I GOSPODARSTVO
Trgovina ♦ i i na n ca ♦ industrija » obrt ♦ kmetijstvo
' ^To VII. ŠT. 163	PETEK, 18. DECEMBRA 1953	TRST, UL. GEPPA 9 - TELEF. 89-33
drugem mesiu, smo zapisali, da "Ocemo biti beraški narod! Nočemo ži-^1‘ od milosti drugih, ker se zaveda-°’ da smo dovolj sposobni, da lahko jj°šteno pridobivamo gospodarske do-trme, ki so za spodobno življenje kui-'“'“ega naroda potrebne. Za to nam je ™lrebna samo svoboda ali vsaj enako-Btavnost, ako že moramo živeti pod ^Upno streho z drugimi.
, Prvi pogoj za enakcpiavnost, ki ga ^ ireba z vso odločnostjo postaviti na ^dnarodnih pogajanjih o Trstu, je ta, nam vrnejo, kar so nam ugrabili neposredno ali posredno silo pred radnim nastopom fašizma in v času Cistične vladavine. Zahodne sile so v masu zasedbe v Avstriji in Nemčiji sa-ne izsilile zakone, ki omogočajo raz-eiiavljenje vseh kupoprodajnih po-. “b, sklenjenih pod hitlerjevskim pri-nskorn, in o tem pred svetom dokazale, aako pojmujejo načela demokracije in , a jim ta ni samo propagandna krila-r'Ca- Tudi zidom v Trstu je angio-ame-‘lslia vojaška uprava vrnila premože-
le. Angio-Saksonci so podprli akcijo Ur;
aeia za dosego ogromne odškodnine
^preganjanje žrtev
po Hitlerjevi
Le za zahteve tržaških Slovencev, ki Jlm Je bila po skupni borbi v zadnji °!ni x mirovno pogodbo zajamčena °Poina enakopravnost, torej tudi ena-. 0Pravnost na gospodarskem podiočju,
it,lajo
gluha ušesa. Na milijarde naše-
j Premoženja je bilo uničenega, ker * naše ljudstvo hotelo ostati demokra-> in se je upiralo fašističnem na-Pežem. Milijarde našega premoženja še danes v rokah italijanskih bank, i‘ei je takoi hoiei Mussolini. Mar hoče-lt° to tudi predstavniki zahodne demo-njacije? Slovenci brez tega premože-(.j ne moremo živeti. Svojim sinovom, Ij' so jim zaprta vrata v vse javne služ-,e’ jim sicer ne moremo zagotoviti ul,a, do katerega imajo pravico.
, Se drug0 zahtevo postavljamo v tem ritičnem trenutku:	Hočemo lastno
'eho nad glavo. Ker že niste našli v t0> toliko energije, da bi pied vsem “vetom priznali svojo zmoto in prekii-? * trostransko izjavo iz leta 1948 in 'e še globlje zabredli z drugo izjavo oktobra), ker že hočete podariti 'Pesto Trst Itaiiji kljub vsem doseda-Pjitn izkušnjam, potem poskrbite vsaj, :.a bo vsa naša zemlja okoli mesta na-sla oddušek drugod: v lastnem izhodišču na morje, (Z jugoslovanske strani se “'Pepja pas med Miljami in Skednjem), eveda ne tako, da ostane Slovencem sola obala z močvirjem. Zaledju pe po-febno pristanišče, našim ljudem so po-/ebna stanovanja. Slovencem je tre-a dati del mesta, da bodo imeli kam -č zateči, ko ne bo} v starem Trstu za-“)e ne strehe ne kruha.
0 Trslu samo y<i [losifetoifanja
Tržaško vprašanje je bilo zopet na Pevnem redu Varnostnega sveta OZN. azprava je bila odložena, ker sta ®ledstavnika ZDA in Vel. Britanije iz-pvila, da si zahodna diplomacija pri-aoeva, da bi našla ugodno rešitev .re2 Posredovanja OZN. Na predlog lagoslovanske vlade je v teku umik ugosiovanskih in italijanskih čet z agoslovansko-italijanske meje. Zadev-‘e operacije bodo zaključene, okoli 20. _^e embra. Italija je hkrati prenehala o ®P.sP°darskim bojkotiranjem Jugo-t avije ;n odprta izvoz. Ker je bil izvoz 6 °d konca oktobra omejen, je vred-lii-g nasproti dinarju nekoliko pa-a, Napetost med Jugoslavijo in Itali-je Popustila, toda do bistvenega zbli-aaja glede tržaškega vprašanja ni pri-‘o- Italija hoče še pred pogajanji do-(jl ' civilno upravo vsaj v Trstu, od ko-er bi se Vgg ne ganila, čeprav bi mor-.« Pogajanja propadla. Ker je igra o-' Pa, zahteva Jugoslavija, da lahko revzame v istem času upravo nad vse jj, 1° področje cone A. Jugoslavija tu-: žahteva, da mora Italija priznati a 0Vencem v Trstu popolno enakoprav-
izvi
Vec švicarski
0zili na Švedsko. Dosedanji izvozni
ur bodo prihodnje leto
'čonti
Bgent so po novi pogodbi dvigni-Pe* 2 na 2,5 milijona švedskih kron.
Pred približno 70. leti, ko je bil Trst c n°8o manjši, je imela spodnja okoli-a skoraj čisto kmečki značaj; in prav a'-o vse podiočje okoli mesta od mor-a Pri Barkovljah do morja pod Sčed-Predmestnega gospodarskega zna-,aIa je bilo omejeno število barkov-■'ahskih ribičev, nekoliko vrtnarjev v ^Podnjem Sv. Ivanu in spodnjem Horn ter drugod, nekoliko peric v kra-rig Zlaveh potokov in ščedenske kruša-
Pazen teh »predmestnih« izjem so se s' .psiali okoličani v spodnji okolici ^eživljaj; s poljedelstvom. Prave pol-•e kmetije so se raztezale v Sčedni, 11 Sv. Magdaleni zgornji in spodnji, 0 ,eh Carbolah od Sčedne do starega etilnika pri Sv. Andreju, v Ro:olu. N Sv. Alojziju, Sv. Ivanu, Koloniji, ‘ orklji, Rojanu, Greti in Barkovljah 0.. ne govorimo o Lonjerju in dru-■11 naselbinah v ozadju tega pasu, ki e neposredno objemal mesto.
ma so v teh okrajih pridelovali , anl P°t pozneje, ko se je razvilo in-nzivno vinogradništvo in ko so prej-^ le njive izpodrinili pravi vinogradi. nazen neodvisnih kmetij je bilo v spod. n 0P°Iici mnogo «mandrij», to je po-dp^ ^0§alrlr meščanov, na katerih so , a ‘ koloni; le v Sčedni niso poznali ki	razen školijskega posestva.
obstoji še danes, čeprav popolnoma s n*:marjeno. Tudi pri Sv. Magdaleni ^.ponji jih skoraj ni bilo. Na svojih JVah so okoličanski kmetje poleg vi-a m olja pridelovali tudi vse pridel-
GOSPODARSKA OFENZIVA Z VZHODA IN ZAHODA
Trgovinska izmenjava nujno'{30trebna • Pritisk nemške in japonske industrije
udarna—
Vest, da se je 30 uglednih angleških poslovnih ljudi, ki predstavljajo ve. like angleške industrijske koncerne, odpravilo na pot v Moskvo, ni zbudila posebne senzacije niti na Angleškem niti v ostanh zahodnih državah. Zahodni poslovni svet se namreč že del j časa ukvarja z načrtom, kako bi bilo mogoče pospešiti trgovinsko izmenjavo s Sovjetsko zvezo in s sovjetskimi zavezniškimi državami, zlasti od trenutka, ko se je na svetov, nem trgu pojavila huda konkurenca nemške in japonske industrije, ki čedalje bolj izpodriva angleško, francosko pa tudi ameriško industrijo.
Omenjeni angleški industrije! odpotujejo v Moskvo sicer na svojo roko, vendar s tihim privoljenjem angleške vlade. Skušali si bodo zagotoviti sovjetski trg za svoje izdelke. Predstavnik angleškega ministrstva za zu. nanjo trgovino je v spodnji zbornici sporočil, da se angleška vlada posvetuje z vlado Združenih držav in z drugimi državami, kako bi se omejitve glede izvoza tako imenovanega strateškega blaga v Sovjetskoz zvezo in v sovjetske zavezniške države omilile in tako ustvarila nova možnost za plasiranje industrijskih izdelkov iz zahodnih držav v vzhodnih državah. Med zahodnimi državami je bil že dosežen zadevni sporazum, po katerem naj bj se iz spiska strateškega blaga izločili razni artikli, kakor n. pr. zdravila (antibiotiki, zdravila za pobijanje malarije in sulfonamidi).
Po ameriških virih dajemo naslednji pregled o izmenjavi blaga med vzhodnimi in zahodnimi državami.
Svobodnejšo izmenjavo ovirata a. meriška prepoved izvoza strateškega blaga in uporno prizadevanje sovjet-skiii predstavnikov, da bj dosegli čim višje cene. Trgovinsko izmenjavo med Vzhodom in Zahodom bi prav tako radi pospešili poslovni krogi z Vzhoda kakor z Zahoda. Izmenjava se da bolj razviti tudi v sedanjem okviru, ki ga določa prepoved izvoza strateškega blaga v ZSSR in ostale vzhodne države. Toda sovjetski predstavniki postavljajo navadno tako visoke cene, da ns pridejo do zaželenih zaključkov.
KAJ IZVAŽA RUSIJA
Rusija ponuja žito, mineralno olje, rudnine, les, vozila in kavjar. Zahod, na Evropa je pripravljena izvažati stroje, ladje, jeklo in več podobnih izdelkov. Težava je v tem, da zahteva Rusija preveč strojev za svoje žito. Izvoz ruskega žita v Britanijo, Italijo in na Švedsko je letos padel prav zaradj tega. Zlasti Italiji se je zdela cena sovjetskega žita previsoka, švedska je poleg tega imela dobro letino.
Bolj se je razvila izmenjava med Francijo in ZSSR kakor tudi med Nemčijo in vzhodnimi državami. Tako je francoska vlada dovolila izvoz jekla za 11,400.000 dolarjev. Angleška vlada je ukinila prepoved izvoza potniških avtomobilov na Kitajsko.
Poglejmo, kakšno blago je predmet izmenjave med Vzhodom in zahodnimi državami: ZSSR in njene zavezni. ce izvažajo v Francijo koruzo, premog, mangan, mineralno olje, krzna in ribe.
V Italijo: premog, pšenico, mangan, kromovo rudo, kmetijske pridelke; ha Švedsko: vozila, pšenico in mineralno olje; v Holandijo: les, pšenico, premog; v Zahodno Nemčijo:	žito in
mineralno olje; v Avstrijo: pšenico, lahko električno opremo, kmetijske pridelke; v Belgijo: pšenico in les; na Dansko: oljnate pogače, sojo, pšenico; v Anglijo: pšenico, les.
KAJ UVAŽA
Sovjetska zveza uvaža iz:	Italije
industrijsko opremo, ladje; z Danskega:	ladje s hladilnimi napravami,
gnjat in stroje; iz Norveške: aluminij, mast in osoljene ribe; iz Belgije: kovinske izdelke; iz Francije: jeklo, ladje, boilerje, dvigala,, svilo, volnene izdelke, svinec in plutovino; iz Za,, hodne Nemčije industrijsko opremo.
Iziniava i nekaterimi državami naprednie, z drugimi zacslaja
Izmenjava med Francijo in ZSSR je v zadnjih treh letih precej nar rasla. L. 1952 je bilo izmenjanega za 24 milijonov dolarjev blaga, 1.1951 je
Francija izmenjala samo za 13 milijonov dolarjev blaga. Letošnjega julija je bil podpisan z ZSSR sporazum za izmenjavo blaga v vrednosti 68 milijonov dolarjev.
Trgovina z Zahodno Nemčijo stal. no narašča. Zahodna Nemčija je uvozila za 7 milijonov dolarjev blaga v juliju, v septembru pa že za 11 milijonov. Najboljši odjemalec nemškega blaga je Kitajska. Okoli 2,5% zahod-nonemškega izvoza je šlo na Kitajsko (1.1938 17%).
Italija je nedavno podpisala novo trgovinsko pogodbo z Rusijo. Dogovor s Poljsko je predvideval poveča, nje uvoza poljskega premoga. Toda kupčija se je znatno pokvarila, ko so Italijani ugotovili, da je poljski premog dražji kakor ameriški. Letos so Italijani uvozili iz vzhodnih držav za
28.200.000	dolarjev blaga (lansko leto
46.700.000	dol.). Izvoz je dosegel 28 milijonov del. (lansko leto 30,300.000 dol.).
Uvoz sovjetskega žita v V. Britanijo je zelo padel. Med kupci, kj kupujejo sovjetske izdelke proti plačilu v denarju, je prva Britanija; ostale države sklepajo rajši pogodbe na pod. lagi kompenzacije. Norveška je lansko jesen zaključila pogodbo z ZSSR za izmenjavo na podlagi kompenzacije. Zdaj se pogaja glede izmenjave v prihodnjem letu. Izvoz je nekoliko padel v primeri z lanskim letom. Izmenjava med Belgijo in Rusijo je letos zelo nazadovala, vendar so zdaj v teku pogajanja za novo pogodbo. Belgijski poslovni krogi so mnenja, da so sovjetske cene previsoke. Danska in ZSSR sta podpisali julija novo pogodbo na podlagi kompenzacije, ki predvideva vzajemen izvoz blaga za 21 milijonov dolarjev v letu 1953-54.
Trgovinska izmenjava med ZSSR in Švedsko je v zadnjih 2 letih nazadovala. Švedski kupci ne najdejo v ZSSR ustreznega blaga za švedski trg; z druge strani pa si Švedi prizadevajo, da bi izvozili več blaga na sovjetski trg. Na drugih trgih jih namreč bolj izpodriva Zah. Nemčija. Trgovinska pogajanja med Švedsko in CSR so se razbila, ker ni bilo mogoče doseči sporazuma glede odškodnine za švedsko zaplenjeno imetje. Avstrijska izmenjava z ZSSR in ostalimi vzhodnimi državami se razširja; vendar še ni vesti o načrtih za bodočnost. Letošnja izmenjava bo dosegla približno isto višino kakor lansko leto, ako ne bo nekohko manjša. Tr-
POCENITEV V
Cene tkaninam so bile v Jugoslaviji povprečno znižane za 23",o, in sicer bombažnim tkaninam za 26%, tkaninam iz mikane volne za 18%, tkaninam iz česane volne za 15%, tkaninam iz umetne svile za 35%, tka. ninam iz naravne svile za 20%, bombažni konfekciji za 20%, volneni konfekciji za 15%, nogavicam za 35%, bombažni trikotaži in pozamantsriji za 18%, volneni trikotaži za 15%, svileni trikotaži za 15%, bombažnemu t ukancu za 20% in pletilni volni za 15%. Trgovinska podjetja so znižala cene na osnovi cen, ki so veljale dne 1. avgusta 1953. Znižanje je omogočila država, ki je priznala za to odškodnino podjetjem, del stroškov za znižanje pa gre na račun raznih skla. dov podjetij kakor rezervnega sklada, sklada za samostojno razpolaganje in neizplačanega presežka plačnega sklada.
V skladiščih je bilo dovolj tkanin, da so podjetja z lahkoto prestala prvi naval, ki je nastopil po znižanju. Znižanje ni bilo izvršeno enakomerno po posameznih podjetjih, ker vlada med njimi konkurenca.
Znižane so bile tudi cene raznega kolonialnega blaga, kakor kavi, rižu, popru, limonam, rozinam, keksom itd. Tako prodajajo zdaj v Beogradu kavo po 220C-2400 dinarjev za kg, limone po 200, rozine po 380, smokve pa po 150 din kg; poper gre po 5000 (po. prej 7000); v nekaterih beograjskih trgovinah prodajajo poper po 6000-6500 dinarjev za kg. Nova prodajna cena rižu je 200-320 (poprej 334). Prodajna cena ksksov je bila znižana od 340 na 2/0 za kg, žganju od 320 na
govina med Holandijo in ZSSR Je bila lansko leto zelo živahna. Uvoz iz Rusije se je leta 1952 skoraj podvojil, medtem ko se je izvoz v Rusijo po. trojil.
IZVOZNA OFENZIVA SOVJETSKE CONE
Nova smer v gospodarski politiki vzhodnonemške cone se čuti v zunanji trgovini. Vzhodna Nemčija skuša pospešiti izmenjavo z Zapadom. Razvija se kompenzacijska trgovina s Francijo. Nemci so plasirali v Franciji in njenih kolonijah velike količine Celične volne in preje, in sicer po nižjih cenah, kakor jih postavlja francoska industrija. To je izzvalo proteste francoskih industrijcev.
Vesti iz Vzhodne Nemčije govorijo o obširnih pripravah na pravo pravcato izvozno ofenzivo. Predstavniki najrazličnejših industrijskih podjetij iščejo vprav mrzlično zveze s tujimi trgi. Sprejemajo se v službe zlasti ljudje, ki obvladajo tuje jezike.
NEMŠKI CEMENT PO POLOVIČNI CENI NA ZUNANJIH TRGIH
Po vesteh iz nemških poslovnih krogov nameravajo cementarne v Vzhodni Nemčiji postaviti na trge v Južni Ameriki in na Bližnjem vzhodu cement, ki bo za polovico cenejši ka. kor cement iz Zahodne Nemčije.
RUSIJA NAROČA LADJE V JVEMCIJI
Iz Bonna poročajo, da se zahodno-nemške ladjedelnice pogajajo s predstavniki sovjetske vlade za dobavo modernih ribiških ladij Nemško ministrstvo za gospodarsvo je že dovolilo izvoz naročenih ladij. Nemški listi objavljajo podatke o sovjetskih naročilih v zahodnih ladjedelnicah. Za račun ZSSR gradijo zdaj v teh 42 ladij s skupno tonažo 76.506 registrskih ton; med temi je 6 petrolejskih cistern s tonažo 14.685 brutto ton. Olajšan .bo izvoz nemških zdravil na Kitajsko.
ZSSR VRAČA NEMŠKE TOVARNE
Sovjetski predstavniki v Zahodni Ncmč iji so podpisa’! v vzhodnem Ber. linu dogovor, po katerem bo Sovjetska zveza vrnila Vzhodni Nemčiji 33 velikih tovarn; te tovarne so sovjetske oblasti zaplenile 1. 1945. ZSSR bo vrnila Nemcem tudi veliko kemično tovarno »Leuna«, dalje tovarno sintetične gume »buna«. Doslej so vse tovarne upravljali sovjetski uradniki. Sovjetska vlada si je pridržala med velikimi podjetji samo rudnike ura-nija Aue v sovjetski coni.
JUGOSLAVIJI
260, slivovki od 200 na 160, konjaku od 175 na 145. Ceno toaletnega mila so v Beogradu znižali povprečno za 70 din
Meso je bilo že poprej razmeroma poceni. Podjetje »Belje« je sedaj znižalo prodajne cene svinjskemu mesu v Beogradu od 200 na 180 din za kg, jagnjetini od 160 na 140, oziroma 120, govejemu mesu od 170 na 160 za kg, slanino prodaja podjetje za 330, salo pa za 40 dinarjev ceneje kakor pred mesecem dni. Računajo, da bo podjetje v kratkem znižalo cene klobasam, salami, paštetam in drugim suhim mesnim izdelkom povprečno za 20 din pri kilogramu. Pripravlja se znižanje cen čokoladi in bombonom.
N»¥č proge Jiigoilniie
Jugoslovanska linijska plovba na Reki bo uvedla med Jugoslavijo in Daljnim vzhodom direktno pomorsko zvezo. Proga pojde od Reke do Džakarte v Indoneziji. Z vmesnim pristajanjem bo upostavljena tudi zveza z Indijo, Ceylonom in skoro vsemi državami Daljnega vzhoda. Po načrtu bodo ladje plule vsakih 20 dni. V Sin. gapooru bo Jugolinija odprla lastno : r dstavništvo; tudi v nekaterih drugih večjih pristaniščih bodo podobna 1 redstavništva. Blagovna izmenjava med Jugoslavijo in Daljnim vzhodom narašča. Zato se je pokazala potreba po direktni pomorski ■ zvezi, ki jo bodo vpeljali sredi prihodnjega leta.
Z Reke poročajo, da se bodo ladje Jugoslovanske linijske plovbe na progi s Severno Evropo odslej ustavljale tudi v Neaplju in Salernu, ako bo na razpolago dovolj tovora.
Nočemo biti beraški narod
ke, ki uspevajo na Tržaškem kakor pšenico, ječmen, oves, koruzo, krompir, ližol, grah, repo, »broskve« (ohrovt ali verzote) ter smokve in vsakovrstno drugo sadje. Zaradi tega so bili glede prehrane skoraj popolnoma neodvisni od trga.
Tedanji kmetski značaj današnjega pristnega predmestja Sčedne potrjujejo tudi tedanja tri napajališča — »kaluže« — za govejo živino, dve stiskalnici za olje in čreda ovac, ki se je pasja po goljavah. »Izvozni« pridelki so bili le češplje in krompir.
Tak je bil gospodarski položaj spodnje okolice pred 70. leti. Danes, ko je mesto požrlo že lep del nekdanje spodnje okolice, pa se ni le ta, ampak (so se vse vasi cone A ispremenile fv raztreseno gospodarsko predmestje velikega Trsta. To pomeni, da je vse prebivalstvo naših slovenskih vasi v gospodarskem pogledu tesno povezano z mestnim gospodarstvom. Najboljši dokazi za to gospodarsko skupnost mesta z našimi vasmi so neštevilne tramvajske in avtobusne zveze.
In vendar je prav ta gospodarska odvisnost od mesta za obstanek našega ljudstva usodna! Ljudje v mestu (mislimo ha Italijane) delijo pravico podeželju in vladajo, čeprav nimajo poj-
ma o potrebah dežele. Trst drži trdo v rokah oblast nad deželo; oblast je v rokah italijanskega meščanstva, ki nima razumevanje ,niti za tržaškega delavca, še manj pa za našega kmeta.
Razmere se< v tem pogledu niso spremenile niti pod anglo-ameriško vojaško upravo. Ta je prav malo storila, da bi zaustavila propadanje našega krnel ij-stva. V dobro ji lahko zapišemo samo tistih 50 milijonov lir, ki jih je potrošila iz sklada Marshallovega plapa za naše kmetijstvo, kar je seveda na 24 milijard tega sklada pač malenkost. Na pasivno stran pa moramo zapisati: Propadanje slovenskega kmedjstva ;se pospešuje s prisilno razlastitvijo slovenske zemljiške posesti, z italijansko kolonizacijo, z nameščanjem izključno italijanskih agronomov, italijanskih občinskih tajnikov in drugih junkcionar-jev, ki niso prav nič prijatelji našega kmeta. ZVU onemogoča razvoj slovenskega zadružništva, ki bi edino moglo rešiti gospodarstvo naših vasi.
Nekdanjo jezikovno - kulturno protislovensko borbo, ki Italijanom ni prinesla zaželenih uspehov, so ti pod italijansko zasedbo in pod ZVU spopohu-li z gospodarskim bojem, ki je seveda mnogo bolj učinkovit. Tudi slepcu je jasno, da nas hočejo gospodarsko uni-
čiti, prepoditi nas na ta način z zemlje naših pradedov in jo naseliti z italijanskimi priseljenci. To bi se jim prav gotovo posrečilo, ako bi dovolj dolgo gospodarili v naših krajih. In kakor se zdaj v svojem pohlepu naslanjajo na italijanstvo poitalijančenega tržaškega mesta, tako bi se v bodoče naslanjali na italijanstvo poitalijančene slovenske dežele . . . jn tako dalje od. stopinje do stopinje.
Vse to moramo upoštevati, ako hočemo pravilno presojati vprašanje: kako naj se v našem, ne le v narodnostnem, ampak tudi v gospodarskem interesu reši vprašanje cone A. Na podlagi tega pridemo do zaključka, da bi bilo potrebno in koristno, da se slovenske vasi tudi na gospodarskem področju ločijo od mesta, to je od italijanske uprave, ki jih ne le narodno in kulturno, ampak tudi gospodarsko uničuje. Lastna in od laške gospode v mestu neodvisna gospodarska organizacija pa deželi bo imela vse pogoje, da zaustavi sedanje gospodarsko propadanje slovenskih vasi in z moderno tehniko dvigne naše gospodarstvo. Le tako bo mogoče, osvoboditi kmeta od iz-koriščevanja in ustvariti boljše življenjske pogoje, kot jih ima zdaj pod tujim gospodarstvom. Razen tega bo neodvisna gospodarska organizacija s
V prvih devetih mesecih letošnjega leta je Velika Britanija izvozila v Jugoslavijo blaga v vrednosti 5,88 milijona funtov šterlingov proti 9,43 milijonov funtov šterlingov v istem razdobju lanskega leta. Iz Jugoslavije pa je uvozila blaga v vrednosti 6,64 milijonov funtov šterlingov proti 15,16 milijonov funtov šterlingov v prvih devetih mesecih lanskega leta. Po vsem tem je bila bilanca za Jugoslavijo aktivna, ker je Jugoslavija skrčila uvoz.
Poleg teh splošnih podatkov navaja zadnje poročila britanskega trgovinskega ministrstva o britanski zunanji trgovini tudi naslednji pregled britan-sko-jugoslovanske trgovine v prvih desetih mesecih 1953 v funtih šterlingih:
Brit. uvoz iz Jugosl.: 1952	1953
Žito in moka	6,275.982	—
Les	5,797.477	4,724.536
Pisane kovine, izdelki 475.167	981.856
Brit. izvoz v Jugosl.:
Železo, jeklo, izdelki 330.700	343.100
Rezila, železn., orodje 370.844	160.500
Električni aparati 427.917	353.081
Stroji ip pribor 1,213.043 1,523.008 Bombaž, preja, Izdelki 655.630	37.511
Voln .preja, izdelki 126.980	53.067
Ostali tekstilni izdelki, izvzemšj Svilo	242.795	18.377
Kemik., droge, barve 650.264	705.615
Motorna vozila in nadomestni deli 3,794.631	1,376.499
Italija tioce gospodarsko prodreti v Grčijo
Italija dela v zadnjem času na to, da bi se gospodarsko uveljavila v Turčiji in v Grčiji. S tem bi hotela svetu prikazati, da ima na Balkanu tudi ona svoje posebne interese. V to povezavo sodi nedavni dogovor o gospodarskem sodelovanju, ki ga je nedavno podpisala v Rimu z Grčijo.
Po tem dogovoru, naj bi Italija sodelovala pri obnovi grškega gospodarstva, kakor si jo je zamislil grški parlament v nedavno sprejetem zakonu o »štiriletki«, ki jo bo Grčija začela izvajati že v januarju 1954.
V bistvu gre pri tem za finančni dogovor, s katerim dovoljuje italijanska vlada zasebnim podjetjem, da smejo naložiti v Grčiji svoje kapitale do zneska 15 milijonov dolarjev, in sicer v obliki industrijskih dobav ter tehnične podpore. V kolikor bi italijanska industrija sodelovala tudi pri gradnji e-lektričnih vodnih central, bi investicije smele doseči 25 milijonov dolarjev.
Za izvajanje navedenega dogovora sta obe vladi ustanovili mešano komisijo z nalogo, da prouči razne pobude ter priporoči vladam izvedbo določenih predlogov. Komisija je medtem sklenila, da bo preiskala tiste možnosti gospodarskega sodelovanja med Grčijo in Italijo, ki jih nudi zlasti grško rudarstvo, poljedelsko podiočje pa le v toliko, v kolikor gre za mehanizacijo in namakalne naprave. Dogovor o-menja morebitno izkoriščanje petrolejskih vrejcev. Državi nameravata sodelovati tudi v turizmu; tega naj bi spo-polnil poseben sporazum njunih hotelskih industrij. Grčija bi rada povečala proizvodnjo kolofonije, ki jo prav Italija vedno bolj uvaža.
Minister Markezinis, ki je izdelal zakonski osnutek za zakon o gospodarski obnovi Grčije, je bil pri podpisu dogovora osebno navzoč in si je za tem o-gledal važnejša industrijska podjetja v Severni Italiji. Toda po poročilih zunanjega ministrstva v Rimu tvori za stvarno sodelovanje med obema državama vprašanje plačila še vedno največjo oviro. Vsekakor nimamo do danes še nobenih vesti o tem, da bi italijanski industrijci že skleniji kakšne pogodbe z grško vlado, ali pa bi bila ta že izdelala določene načrte.
Po najnovejših statističnih podatkih pa izkazuje italijanska trgovinska bilanca v letošnjem juliju v razmerju z junijem 1953 nazadovanje za nad milijon dolarjev. Tega dejstva ne smemo pripisovati živahnemu uvozu iz Grčije, ki je v isti dobi celo padel od 25,1 na 25 milijonov dolarjev; kriv je edino padec italijanskega izvoza, ki se je skrčil od 6,7 kar na 5,1 milijonov dolarjev. Nazadoval je zlasti italijanski uvoz sira, bencina, kovinastih žic in vrvi.
Razumljivo je, da Italija stremi za tem, da pri morebitni gradnji električnih central in namakalnih naprav zaposli svoje strokovne delavce ip težake. Nikogar ne čudi, da ji gre za povečanje izvoza industrijskih proizvodov ter da išče petrolej, zlasti, odkar je izgubila vrelce v Albaniji, toda glede na to, da potrebuje Italija denar še nujnejše za domače investicije v pokrajinah Južne Italije, se nam vsiljujejo
IZVOZ JUGOSLOVANSKEGA SIRA
V	ANGLIJO	(
V	prvih 9 mesecih leta 1952 je Jugoslavija izvozila v Vel. Britanijo 49 stotov sira, letos pa v istem razdobju 1.249 stotov.
pospeševanjem obrti in industrije poskrbela tudj za to, da bodo tudi tisti, ki morajo zdaj beračiti pri laški gospodi za košček kruha, dobili doma zaslu žek.
Kje je jamstvo za vse to? Odgovor je jasen; v nas samih. Naše primorsko ljudstvo je že pred italijansko zasedbo dokazalo, da je dovolj bistro, pridno in podjetno, da si zna samo pomagati pod pogojem, da mu oblastniki ne delajo na vsakem koraku zapreke. Kje bi že bili mi s svojim zadružništvom v 40 letih, da nam niso uničili vse kar | smo že zgradili in nam preprečili vsak | najskromnejši poskus, da bi se zopet dvignili!
Mi nismo in nočemo bitf beraški narod, (ki bi živel od milosti bogaie gospode, temveč smo narod, ki se že davno bori in je mnogo žrtvoval za napredek, za narodno gospodarsko neodvisnost in svobodo.
Kakšna bo razmejitev cone ni mogoče napovedati. Italijani hočejo imeti za vsako ceno mesto Trst in zahodne sile jih pri tem podpirajo. Potem je jasno, da pritiče našemu ljudstvu (tržaški okolici in Krasu — da ne govorimo o potrebah Slovenije in Jugoslavije) izhod na morje, ki ga po naravi že ima ob vsej obali od Stivana do Milj. Izrinili so nas le od obale, kjer se razteza ožja tržaška luka. Zato morajo državniki v Washingtonu, Londonu, Parizu in Moskvi to obalo končno priznati nam!
od-be
domneva, da gre zopet za vprašanje tako imenovane miroljubne penetracije. Morda pa Italijo pri tem podpirajo ZDA?
PODRAŽITEV ŽELEZNIC V ITALIJI
Dne 10. decembra se je podražila cena za prevoz potnikov na italijanskih železnicah, za 25%, medtem ko se je podražil prevoz blaga za 5-10%. Za 5 odst. se je podražil prevoz množičnega blaga (premoga, železa, žvepla itd.), za 10% pa prevoz povrtnine, sadja in ostalega blaga.
5»
po svirv)
ALI BODO STAVKE ZRUŠILE BELLOVO VLADO?
Položaj Pellove vlade je resno ogrožen. Stavke državnih nameščencev (11. decembra) se je udeležilo okoli 1 milijon uslužbencev. Dne 15. decembra je bila splošna industrijska stavka po vsej Italiji, pa tudi v Trstu. Pella je zgubil podporo De Gasperija, glavnega tajnika demokristjanske stranke, ki bo verjetno sam sestavil vlado s podporo levega krila te stranke. Pella se opira na desno krilo stranke in na monarhiste.
Churchillov „new-liioh“ z Bermudov
Na Bermudih so se prve dni decembra sestali ameriški, angleški in francoski državniki (predsedniki vlad in zunanji ministri). Na otokih so zunanji ministri (brez predsednikov vlad) govorili tudi o tržaškem vprašanju. Dogovorili so se, da je treba sklicati konferenco petih držav; ko bi se konferenca začela, bi Italijani že dobili civilno upravo v samem mestu. Bolj kakor tržaško vprašanje je zahodne državnike zanimala sovjetska politika nasproti Nemčiji in Avstriji. Sprejeli so rusko povabilo na konferenco v Berlinu, kjer naj bi razpravljali pedvsem o združitvi Vzhodne in Zahodne Nemčije.
Konferenca je bila sicer tajna, toda pred podjetnimi novinarji je težko kaj popolnoma prikriti. Veliki ameriški listi so takoj iztaknili, da ni konferenca obrodila zaželenih sadov. Nesoglasja med zahodnimi silami glede politike nasproti Rusiji ni bilo mogoče odpraviti. W. Churchill je razložil svoj »new-look« (nove poglede). Po njegovem je prišlo v Kremlju (Moskvi) do važnih sprememb po Stalinovi smrti. Zahod naj se sicer ša vedno vojaško pripravlja, toda pred Rusi je treba stopiti z novimi načrti! politične in gospodarske narave. Novo geslo zahodne politike naj bi bilo: Trgovina, pronicanje in stiki!
Predsednik ZDA Eisenhower je bil nasprotnega mnenja, da je Kremelj po Stalinovi smrti menjal samo taktiko, ne pa stvarne politike. Cilj te po itike je uničenje kapitalističnega sveta. Sovjetska industrija zdaj sicer proizvaja več potrošnega blaga, hkrati pa izdeluje orožje in vojaško opremo v prav takšni meri kakor doslej. Dosedanja ameriška politika je bila torej na mestu.
Na konferenci v Berlinu nameravajo zahodne sile ponuditi Sovjetski zvezi pogodbo o nenapadanju. Win-ston Churchill je na Bermudih zagovarjal potrebo, da se Rusom zajamči, da se v Nemčiji ne obnovi več stara vojaška napadalnost; tako bi bil neopravičen strah sovjetskih državnikov, da se ponovi Hitlerjev napad na Rusijo.
Francozi odhijajti prisilno srajco
Te dni je devet francoskih poslancev s poljskim letalom odletelo na Poljsko. Med njimi je bil tudi nekdanji ministrski predsednik Daladier. Ta obisk je presenetil zahodno javnost, zlasti pa Američane, ker so o-menjeni poslanci sicer nasprotniki komunizma. Daladier in njegovi prijatelji odbijajo ameriško politiko, ki hoče potisniti Francoze v prisilno srajco, to je v evropsko obrambno skupnos^ (vojsko), v kateri bi se morah boriti skupno z Nemci. Ti poslanci kakor večina francoskega naroda, nasprotujejo ponovni oborožitvi Nemcev.
Daladiera in njegove tovariše je zanimala zlasti nova meja med Nemčijo in Poljsko na Odri in Nisi. Francozi se bojijo, da bi Nemci navalili na Poljake, kakor hitro bi bili oboroženi, da bi »popravili« novo mejo. Francoski poslanci so si ogledali pokrajine ob Odri in Nisi. Daladier je ob povratku v Pariz izjavil, da se je nova meja že ustalila in do poljsko ljudstvo ob njej pridno dela. Posvaril je Nemce, naj se ne igrajo z ognjem, sicer bi ob njihovem poskusu, da bi popravili mejo, neizogibno izbruhnila tretja svetovna vojna.
NATO V PARIZU
V Parizu so se sestali predsedniki vlad organizacije severne atlantske pogodbe (NATO) na posvet o organizaciji vojske. Sklenjeno je bilo, da bo Svet NATO odslej neposredno nadziral organizacijo posameznih vojsk (armad) in da se ne bo omejeval samo na koordinacijo za skupno obrambo. NATO bo pri tem pazila, da včlanjene države ohranijo svojo suverenost.
Kako se ustvarja javno mnenje
Harvardova univerza (Harvard Uni-versity) v ameriškem mestu Cambridgeu je nekakšen sedež ameriške kulturne propagande v svetu. Tu izhaja tudi revija «Confluence», ki objavlja prispevke iz raznih držav zahodne Evrope in zahodnega sveta. Tu se ustvarja hkrati tudi ameriško javno mnenje o političnih mednarodnih vprašanjih. Prav na Harvardovi univerzi je ameriški zunanji minister Marshall razglasil znani Marshallov načrt o ameriški pomoči za gospodarsko obnovo v Evropi. Na tej univerzi so te dni ustanovili »Ameriški svet za Nemčijo« (American Council on Germany), v katerem je zbrana elita ameriških profesorjev in publicistov nemškega porekla. (Precej je tudi takšnih, ki jTTi je pregnal Hitler). Predsednik Sveta je George (Jurij) Schuster, njegova namestnica pa Mrs. Ellen Me Cloy, žena nekdanjega ameriškega visokega komisarja v Nemčiji.
Namen delovanja nove organizacije je, da z javnimi predavanji (pripravlja tla za kulturno in politično zbhžanje med Američani in Nemci. Na prvem zasedanju so bila predavanja pod raznimi naslovi, kakor »ZDA, Nemčija in gospodarska dopolnitev Evrope«, toda razpravljali so tudi o evropskem o-brambnem načrtu.
Kako važne so takšne prireditve in kako vplivajo na ustvarjanje političnega ozračja /v ZDA nasproti raznim 'državam in glede reševanja raznih svetovnih vprašanj, nam pove že sama o-kolnost, da je h. pr. poslovodja »Ameriškega sveta za Nemčijo« Christofer (Krištof) Emmer, jki je hkrati zunanji politični komentator newyorške radijske postaje VF.E.V.D. in sodelavec revije »New Leader«. V razpravd o gospodarskih vprašanjih je posegel 'tudi prof. Alvin Hansen, ki je bi) mnogo let gospodarski svetovalec Osrednjega bančnega urada (Federal Reserve Board), ki vodi ogromni sistem ameriških zveznih bank.
Ob tem primeru nam postane še bolj jasno, zakaj so Nemci po zgubljeni vojni lahko tako hitro pridobili Američane na svojo stran. Američanom je res glavna zadeva »obramba proti ZS SR«, se pravi oborožitev Nemcev iproti Rusom; vendar podobne organizacije kakor je omenjeni Svet, utirajo pot političnemu in gospodarskemu sodelovanju. V ZDA je tudi mnogo priseljencev nemškega rodu, ki so ohranili svojo navezanost na domačo deželo ali »stari kraj«, kakor pravijo naši izseljenci v ZDA. Poleg tega se vladajoči sloj v | ZDA sestavlja iz Anglo - Saksoncev in severnih Evropejcev, ki so neprimerno bolj naklonjeni n. pr. Nemcem kakor Slovanom.
Na tem primeru tudi vidimo, zakaj so naše postojanke V ZDA nasproti Ila-lijanom šibkejše; zakaj ZDA Is takšno lahkolo pometajo Z| nami, kljub strahovitim žrtvam v zadnji vojni in kljub odločnemu nastopu jugoslovanskih narodov proti mešetarjenju z našo usodo, ki se je začelo že z znano trostransko izjavo iz leta 1948 in dovedlo do 8. oktobra 1653. Se boljše zveze z Ameriko kakor Nemci imajo Italijani, ki vplivajo na Ameriške združene države po svojih volilcih, zlasti v New Yorku, kjer je še pred kratkim županoval Italijan, pa tudi po svojih kulturnih zvezah in cerkveni hierarhiji.
Ko so N. Chemberlaina, angleškega ministrskega predsednika, ki je leta 1938, nesrečno CSR prepustil Hitlerju, malo časa pred njegovo smrtjo vprašali, zakaj je to storil, je ta odgovoril nekako takole: Odločil sem se za Nemce, ker jih vsaj poznam, medtem ko je bila Češkoslovaška zame povsem neznana dežela.
Čuden novinar
Anglež John Wren je opisal svoje vtise s potovanja po Jugoslaviji. Opis se začenja nekako tako-le: Ko je obmejni uradnik pregledoval moj potni list, mi je jugoslovanski vojak držal puško na prsih; zato sem bil presre-| čep, ko me je na tržaški strani itali-| janska straža pozdravila z demokra-| ličnim «Buon giorno«. Kako je v res-| niči s pregledom potnih listov v Sežani, je predobro znano Tržačanom pa tudi Italijanom iz Italije, ki potujejo v Jugoslavijo. Kljub temu je aGiorna-le di Trieste« takoj pograbil za to angleško kost,
John Wren je tudi zapisal, da je med Jugoslavijo jn zunanjim svetom samo enostranska izmenjava, se pravi, da se Jugoslavija vzdržuje samo z nakupom blaga v inozemstvu, in sicer z denarjem, ki ji ga dajejo Američani, Angleži ip Francozi. Kako je dejansko s to zadevo? G. Johnu Wrenu svetujemo, naj pregleda statistične podatke o an-gleško-jugoslovanski trgovinski izmenjavi v tem letu, ki jih je objavilo angleško ministrstvo za trgovino in ki jih objavljamo v tej številki na drugem mestu. Ugotovil bo lahko, da je trgovinska bilanca za Jugoslavijo zopet aktivna in, da je Jugoslavija letos n. pr. izvozila v Anglijo že za skoraj milijon funtov šterlingov rudnin. Hva-iabogu, da je na Angleškem mnogo bolj objektivnih novinarjev, kakor je g. Wren.
Mednarodna trgovina
Tiiiške pšenice še ni v Nemčijo
Po dogovoru bi Turčija morala izvoziti v Zah. Nemčijo še v teku tega leta 150.000 ton pšenice. Doslej še ni prispela v Nemčijo niti ena tona naročene pšenice, ker je komisija pri pregledovanju turških tovorov zelo stroga. Doslej sj nemškj kupci potr, dili samo 5000 ton pšenice, ki bo odposlana v Nemčijo. Za tovor ladje je potrebno vsaj 7000 ton pšenice, ki mora ustrezati nemškim zahtevam glede kakovosti. Nemški izvozniki 80 zaradi strogega ravnanja nemških preglednikov vznemirjeni, ker se bojijo, da bodo morali dolgo čakati na izvoz nemških izdelkov, ki jih Turčija plača s pšenico.
Nemški strokovnjaki trdijo, da je turška pšenica tako slaba, da se da moka uporbaljati samo kot dodatek k drugi krušni moki. Zato se jim zdi tudi cena 85 dolarjev za tono cit severna pristanišča pretirana in zahtevajo najmanj 5—lo dolarjev popusta pri toni. Francoska pšenica podobne vrste stane 65 dolarjev; prav tako je cenejša tudi trda francoska pšenica.
a
Meso in kri
Južni Tirolci se niso pomirili. Znana zahteva italijanske vlade, naj se usoda Svobodnega tržaškega ozemlja odloči s plebiscitom (za Italijo ali za Jugoslavijo), jih je vznemirila, češ: »Zakaj ne bi tudi na Tirolskem glasovali, kdo je za Italijo in kdo za Avstrijo?« Afera je šla v svetovno, javnost, Nemški kancler Adenauer je nekemu novinarju sicer izjavil, da se Nemčija ne more vmeševati v to zadevo, toda mesec poprej so prav A-d- nauerjevi listi sprožili gonjo proti ■ Italiji zaradi raznarodovanja Nemcev v Južni Tirolski. Italijanski listi poročajo, da so se po zidovih južnoti-ro’skih hiš pojavili tudi izzivalni napisi »Gott strafe Italien!« (Bog kaznuj Italijo!)
Pariški list »Le Monde« je priobčil članek o tem vprašanju. K članku je Nemec J. Melik poslal nekaj pripomb, ki jih je list tudi priobčil. Pisec ugo tavlja, da ne gre za nemško »manjšino«, kakor je pisal »Le Monde«. Južni Tirolci imajo v Bocenski pokrajini vendar večino; Nemcev je 80%, priseljenih Italijanov 20%. Nadalje navaja, da ni Južna Tirolska pred letom 1918 nikdar pripadala Italiji. »Ako bi kateri avstrijski kancler (predsednik vlade) hotel dokončno prepustiti kos našega mesa Italiji, bi ga Avstrijci na ulici izžvižgali,« piše J. Melik.
Za Avstrijske držanljane ni kruha v Trstu
V času, ko bi človek pričakoval, da bodo ilalijanske oblasti v Trstu storile vse mogoče, da bi si pridobile Avstrijce na svojo stran v tržaškem vprašanju .nagajajo avstrijskim državljanom, ki žive že desetletjai v Trstu. Tako se n. pr. dogaja, da sinovom avstrijskih državljanov, ki so bili rojeni v Trstu, ne dajo delavske knjižice. Brez te se Iv Trstu nihče ne more zaposliti, razen uslužbencev diplomatskih predstavništev. Kaj naj torej store sinovi avstrijskih državljanov, ki so podedovali državljansvto po starših in so se v Trstu .izšolali? Po neuspešnih protestih se morajo 'odločiti za culico in se odpraviti v svet iskat dela.
Tržaške oblasti ravnajo seveda po navodilih iz Rima. Takšno izpodrivanje Tržačanov, ki so formalno avstrijski državljani, a se čutijo Tržačane, zbuja toliko večje začudenje, ker se Italija na mednarodnih zborovanjih bori za svobodno gibanje delovne sile od države doi države.
Mo Či-minh
Poveljnik indokitajskih upornikov Ho či-Minh je po švedskem listu »Ex-. pressen« ponudil premirje južni vietnamski vojski, ki se bori pod francoskim vodstvom proti njegovi vojski. Francoska vlada je takoj odgovorila, da ni primerno postavljati ponudbo o premirju po listih. Takšne ponudbe niso resne; sicer so Ho Ci-Minhovi pogoji nesprejemljivi za Francoze. Predsednik francoske vlade Laniel je dodal, da se morajo Francozi o zadevi poprej posvetovati z državniki vseh treh držav, ki sestavljajo Indo-kino (Vietnam, Laos in Kambodža). Vietnamski cesar Bao Daj je ponudbo odbil. Južna vojska ima še denarja, ker je Amerika zagotovila Franciji pomoč skoraj 400 milijonov do larjev (nad 250 milijard ih’).
XXXI
STRAH PRED KLIRINGOM HUJŠI KAKOR BESNI VIHARJI
Kljub slabo prespani noči smo na~ slednjega dne še pred sončnim vzhodom premestili »Genovo« bliže k obali, ker so se na zahodni strani iznad otoka Sv. Antona zbirali gosti črni oblaki, znanilci nevihte.
Dočim je drugi častnik z mornarji pripravljal vse potrebno za krcanje zavore in sta oba strojnika z vnemo pregledovala stroj, ki. bo odslej naša edina nada v nevihtah na širnem oceanu, sva se s prvim častnikom podala na kopno, kjer naju je čakalo dovolj dela. Na lesenem pomolu naju je sprejel črni tajnik gospoda C., ki nam je z žalostnim obrazom sporočil, da je za nakup in nakladanje so. li potrebno posebno izvozno dovoljenje urada, ki ima svoj sedež na otoku Praga. Torej so tudi ti, daleč v Ucean pogreznjeni otoki, okuženi z boleznijo klirinških izvoznih dovoljenj in razjedani od strasti za lovom po dragocenih devizah. Jaz sem si to zadevo predstavljal mnogo bolj po domače in še mislil nisem, da mi bo za blago, ki sem ga nameraval pošteno plačati, potrebno še posebno dovoljenje nekega posebnega urada, ki ima svoj sedež na drugem otoku nekaj sto milj daleč. Nisem nilcak gospodarski strokovnjak, toda vedno bolj sem pre. pričan, da vse te omejitve in zapletene določbe trgovini več škodijo kot koristijo. Ali nisem čakal prav zaradi kliringa (po pravici vam povem, da še danes ne vem, kaj pravzaprav ta beseda pomeni in kdo si jo je izmislil), v Gibraltarju več kot tri tedne, da bi lahko kupil pogonsko gorivo? In ali nisem zaradi njega moral s prazno ladjo zapustiti Kazablajiko in kasneje Kanarske otoke, dokler mi ni prekrižal računov še celo na teh osamljenih otokih? Iz nadaljnjega opisovanja mojega potovanja bo čita.
NEMŠKA VLADA NE JAMČI VEC
ZA IZVOZ V TURČIJO
V Zahodni Nemčiji se je nabralo že toliko turških ..neporavnanih računov, da je zadevni nemški medministrski odbor ustavil izdajanje državnih jamstev za izvoz v Turčijo.
Ameriški ali belgijski premog
za kohsanfe?
Premogovna in jeklarska skupnost je na svojem zadnjem zasedanju v Luksemburgu razpravljala tudi, kako naj bi njene članice zmanjšale dobave a-meriškega premoga za koksanfe in tako omilile občutno krizo, v katero je letošnje .prvo polletje zašla premogovna proizvodnja v raznih francoskih in belgijskih revirjih. Prizadete države, ki proizvajajo omejene količine premoga za koksanje le za lastne potrebe, želijo, da bi dobavljale Italiji premog, ki ga je mogoče uporabiti za koks samo v določeni mešanici.
Italijanska delegacija je predočila celotno vprašanje s kemično tehnološkega in gospodarskega vidika ter navedla, da se po izkustvih nekatere vrste evropskega premoga, zlasti pa belgijskega, ne dajo uporabljati za visoke peči. Razen za premog iz revirjev v severni Franciji, ki je ugoden za koksanje in ga zato ni na trgu, velja isti ugovor glede francoskega premoga iz Posarje in Lorene. Kolikor gre za vrste premoga, ki so jih v Italiji preizkusili, te vrste niso, po izjavi njenih delegatov sposobne za koksanje z izjemo v mešanici; potrebne so predelave s posebnimi in dragimi napravami, ki pa jih italijanska industrija nima. Belgijski premog pa je treba zaradi njegove izredne trdote po dragem postopku še prej zmleti in uporabljati peči posebne širine, ki jih v Italiji zopet ni.
Z gospodarskega vidika so italijanski predstavniki predočili, da je pri upoštevanju vlage in pepela sedanja cif cena ameriškega premoga znatno nižja od cene evropskega in v prvi vrsti belgijskega. V Italiji poleg vsega ne pričakujejo povišanja prevoznin iz ameriških pristanišč in opozarjajo tudi na okolnost, da je cena kalorije gorilnega olja nižja kot pa kalorije premoga, kar potrošnjo premoga zopet zmanjšuje. Ce bo tedaj Italija kot razmeroma dober odjemalec premoga za koksanje povsem odpadla, bodo prišle nekatere države montanske unije v še večjo proizvodno zagato. Naj še dodamo, da je Italija letos v juliju proizvedla 321.000 ton surovega jekla in tako skoro prekoračila maksimum svoje proizvodnje, ki jo je dosegla do sedaj v oktobru 1952 s 323.000 tonami.
NAD 1 MILIJARDO PRISPEVKA
Visoka oblast evropske premogovne in jeklarske skupnosti je nakazala družbi Carbosarda, ki je lastnica premogovnikov v Sardiniji, nad 1 milijardo lir kot prispevek za izenačenje cen sardinskega premoga (sulcis) z mednarodnimi cenami.
Severni lesni trg
Iz Stockholma poročajo, da je bila vest o ruski ponudbi 250.000 standardov lesa Angležem vsaj deloma pretirana. Verjetno so tuji trgovci s tem hoteli izvršiti pritisk na severnem trgu in tako nabaviti blago po nižjih cenah. Res pa je, da so Rusi ponudili Angležem 40.000 standardov lesa, ki bi ga naložili v Arhangelsku in dobavili v dveh obrokih — junija in septembra prihodnjega leta. Značilno je, da so Rusi ponudili blago po istih cenah, kakor vladajo na švedskem trgu. Poprej so ponujali blago izpod teh cen.
O zaključenih kupčijah za dobave v prihodnjem letu še ni poročil. Doslej je bilo zaključenih prav malo takih kupčij. Švedski izvoz bo v tem letu dosegel 825-830.000 standardov, se pravi, da bo največji po drugi svetovni vojni. Finski izvoz bo dosegel okoli 650.000 standardov.
Glede razvoja cen, ki so zdaj čvrstejše, še ni mogoče napovedati bodočnosti. Verjetno je, da se bodo te cene o-hranile. Stare zaloge lesa v severnih krajih so namreč pošle.
Tržaški lesni trg
Sredpijeevropska lesna središča niso posebna aktivna; vse kaže, da primanjkuje postanega blaga. Cene so razmeroma čvrste. V italijansko-avstrijskem kliringu se prodaja blago fco vagon Trbiž po naslednjih cenah: deske 0-III
23.000-	23.500 lir, II£ 20.000-20.500, I.II-IV
18.000-	19.000, tramovje 12.500. Avstrija
je ustavila izdajanje dovoljenj za izvoz tramovja.
Za jugoslovanski les veljajo naslednje informativne kvotacije: tombante 24.000 fco vagon Sežana, neocarinjeno; vrsta IH-IV 20.000, tramovje po tržaškem običaju 13.000; za tombante fob Reka zahtevajo jugoslovanski izvozniki 24.500 do 25.000 lir.
Kupčija z Bližnjim vzhodom je mrtva. Kupci z Bližnjega vzhoda se pritožujejo, da so cene srednjeevropskega lesa višje kakor cene ruskega in romunskega. Za blago, pripravljeno in naloženo fob Trst, zahtevajo danes 39 do 40 dolarjev. Cehoslovaki ne posegajo na trg, ker imajo še opravka z izvršitvijo prejšnjih kupčij. Češkoslovaško podjetje »Ligna« je zaključilo svoje zadnje kupčije s tržaškimi trgovci po 37-38 dolarjev za kub. meter fob Trst.
MNOGO VINA V FRANCIJI
Letina je bila letos v Franciji zelo dobra in celo boljša kakor lansko leto. To velja za žito kakor tudi za vino. Samo rži je bilo manj. Ta u-speh so Francozi dosegli z boljšim obdelovanjem in gnojenjem zemlje. Pridelek pšenice je bil največji po 1. 1948, povprečni pridelek na hektar je znašal 2,1 tone. Takšnega hektarskega pridelka do sedaj še niso v Franciji dosegli. Letošnji pridelek je bil nekoliko obilnejši kakor lansko leto. V Burgundiji in Champagni je bil pridelek izvrsten.
OLAJŠAN UVOZ VINA V ZAHODNO NEMČIJO
Po poročilu nemških listov je bil vinski pridelek letos za okoli 15% pič-lejši kakor lansko leto. Gostilničarji in vinski trgovci računajo zaradi tega, da bo letos uvoz vina večji. Uve. sti bj bilo treba sistem globalnih kon-tingehtov. Vino bodo uvažali predvsem iz držav Evropske plačilne zveze in Španije.
ZDA BODO PRODALE ODVEČNA ŽIVILA
FOA (Foreign Operations Admini-stration — Uprava za zunanje operacije) namerava prodati prijateljskim državam veliko količino ameriških od-višnih kmetijskih pridelkov. To je iz^ javil njen ravnatelj Harold Stassen, ki je dodal, da bodo teh ugodnosti detežne države v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Južni Ameriki.
ANGLEŠKI AVTOMOBILI CENEJ,ŠI
Angleška tovarna Standard Motor Company je znižala cene svojim proizvodom takole: vozilo Vanguard limuzina od 836 na 787, Estate od 929 na 897, tovorno vozilo od 616 na 555 funtov šterlingov. V teh cenah je vključena kupna taksa.
PREJ POMARANČE IZ MAROKA KAKOR IZ ITALIJE
Italijanski izvozniki pomaranč se razburjajo zaradi naj novejšega odloka kmetijskega ministrstva za gozdarstvo in šume, po katerem je pričela Avstija že decembra uvažati pomaranče iz Maroka, medtem ko se bo
na Bližnjem vMu
V jugoslovanskih poslovnih krogih so z zadovoljstvom sprejeli ponudbo sirijskega ministrstva za gospodarstvo, da bi jugoslovanska podjetja prevzela graditev sejmišča v Damasku. Jugoslavija je že odposlala svojega tehničnega izvedenca, da prouči zadevni načrt. Delo bi moralo dokončano do septembra 1954, ko bo v Damasku prvi velesejem.
Sirijska vlada je izročila delo za izsušitev kjer bodo zgradili elektrarno v revirju Al Ghab, neki jugoslovanski družbi. Gre za začetna dela. Za izvršitev vseh del bodo potrošili 29 milijonov dolarjev. Jugoslovanska družba bo poglobila strugo reke Oronte v dolžini 5 km, za kar bodo potrošili 3,27 sirijskih funtov.
OtTVA/?
ZLATO.,SE BO USTALILO
V zadnji številki smo poročali o silnem padcu cene zlata in o vzrokih tega pojava. V Parizu je gram čistega. Zlata stal konec novembra 1949 800 frankov, konec novembra 1953 pa 440 frankov, se pravi, da je cena v tem času padla za 45%. V zadnjem času se je zlato zopet nekoliko popravilo, vendar je v preteklem tednu nastopilo novo nihanje. Najprej je cena napredovala od 452 frankov,, nato pa je zdrknila zopet na 444 frankov. V Italiji se cena zlata suka med 721 jn 725 lir za gram. V Tangerju je prejšnji teden cena padla izpod paritete, in sicer na/ 34,95 dolarja za unčo (pariteta 35). Vendar se je v kratkem zopet dvignila na 35-35,10 dolarja. Pariški izvedenci so mnenja, da ni pričakovati' novega padca.
UČVRSTITEV ZAHODNE MARKE
Zahodnohemška marka se je na notranjem in zunanjem trgu zelo utrdila. Decembra lanskega leta je notirala v Curihu 91 frankov (zal 100 mark), konec junija 1953 97 in 7. dec. že 104,45 švic. franka.
pričel uvoz pomaranč iz Italije šele 1. januarja. Dovoljen pa je že zdaj uvoz mandarin iz Italije. Prav tako so Avstrijci dali prednost uvozu cvetlic iz Holandije pred uvozom iz Italije.
JAJCA NA ANGLEŠKEM CENEJŠA
Ker je v zadnjem času nastopilo toplo vreme, nesejo letos kokoši na Angleškem delj časa kakor običajno. Zaradi tega je prišla na trg velika količina jajc. Cena je bila znižana; nove cene veljajo za mesec dni. Nove cene so naslednje: komad debelih jajc (vrste
A)	4% penija, jajca drobnejša (vrste
B)	4 penije in jajca povprečne debelosti 3% penija. Uvožena jajca bodo prodajali po 3 in 4 penije.
i^OMr. r
nf pjiSIOJlISČU
Med 17. novembrom in 7. decem. brom se je ladijski promet skozi tržaško pristanišče gibal takole:
TRŽAŠKE IN ITALIJANSKE LADJE
»Alfonso Pellegrino« je priplula iz Smirne s 124 t in se vrnila natovorjena. »Mamma Rosa« je priplula iz Ancone prazna in je odplula v Sira-cuso natovorjena. »Monginevro« je pripeljala iz New Orleansa 1016 t in odplula v Malto z 250 goved. »Mare-chiaro« je prispela iz Genove s 30 t in se vrnila s 331 t. »Messapia« je priplula iz Hajfe s 383 t in se vrnila v Larnako s 460 t. »Citta di Alessan. dria« je prispela iz Valence z 8 t in odplula v Marseille s 317 t. »Emilio levoli« je priplula iz Splita prazna in odplula v Fort Sudan s 700 t blaga. cElba« je priplula iz Mount Calamity-ja s 3430 t železne rude in odplula v Piombino s 1000 t litega železa. »Gio-vanni Bottiglieri« je pripeljala iz Rio Marina 1960 t železne rude in odplula v Manfredonijo prazna. »Sandra Maria« je priplula iz Carigrada s 364 ton in odplula v Buenos Aires s 450 tonami. »Giosue Borsi« je prispela iz Londona z 24 t in odplula v Hamburg s 488 t. »Esperia« je priplula iz Bejruta s 30 t in se vrnila. »Pietro Gori« je priplula iz La Goulette s 7300 ton železne rude in se vrnila prazna. »Lo-redan« je priplula iz Carigrada z 813 t in se vrnila z 274 t. »Bramante« je
prispela iz Barija prazna in odplula v Aleksandrijo natovorjena, »Fiato« je prispela iz Ravenne prazna in odplu. la v Hajfo s 643 t lesa. »Barletta« je priplula iz Carigrada s 32 t in se vrnila. »Patrizia« je prispela iz Smirne s 190 t in odplula na Reko s preostalim tovorom. »Manue!« je priplula iz Ravenne prazna in odplula v Patras natovorjena z lesom. »Alco« je prispela iz Barija s 1128 t olja in .se vrnila, PRIPLULE SO:	»Valverde« iz
Fort Sudana s 151 t, »Tiflet« iz Benetk prazna, »Ambra« iz Kalkute s 3778 t, »Afrika« iz Capetowna s 175 t, »Maria Lauro« iz Benetk prazna!, »Venezia Gluha« iz Kalkute s 6566 t železne rude in »Peppino Palomba« iz Benetk prazna. ODPLULE SO: r.Chioggia« v Bejrut s 532 t, »Palmaio-la« v Genovo s 1700 t litega železa, »Spuma« v Capetovvn z 2550 t, »Barletta« v Carigrad z 298 t, »Lavoro« v Sidon prazna, »Alga« v Kalkuto natovorjena, »Stadium« v Geddo s 671 t lesa, »Enrk v Bejrut natovorjena, »S. Carlo« v Bombaj s 736 t, »Silvano« v Aleksandrijo z 2670 t, »Marte« v Pi. rej s 510 t, »Coralhna« v Benetke prazna, »Audax« v Kalkuto prazna, »Luisa« v Sidon prazna, od koder se je vrnila s 672 t, »Carso« v Carigrad s 670 t, »Massana« v Bejrut s 550 t.
GRŠKE LADJE
»Aristodimos« je priplula iz Benetk prazna in odplula v Pirej s 608 t.
"»•LVTk C) 2 I v U A J 1 UOVENUEGA f O M O H C A K A
telj spoznal, da mi je kliring postal pravcata mora, ki me je težila bolj kot strah pred besnečimi viharji, zahrbtnimi podvodnimi čermi in nenasitnimi brazilskimi komarji, prenašalci malarije.
Zaradi zadrege ves oznojen naju je tajnik na mojo zahtevo spremil k vsevednemu gospodu C. Toda tudi ta nama ni vedel kako pomagati. Nasvetoval nama je, da odjadramo na otok Mayo, kj.r baje tihotapci večkrat krcajo sol brez omenjenenih do. valjenj. Tedaj se je na mojem zemljepisnem obzorju prvič pojavil ta čuden otok in ni mi žal, da sem ga pobliže spoznal.
Od kar sem bil na otokih Zelenega rta, me je neprestano mučilo vprašanje, kako bomo preplavili velikansko prostranost Oceana. Ta misel mi je prhutala v glavi kakor vešča, ki jo mika plamen, in dražila mojo sicer mirno nrav. Vedel sem, da ne smemo več odlašati, ker bi sicer zamudili najugodnejšo dobo pasatnih vetrov v območju, kjer smo nameravali »čez lužo«.
Sprejel sem nasvet gospoda C., ki nam je že pripravil bogato zalogo živil, med katerimi smo z navdušenjem pozdravili tri zaboje pravih napole-tanskih makaronov in 15 živih koko. ši. »če ne bomo preveč požrešni, nam bo ta zaloga zadostovala do brazilt ske obale. V nasprotnem primeru si bomo pomagali z ribami, ki jih je v morju na pretek.« Tako sem mislil, ko sem nadzoroval vkrcavanje živeža in preklinjal smolo, ki se nas je tako trdovratno držala. Strojniki so med tem razstavili nekaj važnih de-
lov stroja,'da bi ga čim bolje očistili; zato smo svoj odhod odložili na naslednji dan.
Po kosilu so nam signalizirali s francoskega parnika, da nas vabijo na čajanko, s posebnim sporočilom, da s seboj pripeljemo tudi Gomeza. Prijaznemu povabilu smo se seveda polnoštevilno odzvali, samo Pepček je topot moral ostati doma, ker ga je nekaj zavijalo v želodcu. Gomez mi je zaupal, da mu je prejšnjega dne v nočnem zabavišču Pepček izpraznil dva kozarčka konjaka, ki je sedaj delal preglavice njegovemu opičjemu že. lodcu. Pri Francozih je bilo seveda zopet nadvse zabavno. Glavno besedo je imel naš Gomez, ki se je za ta večer še posebno pripravil. Zapel je nekaj francoskih popevk. Naučil se jih je gotovo pri mladi črnooki potnici, s katero sem ga zjutraj srečal v mestnem parku, čudil sem se, kako se ie ta preprost pobalin iz predmestja Gran Kanarie tako hitro privadil družabnemu življenju; še posebno, če se spomnim, kako je ves sramežljiv prišel s svojim Pepčkom na brod.
Preden smo se poslovili od prijaznih gostiteljev, sem izkoristil pr'lož. nost in točno po brodskem kronometru naravnal svojo žepno uro, s kata-no smo na nadaljnjem potovanju določevali z astronomskim opazovanjem, položaj ladje. O točnosti te moje čebule je poslej odviselo, ako bo )Ge. nova« na brazilski obali lahko vplo-vila v varen pristan. Ko je francoski parobrod proti večeru izplul, smo na prostranem sidrišču Porto Granda ostali sami z malo »Genovo«. V mestu je bilo zopet vse mirno, ker ga ra-
zen naših mornarjev niso vznemirjali radovedni-tujci. Nočno zabavišče, ki je bilo včeraj tako hrupno, ni ta dan niti odprlo svojih vrat. Njegov lastnik je gotbvo prešteval bogat iz. kupiček prejšnjega večera in čakal, da se na vhodu v pristanišče pojavi nov parnik.
Sedel sem v 'družbi s potniki na palubi »Genove« ter opazoval grozeče zbiranje oblakov, ki so kmalu prekrili, zvezdnato nebo. V zraku ni bilo niti daška vetra in vsepovsod je vladala gluha tišina — posebnost tropskih noči. Zdelo se mi je, da je življenje o-krog mene nenadoma zastalo. Misli, gnane od vsakdanjih skrbi so se razpršile v nič in obdal me je prijazen, občutek miru in udobja. Občutek ne. moči.
MAMILA TROPSKIH DEŽEL Kdor tega občutka še ni imel, si ga ne more predstavljati. Prebivalci tropov trde, da ga povzročajo: vročina, močna vlaga in nizek zračni pritisk. Bo že res tako... V mestih Severne Brazilije, v neizmernih in pustih ravninah argentinskega Gran Chaca in na gumijevih plantažah Francoskega Konga sem srečal nemalo Evropejcev, ki so mi zatrjevali, da jim je ta občutek bil usoden. Oropal jih je moči ustvarjanja, logičnosti mišljenja in razsodnosti ter jih pahnil v naročje grdih razvad, od katerih je za njih najusodnejše pijančevanje. Al. kohol je v tropih najhujše mamilo, kdor se mu podvrže, je izgubljen.
K. P.
(Se nadaljuje)
»Kozani« je priplula iz Benetk prazna in odplula v Argostoli s 300 t. »Plotar-kis Blessas« je priplula iz Erakliona z 20Q t in odplula v Pirej natovorjena, »Christina« je priplula iz Erakliona s 601 t, »Agios Markos« je priplula iz Kalymnosa z 18 t, »Suntgmatar. kis« iz Katakolona z 292 t.
AMERIŠKE LADJE
»Exbrook« je priplula iz New Yorka z 272 t in se vrnila v ZDA s 435 t. »Expeditor« je priplula iz New Yorka s 625 t in se vrnila v ZDA z 18 t, »Hellen Lykes« je priplula iz Galve-stona z 253 t in odplula v Benetke s preostalim tovorom. »Exton« je priplula iz Filadelfije s 491 t blaga.
ANGLEŠKE LADJE
»British Scientist« je priplula iz Da-kara prazna in odplula v Aden z 11468 ton nafte; »British Justice« je odplula v Meno el Ahmadi prazna. »Mar. ria« je priplula iz Pulja prazna. »>Gartwood« je priplula iz Londona s 525 t.
NORVEŠKE LADJE
»Belraj« je priplula iz Cardiffa prazna in odplula v Aleksandrijo s 14 lokomotivami. »Bernhard Hansen« je priplula iz Benetk prazna in odplula v Colombo. »Arne Presthus« je priplula iz Amsterdama s 151 t in se vrnila natovorjena, »Spero« je priplula iz Bombaja s 6920 t, »Stiklestad« je priplula iz Tripolisa s 13.800 t mineralnega olja.
TURŠKA »Hopa« je priplula iz Carigrada s 319 t In odplula v Benetke. »Selcuk« je priplula iz Messine s 315 t. IZRAELSKA »Nakson« je odplula v Tel Aviv s 1898 t. HOLAND. SKA »Coolhaven« je priplula iz Rotterdama natovorjena in odplula v Amsterdam s 50 t. ARGENTINSKA »Rio Cuinto« je priplula iz Buenos Airesa prazna in se vrnila natovorjena. ŠVEDSKA »Bernicia« je priplula iz Stockholma s 50 t in odplula na Reko s preostalim tovorom.
JUGOSLOVANSKE LADJE
»Makedonija« je priplula 6. dec. iz ZDA s 75 t blaga jn odplula istega dne na Reko. »Topusko« je priplula 7. dec. z Reke, vkrcala 500 kub. m. lesa za Aleksandrijo ter odplula 7. dec. na Bližnji vzhod. »Srbija« je priplula 9. dec. z Reke, vkrcala 134 t blaga za Ka-zablanko in ZDA ter odplula 9. dec. v ZDA. »Dinara« je priplula iz Severne Evrope s 65 t, vkrcala 30 t ter odplula v Severno Evropo. »Sarajevo« je priplula 15. dec. z Reke ter bo odplula 18. dec. na Bližnji vzhod., »Vis« je priplula 15. dec. z 850 t pomaranč z Bližnjega vzhoda, vkrcala 7o j in odplula 17. dec. na Reko.
Pričakuje se prihod: »Avala« 19. dec. jz Severne Evrope, »Skopje« 19. dec. z Bližnjega vzhoda, »Pula« 25. dec. iz Severne Evrope, »Rijeka« 28. dec. jz Severne Evrope, »Zagreb« 29. dec. z Bližnjega vzhoda.
»GOSPODARSTVO*4
Izhaja vsak drugi petek. — UREDNI STVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 89-33. — CENA: posamezna številka lir 25; za Jugoslavijo din 15, za cono B din 15. --- NAROČNINA: za STO in Ita-
lijo letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 380 din, polletna 200 din; naroča sa pri A.D.I.T.-u, DRŽ. ZAL. SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, ček. rac. pri Narodni banki št. 606-T-892; za cono B letna 380 din, polletna 200 din, naročnine se polagajo pri »LIPA«, Koper; ostalo inozemstvo 2 dol. OGLASI se naročajo pri PUBBLIPRESS, Trg Goldoni 4, Trst, tel. 93-589, ali neposredno pri upravi »Gospodarstva«. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir. Glavni urednik dr. Lojze Berce Odgov. uredni^ dr. Stanislav Oblak Založnik: Založba »Gospodarstva« Tisk: Tiskarna »Graphis«

Mehanična delavnica in prodaja motornih vozil
Tassan Bruno
TRST - ul Udine 61 - Telefon 75-12
Vam nudi po ugodnih cenah motorje,,MOSQUlTO“, motocikle , GANNA". dvokolesa priznanih znamk ter pribor za „VESPE'‘ in „LAMBRETTE"
PRODAJA
STAVBNEGA MATERIALA
Stavbni les - železo -omet - cevi ETERNiT cementne cevi i. t. d.
Kupujemo storo železo in kb-vinske odpadke
Prevzem in dostava na dom
E. UGUSSI (ex Michelli)
Trst. ul. delTIstria 155 (Sv. Ana)
TEL. ŠT. 93-459
Stavbeni les, nov in rabljen
Bali - Baini obročki
Stroalni obročki
zo vse Visle motorjev
za avtomobile., motocikle, za plovbo ter motorje industrijskih in poljedelskih strojev
Pooblaščeni zastopnik;
TUFANI dott. GIUSEPPE
Trst — Ul. Gatteri št. 38
Tel. št. 94-273
EXPORT - IMPORT
V/lZA S/.AIM	^
Trat
__J 0
—nJ
projektiranje-montaža
CENTRALNiH KURJAV IN VO-dovodnih INŠTALACIJ
KLEPARSTVO
TURIST
RESTAVRACIJA in kopališče SV. NIKOLAJ (ANKARAN)
Prvovrstna hrana in vsakovrstne pijače - Weekend hišiče, krasna plaža drevored, športno igrišče, bar, itd.
Odprto
celo zimo
Cene
znižane
Plačila v vseh
valutah
Cene zelo
ugodne.

■tli

SOSIČ
S O S S I
MARIO
OPČINE, Tl MONTE RE 4 - TEL 21-155
Prodajamo plinske, električne in druge štedilnike znamke ,,ZOPPAS“, radio aparate priznanih znamk in električni material
ZASTOPSTVO „MQUIOASA“
Nabavite ga lahko v Bazovici, Padričah,
Trebčah, Konkonelu in Velikem Repnu
Prodajamo tudi na obroke . Cene ugodne I ,
JUGOSLAVENSKA LINIJSKA PLOVIDRA
DIREKCIJA- RIJEKA
Telegrami; JUGOUNDA - Tel. 26-51, 26-52, 26-53 (poldne) 26-51
VZDRŽUJE REDNI POTNIŠKO BLAGOVNI PROMET IZ JADRANJ
l>:	SEVERNO AFRIKO IN SEVERNO EVROPO VSAKIH 7 DNI
TURČIJO IN GRČIJO	„	7	D®1
BLIŽNJI VZHOD	„	7	DNI
SEVERNO AMERIKO	„	10	DNI
Zastopstvo v Trstu: "N 0 R D - A D R I A„ Agenzia Marittima di V. BORTOLUZZI Telegrami: „N0RD-ADRIA“ - Trieste - Tel.: 76-13, 29-8-29 Uradi:	TRST, Piazza Duca degli Abruzzi štev. T
BOR
Koper (postaja)
Tel. št. 96 — Telegr. EORKOPfR
VELETRGOVINA Z LESOM, DRVMI in PREMOGOM
lina na zalogi vse vrste mehkega in trdega lesa. Smreko, bor, tesane jelove trame, hrast, jesen, brest. Parjeno in neparjeno bukovino. Vezane plošče ir parjcne“in neparjene bukovine ter lesonit.
Vrši strokovni prevzem vseh vrst lesa za domače in inozemske tvidke Vsem cenjenim odjemalcem in dobaviteljem želimo vesel božič!
Veletrgovina z alkoholnimi pijačami Zaloga istrskih vin kot: refošb, malvazija, Barbera, Pinot, merlot, kabernet itd. ter žganja in likerjev
Vsem cenjenim odjemalcem in doba' viteljem želimo vesel božič!
Golorieflo	di C»
Skladišče in uradi:	TIR ST, CTIL,. »JEJC TJMOUSTJFO ŠT. 3
Zaloga istrskih in vipavskih vin ter krnskega teranu
T JE JL, JE JET O N ŠT JE V. 23=<G7r0 - P* ii JD O M TU :	T JE JE. ŠT. dUL-JL^S
SEDE 2. TRST - ULICA F A B I O FILZ1 ST. 10/1. - TELEFON ST. TS-OS
^tOSPOmR.SKF.G A ZDRl ffENJAl
ImUh ««<r«<i - Irinaisla plača
vse kolektivne delovne pogodbe eiividevajo, da so delodajalci dolž-’ ^Plačati ob božičnih praznikih aj°3im uslužbencem božično nagrado žij trinaisto plačo. Načelno znaša bo. Clla nagrada enomesečno plačo, Zari^3’1' lločemo v kratkem podati devne določbe za posamezne selu r3e gospodarskega udejstvovanja: Ijgovimki sektor:	Na dan pred
, zičnim praznikom mora delodaja-izplačati svojim uslužbencem bo-cho nagrado, ki znaša za osebje z adniško kvalifikacijo eno mesečno .ac°, za osebje z delavsko kvalifika. 3o pa pia50 za 26 delovnih dni. Ce j® je seveda delovno razmerje zače-• oziroma končalo v teku leta, pri-da uslužbencem sorazmerni del e-j Mesečne plače oziroma plače za 26 *°vnih dni; pri tem se doba izpod okneseca ne šteje, dočim se doba pol meseca šteje kot cel mesec. Gostinski obrati:	Vsem uslužben-
^J11, tako z uradniško kot z delavsko _ aiifikacijo, pripada kot božična na. "a(ia enomesečna plača, odnosno Jeh sorazmerni del, če je delovno ^zrnerje prenehalo ali se začelo v te-ieta.
Obrtniški obrati: Osebam, zaposle-
v obrtniških obratih, pripada kot
tlim
^ožična nagrada plača za 2Q0 ur, o-dM0tna sorazmerni del te plače, če je iavec izstopil iz obrata ali vstopil ttjega, v teku leta.
lndustrijski sektor: Uslužbencem z adniško kvalifikacijo pripada kot
božična nagrada enomesečna plača, uslužbencem z delavsko kvalifikacijo pa plača za 200 ur dela, če je to osebje bilo zaposleno v obratu vse leto. Ce pa je bilo v obratu zaposleno le del leta, jim pripada kot božična na. grada sorazmerni del enomesečne plače oziroma plača za 200 ur dela.
V vseh sektorjih se kot plača, ki je osnova za izračunanje božične nagrade, šteje osnovna plača, izredna doklada in vse druge sestavine usluž-benskih prejemkov.
Odbitki od zneska božične nagrade na račun pridobninskega davka kategorije C.2 (R.M. cat. C-2) se pa računajo takole:
1.	če božična nagrada ne presega zneska 18.461 lir, ni nobenega odbitka;
2.	če božična nagrada presega znesek 18.461 lir, a ne dosega zneska 20.000 lir, se računa odbitek v izmeri 4,20% na razliko med 240.000 lir in zneskom, ki ga dobimo, če znesek božične nagrade pomnožimo s 13;
3.	če božična nagrada presega lir 20.000,. a ne doseže zneska 73.846 lir, se odbitek računa v izmeri 4,20% na celotni znesek božične nagrade;
4.	če božična nagrada presega 73.846 lir, a ne dosega zneska 80.000 lir, se odbitek računa na celotni znesek božične nagrade, delno v izmeri 4,20%, delno v izmeri 8,4Q°/o. Del božične na. grade, ki je v tem primeru podvržen odbitku v izmeri 8,40%, je vsota, ki jo
dobimo, ako od produkta:	trinajsta
plača pomnožena s trinajst, odbijemo S60.000 lir;
5. če božična nagrada znaša 80.000 lir oziroma, ako presega ta znesek, se odbitek računa v izmeri 8,40% na celotni znesek.
Ta praktična pravila veljajo seveda le v primeru, ako je bil uslužbenec zaposlen v obratu celo leto. V primeru začetka delovnega razmerja v teku leta oziroma njegovega prenehanja v teku leta, ko uslužbenec prej. me sorazmerni del enomesečne plače, se' tudi ti odbitki na račun pridobninskega davka kategorije C-2 računajo temu primerno.
Vsa podrobnejša pojasnila prejmejo člani v tajništvu SGZ.
OBNOVA UPRAVNIH DOVOLILNIO
Ponovno opozarjamo vse člane i-metnike javnih obratov, kot so gostilne, krčme, bari, kavarne in podobno, da so dolžni, da najkasneje do 31. t. m. vplačajo na registrskem u-radu takso za upravno dovolilnico in upravne dovolilnice skupno s po. trdilom o plačanju takse predložijo v obnovo za leto 1954 policijskim oblastem. Hkrati je tri ba predložiti v obnovo občinskemu higienskemu uradu upravne dovolilnice tega urada.
Dalje so dolžni, da do 31. t. m. zaprosijo za obnovo dovolilnic pristojnega urada vsi imetniki obratov, ki prodajajo likerje, špirit, profume na alkoholni bazi in podobno.
Vsa podrobnejša pojasnila prejme, jo člani v tajništvu SGZ, ki jim tudi po potrebi opravi vse v tej zvezi.
llefrel liosic !
,.®e nobeno leto pi bilo voščilo k bo-tav1*111 Prazrnk:om, ki so simbol miru, *° ha mestu kakor prav letos. Anglo-so v!sltlep z dne 8. okt., s katerim “Oteli Anglo-saksonci izročiti cono
^ahji, nam je prinesel vojno nevar-ost pred prag. Zato je naše letošnje , seilo naročnikom in oglasnikom toli-Ko bolj vroče.
Uredništvo in uprava »Gospodarstva«
B°ZICNE POČITNICE , Qa tržaških šolah bodo od 24. decem-a do 6. januarja.
Gen, V[/interton je ugodil
p0^°venski šolniki na Tržaškem so v oo.ni spomenici zaprosili conskega ja'[e*inlka naj bi se tudi njim izplača-k^izredna doklada (emergenza), ki je iti 9 P.r^znana italijanskim profesorjem Ha U®ite^em. Pri tem so se sklicevali Ve Namestitveni odlok, ki priznava sloji i® šolnikom iste pravice kakor alijanskim. Gen. Winterton je zahtevi .“godil. Doklada teče od 1. julija 1952 i1 ahaša okoli 450Q na mesec, različ-0 Po položaju šolnika.
^Radniki v coni b morajo zna-
n DVA JEZIKA	I
Okrajni odbor v Kopru je razposlal kat VS-e pl°breie,ne oblasti okrožnico, v eri 2ahteva, da se morajo vsi urad-
lov opozarja, da je pobijanje borovega prelca — kakor je bilo določeno s kr. odi. z dne 20. maja 1926 in z dne 12. februarja 1938 — obvezno. Uničevanje prelčevih gnezd mora biti zaključeno do 15. februarja 1954. Gnezda je treba odstraniti tako, da se odžagajo veje, na katerih se nahajajo. Ce pa so gnezda na vrhu drevesa, jih je treba odstraniti brez odžaganja vrha.
Gradnja električnega voda jdvno-koristna. Dela, ki zadevajo gradnjo in obratovanje električnega voda z napetostjo 50.000 voltov od transformatorske postaje žavlje (Akvilinija) je do postaje ACEGAT v občini Milje, ki jih je prevzela »Električna družba Julijske krajine« (Societa elettrica della Venezia Giulia) morajo biti za-
četa v treh in končana v šestih mesecih od dneva objave ukaza ZVU št. 126. Ta dela so javno koristna.
Dela v zvezi z gradnjo električnega voda z napetostjo 50.000 voltov, ki bo vezal od droga št. 77 električnega voda Opčine—Pulj pri Ricmanjih novo transformatorsko postajo pri življah v tržaškem industrijskem pristanišču in ki jih bo izvršila »Električna družba Julijske krajine« (Societa e-'ottrica per la Venezia Giulia) morajo biti začeta v treh in končana v šestih mesecih od dneva objave ukaza ZVU št. 127. Ta dela so javnokorist-na.
Podaljšanje poljedelskih pogodb. — Ukaz ZVU št. 131 podaljšuje na an-gloameriškem področju STO poljedelske pogodbe ■— polovinarske, kolonat-ske zakupe, pogodbo o delitvi pridelkov in zakupe, sklenjene z neposrednimi obdelovalci —■ do konca letošnjega. poljedelskega leta.
Qikj
v coni B naučiti izven svojega
So ‘erinsJce§a jezika še drugi jezik, ki Ur^vori v deželi. Uslužbenci v javnih tiari 11	m°rali v določenem roku
Praviti zadevni izpit Ko bi to ve-■^° tu'di za cono A!
V°RN1 VLAK z DUNAJA v TRST
kat*6 ^e*ezniški konferenci v Gradcu, „ ?re 50 se udeležili predstavniki ju-in 3 0yanskih, avstrijskih, italijanskih go	železnic, je bilo končno do-
orjeno, da se uvede brzi motorni Vo o n:led Dunajem in Trstom, ki bo l)r. skozj Ljubljano. Načrt sta že prej tpravili Jugoslavija in Avrstrija.
SLV.EC AVSTRIJSKEGA prometa °JDE Na SEVER
Prelf^ dunaiskimi poslovnimi krogi in 1»^ Stavnik;i nemškega pristanišča Bre-Strj.a' Se dogovarjajo o pospešitvi av-sPornie§a prometa skozi Bremen. Na bo^ banskem dunajskem velesejmu v “Priredili «Dan hanseatskih (se-
rmh) pristanišč((i
i00° 'BEGUNCEV
Tr
Življenje v coni B cenejše
j)0 ailjanski tržaški listi trdijo, da je 8 0I?fiavi anglo - ameriškega sklepa z b'e„ °*3ra Prispelo v cono A okoli 2000 b6l ncev iz Cone B. Urad za preskrbo bcev je objavil, da bodo begunce
Bosiaii V Trstu
v Videmsko pokrajino, ker ni Več mesta zanje.
Finančni oddelek
2Vum'sfca pomoč.	_ _________
začen^^a- da je za vse nedelje, fla 8i 1 ^ne novembra 1953 in vse 26	' Nraja 1954, vštevši dneve 25.,
tej . Ncembra 1953, 1. in 6. januarja 'iPdat 'vrnar;>'a 19594, določen poseben „ . ek na vsako vstopnico za vstop
iavnt
Vsejj a zabavišča ali na predstave |lavln,VrSk’ k* so Podvržene državnemu ’ vštevši športne prireditve.
2Vu^anje, borovega prelca. Oddelek Za Poljedelstvo, gozdove in ribo-
Piran, 14. decembra
Zivljenjisika raven v coni B_ ki se je že v zadnjih letih nenehno dvigala, je zaznamovala zlasti v zadnjih mesecih občuten skok navzgor. Na trgu se že davno ne čuti pomanjkanja raznih konisumnih artiklov, kakor se je občutilo še pred' par leti, in si jih je moralo prebivalstvo nabavljati predvsem iz Trsta. Sedaj se dobi vsega na pretek in dobilo bi se še več in v večji izbiri, ako bi bila naša trgovinska podjetja bolj podjetna in se zadostno oskrbovala na jugoslovanskem trgu. Doba pomanjkanja raznih kon-sumnih artiklov je tedaj že davno za nami in cona B ni v tem pogledu več navezana na Tnst. kakor je bila še pred nekaj leti.
V zadnjih mesecih pa je nastopilo tudi občutno znižanje cen mnogim konsumnim artiklom, ki so bile še do nedavna v primerjavi s Trstom in kupno močjo prehivalfeltva pretirano visoke. Kakor smo že poročali v našem listu, so bile v zadnjem času zni Žane cene tekstilnemu blagu za povprečno 23%. Nadalje so bile občutno znižane cene elektriki, kruhu in vinu, ki je še pred nekaj mesci stalo 140 do 180 dinarjev, a danes stane 80 do 120 dinarjev liter. Prav tako sta se občutno pocenila kava in riž in to v taki meri, da se domačemu prebivalstvu že več ne izplača nosit: ju iz Trsta.
Ker sodijo navedeni artikli med najosnovnejše žlivljenjskfei potrebščine, je dano upanje, da bodo prej ali slej padle cene tudi drugim potrebščinam in zlasti uslugam, ki so v naši coni še vedno pretirano visoke. K temu bi lahko mnogo pripomogla tudi reorganizacija trgovinske mreže, k pa je ostala vsaj ,za zdaj, kakor kaže samo pobožna želja. Ne glede na naša pričakovanja pa pomenijo že prej navedena znižanja cen raznim artiklom občuten dvig življenjske ravni prebivalstva v coni B.
Nova ležišča boksita v Bujščini. Pc zaslugi jugoslovanskih geologov sc izsledili v Bujščini nova ležišča boksita, in to prav v trenutku, ko so bila dosedanja ležišča že skoraj popolnoma izčrpana. Ker pa so nova ležišča v globini okrog 12 metrov pod
JUSARSKE PRAVICE
K**ečka obveza na Kranjskem in Primorskem
Šosnori611*611 Preobrat v kmetijskem za, nar*tvu je bila zemljiška odve-b0.rh ° te 3e prišlo po dolgotrajnih h kmetov.tlačanov. Z odpravo
»odložn- , etov-tlačanov- z odpravo S° k bistva, (c.:s, patent. 7. IV. 1841D
, v,. —'“'a I.CSS, p
biie „e odpravljene vse dajatve, ki so <VeVezane s Podložništvom in vse tve- , osebne in gospodarske omeji-hiet j e so bili izenačeni z dru-
VaU
Silni „	- -.--‘J‘-- i&Ciia.OCilJL £ Ul U-
tanovi. Za nekatera bremena so
S	Plačevati kmetje odkupnino.
^Nietst80 nasta!e v agrarnih odnosih tHembPeSu Bvdsbva temeljite spre-Svobod ’ k° -^e kme,:‘POdložnik postal ŽEtvihT,en <iržavyan. enak ostalim dr-p . nom ih prost vseh omejitev.
C Je treba omeniti. da je
du	“d Pravico do užitkov v goz.
j. ti0	Prejšnjega gospodarja, t.
Niso ho -cirv in stelje. S to odvezo ke 6 re*ene užitne pravice kmeč-Paše W (srenie) v gozdovih in To j•,Pušnikih zemljiške gosposke, ientnrv, , i^očeno pa šele s ces. pa-Nredit,,. 0<i 5’.	1853 o odvezi in
Pr. gp,i .zem'jiških bremen, kakor n. flrugjhnle drv in pravice na les im 5 u gozdnih pridelkov v tujem
gozdu, pravice paše na tujem zemljišču in vseh ostalih poljskih služnosti Te pravice so bile ukinjene popolnoma ali deloma proti plačilu. Za eksistenco siromašnega kmeta so bile vsekakor velikega pomena.
Odkup po določbah ces. patenta iz leta 1853 se je vršil s prenosom od. stopljenih delov na skupnost vseh u-pravičencev. To so bile srenje, ki so predstavljale gospodarske koristi v vasi ali naselju. Srenja je igrala v času podložništva za kmeta važno vlogo, da je namreč zastopala pravice .srenj skih upravičencev na skupnih zemljiščih, ki so jim bila dana v izkoriščanje. Tudi po nastanku politične občine se je ohranila ta vloga sre. nje ter se ni spremenila, kakor bj bilo pričakovati; da njene pravice niso bile raztegnjene na novo naseljeni prebivalci občine, tako da ti niso bili deležni istih pravic kot stari vaščani.
Izvedba kmečke odveze je bila dana posebnim deželnim komisijam, in sicer za Kranjsko v Ljubljani, za Primorje v Trstu. Ti dve komisiji sta dodeljevali srenjska zemljišča. Tržaška komisija je izročala večinoma taka zemljišča občinam, katastralnim
debelo plastjo skajoivja, boksita ne bo več mogoče pridobivati kakor doslej v dtoevnem kopu, marveč bo treba napraviti rudnik.
Prvi riž in prvi bombaž v coni B. Kmetijska preizkuševalna postaja v bujskem okraju je leto« posjejala v bonificirani dolini Mirne1 v preizkusne namene okrog 12.000 kv, metrov zemlje z rižem, bombažem, koruzo in deteilljcj. Poivršjinti posejana z rižem, je znašala 500 kv. metrov. Kljub pomladanski zmrzali in toči je znašal pridelek riža na tej površini 110 kg, kar ustreza povprečnemui pridelku 22 stotov na hektar. Bombaž pa se ni obnesel tako dobro; dozorelo ga je samo 50 do 70%. Za gojenje bombaža tamkajšnjega podnebja ne odgovarja. Poizkusi z gojenjem riža pa se bodo ' nadaljevali.
Volitve v zbor proizvaijallcev. Dne 12. in 13. t. m. so bile v koprskem okraju volitve v zbor proizvajalcev, ki predstavlja skupno z okrajnim zborom njegovo zakonodajno telo in odloča poleg tega še o gospodarskih vprašanjihi UipravičenUh volilcev je bilo' 13.200; izmed teh j,e 5800 zaposlenih v trgovini in industriji, 7400 pa v kmetijstvu. Okraj je bil razde-Ijjen na 35 volilnih enot, od katerih je pripadalo 23 trgovini, obrti, industriji, turizmu, prometu in ribištvu, 12 pa kmetijstvu.
Modernizacija industrije. V tovarnah ribjih konzerv »Dragonja« v U-magu in »Ampeiea« v Izoli so si nabavili nove stroje, ki naj bi omogočili racionalnejšo proizvodnjo in izkoriščanje odpadkov. Z novimi stroji bodo v tovarni Ampeiea odslej proizvajali ribje olje in ribjo moko, iz odpadkov; po teh je na jugoslovanskem trgu veiko povpraševanje:.
Tudi vinska klet podjetja »Vinopro-dukt« v Umagu noče zaostajati za moderno vinsko kletjo podjetja »Vino« v Kopru, ki smo jo že opisali v našem listu. Tudi oni so si namreč nabavili v Franciji stroj za stekleni-* čenje vina in razne druge tehnične napHvle 3a proizvodnjo in hrambo vina in tudi oni si postavljajo nove destilerijo.
dr. Fr. J.
občinam ali posameznim vasem, ljubljanska pa redno skupnosti upravičen, cev. Odkup se je izvršil navadno s poravnavo, kj je morala biti odobrena po pristojni komisiji. Te poravnave so se sklepale, čeprav med strankami skoro vedno po sugestiji komisije. Zaradi tega so na Kranjskem navedeni kot lastniki v zemljiški knjigi upravičena posestva po hišnih številkah ali pa srenjo kot pravna oseba, na Primorskem pa ne najdemo vknjiženih upravičencev, razen če se je delitev agrarnih skupnosti izvršila pred komisarjem za agrarne opera, cije ali prej. Sicer je tudi solastninska oblika bila uporabljena večkrat zaradi njene nezamudne izvedbe v zemljiški knjigi. Po servitutnem patentu (z 5/7 1. 1853) je bilo treba pri odkupu servitut ugotoviti tudi površino, kraj in način izkoriščanja, trajanje in mero uživanja. Zaradi tega je imel posestnik proste kmetije (Hube) večje število živine in temu do. sledno mu je pripadala večja mera uživanja pri paši in stelji kakor drugemu kmetu, ki je imel 1/4 posesti. Tudi potreba takega večjega posestnika po lesu (za kurjavo ali stavbo, za popravo orodja) je bila večja. Zaradi tega se je odkupna cena ravnala po vrednosti kmetije.
dr V. O.
(Se nadaljuje)
vesele božične praznike
želijo naslednja podjetja:
ŠOLSKO LETO SE JE PRIČELO!
STARSI! Predno boste nakupovali za otroke, oglejte si nar I šo zalogo najlepših modelov moških, ženskih in otroških čevljev
CALZOLERIA FIORENTINA Soc.ar. I. I
TRIESTE ■ VIA E. TARABOCCHIA Z - TEL 96-536
ilhem cenjenim oSiihomileem
Kmoduo'iam im Opciimli
želi kiMiiih uebele doiime, pjamikč
Cenjenim gostom gostilne Bavčar v ulici Romagna št. 30 in gostom gostilne „Na mostu" u Skednju, ulica Soncini št. 20 ŽELIMO VESEL BOŽIC!
Jv mir	|
Trst, ul. Vasari lO - Tel. 69-661
Vsem cenjenim odjemalcem želi srečne in vesele božične praznike !
______________________________________________________________________
fhecne in čebele Sciicne ptaznihe zeli cbem beejim cenjenim odjemalcem bta'mznana iubdha
Jakob P&ikaao
2aloga lik&ijm, igranja m bijapoo
tibl, ul. d. X. Xidiab it. G - tel .9G-332
UVOZ	TVRDKA	IZVOZ
SILA JOŽE.F
VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA
Trst - Ul. Rossetti 15 - Tel. 95-661
želi vsem cenj. dobaviteljem in odjemalcem vesele božične praznike !
Vesele božične praznike želi cenjenim odjemalcem
TRGOVINA IN PEKARNA
ZiCMRTL «5oiK.
Opčine, Proseška ulica štev. 161 - Telefon 21-046
Gostilničarji, gospodinje, novoporočenci!
Oglejte si v naši trgovini veliko izbiro vseh vrst kuhalnikov in štedilnikov na plin, tekoči plin, elektriko, les in premog najboljših znamk. Električni hladilniki in hladilniki na led - Naj-lepši darilni predmeti, servisi iz porcelana, umetno izdelane keramike, stekla in kristala.
Prvovrstno posrebreni pribor in pribor iz nerjavečega jekla.
Ivan Kerže
TRST - Trg S- Giovanni 1 - Telefon 50-19
Vse za bare, gostilne, dom in kuhinjo !
Prodajamo tudi na obroke!
Zaloga stavbenega materiala in lesa
Daneu FrančišKa, Opčine, Narodna 77
.bo : Telefon 21-034
Želimo cenjenim odjemalcem vesele božične praznike !
M I L A It’ tl Sedež in uprava : Via Tertuiliano, 70
Tel. 54670, 53938, 581556, 584920 Pos lo valni ca: Viale Bligny, 23-Tel. 5.12.07 Torino: Via Piincipi D’Acaja 57 - Tel. 7.04.04 - Padova P zza della Stazione N. I -Tel. 2.79.54 Bologna Via Amendola N. 2 -Tet. 3.83.03 Roma Viate Aventino N-88/90/92 Tel. 59.36.97 59.95.22 - Kapoli Via ligo Foscolo N. 4 -Tel. 6.07.26 C. C. Milano 238831 C. C. Homa 146198 C. C. Napoli 139488
Postrežemo Uam z luijboijššm domačim in istrskim vinom in domačim pršutom
S. A. FABBRil ACCUMULATOBI
t ttžt.
NAJBOLJŠA BATERIJA
Malalan Ernest
Opčine - Narodna ulica št. 128
TELEFON 21-189
Trgovina z električnimi potrebščinami, radio aparati priznanih znamk in pibigasa — Pravzemamo vsakovrstne elektroinštalacije. Želimo cenjenim odjemalcem vesel božiči
SILVIO SERIN
Import s ExporČ\
TRIESTE
VIA MADONNA DEL MARE 4 - TEL. 80-80
C U S C1 N E T TI A SFERE ED A R U L L I
Utensileria - Strumenti di misura
Orodje — Aparati za merjenje Kroglični in valjčni ležaji
Uvozno in izvozno podjetje
I>. IM s ; IM
TRST
Ul. XXX Ottobre 8, tel. 29-812 Uvažamo in izvažamo predvsem
pliitovine ter vse vrste lesa
Teleg. KAPI
Trgovina z lesom na drobno in na debelo
MOŽE VLADIMIR
Skladišče in pisarna: Trst - Ulica Boccaccio št. 21 - Tel. 31-496
Bogata izbira desk mehkega in trdega lesa, vezanih plošč in furnirja.
Cene ugodne!	Cene ugodne!
ca
‘3
h
d
>
#
>v
u
T It S T ITI. Ciinim 24 tel. 06-0X5
nudi
na izbiro vse vrste dobrih čevljev najbolj poznanih tovarn, ter o r t o p e d i č n o obutev - Konkurenčne cene
Elektro-inštalacijsko podjetje
V' v
Trst, Ulica Roccaccio št. 10
Sprejemamo vsa popravila in naročila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav Pokličite našo telei. štev. 29-322 Se priporočamo!
IMPEXPORT
UVOZ - IZVOZ_-_
Uvaža:
les, drva stavbni material
hi/aža.:
tekstile, koloniale in stroje
lwh.lu.je:
vse vrste kompenzacij
TRST, ul. Battisti 23 - Telefon št. 44 208
Telegr.: IMPEXPORT - TRIESTE
KAROSERIJA
Mario Gregorat
Trst, ulica F. Severe 12
Telefon št. 60-67
Hitra izvršitev naročil in takojšnja dostava
Cene ugodne
GOSTILNA
FURLAN
Repentalbor št. 19
Tolef. 820
Točimo prvovrstna domača, vipavska in istrska vina in kraški teran = Prvovrstna kuhinja - Točna postrežba
		F. SPADARO
v .m»—»■ ■■!■■ i .nn SOCIEIA PRODORI IDILI AFFINI		SPEDITERSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI
Soc. a r 1,		TRST - TRIESTE
llrail in skladišče Trsi, ul. F. Severu 23		VIA GF.IEGA ŠTEV. 2
Telefon 63-53		TEL. 07-83 in 31-0-87
Starini! iiiaturial: Opeka - Broime		SCALO LEGNAMI - SERV0LA
plošče razne vrste - Korci domače		TEL. 96 8-47
in jugoslovanske proizvodnje - Ob-		SCALO LEGNAMI - PR0SECC0
ložne plošče bele in barvane - Podna		PONTEBBA
i plošče - Keramični zdrob • Živo in		VIA MAZZINI 49 - TEL. 59
gašeno apno - Soški pesek in gra-		Poštni predal 184
moz . Amiantne in cementne cevi		Telegr.: SPADSPEDIT
NA DROISNO — NA DEBELO		
TOVARNA SODAVICE in zastopnik piva DRE Id ER
Za naročila p okli i te nas na aašo telefonsko tev. 22'50 )
Se priporo r'a
Frasukovlč Leopold
NABREŽINA ŠT. 73
Poslužujle se pri Vaših potovanjih v inozemslvo (Švica - Avstrija - Jugoslavijajitd.)
TURISTIČNE PISARNE
U. V. S. E. T.
UFFICIO VIAGGI SVIZZERO iRIESTINO
TRST, ulica Fabio Filzi št. 5, tel. št. £5-19
Informacije * hotelske rezervacije . turi' stične individualne in kolektivne vize
TRŽNI PREGLED
Tržaški trg
KAVA
TRST. V zadnjem tednu je poskočila cena brazilske kave in sicer n. pr. Santos za 3,5 do 4,5 dolarja za vrečo 50 kg. To povišanje ni vplivalo na ceno kave iz drugih virov.
Povprečne cene kave jia viru proizvodnje so naslednje: brazilska kava, v dolarjih za 50 kg fob: Rio N.Y. 5 54; Rio N.Y. 3 5t>; Santos Superior 69; Santos extra prime crivello 18 74; Victo-ria 5 good to large bean 52,50; srednjei-ameriška, v dolarjih za 50 kg fob: Haiti naravna XXX 62,50; Salvador 65; Kostarika 68,50; arabska kava, v šilingih za 50 kg cif: Gimma 435; Moka Ilo-deidah 1 480; afriška kava, v šilingih za cwt cif: Uganda prana in prečiščena 373; indonezijska kava, v holandskih florintih za 100 kg cif: Bali Robusta 10-12% nečistoče 375.
Povprečne cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista v lirah za kg pet-to ponovno pretehtano fco skladišče prodajalca: brazilska: Rio N.Y. 5 1.250; RIO N.Y. 3 1.270; Santos prime 1.420; Santos extra prime crivello 18 1.450; Victoria 5 good to large bean 1.210; srednjeameriška: Haiti naravna XXX 1.425; San Salvador 1,460; Kostarika 1.535; arabska: Gimma 1.300; Moka Ho-deidah 1 .1375; afriška: Uganda prana in prečiščena 1.210; indonezijska: Bali Robusta 10-12% nečistoče 1.180.
SLADKOR
TRST. Cena sladkorju na evropskih tržiščih se je dvignila. Tako Madžari ponujajo svoj sladkor po 110 dolarjev za metrsko tono foo-prevoz Trst ali Trbiž. Prejšnja kvotacija v začetku decembra je bila 108 dolarjev. Češkoslovaški kristalni sladkor ne kvotira trenutno na tržaškem trgu. Tudi Vzhodna Nemčija je povišala ceno svojemu sladkorju in sicer od 36/6 na 37/5 funta šterlinga za metrsko tono, cif sredozemska pristanišča. Angleški prekupčevalci še ved.no ponujajo češkoslovaški sladkor v kristalu po 35 funtov šter-lingov za tono fob Trst. Gre za sladkor ki ga je Anglija dobila v zameno za angleške stroje. Sklepanje kupčij je zelo omejeno.
KAKAO
TRST. Povprečne cene kakava na viru proizvodnje so naslednje: Accra good fermented new crop 320 šilingov za 50 kg cif Trst proti vkrcanju v decem-bru-januarju, 317/6 šil. proti vkrcanju v decembru februarju; 315 proti vkrcanju v januarju-marcu, 315 proti vkrcanju v februarju-aprilu, 312/6 proti vkrcanju v marcu-maju; Superior Epo-ca Arriba 65 dolarjev za 50 cif Trst proti vkrcanju v decembru; Cevjon EA 1 336 šilingov za cwt cif Trst proti takojšnjemu vkrcanju; Ceylon A 1 336; Ceylon BI 311; Ceylon EB1 311; Cey-lon Al BI mešana 323/6; Ceylon BB1 292; Ceylon Standard 20 312/6; Ceylon B2 376; Samoa new crop grade 1 340 šilingov za cwt cif Trst proti takojšnjem vkrcanju, Samoa new crop grade 2 330.
V zadnjem času je opaziti večjo svetovno potrošnjo kakava.
POPER
TRST. Malabar črni ponujajo na viru proizvodnje po 745 šilingov za cwt cjf Trst proti vkrcanju v decembru, 715 šilingov proti vkrcanju v januarju ■in 700 šilongov proti vkrcanju v februarju. Saratvak special London quality se je poceni} °d na 650 šilingov za cwt cif Tnst proti vkrcanju v decembru; Sarawak beli stane 730 šilingov in Mubtok bel 750 šilingov cif Trst.
Italijanski trg
Na italijanskih tržiščih je po dvotedenskem razmahu nepričakovano zavladalo mrtvilo. Vsako leto v tem času trgovci na debelo polnijo svoje zaloge, ker je za praznike potrošnja mnogo večja. Nekateri menijo, da so vzroki letošnjega nenavadnega pojava zastoja v lem, da so grosisti že prej napolnili svoje zaloge ali pa, ker so se namenoma vzdržali nakuP°vanja, ko so opazili da proizvajalci dvigajo cene zaradi bližajočih se praznikov. Tako so hoteli prisiliti proizvajalce k popuščanju. V bližnji bodočnosti se bo izkazalo, katera domneva je bila točna.
Na pšeničnem trgu ni nobene živahnosti, ker so mlini zmanjšali povpraševanje. Manjše je tudi povpraševanje po koruzi. Krma je ohranila čvrste cene, toda sklenjenih kupčij je malo, ker so živinorejci še dobro preskrbljeni. Živinski trg še ni oživel. Kvotacije so nestalne in težijo še vedno navzdol. Edino prašički za rejo gredo dobro od rok. Po mlečnih proizvodih ni povpraševanja. Na tržišču z olivnim oljem ni prišlo do ravnovesja, med ponudbo in povpraševanjem, ker vztrajajo proizvajalci pri visokih cenah, trgovci na debelo se jim pa težko prilagodijo.
Vinski trg je še vedno živahen. Trgovanje s povrtnino in suhim sadjem poteka običajno. Malenkostno je povpraševanje po paradižnikovi mezgi.
ŽITARICE
VERONA. Mehka pšenica kraj. proizvodnje 'fina 7.250-7.350, dobra 7.050 do 7.150, navadna 6.800-6.950; oves 4.700 do 5.000; inozemski oves 4.200-4.300; rž 5.000-5:200; inozemska rž 3.600-3.700; neoluščeni ječmen 4.100-4.400; inozemski ječmen 3.600-3.900; belo proso 6.400 do 6.700; rumeno 6.300-6.500; koruza mara-
no 5.450-5.550; pšenična moka tipa »00« 9.400-9.800, tipa »0« 9.000-9.100, tipa »1« 8.500-8.600, tipa »2« 8.100-8.200; pšenični otrobi 3.000-3.100; koruzna moka ex-tra 6.600-6.700; koruzna moka fina 6.000 do 6.100 ;neoluščeni riž: Arborio 7.600 do 8.300 ;Vialone 8.600-9.400; Vialone nano 7.600-8.400; Maratelli 7.000-7.300; oluščeni riž: Arborio 15.000-15.600; Vialone 15.600-16.000; Vialone nano 14.400 do 15.000; R.B. 13.300-13.700; Maratelli 12.200-12.600.
ŽIVINA
REGGIO EMILIA. Klavna živina: voli I. 220-250, II. 190-200; krave I. 220-230, H. 140-170; slabše vrste 100-120; junci I. 240-260, II. 230-240; biki 240-260: junice 230-250; teleta 50-70 kg 320-360, 70-90 kg 370-420, nad 90 kg 420-460; živina za rejo in delo: vprežni voji 220-260; molzne krave izbrane 130-160.000 lir glava, navadne 110-130.000; prašički za rejo 18-20 kg 330-350 lir kg; 20-25 kg 340-360; suhi prašiči 30-50 kg 280-300, 50-80 kg 260-280; debele svinje 240 do 270; 120-150 kg 280-290; 151-180 kg 290-300, nad 180 kg 300-305.
MLEČNI IZDELKI
MILAN. Za kg fco sirarna: lombardsko maslo iz smetane 810-820; emilijsko maslo 780-790; čajno maslo 880-900; emi-lijski sir proizvodnje 1952 860-910, proizvodnje 1953 660-710; sbrinz 450-470; emmenthal 490-520; provolone 490-510; gorgonzola 310-340; italico 420-440; ta-leggio 300-330; crescenza 320-330.
KRMA
VERONA. Majsko seno 2.900-3.150, otava 2.950-3.150; detelja 2.500-2.700; žitna slama v balah 1.400-1.500; koruzne pogače 4.100-4.200; lanene pogače 6.500 do 6.600; tropinaste pogače 1.100-1.200; sončnice 1.700-1.800; soja 6.500-6.600.
VINO
MILAN. Cene za stop/stot fco milanska postaja: črno vino Piemonte 10,5-11 stop. 660-690, 11-12 stop. 690-720; Barbera 720-750; Oltrepo pavese 10-11 stop. 640-670, 11-12 stop. 670-700; črno Man-tovano 630-650; Valpolicella in Bardoli-
no 710-730; Soave belo 750-770; emilijsko 10-11 stop. 650-680, 11-12 stop. 680 do 700; Modena 650-680; Romagna belo 640-660, črno 630-640; toskansko navadno 640-680; Marche belo 660-680; Mar-che črno 660-680; Barletta extra 14-15 645-665, navadno 12-13 stop. 605-625, navadno 13-14 stop. 625-645; Sansevero belo 11-12 stop. 670-690; Squinzano 14 do 15 stop. 670-680; Lecesse 13-14 stop. 640-660, 14-15 stop. 660-670; Rionero Barile 9.200-9.500 Jir stot; piemontski moškat 12-800-12.300 lir stot.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Race žive 500-550, zaklane 600-650; kopni živi 750-850, zaklani 950 do 1.050; zajci živi 280-320; zaklani s kožo 380-420, brez kože 380-440; pegatke žive 700-750; zaklane 925-975; kokoši žive 600-650; zaklane 750-850; inozemske zmrznjene kokoši 550-575; žive ■gosi 350-400, zaklane 400-450; živi golobi 625-675, zaklani 850-950; živi piščanci lombardski 750-775; piščanci živi I. vrste 275-750, II. 575-625; zaklani piščanci I. 950-1.050, II. 850-900; živi purani 450-500; zaklani 550-500; žive pure 550-600, zaklane 750-850.
OLJE
REGGIO CALABRIA. Cene za stot fco vagon brez davkov: olivno olje ex-tra do največ 1 stop. kisi. 37.700 :do največ 1.20% kisi. 36.700, do največ 2 odst. kisi. 36.200, do največ 3% 35.700, do največ 4% kisi. 35.200, 5-8% kisj.
4.800; dvakrat rafinirano «B» 37.100, dvakrat rafinirano «A» 39.200.
MILAN. Semensko olje I. vrste 38.500 do 39.000, navadno 34.700-36.000.
KOZA
REGGIO EMILIA. Za kg osoljenih kož z repom fco skladišče grosista: voli do 40 kg 265-280, nad 40 kg 270-275; biki do 40 kg 230-240, nad 40 kg 205-215; teleta 3-6 kg 780-790, 6-8 kg 760 do 770, 8-12 kg 600-610, 12-20 kg 440 do 450, 20-26 kg 360-370; teleta z glavo in parklji 290-295; konji 205-220; mezgi 150-160: osli 120-130; ovni 230-240; ovni (suhe kože) 630-640; zajci (suhe kože) 180-200; jagnjeta 400 lir za kožo.
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO	2/XI	1/XII	15/XII
Pšenica (stot. dol. za bušel)		. . • 19G Vs	201 ‘/4	203,-
Koruza (stot. dol. za bušel)		• • • 1471/8	157 Vs	152%
NEVV YORK			
Baker (stot. dol. za funt)		. . .	30.-	30.-	30.-
Cin (stot. dol. za funt)		. . .	81.50	83.-	86,50
Svinec (stot. dol. za funt)		. . .	13.50	13.50	13.50
Cink (stot. dol. za funt)		. . . 10,—	10,-	10
Aluminij (stot. dol. za funt)		. . .	21.50	21.50	21.50
Nikelj (stot. dol. za funt) .-		. . . 60,—	60,-	60,—
Bombaž (stot. dol. za funt)		. . .	33.05	33.95	33.40
Živo srebro dol. za steklenico		. . . 186,-	188.—	190,—
LONDON			
Baker (f. štor. za d. tono)			. . .	252 -	230.V«	229
Cin (f. štor. za d. tono)		. . • 607,-	630,-	662.72
Cink (f. šter. za d. tono)		. . •	77,—	78.1 2	76- %
Svinec (f. šter. za d. tono)		. . .	90,—	90,—	89.%
SANTOS			
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) . . .	. . . 228 50	285,—	314-90
Večina surovin je na mednarodnem trgu ohrani/a čvrste cene. To velja zla sti za žita, sladkor, kavo in kakao. Prav tako so čvrste cene volni, medtem ko so nekatere pisane kovine, kakor svinec in baker, nekoliko popustile. Važen je mednarodni sporazum o činu, ki je bil dosežen na konferenci v Ženevi. Ve'.. Britanija bo I. januarja izročila trgovino z žveplom in piritom svobodni pobudi. To je bila zadnja trgovina s surovinami, ki je bila še pod državnim nadzorstvom.
ŽITARICE
Nc ameriških borzah se je cena žitu (pšenici) še vedno sukala nad dvema dolarjema za bušel in je še kazala težnjo navzgvi'. V Chicagu se je cena v tednu do 11. decembra povzpela od 204 in pol na 205 stotinke dolarja za funt pi Oti izročitvi v decembru. Koruza je nazadovala od 15514 na 154% proti izročitvi v decembru. Ameriška vlada je sporočila, da bo finančno podprja sa mo izvoz določene količine žita.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Svet za mednarodni sporazum o sladkorju še pričakuje od raznih vlad sp ročilo, ali bodo pristale na sporazum. Kuba je že to storila. Ako bo dovc (j cržav potrdilo sporazum, se bo pričel izvajati 1. januarja. Cena sladkorja je v New Yorku za malenkost napredovala in sicer od 3,26 na 3,30 stotinke dolarja za funt. Cena kave je zopet na predovala, :n sicer od 59,68 na 81,40 stotinke dolarja za funt proti izročiVi v decembru (v tednu do 11. dec.) Po rubila o pridelku kakava v Angleški zahodni Afriki so .neugodna. Pridelek ne bo dosegel 256.000 ton, kakor so pivotno predvidevali. V ameriških krogih cenijo svetovni pridelek 1953-54 na 10,300.000 vreč po 60 kg. Kakao je dosegel rekordno ceno 43,63 stotinke delat ja za funt (prejšnji teden 42,88).
VLAKNA
Cena bombaža je v New Yorku popustila od 33,50 na 33,35 stotinke dolarja za funt proti takojnšnjemu plačilu. Nova cenitev ameriškega pridelka govori o 16,437.000 balah, medtem ko je prejšnja navajala 16,092.000 bal (lan-
sko leto 15,135.000 bal). Karnak je v Aleksandriji staj 62,68 (teden poprej 62,60), ašmuni 52,32 (53,25 teden prej) talarjev za kantar, ki tehta 99 funtov. Cena volne je v New Yorku je poskočila od 147,6 na 150,5 stotinke dolarja za funt. Zadnje dražbe v Londonu in Avstraliji so se zaključile z optimizmom, to je z upanjem na boljše cene ali vsaj na utrditev sedanjih cen. Avstralci računajo, da jim bo sezona 1953 1954 vrgla 440 milijonov avstralskih funtov, se pravi 55 milijonov več kakor prejšnja. Cepa jute je v Kalkuti za vrsto First Pakistan novega pridelka o-stala neizpremenjena pri 126,8 rupije za maund, ki tehta 83 funtov.
KOVINE
Pri pisanih kovipah n; bilo posebnih sprememb. Elektrolitični baker je v New Yorku popuslil od 27,75 na 27,60 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru. Računajo, da se bodo obnovila pogajanja med ZDA in Čilom za dobavo bakra. ZDA so potrošile to leto 5.160 milijonov funtov bakra, se pravi 200 milijonov več kakor lansko Jeto. Cena cina je v New Yor-ku popustila od 84,75 pa 84, stotinke dolarja za funt kljub sporazumu v Ženevi. V Londonu je ostala neizpremenjena pri 427% funtov šterlingov za tono. Prav tako je ostala cena cinka v New Yorku neizpremenjena pri 10. Lito železo je v New Yorku neizpre-menjeno pri 56,76 dolarjev za tono. Buffalo pri 56,50, povprečna cena starega železa pri 34,83 in živega srebra pri 186 dolarjev za steklenico.
Cene pisanih kovin v Zahodni Nemčiji: baker 12. XII. 284 DM 100 kg, cin (11. XII.) 779, svinec (12. XII.) 125,15 in cink (12. XII.) 92,70 DM za 100 kg.
KOŽE
Na dražbi v Hannovru so kupci v kratkem času pokupili vse ponujeno blago. Cene so bile čvrste.
Z argentinskega trga poročajo: Zelo so povpraševali po dobrih vrstah »fri-gorificos«, prav tako po suhih kožah in po kožah campos. Teh so prodali 200.000 kosov za izvoz. Sama Nemčija je kupila 13.800 komadov. V Uragva-ju ni več na razpolago blaga.
VALUTE V MILANU	VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
	1.12.53	15.21.53	Min.	Maks.					
Funt šterling	5.975	6,100	5.900	6.150		2.12.53	15.12.53	Min.	Maks.
Napoleon	4.850	5.000	4.775	5.000					
Dolar	632	630	628.50	632	Južna železnica	1.358	1.345	1.343	1.365
Francoski frank	163	164,50	162.50	164,50	Splošne zavarov.	13.600	13.580	13.300	13.600
Švicarski frank	147, -	-	146.75	146,50	147,—	Assicuratrice	3 660	3.700	3.660	3.700
Funt št. papir	1.670	1.670	—	—	Riun. Adr. Sic.	5.500	5.550	5.500	5 550
Avstrijski šiling	24.-	24.50	24,—	24.50	Jerolimič	4.650	4.550	4.550	4.650
Zlato	720	725	717	732	»Istra-Trst«	846	940	846	940
					»Lošinj«	8.000	8.000	—	—
BANKOVCI		V CURIHU			Martinolič	4.150	4.150	—	—
	15. decembra 1953				Premuda	8.500	8.750	8.500	8.750
ZDA (1 dol.)	4,29 7.,	Belgija (100 fr.)		8,46	Tripkovič	10.000	10.000	—	—
Anglija (1 f.št.)	11,28	Holand. (100 fi.)		lll.Vs	Openski tramvaj	1.720	1.720	—	—
Francija (100 fr.) 1,127«		Švedska (100 kr.)		77,7„	Terni	195	188	188.50	198
Italija (100 lir)	0,68	Izrael (1	f.št.)	1,50	ILVA	289	287	282.50	289
Avstrija (100 š.)	16,48	Španija (100 pez.)		9,90	Zdr. jadr. ladjedel	413	413	—	—
Cehoslov.	18.-	Argent (100 pez.)		—	Ampelea	800	800	—	—
Nemč. (100 DM)	101,—	Egipt (1	f.št.)	10,15	Arrigoni	1.000	1.000	—	—
&tm KMECLE ZVEZE
SEDEŽ: TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT- lO I. - TELEFON ŠT. 54-58
Zakaj prav jesensko gnojenje
V jeseni globoko zorano in obilno s hlevskim -gnojem pognojeno zemljo pustimo pepovlačeno čez zimo v surovih brazdah in kepah izpostavljeno mrazu. V tako obdelani zemlji je mnogo velikih odprtin. Iz skopnelega snega pronica voda vanje ter se pretaka in od-ceja skozi zemljo v globino. Le na površini se del vlage' izsuši. Za odceja-jočo se vodo prihaja v večje odprtine rahle žive orne zemlje zunanji topli zrak, ki se je ob sončnem dnevu dokaj segrel. Prodira skozi odprtine rahlega živega sloja ter močno segreva notranjost zemlje. Zemlja in talna voda pod površino sprejemata iz toplega zraka toploto in jo ohranita. Ce sledi več zaporednih sončnih dni ,se zemlja že zgodaj pomladi v vsej obdelani globini močno segreje in prezrači, posebno v zavetni in sončni legi.
S segrevanjem žive zemlje se obudijo in poživijo talne drobnoživke. Te se naglo razmnožujejo in hitreje rastejo ter pospešeno razkrajajo hlevski gnoj in ostanke odmrlih rastlin, ki so rastle prejšnje leto na njih. Vse drobnoživke močno dihajo, ko se razmnožujejo, rastejo in razkrajajo snovi. Razkrajanje organskih snovi, razkrajanje rudnin in dihanje je počasno gorenje (oksidacija), pri katerem nastane toplota, ki tudi segreva zemljo. To gorenje je tako slabo,
da ga ne moremo opaziti z očmi, temveč ga zaznavamo in občutimo šele tedaj, ko se na zunaj ponavlja večja toplota. Vsak kmet ve iz lastne izkušnje, da se v zimskem času v gnojni gredi ali kupu rahlega hlevskega gnoja zemlja in gnoj močno segrejeta.
Cim več je v tleh hlevskega gnoja za razkrajanje, čim večja je rahlost zemlje, čim večji je dotok in pretakanje zraka v zemlji, tem bolj dihajo in delujejo bakterije, tem močneje in hitreje se enakomerno segreva sloj orne žive zemlje. To pa izdatno pospešuje ka-lenje posajenega krompirja.
Krompir, ki kali v topli in zmirno vlažni zemlji, požene najprej kalček in iz kalčka koreninice. V rahli zemlji kalček hitro prodira proti površini. Ker zemlja ne nudi odpora, ne troši kalček svojih moči, da prodira po dolgih ovinkih med debelimi grudami iz zemlje. Svojo moč prihrani za hitrejšo in krepkejšo rast. Talna toplota pospešuje tudi dihanje kalčka in >s tem povzroča, da hitreje zraste v močno in zastavno krompirjevko.
Na spodnjem koncu kalčka, tik ob semenskem gomolju se tvorijo, razvijajo i.n rastejo koreninice in stoloni (živike podzemno steblo). V rahli, zračni in topli zemlji nežne koreninice hitreje rastejo in razvijajo mnogo več postran-
skih koreninic. Na ta način zavzemajo večji obseg in prepletajo vso rahlo živo orno zemljo na gosto v vseh smereh. Zato hitreje najdejo in bolje izkoristijo razpoložljiva raztopljena rastlinska hraniva v tleh. Krompirjeva rastlina se krepko razraste v močan grmiček.
Nežne koreninice krompirja vsebujejo razmeroma mnoge vode ter izredno močno dihajo. Zato potrebujejo rahlo, zračno in svežo zemljo; v tla naj lahko prodira dovolj zraka. Pozneje, ko nastajajo novi mladi gomolji, se dobro razvijajo, če je zemlja rahla in zračna, da se lahko debelijo in dihajo. V plitko obdelani in zbiii zemlji se gomolj težko razširja, ostane droban in izobličen, pridelka je manj.
Rahla zemlja, ki je še zasenčena z močno razvito krompirjevo cimo, zadrži mnogo' več zimske vlage v dobi poletne suše; to pa krompirju močno prija in koristi.
E
MILANO
VIA G. e C. VEKINI, 81
(gia Via Settembrini, 147)
Telefona N. 287-833
IMPORT - EXPORT
IM^tTOVlAi;
I ii vseli vrst iždelkoV
POPRAVI LA P REDELAVA KAROSERIJ
MAKI O BEMBlč
ARTUR« BARVANJ^ RUSSIAA TAPECIRANJE
TRST, ULCOLOGNA $1.48- TELEFON 52-32
Hotel Hotel „ Hotel , Hotel ,
»CENTRAL" DORA" ,P 1 H A N"
D
.PARTIZAN"
n
rr
a
in sodobno urejeno nočna restavracija in bar ,,VESNA" nudijo razne specialitete na žaru, dobro vino, prijetno zobovo ob nojboljšem plesnem orkestru. ODPRTO VSAK VEČER
Kmet in vrtnar konec decembra
Na njivi in na polju: Nadaljujemo z razvažanjem gnoja, ki ga po možnosti tudi rastrosimo in podorjemo, da pripravimo pravočasno zemljo za pomladansko setev. Stara detelj išča in travnike, ki dajejo malo krme, preorjemo v njive, še preden pritisne hud mraz.
Na vrtu: Gnojimo in pripravljamo zemljo za setev zgodnje vrtnine, ki jo bomo sejali, takoj ko mine hujši mraz. Za gnojenje vrtne zemlje uporabljaj kolikor mogoče zrel gnoj ali pa zdelan mešanec - kompost. Ta gnojila dobro dopolni z umetnimi po nasvetih kmetijskega strokovnjaka. Na zemljo, v kateri je mnogo škodljivcev in je že močno utrujena, trosi apneni dušik ali kalcijev cianamid v količini približno 500 kg na hektar (5 kg na 100 kv. m.) To gnojilo dovaja zemlji za zelenjavo prepotreben dušik i.n uničuje, oziroma odganja rastlinske škodljivce. Ako zemlja ni na vrhu več zmrznjena, lahko sadiš vanjo česen in čebulček, ter seješ peteršilj in korenček.
V vinogradu in sadovnjaku: Nadaljujmo s pripravljanjem kolov in bek za vežnjo trt. Kupiti si moramo tudi potrebno pocinkano žico. Našim razmeram ustreza najbolj pocinkana žica št. 14, katere pride približno 33 m na vsak kg. Za nov trtni nasad nadaljujemo s paštanjem. Skrajni čas je, da si za nasad naročimo trte cepljenke ali pa korenjake. Naročaj le dobre sorte trt, ki
dajejo v naših krajih cenjene in zadovoljive pridelke. Ako nameravaš napraviti nov nasad trt večjega obsega, posvetuj se pravočasno z izkušenim strokovnjakom, da se laže izogneš morebitnim hujšim pogreškom pri nasadu. Podobno ravnaj tudi pri novih'drevesnih nasadih. Zimski čas je najprimernejši za zidanje in popravljanje zidov po vinogradih in njivah.
V kleti: Mlado vino mora biti do tega časa vsaj enkrat pretočeno, da ga ločimo od drožja (fece). Pazi, da bodo sodi z vinom vedno polni do vehe in dobro zamašeni. Za zamašek uporabljaj le zdravo plutovino ali pa dovolj trd les. Nikakor pa ne maši sodov s cunjami, ker propuščajo zrak in se z njimi raznašajo vinske bolezni.
Splošna navodila. V tej dobi imamo mnogo praznikov in je prav, da se kmetovalec tudi dobro odpočije, ko je trdo delal več ali manj vse leto. S svojo družino in s prijatelji naj si priovšči tudi zdravega razvedrila in zabave. Slabo vreme in nekaj prostega časa pa uporabi v tej dobi za pregled in nekak obračun ali bilanco dela v starem letu, in za nove načrte, kako bi po možnosti svoje gospodarstvo še izboljšal. Na svoje družbene dolžnosti pa tudi ne smeš pozabiti in poravnati moraš članarino pri svojih organizacijah, kakor poravnaš redno tudi razne davke. Zavedaj se, da samo kot organiziran kmet lahko izvršuješ svoje pravice.
Prehrana kokoši mora biti mnogo-stranska, da dobi žival vsa potrebna hranila. Ce damo kokoši vse snovi, ki jih potrebuje za razvoj, tedaj uspeva in nam koristi.
Poletj si kokoši, ki imajo na razpolago obsežno izletišče, same preskrbe mnogo hranilnih snovi in rejec le dopolnjuje prehrano s tem, da daje živali dnevno žitne piče, ki je kokoši same ne morejo dobiti. Pozimi pa je rejčeva skrb za prehrano kokoši ob. seznejša; saj si same kokoši ne morejo najti na prostem skoro ničesar.
Najvažnejša hranila so beljakovine in ogljikovi vodani. Beljakovine so za nesnice še posebno važne, saj porabi kokoš mnogo beljakovin za tvorbo jajc. Zato trosimo jajčaricam še posebej en del beljakovine hrane na štiri dele ogljikovih vodanov.
Beljakovine živalskega izvora so važnejše, ker jih živalski organizem laže prebavi. Najlaže krmimo z beljakovinami živalskega izvora, če dajemo kokošim mleka. Najprimernejše je kravje mleko. Zlasti kozje mleko ima mnogo beljakovin in tolšč. Ker pa je mleko predragoceno hranivo, da bi ga pokladaii kokošim, dajemo po, sneto mleko ali pinjevec. Mleko ima lahko prebavljive beljakovine živalskega izvora. Poleg tega ima še mnogo drugih važnejših snovi in vitaminov. Mlečni sladkor, ki ga mleko vsebuje, se spremeni v prebavnih organih v mlečno kislino, ki preprečuje razvoj škodljivih zajedavcev v čre. vesju. Kokoš-nesnica potrebuje dnevno eno osminko posnetega mleka. Seveda pa moramo poskrbeti, da bo kokoš mleko pila. To dosežemo le, če ji onemogočimo, da bi pila drugje vodo. Ko se kokoš na mleko privadi, ga rada pije. Poskusi so pokazali, da se je s podajanjem mleka zvišala nesnost za okoli 10 odstotkov.
Vendar s samim mlekom ne bomo dajali dovolj beljakovin. Posegli bo. mo tudi po rastlinskih beljakovinah. Krmila, ki jih lahko uporabljamo za kokoši in v katerih je zgoščeno mnogo beljakovin, so grah, fižol, droži. Tudi v detelj ni moki je precej beljakovin rastlinskega izvora. Dalje v pšeničnih otrobih, seveda pa še več v moki. Zrnje ima nekaj nižjih odstotkov beljakovin. Največ jih je v pšenici; oves, ječmen in koruza nekaj manj. Zato je najbolje, da pokla-damo mešano zrnje. Ajda za nesnice ni primerna, ker zadržuje nesnost.
Čeprav ogljikovi vodani pospešuje, jo zamaščenost, bomo tudi to pičo s temi hranilnim isnovmi podajali nes-nicam; saj pri dobrih j aj caricah ni nevarnosti, da bi se zamastile. Se silimo jih lahko k jedi. Najvažnejše škrobno (ogljikovi vodani) krmilo je krompir. Nekdaj so perutninarji nasprotovali krmljenju kokoši s krompirjem. To pa zategadelj, ker so krmili s krompirjem preveč. Danes ve. mo, da smemo krmiti s krompirjem zmerno in da moramo dodati beljako-vinasto krmo. Pri krmljenju s krompirjem in sploh z mehko hrano, mora biti ta vedno sveža. Kokoši ne smejo uživati zmrznjene krme.
Čeprav vsebuje že krma sama dovolj apna, če pokladamo dovolj raznovrstno hrano, je pozimi vendarle dobro, če dodajamo tudi nekaj klaje. nega apna. Se boljši je kostni zdrob, ki vsebuje beljakovine in fosfatne soli. — Kokoši potrebujejo za pospešitev prebave drobnih kamenčkov, ki jih na
- nesnice pozimi
zasnežnih tleh ne morejo dobiti. Zato jim dajmo kamenčkov v majhni posodi.
Pogreta voda učinkuje pozimi ugodno. Poskusi so pokazali, da bo bolje uspevale kokoši, ki so uživale ogreto pitno vodo, seveda ne sme biti ta pretopla. Se najbolje je, da pozimi da. jemo postano vodo, ki se je v toplem prostoru nekoliko ogrela.
Kokoši jajčaric dajemo dnevno povprečno po 50 g zrnja, kakih 15 g zjutraj, ostalih 35 g pa zvečer. Opoldne pokladamo mehko mešano krmo. Hrano podajamo vedno v krmilnikih (ko-ritcih), v posodah, da lahko neporab. Ijeno zopet odnesemo. Sploh je koristno, če pustimo pičo kokošim samo kako uro, dokler se nasitijo, nato pa posodo s krmo odstranimo. Tako ohranimo boljšo ječnost kokoši.
KMETIJSKE NADALJEVALNE SOLE
V	okraju Maribor.okolica bodo u-vedli obvezno šolanje kmečke mladine v kmetijskih nadaljevalnih šolah.
V	njih se bo strokovno izobraževala
kmečka mladina, ki je končala osnovno šolo. Na področju tega okraja bo 34 nadaljevalnih kmečkih šol. Pouk bo trajal od oktobra do marca, in sicrr v dveh zaporednih letih. Pouk je prilagojen kmetijskim okolišem; tako bodo tri vrste šol:	sadjarsko-
vinogradniškai, živinorejskcnpOljedel* ska in gozdarska.
ŽELEZNIŠKI MOST NA MURI
Prejšnji teden so na Muri pri Veržeju izročili prometu nov železniški most, ki je dolg 160 metrov in ki je stal 120 milijonov dinarjev. Most so zgradila domača podjetja. Konstrukcija je železobetonska.
»MLEKO A«.
V	Winsenu v Zahodnj Nemčiji so odprli prv mlekarno, ki proizvaja tako imenovano »mleko A«. Mleko pasterizirajo in ga prečistijo ter mu dodajo vitamin A, da je bolj užitno in redilno za dojenčke. Tako preprečijo širjenje jetike, ki se prenaša po mle. ku od živali na dojenčka. Zdravniki so ugotovili, da umre v Zahodni Nemčiji 1800 otrok vsako leto prav zaradi takšnega okuženja; zboli pa tako za jetiko okoli 38.000 dojenčkov. V novi mlekarni bodo pripravili okoli 40.000 pollitrskih steklenic takšnega mleka v enem mesecu.
Dve ministrstvi za kmetijstvo imajo zdaj v ZSSR. Ministrstvo za kmetijstvo in kmetijsko preskrbo se je namreč razbilo v dve; v ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo za preskrbo. EVROPSKE PREPROGE N A AMERIŠKEM TRGU
»New York Journal of Commerce« poroča, da se bo letošnja prodaja evropskih preprog v Združenih državah v primeri z lansko najmanj podvojila.
V	prvih 9 mesecih 1953 so v Združenih državah prodali 2,018.664 kvadratnih metrov uvoženih preprog, v istem času lanskega leta 1,390.684 kvadratnih metrov.
V	Združenih državah pa bodo letos izdelali okoli 65 milijonov kvadratnih jardov preprog. Največ preprog so u-vozili iz Belgije, Velike Britanije in Francije. Časopis pripominja, da so a-meriški trgovci z vzorci in kakovostjo uvoženih preprog zelo zadovoljni in da so uvožene preproge iz same volne, medtem ko izdelujejo ameriške tovarne okoli 42% preprog iz umetnih vlaken.
150 MODERNO UREJENIH SOB S TEKOČO VODO, OKUSNA HRANA, DOMAČA VINA
Prenotacije za skupine, bankete in posameznike. Telefonirajte na št. 31 in 3-1
PORTOROŽ
Zaloga oglja, premoga in drv za kurjavo
M UROBKIO Hi UEHELII
UVOZ - IZVOZ
Vseh vrst trdnega in mehkega rezanega lesa, tur nirija, vezanih plošč itd.
(Ptevzewnamo prevoise vsaSkovTstme&a blaga z fastmmi prevoznimi sredstvi
Urad: TRST ul. Crispi št. 14 Tel. 93=562 Skladišče: ul. delte IVlilizie 14 - Tel. 96 510 teielonsha številka stanovanja 95-918

Tovorni prevozi	Tel. št. 5608 osebni avtobusni prevoz*
Mehanična delavnica
AVTO GARAŽA - TRfiT
ULICA MOREM 7
IMPORT KOPER e X p o rJ
TELEFON št.:74-155
IZVAŽAMO VSAKOVRSTNO SADJE, ZELENJAVO, GOZDNE SADEŽE (MALINA, BRINJE), SVEŽE IN SUHE GOBE. PRVOVRSTNE SUHE SLIVE V EMBALAŽI PO ŽELJI RUPGA. PREDVSEM PA PRIPOROČAMO NAŠO PRVOVRSTNO PARADIŽNIKOVO MEZGO POLNJENO V DOZAH, TUBAH IN|S0DIH
Cenjenim odjemalcem želimo obilo uspeha v novem leh1’
______________________________________
Oddaja avtomobilov v najem
za prevoz
potnikov na STO in v inozemstvo
FRANC LIPOVEC
Trst, Ul. Timens št. 4 - Tel. 90-298 v uradu - Tel. 33-113 doma CENE UGODNE I	CENE UGODNE |
MIZARJI
KMETOVALCI
PODJETNIKI
I
n u
Dpske smrekove, mace snove in trdih lesov, trame in parket e najugodneje
CALEA
Tel.
90441 TRST Viale Sonnino, 24
PRIZNANA STAVBENO POHIŠTVENA MIZARSKA DELAVNICA in trgovi*8 vseh vrst pohištva SPREJEMAMO NOVA NAROČILA IN P0I!,lV VILA ; NUDIMO PLAČILNE OLAJŠAVE Priporoča so
PRAČEK MARTIČ
Skedenj ■ ULICA Dl SERV0LA 124
uvoz - izvoz
in IZIVIULKO V
Trst, Ulica I. della Croce
TEL. 94-570
Tir. C0LINTER - TRIESTE