLIET, ILL. STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in fLrnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah Alexander Haras,»? Chicago telef. 2794 Jfc^telei.N g2 7.. 'mm P. R. BANNON’S SUBDIVIZIJA Lepa hiša Dobro naloženje denarja. mora biti v lepi okolici in na lepem prostoru. Naš prostor je vzvišen in tudi zdrav, ker je na suhem prostoru. Ta subdivizija je blizu cerkve in šole, in je v sredi obljudenih cest, oddaljena je en block od Hickory St. šole, 3 blocke od Moran St. šole, en block od Hickory St. kare, in en block od nove proge poulične železnice iz Plainfielda. Illinois Steel Co., žičarne, Horse Shoe ’in druge tovarne so le 15 minut hoda od teh lot. Te lote lahko uporabite kot dobro naloženje denarja. To zemljišče je v sredini tretje warde, ki je v zadnjih par letih hitro zrasla. Ta subdivizija obstoji iz najlepših lot v tej wardi...V par letih se vrednost istih podvoji. $1.00 na teden je mal prihranek, pa s časoma se nabere velika svota. Ne morete zgubiti denarja. BREZ DAVKA TRI LETA. BREZ INTERESA ENO LETO. _J vS VS> Á?053 JZ J* VB Cj /zi.žo ____/ /o /razo /zato ZO /9 /s /7 /6 /S /4 D /Z // j // // /> a ne. so «a « MZS / ta « • z • ¿ Ti t 5 V) e * 7 J o s 6 s 9 »I ...*1 a '° 3Q3c S "T60 66 k »n 1 f '1 Ö0V7/TZ 5j: r $1.00 na roko. $1.00 na teden. MI PLAČAMO DAVEK TRI LETA. INTERESE SE RAČUNA KO PRETEČE LETO OD DNE KUPNE POGODBE. v nedeljo 26. maja 1907 Pomnite dan prodaje. Pojdite na Ross street do poljske cerkve, tam je zemljišče. pridite zgodaj, ker inače ne dobite lote, katero ste si izbran. P. R. Bannon, 701 N. Broadway, Joliet. i ROJAKI SLOVENCI I naročajte in čitajtenovo obširno knjigo„ZDRAVJE Novih 1 50.0000 iztisov. Se zastonj * razdeli med SLOVENCE. .... KUnTJIO-A- „ZDRAVJE" ~ - * » katera je ravno izšla od slavnegd in obče znanega D" E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE Knjiga je napisana v materinem jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi Slikami V tušu in barvah iz katere zamore vsaki rojak mnogo koristnega posneti, bodisi zdrav ali.' bolan. Ona je najzaneslivejši Svetovalec za moža in ženo, Ze deklico in mladeniča. Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS i*l. I. edini kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kronične) ' * ^ Čitajte nekaj najnovejših zahval s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje: Ozdravljena: belega toka bolečin v maternici, Cenjeni gospod Collins M. I. križu in želodcu, neredne stolice in glavobola. --- Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali- Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet. Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba Anton Miheličh 12 E. 39th Str. N. E. Clevelan, O. Zatoraj rojaki Slovenci, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči in da ne izdajte zastonj Vaš težko prisluženi denar, prašajte nas za svet predno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, ali pišite po novo obširno knjigo ,,ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov: Dr. E. C. COLLINS Medical Institute 140 West 34th Street New York, N. Y. Potem smete z mirno dušo bit^ prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od io dopoludan do 5 popoludan. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 ure zvečer. Ob nedeljih in praznikih od 10—1 popoludne. Spoštovani gospod Dr. E. C. Collins M. I. Vam naznanjam, da sem popolnoma ozdravila po Vaših zdravilih, katera ste mi pošiljali. Sedaj ne čutim nobene bolečine več, za kar se Vam srčno (zahvaljujem.) In Vam pošiljam tudi mojo sliko, ako jo hočete dati v Slovenske časopise, ter Vam ostajam do groba hvaležna Vaša Agnes Gačnik R. F. D. 3 Johnstown, Pa. C. W. Brown, preds Robt. Pilcher, podpredi W. G. Wilcox, ka8ir. Citizens' National Ml Kapital $100,000.00. BARRER BUTLDING. JOLIET. ILL BRAY-EYA LEKARNA se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.:::::: Velika zaloga. Nizke etne. ---104 Jefferson St., blizu mosta. POZOR, ROJAKI! Naznanjam, da sem otvoril novo-urejeno Moderno gostilno National Buffet v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog. Rojaki Dobrodošli! ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St. N. W. Phone 825. Joliet, 111. Pozor, Rojaki! Naznanjamo, da smo otvorili GOSTILNO. y katerej bodemo težili fino Citizens pivo, žganje in vino. JOHN MAHKOVEC CO. 208 Jackson St. Math. Stefanich, Manager- S. HONET, KROJAČ 918 North Chicago St., Joliet; UL Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni ANA VOGRIN, 603 Bluff St, Joliet, N. W. tel 17*7. IZKUŠENA BABICA. ' (Midwife.) Se priporočam Slovenkam, Hrvaticam. TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK. Posebnost so naše 1. 'The D. S.” life, in Meerschaum” 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet, Ills. Pozor rojaki! Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo. German Loan and Savings Bank. MARTIN WESTPHAL, raa N. Bluff St. JOLIET, ILL. lota Stefanie na voglu Scott & Ohio cesti. Joliet, 111. Slovenska gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. GLUH ZOPET SLIŠI če rabi moj Ušesni balzam, ki trajno zdravi ne samo šumenje, zvonjenje v ušesih in nagiuhoe. ampak tudi popolno gluhoto Cena z Dav O po m in poštnino le $1.10. Razpošilja po vplačanju vnaprej samo C. G. FOU EK, lekarnik, 586 S. Center ave., Chicago, 111. Cenik pošiljam zastonje JOLIET tf* i Henrik H. & Menno H. S TAS S E IN Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTA» t* >1. B. Schuster Young Building ....JOLIET, ILLINOIS. Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti n ,am in boleznim. ije vsakovrstna v notarsko ko spadajoča pisanja. Î8ÏÏ&eSir' Bar am and Porter. o •j. o simiitih: BOTTLER Van Buren St., Joliet, 111. Ánt. Kirincič Cor. Columbia in Chicago Sts. Tožim izvrstno pivo, katero izdelnje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Ro'akom se toplo priporočam. Gov nemško * in angleško. Gostilno ROJAKOM priporočam svojo lt> Phoenix > * . Buffet kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. Ant. Skoff, N. W. Phone 6ov- 113) N. Hickory St., Joliet.