Današnja številka obsega 12 strani „JMovi 6as“ Uhaja vsak petek ob 12, uri dopoldne. Uredništvo in upravništvo je T gosposki ulioi St 6. drugo dvorišče. M9VICAS l JUist stane n eelo leto .... 4 J* za manj premožne S „ v Jvfemfiijo . . . . f , posamezne Številke § v Oglasi po dogovora. Štev. 46 V Gorici, 15. novembra 1912. Leto III. Sanje o svobodi. V »Miklovi Zali« čitamo ob koncu povesti o stricu Marku, ki je leta in leta okovan v turškem jetništvu trpel v Carigradu in gledal proti goram na severozapadu, za katerimi se je nahajala daleč, daleč njegova ljubljena slovenska domovina. Sanjal in mislil je o njej, sanjal in mislil o zlati Prostosti, sanjal in mislil o potili, ki bi ga spet pripeljale pod svobodno soltice. In znano je. kako so se mu sanje uresničile. V turški palači je dobil Zalo svojo rojakinjo in sorodnico, kateri je bilo kot jetnici odločeno žalosti polno strašno življenje. In pogled na Zalo in misel, kaj je on moral od Turkov prestati, ter želja, mlado Zalo rešiti turških grozot, so mu razširili srce in je napolnili z nepremagljivo močjo. Vzdignil se je, dasi že star. strl okove- sebi in Zali in po nadčloveških naporih dosegel Uresničenje svojih sanj: zlato, sladko prostost. Tako so tudi naši slovanski bratje v turškem suženjstvu sanjali o zlati svobodi, ne leta ampak stoletja. In boli ko so jih Turki preganjali in stiskali, bolj je v njih rastlo in kipelo hrepenenje po svobodi. S Potoki krvi in skozi nepoznane grozote so si tekom preteklega stoletja priborili delno svobodo Bolgari. Srbi in Črnogorci. Toda niiljoni bratov so ostali še dalje v turških okovih. Tudi tem so v zadnjih tednih prisilah boliši dnevi, čiiih temelj tvori svoboda sezidana na razbitem turškem jarmu. Kar so sanjali stoletja, to sc jim sedaj uresničuje! Turčiia ie razbita. Solun, to prelepo mesto z nad 110.000 nrebivalci na severu hVejskefa moria. so Orki zavzeli pretečeni tpden. skupno z Bolgarj in Srbi. ki so te f,ni korakali v mesto. Brani se še samo Odrin. Skader in Carigrad. Unaimo. da n:idr>io ~':m nroie tudi t n mesta v roko i"-" osvoboditeljev Turek naj ere v A-ziio. odkoder ie bil prišel in tam nai izgine v puščavah! SrhiiM in morje na Avstriia. Ostaia samo še Albanila ob Jadranskem moriu v katero na Orki in Srb: vedno boli nrodiraio. Srbi hočeio priti Mo nioria ter zasesti morsko obal od Leša Južno od Skadra do Drača. Srbi ne name- ravajo zasesti cele Albanije, ampak samo nje najsevernejši del, ki je v sedanjih časih spadal k srbskemu carstvu, in to samo radi tega. da bi dobili iz svoje kraljevine in sedaj osvojenih dežel prosto pot do morja s primernim neodvisnim morskim pristaniščem .Orki Bolgari in Črnogorci odobravajo njihov namen. Odobravajo ga in podpirajo Rusi, Angleži in Francozi. Odobravajo ga vsi Slovani v Avstriji in premnogi Nemci — samo avstrijska nemšk i vlada noče, da bi Srbija prišla do morja, in ji žuga z vojsko, če bi to poskusila! In vendar ima Srbija vso pravico, priti do morja. Vsak narod na svetu ima po naravnem in božjem zakonu pravico do vsestranskega razvoja. Zato hočejo biti narodi neovirani pri tem razvoju; zato hočejo priti tudi do morja. Brez morja narodi in države ne morejo dihati; v vsaki reči so več ali manj odvisni od sosedov; posebno v trgovini in gospodarskem življenju. Črnogorci niso prej mirovali, dokler niso dobili morske obali v oblast. Mažari so Hrvatom Reko vzeli, samo da bi gospodarili tudi ob morju. Rusija napenja že stoletja vse moči, da bi prišla do velikega odprtega morja. Angleži so prišli do prvenstva na svetu, ker so gospodarji povsod na morju. Kar drugi narodi imajo, hoče imeti tudi Srbija. Tudi ona ima pravico do vsestranskega razvoja. Kdo bi bil tako drzen, da bi to zanikal? Zato hočejo priti Srbi do morja, kar je sedaj, ko so balkanski narodi Turčijo razdejali in si jo med seboi delijo. popolnoma upravičeno. Pa avstrijska vlada se protivi in žuga z vojsko! Zakaj? Albanci, pravi, morajo ostati samosvoji in se ne smejo razkosati’ To pravi tista avstrijska vlada, ki ie pred nedavnim časom prav mrzlo gledala, ko je dal Džavid paša Albance klati kakor jance. njihove domove požigati, otroke v ogeni metati in žene onečaščevati. Za neodvisnost Albancev se poteguje tista avstrijska vlada, ki bi morala najprej in pred vsem doma skrbeti, da bi Slovence in Hrvate onrostila suženjstva, v katero nas ona sklepa’ Hrvate stiskajo, kakor da bi bili naivečii zločinci; nam Slovencem pa odrekaio na Koroškem pravico govoriti v materinem jeziku in kaznujejo kakor tatove one ki se pred državnimi uradnici poslužujejo slovenščine; v ljubezni do Al- bancev pa, ki Avstriji še nikdar nikake usluge niso storili, še manj pa zanjo davek plačevali in kri prelivali po bojiščih, hoče avstrijska vlada kar vojsko začeti, srečo neštetim družinam uničevati, miljone iz-metavati! Kdo naj to razume? Kdo naj se navdušuje za tako počenjanje avstrijske nemške vlade? Ali imamo morda mi Avstrijci kako škodo od tega,- če Srbi dobe morsko pristanišče? Saj si mi že tako moramo morje deliti z Italijani in Orki. In Črnogorci so tudi ob istem morju. Mesto Turkov bi prišli Srbi in Albanci. Zakaj se Avstrija protivi? Ne, Avstrijci bi ne imeli nobene škode od tega. če Srbi zasedejo del dosedanje turške obmorske obali, pač pa se boji nemška avstrijska vlada za svojo premoč. Avstrija je po veliki večini slovanska, a na umeten in hkrati krivičen način se Avstriji ohranja nemški značaj in v njej nemška premoč. To se je od nekdaj godilo! Zato so se v prejšnih časih Italijani puntali proti krivični nemški avstrijski vladi; ki si jih je polagoma odtujila ter jih v letih 1859 in 1866 popolnoma izgubila. Toda vse to nemške avstrijske vlade ni izmodrilo! Kajti ona še vedno zatira Slovane v Avstriji, pred vsem nas Jugoslovane, Slovence in Hrvate, ki smo bolj podobni turški raji kakor pa svobodnim državljanom. Tako je! In da bi nemško premoč v Avstriji ohranila, zato hoče preprečiti, da bi ji na jugu v Srbiji vzrasta mogočna jugoslovanska država; zato ji grozi celo z vojsko, če bi zasedla obal ob Jadranskem morju! Kajti če bi Srbija postala mogočna, potem bi morala nemška avstrijska vlada vse drugače postopati z nami Jugoslovani. Tega pa ne mara! Ali bi ne bilo stokrat boljše, če bi avstrijska vlada računala z razmerami in dala Slovanom, kar jim tiče in uresničila to, kar stoji zapisano pred cesarsko palačo na Dunaju: Temelj držav je pravičnost? Ali bi ne bilo boljše, če bi Avstrija kot slovanska država stopila v prijateljske odno-šaje s slovanskimi državami na jugu in severu ter pustila Nemčijo in Italijo, ki so ji samo v letih 1859 in 1866 toliko škode prizadeli? Tako pa nemška avstrijska vlada, skrbi, kakor s slepoto vdarjena, le za nitev nemške premoči v Avstriji in zatira one, ki so ji najbolj udani ter odbija od sebe tiste, s katerimi bi mogla najlepše pro-spevati. Sam Bog ve. kam bo Avstrija vse to privedlo. Črnogledi ji prerokujejo le slabo bodočnost. Mi pa upajmo da bilkan- Bolgarski boji. Cel teden ni bilo nič posebnih poročil. Zdi se. da se obe armadi. Bolgari in Turki, pripravljajo na odločilni boj. Sicer pa Bolgari o svojem prodiranju popolnoma molče, kar je znamenje, da se jim Turki srdito u-stavljajo. — Radi Srbije je velika nevarnost vojne med Avstrijo in Rusijo, ki se takoj spremeni v svetovno vojno. Obleganje Odrina. Bolgari Odrina še vedno niso zavzeli. Danes teden smo med brzojavnimi vestmi poročali, da je Odrin padel, kar pa se ni potrdilo. Tudi vsi drugi listi so prinesli novico o padcu Odrina. Vest o padcu Odrina je prišla med svet najbrže tako: V noči od četrtka na petek so Bolgari po divjem in krvavem boju zavzeli dve mogočni in važni utrdbi, ki branita dohod v Odrin. Vsled tega je nastala novica o padcu Odrina. — Poročilo o teh bojih se glasi: Bolgari so 7. in 8. novembra pred Odrinom priborili velike uspehe. Boji so se zopet bili v tistem trikotu, kjer se izliva reka Arda v Marico, kjer imajo Turki še vedno mogočne postojanke. Pred vasjo Beščice so zgradili Turki utrdbe do reke Arde in jih s 16 topovi oborožili. Te utrdbe fredute) so Bolgari napadli. Turki so navedene utrdbe z 10. bataljoni branili. Bolgari so določili za boj tri polke. Boj je u-vedlo močno obstreljevanje bolgarskih baterij scvernovzhodno od Odrina. Z obstreljevanjem, ki se je pričelo ob sedmih zjutraj. so hoteli Bolgari odvrniti pozornost Turkov od nameravane napadne točke. Ob dveh popoldne so Bolgari vzeli z bajoneti utrdbo Kartaltepe, ki leži na desnem bregu reke Arde. na levem bregu so pa ob štirih pričeli napadati Beščice. Po hudem artiljerijskem boju so morali ob šestih zvečer turški topovi obmolkniti. Bolgarska pehota je pričela ob obestranskem hudem ognju iz pušk prodirati, a boj se je kmalu ustavil. Bolgarski poveljnik je svoje vojake nagovoril in jim zaklical: »Vzemite s seboj bolgarske zastave! Brez njih se ne vrnite!« Nadškof Jožef iz Stare Zagore, ki sc je na konju boja udeležil, je tudi ognjevito navduševal Bolgare. Bolgarski polki so nato kakor en mož drli proti turškim u-trdbam. Beščice so Bolgari zasedli. J urki so se v Papatepe umaknili, kjer so se junaško branili. Bolgari so Papatepe šele osvojili, ko so došlc njih rezerve. J urki so bili prisiljeni, da so se umaknili, nakar so Bolgari v Papatepu svojo zastavo razvili. Ponoči od 7. na 8. t. m. so J'urki dvakrat Bolgare napadli, da dobe nazaj iztrgane jim postojanke. Res se jim je posrečilo, da so za nekaj časa zopet zasedli Papatepe, a ski slovanski narodi dosežejo prav gotovo to. kar so stoletja sanjali.: Upaj- mo, da, i mi Jugoslovani dobimo v Avstriji to, na kar gledamo še vedno le v sanjah: Bolgari so 8. t. m. Papatepe zopet J'urkom iztrgali in ga drže. dasi so jim ga JTirki že večkrat poizkušali zopet iztrgati. J'urki imajo le še utrdbe, ki leže ob izlivu reke Arde. Postojanke, ki so jih Bolgari JJirkom iztrgali, so zato velevažne, ker lahko Bolgari iz njih s svojimi oblegovalnimi težkimi topovi streljajo naravnost v mesto. Dne 10. t. m. so prvič pred Odrinom prišle v boj srbske čete. JTirki so namreč napravili silovit izpad iz trdnjave. J'oda bolgarska artilerija in srbska pehota jih je vrgla z veliki izgubami nazaj. Dne 12. t. m. so Srbi pred Odrinom zavzeli važno trdnjavo. Boji za Čataldžo. V zadnji številki smo poročali, da je padla Čataldža v roke Bolgarov; toda boji za Čataldžo se vseeno še vrše. Stvar bo ta: Čataldža je nekoliko večji — a vojaško precej važen kraj. J'ega so Bolgari osvojili. Toda zadaj za Čataldžo je na gričih cela veriga močnih utrdb, za katere se boj sedaj vrši. J'eh Bolgari niso mogli še zavzeti. JTirki so celo poročali, da so medtem Bolgare vrgli nazaj. Mogoče je sicer to. akoravno ni verjetno. Vsekakor sedaj Bolgari potiskajo J’urke pri Čataldži nazaj. Levo turško krilo se je umaknilo. Bitka traja že od sobote neprenehoma. -Turki so dobili 70.000 mož ojačeni iz Azije, ki se divje bore. — Bolgari so dospeli že do Marmorskega morja pri Rodostu. ki so ea pa z morske strani zopet vzeli Turki. Dalje so Bolgari zasedli Pregli ob morju, sredi med Rodostom in Carigradom. Bolgari premagali Turke pri Čataldži? Poročila z dne 14. t. m..se glase: Še ne potrjene vesti pravijo, da so Bolgari na severu čataldške črte pri Derkosu izvršili napad, vsled katerega se jim je posrečilo zavzeti vso prvo črto utrdb. Ker se Turki zelo upirajo, se bo boj za ostali dve črti vršil najbrže v par dneh. Sofija. 14. novembra. Dasi oficiel-nih poročil popolnoma manjka, se izve. da se vrši okoli Čataldže strahovit artiljerii-ski hoi. Turki so tu zbrali okoli 200 000 mož. Bolgari so pa takisto zbrali pri Čataldži zadnjega moža. ki ga imajo na razpolago. Carigrad. 14. novembra. Na črti Čataldže se vršijo na celem obsegu boji, kateri so pa slabo pripravljeni. Bolgari so poizkusili na južnem krilu ponoči ob svitu metalcev svetlobe turško črto podreti, a so bili dozdaj odbiti. Turško brodovje četam dobro pomaga. Med turškimi četami v Čataldži se pa nevarno širi kolera. Včeraj je bilo nad 500 slučajev, med njimi več smrtnih. Pariz, 14. novembra. Danes zjutraj v rani uri so dobro poučeni krogi trdili, da je turška armada pri Čataldži bila tako strašno poražena, da so Bolgari celo obrambno črto predrli in so na poti v Carigrad. — »Echo de Pariš« poroča iz dobrega vira, da bo bolgarska armada, ki je prizadela turški strašen poraz, v kratkem stala pred Carigradom. Pariz, 14. novembra. Tukajšnji listi javljajo, da so Bolgari čataldško linijo predrli. Turki imajo velikanske izgube. Bolgari korakajo proti Carigradu. Bolgarske izgube. Bolgari poročajo: Če se premotre vse izgube, postane jasno, da je vojna stala Bolgarijo 60 d ) 80 tisoč ljudij. J o so žrtve vojne, ki so deloma mrtve, deloma pa ranjene. Najhujše je prizadeta infflnterija in sicer so 2., 4., 5.. i)., 18. in 20. polk skoro popolnoma uničeni. Prva (sofijska) divizija je decimirana na tretjino, druga (drinopoljska), tretja (vi-dinska) in črt rta (iz Ruščilka) pa na polovico moštva. Kavalerija je takorekoč vsa uničena, dočim je artilerija primerno zelo malo trpela. Solun je padel. Strah pred Bolgari. Divje beži prebivalstvo Makedonije in J'rakije proti morskemu obrežju na vse strani: v Solun, Kavallo, Lagos. Dedeagač in v Carigrad. Prvi beže turški uradniki. Dokler so še vozili vlaki iz Odrina in iz Lozengrada v Dedeagač in v Carigrad, so begunci poizkušali se voziti. Vsi vozovi in tlidi strehe železniških voz so bile beguncev prenapolnjene. Strojevodje pripovedujejo strašne podrobnosti. Po bitki pri Liile Burgasu so je peljal vlak v Carigrad. Bil je prenapolnjen beguncev. Ze sc premika, kar splezajo begunci na stroj, a strojev drog je vrgel veliko beguncev v seran, da so bili povoženi; tisti pa, ki so čaz drog splezali, so se spekli na vročem kotlu in so popadali na tla. Kolesa stroja so bila krvava, ko se je vlak pripeljal v Carigrad. Begunci so streljali na vlake, da jih ustavijo in se ž njimi odpeljejo. Več železničarjev ie bilo ubitih, druge so Turki ranili. Na neki postaji so turški vojaki postajenačel-nika prisilili, da je porival topove, mesto da bi ga bili na njegovem mestu pustili. Ladje, ki dohajajo v Carigrad iz Egejskega morja, so vse prenapolnjene. Odrinski begunci so potrebovali deset dni, da so prišli v Carigrad, ker so bežali čez Dedeagač. Dve ladji z begunci sta sc potopili. JTirki se Bolgarov strašno boje. Begunci so v strašni bedi. Solun je branilo 25.000 Turkov, ki pa svoje dolžnosti niso storili. 2e v četrtek so Turki Grkom ponudili predajo, toda pod pogojem, da obdrže orožje. Grki pa tega niso sprejeli. Pogajanja so se nato vršila dalje časa. vendar je bilo že takoj gotovo, da sc Solun uda. In res so Grki, Srbi in Bolgari v petek opoldne korakali v Solun. Bolgari so še prej pred Solunom pri Sere-su potolkli J'urke, nakar so šli z drugimi v Solun. Grki so sedaj svojo dolžnost opravili. Toda južno od Bitolja (Monastir) pri Vojna na Balkanu gre h koncu. — Pred novo vojno ? s Novejša poročila. Velikanska zmaga Bolgarov, ki korakajo proti Carigradu. Sofija. 14. Ob fortifikacijski liniji Ča-taldže se vrši velikanska bitka, ki traja že tli dni. Na vsaki strani se bojuje 200.000 mož. Bojna črta je dolga blizu 25 kilometrov. Bitka je zelo krvava, na obeli straneh jih je padlo veliko. Sodi se z gotovostjo, da je uspeh bolgarske armade zagotovljen. Med turškimi vojaki divja kolera. Vsak dan prihajajo v Carigrad z bojišča polni vlaki na koleri obolelih vojakov. Vse bolnišnice carigrajske so polne na koleri obelelih. London. Po sem došlih brzojavnih poročilih so prodrli Bolgari fortifikacijske linije Cataldže, premagali središče turške vojske in zavzeli glavno turško vojno taborišče Hademkoi. , Sofija. 14. Zmagoslavna bolgarska armada stopa ,ne da bi zadela na kak odpor, proti Carigradu. Uradni list »Mir« potrjuje poročila o bolgarski veliki zmagi in o zavzetju Jiadamkii. Turki prosijo za mir! Sofija, 14. Veliki vezir Kiamil-paša se je obrnil na carja Ferdinanda s prošnjo za mir. Ravnotako je pisar sultan carja Ferdinandu lastnoročno. In pismo, v katerem prosi Turčija balkanske zaveznike za mir. Turki so sprejeli mirovne pogoje? Sofija 14. Kakor zatrjujejo v podučenih krogih, so Turki sprejeli vse mirovne pogoje. Položaj med Avstrijo in balkanskimi državami je zelo napet. Cetinje 14. Kakor poroča Cetinja Vije-snik je kralj Nikola avstro-ogrskemu poslaniku baronu Gieslu odgovoril sledeče: »Nimam pooblastila od zaveznikov, a kar se mene tiče, vam lahko že danes povem, da se mesta Drač in Medua ne priklopijo obema srbskima kraljestvoma, in da je Srbija kot taka nehala eksistirati. (To pomeni, da sedaj nima Avstrija govoriti s Srbijo ali Črnogoro samo, ampak s celo balkan-sko zvezo. (Op. ur.) Naše slike. Ti dve sliki nam predstavljati 1.) Bolgarski vojaki naznanjajo jokajočim ženskam. da bodo zažgali njih vas. To je potrebno, da sovražnik nima ciljev za svoj topniški ogenj. Vojna je kruta! — Druga slika nam kaže, kako Bolgari korakajo skozi Mustafo Pašo pred Odrin. To so večinoma že starejši možje. Banici, jim od strani Turkov trdi prede. Izgubili so tukaj Grki že 17 topov, ki so jih vzeli Turki. Zato odpošljejo Grki od Soluna na sever 40.000 mož pomoči. 40.000 mož pa pošljejo pred Carigrad na pomoč Bolgarom. Tako bodo tudi v Carigrad ko-« rakale vse 3 armade. Carigrad. V Carigradu vlada velika zmeda. — Turki groze, da bodo zažgali slavno mošejo Aje Sofije prej, predno pridejo v mesto Bolgari in zasade na njen vrh križ mesto polumesca. Pred Carigradom stoje evropske križarke, ki bodo izkrcale vojake pri prvih nemirih. Toda tudi Bolgari nameravajo s tako silo udariti na Turka, da bodo prišli v Carigrad takrat ko bežeče turške čete. Tako menijo preprečiti rop in požig. wSrbl' 3fcrr . ....J Srbi so zavzeli Prilep, Bitolj; toda oba po hudih bojih, kraj Dorian blizu Stru-mice in Dibro v Albaniji. Del srbskih čet je korakal Črnogorcem pod Skader na pomoč, drugi pa proti Jadranskemu morju. Podrobnih poročil o gibanju Srbov ni. Črnogorci. Črnogorci pod Skadrom nernorejo naprej. Ob obali so prodrli precej proti jugu do Leša, odkoder pa so jili Albanci vrgli nazaj. Albanci. Albanci hočejo postati neodvisni, toda balkanske države jih hočejo razdeliti med seboj. Vsled tega je nastala velika napetost med Avstrijo in Srbijo. Na strani Avstrije stoji Italija, na strani Srbije vsa balkanska zveza in Rusija. flvsfrija in Srbija. Zadnji čas se je mnogo govorilo o napetosti med Srbijo in Avstrijo. Sedaj poročajo. da se bo vse mirno rešilo. — Srbija zahteva pristanišče Drač ob Jadranskem morju, Avstrija tega ne dovoli. V Budimpešto je prišel predsednik bolgarskega sobranja posredovat pri naših državnikih za sporazom. Sedaj so se stvari ublažile. Baje bo celo srbski kralj Peter, ko se razmere urede prišel na Dunaj kot gost cesarja. Prevažanje vojaštva. Uradno poročajo: Radi večjega števila vojaških novincev vsled nove brambne postave se je izobrazba vojaških novincev otežkočila. Vojna uprava je zato pustila izobraziti vojaške novince, ki pripadajo bataljonom, ki so nameščeni v Bosni, Hercegovini in v Dalmaciji, skozi 4 tedne pri kadrih, nakar so jih dne 14. t. m. pričeli prevažati k njihovim bataljonom. Ob tej priliki se javnost obvešča, da ne gre za izredne odrebe, marveč da vozijo vojaški vlaki, kakor vsako leto, rekrute, ki dopolnijo bataljone 15. in 16. armadnega zbora. Italija mobilizira veronski armadni zbor. Ni li to nevarno za Avstrijo? — Tudi Rusija mobilizira proti nam. Vse to radi Srbije. Italijanskemu zastopniku je kralj odločno rekel: »Evropa je sama priznala, da premine status tiuo v Turčiji. Zato tudi italijanski kralj tozadevno Avstriji ni vezan in čudno je od, Italije, da je tudi pri tem vprašanju na strani Avstrije.« Rusija mobilizira! Varšava 14. V Gubernijah Varšava, Kiev in Vilno so ruske čete mobilizirane. Po semkaj došlili poročilih je mobilizacija proti Rumuniji že skoraj dovršena. Po svetu. Naši poslanci v državnem zboru krepko nastopajo za pravice Jugoslovanov. Proti njim so se združili socialisti z najhujšimi judovskimi kapitalisti. Seveda Cehi in Poljaki drže roka tej čedni zvezi. Za okranitev miru. Hrvaško-slovenski klub je sklenil: »Hrvaška-slovenski klub poživlja odgovorne faktorje monarhije, naj vse store, da se ohrani blagoslov miru in se svobodni razvoj jugoslovanskih narodov ne prepreči.« — Nemška podivjanost. V Inomostu so nemško-liberalni študentje pobili nekega katoliškega dijaka iz sovraštva do njegovega prepričanja. Na univerzah je došlo vsled tega že do velikih pretepov. Španski min. predsednik umorjen! Iz Madrida je 12 .t. m. prišla brzojavka, da je neki anarhist ustrelil min. predsednika Canalejasa. Napad se je izvršil tako: Dne 12. t. m. k Canalejas šel v palačo notranjega ministerstva, da predseduje ministrskimi svetu. Ko je stopil iz kočije, mu je stopil nasproti anarhist Manuel Pardinas Ser-narato Martin, ga pozdravil iti dvakrat ustrelil nanj. Predsednik je glasno zakričal in se zgrudil mrtev na tla. Ena kroglja mu je prodrla v glavo. Napad se je izvršil pred vratmi trgovine San Martin, v kateri je napadalčeva kroglja tudi eno veliko šipo razdrobila. Canalejasa so prenesli v bližnjo lekarno, kjer so ga položili na divan, a takrat je bil že mrtev; nato so ga prenesli v notranje ministrstvo. Španski kralj se je takoj podal v notranje ministrstvo, da izkaže rajnemu ministru zadnjo čast. Cana-lejaseve žene do 10. ure zvečer o smrti njenega soproga niso obvestili in ji rekli, ko je po njem povpraševala, da je padel po stopnjicah in se poškodoval, vsled česar da ni mogel domov. Canalejas je bil svobodomislec in je preganjal katoličane. To je dobil od svobodne misli za plačilo. Dr. bustgrčič o jugoslovanskem vprašanju. Dr. Šušteršič je v ponedeljek podal važno izjavo o sedanjem položaju, ki so jo priobčili vsi avstrijski listi. Najprvo je dr. Šušteršič povdarjal, da Jugoslovani osta- LIste k. Junaštvo in zvestoba. Nemški spisal: JOŽEF S PI MLMfl N N D. J. (Dalje.) V grozni zmešnjavi, ki je nastala, bilo mi je lahko priti v zakristijo, ki je bila tam zraven. Tu sem našel Redinga napol pokoncu na svojem slamenjaku. „Usmrtite me tu, pod nogami Križanega 1“ mi je zaklical. Čemu me prej vleči pred te ,sodnike', ki ne poznajo ne pravičnosti ne usmiljenja?" „Ne smrti, marveč svobode bi ti rad prinesel, Rudolf. Samo ne vem še, kako?" „Ti, Damian! Za božjo voljo! Brez koristi žrtvuješ svoje življenje!“ „Mislim, da ne. Čakaj, naj prej preiščem tale vrata." — Odrinil sem težke železne zapahe in odprla so se. Nekaj stopnjic je peljalo na malo dvorišče, iz katerega sem našel nek prehod v veliki vrt in h križevemu potu. Od tu ni bilo daleč velikih vrat. Toda ni- sem si upal nesti prijatelja brez kakega izkaza mimo straže ki je stala tam. Vrnil sem se k Redingu, ukazal mu, naj bo dobre volje ter rekel, da pridem kmalu nazaj s tovarišem in upani ga potem rešiti ; njegova zvesta žena čaka zunaj. Rudolf me je zaklinjal, naj zaman ne žrtvujem svojega življenja in svojih tovarišev. Se danes se je izpovedal pri nekem duhovniku in je tako pripravljen, da se ne boji smrti. Jaz pa sem se odločil, da ga poskusim rešiti. Vrata iz zakristije v kapelico sem bil zapahnil koj v začetku. Bil sem tedaj precej gotov, da bodo morilci, ki jim ni manjkalo drugih žrtev, pustili za zdaj Redinga v miru. To je bilo moje upanje, ker moral sem čakati noči, da izvršim novi načrt. Bratski sem mu stisnil roko in mu opogumljajoče zaklical „na svidenje," nato sem se ločil od njega. Vrata sem previdno prislonil in hitel čez dvorišče v vrt. Na zavarovanem mestu našel sem poleg neke lope prostor, kjer je bilo lahko splezati na samostanski zid po nekem drevesu. Z vrha sem vodil v malo ulico, ki je peljala med zidovi mimo, in v ugodnem trenutku sem se spustil z zida doli. S kamenom sem zaznamenoval mesto in hitel nato okoli samostana k nemo slejkoprej zvesti cesarski hiši. Toda tudi vlada mora začeti vpoštevati nas. Dejal je: Vsled zmag balkanskih Slovanov sc je namah vsem razodelo, kar so jasnejše videči že davno spoznali, da je jugoslovansko vprašanje najvažnejše vprašanji za monarhijo. To vprašanje je stopilo zdaj v najakut-nejši stadij, in sicer tako. da pomeni aktivno poseganje monarhije v to vprašanje naravnost življenjski pogoj za monarhijo kot vclevlast. Monarhija je bila s svojimi sedmimi milijoni Jugoslovanov dozdaj največja jugoslovanska vlast; zamudila je postati jugoslovanska predmoč in je to vlogo prepustila malim jugoslovanskim državam. Usodepolna historična napaka, pri kateri imajo svoj delež vsi. ki so ravnali usodo monarhije od Andrassyja dalje, in vse avstrijske in ogrske vlade od leta 1867. sem. Zavezniške slovanske balkanske države bodo po sklepu miru predstavljale jugoslovansko državo z najmanj desetimi milijoni prebivalcev. Posledice, ki se iz tega stvarnega stanja za monarhijo izvajajo, so jasno na dlani. Jugoslovanski državi na Balkanu se mora postaviti nasproti mo-ralično enako močan političen faktor v monarhiji: nacionalno zadovoljene Jugoslovane monarhije. voglu ulice Saint-Benoit, kjer sem našel voz in namignil Salisu, naj pelje naprej. Druhal se je rila k velikemu vhodu in vratarskemu vrtu, ker tam se je bilo že pričelo grozno klanje. V neki nekoliko oddaljenejši ulici smo se na kratko sporazumeli ter se nato po ločenih potih vrnili v hišo v ulici de Bussi, kjer smo v božjem imenu morali čakati da napoči mrak. Bile so grozne ure. Smrten krik žrtev je prihajal do nas. In že so drdrali mimo našega okna celi vozovi napolnjeni s krvavimi trupli. Slednjič se je dovolj stemnilo. Brunner in jaz sva poiskala mesto med vrtnimi zidovi in srečno sva prišla v vrt. Zdelo se nam je namreč varneje poskusiti srečo pri vratni straži le enkrat neg« dvakrat. Nekaj minut pozneje sva bila v zakristiji in jaz sem dvignil Rudolfa, ki še zmerom ni mogel hoditi, na svoja krepka ramena. Bil je tako shujšal, da sem ga lahko nesel kot otroka. Prekoračili smo kapelico, ki je bila zdaj vsa prazna in zapU' ščena. Duhovniki, ki sem jih pred nekaj urami videl tukaj, bili so Že v večnosti okrašeni z mučeniško krono; ker radi svoje vere in svoje vesti so prestali krvavo smrt. Priporočil sem s> njih priprošnji ih stopil v temne samostanske hodnike. Nekaj sveč, ki smo jih vzeli 2 oltarja v kapelici, nam je skromno svetilo. Brunner, ki je stopal pred menoj, skušal jih je z roko varovati pred nočno sapo, ki je sunkoma pihala skozi razbita okna. Tedaj je naenkrat sredi temnega hodnika potegnil veter tako močno, da se je sveča upihnila. „Za božjo voljo 1“ sem vzdihnil. ,,Kako naj najdemo zdaj prav° pot v tej temi v teh brezkončnih, zavitih samostanskih hodnikih ?" „Saj sem že rekel, da se brez koristi žrtvujete zame. Denita me na tla in rešita sebe, ' prosil je Reding. Brunner je zaman poskušal svečo zopet užgati s kresilom žvepleno vrvico. Tedaj sem naenkrat začul v neki ne zelo oddaljehj celici ropotanje in kričanje. „Aha‘“ sem rekel, „tu je tisti, ki je hotej predreti podobo Marije sedem žalosti! In zdaj najdem tudi v tem' pot. Tu navzdol po tem dolgem hodniku, ki nas privede v križe'' pot, kjer pada precej svetla mesečina noter! Res smo brez težave dospeli v križev pot, ki je bil odprt na prijazen čebelni vrt in mesec je sijal jasno med stebri in skoz' okrogla romanska okna. „Zdaj še skozi hodnik do jedilnice in skozi velika vrata in re šeni smo. Pogum, dragi prijatelj I Brunner, zdaj se pokaži s tvojih1 pasom 1“ Rudolf se je oglasil: ,,Da, mislim da pot ni več dolga. Skozi temna vrata gre — in potem nam ljudje ne morejo nič več storiti!“ Razumel sem ga dobro. Mislil je vrata v večnost. V križevem potu sem za trenotek počil, nato sem Redinga zopet zadel na rame. „IMapej!“ Stopili smo v hodnik, ki je peljal do jedilnice; iz njega nam je zadonelo nasproti divje vpitje množice. Moten svit bakelj ga je razsvetljeval s svojo temno rdečo svetlobo. Hodnik je bil natlačen ljudi, ki so pili vino iz velikih vrčev in vsakikrat ko je se zaslišal iz odprte jedilnice klic : Sila!, zavpili so tudi ti: Živio narod ! Skozi neko okno mi je bilo moči pogledati na dvorišče. Tja so pehali iz jedilnice skozi stranska vrata k smrti obsojene žrtve, ki so jih nato takoj posekali s sabljami in cepini. Mesec je obseval cele kupe mrtvecev, kri je curjala v majhnih potokih doli po stopnicah in se zbirala v mlakuže. Odkar sem bil v Tilerijah nisem videl kaj takega. Obrnil sem Redinga tako, da sem mu zakril grozni prizor in rekel sem Brunnerju : „Naglo dalje 1“ Iz naše organizacije. Glasnik ..Slov. kršč. soc. zveze“. Iz Slov. kr. s. zveze. Tajnik ima uradne ure vsak četrtek od 2. - 3. ure popoldne v društvenih prostorih. Blagajnik pa ima uradne ure vsak četrtek in vsako soboto od 2.—3. ure pop. istotam. Kdor bi želel kaj pojasnil ali česa drugega, naj se v tem času zglasi v društvenih prostorih! Slov. kršč. soc .zveza v Gorici si jc izvolila sledeči odbor za tekoče leto: Preds.: dr. Jos. Li č a n, prof. bogoslovja; podprcds.: dr. Anton Brecelj, primarij bolnice usmil. bratov; tajnik; dr. j. Česnik; blag.; Jos. Pegic; knjižničar: Jos. Medvešček. Vse doneske za »Slov. kršč. soc. zvezo v Gorici« naj se blagovoli pošiljati na društvenega blagajnika Jožefa Pegic, uradnika Gospodarske zveze, Gorica, Semeniška ul. 16. III. nadstr. Novaki. Pri nas priredi 24. t. m. naše društvo lepo veselico z vsporedotn: 1. < Veseli pastir* zl. A. Medved, meš. zbor; 2. »Zamovec", šaljiv prizor; 3. P. Foerster: Ljubezen do domovine: meš. zbor; 4. „.Junaki“, burka; 5. Po jezeru. M. Hubad, meš. zbor; 6. Šaljivo srečkanje. Vrši se v prostorih g. M. Rizjak-a. Začetek, po blagoslovu; to-je ; od 2 — ppl 3 ure, popoldne. Vstopnina, kakor navadno. — Zabave bo dovolj ! Pridite v obilnem številu ! Odbor. Bukovo. Veselica, ki jo je priredilo naše društvo, je po razmerah dobro izpadla. Igralci so pokazali voljo in požrtovaln ost za dobro stvar. Vdeležba je bila zadovoljiva. Na tem mestu se odbor zahvaljuje igralkam in igralžem, gospej učiteljevi, ki nam je šla rada, v vseh- stvareh na roko in vsem onim. ki so k veselici na ta ali oni način kaj pripomogli, Solkan. V našem «Kat. slov. Izobr. Društvu> se začnejo predavanja v nedeljo po blagoslovu in se bodo nadaljevala potem vse večere ob 8. Pričakuje se obilne vdeležbe — ker se bodo obravnavala vprašanja, ki so za sedanji čas velike važnosti. Vdele-žijo se telj predavanj lahko tudi nečlani. Vršila se bodo vsa predavanja v bralni sobi blizu cerkve. flaša mladina. Gradec: Slov. kat. ak. teh. društvo »Zarja« Gradec, Prokopig. 12/11. si je na občnem zboru 8./19. 1912 izvolilo za zimski tečaj 1912/13 sledeči odbor: Predsednik: Ant. Kodre, jur. Podpreds. Dominik Žvokelj, jur. Tajnik: Avg. Habermuth. jur. Blag.: Josip Pavlin med.. Knjižn.: lgn. Voštar. fil. Gospodar: Ivan Drobnič med. Odb. nam.: Zoran Jošt med. ZiadružniSivo Rilieiibertr — Hranilnica in posojilnica v Ri-henbergu registrovana zadruga z neomejeno zavezo ,,Prostor, državljani, v imenu postave!“ klical je on. Do vrai smo prišli. Tu pa je bila gneča prevelika in Brunner je zaman izkušal odpreti nam pot. ,,Hej, državljani, pozor pred tro-bojnim pasom 1“ klical sem tudi jaz in skušal z roko, ki mi je še bila prosta, odriniti par opitih mož. „Kam pa z bolnim ptičkom ?“ jecljal je eden. „V sodnijsko palačo I Tam mora pričati — dajte prostora, državljani!“ ,,A, kaj rabijo tam pričanja!“ smejal se je drugi. „Mi tukaj ne rabimo pričanja in vendar gre od rok, tako čudovito gre od rok bratec 1“ ,.In čemu se ti je treba truditi in vlačiti tega aristokratskega psa, tovariš ?“ zavpil je tretji. „Hočem te rešiti bremena. Lahko javiš, da je ptiček nehal peti in oni naj si sami zazvižgajo njegovo pričevanje, ha, ha, ha! — Tako !“ In predno sem mogel le z eno roko zabraniti, prerezal je morilec Rudolfu vrat. (Dalje pride.) bo imela izredni občni zbor v nedelio dne 24. nov. po prv sv. maši v posojilničnih prostorih sledečim dnevnim redom: 1. Volitev nadzorstva 2. Slučajnosti. Načelstvo. Slovenci! Slovenke? Onamo onamo! Šumi Marica!... Iz stotisoč grl sti doneli ti priprosti a nav-duševalni narodni pesmici ter pozivali naše brate na Balkanu v boj proti dednemu sovragu-dušmaninu, proti stoletnemu teptalcu križa, svobode in kulture. Potoki krvi zopet namakajo že itak s krvjo dosedaj brezpravne raje prenapito zemljo. Tisoči in tisoči so izkrvaveli hoteč rešiti brate in tisoči in tisoči krvavijo »za krst častni in slobodu zlatim«. Njihove sveže rane apelujejo na Samaritane. Moremo li mi Goričani ostati ravnodušni? Ne in ne! Podpisani odbor pričakuje, da se odzovete radevolje klicu na pomoč. Darove, tudi najmanjše, bodisi v denarju ali v blagu, sprejemata blagajnika gg. Jernej Kopač svečar v Gorici ulica sv. Antona in Anton Koritnik trgovec v Gorici. Šolska ulica. Odbor »Za Rdeči križ. jugoslov. držav« v Gorici. Dr. Peter Medvešček, odvet. kandidat, predsednik. Dr. Ant. Brecelj, Andrej Podgornik, primarij, podpreds. dež. uradnik, tajnik. Jernej Kopač, Anton Koritnik, I. blagajnik. II. blagajnik. Odborniki: Ant. Šapla, dr. Andr. Pavlica, Franjo Ferfila, dr. Fran Irgolič, Rudolf Drufovka, Ferdo Pinter. Darovi. (poslani po našem upravništvu.) II. izkaz. Za »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda« (za bolgarske katoličane v Macedoniji) so darovali: N. N. 3 K; dekan Iv. N. Murovec 6 K; Hranilnica in posojilnica v Huda-južni 25 K; Ajdovci po g. župnika Rejcu 10 K. Skupaj 44 K. Zadnjič K 7.60. Skupno: K 51.60. Za »Dijaško mizo« je daroval odvetnik g. dr. Pavletič 20 K. Za »Rdeči križ jugoslovanskih držav« so darovali: (I. izkaz.) Katarina Kragelj 1 K; Marija Drašček 1 K; Posojilnica Bilje 20 K; kurat Zamar, Bilje 5 K; Frančiška Rusjan, Volčjagrada 2 K; Duhovnija Grahovo 61 K; Hranilnica in pos. v Hudijužni 25 K; Matija Ravbar, Repen I K; Marija Škabar, 1 K; Marija Grahor, Repen 2 K; Jože Škabar, Repen 1 K: Ana Škabar. Repen 1 K: Karol Škabar, Repen 1 K; Jožef Škabar, Repen K 1.20; Katarina Milič. Repen 1 K: Anton Fonda. Repen 1 K; Jožef Škabar. Repen 1 K. Skupaj K 126.20, ki se izroče odboru v Gorici. Za sklad goriških starešin katoliških akademičnih društev (v podporo visoko-šolcem) daroval odvetnik g. dr. Fr. Pav-1 e t i č 20 K. Za »Slov. Stražo«. O priliki imendana č. g. Karola Č i g o n, vikarja na Vojščici, zložili so tamkaj zbrani prečastiti gg. duhovniki : Mih. Kragelj, Karol Oblak, Al. Pipan, Ant. Bratina in Karol Cigon za »Slovensko Stražo« 5.96 K in p. n. g. Karol Bunc, c. kr. knjigovodja v Komnu 5.34 K, toraj skupaj 11.30 K. Za kar naj jim bo tu izrečena srčna hvala! Novice. Konec 1. 1912 se bliža! Toda nmogo je naročnikov, ki niso še plačali za letos naročnine. Vse. ki svoje dolžnosti še niso storili, prosimo, da to čimprej store. Ze danes opozarjamo naročnike, da bomo prihodnjič vsem, ki še dolgujejo za letos naročnino, priložili položnice, potom katerih naj naročnino poravnajo prej ko mogoče! Na ovitkih bo napisano, koliko znaša njih znesek do konca 1. 1912. Prosimo, naj nam tega ne zamerijo. List stane velike vsote! Ne strašimo se nobenih stroškov, da vsestransko ustrežemo naročnikom. S slikami. najnovejšimi brzojavnimi vestmi o dogodkih na bojišču, z obširnimi prilogami hočemo v sedanjih resnih časih naročnikom olajšati zasledovanje zgodovinsko važnih dogodkov. To vse stane! Toda nič ne de! To je naša dolžnost, ki jo vršimo napram naročnikom! Naročniki pa naj s točnim plačevanjem naročnine skrbe, da bo list še lepši, večji, poučnejši in zanimivejši! Škofje goriške metropolije imajo te dni konferenco v Ljubljani. Konference se udeležujejo: Nj. Ekscelenca prevzv. kne-zonadškof goriški dr. Sedej, ljubljanski knezoškof dr. Jeglič, tržaški dr. K a r- 1 i n, krški dr. Mahnič in poreški F 1 a p p. Duhovska vest. Č. g. Ivan D r a-š č e k. doslej kaplan v Mirnu, pride za u-pravitelja kuracije v Ročinj. Nujna prošnja. Vse tiste, ki so prejeli srečke »Slovenske Straže«, prosimo, da odpošljejo zanesljivo najkasneje dne 18. novembra, še bolje pa prej, denar za raz-pečane srgčke kakor tudi neprodane srečke pisarni »Slovenske Straže«. V ponedeljek 18. novembra mora biti oddan denar za srečke in tudi neprodane srečke morajo v ponedeljek 18. novmbra biti oddane na pošti, oziroma osebno izročene v pisarni »Sl. Straže« v Ljubljani. Dunajska cesta 32. Opozarjamo, da imajo pravico do dobitkov le tiste izžrebane srečke, ki so plačane Dred žrebanjem. Prihodnji ponedeljek, 1 8. novembra, se nepreklicno vrši žrebanje velike loterije »Slovenske Straže«. Agitirajte za nakup srečk! Srečka samo eno krono. Kier zmanjka do nedelje srečk, naročite takoj nove srečke v pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani. Žrebanje se vrši nepreklicno 18. novembra. Poroka. Iz Gor. Cerovega: Dne 11. t. m. se je poročila gdč. Marija T r o n-k a r z g. Konradom P o š iz Štarjerska. Nevesta je bila vrla članica Mar. Družbe. Med sv. mašo sta poročenca s sosestrami iz Mar. Družbe pristopila k mizi Gospodovi. Bog blagoslovi mlado dvojico! Odbor za pobiranje prispevkov za »Rudeči križ jugoslovanskih držav« v Gorici dodaja k svojemu pozivu na vsa človekoljubna srca, da bodo te dni razpoložene v slovenskih trgovinah in gostilnah nabiralne pole. — Nihče naj ne pričakuje, da se ga bo iskalo na domu. temveč naj povpraša kjer mu je najbližje in nai odda svoi oboi. kakor rečeno v denarju ali blagu (perilo, odeje, obuvalo itd.). Upamo, da se nihče ne odtegne mali žrtvi z znanim izgovorom: sem že dal! Pošiljatve po pošti naj se naslovč na blagajnika gosp. Jerneja K o p a č ali gosp. Antona Koritnik in sicer naj se dostavi vedno na nakaznici, da je poslani denar ali blago za »Rdeči križ jugoslovanskih držav«. Odbor. Smrtna kosa. Na Grahovem ie umrl prošli teden 30letni Franc L i s j a k, bivši pismonoša in zastopnik »Vzajemne zavarovalnice proti požarom v Ljubljani«. Rajnik je bil izredno nadarjen in se je kot samouk navadil dobro nemščine, bral je pa tndi v cirilici srbske in celo ruske knjige. Najraje je tičal v knjigah in ves prosti čas je porabil pri njih. Ker ie bil rahlega zdravja, ga je napadla sušica in celih 16 mescev je z občudovanja vredno udanostjo in potrpežljivostjo trpel. Poročen je bil še le par let. Ubogi vdovi in staremu očetu naše sožalje, njemu pa naj sveti večna luč in naj uživa plačilo za uzorno krščansko življenje! V bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici je umrl v torek 12. t. m. 72-letni starček Andrej Šinigoj iz Dornberga štev. 152. Blagi in ljubeznjivi starček, ki ga je vse rado imelo, je bil oče našega odgovornega urednika g. A. Šinigoja, ki mu na tej zgubi izrekamo iskreno sožalje. Rajnik je 10 let služil cesarja ter se je udeležil vojne na Laškem I. 1866. Naj počiva v miru, dobri mož! V Zagrajcu pri Komnu je 8. t. m. umrla lepo previdena s sv. zakramenti g. Amalija Žigon, v starosti 35 let, soproga predsednika »Kat. sl. izobr. društva«, katerega članica je tudi bila. Društvo ji je kupilo na krsto lep venec. Pokojnica zapušča 6 ne-dorastlih otrok v starosti 1 12 let. Poko- pali so jo ob obilni udeležbi v nedeljo popoldne. Rajnici daj Bog večni mir in pokoj! G. soprogu naše sožalje! Iz Novakov nam poročajo: Ljudje pri nas letos malo umirajo; a krščenih je že dosedaj več ko vsako drugo leto. Prav težko in z žalostnim srcem pa smo izročili materi zemlji pokojnega Miha D e r I i n k, ki je bil vseskozi pošten in značajen mož. Njemu se imamo Novačani kot podžupanu, ozir. občinskemu starešinu, svoječasno cestnemu odborniku in kot odborniku krajnega šol. sveta zahvaliti za marsikako u-slugo. Za svoj trud in delo je gotovo prejel plačilo pri Bogu! Kaj nai bo naše delo v nedeljo 17. novembra? Povsod agitirajte in vplivajte, da bodo v nedeljo pokupljene vse srečke »Slovenske Straže«. Vsi na delo za brate in sestre na meji. Dobitki so krasni, dragoceni. Žrebanje se vrši nepreklicno prihodnji ponedeljek, 18. novembra. Napad na škofa Mahniča? Iz zasebnega pisma, ki je s Krka došlo v Gorico, smo izvedeli, da je bil na škofa dr. Mahniča poskušen napad. Neznani lopovi so pomešali v mašno vino strup. Toda slučajno je isti dan pred škofom maševal njegov kaplan dr. Palčič, kateremu je strup ožgal grlo tako hudo, da leži sedaj bolan. Kaj je resnice na tem, nam ni znano. Naročnike in vse prijatelje prosimo, da kupujejo svoje potrebščine le pri tvrdkah, ki oglašajo v »Novem Času«. Ko kupujete. skicujte se vedno na oglas v »Novem Času«! S tem list zelo podpirajte! Ne pozabite na to! Cesar ie daroval za kapucinsko cerkev v Gorici iz lastnih sredstev 2000 K. Za rešitev slovenske dece. Silno mnogo slovenski otrok v Gorici se potujči ali pa moralno pokvari. Vsi ti so izgubljeni za zdrav razvoj našega naroda. Potrebna je odpomoč. V nedeljo 17. t. m. ob 31/, popoldne se bo v prostorih S. K. S. Z. (Gosp. ul. 6) vršilo posvetovanje o ustanovitvi nedeljskih zabavišč za otroke. V s i, ki jim je mar ohranitev naše dece, so vabljeni k temu sestanku! Cena vinu. Vipavsko vino je sedaj 50 54 K hi, briško pa po 60 do 64 K hi. Slovesnost v Lubinju. Lubinj: V nedeljo smo imeli tu lepo slovesnost. Blagoslovili smo nov križev pot, ki ie lep in za našo cerkev jako pripraven. Skrbimo, da bo imela od tega kaj tudi naša duša. Cesta v Gorenjo Trebušo. Iz Gorenje Trebuše: Poročilo v zadnjem »Novem Času« glede ceste iz Gorenje v Dolenjo Trebušo je treba v toliko popraviti, da proračun za to cesto ne znaša 100.000 K, ampak 160.000 (sto šestdeset tisoč) kron. Po popravljenem načrtu bode široka le tri metre in bode imela vsakih par sto metrov izogibališča. Da je res nujno potrebna ta cesta v trebuški dolini v tej »goriški Makedoniji«, ker morajo ljudje ure in ure daleč vse potrebščine po strmih stezah na hrbtu znositi. uvideli so tudi visoki gospodje, ki so v zadnjem času pose-tili to lepo in divje romantično, a obenem tudi od vlade in dežele zanemarjeno dolino! Dne 25. septembra t. 1. so si ogledali ta zapuščeni gorski kraj baron Baum, voditelj okr. glavarstva v Tolminu, v spremstvu gg. polkovnika, podpolkovnika in treh stotnikov od 19. pešpolka v Tolminu. Dne 21. oktobra t. I. pa si je ogledal Gor. Trebušo g. namestništveni svetnik Rebek, okr. glavar v Gorici. Vsi omenjeni p. n. gg. so se čudom čudili nad to lepo in rodovitno, a tako zapuščeno dolino ter so obljubili vso svojo pomoč, da se čim prej prične graditi cesta, za kar jim bode tukajšnje ljudstvo gotovo iz dna srca hvaležno. Dne 14. oktobra t. 1. smo pričeli z. vladno podporo zaradi lanske suše graditi cesto od Ostrožnika do cerkve, ki se bode pozneje s podporami nadaljevala do kranjske meje. To delo. ki ie vodi cestni mojster g. Fr. Krapež, hitro napreduje in je upati, da bode do Božiča dovršeno. Razpisano mesto zdravnika v deželni umobolnici. Pri deželni umobolnici Franca Josipa v Gorici je izpraznjeno mesto zdravnika sekundarja. Prosilci morajo vložiti pravilno opremljene prošnje pri deželnem odboru tekom meseca novembra t. 1. Podrobna pojasnila glede razpisanega mesta, gleč zahtevanih kvalifikacij in službenih razmer se dajejo ob uradnih urah pri uradih deželnega odbora. Pojasnila sc dajejo tudi pismeno. Kdo ie oorezal v Oseku trte? Iz Oseka: Znani Oseški dopisnik liberalnih časopisov se je vendar toliko osokolil. da je sporočil v »Soči« št. 130. naprednemu svetu o sijajni zmagi S. L. S. pri tukaišnjih starešin-stvenih volitvah. Poroča dalje, da so bile v Oseški občini porezane trte nekaterim našim somišljenikom, a zavrača sum na »klerikalce«, češ da »klerikalcem v takih rečeh ni nič verjeti; klerikalci čestokrat sami kaj naredijo, da imajo potem pri rokah očitanje naprednjakom.« Pri zaslišanju dne 12. novembra t. d. pri okrožni sodniji v Gorici sta pa oba osumljenca priznala. da sta ona dva porezala okoli 2hd trt našim somišljenikom in sicer res iz strankarskega sovraštva, ker se je to izvršilo takoj v prvi noči po končanih sta-rešinstvenih volitvah v III. razredu, h1 vendar ne boste prištevali aretovanega Leop. Toplikarja naši stranki?! Vas toži radi razžalienja časti, ko pride iz zapora! Ali tudi druzega nočete priznati za svoieca somišljenika, ko je vendar pristni Sokol?! Kdo je moralni krivec?! Donisnik nai se prime za nos in spoznal era bo! Prav je imel oni mož. ki vam ie v brk očital, da ste vi kriv vsega sovraštva in razpora v Oseku. Naj bi tudi nekdo zapustil Osek ter naj pride kdor hoče na njegovo mesto, pač ne bo mirno gledal, kako nekdo drugi zapeljuje in pohujšuje mladino! Kdo je pač vzrok, da se cele noči rjove po vasi: »Kje so tisti čuki«?! Kdo odpeljuje mladeniče proč od cerkve, kadar se pričenja pridiga in jim prebira za kakšnim zidovjem liberalno časopisje?! In olika vašega Sokolskega društva?! Povejte javno, kedaj ste še slišali, da bi zmerjali Orli Sokole s kakim sramotilnim priimkom, kakor to delajo vaši pristaši ?! Povejte samo en slučaj, da bi Orli Sokole s kamnjem napali, kakor so že večkrat storili Sokoli?! In ljudstvo vas čez-dalje bolj spoznava, ter zapušča vas in vaše društvo, četudi ste Oseški »Rotšild«. Kdo nadzoruje ta poduk? Iz mesta nam poročajo: V petem razredu c. kr. dekliške vadnice v Novem domu ima poučevati petje enkrat na teden mlad učitelj italijanske narodnosti. Mladi gospod pa ne vrši svoje dolžnosti iz bogve kakega vzroka. Italijanke morajo pri njegovi pevski uri čitati iz svojih beril, Slovenke pa sedeti in molče gledati vse to in tudi domov jih ne pusti. Od začetka leta sem do danes’se je menda samo dvakrat spomnil na petje. Toliko v pojasnilo. Radovedni smo, kje so poklicani, ki naj pouk nadzorujejo, da tudi ornenjepemu gospodu povedo, kaj je njegova dolžnost. Krvav pretep v pijanosti. Kakor nam poročajo, se je sinoči izvršil v Malih Zabijali krvav pretep. Ko so vozili fantje balo g. Jerkiča iz Dobravelj v Male Zabije, so se v pijanosti krvavo stepli. Nevarno ranjena sta dva fanta. Posebno eden, Stopar iz Mal. Zabeli, katerega so dobili nezavestnega na cesti z nožem v glavi, bo težko o-kreval. Bil je dejan to noč v sv. posl. olje in zdravnik je bilo celo noč pri njemu. Krivci so deloma znani in bomo o njih, ko bo preiskava dovršena, poročali. Vse to je posledica slabe vzgoje, in nesrečnega alkohola! Smrt radi malega vzroka. Lokve: Tu smo dne 9. t. m. pokopali 81 letnega Martina Č a r g o, dolgoletnega člana tukajšnjega »del. podp. društva«. Starost ni bila vzrok njegovi smrti. Ko je pokojnik pripravljal les za škafe, se je ob mali šči-nici malenkostno zbodel. Neznatno ranico je zanemaril, a v ostrem zraku, ki že piha tu gori, se mu je prisadilo, kri se mu je zastrupila. F.n dan potem, ko je začutil prve bolečine, je bi! že mrtev. To so malenkosti, ki niso malenkosti: Pokojnik je bil lepo previden s sv. zakramenti. Bog daj večni pokoj njegovi duši! Prvi sneg. Iz Baške doline 13. t. m.: V pondeljek ponoči je zapadel prvi sneg Baško dolino. Danes, v sredo, mete prav pošteno. V S t r ž i š č i h ga je bilo že v 'torek pol metra. V torek in sredo so imeli po Kobariškem in Tolminskem — že belo odejo, ki pa je v četrtek deloma že izginila. Ljudstvo se boji hude zime, ker že tako zgodaj začenja. Tudi v go riški okolici smo v sredo dobil sneg. Po hribih Sv. Valentin, ‘Sv. Gora, trnovski hribi, .vse je bilo belo. Tudi na Otlici so dobili nad ’/2 m. snega; v zametih celo po 2 m. Stekel pes je popadel v soboto zjutraj v Gorici in v St. Petru več otrok v starosti 8—10 let. V Gorici je oklal 5 otrok in eno 171etno osebo, v St. Petru pa je ugriznil 81etnega sinčka g. župana Černiča, dalje Jakoba Trevižana in Zoro Martelanc. Psa so ubili, njegovo glavo pa poslali na Dunaj v preiskavo. Pes je bil doma iz Vile Vicentine in je nosil znamko s št. 12. Vse oklane osebe so poslali na Dunaj v Pasterjev zavod. Ponesrečil se je. Iz Novakov nam poročajo 11. t. m.: Ravno kar smo izvedeli, da se je ob podbrški Bači v hribu »Slat-nik« ponesrečil mož Jožef Lisjak, ki je pred 14 dnevi šel kopat encijanove in druge korenine. Bil je doma iz naše duhovni-jc. Bog mu bodi milostljiv! Nesreča v podbrdških gorah. Poročajo nam iz Podbrda: Malo, da ne vsako leto zahtevajo naše gore svojo žrtev. V soboto, 9. t. m. se je raznesla po vasi novica, da je nek lovec v polici pod »Slatni-kom« zapazil nekega ponesrečenca. Ležal je mrtev z obrazom na tleh. Po trudopolni 2 urni hoji so Bačarji prišli do njega. Naložili so ga na veje in vlekli po plazu v dolino. Na malem vozičku pripeljali so ga v tukajšnjo mrtvašnico. Pokopan je bi! v nedeljo popoldne. - Ponesrečenec, ki je , ležal gotovo kakih 14 dni v skaloviu. je bil 1 Jožef L i s j a k iz Davče, sorške županije, | star okol 64 let. Kakor pravijo, prišel je kopat košutnik 'Eencijan«. Najbrž je kulil korenino, ki se je utrgala: zgubil ravnotežje. padel čez rob in ubil. — V zadnem desetletju so naši hribi zahtevali razun drugih nesreč 7 žrtev, izvzemši Črno prt. j Tukajšnji hribi so pač lepi in cvetlični pa tudi nevarni. H konkurzu bratov Faganeli v Mirnu nam poročajo, da je državno pravdništvo dvignilo obtožbo proti bratoma Teodorju in Pavlu Faganeli ter knjigovodju Ivanu Komidar. dočim je odstopilo od nadalinega postapanje .proti gg. Karolini in J. Faganeli ter Raf. Vugi. Toča je padala po Gorici v sredo zvečer. Grom in blisk smo imeli zadnje dni že večkrat. Tudivv sredo zvečer je precej grmelo in se bliskalo. Vlom v podgorsko tovarno. V noči od 8. na 9. t. m. so neznani vlomilci vlomi- li v pisarno podgorske papirnice. Posreči- lo se jim je, da so že navrtali blagajno, v kateri je bilo 25.000 K, ko so bili prepode-ni. Zdi se, da so razmere dobro poznali. Nož v prsi! Prot. nedeljo je več fantov iz Solkana popivalo v gostilni »pri Bajti« v Rožni dolini. Iz pijače je nastal prepir in iz prepira pretep. V pretepu je neki G er žel j sunil 18 letnega D e v i&l; a k a z nožem v prsi proti srcu ter gpDevarno ranil. Geržcli je pobegnil, a se ]e drugi dan sam izjavil sodniji. Devetaka so prepeljali v bolnišnico, kjer mu je zdravnik zašil rano pri srcu. Upanja, da okreva, je nekaj. RSv^Drag >cena ponudba Slovenske Straže! Proti mesečnim obrokom po 4 krone 75 vinarjev vsakdo dobi turško srečko, s katero že po vplačilu prvega obroka zamore zadeti dne 1. decembra t. 1. glavni dobitek čistih 400000 frankov. Turške srečke igrajo še do 1. 1975, imajo vsako leto šest žrebanj in mora biti vsaka srečka izžrebana. Vplačani mesečni obro i tedaj niso zgubljeni, marveč mora vsak lastnik turško srečke zadeti vsaj najmanjši dobitek, ki znaša 400 frankov. Komur pa se turška srečka zdi predraga, zamore dobiti na mesečne obroke druge cenejše srečke, ki istotako igrajo še dolgo vrsto let in imajo vsako leto za več 100000 kron glavnih dobitkov. Pojasnila daje in naročila sprajema za Slovensko Stražo g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni tr\.l Najboljše stroje za rezanje mesa, izdelovanje klobas. Peči, štedilnike, velike kotle in vse v železno stroko spadajoče predmete. ter S Lenarti Le pri naši trvdki trgovina z žde-n no GORISA, Raštelj 7-9. bonska zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovau« zadruga z omejeno «ave:«o de pri uim kmetijskih potrebščin 10 pri prodaji ‘'v- ‘/v~ ^ kmetijskih pridelkov, ^ ‘/v- Zaloga j» v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT. 32. Ut m 1 % l&G* Dor StVu^vrwjrttfVv ' Po celem svetu je znan najboljši pomnoževal-nt aparat Šapirograf Pomnožuje iz ročne pisave ali iz pisalnega stroja ka-• - - kor tudi načrte. - - - Prav lahka uporaba! Dobiva se v 5 velikostih. CENA za kvart ali foljoformat 30 K. Naročila sprejme P rodajalna Hat. tisk. društva d Gorici, Gosposka ulica šteo. Z. Učenca poštene družine z zadostno šolsko izobrazbo sprejme prodajalna Katoliškega tiskovnega društva v Gorici. A. DRUfOVKA, GORICA — Raštelj štev. 3 — GORICA priporoča svojo bogato zalogo usnja in čveljarsklh potrebščin. , —- Prave —^ čebelno - voščene sveče in sveče za pogrebe pa nizki ceni in olje za večno luč. MED za pitanje čebel in za zdravilo priporoča udani J. Kopač, svečar v Gorici. n ČEVLJARSKA ZADRUGA V MIRNU. Ročno vparska-žAnaiif^Tf 0 Priporoča svoje prodajalne čevljev. V GORICI trg sv. Antona štev. 1 (Stari trg). — V TRSTU Barriera vecehia štev. 38, Via dei Rettori štev. 1, — V SPLITU ulica Staroga suda--------------- ki so preskrbljene z najboljšim blagom vsake vrste. V prodajalnah se dobe raznovrstne potrebščine ssa čevlje, kakor gumi pete, vrvice, Mastiti- liščilo itd. itd. L. LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V TRSTU, V hiHtni liiši. REdlSTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO- Ulica Torr« bianca štev. 21 ob ulici delle Poste. Za hranjenje najsigurnejši tržaški slovenski denarni zavod, ker j a m e i j o z a v 1 o g e c lani z VSBI11 svojim pr e m o ž e n j e m. Neomejena zaveza. Uraduie se vsak delavnik ■ doPoldne od 9- do 12- ure uraduje se vsak delavnik . popoldne ^ 3 - 5 # Sprejema kakoršnekoli hranilne vloge ter jih obrestuje po 4 čisto — brez odbitka za rentni davek, ki ga plačuj6 —zadruga sama. Za stalne vloge obresti po dogovoru višje 2 ozirom na svoto in neodpovedljivost istih. _______ LaPtriJ* »Kat tiskovno društvo* v Gorici. Itaka .Narodna lUkarna* v Gorici. — Odgovorni urednik: A. Šinigoj v Gorici. j