1891 Pet in trideset letnici ubile j 1926 the oldest and mpst popular sloveniasi *ewspape* IN UNITED STATES OB AMERICA. štev. (no.) 67. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V^AMERIKI. < Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. F DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAG1 IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. CHICAGO, ILL., SREDA, 7. APRILA — WEDNESDAY, APRIL 7, 1926. .najstarejši. in najbolj priljubljen slovenski list v jdruZenih prZavab 'ameriških, LETNIK XXXV, afcf Pa pripomogel še pro-k h,- ,minister S. Radič. Paši- Pet •ni ^ i, xvauic. rasi- zal° drugega, kakor 3lifi iti' 111 ministerski i-pokoi- stolček in I Mj • C^ka kriza pri belgraj- sa p s? Je čutila že delj t^iii ^ič in »ekateri drugi |jjv kabineta so se gledali s em pisano, kar ni nič do-°betalo. Kriza pa je pri-g,0 vrhunca, ko je Pašič od-. a se delo v parlamentu ^ 5. maja; Radič pa je )i'e da Se mora zborova-^n RADlČEVA POLITIKA JE PRIVEDLA DO MINISTRSKE D KRIZE. PAŠlC VIDEČ, DA SE NE MORE VEC UPIRATI OPOZICIJI, JE RAJE ODSTOPIL. lj ]j(5e'grad' Jugoslavija. — Po- . «a, kakršno je vodil jugoslo-' "ski ministrski predsednik «ola Pašič s svojimi trabanti, ..erjh ima obilo tudi v Slove-*i hodijo okoli s krinko lik fi le' Je naletela ve~ oapor pri opoziciji. Zadnje ^ že bilo opažati, da je fL opozicija nekam bolj Kri "a- Pa saj tudi ni čuda. vj ki Jih je delila Pašiče- j. a®a vsem onim, ki niso tro- njen rog, so sodelovanje iTOfo,'^6 ®e bolj podkrepile. 5'lov°ljstvo je rastlo, k te- VELERUSKI KONGRES V PARIZU. —o- Rusi, ki so pobegnili ali bili pregnani iz> svoje domovine, še vedno sanjarijo o carizmu. ZADNJI POZIV! . uči ; /Nehati 8. aprila, ker na / MOJ. . ® »inrl -1e hotel, da bi se Pašiča 'or. i1 ^alj [e,K'amentu pozvalo na od-pti rf ^Hcai ,Aleksander je takoj i! kL -sebi vodilne P°Hti- je razpravljal o >VCJU novega kabineta. 10 t Sil Je bil ministrski predse ku v Jugoslaviji t* ''t Ai "usr *a s« '»ga je porabila t Jt SVojo Propagando, rta rt a___ . .... Pp>»Pevanje Hov , n* vr»ta somišlje- — 1 Glavni J N^*«" lige je podo-(])f H Voditelji bega. h Priisv m delaJ° načrte, WC^H br denarJ'a- da bi , ko V ° modifikacijo Monaio /V^Oo. vlpiav v kratkem "en Nam« , <,^H.r-neravajo v ta da "se bo >s^lcev tZlrati kakih 200 y s\Smt^0d0 trkali na ®y°ta nabrala. Ti Pa tudi dobro / Mft kJe ni ,ahek P°ael Veliko pot^plje- " v \ « ^ bodo" jG ajti to '/ bori Umazan jezik, fi^ V^-00 dobivali na dan plače, po- Ift . V 1». od 9rt J., on - J kVAr k do 30 od" , / g,:odo nakolektali. Pariz, Francija. — Rusi, zvesti carskemu režimu, ki živijo raztreseno domalega po celem svetu in so v nadlogo marsikateri državi, so poslali svoje delegate na veleruski kongres, ki se vrši v Parizu v Majestic hotelu. Tamkaj je zbranih 400 oseb obojega spola, ki delajo načrte, kako bi pregnali boljše-vike iz domovine in postavili na prestol kot cara bivšega velikega kneza Nikolaja. Poročilo pravi, da imajo delegati, ki so zbrani na kongresu, veliko kinča na sebi. Zlasti parfumirane Rusinje imajo dragocene ovratnice in demant-ne prstane. Kadarkoli je imenovano ime velikega kneza, delegati vzklikajo radostno in ga pozdravljajo kot novega ruskega carja. Veliki knez se že v duhu vidi, kako bo sedel na prestolu. Otvoritveni govor na kongresu je imel prof. Pierre Strouve, ki se je spretno znal ogniti, da ni omenil političnega programa, kajti o temu se bo razpravljalo na tajni seji, A vendar so delegati v svoji navdušenosti za carizem toliko dali razumeti, da bo po njih mnenju kmalu konec boljševiškega režima, kajti na razpolago imajo milijon ruskih beguncev — bivših aristokratov, sedaj cestnih pometačev, natakarjev in šoferjev, ki so pripravljeni dati svoje življenje, da se uresničijo ideje caristov. Aleksander Kerenski in prof. Paul Milukoff, bivša ministra i v ruski provizorični vladi, se otvoritve kongresa nista udeležila, ker smatrata to družbo za preveč "belo." Ko je govornik otvoritvenega govora končal s svojim izvajanjem, je vse navprek po dvorani govorilo, da je zmaga gotova za cariste, in je vse navdušeno vzklikalo Nikolaju. Gotovo je, da je vse skupaj to le sanjarija. Veliko prešibki so, da bi se mogli kosati z dobro organizirano boljševiško arm-ado. AEROPLAN IN AVTO KOLI-DIRALA. Neptune, Fla^— Prvič v zgodovini se je pripetila nesreča, da sta' skupaj trčila avto in ae-roplan. Zgodilo se je na jugu v mestu Neptune, Fla. Mrs. Chnrles J. Lyman, , iz Green Cove Springs je zavozila z .avtom v letalo, ko je baš priletelo na tla in pristalo na zemlji. Mrs. Lyman je zadobila težke poškodbe na roki. KRIŽEM SVETA. tudi >a katoliško — Indian*p®li», Ind. — Guv. Jackson je v sobato po«sil»«tU 48 jatflikov, 1 IS .aplikacij je p« ignoriral. Jubilejna kampanja "Amer. Slovenca," ki je trajala od 1. februarja in bo zaključena dne 12. aprila zvečer, se bliža svojemu koncu. Živahna in z.animiva je bila ta kampanja, ki je spravila vse slovenske rodoljube na delo za ta najstarejši slovenski list v Ameriki. Odkrito povedano, uspeh je dosežen že sedaj, kakoršne-ga nismo pričakovali. Pi-iznanje in zahvala gre našim zavednim slovenskim koreninam, našim vrlim možem in ženam po naših naselbinah. Nekatere, naselbine so se v tej kampanji naravnost čudovito izkazale. Ce vzamemo malo So. Chicago, kjer smo imeli pred kampanjo kakih 80 naročnikov, jih je sedaj nad 150. Dobili smo jih 76 novih in to v naselbini, kjer baje spada k župniji okrog sto družin. Vidi se, da so zanesli list v drugi teritorij in to bo samo župniji v korist. Ljudje, ki bodo čitali katoliški list, se bodo tudi počasi vračali h cerkvi in fari. Iz zapadne slovenske metropole Pueblo, Colo., smo prejeli do današnjega dne 72 novih. In sicer jih je nabrala naša vrla tamošnja zastopnica Mrs. J. Meglen, že priletna žena, vdova, ki mora skrbeti za svoje otroke in zraven delati, da preživi svojo družino. Pa toliko žrtvuje za katoliški tisk, to je največjega priznanja in hvalevredno. Cast naselbini, ki ima tako zavedno slovensko ženo v svoji sredi! Izborno so se pokazale tudi druge naselbine. Chicago, kjer je na čelu kampanje naš navdušeni Mr. Martin Kreme-sec, gl. porotnik KSKJ., ima že 45 novih naročnikov. Tudi Cle% ve,land se je že dobro pokazal. Mr. Kurnik in Mr. Resnik sta jih poslala že celo vrsto novih, pa jih bota še. Slovenska naselbina La Salle, kjer biva tudi več naših slovenskih pijonirjev, se je v tej kampanji imenitno postavila. Dobro poznani naš rojak Mr. Matt Komp Sr. je dobil doslej 36 novih naročnikov. Ali ni to katoliška zavednost! Vrli mož zasluži glede tega vsega priznanja. Pregovor pravi: junaki se preiskušajo v vojni. Kako resničen je ta pregovor. Tudi mi Slovenci imamo zadnja leta neprestano vojno in sicer se vrši med nami, ki smo ostali zvesti prepričanju svojih očetov in mater in med onimi, ki pravijo, da je vse to, v kar človeštvo že blizu 2000 let veruje, to je Kristus in njegova vera humbug, in trgajo ljudi proč od nje. Kadar nastane vojna, tedaj se pokažejo junaki. Kateremu je domovina pri srcu, ta pride sam, prime za meč in gre proti sovražniku. Plašljivce pa je treba s silo spraviti v vojaško suknjo. Tako je tudi pri nas med ameriškimi Slovenci. Ravno v tej kampanji so se pokazali naši vrli možje in žene, da niso plašljivci, ampak junaki ,ki gredo za blagor očetnjave, kamorkoli potreba. Pokazali so, da oni niso junaki samo z jezikom, ampak tudi v dejanjih. Pa bo morda rekel ta ali oni: ja takim lahko, ki imajo čas, mi ga pa nimamo. — Ravno ti, ki so tako vrlo agitirali, imajo najmanj časa za tako stvar, a eno stvar imajo in to je volja za dobro stvar in kjer je ta, tam se pa vse naredi. Rojaki in rojakinje, za agitacijo imate še čas. Cas je določen do 12. aprila zvečer. Še cel ta dan lahko agitirate, le paziti morate, da bote tudi na ta dan odposlali nabrane naročnike za to kampanjo. Pri štetju glasov ob zaključku bomo upoštevali poštni pečat na pismih. Pismo, v katerih bodo poslani naročniki za to kampanja, morajo nositi ne poznejši datum ko je 12. april. ..Ce bo kako pismo nosilo poznejši datum kot 12. april 1926 ne bo upoštevano. Zato zapomnite si to vsi agitatorji in vzemite to na znanje. Tudi v najbolj oddaljenih naselbinah lahko agitirate še cel dan prihodnji pondeljek, samo prepričajte se poprej, kdaj bodo vzeli isti dan zadnjo pošto na vašem poštnem uradu. Pazite, da bodo vsi naročniki gotovo oddani na pošto najkasneje 12. aprila za to kampanjo. Vsi zastopniki (ce) in agitatorji (ce) so prošeni, da teh par večerov še vsepovsod krepko zavihajo rokave in gredo na delo za nove naročnike. Zlasti naselbine, kjer doslej še niste dosegli višjega mesta v tej kampanji, vi ste posebno prošeni te dni, da greste na delo in storite vse, kar se še da te dni za katoliški dnevnik "Amer. Slovenec." Pokažite se, dragi prijatelji ka-loliškega tiska z dejanji še te dni. Storite vse, kar se da v tem oziru po vaših naselbinah. Nekaj v tem oziru lahko še vsak stori. Krasni uspehi v So. Chicago, Pueblo, Cleveland, Chicago, La Salle in drugih naselbinah govore dovolj jasno, kaj se da vse narediti za dobro stvar. Ali mislite, da bi v teh naselbinah dosegli take uspehe, če bi tudi ti agitatorji rekli: ja, pa jaz ne morem, naj kdo drugi itd. Ne bilo bi tako krasnih uspehov, kateri bodo delali tem naselbinam1 čast še leta in leta, ako se ne bi dvignili vsak naxsvojem mestu in šli na delo. Mi vam vsem še enkrat sugestiramo za te zadnje dni, da .greste na delo, kjer ne morete sami, naprosite par svojih prijateljev(ic) in dosegli bote krasne uspehe. S.aj ljudje radi gredo na delo, samo navduiiti jib je treba sa dofcto' stvar. Z»to r* mo|je in Žene, ie te dni, zlasti na Belo nedeljo, dne 11. aprila, vsi na dan in plan, vsi na delo ?a "Amer. Slovenca!" Vsika nasel-i (Dalje na 8. strani.) — Topeka, Kans. — Po dolgem posvetovanju porote sta bila bivši guverner J. M. Davis in njegOv sin Russell oproščena vsake krivde sprejemanja denarja kot podkupnino. Obdol-žena sta bila, da je sprejel Russell $1250 kot posredovalec med očetom in obtožencem, ki je omenjeni znesek plačal za pomiloščenje. — Atene, Grčija. — Ker se je predsedniška volitev odgodi-la na 11. aprila, so nasprotniki Pangalosa v 23 okrajih izjavili, da se ne bodo udeležili volitev. — Oslo, Norveško. — Neki ribič v Oslo fjordu je vjel veliko ribo. Ko ji je razparal trebuh, je našel v njemu prstan, ki se je pozneje izkazal, da je last neke Amerikanke, katera ga je izgubila v Floridi pred več leti. Prstan je cenjen na $25,000. — Lake Charles, La. — Ker je bila slabega zdravja, je Mrs. Emma Jensen, stara 39 let, mati 10 otrok, skočila v vodnjak in utonila. — Chicago, 111. — Erna Moore, stara 19 let, se je na svojem domu podvrgla nepo-stavni operaciji, katera se je pa končala s smrtjo. Uvedena je preiskava. — Harlan, Ky. — Hacue Dockery, ki je priznal, da je morilec treh oseb, je bil pri tu-kajšnem okrožnem sodišču obsojen na smrt. — Savannah, Ga. — "Vsakdo me sovraži, nikogar ni, ki bi me ljubil." Listek te vsebine je bil najden pri truplu komisarja R. M. Lesterja, katerega je našel hišnik za vratmi obešenega. — St. Louis, Mo. — Robert Henderson, ki je bil aretiran v Hot Springs, Ark., in je v zvezi s poštno tatvino v Madison, kjer so odnesli $30,000, je pobegnil, ko so ga že imeli policisti v rokah. Iz Jugoslavije KAJ POROČA LONDONSKI LIST O ITALIJANSKO - JUGOSLOVANSKI ZAVEZNIŠKI POGODBI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Italijansko - jugoslovanski pakt^ Belgrad. — Londonske "Times" obširno komentirajo razširitev italijansko - jugoslovanske zavezniške pogodbe ter na-glašajo, da bo dodatek k tej pogodbi vseboval sledeče tri glavne točke: 1. Skupni nastop o-beh držav proti priključitvi Avstrije k Nemčiji. — 2. Da se Jugoslavija obveže, da ne bo zgradila lastnega modernega pristanišča na Jadranu, ki bi delalo konkurenco Reki. — 3. Italija bo . podpirala jugoslovansko gospodarsko politiko z ozirom na Solun. — Nadalje pišejo "Times," da je dr. Ninčič vsebino te pogodbe sporočil članom Male antante na temeš-varski konferenci in da je član češkoslovaške delegacije izrazil svojo bojazen, da ne pridejo interesi Male antante s tem v kolizijo. Dopolnilo pogodbe se še ni podpisalo, ker želi Jugoslavija zvedeti za stališče Francije in v kakšnem obsegu bi želela sodelovati. V Ženevi se sedaj pogajanja nadaljujejo. Po pisanju "Times" pomeni to novo jugoslovansko orientacijo. Tudi Španija je zainteresirana na Sredozemskem morju. Mus- KONFERENCA ŽELEZNIČARJEV. Železničarski uslužbenci zahtevajo povišanje plače. — Pogajanja med zastopniki so se že pričela. Chicago, 111. — V pondeljek se je tukaj pričela konferenca zastopnikov železniških uslužbencev in bratovščin ter zastopnikov železniških družb. Zborovanje se vrši v glavnem stanu "Association of Railway Executives" na 608 So. Dearborn St. in bo trajalo par tednov. V Chicago zborujejo le iz tega okraja, iz drugih krajev bodo imeli slične seje po drugih mestih. Za južne železnice se bodo vršila pogajanja v Wash-ingtonu, ki se začnejo v četrtek Pri prvih sejah se bo vzela v pretres le plača sprevodnikov in premikačev. Ako se bodo zahteve žel«5uičfcrjev upoštevale in bo nova pl^ila^i leairj-ca prišla v veljavo, bo'do druž be imele 500 milijonov dolarjev Mnanj dobička. bolnico, kjer so ugotovili, da nima težjih notranjih poškodb. Mož bo v kratkem okreval. --o- Nesreča. Pri podiranju hrastov je padel eden na Antona Jevševarja iz Tihaboja pri Mirni in mu zlomil nogo. Druge poškodbe , ni bilo. -o- Smrtna nesreča v rudniku Hu-dijami pri Laškem. V pondeljek, dne 8. m. m. je rudar Dominik Vezovišek padel po neprevidnosti 20 m globoko v jarek in obležal takoj mrtev. Njegovo truplo so takoj po nesreči pripeljali v mrtvašnico pokopališča v Laškem. Ponesrečenec je zapustil ženo in enega nepreskrbljenega otroka. s -o- Visoka starost. V Sumbolovcu v sarajevskem okraju je umrl te dni bivši trgovec Minič v visoki starosti 115 let. Starec je pred par leti oslepel. Zapustil je veliko število vnukov, pravnukov in pra-pravnukov. Njegovih lastnih o-trok pa ni nobeden več pri življenju. solini prevzema vodstvo novih -o- jamstev v evropski politiki. O, Nesreča v gorab. teh stvareh se vodijo pogajanja} Kakor poročajo iz Borovelj, med zainteresiranimi državami se je nedavno drvar Andrej tudi v Ženevi. j Cešič iz Jugoslavije v sprem- Tako poroča po londonskih'stvu nekega tovariša, napotil v "Times" belgrajska "Politika." j Avstrijo iskat dela. Šla sta pre-Naravno je, da je ta vest vedno ko Košute. Ker je bila pot za-dobro informiranih "Times" iz-' radi snežnih žametov nevarna, zvala veliko senzacijo, ker da-'se je tovariš vrnil. Cešič pa je je vsebina slutiti, da se dela na nadaljeval nevarno pot. Lavina novem' rimskem paktu, ki nam' ga je zgrabila in odnesla v preje prinesel precej razočaranja.'Pad. Težko ranjen je le z ve-Vesti o tem so se takoj de- likim trudom prišel do nekega mentirale. Zunanje ministrstvo kmeta, ki je nesrečo sporočil v je izdalo sledeč komunike: .Borovlje. Češiča so prepeljali "Times" so objavile vest, daj v celovško bolnico, se je ob priliki Ninčičevega obiska v Rimu sklenil nadaljen sporazum, da ne bi naša država gradila pristanišča na Jadranu, ki bi konkuriralo Reki. Pooblaščeni smo kategorično izjaviti, da gornje vesti ne odgovarjajo resnici in da se o tem vprašanju niso vodili nobeni razgovori, niti se niso mogli voditi. -o- Porotno zasedanje za katerega je vladalo zlasti v okolici veliko zanimanje radi Dežmanovega slučaja, je končalo. Morilec Dežman, ki je bil obsojen na dosmrtno težko ječo, je sprva vložil proti sodbi ničnostno pritožbo, pozneje pa se je premislil in je pritožbo nato umaknil. Kazen je že nastopil. ——o- Srečo v nesreči je imel posestnik Janez Kužnik iz Preske pri Dobrniču. Dne 3. m. m. je vozil iz gozda listje po zelo strmi poti. Ko je hotel zavreti pri sprednji zavori, mu je apodrpnijo in padel je jjod voz. Obe kol^pi sta šli čez njega, prvo čez koš, zadnje pa čez medenico. Prepeljali so ga sko-ro nezavestnega v kandijsko Širite in agitirajte vsepovsod za Amer. Slovenca 1 Denarne pošiljatve. V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJO, itd. NaSa banka ima STOje lastne zveMS ■ pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše posiljatvq »o de« stavljene prejemnika na doat Sli nt zadnjo pošto točno in brez vsakegtf odbitka. Naie cen« za poSUjke v dinarjih ta Urah so bile včeraj sledeče: l Skupno s poštnino: 300 m Din. 1,000 — Din. 2,500 — Din. 5,000 »— Din. JO,000 — Din. 100 Lir _ 200 m Lir _ 500 M Lir _ 1,000 - Lir $ 9.59 9 18.75 9 46.75 % 93.00 $18100 9 4.70 9 9.95 9 21.75 9 43Š5 Pri pošiljrtvah nad 10,000 Din. al nad 2000 lir posebea popust. Ker se cena Anuria čettokrat m* nja, dostikrat docela nepričakovani, je absolutno nemogoče določiti cent vnaprej. Zato se pošiljatve nakažej« po cenah onega dne, ko mi (prejme« tno denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO P^TI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na SLO< VENSKO BANKO ZAKRATŠEK ft ČE#AREK U55 W. 43nd St., VEW YORK, N, Y. ■'j. ..A,-':.' ■■.•JWg! ^mmmsK* snoven«« Prrj in majatiurfjii •lorgnuju list S Ameriki, . .UatanoTljca lata Ml Ichaja Ti«k dan ruun aedelj, pon-VaUlMf la iuTOT Ml wnuaOdk Izdaja In title*! EDINOST PUBLISHING CO NasloT nredniatTa in ayrare] 1849 W. 22nd St., Chicaio, Ilj. Telefon: Canal 0091, Ka čelo leto Ki pol leta Naročnina! -$5.00 2*50 Za Chicago, Kanada In Errprt Za celo leto . 6.00 Za pol leta _1.00 Th» firt« ud ih« »Ideal SI«, raniaa newspaper In Amaricg. Established J89.L Iaanad daily, azcapt Bandar. Mifr dar, uul tke 4ar altar lulMayfc Fnblished by i EDINOST PUBLISHING CO Addreaa ol publication pfficaj 1849 W. 22nd St., Chicago, Ilj. 'Phone: Canal 0091. BubscriptionT For one year _ For half a year- -15.00 . 2.50 Chicago, Canada and Eurapaj For one year .. 6.00 For half a year __ 3.00 POZOR:—številka poleg Vašega na »lova na lista znači, do kedaj Imata Hit plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker a tem veliko pomagata liatu DOPISI važnega pomena ca hitro objavo morajo biti dopoalanl na ■Tadniitvo vcaj dan in pol pred dnevom, ko izida li«t—Za zadnjo itevilkei f tednu jt ča» do četrtka dopoldne.—Na dopiae brez podpiia »e ne ozira. Entered as second class matter November 10, 1925, at the poat office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Načrti Italije. Zadnji čas je Italija morala na plan s svojimi načrti za bodočnost. Ni jih povedala jasno, le iz njenega gibanja v političnih zvezah in pogodbah. Da bomo te načrte bolj jasno spoznali, moramo jih od njihovega vira dalje opazovati. Naravno in gospodarsko stanje Italije, ki je ob koncu vojske še-le začela boj za svoje načrte, jo sili k njenim drznim načrtom. Italija je pred štiridesetimi leti štela komaj 28 milijonov. Leta 1921 pa je štela Italija že 40 milijonov doma in osem milijonov Italijanov — izseljencev. Število Italijanov bo gotovo kmalu prekoračilo število Francozov. Zemlja pa, ki jo posedajo, je skoro za polovico manjša od Francije. Poleg tega pa jim ne daje surovin: premoga, železa, petroleja itd. Tudi glede žita in splošno glede prehrane so navezani na uvoz. Zato mora Italija v svoji za bodočnost biti res tako — agresivna, tako nasilno imperijalistična. Lega Italije je nadalje taka, da naravnost sili Italijo, da si čimprej osvoji vse postojanke okoli Sredozemskega morja. Sredozemsko morje je njen edini izhod, edina bodočnost. Zato je tako divje branila Tripolis, kjer si je zasigura svoj vis-a-vis. Zdaj si hoče enako zagotoviti svojo severno in vzhodno stran. Svetovna vojna ji je potegnila na severu naravno mejo v visokih Alpah. Zastonj upajo-Tirolci na kakršnokoli osvoboditev. Mussolini sam je napravil načrt, kako bo hitro poitalijanči) južno Tirolsko. Od te meje se Italija ne bo dala več premakniti, razven, če bo premagana. Zdaj je na smotrenem delu, da si popolnoma osvoji Jadransko morje. Videli smo jo, s kolikim interesom se je bavila in se še bavi z Albanijo. Z Annuncijem je potipala Jugoslavijo, če je odločna ali boječa, D'Annuncij si je osvojil Reko. Vršilo se je vse neoficijelno. Ko pa ni bilo dovolj odpornosti, pa oficijelno. lii Reka je Italijanska. V zadnjem času je pokazala te svoje načrte posebno pri ponovnih "razgovorih," ko je bil Ninčič v Rimu. Mussolini je vedel, da je Srbom Solun bolj pri srcu kot pa vsa obala Jadranskega morja, zato jim je tam ponudil vso svojo.pomoč, za to pomoč pa zahteval, da je severna Jugoslavija — jugoslovansko zaledje italijanske-jadranske obali. Ninčič sicer preklicuje, da bi bil.tak dogovor, a se bo zgodilo, kot se je že do zdaj: Ljudjfe se o dogodku na široko razgovori j o, sami sebe prepričajo, da je že kot izvršeno, tedaj se pa reče tudi uradno, da se je to res izvršilo v največjo korist domovine. Vsakemu mora biti zato razumljivo, da Italiji ne ugaja kak.<( balkanska zveza — brez nje, ali močna Mala antanta. Dosledno je proti priklopitvi Avstrije Nemčiji. Dosledno je bila proti jugoslovansko-čehoslovaškem koridoru, ki bi Slovane preveč okrepil. Motiv, ki je vodil Italijo v svetovno vojno proti premočni sosedi, bivši Avstro-Ogrski, vodi Italijo še sedaj v vseh njenih zunanjepolitičnih poslih. Načrti Italije prekrižavajo načrte slovanske moči v Evropi. Načrti Italije nasprotujejo mirni rešitvi gospodarske odpo-moči držav v Srednji Evropi. In na svoji poti, da jih izvede, se Italija ne bo dala ustaviti. Gre ji za kruh in življenje. -O- Politika Velike Srbije je Slovanstvu škodljiva. Kakor pokazujejo politični dogodki zadnjih dni med Italijo in Jugoslavijo se da ugotoviti to le: Italiji^hoče na vsak način napraviti Jadransko in Sredozemsko morje za italijansko jezero. Italijanski diplomati, katerim načeluje Mussolini imajo v tem oziru zaznamovati diplomatične zmage. Zelo važno je, na kaj je pristal v Rimu zunanji minister Jugoslavije Ninčič. To je tajnost in nihče ne ve. Vendar kolikor kažejo komentarji zlasti angleškega tiska se vidi, da so srbski državniki dokaj slabi diplomatje, ali pa so preveč zaslepljeni z velesrbskim šovinizmom. \ Vsak slovanski otrok Vam ve, da so Italijani zakleti so- vražniki Slovanov, osobito še Jugoslovanov. Jugoslovani so za enkrat premali, da bi popravili sami velike krivice, ki so jim prizadjali Italijani po svetovni vojni ob sinji jugoslovanski Adiiji. Prva in najvažnejša naloga za Jugoslavijo je, da bi dobila v svojo konfederacijo Bolgare, po katerih polje v večini slovanska kri. Bolgarov je blizu 6 do 7 milj ono v. Kaka velika moč za Jugoslavijo ? ! Ravno te dni smo čitali po raznih slovanskih časopisih, kako bolgarski predstavniki tuintam naglašajo ob vsaki priliki željo po združitvi z ostalimi Jugoslovani na Balkanu. A Beograd ima zato gluha ušesa. Zakaj ? Govori se, da srbski radikali, katerim je Velika Srbija vse, so glavni faktoi-, ki to zadržujejo. In zakaj? Zato, ker v času opozicij bi Srbi prišli v manjšino. Ako bi se v takih slučajih združili Slovenci, Hrvati in Bolgari, bi bili slednji v takih slučajih absolutni go spodarji položaja v državi. To pa srbskim radikalom nič kaj ne diši. To je baje eden izmed glavnih vzrokov pri tem vprašanju. Zato pa vidimo, da srbski državniki dajejo rajši razne obljube sovražnikom Slovanov, kakor pa bi delali za kompromise za združenje vseh Slovanov na Balkanu. Radikalom je tudi bore malo mar za naše severno zapadno meje. Več jim je kaka macedonska vas, kakor pa dobro industrijsko razviti kraji ob severnozapadni meji, katere bi morali zavarovati pred sovražniki. Taka je dandanašnja politika velesrbskih državnikov. Zaslepljeni so s svojim velesrbskim šovinizmom tako daleč, da ne vidijo, da delajo s tem ogromno škodo skupnemu Slovanstvu. NAŠA JUBILEJNA KAMPANJA. Rothbury, Mich. Takoj v začetku letošnje kampanje mi je uredništvo izrazilo željo, naj bi kaj napisal v prilog lista, ako vem kaj zanimivega. Kako bi ne vedel, sem si mislil, saj sem že štiri leta njegov čitatelj in zastopnik ter skoraj ravno toliko časa tudi dopisovalec. V začetku, ko mi je list pričel prihajati v roke, je izhajal kot "Edinost" samo dvakrat na teden in je bil še tudi zelo majhen. Po pravici povedano, v začetku sem ta listič bolj postrani gledal in mu nisem nič kaj zaupal. Toda, ko sem se pozneje bolj seznanil z njim, ko sem spoznal njega smernice, ki si jih je začrtal in kako se je teh smernic držal, ne oziraje se na levo niti na desno — tedaj sem ga vzljubil in postal je moj intimni prijatelj; tak mi je ostal tudi pozneje, ko se je združila "Edinost" z "Amer. Slovencem." In ko je končno šlo za glasovanje, pod katerim imenom naj se list nadaljuje, je umevno, da sem kot stari naročnik "Edinosti" tudi glasoval za to ime, ,kajti ime "Am. Slovenec" mi preje ni bilo dosti znano. Toda ob zaključku glasovanja smo opazili, da smo bili pristaši "Edinosti" poraženi. Ni me to vznemirilo. Saj sem vedel, da sta imela oba li- da je to edini njih zastopnik, ki se hrabro bori za versko prepričanje in za njih narodnost. Glede sedanje kampanje za nove naročnike pa moram pripomniti, da polje pri nas ni tako ugodno, kot je n. pr. Chicago ali Cleveland, kajti naša naselbina je majhna in smo bili že v prejšnjih kampanjah precej aktivni tako, da smo skoraj vse pobrali, kar se je dalo. Vendar s tem ne nameravam reči, da zdaj popolnoma mirno roke na polju časnikarstva. Tedaj pa je bil prepuščen sam sebi, in kakor nobeno podjetje ne bo prospevalo brež podpiranja in pravega nadzorstva, tako tudi časopis ne. Tudi v Jolietu bi imel Lahko bolji obstoj, ako bi vladalo zanj večje zanimanje; dandanes namreč, ako človek ne teka od hiše do hiše, se zna kaj kmalu zgoditi, da prične postajati list mršav ter začne hirati. Zastopnik tega lista sem od leta 1906. in v svojem seznamu, ki ga vodim približno 17 let, imam vpisanih 953 naročnikov. V prejšnjih letih sem večkrat kaj pisal iz naše naselbine. S svojimi članki sem imel namen, bodriti naše ljudstvo, da se zave svoje moči, da se oživi in si pridobi nekoliko politične energije. Vspeh je bil lep, saj se je v tedanjih časih vse lažje kaj doseglo pri naših ljudeh, kadar je šlo za kako dobro stvar, kajti ljudstvo tedaj še ni bilo kulturno zastrupljeno. Vsa naselbina je bila kakor ena družina, enega duha in enega prepričanja. Vse drugače je dandanes, ko imamo toliko časopisov, dobrih, in žalibog, tudi slabih, i Vsak posamezni list pa gre po svoji poti, kakor si pač najlažje zasigura svojo eksistenco, ima svoje nazore, katere polagoma vceplja tudi svojim čitateljem; zato danes po pravici lahko rečemo : "Sto ljudi i sto čudi." Resničnost tega izreka lahko o-pazimo posebno na naših zborovanjih, kjer se kar ne more nikamor naprej priti, dasi skušaš dokazati kako stvar z najboljšimi argumenti. Vse to je posledica dela onih zastrupljevalcev, ki so že iz stare domovine prišli s tem namenom, da bi tukaj pokvarili slovensko ljudstvo v vseh panogah. Upajmo pa, da bo naše 'ljudstvo zopet spregledalo in Pismo iz Washington-a, D. C križem držimo. Nikakor ne; tudi zdaj se zavedamo svojih, da se bodo vsi tisti, ki so kre-dolžnosti, ki jih imamo do na-j nili na stranpota, zopet obrnili šega jubilanta in jih izvršuje-j v pravo smer. Da pa se to do- Washington, D. C., Catholic University. Dragi g. urednik: — Castitam Vam, ker se tako junaško borite zoper sramotil-ce naše sv. cerkve, zoper naše zaklete janičarje,- ki pod krinko sleparskega socializma in le-ninizma skušajo ugasiti zvezdo sv. vere, katero je Kristus prižgal na Golgoti, da bi nas pripeljala v srečno večnost. Podobni so do pičice nekemu drugemu jaremu junaku, o katerem Vam hočem tukaj na kratko sporočiti, kar sem' pred nekaj dnevi bral, namreč o slavnem francoskem državniku in mogočnem govorniku, a obenem hudem bogotajcu, Rene Vivianiju. Ta nekdaj tako silni možakar je lani v noči od 6. do 7. septembra umrl, a rumeno in rdeče dnevno časopisje nam je o tem bore malo sporočilo, še manj pa o Vivianijevih zadnjih žalostnih letih življenja, dasi ga je nekdaj častilo in slavilo kot kakšnega malika. Slavo so mu peli tudi slovenski ateisti. Ali sic transit gloria mundi. Sledeče vrstice so povzeti po "Vestniku božjega srca Jezusovega," ki se sklicuje na članek izpod peresa č. patra J. Cardoso, S. J., v mehikanskem "Vestniku." Dne 8. novembra 1906. je bilo, ko je Viviani z govorniške tribune v francoski državni zbornici Vsemogočnemu v o-braz zabrusil tale bogokletni stavek: "Združeni v krasnem činu, smo na nebu pogasili zvezde in nikdar več se ne bodo prižgale." Leta 1919 po Vivianijevem slavnem potovanju v Združene države je pa Bog brezbožnežu vzel razum in pogasil zapore- * doma vse zvezde, ki mu jiM bil tja položil in katere jeE' srečnež tako sramotno zlo* ljal: zvezdo spomina, zvc: vesti, zvezdo domišljije,jpv« govorništva. Viviani, kot no, je bil prav sijajen nik, petkrat francoski mini^ trikrat predsednik ministers« ga sveta. Božje plačilo! On, kije dino oropal Boga, je sam P0* otročji. On, ki se je iz sovras" proti duhovnikom boril, se v svoji norosti sam smatral' duhovnika. On, ki je sW hudobni prevzetnosti sv odpraviti, je v norišnici pfl| stu Clamart tratil svoj ^ tem, da je hotel sam maše1 Postavil si je za to oltar, nf pred njim mrmral v svDJ1 ševni temi in posnemal W obrede. On, ki je hotel fv£J na nebu pogasiti, je cele porabil s tem, da je nePlC' no sveče prižigal. On, k1 s drznil trditi, da bo spleZ'1L nebo, je umrl v neozdra'1 norosti, plazeč se po Kaj že pravi psalmist? jal se jim bo Bog in jih šil." Tako pojde tudi naši"1 božnežem. Boga bi v svoj' vzetnosti radi vrgli v ga prestola, pa bodo prav kakor Viviani, 116 morda tu na zemlji, a cis tovo pa v večnosti. Ker ^ ka in jim na mestu ne P. kosti, pa mislijo, da <'a ^ pade jim pa v njihove P^ glave, da v resnici Bo£/ ne čaka, ker ono, kar se tisoč let zgodilo, je zaft) Vam g. urednik in jateljem našega lista l)0i iskrene pozdrave! \Z\ Rev. J. L. Zap'0'"' mo po svojih močeh. Jubilejni pozdrav vsem so-trudnikom in agitatorjem Am. Slovenca! R. Snidar. DOPIS DOLGOLETNEGA ZASTOPNIKA AM. SLOVENCA. • Ely, Minn. Amer. Slovenec je bil tu v Ely od svojega rojstva pa do sedaj vedno priljubljen list in je imel ves čas svoje častno število naročnikov. V ta list sem začel dopisovati naše novice iz Ely že leta 1896., ko sem kot mlad dečko prispel iz svoje rojstne belokranjske domovine. Ta list je bil takorekoč slovenski misijonar in marsikateri naš rojak se ima le njemu zahvaliti, da si je ohranil svojo seže, je treba delovati potom časopisov*,*" potom dobrih časopisov. In kje morete najti boljši časopis, ki bi deloval v tem smislu, kot je ravno-naš list? Zato ti Amer. Slovenec," kot prvaku vseh slovenskih časopisov v Ameriki želim, da čimda-lje bolj pridobivaš tla med slovenskim narodom, ga krepiš z dobro duševno hrano in vedriš z lepim poučnim berilom. Na ta* način ti bo obstoj zasiguran. Tvoj sotrudnik Jos. J. Peshel. SMRTNA KOSA, Ely, Minn. Dne 1. aprila 1926 smo pokopali edinega sinčka mladih starišev, Joseph in Alojzije XXVIII. Evharistični kongres. zve Koc Ptr Jeri star t« j: lovi van$ % ht] To pa mora nav«- ^ nas, ameriške Slovenly mo tudi mi krepko n'1^, se začeli še krepkeje Markovich, ki je šel med kri-latce v nebesa v starosti dve in pol leta. Vsa rodbina in sorod- katoliško vero. Večkrat sem či-tal v dopisih naročnikov, da sta že od svoje ustanovitve na-1 jim služi kot nedeljski pridigar, prej iste ideje in načela, nam- lin to zlasti v malih naselbinah, stvo žalu-l'e za edincem. Stariša sta zelo potrta. Družini naše iskreno sožalje! reč zagovarjati in boriti se za našo podedovano svetinjo, sv. vero, in za naš narod, da torej na imenu lista ni največ ležeče. Kar se tiče pridobitve novih naročnikov v naši naselbini odkar jaz list zastopam, moram ugotoviti, da je bil uspeh sijajen v primeri z naselbino, v kateri živim. Izvzemši par slučajev, so ostali vsi čitatelji in naročniki zvesti temu prekorist-nemu listu, kajti zavedajo se, kjer se nimajo svoje župnije. Iz istega vzroka se je tudi našim slovenskim farmarjem zelo priljubil, in prepričan sem, da še danes služi v isti namen marsikateremu našemu rojaku, ki mu je nemogoče, da bi od nedeljah obiskoval cerkev, Poročevalec. POTRES V LOS ANGELES. Los Angeles, Cal. — Od tukaj poročajo o lahkem potresnem sunku, ki so ga občutili v Amer. Slovenec ni imel tu vj mestu in okolici. Iz New Berry Toweru takega uspeha, kakorjpa poročajo o silnih sunkih. bi ga lahko imel, ako bi se zanj1 _0__ po naselbinah bolj agitiralo. Širite in agitirajte vsepovsod kakor se na pr. dandanes dela 2a Amer. Slovenca! Zlasti je sedaj čas a» , da " Slovenski odbor za ameriški Evharistični Kongres v Ljubljani nam je poslal te dni sporočilo o gibanju med rojaki v domovini za udeležbo na tem shodu iz domovine. Sporoča nam sledeče: "Najuljudneje poročam, da se je pri našem odboru do da-j bomo vse potrebno PrlP nes priglasilo za potovanje iz njih sprejem, da Slovenije na evharistični shod sram, ko pridejo v Chicago 118 oseb in sicer: 1 škof, 4 duhovniki, 1 zdravnik, • 54 moških, 58 žensk. Vsem priglašenim razpošiljam prav kar prvo okrožnico in pa vprašalne pole, s katerimi bom ugotovil razne podrobnosti za vsakega romarja. Ker dobim odgovore na teh polah v teku 6 dni, bomo kmalu videli, koliko se jih bo skesalo in koliko jih namerava v resnici potovati. O našem nadaljnem poslovanju Vas bom točno obveščal. Z rodoljubnimi pozdravi Udani Fran Lautižar, tajnik. Iz tega poročila vidimo, da vlada med rojaki doma izvan-redno veliko gibanje in zanimanje. Kakor sedaj kaže, jih bo nad sto gotovo. To je nekaj, če- J kovali. Cast naši slovel movini, ki se tako krep';, da svoje velike nalo£c velikem času. dus'*1 I i < Hs venske duhovnike, mo in stopimo v temve banju na čelo svojci ^ in storimo vse, da M na«1 imelo velik uspeh, ko naredimo, vend«1 daj gleda največ ""jj^ voditelje v vseh vel" oditelj reh. IZKAZ DOŠLIH P* Very Rev. Matija Shakopee, Minn. . Angela Mlakar, Red0 ' Minn.................. V ' Skupaj •• Anton Golobi. Stu H< i i K »h X mono ol« s Ni Su, 1 • izv h V %r S No b % or Peč ki .. ______M j SAJOV£C'. rf sar gotovo nismo nikdar priča- i820 W. 22nd Ch* PRSTAN Z je bil najden na Li,H,-(joi leg šole sv. Štefan«; ^ zgubil naj se ogl»sl P ZGODBA 0 NEVIDNEM ČLOVEKU Angleški spisal H. G. Wells Prevedel Paulu« Pa pomiril sem jo, jej postlal na odeji ter jej dal kruha in sirovega masla. Pripravil sem se, da jo umijem. Vsa umazana in zanemarjena je bila. ' "In porabili ste jo za svoje poskuse?" "In porabil sem jo za svoje poskuse. Ampak kemikalije vlivati mački, to ni šala! In moj poskus z mačko se je ponesrečil—!" "Ponesrečil — V' "V dveh ozirih. Njeni kremplji so se u-stavljali mojemu znanju in pigment v očeh ni hotel izginiti. Ulil sem ji v gobec kemikalije, ki bi naj pobelile njeno kri, in še nekatere druge tekočine, nato pa sem jej dal na mleku opija. Ka je zaspala na blazini, sem jo z blazino vred položil pred stroj in ko je vse drugo izginilo — so še ostale vidne njene oči —." "Neprijetno!" "Nisem si znal pomagati. — Mačica se je zbudila, še preden je bil poskus gotov, in obupno je mijavkala. Nekdo je potrkal. Stara babnica je bila, v pritličju je stanovala, ni imela druge ljubezni ko svojo raa-cico. Babnica je sumila, da uganjam vivi-sekcijo v svoji sobi, sovražila me je. Naglo sem odprl steklenico s klorofor-mom, omamil in pomiril z njim inačico in odprl vrata. "Ali ni bilo čuti mijavkanja? Ali ni moja mačica pri vas?" — "Tukaj je ni," sem odgovoril uljudno. Nezaupno me je gledala in skušala videti v sobo. Končno se je pomirila in je odšla." "Koliko časa je trajal poskus?" "Tri do štiri ure — z mačico. Kosti in mišice in mast — to je izginilo najzadnje in konci barvane dlake. In kakor sem dejal, — pigment v očeh ni hotel izginiti in kremplji ne. — Pozna noč je bila, ko sem opravil poskus, in druzega ni bilo videti od živali, ko dimaste oči in kremplji- Ustavil sem stroj, odveza! mačko, pa jo pustil na — tudi — nevidni blazini ter legel spat. Pa nisem mogel zaspati. Z odprtimi očmi sem sanjal, same neumnosti, premislil in preudaril še enkrat ves poskus, dokler ni soba in vse okrpg mene izginilo — zadremal sem. Ob dveh zjutraj je mačka zamijavkala. Prižigal sem luč in spominjam se še, kako me je streslo, ko sem zagledal na tleh dvoje zelenkastih točk in krog njih — prazen nič. Rad bi jej dal mleka, pa ga nisem imel. Ni se hotela pomiriti, pri vratih je čepela in mijavkala. Hotel sem jo ujeti, pa je nisem videl. Končno Sem odprl okno, zaropotal in mislim, da je skočila na dvorišče. Nisem jo več videl in tudi ne čul o njej. In tedaj — čudno — s6m moral misliti na očeta in na mrzlo vetrovno pokopališče. In mislil sem, dokler ni zasijal dan. Spati nisem mogel več, šel sem na sprehod." "Hočete torej reči, da živi nekje na svetu "nevidna mačka?" "Ako še ni poginila — zakaj ne?" "Zares, — zakaj ne? Nisem vas hotel motiti!" Griffin je nekaj časa molčal, spet začel: "Dobro se spominjam tistega zadnjega jutra. — Solnčni dan v januarju je bil, eden tistih mrzlih jasnih dni, ki nastopijo pred snegom. Po glavi so mi rojili načrti. Čudno,_ seduj ko sem bil skoraj trdno daj mi je upadlo navdušenje- . sem bil, apatičen, zaman sem ^ niti zanimanje, ki je gorelo P|V<^, ni. — Vedel sem, kaj pomeni t0^] ji sem bil. Skoraj štiri leta sem '^h njal vse dušne in telesne nio'1, je manjkalo, počitka. — rest< nato pa Le eua misel me je jiepi'^1'"^ vala — neviden sem hotel bit'- ^^o Denar mi je kopnel pod premogel več vzdržati. Zaužil sem močno dozo stn •i ^A r*'l oblečen na posteljo. Stri'''.''^jo sredstvo, Kemp, za ljudi, Ijene živce." ki in' "Poznani ga, sam pekle" it A > Hi k ^ v," «v< v Ki te k? k lih i * Č «> H. S% L Zapadna Slovanska Zveza DENVER, COLO. naslov in imenik glavnih uradnikov za bodoča ŠTIRI LETA: UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: John Shutte, 4751 .Baldwin Ct., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street, Denver, Colo, blagajnik: Frank Okoren, 4759 Pearl Street. Denver, Colo, vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building.. Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: nadzornik: Joe Shustar, 2131 Routt Ave., Pueblo, Colo, nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah. 1. Porotnik: Joe Ponikvar, 1011 E. 64th Street, Cleveland, O. 2. porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo. uradno glasilo: "Amerikanski Slovenec," 1849 West 22nd Street, Chicago,, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav-ncga tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Proš-za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo ha vrhovnega zdravnika. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru. S! nar°dnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. v or želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru-Va Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. ede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa Pojasnila in potrebne listine. Slovenci, pristopajte v zapad. slovansko zvezoi Z7 iP! $ 4 s* tof >JI lO* ni' sf ZAPISNIK ^VANREDNE SEJE GLAV. IZVRŠEVALNEGA IN NADURNEGA ODBORA ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE. Denver, Colo., 27. marca 1926. Brat predsednik Anton Kochevar otvori sejo ob pol 9. uri ecer. Navzoči so bili sledeči glavni .uradniki: Br.at Anton evar Predsednik; brat Shutte podpredsednik; brat Frank ■j \al)ec tajnik; brat Okoren blagajnik; ter trije nadzorniki rsin> Shuštar in Pavlakovič. star tajnik čita zapisnik od januarske seje. Brat Shu- tii pPrec*laga> da se isti sprejme, kakor čitan, podpirano po bra- avlakoviču ter soglasno sprejeto. ni; šil/ ^■t gl. tajnik poroča, da je rojak Jerry Benedick usta- Van i - ,. . dru* ° ^vezo- Brat Jeršin predlaga, da se sprejme omenjeno v° Po'd okrilje Zapadne Slovanske Zveze ter da se plača n°vo društvo, katero prosi za v.sprejem v Zapadno Slo- i r»v j.zatorju Jerry Benedicku po dva dolarja za vsakega čla-^akor pravila določajo. Podpirano po bratu Okorenu ter asno sprejeto. Zgoraj omenjeno društvo se imenuje "Gor-Junaki" štev. 30, ZSZ. vsi v Hiwater? Utah. |W * tajnik Frank Škrabec nato predloži spisano resig-lj0> katero se glasi sledeče: "Denver, Colo. 26. marca 1926. Glavni odbor Zapadne Slovanske Zveze: — Tem potoni podajam resignacijo kot glavni tajnik ZSZ. danes dne 26. marca 1926. Vzrok: premala plača in dosti odgovornosti in preveč zaposljen drugje. Prosim, da se to vpo-steva. S sobratskim pozdravom ^ Frank Škrabec." avni odbor je omenjeno resigna-cijo sprejel soglasno ter 'zvolil brata Jeršina na njegovo mesto. Predlagano po CLEVELANDCANJE, GLAVE PO KONCU! Cleveland, Ohio. Clevelandčanje! Ali ste čuli, kako nas ščipljejo tam iz male So. Chicage? Kako zabavljajo čez nas? Ali bote pustili, da bo kdo našo elevelandsko metropolo, ki je najponos-nejša, deval nazaj in pod klop? Ako imate kaj ponosa, je čas, da takim posvetimo z lučjo, ki bi se radi norčevali iz nas. Še je čas za maščevanje. Popolnoma dovolj ga je še. Ni nam treba vsake kar tako pojesti, .ampak vrnimo jim polža in nastr-gajmo jim zraven še nekoliko hudega hrena, da bodo videli, kaj smo Clevelandčanje. Vi nas Clevelandčanov še ne poznate ! En.a, dve, tri, pa ste daleč odzadaj. Le ne hodite na plot, da vas ne pometemo doli, kakor veter perje. Tudi Mr. Kremesec naj se pazi s svojo zastavo. On še ne ve kakšen bo konec, s kom se igra, ni še vse v rokah sreče. Bomo že videli, kdo bo nosil zastavo ob zaključku. Zakaj ravno v Chicago hočete zastavo? Saj ste tam vendar najbolj razupiti. Svetovno znane Lawndale Avenue imate tam in še več drugih takih reči. Seveda mi vemo, da Vas je strah vselej kadar kaj čujete o Clevelandu; ta vam deLa sive lase in ta se vam tudi ne bo dal, pa lahko pokličete na pomoč še Minnesoto in še dve So. Chicage, vse skupaj se pred Clevelandom skrije! Zdaj pa rečem vam Clevelandčanje po koncu. Slišali ste, kaj pišejo o nas v Chicago in So. Chicago in kako kličejo na.Frank Terlep, Joliet, pomoč še Minnesoto in Sheboygan, pa bo vse zastonj, če Cleveland reče le eno besedo, bodo vsi drugi zadaj ostali. Nas je veliko in če vsak par bomb vržemo, pa bo vse bežalo in zastava gre potem pa k nam v Cleveland. Vsi na plan in pokažimo Chicažanom, kaj smo mi Clevelandčanje! Neustrašen Clevelandčan. --o-- KAMPANJSKI BOJ NA ZAPADU. Pueblo, Colo. Dokončali bomo kmalu jubilejno kampanjo, ki je bila zares jako težavna. Vi ste me navduševali: le še pojte., in sem ubogala in šla naprej, kakor vojak v vojni. Po trikrat in več- Mr. John D. Judnič, Detroit, Mich......................................................18,000 glasov Mr. Frank Perovšek, Willard, Wis......................................................................................................15,750 glasov Mrs. Lucia Gregorčič, Milwaukee, Wis. ..................................................13,250 glasov Mrs. Josepha Hribljan, Ahmek, Mich..............................................................................................12,900 glasov Mr. Geo. Pavlakovič, Denver, Colo..........................................................................................................9,750 glasov Rev. B. Snoj, slov. župnik, New York ........................................................................................9,500 glasov Rev. M. J. Golob, slov. župnik, Bridgeport, Conn......................................................9,250 glasov Miss M. Perušek, Lorain, 0..................................................................................................................................8,900 glasov Mr. Frank Ulčar, Gilbert, Minn..................................................................................................................8,093 glasov Mrs. Mary K'astelic, Rockdale, 111..........................................................................................................7,750 glasov Mr. Paul Launch, tajnik dr. Sv. Družine, Joliet, 111....................................7,375 glasov Mr. Ludvik Perušek, Tioga, Wis........ ............................................................................................7,250 glasov Mr. Michael Tomšič, Houston, Pa..........................................................................................................5,500 glasov Mr3. Kate Sercel, Cleveland, 0......................................................................................................................5,300 glasov Mrs. Ivana Štefanič, Cleveland, 0..............................................................................................................5,000 glasov Mrs. Lucia Krai, Mount Iron, Minn.....................................................4,400 glasov Mr. Josip Slapničar, Joliet, 111........................................................................................................4,100 glasov Mr. Jos. Zalar, glavni tajnik KSKJ., Joliet, 111. ..............................................4,000 glasov Rev. John Miklavčič, Chicago, 111................ ..............................................................................3,100 glasov Mr. Jos. F. Mahich, Joliet, 111. ..................................................................3,000 glasov Mr. John Mušič, Calumet, Mich................................................................................................3,000 glasov Mrs. Frances Loušin, Soudan, Minn..................................................................................................2,750 glasov Mrs. Mary Swan, Valley, Wash..................................................................................................................2,700 glasov Mrs. K. Tomazich, Walkerville, Mont..........*......................................................................2,500 glasov Mrs. Mary Rom, Clinton, Ind..................................................................................................................................1,500 glasov Mr. Martin Težak, predsednik dr. sv. Frančiška Sal., Joliet, 111. 1,500 glasov Mr. Frank Debevcf Durant City, Pa..................................................................................................1,500 glasov Mr. Juraj Ramuščak, Gary, Ind...............................................;......................1,500 glasov Mr. Martin Banko, Qhisholm, Minn......................................................................................................1,500 glasov Mr. Anton Podgornik, Brooklyn, N. Y...........................................................................1,500 glasov Very Rev. dekan M. Šavs, Shakopee, Minn..............................................................................1,500 glasov Rev. A. Leskovec, slov. župnik, Eveleth, Minn..........................................................1,500 glasov Mr. John Zima, Rice, Minn......................................................................................................................................1,500 glasov Mr. Andrej Poljak, Summit, 111......................................................................................................................1,500 glasov Mr. Fr. Božič, tajnik dr. 138 KSKJ., Export, Pa......................................................1,250 glasov 111..................................................................................................................................................1,500 glasov KDO BO IMEL ZDAJ NAJPRVI 200,000 GLASOV IN KDO BO PRIHODNJIČ NA VRHU? ? ? DOLENJSKE NOVICE. NOVO MESTO. Težko bolan leži v kandijski Konj je naglo zavil, voznik pa bolnici širom Slovenije znani je zletel kake 3 metre daleč na Ravno na vogalu Bergmanove hiše se mu je splašil konj, ker je skočila vanj gruča psov. — MALI OGLASI. ______ HIŠE IN LOTE. MODERNI BUNGALOW s 6 sobami, zidan lansko leto, porč za spati, furnace heat, lotu 33 čevljev široka, visoko podstrešje, hrastova tla, alley tlakovana. Cena $10,000. Lastnik 4612 Nevada St., Chicago, 111. ______________ 205-p do p BUNGALOW 5 sob, lepi porč, "furnace heat", garaža za dve kari. Takoj $3000 — Cena $6,500. — 6437 S. Ro-bey St., Chicago, 111. Phone Republic 6019. _ s,t,sr. 227 BUNGALOW 7 sob "stucco" ometaiio na pločevino, lot 50x210, cesta tlakovana, na obroke. 2622 N. Newland Ave., Chicago, 111. Phone Columbus 9270. sdos 225 DVONADSTROPNO zidano poslop-je, Park Manor, zgrajeno pred 2. leti, po pet sob, moderni porči za spat, "sun parlor", parna toplota. Cena $16,500 takoj $6,000, ostalo na obroke. 7335 Vernon Ave., Chicago, III. Phone Triangle 0859 s,t,s, 222 POSLOPJE S TREMI stanovanji po 6 sob, garaža za 3 kare, lota 35 čevljev, zelo lepa okoliščina, cerkev ir šola v bližini. Proda se po nizki ceni. 8149 Eberhart Ave. Phone Triangle 1663. s,t,sr. 219 BUNGALOW s 5. sobami, kopelj, porč za spat, Ja akra lota, grmovje, drevesa, jagode, kokošnjak, 4 bloku do postaje. Proda za isto ceno kakor je bila kupljena, ker odpotuje lastnik iz mesta. Vprašajte v soboto ali nedeljo. E. Fhym, Hawthrone Lane, Desplaines, 111. s,t,sr, 21;? ' Sho j H p iT A tO lilt® A »s- r av'akovichu, podpirano po bratu Shuštar ju ter soglasno Joto. S jfCr 'e M s tem dnevni red izčerpan, brat predsednik An-S 0chevar zaključi sejo ob 10. uri zvečer. Anthony Jeršin, začasni gl. tajnik in zapisnikar. v NAZNANILO. Hi'Udj^1 m krajevnim društvam Zapadne Slovanske Zveze se 51 S ]]0,naZnan'ia' na.i P1'! svojih sejah meseca aprila ukrepa-Hj^^Postavljenem glavnem tajniku ZSŽ. Omenjeni tajnik krat sem nekatere obšla. Sem vdova in moram delati in skrbeti za svojo družino. Težko sem si utrgala čas, a misel, da gre za dobro stvar, me je gnala na delo in Pueblo se danes ponaša z 72 novimi naročniki za Amer. Slovenca. Ni bilo to lahko delo, to ve vsak, ki mu je agitacij.a za časopisje znana. Ne, Pueblo ni zadnja. Kadarkoli se je še šlo za kako potrebno, koristno stvar, smo bili mi na svojem mestu in tako smo bih' tudi v tej kampanji. Vsem, ki so mi pomagali in šli na roke, se naročali na list,' se najiskreneje zahvaljujem v imenu dobre stvari. Zdaj pa še enkrat zavihajmo vsi svoje rokave. Do 12.J aprila* imamo čas. prihodnjo nedeljo. Pueblo mora biti glede novih naročnikov; prva. In v Pueblo mora vsaj ena nagrada. K&j pravite vi; stoteri naročniki, ni to mogoče ? Je, samo če hočemo. Agiti- j rajmo vsi, jaz se pa vsem priporočam za glasove. Se še oglasim ob koncu kampanje. Zdaj pa moram na delo in agitacijo. Jubilejni pozdrav! Mrs. Josephine Meglen. --o- BUM! BUM-BUM-BUM! POKA NA VSEH KRAJIH IN KONCIH! Chicago, 111. Kakor slovenski vojaki pod starim Radeckijem, tako zmagujemo mi agitatorji in agitatorice Amer. Slovenca v tej jubilejni kampanji. Te dni bo glavna bitka. Ves čas te kampanje sem držal junaško našo fronto. Nihče me ni prekosil. Imam upanje, da me tudi ne bodo. A vendar nevarno je. Zato Pater Otokar Aleš. Zadela ga je kap. Umrla je v nedeljo ca gospa Neža Cvelbar, kamenita tla. Priletel pa je tako srečno, da se je le malo po-18. mar-', tolkel po roki. Konja pa so u-mati stavili mimoidoči ljudje. gospe Kokličeve ,soproge last-; nika znanega Kokličevega ho-, tela v Novem mestu. Pokojnica* ČRNOMELJ. Smrtna kesa. 17. marca smo je dosegla visoko starost, blizu! pokopali Marijo Mišica iz Ko-90 let. j čevja št. 8, 15. marca so jo na- Izsledeni zločinci? Koncem'šli v postelji mrtvo; prejšnji 1 meseca marca 1. 1924. sta bila( dan je še hodila, j na nečloveški način umorjena Nesreča. 18. marca se je hu-, zakonska Ramuta na Požarnicij do ponesrečil Jožef Stukelj iz blizu Družinske vasi. Njihova; Petrove vasi št. 4. Pri nalaga-domačija je komaj pet minut nju drv mu je težek hlod zlo-Pojdimo vsak večer na delo, posebno pa odclaljena od ceste iz Novega| mil nogo, odpeljali so ga v bol- mesta proti Beli cerkvi. O sto- nišnico v Kandijo pri Novem rilcih dolgo časa ni bilo sledu.' mestu. Zaprli so sicer sorodnike po-! Nesrečna smrt. Štefan Gorše kojnih, ki so bili z njima v, iz Zapudja .št. 27 pri Dragatu-sporu, a ti so dokazali svojo šu, star 76 let, je odšel pred nedolžnost in so bili izpuščeni, petimi tedni od doma. ne da bi Sedaj so baje prišli na sled pra- povedal domačim, kam gre; s bi se pripqgocil vsem agitatorjem te dni, naj kak glas odštejejo p0m0gj0 roparske tolpe i tudi zame. V Clevelandu so zviti in mislijo, da bodo Illinois prekosili. Zato je modro, da si poiščem in priporočim kakim prijateljem. Obenem pa še enkrat pred zaključkom te kampanje resno apeliram na vse naselbine, na vse rojake in rojakinje: agi- jgtajerskem. Posebno rada je vim storilcem in so jih nekaj zaprli. O razvoju te stvari bomo še poročali. Še o dolenjskem Čarugi. V zapore tukajšnjega okrožnega sodišča so pripeljali, kakor smo že poročali, nevarnega tatu in roparja Ivana Jeketa, ki je doma iz okolice Rake. Mož je s in svojega dekleta Julke Vrabec izvršil celo vrsto tatvin in ropov v okolici Rake, v Krški dolini, okrog Novega mesta in celo na a j 0} !Sr.'p°,jen pri sedmi redni konvenciji meseca augusta v Den-Nredi,i°l0'..Z'a Preclse(lllika nadzornega odbora ZSZ. Pri iz-i2v se-ii dne 26. marca t. k je bil izvoljen za gl. tajnika po Vrinem in nadzornem odboru ZSZ. društva, ki so za to, da omenjeni tajnik ostane ^voljen, naj blagovolijo to naznaniti na gl. urad Plot/, neJe kot do maja 1926- ~ Vsa tista društva, ki lilJ b]u r Gni' da omenjeni tajnik ostane pravomočno izvoljen, Na*>.KOVoli-i° nominirati kandidata. Na gl. urad naj bodo j* 'Si ,j M re, x; F y lin9 d»r' ifi': i A J cil)' d >i n"1 ii1 J vr k k°r d0 i' naznanila, kakor tudi nominacije ne kasneje, ' i maja 1926. — Opremljena morajo biti z društveni- ' tudi podpisana po društvenih uradnikih. & sobratskim pozdravom Anthony Jeršin, gl. tajnik ZSZ. K J ' *J $ i r ZADNJI POZIV! (Nadaljevanje 1. strani.) \ lt> iub'1 stori, vsaka naselbina naj še nekoliko poma- v Viki ^ina kampanja najstarejšega slovenskega lista v t:„i 2a^'jučena 7. največjim uspehom, ki ga pomni slo- v Ameriki. ttfeNo POJASNILO. marca meseca, ravno v času, ko smo podaljšali Vr ^Voig /jjl '-'dni, sta nam dva kandidata pisala, da odsto-v^t^^ove.-ki jih imata objavljene na kandidatni listi, kandidatu ter da naj iste drugim prištejemo ^ in d, ■ ^l. ^ov "l|gnn odgovarjamo na tem mestu, da objavlje-. He tirajte te dni vsi kolikor vas je, za nove naročnike. Še nikdar nisem bil tako prepričan in uverjen o potrebi i katoliškega tiska, kakor sem sedaj, ko sem videl in prepričal se še na lastne oči, kaj povzroča brezverski protikatoliški tisk med našim ljudstvom po Ameriki. Ameriška Slovenija poslušaj! Zadnji teden dne 3. aprila, ie prinesla ',Prosveta" na drugi strani kartun, zasmehljivo sliko, na kateri je Rev. Father Cerne kot ministmnt, za njim pa gre Rev. Father Trunk, ki nese sv. popotnico. Naj tisti človek, ki je to naslikal in tisti, ki je to skrajno umazanost objavil v Prosveti, ki se izdaja za denar članov SNPJ., si zapomni, kdaj se je norčeval iz sv. popotnice! Nad 41 let sem v tej deželi, pa kaj takega še ne pomnim: Bo že prišel dan plačila! Ti slovensko ljudstvo pa, ki so te vzgojile slovenske verne matere, katere so nam utisnile križ na naša čela, ti si pa.dolžno, da na to odgovoriš. In kako ?! Tako, da bomo te dni šli še vsi na delo za katoliški list /Amer. Slovenec." Vsak naročnik naj pride na Belo nedeljo na plan in dobi če več ne vsaj enega novega naročnika za naš najstarejši in najboljši slovenski list Amer. Slovenec! Rojaki, katoliški Slovenci, bomo ali ne bomo? Recimo vsi na ves glas: bomo! In idimo vsi na delo! Jubilejni pozdrav vsem sobojevnikom! Martin Kremesec, gl. porotnik KSKJ. ■-o- REZULTAT DO 5. APRILA JE BIL SLEDEČI: Mr. Martin Kremesec, glavni porotnik KS^KJ., Chicago, 111. 261,250 glasov Mr. Anton Grdina, gl. predsednik KSKJ., Cleveland, O. 220,900 glasov Rev. Benvenut Winkler, slov. župnik, So. Chicago, 111. 184,825 glasov Very Rev. K. Zakrajšek, slov. župnik, Chicagq, 111. 161,780 glasov Mrs. Josephine Meglen, Pueblo, Colo. 139,265 glasov Rev. J. J. Oman, slov. župnik v Newburg, O. .. 137,750 glasov I imela ta družba trgovine. Jeke sam je po mnenju ženskega spola lep fant, močan pa tako, da mu je malenkost nesti dve vreči moke pod pazduho. Seveda je temu primerno visok — nad 180 cm — in lepo zraščen. Značilno je, da se je mož seznanil s svojo sedanjo nevesto in pomočnico v zaporih. Težka nesreča bi se bil& kmalu zgodila nekemu vozniku na trgu v Novem mestu. Pripeljal se je v smeri od Ivandije. seboj je vzel 100 dinarjev, katere je zaslužil v pretekli jeseni. Domači so mislili, da je šel kakor po navadi kam v Poljane pokrivat strehe. Ko ga čez štirinajst dni ni bilo domov, so začeli domači popraševati za njim; vozniki, ki vozijo les v Črnomelj, so pravili, da so ga videli v Črnomlju. T*oda vse po-praševanje-za njim v Črnomlju je bilo zastonj. Ko so se na praznik sv. Jožefa vozili otroci v čolnu po Lahini pri Črnomlju, so opazili v vodi pod Jermanom v Loki utopljenega moža, v katerem je spoznal Ivan Gorše iz Zapudja svojega očeta. Na u-topljencu ni bilo opaziti nobenih znakov nasilstva. Mož je najbrž zašel po nesreči v vodo. V soboto, 17. marca so ga pokopali na pokopališču v Vojni vasi pri Črnomlju. KATERI JUBILEJNI KANDIDAT BO PRIHODNJIČ NA VRHU, DA BO IMEL NAJVEČ GLASOV? ftu r M »o {"nore nihče drugim odstopiti. Lahko to storite, T0 Vljeni, ko »o pa enkrat objavljeni, je to nemo- či l;Nie,n JU Za te*1!' Prosimo vse agitatorje(ce), ki so nam poslali v %• kijj l|()vo naročnike, da naj ob koncu r "hK'Sa j p , "^Jo za nagrade, oziroma kakšne "neti Is anvpanje nam nagrade so si ,,e naročnike se šteje 2 za enega novega. S tem, 0,'ji rami naznanili, kaj hočejo za nagrade, bo Wan,j' časa upravništvu, da i\e bo treba popra- ' 'WIJ si bo kdo izbral za nagrado. L Mrs. Marie Prisland, podpredsednica KSKJ., Sheboygan, Wis. 111,800 glasov Colo. 104,025 glasov 100,700 glasov ......... 98,925 glasov ................ 72,280 glasov 66,950 glasov ............. 66,850 glasov ...... 66,865 glasov 62,950 glasov . . 58,850 glasov 48,075 glasov .....42,750 glasov ......... 39,750 glasov ...... 39,000 glasov ...... 36,150 glasov 31,950 glasov ................ 23,650 glasov 18.575 glasov Rev. J. M. Trunk, slov. župnik, Leadville, Mrs. B. Globočnik, Chisholm, Minn. Mr. Joseph Drašler, Waukegan, III............... Mrs. J. Kastelic, Eveleth, Minn................................ Mr. Anton Štrukelj, La Salle. Ill............................. Mrs. Jos. SustarSich, Calumet, Mich......................... Mr. John Otrin, Ely, Minn. ........................... Mr. Anton Štrukelj, La Salle, 111............................ Mr. Marko Bluth, Joliet, 111. . ...... Mr. John Kramarich, Joliet, 111. Rev. James Černe, slov. župnik, Sheboygan, Wis. Rev. A. L. Bombach, Barberton, O. . Mr. John Mcsec, Collinwood, O. Mr. Louis Komlanc, Indianapolis, Ind. Mrs. M. Špehar, New Duluth, Minn. ..... Mr. Jos. Peshell, Ely, Minn........................................ Mrs. Anna Sušman, Canon City, Colo. NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnim sreem ^naznanjem žalostno vest, da je previdena s sv. zakramenti z umirajoče, po večletni mučni bolezni, v starosti 38 let, dne 11. marca v Gospodu zaspala soproga, oziroma mati Marija Turk rojena ŠKRAJNAR v vasi Regečice, fara Škocijan v Sloveniji. V Ameriki je bivala 13 let. Tukaj zapušča žalujočega soproga in dva nedorasla otroka, v starosti 8 in 11 let, ter bratranca po imenu Joseph Mergole v Sheboygan, Wis. Pokojna je bila članica dveh katoliških društev, namreč društva sv. Ane št. 134 KSKJ. in društva sv. Jožefa št. 45 JSKJ. Bila je tudi zavarovana pri "Public Saving Society." Njene zemeljske ostanke smo izročili materi zemlji dne 13. marca. Pogreb je bil z mašo zadušnico na katoliško pokopališče sv. Jožefa. Dolžnost me veže, da se na tem mestu zahvalim vsem, ki so mi bili v pomoč za časa njene bolezni in ob smrti. Hvala vsem, ki ste se udeležili pogreba in poklonili cvctlice v zadnji pozdrav. Hvala društvom sv. Ane in sv. Jožefa, nadalje družini Matija in Mary Repče, Frank in Mary Donas, Josepha Mergole, Michael in Te-, režija Radkovich, Frank Zvone in sploh vsem, ki so na en ali drugi način pomagali za časa bolezni in smrti. Zahvaljujemo se tudi onim, ki so pokojno spremljali z avtomobili, si so: Joseph Gačnik, Frank Db-nas, Frank Turk, Frank Radež, Matt Mije, -Frank Markič in Anton Berkopec. Vsem še enkrat najtoplejša hvala. Ti pa preljubljena žena, počivaj v miru in sladko spavaj, dokler se ne snidemo nad zvezdami. Bodi Ti lahka ameriška gruda! Pokojno priporočam v molitev in blag spomin! Žalujoči ostali: JOHN TURK, soprog; JOHN, sin, in MARY, hči. Indianapolis, Ind., 6. aprila 1926. ŠPANSKI BUNGALOW se proda, "stucco," lota 50x160, garaža, lastnik gre iz mesta, cena nizka. Henry Rick, 1435 West 104th St., Chicago, 111. Phone Beverly 1058. 217-s.t.sr ZIDANA HIŠA s 5. sobami, "hot water", $9,250, takoj $2,500, ostalo na mesec. 5435 S. California Ave., Chicago, 111. sdos 215 HOMERICAN REALTY CO., _64 W. Randolph St. FARME NA PRODAJ. $1000 ZADOSTUJE za nakup dvonadstropne lesene hiše, 6 sob na vrhu in 4 sobe spodaj. Prvo nadstropje je rentano; veliko dvorišče. Cena $7000. Lastnica Mrs. Pierson, 8410 So. Morgan St., Chicago, 111. Phone Stewart 9428. 185-s,t,sr FARMA 320 akrov na prodaj v bližini Neillsvilie, Wis. Dobra zemlja, poslopje v dobrem stanju. Še lahko razdeli 11a 4 farme. . 1 184-6 G. C. Youmans, Neillsvilie, Wis. 80 AKROV ZEMLJE v bližini South Haven, poslopje 7 sob, kopel, tekoča voda, Holland furnace, hlev, $4500, samo hiša je vredna $4000. Takoj $1500, ostalo na obroke. Standard Moulding Co.pJ812 Dix St., Chicago, 111. Phone Haymarket 4665. 170-p,s,t 120 AKROV farme, T. B. preiskane krave, mleko lahko za prodati, proda se z živino in vse kar gre zraven, dobra zemlja, 30 akrov lesa, jako po ceni. Pišite 11a Box 79, Room 616-617 N. Dearborn St., Chicago, 111. s, t, sr, 223 40 AKROV s farmarskim poslopjem, skedenj, očistena dobra zemlja. Samo $1200. na lahke obroke. Lastnik — Box 180, Waukesha, Wis. s,t,sr, 220 MLEKARSTVO, ŽIVINOREJA IN KOKOŠJEREJA vseh velikosti. Cane, Cook in McHen- rv okraji. Zahtevajte podrobnosti. —■ F. M a 1111, Rialto Bldg., Elgin, 111. 212-p do p UGODNA PRILIKA za nakup trgovine za grocerijo in deli-katese, sladoled, cigare, zalogo in oprava, 4 sobe zadej, na lepem kraju, samo $875.00. — 2139 N. California Ave., Chicago, 111. s,t,sr, 226 REVSTAVRACIJA za dva zakonska na lepem kraju, dobra kupčija, po noči zaprto. Proda se radi dru^e obrti, ne zamudite prilike. 5450 S. Ashland Ave., Chicago, 111. s,t,sr-216 ZA NAKUP ali v najem gledališča, pool halls, restavracije vsake vrste. Smith Realty, Adrian, Minnesota, Box 112.___207-p.s.t. DELO IN SLUŽBE.; MOŠKI STARI NAD 21 LET. vešči ali nevešči v vpžnji z avto. Mi učimo in Vam preskrbimo službo brezplačno, na severni, južni ali zapadni strani mesta. Povprečna plača $35.00. Vprašajte na 206-pdop 57 E. 21st STREET, CHICAGO, ILL. LEPA prilika za može, ki so podjetni in pri volji delati z zanimanjem tovarniško delo, z lepo bodočnostjo in priliko do napredka. Ni treba nobenega predznanja. International Harvester Co., 2600 West 31st Blvd., Chicago, fll. s, t, sr. 214 Material garantiran po nizkih cenal) PEOPLES PLUMBING & HEATING SUPPLY CO. 490 Milwaukee Av., Haymarket 4221 461 N. Halsted St., Haymarket 1018 DR. N. SCHRAYER zanesljivi dentist 866 Milwaukee Ave., Chicago, 111.. Vogal Racine Ave. Phone Haymarket 3304. Najbolje delo potom najnovejšega sistema po najnižji ccni. Delo garantirano 10 let. 127 AMERIKANSKI SLOVENEC V Množice se prerivajo nezadržno proti a-friškim junakom. Široko razkoračen stoji konzul pred Mavdo in ostalimi ter odriva s pestmi prenadležne radovedneže, potem prične delati pot zase in za ostale. Tam zunaj poleg ograje čaka ravnateljev autonvobil. Mirno pričakujoč dogodke, ki bodo sledili stoji pred njim William J. Fletcher. Ko opazi Mavdo in ostale, se jim približa, odrivajoč množico n>a levo in desno. Potem sedejo v automobil. Fletcher namigne šoferju in auto se spusti v dir. Vedno hitreje drvi automobil po beli cesti proti mestu. Kmalu ni več sam. Za njim pri-drvi najprej par, potem več in nazadnje cela vrsta avtomobilov, motornih koles in dvoko-les. Naglici evropskih reporterjev se ne ubeži tako lahko. Počasi in dostojanstveno se dvigne Fletcher .s svojega sedeža ter se obrne nazaj. "Kam tako hitite, prijatelji!" zakriči zasledovalcem, "peljemo se v hotel "Viktoria." Prihranite si trud!" In dalje drvi automobil. Dalje se pode zasledovalci. 50. Hotel "Viktoria," v katerem so se nastanili Mavda, konzul in Stanley, da se odpočijejo od naporov zadnjih dni je hermetično zaprt pred zunanjim svetom. Policijski kordon straži vse dohode ter ne pusti vstopiti nikogar, ki se ne more izkazati s potrebnim tozadevnim potrdilom. Na iznajdljivost novinarjev pa seveda niso računali. Med tem, ko stražijo policisti spodaj vse dohode je streha nezastražena. Mirno in neopažen od množice sedi na strehi izkušen zastopnik madridskega "A. B. C.", mali in ročni Ruy Montes. Gospod Ruy Mon-tes se je priplazil tja gori še pred solnčnim vzhodom preko sosednjih streh ter nadzoruje, s pomočjo žepnega telefona, katerega je bil pritrdil na iz hotela mimo strehe vodeče telefonsko napeljavo, vse pogovore hotelskih prebivalcev. Dolge ure je poslušal zaman ter slišal samo pogovore nadkuharja, ki je naročal meso in zelenjad ter druge take zanj brezpomembne poslovne pogovore. Sedaj pa pride najbrže nekaj važnejšega. "Tu hotel "Viktoria," zakliče nežen ženski glas. "Ali bi mi ne mogli poslati semkaj koga z damskimi čevlji št, 35., da si jih izberem? Ako bi vas ne hoteli pustiti v hotel, recite, da vas je poklicala telefonično gospodična But-tonova. Sklicujte se name, sobarica, prva ^taža. Ako bi vas kljub temu ne pustili vstopiti, potem pridem sama doli." Gospod Ruy Montes priteče ves prepoten pred Newmannovo trgovino s čevlji ravno v trenutku, ko stopi iz nje na ulico mladi clerk s škatljo ženskih čevljev v roki. "Dobro jutro," pozdravi začudenega mladiča ter sname z vso špansko grandeco pred /ljim svoj klobuk. "Ali hočete napraviti dobro kupčijo? V tem slučaju spijete na moje zdravje lahko recimo deset whiskyjev ali pa tudi dvajset, ako hočete. Jaz moram namreč dami, kateri nesete čevlje, na vsak način sam postreči. Drugače ne gre. V pol uri sem zopet nazaj. Tu imate dvajset funtov. Zaračunajte si čevlje, drugo pa lahko ostane vam. Napraviva torej kupčijo?" "Hm," reče clerk ter pogleda postrani Španca. "Vi ste gotovo človek od časopisja?" "Dobro," odvrne Ruy Montes, "kar hočete sem, sedaj pa nimam več časa na razpolago, da bi se razgovarjal z vami! Hočete torej?" Clerk prikima ter izgine v prvi bar, da se spravi na tako ceno zaslužen whisky. Četrt ure pozneje kleči Španec pred Mavdo ter poizkuša čevlje, kakor da bi bil že od nekdaj to njegov posel. Toda žal Montes je še vedno le bolj Španec kakor pa žurnalist. Radovedno obrača oči, kakor bi tega nikoli ne storil pravi londonski komi, vrže nevajen dolgega oklevanja, čevlje v stran, objame Mav-dino noge ter ji prične v angleščini pol v španščini razkrivati svojo ljubezen. "Kdo ste?" krikne Mavda ter plane prestrašena kvišku. "Ti ljudje so mi poslali semkaj blazneža!" Naglo iztegne roko ter pozvoni. "Toda jaz vendar nisem čevljar!" jeclja še vedno klečoci zastopnik "A. B. C." "Jaz sem Španec. Don sem! Uslišite me, postanite moja žena, sicer se usmrtim!" In pri teh besedah potegne iz žepa dolgo bodalce. "Na pomoč!" krikne Mavda ter plane v najoddaljenejši kot sobe. Takrat se odpro vrata. Med dvermi se prikaže konzul, plane v sobo, pograbi brez na-daljnega dobrega Ruya Montesa iz Madrida za vrat ter ga vkljub vsem protestom potisne pred vrata. 51. Toda to je le začetek vsega onega, kar morajo Mavda, konzul in Stanley vse prestati. Tudi to ne pomaga nič, da postavijo pred vrata Mavdine sobe na stražo Bambula s strogim ukazom obvarovati jo pred vsakim iznenade-njem. Kralji mednarodnega časopisnega sveta so žejni še vedno vesti o Mavdi in njenem zakladu. Dvakrat so že vlomili ponoči v hotelsko blagajno, kjer bi se, kakor so sodili, moral nahajati zaklad, da pridejo končno na jasno, kako je velik in koliko je pravzaprav vreden. Zaklad pa leži seveda v bolj varnih blagajnah angleške banke. Pa tudi krog Mav-de same, krog katere se koncentrira zanimanje celega sveta, se vedno bolj zgoščuje mreža neutrudljivih reporterjev. Velike brzojavne in kabelske proge sveta so neprestano zasedene kakor še morda nikdar poprej tako neutrudno in neprestano zmerjajo ravnatelji svetovnih listov s severa, juga in zapada svoje nesrečne poročevalce. "Za vraga! Kupite hotel, ako ne gre drugače. Preskrbite mi pet kolon poročila o gospodični Buttonovi, ali pa vas odpustim," naroča ravnatelj "New York Suna" nesrečnemu Harrisonu .svojemu londonskemu poročevalcu. Harrison ve, da mu ostaja le še dve možnosti, ali zadene ravnatelja od jeze kap, ali pa mu pošlje zahtevanih pet kolon poročila. "Ali se meni posmeh(ujete ?" vpraša profesor. "Ne," se sliši iz vseh grl .v razredu. "Well, kaj pa je drugega v sobi, da bi se bilo vredno smejati?.!" širite »amer. slovenca.' LOP STRITAR se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohi-stve ob času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu I 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221. NA MILIJONE ljudi bi ne bilo danes brez las, ko bi vsaki ob pravim času rabil Wahčičevo Alpen Tinkturo, katera je najboljša in uspešna na na svetu za proti izpadanju in za rast las. Bruslin tinktura zoper sive lase, od katere postanejo lasje popolnoma na-urni. Dalje imam najbolj UsjflSna zdravila, kot za rane, opekline, bule, turove, kraste, grinte, lišaje, solnftate pike in prahute na glavi, za revnrati-zem ali trganje, kurje oči, bradovice, potne noge itd. Kateri bi rabil moja zdravila brez vspeha mu povrnem denar. Pišite takoj po cenik, ga »o-šljem zastonj. JAKOB VVAHČIČ, 1436 E. 95th St. Cleveland. Ohio ^•3iiiiiiiiiiiiEaiiiiiitiiiiic3ititiiiiitiic3iiiiiJiiiiiic2iiiiiiiiiiiicaiiiiiiiiiiiic3iiiiiii!)(iicaiiiiiiiiiJiiE:3iiitiitiitiiC3iiiiiiiiiiirca»itiiii(iiiii:3iiiiiiiiiiifca Pozor krojači in šivilje v Ameriki j INTERNATIONAL CUTTING ACADEMY § LONDON, PARIZ, LJUBLJANA. | Korespondenčni tečaji v slovenskem jeziku za Ameriko. Vsak | krojač ali šivilja se more potom tečaja s pošto naučiti najmoder- h nejši amerikanski, angleški ali francoski kroj po preizkušenem sistemu po merah in modelih, s slovenskim podukom in s slovenskimi knjigami. Modni žurnali s priloženim slovenskim podukom. Informacije in vpise. — INTERNATIONAL CUTTING . | ACADEMY, London, Pariz, Ljubljana, od ministra za trg. i obrt konc. krojne šole. 9 | F. POTOČNIK | 1 diplomiran v Angliji, izprašan profesor kroja = STARI TRG 19-1, LJUBLJANA, JUGOSLAVIA | cait[timinic:3iiintuniic3iintiiiitni:3»nniiiiiic3iinimniiE:3H Hnuiincaiimiiiuncaiiuimmicjiinii ttutt can...........................................................tiicO' [ PISANO POLJE J. M. Trunk.- DR. H. ROSENBLITH _ SPECIALIST V BOLEZNIH SRCA IN PLUČ, - kakor tudi drugih hibah, je odprl svojo pisarno na: 8800 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Ordinira v torkih, četrtkih in sobotah "od 6. do 8. ure zvečer. Dr. H. Rosenblitha zdravniška veda glede srca in pljuč zasigura bolniku popolno ozdravljenje. Dr. Rosenblith, Uradne ure: zdravnik in kirurg, 9-10 dopoldne, 3508 W. Roosevelt Rd. 2-5 popoldne, Tel.: Nevada 2003. 7-9 zvečer. DR. E. G. HUFF carbondale, pa. se je preselila iz Washington, D. C., na 30 North TMain Street, Carbondale Pa. Dr. Huff je specijalistinja za bolezni, ki izvirajo iz visokega krvnega pritiska, naduho, reumatizem, želodčne nt rednosti, krof in uspešno tudi zdravi nervoznost. Poslužuje se najmodernejše zdravilske metode. Uradne "ure: 8-12 dopoldae in 2-7 popoldne. Phone: 606. s N.Y. Dental Parlors DENTISTS 1958 West 22nd St., Chicago, 111. Vogal Robey in 22. cesta. DOBRO ZDRAVJE je odvisno od dobrih zob. Ne glede na to, koliko časa že niste imeli opravka pri dentistu, vedno je še . čas, da pustite zobe pregledati in spraviti v red. Naše delo je garantirano in najbolje, bodisi plombiranja, krone, plošče in sploh umetno čeljustje. Naše cene so najnižje — pridite in prepričajte sel sr I i t 4* + t + * I + + * * + i* glasujte za Edward R. Nadelhoffer 1 ] u MM m ^m t s katerim soglaša cela advokatska zveza will okraja — za — 'probate judge 28 let že deluje na advokatskem polju; bil je prvi pravdnik za mesto Joliet pod "Commission Form of Government," v kateri službi je dosegel priznanje. On ima vse postavne skušnje Ju so potrebne v vodstvu njegovega urada. On vedno stremi za tem, da se ljudstvu ne godi krivica. Njegovo delovanje je "the square deal" za vse. «fetJftJlft24f Primarne volitve v torek 13. aprila JAMES WALTER MARTIN, Chairman Campaign Committee PROBATE JUDGE □............■.............................. (Y| Edward R. Nadelhoffer + * * + * * Clevelandčanje! Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku: Johnu Gornik slovenska TRGOVINA Z OBLEKAMI IN KROJAČNICA. «,217 ST. CLAIR AVE. CIXVELAND, OHIO. Odgovor, ki ni od — Trunka. V članku: "Doba parkljev" št. 15 Glasu Svobode se člankar hudo razkorači n.ad duhovnike radi — pekla. Stvar se nanaša na izjavo Burbanka, ki se glasi: "Ideja, da bi kak dober Boy izročil ljudi žgočemu peklenskemu ognju, se mi zd: vredna skrajnega obsojenja." V skrajnem obsojenju se izkaže Glas Svobode pravega mojstra. Piš$ med drugim: "Ali se duhovniki ne zavedajo, kako strašne misfi strahu in groze (uh, uh) vcepijo nedolžnemu otroku, kadar ga učijo strašno (sami strahovi!!) bajko o peklu ? Če hočejo duhovniki učiti otroke, naj jih učijo vendar kaj boljšega, kaj bolj človeškega. Če pa ne znajo nič drugega kot čvekati o onem svetu, potem naj pustijo otroke pri miru." Ko bi bilo treba imeti dovoljenje od svobodomiselcev, potem bi duhovniki pač ne smeli prav ničesar učiti "o onem svetu," temveč bi sploh ne smeli eksistirati. Le se malo potolažite, ker ne odvisi od takih svobodnjakov? ?, kaj naj duhovniki učijo. V odgovor na izbruhe svobo-domSelne jeze naj sledi članek iz The Rocky Mountain News, ki se glasi: A denial of the doctrine of hell was made by many who were interviewed in different parts of America at the time Luther Burbank uttered his blasphemies. A letter by Lawrence C. Cook of 5223 E. 23rd avenue to the editor of The Rocky Mountain News has repeated these denials. The following answer has been sent to The News by a Denver Catholic : To The Rocky Mountain News: In your issue of February 20, a correspondent denies that, if God is Love, infinite or omnipotent, there can be an eternal hell. Hence he supports Mr. Luther Burbank. The question of hell, like all other religious issues, goes back to that of auihority in religion. Faith is the acceptance of what God has revealed on the authority of God revealing. If it is possible to prove by reason that there is a God and that He has made a revelation, man's duty to accept that revelation is clear, regardless of how difficult it may be. Orthodox Christians hold that, by reason alone, one can prove the authenticity of Christ's claims to be a Divine Teacher. Hence they accept what He taught on the authority of God revealing. And they do not take the liberty of cutting this revelation or adding to it to suit their own convenience. So plainly did Christ teach the doctrine of an eternal^ that there is one or lie lied. Bu' if He lied, so did God, because Christ worked tremendous acles in proof of His teaching He fulfilled prophecies ttf had stood for ages and $ taught the sublimest doctnj that ever came from lips. Yv* it is true that we have half-baked scholars today assert that the Scriptures interpolated, that parts of New Testament are not aP* tolic and so forth, it is one thi< to make such claims and other to prove them,, and t, overwhelming weight of e dence is on the side of the thodox. The historic fact ist^ Christ proved His divinity51' that He taught the existed« an eternal hell. While in a short letter J this it is hardly possible to ^ cuss the philosophical Prob . ^ raised by hell, it is sufficiellt say that they have been ^ factorily answered by Chns ^ theologians for twenty c turies. Consider, for ins' God's love. Love is the-apPe of the will for good. But' thing is revolting,, we ca® ■ love it. We love a thing 0 because it is good or apPe| good. Hence if a creatitf® _ liberately turns on God fuses to repent, not the su: est difficulty is offered to philosophic mind in seeing t* ihed. creature eternally banis God could compel the ling man to repent, but 011 the sacrifice of the gi'1 nity of human nature, ^ endowment of free will-should God destroy the Pe tion of His own work? Your correspondent doe? understand the nature of1 ity when he argues that-God "filling all space. W , STI ZUN Du Pfiha minis-Kni v«jeti ^ol Pfeds letil Pi su h Ve i fravj, i of Kt b« Hoi Ni i 'm *uv, 11. ____ _ >i no room in His kingdom J such a place or diaboh^ ifinW rangement as an An Se i C, burning hell." God's of other beings. May°V correspondent thinks JJwi n 0t are all God, that everytn j, God; to me, pantheism ,cP- >!•' surd, for it would make "s f ^ Krebruka pokličite direktno mojo telefon številko ki je otoace" oglasu. - POGREBNI Chapel 2046 W. 23rd Street