Leto XXXIII. —Številka 52/53 22. decembra 1981 Cena 5.—šil. (7 din) poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt SPÖ in ÖVP sklenili na podlagi zakona o narodnih skupnostih potrganje dvojezičnih napisov v dvojezični šoli: Žitara vas: Uradni Tafelsturm občine stran 3 4 % '☆ 4 VESELE PRAZNIKE IN OBILO USPEHOV V NOVEM LETU ŽELIMO VSEM NAROČNIKOM, OGLAŠEVALCEM, BRALCEM, PODPORNIKOM IN PRIJATELJEM NAŠEGA LISTA DOMA IN PO SVETU. TO ŽELJO POVEZUJEMO S PROŠNJO, DA BI NAM TUDI V PRIHODNJEM LETU OSTALI ZVESTI. NAŠIM DOPISNIKOM SE ZAHVALJUJEMO ZA SODELOVANJE IN ZVESTOBO. Jože Wakounig, Janko Kulmesch, Franc Wakounig, Jurij Perč UREDNIŠTVO Veronika Dovjak, Vinko Kušej UPRAVA £ $ 1 ,Našega tednika“ ^ Trenutna narodnopolitična situa-oija je prav tako razveseljiva oziroma nerazveseljiva kot vsa leta poprej- Razlike so postranske, vsebina je prej ko slej enaka: tu Slovenci, ki se po pravici in z vsemi legalnimi sredstvi borijo za narodni obstoj, tam oblasti in stranke, ki so edino-le podvržene logiki volilnega uspeha. Vmes je prostor za koroško stvarnost in življenje zasramovane manjšine. Če primerjamo naše uspehe s trudom, ki ga vlagamo v politično pelo, je rezultat nebistven. Rezultat je prav tako nebistven, če primerjamo napredek na Koroškem z žrtvami, ki so njemu namenjene. Čudna je ta dežela karantanska. Naš koroški božiček So ljudje, ki menijo, da je družbenopolitični angažma koroških Slovencev odveč. Tudi v naših vrstah s°. Tudi če nam dosežki ne dajo v tej mri in v tem obsegu prav, kot je s tem povezana venomer politična dejavnost, moramo poudariti, da bi bilo še veliko slabše, če bi le gojili kulturno folkloro, ne pa ozavešče-vaine manjšinske politike. Vendar je razlog, zakaj da smo Politično prisotni, globljega pomena: želimo preživeti, želimo zglada-nemu narodu zravnati hrbtenico. Zato smo in bomo na političnem odru prisotni, dokler ne bo napočil čas, ko izbojevanje zajamčenih pravic ne bo več potrebno. Operativni koledar — kaj je iz pjega nastalo? V bistvu je neuresničen, če izvzamemo obrobne zadeve. Oentralne točke tega koledarja so d° danes neizvršene. Sosvet — kaj nam je mar? Skupno z ZSO smo zahtevali poživitev Kontaktnega komiteja, zamisel, ki je preudarna in premišljena. V tej obliki je sosvet forum deloma nepristojnih za deloma nepristojne, njegova zakonska podlaga nesprejemljiva. Slovensko šolstvo — kaj bi lahko prispevali k njegovi poživitvi? Začeli smo se baviti s predšolsko vzgojo naših otrok. Ker ni pričakovati, da bodo postali državni otroški vrtci na dvojezičnem ozemlju dvojezični, smo ustanovili tri privatne dvojezične vrtce. Vendar je predvsem pro-lem, kako te privatne ustanove 'Vrtce) finančno vzdrževati. Slovensko gospodarstvo na Koro-kH ~ kaj Že nmgoče narediti, da ^boljšamo ekonomski položaj manjšine? Želeti je, da slovenska podjet-na Kor°škem ekspandirajo in ta- 0 ustvarijo še več možnosti za zaposlitev južnokoroških ljudi. O vseh vprašanjih, ki težijo naše Prebivalstvo, razpravljamo v okviru Poživljenih krajevnih sestankov po vsem dvojezičnem ozemlju. Žetev je velika, pa tudi delavcev 1 malo. Čedalje več je takih, ki se fdevolje vključujejo v narodnopoli-'cno delo. Ker imajo še ideale in vi- Qlobok smisel v osebnem trudu (Nadaljevanje na 2. strani) Božič — ali samo 24. in 25. december? Praznik družine čas razmišljanja čas veselja čas obdarovanja čas veselih obrazov čas ljubezni ČAS KRISTUSOVEGA ROJSTVA čas stresa čas osamljenih čas prenasičenosti čas nezadovoljnih čas rdečega konta Najprej si moramo staviti vprašanje, zakaj praznujemo Božič. Ob dveh mislih bi se rad z Vami pobli-že ustavil: ob aspektu družine in miru. Jezus nam je prinesel oznanilo miru. Po njem je bil dan mir. Prav tema miru je v zadnjih dneh zopet aktualna. Je pa tudi v nevarnosti in jo je nadomestila druga beseda. Če zasledujete dogodke na Poljskem v televiziji ali v časopisih, boste morali priznati, da sta si besedi vojna in mir zelo blizu. Gre za politični mir v notranjosti države in ljudstva. Ta mir pa lahko nastane le, če si vse strani prizadevajo za nenasilno rešitev spora. Mir v državi lahko nastane le, če se spremenijo strukture na gospodarskem, socialnem in političnem področju, ki ovirajo razvoj v državi. Mislim, da na Poljskem vlada prav to stanje. Če pa kdo ta razvoj s silo zadržuje, potem tega ne bo mogoče odpraviti zopet s silo. In tukaj se nam v Jezusu ponujajo mogoče rešitve = „Blagor njim, ki delajo za mir, zakaj ti se bodo imenovali božji otroci“ (Mt 5, 9). To pa pomeni tudi: „Blagor njim, ki se na političnem področju zavzemajo za mir in ustvarjanje pogojev za mirno sožitje narodov,“ Ingo Hermann). In mislim, da naj bi ob Božiču, ki se vendar imenuje čas miru, preudarili svoje stališče do tega. Morda se bodo nekateri vprašali, kakšno zvezo ima to s Poljsko. Imajo prav. Jezusovega oznanila o miru ni mogoče preprosto izenačiti s kakim političnim mirovnim programom. Nanaša pa se na politično nalogo o miru. V Kristusu podarjeni mir zaobsega človeka in vse njegove odnose sočloveka in družbe. Zato mislim, da notranji mir z Bogom in zasebni mir s sosedom ne moreta biti ločena od javnega miru med narodi. — Mir je torej nedeljiv. In kako aktualna in eksistencialna je ta tema danes, nam kaže tudi statistika. V tem času se posveča kakih 150 institutov v svetu raziskavanju miru. Naj bi bil tudi'za nas 24. in 25. december spodbuda, da se ukvarjamo s to temo in da znova premišljamo o našem odnosu do miru. Tudi Jezus je bil rojen v družini. In od Jezusovega rojstva naprej se kristjani vsako leto „spominjamo“, da je družina najmanjša naravna skupnost naše družbe. V 20. stoletju pa se je struktura družine zelo spremenila in se še spreminja. Tako je danes 53,3% vseh žensk med 15 in 60 leti v Avstriji poklicno zaposlenih, pri samskih znaša delež 73,7% in pri ločenih 83,4%. 44,8% poročenih žena opravlja nadalje kak poklic, 39,4% so matere z otroki pod 15 let (osrednji statistični urad). Mislim, da je treba ta razvoj in dejstvo kritično premisliti. Psihologinja Christa Meves je ugotovila, da lahko imajo vzgojni ukrepi v otroštvu posledice v mladosti in odraslosti. Tako so možne posledice ločitve matere od otroka od 3,—18. meseca življenja v mladosti: „pasivnost, nezanima- 11J^ j 111 i i i wo l „samotarstvo, čudaštvo in nezaupanje“. Zaradi poklica obeh staršev nima nobeden od njiju časa za otroke. Otrok je, ko pride iz šole domov, prepuščen sam sebi. Nima nikogar, s komer bi lahko govoril in s komer bi se lahko igral. Tako je pogosto televizijski aparat edina možnost, da se otrok lahko sprosti. Zvečer pridejo starši utrujeni domov in zopet ni časa za otroka. 24. in 25. december nam nudi čas za premišljanje, kako je s tem problemom pri nas. Ne zadošča le kupovanje daril. Najvažnejše za otroka je, da prejme od staršev ljubezen. „Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi“ (Mt 18, 20). Družina je „najmanjša“, toda najvažnejša celica naše družbe. Navzoča je v vsaki razumevajoči, spodbudni, ljubeznivi besedi, ki izvablja iz drugega tisto, kar je v njem dobrega. Z vsakim darilom, z vsako pozornostjo, ki si jo oče, mati in otroci med seboj izkažejo, se družina oblikuje v nekaj pozitivnega. 24. in 25. december je vsako leto nov začetek, da ne bi bilo v družini najvažnejše televizijski aparat, denar in darila, marveč, da bi bila na prvem mestu medsebojna ljubezen. Vzeti si moramo čas za zakonca in otroke. Samo tako bo lahko srečna. Da bi bil 24. in 25. december samo začetek, da bomo ostalih 364 dni gradili na taki družini in da bi mir prišel v našo družino, v vas, med obe narodnostni skupnosti, v države in na Poljsko, to je moja iskrena želja. Mag. Štefan Kramer Vsem rojakom doma in po širnem svetu blagoslovljen BOŽIČ in srečno NOVO LETO 1982 $ NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA ^ TEDNIKOV KOMENTAR Piše: Lovro Kasel, predsednik KKZ redi snežne planote sameva pod zvezdnatim nebom pastirska koliba. V njej ob praznih jaslih pestuje mati Marija svoje sveto Dete. Pred njo pa sveti Jožef z metlo v rokah spravlja na kup svojevrstne smeti: vse vrste otroških umetnih igrač iz kartona in plastike, okraske za božično drevo ter razne druge proizvode moderne civilizacije. Prav nevoljen pometa to navlako proč od hleva in jaslic. Skoraj slišno mrmra v svojo brado: „Proč s to šaro, na smetišče z njo!“ v Selah. Posebno razveseljivo pa je prizadevanje kulturno posebno zavzetnih mladih mentorjev otroške mladine za poživitev aktivnega kulturnega udejstvovanja mladih in najmlajših na področju petja in orkestralne glasbe. Nepozabno srečanje otroških in mladinskih zborov v Borovljah nam je dal doživeti bogate sadove tega truda polnega prizadevanja. \r Človek naših dni polagoma znova spoznava razliko med zgolj konsumiranjem tega, kar mu na dom prinaša ter večer za Nazaj k izvirom! I a nenavadna božična slika je zgovoren dokument naših dni. Moderna industrija je s svojimi produkti za božični potrošniški trg naravnost zasula krščansko božično skrivnost. In mnogi „Jožefi“ se danes trudijo, da jo rešijo izpod te dušljive grmade. Hkrati pa je le-ta zasula tudi mnogo starodavnih domačih božičnih običajev in ukinila marsikatero domačo kulturno dejavnost, kot je npr. družinsko petje in muziciranje, bajanje in pripovedovanje pravljic in legend v krogu družine. A človek ne more v nedogled živeti od tujega kruha, najmanj pa od konserv, tudi ne od kulturnih konserv. Z veseljem ugotavljamo, da je človek naših dolin znova odkril vrednost domačega petja in sviranja na starih, že skoraj pozabljenih glasbilih. To sta na zares lep način dokazali letošnji prireditvi Krščanske kulturne zveze, Družinsko petje na Radišah in Srečanje vižarjev večerom v radio in televizor zavito vsiljuje moderna kulturna industrija, in tem, kar sam ustvarja kot pevec ali godec ali kakršen koli kulturni ustvarjalec. Kot se je nekoč kot odgovor na pretirano oboževanje tehnike od nekod utrgal klic „Nazaj k naravi!“, tako se, ne s kričanjem, pač pa dejansko razlega po naših domovih in vaseh klic „Nazaj k izvirom našega kulturnega življenja!“ esda nam ni treba vzeti metle v roke ter na smetišče pomesti vsega, kar nam kulturnega doživljanja nudi in posreduje sodobna tehnika. Vendar ob njej nikar ne pozabimo, da je v nas samih nakopičenih dovolj kulturnih potenc, ki jih je, da ne usahnejo, treba neprestano dvigati in jim dajati priložnost za dejavnost tako v malem družinskem kot v šrišem javnem krogu, v veselje in užitek vseh tistih ljudi, ki jim tuja učenost in kultura še nista vzeli posluha za to, kar je domače. Čestitke novemu škofu Kot smo poročali že v prejšnji številki Našega tednika, je papež Janez Pavel II. določil graškega visokošolskega duhovnika msgr. Egona Kapellarija za novega krškega škofa. Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta msgr. Kapellariju ob njegovem imenovanju za krškega škofa odposlala sledeči telegram: Prevzvišeni gospod škof! K imenovanju za škofa krške škofije po papežu Janezu Pavlu II. Vam v imenu Krščanske kulturne zveze in Narodnega sveta koroških Slovencev iskreno čestitamo. Poklicani na zelo odgovorno mesto najvišjega predstavnika katoliške Cerkve na Koroškem ste prevzeli naloge, katerih izvršitev v danih razmerah gotovo ni lahka. V novi službi Vam želimo veliko moči, modrosti in blagoslova. Dovolite, da Vas hkrati tudi spomnimo na pričakovanja slovenske narodne skupnosti na Koroškem, da bi bila Vaša prizadevanja usmerjena v dosego razumevanja in enakopravnih odnosov med obema narodoma v okviru koroške Cerkve, ob primernem upoštevanju slovenskega jezika in elementa na vseh cerkvenih področjih — v prid rasti Cerkve in zdravega razvoja družbe na Koroškem. Naša upanja v tej zvezi ste vsekakor okrepili z izjavo, da bo Vaše delovanje temeljilo na že sprejetih sinodalnih sklepih, in da želite si pridobiti še več znanja jezika slovenskogovorečih članov Cerkve. Dr. Matevž Grilc, Lovro Kašelj, pedsednik NSKS predsednik KKZ Jože Wakounig, Nužej Tolmajer, osrednji tajnik NSKS tajnik KKZ Jugoslavija za normalizacijo V zvezi z najnovejšimi dogodki na Poljskem je dal uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve diplomatskemu uredniku Tanjuga m. dr. naslednjo izjavo: „Najnovejši dogodki na Poljskem izvirajo iz velikih težav in nasprotij, v katerih se je znašla poljska družba ter njeno gospodarstvo. Ti dogodki so notranja zadeva Poljske. Še naprej menimo, da so poljsko ljudstvo, poljski delavski razred, Poljska združena delavska partija in druge politične sile edini poklicani, da v okviru polne suverenosti države poiščejo izhod iz krize, v kateri se je znašla Poljska." ZADNJI TAKTI Karikatur: .CuardianVGlbbard politika/2 Naš koroški Božič (Nadaljevanje s 1. strani) za boljše življenjske razmere slovenske manjšine. Politično mnenje naših pripadnikov je postalo čedalje bolj stvarno, realno — kaj neki bi sicer ideja samopomoči lahko pomenila? To, da zaupamo v svojo lastno moč in to, da ostanemo na tej poziciji, bo in je najbolj primerna ideološka podlaga, do katere smo se v naši zgodovini mukoma dokopali. Če ocenjujemo zgodovino — predvsem našo trdno zaverovanost v odrešilno vlogo avstrijskih strank — potlej je treba pribiti, da je bilo takšno zadržanje brez dvoma v zgodovinskem pregledu jako škodljivo. Koliko naših ljudi smo s tem zgubili, ne bi bilo mogoče statistično ugotoviti. In je bolje, da ne. Zato pa, dragi slovenski rojaki, še toliko bolj zaupajmo v svojo sposobnost in zmogljivost. Zato še toliko bolj stavimo na svoj načrt. To je najlepše božično darilo, ki si ga lahko privoščimo. NSKS FUENS pisala Paulaku Kot smo že poročali, je glavni odbor FUENS na svojem zadnjem zasedanju v južnošlezviškem mestu Leck med drugim tudi razpravljal o odločitvi veli-kovške mestne občine glede Srečanja mladinskih zborov, ki ga je morala Krščanska kulturna zveza prirediti v Borovljah, ker Paulak in ostali velikovški občinski „očetje“ našim mladim pevcem niso hoteli dati na razpolago dvorane. V zvezi s tem škandalom je FUENS poslala Paulaku pismo, v katerem ugotavlja, da je prepoved mestne dvorane za slovensko kulturno prireditev v nasprotju z določil člena 7 Državne pogodbe, ki pripadnikom slovenske narodnostne skupnosti jamčijo enakopravno udeležbo pri kulturnih ustanovah pod enakimi pogoji kot drugim avstrijskim državljanom. V tem smislu FUENS prosi, da v bodoče ne bi več prišlo do podobnih sklepov velikovške občine. Prepis pisma pa je FUENS poslala tudi deželnemu glavarju Wag-nerju. Napačno načrtovanje, slabi računi, zapravljanje Korenine poljske tragedije ležijo v gospodarski krizi Neznosne gospodarske razmere vladajo na Poljskem. Bitka za vsakdanji kruh, neznatno dolga vrsta konzumentov, ki čaka — več kot 24 ur in pogostokrat zastonj — pred trgovinami na osnovna živila, nečloveško urejeno stanovanjsko vprašanje (deset, petnajst let čakajo Poljaki na lastno stanovanje: medtem se gnesti vfeč družin v skupnem brlogu), čim večja neurejenost osnovnih gospodarskih potreb, tem hujša korupcija — skratka: poljski narod se nahaja, čeprav baje „vlada delavski razred“, v veliki stiski. Vse to moramo upoštevati, če razmišljamo, kako je moglo priti avgusta 1980 do ustanovitve sindikata SOLIDARNOŠČ ter velikih stavk s strani poljskih delavcev. Neglede na to, da je medtem vojaška oblast razpustila ta sindikat, zaprla vidne predstavnike poljskih delavcev, po vsej verjetnosti tudi voditelja SOLIDARNOŠČI L. Wale-so, povzročila številne smrtne žrtve, hkrati pa tudi nesigurnost in zaskrbljenost po vsej Evropi, predvsem pa bojazen zaradi morebitne okupacije te slovanske države. Korenine poljske tragedije ležijo v gospodarski krizi. Ni vzhodnoevropske države, ki bi se v njenem načrtnem gospodarstvu (Planwirtschaft) tolikokrat zaračunala in kjer bi (državne) gospodarske ustanove tako „širokogrudno“ zapravljale, kot na Poljskem. V primerjavi z drugimi vzhodnoevropskimi državami je prišlo na Poljskem zaradi cen za meso ter pomanjkanja drugih živil do največjih političnih kriz in najbolj pogostih vstaj delavcev. Kje je treba iskati vzroke za to gospodarsko polomijo? Gotovo ne samo v sistemu samem: poleg sistema so odgovorni predvsem razni funkcionarji ter partijski veljaki, ki so „reševali“ gospodarska vprašanja — odkar je konec 2. svetovne vojne — še bolj površno ter nestvarno kot celo njihovi kolegi oziroma tovariši v drugih vzhodnoevropskih oziroma komunističnih državah. Na Poljskem so se v prvi fazi industrializacije (1950 do 1970) vse-preveč osredotočili na obnovo težke industrije. Sicer so ostale vzhodnoevropske države podobno ukrepale, vendarle so na primer nekoliko bolj upoštevale kmetijstvo. Na Poljskem obdelujejo privatni kmetje približno 70 odstotkov zemlje. Toda država jim ni hotela dati na razpolago potrebnih proizvodnih sredstev. Rezultat te politike: 30 odstotkov delovnih ljudi je zaposlenih v kmetijstvu (v Zvezni republiki Nemčiji na primer samo 6 odstotkov). Bi se lahko kmetje poslužili na primer več traktorjev in drugih kmetijskih strojev, kmetijska proizvodnja bi bila gotovo višja, število kmetovalcev pa nižje. S tem bi lahko delalo več ljudi v drugih industrijskih obratih. Bivši šef poljskih komunistov Edvard Gierek, katerega je pred kratkim zaprl trenutni vodja partije Wojciech Jaruzelski, je skušal v začetku 1970 popraviti to napako: v drugi fazi industrializacije so hoteli na Poljskem odstraniti ali vsaj zmanjšati zakrito brezposelnost, dvigniti življenjski standard oziroma se približati tozadevno zapad-nim državam. Gierek je nameraval ta načrt uresničiti z visokimi krediti, ki jih je najel na Zapadu: Poljska je trenutno zadolžena v višini 25 milijard dolarjev. Devize so v prvi vrsti investirali v eksportno industrijo. Pričakovali so, da bodo producirali ugodno, ker imajo na Poljskem med drugim dovolj surovin na razpolago. Vrhu tega je bilo v tistem času olje še sorazmerno poceni. Toda kot je znano, je kmalu nato postalo olje, ki igra v industriji sila važno vlogo, precej drago. Za Poljsko je to pomenilo, da je na primer ravno iz- grajena petrokemična industrija delala z veliko izgubo. V zapadnih državah, kamor so Poljaki nameravali eksportirati, niso našli za svoje proizvodne izdelke odjemalcev; to predvsem tudi zaradi tega ne, ker niso bili kos med drugim japonski konkurenci. Skratka: približno polovica industrijskih obratov, ki so jih zgradili s pomočjo kreditov, danes dela brez potrebne gospodarske koristi. Hkrati mora država plačati nazaj od desetih dolarjev, ki jih zasluži pri eksportu, najmanj osem, med drugim za obresti na najete kredite. Na drugi strani je Poljska zdavnaj preveč odvisna od uvoza — celo žita in drugih osnovnih živil, čeprav je prej veljala tozadevno kot bogata dežela. 1980 na primer je morala uvažati — kljub dobri žetvi — najmanj šest miljonov ton žita. Poleg doslej nakazanih nedo-statkov je še treba upoštevati dejstvo, da je zadeva glede cen ter valut v poljskem gospodarstvu naravnost blazno „urejena“. V letu pred avgustom 1980 so bile cene za živila za več kot polovico nižje kot tozadevni proizvodni stroški: država je morala subvencionirati osnovna živila, stanovanja ter tarife v višini 210 miljard šilingov. To je bila hkrati polovica državnega proračuna. Sicer so letos poleti sklenili glede cen reformo, v isti meri pa so si delavci izborili višjo plačo, kar je v tem primeru hkrati pomenilo nadaljnjo inflacijo. Zaradi stavk, katastrofalne oskrbe osnovnih živil ter pomanjkanja deviz se na Poljskem trenutno še manj producira. Tako so na primer letos približno petdeset milijonov ton premoga manj eksportirali Upanje, da bi prišlo do primerne gospodarske preosnove, se da danes komaj utemeljiti. Partija se noče in ne more odpovedati realno-socialističnim predstavam o rešitvi gospodarskih vprašanj. Več kot 30 let realnega socializma pa je Poljski prineslo vse drugo kot obljubljeni „raj na zemlji“. Centralni komite poljske komunistične stranke je sicer lansko leto sklenil, da bo s 1. januarjem 1981 začel z gospodarsko reformo. Toda nihče ne ve, kakšna naj bi bila ta reforma. Bo nova oblast oziroma vojaški svet pripravljen ter znal reformirati gospodarstvo, ker ne bi ponovili napak zadnjih desetletij? Bo pridobila pri državljanih na ugledu, Z3' upanju in vplivu? Predvsem delavci? Komaj za verjeti: odpovedati bi se morale realnemu socializmbi njegovi zgrešeni gospodarski politiki ter politiki zatiranja svobode-Tega pa ne more, ker ne sme. Janko Kulmesch h!_Li Inaš tedniki SPÖ in ÖVP sklenili na podlagi zakona o narodnih skupnostih potrganje dvojezičnih napisov v dvojezični šoli: Zitara vas: Uradni Tafelsturm občine Zadnja seja žitrajskega občinskega sveta v tem letu, v Petek, 18. 12. 1981, je spet po-'P dokazala, čemu in komu slu-ži zakon o narodnih skupno-stih: krčenju in kraji pravic slovenske narodne skupnosti in proste roke tistim silnicam v deželi, za katere je že zgolj eksistenca koroških Slovencev teko hud kompromis, da — ce-lo Po zakonu — najbolj surovo ln prepotentno odrekajo narodni skupnosti pravice. „Živeti Slovenci smejo, a brez pravic“ na to kratko računico je mo-9oče skrčiti rezultat petkove °bčinske seje. Zadnja točka dnevnega reda so bili dvojezični napisi v novi žitrajski šoli, ki jih je ravnatelj šole, odbornik EL, Franc Kukoviča, napravil na svoje stroške, čeprav je predložil občini proračun za te napise, a ga občinski tajnik Walter Pleschounig (hkrati socialistični odbornik) ni dal naprej. Kje je proračun obtičal, nihče ne ve. Že v predstojništvu so se socialisti in ljudska stranka zmenili, da bodo predložili deljen predlog. EL Žitara vas naj do petka 18.00 ure pristane na samo nemškem napisu zunaj šole in tako ostanejo dvojezični napisi znotraj šole (kompromisni predlog); če se to ne zgodi, potem mora ravnatelj šole, Kukoviča, v teku enega meseca sam odstraniti dvojezične napise, sicer se bo občina pritožila pri nadzorni oblasti (Aufsichtsbehörde). EL je odklonila prvi predlog, ker, ta- som. Župan Posod je ravnatelju Kukoviči dejal, da se mora kot odbornik držati zakonov (morda niirnberških rasnih zakonov, ki so jih leta 1934 sklenili nacisti in v katerih so sankcionirali pokol Židov in drugih narodov..?). Urh (EL) je rotil vse, naj ne postavljajo zidov in pregrad med narode in v družbi, vsaj tu pokažimo, da gre tudi brez konfrontacije. Vprašal je, če mar živimo v Hitlerjevi dobi, ko so Slovence izseljevali in je bila slovenska beseda prepovedana, ali pa živimo v demokratični republiki Avstriji. Posod je menil, če imamo dva jezika, potem morajo Slovenci (on se ima očitno za Nemca) akceptirati sklep predstojništva. Posebno pa sta se „odlikovala“ zastopnika ljudske stranke, podžupan Eisner in občinska odbornica (hkrati je deželna poslanka ta črnih) Altersberger. Očitno hoče ljudska stranka svoje neuspehe v Skoraj vsi sklepi so bili soglasni, ta k° dopolnilni proračun za leto 1981 taksa za pse, povišanje takse za odva žanje smetja. Zataknilo se je prvič, ko je odbornik EL, ravnatelj Franc Kukovi Ca. prebral pismo Slovenskega šolske 9a društva, ki je pripravljeno, da pre vzame in uredi v stari šoli otroški vrtec in za to naj občina rezervira v proraču nu za 1982 50.000 šilingov. Seveda, ka bi drugače pričakoval, so žitrajski „de hiokrati“ argumentirali, da mora pismo biti najprej prevedeno, če se naj o nje Sovi vsebini pogovarjajo (župan Posod ■’Schreibt’s uns deutsch“). Vodja EL blan občinskega predstojništva Tine binbernik je v diskusiji o novih nasta vitvah zahteval, da morajo občinski na stavljene! obvladati oba jezika. Zapisnik seje od 3. 8. 1981 je bil po ntsnjkljiv in EL je predlagala popravek Socialisti in ljudska stranka so skupno Pohodili predlog o popravi, ker menda Po tako dolgem času ni več mogoče točno dognati, kaj je kdo rekel (Pepel-naL SP). Pri tej seji je EL predlagala dvojezičen napis na šoli. Ta predlog je bil zavrnjen in zato je EL samo pod pobojem glasovala za breznapisno šolo, öe bo šola znotraj imela dvojezične na-Pise. Ta utemeljitev manjka v zapisniku. EL je pravočasno zahtevala popravo zapisnika in zato ni glasovala za Potrditev zapisnika. Odborniki EL Žitara vas, Franc Kukoviča, Tinej Hribernik in Joža Urh so ponovno nastopali za dosledno dvojezičnost občine. ko član predstojništva Tinej Hribernik, naše pravice niso stvar kompromisov, zajamčene so v 7 členu ADR, ki je mednarondo pravna podlaga avstrijske suverenosti in da se nihče ne pregreši proti kakšnemu zakonu, če so napisi dvojezični. Zato naj občinski odborniki ne glasujejo proti dvojezičnim napi- deželnem zboru zbrisati z nacionalističnim nastopanjem na občinski ravni. Na eni strani trdi efavpe (Eisner), da dvojezičnost ni zadeva občine, temveč zvezne vlade, na drugi pa zahteva povpraševanje občinstva o meri dvojezičnosti (menda bi bil že s 30% slovenskega deleža zadovoljen). Altersberger- jeva pa je maknila ugotovitev Kukoviče, da od 19 občinskih odbornikov govori 17 slovensko (samo ona dva ne) in je odbornica „ponosno“ dejala, zakaj neki naj bi se naučila slovenščine in je očitala Enotni listi, da razdira sodelovanje, ker zahteva dvojezičnost. S tem v zvezi je pogrevala „šolsko vojno“ — očitno noče spoznati, da je sodišče obsodilo ravnatelja šentlipške šole Leustika, ker je jemal Kukoviči dobro ime! Ravnatelj Kukoviča je zagovarjal dvojezičnost v šoli, ker mora šola vzgajati otroke k strpnosti in spoštovanju in je citiral kanclerja Kreiskega, ki je pri predstavitvi Lipuševega romana „Zmote dijaka Tjaža“ v nemščini dejal, da je zgolj formalna enakopravnost manjšine premalo: deležna mora biti posebnih pravic; citiral je dvojezični zakonik monarhije iz leta 1848, citiral je izjavo ustavnega sodišča iz leta 1981, citiral je ADP iz leta 1955, nič ni pomagalo. Ker niso imeli argumentov, so se spustili na nivo pobalinov in so na vse načine motili diskusijo. Seveda so tudi vindišarji morali spet v boj za nemško Koroško (sedaj pa vemo, zakaj jih ni; pač posledica boja za nemštvo). Raztogotila pa se je občinska in deželna poslanka, ko je Hribernik citiral Ferlitschev zagovor dvojezičnega pouka: „Der is ja schon lengst gsturb’n (Ta je že dolgo mrtev)“ je hlipala in pri vsem tem pozabila, da je prav njena stranka pred nekaj tedni slavila tudi „gsturbene“ (umrlega) Raaba kot tistega državnika, ki je prinesel Avstriji državno pogodbo. Zares kratek spomin, gospa Altersberger! Ravnatelj Kukoviča je tudi dejal, da so se prav avstrijski zastopniki pri vseh pogajanjih za državno pogodbo sklicevali na parti- (Nadaljevanje na 8. strani) Najbolj uporabljena beseda na občinski seji v Žitari vasi je bil „kompromis“. Kdor je iskal večinsko razlago te besede, bi moral biti v petek na seji. Tu nekaj cvetk v zvezi z besedo in pojmovanjem besede „kompromis“: „Tu je možen samo kompromis“, „nič ne korist, ti si kriv“, Eisner: „Gesetzlich sind für euch die Rechte, von denen ihr re-det’s, nicht verankert“ („Ti moraš razumeti, tudi mi zastopamo del prebivalstva, ne samo ti“), Pepelnar: „Socialisti so na deželni in zvezni ravni toliko napravili za Slovence, da jim to pri volitvah ni dobro storilo ... mi živimo v demokraciji, mi moramo spoštovati mnenje večine“, Tschemernjak (SP): „red m a holt mia fon ana bajnohefaja“, Posod: „Prosim te, napraite kompromis, tudi vi se morate ponižati, mi se moramo zmeraj“! rifoio it uiafaifha. Draga bralka, dragi bralec! Pričakujemo božične in novoletne praznike, v upanju, da bodo potekli mirno in prijetno. Želimo si v novem letu sreče, predvsem zdravja in zadovoljstva. Božič naj bi bil praznik miru, ki je možen samo tedaj, če vladata pravičnost in spoštovanje. Zadnji dogodki glede dvojezičnih napisov v žitrajski ljudski šoli (daljše poročilo objavljamo na tej strani) ponovno dokazujejo nestrpnost napram naši narodni skupnosti. Na Koroškem precejšen del prebivalstva in politikov noče razumeti božične misli. Sentimentalno zapeta božična pesem sama pač ne nadomešča pravega božičnega doživetja. Kakšno je bilo tako doživetje v taborišču, to opiše neka izseljenka. Njen prispevek lahko berete na strani devet; letošnja božična številka šteje 20 strani. Drugo leto bo minulo štirideset let, odkar so nacistični zločinci pregnali številne slovenske družine z domače zemlje in jih izselili v Nemčijo. „ Božič v taborišču“ objavljamo v spomin na tiste grozne čase, ki so jih pripadniki naše narodne skupnosti morali preživeti v tujini, potem, ko so jim vzeli vse, celo domačo hišo. „Beseda odbornikov“: poleg „Gospodarske analize“ bomo — prav tako mesečno — objavili to kolumno za naše odbornike. Posamezni odborniki bodo poročali o njihovem delu ter razmišljali o raznih (organizacijskih) vprašanjih v kulturnopolitičnem življenju koroških Slovencev. To velja predvsem za naše občinske odbornike. Upam, da nam bodo radi prispevali čimveč zanimivih razprav. Letošnjo leto je pri kraju, vidimo se „šele“ naslednjo leto: 7. 1. 1982 izide prva številka NT po novem letu. Želim Vam miren Božič ter zdravo in zadovoljno leto 1982! Janko Kulmesch Jože Wakounig osrednji tajnik NSKS, EL Kotmara vas BESEDA ODBORNIKOV Proti koncu leta skuša skoraj vsakdo napraviti obračun, ki naj bi izkazal letno bilanco, kaj je bilo dobro, kaj slabo, kje je uspeh, kje izguba in zakaj. Tak obračun zaobsega pač vsa področja javnega in tudi zasebnega življenja. Vsakdo se skuša v javnem življenju nekam uvrstiti, v kakem sklopu videti tudi uspehe in neuspehe zase, in tu se križa javno življenje z zasebnim. Kdorkoli se udejstvuje na kateremkoli javnem področju, tega obračuna ne more delati zgolj zase, ampak tudi za skupnost ali vsaj v zvezi s skupnostjo, za katero je tako ali drugače odgovoren. Zavedati se mu je treba, da ga bojo poklicali na odgovor in zagovor prav gotovo ob neuspehu, kajti očete uspeha je zelo težko prešteti; preveč jih je. Razveseljivo je, če lahko ob koncu leta izkažeš aktivno bilanco. Pa sem dosegel to in drugo, tam sem prispeval tisto pa ono, ni bilo zaman, splačalo se je — sicer ne dobesedno, kajti pri takem delu je običajno žvenka in cvenka kaj malo, vsaj za male, veliki si to že uravnajo po svoje, v vseh režimih — delati, se pobrigati. Vendar tiči že v takem občutku uspeha in zadovoljstva kal precejšnje nevarnosti. Kaj rado se namreč zadovoljstvo sprevrže v zadovoljnost, človek lahko oslepiš ob uspe- hih, izgubiš kritičnost tudi do sebe, si šteješ v dobro, česar nimaš, v zaverovanosti vase, zaradi zaljubljenosti v tisto, kar je pač kdaj uspelo, izgubiš zvezo s tistim in odnos do tistega, kar je in bo treba storiti. Dosežki, uspehi niso samim sebi namen, temveč nas zdolžujejo, da se tem bolj potrudimo za nadaljnje. Kakor nam daje življenje dan na dan novih nagibov, tako stopa pred nas dan na dan z novimi zahtevami. Če teh nočemo videti in upoštevati, če nočemo spoznati njihove tehtnosti in temu primerno ravnati, se nam bo vse to bridko obrestovalo. Hvala Bogu deluje ta mehanizem tudi tam, kjer mislijo, da so s kakim zgodovinskim dosežkom dosegli že vse, da se jim je samo še treba sklicevati na tisti dosežek kot na zadnjo in neizpodbitno resnico na tem svetu. Največja sreča malih je, da se morajo bolj potruditi kakor večji, da morajo biti bolj iznajdljivi, da morajo jasneje in predvsem hitreje spoznati vsakokratni položaj, se njemu in njegovim zahtevam prilagoditi. Verjetno bi bili veliki male, predvsem pa večji manjše že zdavnaj pohodili in spravili v smetnjak pozabe, če vse skupaj ne bi bilo, vsem krivicam in krivičnostim navkljub, urejeno tako. Naše samostojne liste nimajo večine v nobeni občini; pač pa nekatere močno sooblikujejo občinsko politiko, ker imajo svoje predstavnike v občinskih predstojništvih. AH pa se, da stvar postavim čisto na rob, morda le zdi, da močno sooblikujejo občinsko politiko. Odlična, odločilna mesta so lahko sila zapeljiva. Nevarnost je velika, da človek na mehkem stolu veliko prej zadremlješ kakor na trdem; vsakdo bi se rad. spočil, vsakdo kaj rad vali odgovornost k drugemu, le čast bi rad vsakdo imel koj zase. Bližamo se občinskemu polčasu. Marca 1979 smo stopili zadnjič pred volilce, za šest let smo bili izvoljeni. Lahko si izračunamo, da bomo najpozneje marca 1985 spet morali pred tiste, ki nam bojo izstavili račun o našem delu. Lahko se zavedamo, da bojo volilci precej strogi pri tem obračunu. To so bile obljube in napovedi pred volitvami marca 1979, to je bilo storjeno; pod črto bo zapisano, ali je bilanca izravnana, ali pa izkazuje primanjklaj ali pa, kar bi seveda bilo za nas vse. najboljše, višek. Razmere za naše samostojne liste so dokaj različne od občine do občine. V nekaterih občinah so po zakonu v sjtfa svojevrstnem položaju, ker zastopajo Slovence v občinah, v katerih Slovenci po zakonu nimajo narodnostnih pravic, v katerih so Slovence po zakonu že izbrisali. Zlasti ob takih primerih se mi zdi, da bi moral tudi najbolj zakrknjeni slovenski nasprotnik samostojnega političnega nastopanja koroških Slovencev vsaj uvideti, če že spoznati noče ali morda niti ne sme, kako izredno važno je samostojno politično nastopanje za izoblikovanje lastne politične zavesti in politične samozavesti. Če tega ne bi bilo, nam vsem preti sramotna usoda, da postanemo tretjerazredna turistična privlačnost. Peti in plesati bi še smeli, ali peli bi samim sebi nagrobni-ce. Želim vsem za drugo leto veliko dela, ustvarjalnosti in uspehov. Enotne liste sooblikujejo občinsko politiko naš tedniki Slovenski atletski klub vabi na SAK PLES v soboto, dne 26. 12. 1981, ob 20. uri, v hotelu „Obir“ v Železni Kapli. Igra: Planinski sekstet Igra „PRI HRASTOVIH“ Prireditelj: KPD „Planina v Selah“ Kraj: Farna dvorana v Selah Čas: sobota, 26. 12. 1981, (na Štefanovo) ob 14. uri. Nastopajo igralci domačega društva. Športno društvo DSG — Sele vabi na vsakoletni PLES ki bo na Štefanovo, 26. 12. 1981, s pričetkom ob 18.30 uri v farnem domu v Selah. Igra znani ansambel „MODRINA“ iz Slovenije. BOŽIČNICA Prireditelj: SPD „Borovlje“ v Borovljah Kraj: gostilna na Pošti v Borovljah Čas: sobota, 26. 12. 1981, (na Štefanovo) ob 14. uri. Spored oblikujejo: Moški zbor SPD „Borovlje“; Trio „Oraže“; Mešani kvintet SPD „Vrtača“ iz Slovenjega Plajberka. BOŽIČNICA Prireditelj: SPD „Kočna“ v Svečah Kraj: pri Adamu v Svečah Čas: nedelja, 27. 12. 1981, ob 18. uri Sodelujejo: otroška igralska skupina, mladinska instrumentalna skupina, mladi recitatorji, moški pevski zbor in tamburaši iz Loč. SPD „Rož“ v Šentjakobu v Rožu vabi na PLES na Štefanovo, 26. 12. 1981, ob 19.30 uri, v Kulturnem domu v Šentjakobu v Rožu. Za zabavo igra znani ansambel „Dobraški kvintet“ PLES NA ŠTEFANOVO v soboto, 26. 12. 1981, ob 20. uri pri Šoštarju v Globasnici. Igrajo: „Fantje iz Podjune“ Brez vstopnine NOVOLETNI KONCERT Prireditelj: SPD „Danica“ v Šentvidu v Podjuni Kraj: Kulturni dom „Danica“ v Šent-primožu Čas: nedelja, 3. januarja 1982, ob 14.30 uri Nastopajo: „Logaški oktet“; Trio „Korotan“ s pevci in mešani pevski zbor SPD „Danica“. Knjižnica SPD „Rož“ v Šentjakobu v Rožu je odprta ob sredah, od 17. do 19. ure in ob nedeljah, od 8.30 do 10. ure, v društveni sobi nad Posojilnico. Otroške ih mladinske knjige, povesti in romani, potopisi in raznovrstna čuda sveta te vabijo. DRUŽABNI VEČER Prireditelj: SPD „Dobrač“ na Brnci Kraj: pri Jurču v Šentlenartu Čas: sobota, 26. 12. 1981 (na Štefanovo) ob 19. uri Otroci vabijo na božično igrico „TRIJE PASTIRJI“ ki bo na Štefanovo, 26. 12. 1981, ob 10.30 uri (po drugi maši) v Kulturnem domu na Radišah. Vesele božične praznike Vam želi SPD „Radiše“ SILVESTROVANJE Prireditelj: MPZ „Podjuna“ v Pliberku Kraj: dvorana Schwarzl v Pliberku Čas: četrtek, 31. 12. 1981, ob 20. uri Za zabavo igra ansambel „PLANINSKI SEKSTET“ SILVESTROVANJE pri Antoniču na Reki. Mize naročiti telefonično — 0 42 53/243. Igra skupina „EVERGREEN“ Občinska seja v Pliberku Veliko število poslušalcev je sledilo minuli četrtek zadnji občinski seji letošnjega leta. Po razlagah in diskusiji so občinski odborniki soglasno sprejeli občinski prostorski načrt. Prav tako soglasno so odborniki sprejeli provizorični proračun za prvo četrtletje 1982. Edini so si bili občinski mandatarji tudi v predaji stanovanja ob libu-ški cesti. Opozicijska frakcija VP je kritizirala župana Mikuscha, da je svoj-čas na lastno roko predal dve stanovanji v meščanski bolnici. pripombami je tokrat blestel Feliks Vi-sotschnig (VP). Nato so se občinski odborniki posvetovali o personalnih vprašanjih; posvetovanje je bilo tajno. Čeprav je bila, kot omenjeno, javnost izključena, je že dan po občinski seji nek koroški dnevnik z velikimi črkami ugotovil: odločitev koalicije EL/SP je nesocialna. Koalicija, da je baje pustila na cedilu ne- Sveče: poročeno mater, ki je uslužbena v Celovcu in bi ji delo v občini bilo v veliko pomoč. Koroški dnevnik, ki je „pobraten“ z ÖVP, pa je zamolčal, kar je bilo značilno: če se pliberška VP tako močno zavzema za socialno odločitev, je povsem čudno, da „črni“ niso glasovali za omenjeno mater, marveč so stavili drug predlog, osebo črne frakcije. Zato je poročilo omenjenega koroškega dnevnika skrajno enostransko in nikakor ne odgovarja resnici. Kaj je tajnost, pa očividno mandatarji piiberške VP ne vedo. Župan Mikusch pa je utemeljil svoje ravnanje s tem, da v tem primeru ni bilo mogoče ukrepati drugače. Osebi, ki sta se veselili v stanovanje v meščanski bolnici, sta dobesedno stali na cesti in tako je moral župan' ravnati človeško in jim nuditi streho čez glavo. Vogrška požarna bramba je občinskemu svetu predlagala nakup vozila, ki ga je ponudila neka celovška tvrdka po zelo ugodni ceni. Stroške za vozilo bo krila dežela, ki bo prispevala 600.000 šil., občina Pliberk bo dala na razpolago 325.000 šil., za ostale 275.000 šil. pa bodo poskrbeli Vogrčani sami. Odbornik Enotne liste, ekonomski svetnik Ignac Domej, je k temu dejal, da se strinja z nakupom vozila, ki ga nudi tvrdka iz Celovca po zelo ugodni ceni. Kljub temu pa bo v bodoče treba skrbeti za konkurenco tudi na tem področju. Domej se je čudil ogromnemu popustu tvrdke za vozilo, ko je dejal: „Ali je tvrdka Rosenbauer dobrodelno društvo, da lahko tako podarja tisočake.“ Odvažanje smeti se bo podražilo za 10 odstotkov. Ko so občinski mandatarji sklepali oz. glasovali o dajatvi na pse, pa tudi smešnih pripomb ni manjkalo. Čutilo se je božično vzdušje. Dolgo se je govorilo sem in tja, dokler so se odborniki le odločili za vsoto dajatve, ki so jo povišali od 30 na 100 šilingov. Mestni svetnik Valentin Vauti se ni strinjal s polemiko nekaterih odbornikov in dejal, da je tako obnašanje nevredno za občinskega odbornika. Z nekvalificiranimi in neobjektivnimi Šentjakob v Rožu Pred nekaj tedni je gostoval v farni dvorani v Šentjakobu Mešani pevski zbor „Jakob Petelin-Gailus“, ki ga vodi Janez Tratar, preteklo soboto pa je vabil Mešani pevski zbor „Rož“ na koncert, ki ga je oblikoval skupno z MPZ „Blaž Arnič“ iz Jesenic. Koncert v občinskem kulturnem domu je bil kljub izredno slabemu vremenu kar dobro obiskan, vprašati pa se je treba, zakaj vendar je bilo zastopanih tako malo domačinov. Prav domačinom slabo vreme ne bi smelo biti ovira pri obisku koncerta domačega zbora, o kopičenju kulturnih prireditev v Šentjakobu pa se tudi ne more govoriti. Zakaj le je bilo torej tako malo domačinov, čeprav so pevci vabili od hiše do hiše? Koncert je bil lep — in to predvsem zaradi pestrega programa in presenetljivo občutenem petju pevcev-gostov iz Jesenic. Vtisa, da šentjakobski pevci (predvsem pevci) skupno z dirigentom Laj-kom Milisavljevičem niso več tako navdušeni kot vsa leta poprej, se obiskovalec sobotnega koncerta ni mogel otresti, čeprav bi se ga zelo, zelo rad. Tak vtis je nastal predvsem ob pogledu na obraze pevcev, ki so peli, kot bi morali absolvirati nadležno domačo nalogo. Ni več (skoraj ni več) tistih navdušenih obrazov in tistega navdušujočega dirigenta, ki je hipoma osvojil pevke, pevce in publiko. Samo Toni Sticker je znal prepričati s svojo skrbno pripravljeno povezavo, ugajala sta tudi solista Mira Kernjak in Karli Krautzer. Pevke in pevci bodo morali vložiti več truda v vaje, če hočejo ustaviti izgubo, ki se opaža od nastopa do nastopa. Morda se želja po „naravnem petju“ le pretirava? Čisto drugovrsten vits je zapustil MPZ „Blaž Arnič“ iz Jesenic, s katerim So „Rožani“ navezali preteklo leto stike, ko so gostovali v Jesenicah. Jeseničani so peli s tako lahkoto in s takim navdušenjem, da je bilo veselje. V „pianu“ pri nas na Koroškem ni zbora, ki bi jim mogel dati roke. V enotnosti je moč'— tudi pri pevskem zboru — to so potrdili gostje iz Jesenic. Aplavz in tri dodatne pesmi so živa priča, da je koncert ugajal tudi „narodu“, ki bi pri skupnem petju obeh zborov, ki je koncert zaključilo, kar najraje tudi sodeloval. Lep koncert kljub pikrim pripombam! Mir P. Sottovia osemdesetletnik Takoj po prvi svetovni vojni je štel med mlade navdušene prosve-tarje in danes, ob 80-letnici, je še vedno aktiven in deluje za SRD Kočna: Peter Sottovia, pd. Štugar v Svečah. V šestih desetletjih prosvetnega dela si je pridobil Štugar-jev Peter mnogo zaslug za domače društvo in je ponovno prevzel odgovorne funkcije v Kočni. Bil je med drugim dolga leta njen tajnik in predsednik. Pa tudi kot cerkveni pevec je vršil svoje dolžnosti z Šentjanž V soboto, 26. decembra, je na šentjanških Rutah otvoritev smučarske sezone na Koroškem. Šent-janško športno društvo prireja na Štefanovo tradicionalno tekmovanje za deželni kup ELAN. Na štartu so poleg avstrijskih znanih tekmovalcev tudi jugoslovanski zimski športniki, kot sta to zmagovalec veleslaloma moških za svetovni pokal letos v Gortini Boris Strel in znani Bojan Križaj. Na šentjanških Rutah se bodo tekmovalci pomerili v veleslalomu. Začetek je ob 9.30. (O poteku bomo poročali v naslednji številki NT.) občudovanja vredno točnostjo in zanesljivostjo. Ko je te dni zdrav in agilen dosegel 80. leto, se mu je moški pevski zbor Kočne primerno oddolžil in na njegovem domu s slavljencem preživel nekaj prijetnih ur ob petju in zbujanju spominov. Predsednik Kočne dr. Janko Zerzer se mu je v imenu društva zahvalil za vso požrtvovalnost in za njegovo zvestobo narodu, saj je gotovo v veliki meri njegova zasluga, da slovenska beseda živi v Štugarjevi hiši še danes v vseh generacijah. Želel mu je še mnogo zdravih let v krogu svojih domačih. Dobrim željam prosvetnega društva Kočne ter soseske se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. Žvabek Tudi letos je priredila katoliška mladina iz Žvabeka v farni dvorani miklavževanje. Dvorana je bila polna domačinov in v marsikaterem otroškem obrazu je bilo opaziti veliko pričakovanje. Šolarska mladina iz Žvabeka pod vodstvom Lenarta Katza je pripravila lep spored. Otroci so igrali na frulice, napovedovali kratke pesmice in pripravljena je bila tudi kratka igrica. Ob petju in igranju pevsko-instrumentalne skupine iz Žvabeka je Miklavž obdaroval pridne otroke. Obdarovanja kar ni hotelo biti konec, kajti tudi za žvabeške pevke in pevce so bila pripravljena darila. Gospod župnik Wutte je v svojem govoru poudaril pomen miklavže-vanja za današnji čas. Po prireditvi smo še nekaj časa uživali lepo domačo družabnost, kajti KPD „Drava“ je povabilo vse navzoče na prigrizek in dobro pijačo. 13. Koroški kulturni dnevi Od 28. do 30. decembra 1981, 10.-Oktober-Straße 25, Celovec, Mohorjeva SPORED Ponedeljek, 28. 12. 1981 19.00 Otvoritev 13. Koroških kulturnih dni 19.15 Rudi Rizman: Narodnost kot družbeno vprašanje 19.45 Delovna skupina Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani: Odnosi med manjšino in matico. Pogled na sodelovanje Slovenije s slovensko narodnostno skupnostjo v Avstriji Torek, 29. 12. 1981 9.00 Franci Zwitter, Matevž Grilc: Informacija o položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem 10.00 Wolfgang Holzinger: „Asimilacija“: O tipologiji manjšinske politike — Oblike in pojavni načini medetničnih odnosov v modernih družbah 11.00 Albert Reiterer: O sociologiji manjšin v Avstriji 14.30 Feliks J. Bister: Odnos katoliške Cerkve.do slo- venske narodne skupine na Koroškem po drugi svetovni vojni 15.30 Štefka Vavti: Zunanji in notranji dejavniki asimilacije pri Slovencih na Koroškem. Mesto narodne in politične zavesti Slovencev v boju proti visoki stopnji asimilacije 16.30 Franci Zwitter: Nove kulturne dejavnosti kot možna oblika pomoči za lažjo identifikacijo z lastno narodno skupnostjo. Sreda, 30. 12. 1981 9.00 Gospodarski odbor ZSO, Gospodarski odbor NSKS: Oblike regionalnega gospodarskega sodelovanja kot možna oblika strategije proti asimilaciji slovenske manjšine na Koroškem 10.00 Delovna skupina: Nacionalna in politična zavest slovenskega prebivalstva Globasnice. Etnopsihoanalitična študija 11.00 Anselm Skuhra: Raziskava o Bilčovsu s posebnim ozirom na slovensko manjšino. Pripravljalni odbor KKD Prof. Janko Messner praznuje svoj 60. rojstni dan. Iskreno čestitamo! V Večni vasi pri Globasnici je praznovala svoj 91. rojstni dan Neža Dlopst. Ob visokem jubileju iskreno čestitamo. Franci Kastrun, pd. Ribič z Bele pri Železni Kapli je te dni praznoval svojo 50-letnico. iskreno čestitamo. * Frančiška Jesenko s Potoka pri Bilčovsu je praznovala svojo 68-letnico. Iskreno čestitamo. * Te dni je srečal Abrahama Mihi Koren iz Doba pri Logi vasi. Ob petdesetletnici iskreno čestitamo. Tatjani in dr. J. Messnerju se je pred kratkim rodil sin lija. Iskreno čestitamo! * Boschitz Marija, pd. Sugčeva, iz Enceine vasi je te dni praznovala 70-letnico. Številnim čestitkam se pridružuje uredništvo NT! Tekmovanje za obirski sankaški pokal bo v soboto, dne 26. decembra 1981, na Peručevi progi, ob 11. uri. V sredo, 6. januarja 1982, pa bo sankaško tekmovanje na Pistotnikovi progi ob istem času. Prijave so možne pred vsakim tekmovanjem do 9. ure. Udeležba na lastno odgovornost, čelada je obrežna. KATOLIŠKA PROSVETA in ZVEZA KATOLIŠKIH IZOBRAŽENCEV vabita na novoletno srečanje v Domu v Tinjah SLOVENSKA LJUDSKA PESEM Predavateljica: dr. Zmaga Kumer Buh nam dej n dober č s, da bom zarajali t prvi rej. Tur je z Bogam, Bog je ž nim, sam Jež š je Marij n sin. Spored: Ponedeljek, 4. januarja 1982: ob 10. uri: Koroška narodna pesem ob 15. uri: Pregled pesemskega izročila po Sloveniji ob 19. uri: Predstavitev knjige „Od Dolan do Šmohorja“ Torek, 5. januarja 1982: ob 9. uri: O vlogi ljudske pesmi v življenju. Filmska predstava „IDEALIST“ po Cankarjevi noveli Martin Kačur Prireditelj: SPD „Herman Velik“ Sele-Kot Kraj: Ljudska šola na Kotu v Selah Čas: sobota, 2. 1. 1982, ob 18.30 uri Predvaja Slovenska prosvetna zveza iz Celovca BOŽIČNICA Prireditelj: Farna mladina v Vogr-čah Kraj: Farna dvorana v Vogrčah Čas: nedelja, 3. 1. 1982, ob 14.30 uri GALERIJA TINJE Razstava likovnih del dijakov Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu je odprta do 31. januarja 1982 v Domu prosvete v Tinjah. Slovenska prosvetna zveza v Celovcu vabi na tradicionalni 31. SLOVENSKI PLES ki bo v soboto, 9. 1. 1982, s pričetkom ob 20. uri v Delavski zbornici v Celovcu. Za ples in zabavo bosta igrala: ansambel HI-FI iz Maribora s solisti: Edwin Flieser, Ivo Mojzer in Marjana Zelko ter „PLANINSKI SEK-STET“. LÜi Nova knjiga o plebiscitu Lansko proslavljanje plebiscita je ponovno dokazalo, da gotovi ^rogi kljub večgeneracijski odda-'lenosti ne zmorejo in tudi nočejo Popraviti pot prijateljskemu odnosu med obema narodoma na Koroškem. Dolga leta, in deloma še da-nes, so celo znanost vpregli v voz nacionalističnih in proslulih praz-n°vanj in tako vedno bolj cepili Prebivalstvo in ga razdvajali. Na 2nanstvenem polju je posebno dr. ^artin Wutte postal edina zveličavna in sprejemljiva avtoriteta koroškega zgodovinopisja (kot je deje' dr. Haas, so od njega „drugi Prepisovali“) in je še danes za gotove kroge tista znanstvena podlaga pri obdelovanju plebiscitne dobe. /•"ako, kot je koroško zgodovinopisje dogmatiziralo Martina Wutte-Ja’ Pa je zavračalo in odklanjalo Znanstvene dosežke slovenskih, jugoslovanskih in avstrijskih zgodovinarjev. V takem miselnem svetu, 9a je podpirala še uradna stran, ni nnoglo iziti vsaj količkaj opozi-cijsko delo. Kot je znano, je lani bil ob priliki 60'letnice plebiscita mednarodni 2nanstveni simpozij, ki so se ga beležili priznani strokovnjaki. Kot pad tega simpozija je pred nekaj Casa izšla knjiga „Kärntens Volksabstimmung 1920“ pri Kärntner Druck- und Verlagsgesellschaft. V j^edo, 9. 12. 1981, pa je založba Locker z Dunaja javnosti predstavi'3 knjigo „Kärnten-Volksab-atimmung 1920“. Članke so prispevali Karl Stuhlpfarrer, Hans Haas, oter Vodopivec, Jože Pirjevec (iz Trsta), Andrea Moritsch, Marjan ,turm, Siglinde Haas-Ortner, Jože ^0rn, Matjaž Klemenčič, Dušan Pjočak, Vasilij Melik, Tone Zorn in ranc Rozman. Predstavitev knjige «iši PISMA BRALCEV ”.f veselja do igranja“ — ,u jC odilo ODRA MLADJA. Težko je ° '*■ slovensko mladinsko igro, ki sebuje humor kakor tudi globljo vsebino. Ljudje imamo dosti skrbi in pro- vedrikH SlUŽi ta '9ra zgoli raz' vs^!0bli° izP°ved pa najde tek» kd°r do9ajanju na odru in stu pazljivo in ne površno sledi. je bila v galeriji Hildebrand. Navzoče je pozdravil dr. Saxer in dejal, da je knjiga sad prijateljstva, solidarnosti in sodelovanja preko meje med znanstveniki. Nato so navzoči avtorji, Moritsch, Haas, Nečak in Stuhlpfarrer povedali svoja mnenja, diskusiji pa se je priključil tudi dr. Rumpler, profesor zgodovine na celovški univerzi in vodja lanskega simpozija. Vsi so dejali, da ta knjiga ni konkurenca simpo-zijski knjigi, ker je bila načrtovana in pripravljena tedaj, ko o simpoziju še ni bilo duha in sluha. Zanimivo pa je vsekakor, da knjigi izhajata iz različnih postav — da pa obe prideta v marsičem do istih zaključkov. To sta dve znanstveni knjigi in je značilno za koroške razmere, da šele toliko let po enem izmed osrednjih koroških zgodovinskih dogodkov nastajajo znanstvene študije. Vse govorjenje, da je plebiscitna problematika do podrobnosti in pičice preiskana, je zavestno zakrivanje doslej še neznanih dokumentov, hkrati pa dokaz koroškega pojmovanja znanosti in zgodovinopisja. Zakaj pa dokumenti, arhivi in podlage niso odprti? Zakaj še vedno in zmeraj samo „izvoljenci“ pridejo do podlag, čeprav se je zadnje čase na tem nekaj na boljše premaknilo. Knjigo „Kärnten-Volksabstimmung 1920“ lahko dobite v obeh slovenskih knjigarnah. V sredo, 9. 12. 1981, so v celovški galeriji Hildebrand predstavili knjigo o plebiscitu „Kärnten-Volksabstimmung 1920“, kije sad dela med avstrijskimi, slovenskimi in tržaškimi zgodovinarji. Knjigo so predstavili sodelavci (od leve) dr. Andrej Morič, dr. Dušan Nečak, dr. Karl Stuhlpfarrer in dr. Hans Haas. (Več bomo objavili v naslednji številki) Prof. Stanislaus Hafner 65-letnik „Oder mladje“ gostoval v Dunajskem klubu V soboto, 5. decembra, je na povabi-0 KSŠD gostovala skupina Oder mlad-le z igro „Hodi de Bodi ali dve vedri vo-tfe“ v Dunajskem klubu. Zbralo se je precejšnjo število štu-dentov s pričakovanjem, da nam gim-Hazijci popestrijo letošnje miklavževa-nie- In tako je tudi bilo. Zaigrali so nam dinamično, živahno, zavzeto. Pokazali so nam, da je mogoče postaviti sceno tudi z enostavnimi sredstvi. Rek-v'ziti in kostumi so bili zelo posrečeno 'zbrani, tako, da je scena predstavljala unkcionalno in pisano celoto. Štu-Jentje so se dobro zabavali. Nerazum-livo je da v poročilu NT neznani pisec °čita publiki krakačenje. Upravičena Pa je kritika na račun tistih, ki so v °zadju klepetali. Pisec članka bi moral Vedeti, da so to vedno isti ljudje, ki yHo prireditve. Njim resno delo v "lubu ni pri srcu. Pravilna je tudi ugotovitev, da je splavz veljal požrtvovalnemu delu in °bremu igranju. V razgovoru z nekate-rim' gimnazijci smo ugotovili, da vsebi-na 'gre ne ustreza današnjim interesom^ mladine; niti poučna ni. Predstaviš že neštetokrat in vedno spet obde-ane in uprizorjenje ljubezenske zaple-e> /r/ jih potem reši nek „dobri duh“ v tei igri Hodi de Bodli Zato velja pohvala igralcem, kritika Pa tistemu, ki je izbral ta komad. Zbornik KSŠD Hanzi Wieser Te dni je naš koroški rojak, univ. prof. dr. Stanislaus Hafner, v krogu svojih sodelavcev na graški slavistiki praznoval svojo 65-letnico. Profesor Hafner, ki je vso svojo mladost preživel na Koroškem, se je najprej uveljavil kot prevajalec. V najhujšem šašu druge svetovne vojne, leta 1943, mu je uspelo nekaj, kar sodi med enkratna kulturna dejanja: v času, ko je bil Prežihov Voranc zaprt v taborišču, je v nemškem prevodu izdal njegove „Samorastnike“; poleg Prežiha pa je prevedel tudi A. Ingoliča. Ko se je vrnil iz ruskega ujetništva, je moral najprej s trebuhom za kruhom v gospodarstvo. Šele ko je prišel kot knjižničar na dunajsko Narodno knjižnico, se je lahko spet posvetil svojemu znanstvenemu delu. Sedaj je njegovo zanimanje veljalo predvsem srbskemu srednjemu veku, raziskovalnemu področju, nä katerem se je uvrstil med prve strokovnjake, zaradi česar ga je Srbska akademija znanosti in umetnosti letos, izvolila tudi za dopisnega člana. Toda prof. Hafner se ni nikoli ozko omejeval samo na to tematiko. V njegovih člankih je najti domala vsa vprašanja, s katerimi se ukvarja sodobna slavistika. Njegova posebna skrb je veljala izgrajevanju slovenistike na graški univerzi. Ko je pred 17 leti prišel kot izredni profesor v Gradec, je bila slovenščina zastopana samo z dvema urama tedensko. Danes graška univerza svojim študentom lahko nudi kompletno slovenistično izobrazbo, in to kar na dveh institutih: na institutu za prevajalce in na institutu za slavistiko. Na obeh in- stitutih se je zanjo zavzemal predvsem prof. Hafner. Za koroške Slovence pa si je pridobil velike zasluge s tem, da je dal pobudo in udaril temelje za širokopotezen projekt, ki skuša, kot smo že poročali v našem listu, zajeti in dokumentirati vse jezikovno in duhovno življenje koroških Slovencev. Kot znanstveni vodja tega raziskovalnega projekta je od začetkov, v letu 1975, pa vse do današnjega dne s previdno in spretno roko usmerjal delo svojih sodelavcev in s svojo znanstveno misijo bistveno prispeval k razvoju slovenistike. GOST v NAŠEM TE iHH Bini Smolej: Po 23 letih spet doma Samo milijon nas je, pa smo porazdeljeni po celem svetu. Pravijo, da ni dežele, kjer ne bi bilo nobenega Slovenca. Pa bo že res tako. Eden teh se je po 23 letih vrnil iz Amerike in je poln navdušenja prišel na praznovanje 75-letnice svojega domačega društva SPD „Dobrač“ na Brnci. Albin (Bini) Smolej je pred 23 leti zapustil svojo rodno Dičo vas, kamor se je pred nekaj meseci spet vrnil. NT: Zakaj ste tedaj šli v Ameriko, g. Smolej? Smolej: Tukaj pri nas na Koroškem ni bilo prav dela. Mislili smo tedaj, da je v Ameriki boljše in smo šli trumoma tja. NT: Kaj pa ste delali tam onstran velike luže? Smolej: 6 let sem najprej delal v mlekarni, potem pa sem kot samostojen trgovec na debelo delal vsa leta. Z boljšim ali slabšim uspehom, kot pač je to v trgovanju. NT: Ste imeli kakšne stike z domačini iz Evrope? Smolej: V Milwaukeeju sem srečal dosti Slovencev. Vsak teden smo se srečali in prepevali. Pel sem tudi pri zboru, ki ga je ustanovil g. Ernest Majhenič, ki je bil prej mežnar tu pri Št. Lenartu pri sedmih studencih. Pri zboru sem se spoprijateljil z mnogimi Slovenci, ki živijo v Ameriki. NT: In zakaj ste se vrnili spet domov na Koroško? Smolej: Mislil sem, da bom moral pač do smrti ostati v Ameriki, če se ne spravim zdaj spet domov. Prodal sem vse, kar sem si pridelal in se takoj odpravil sem. NT: Ste se tukaj že spet vživeli? Smolej: Rad poslušam slovenske oddaje celovškega radia, rad hodim na domače prireditve, rad hodim v gozd in na gore. Samo nekaj se mi zdi škoda, da tukaj ni kvartetov in ok- tetov, se pravi manjših moških zborov, ki jih tako rad poslušam. NT: Kaj Vas je najbolj presenetilo, ko ste se vrnili domov? Bili ste 23 let stalno v Ameriki, brez dopusta tako rekoč. Smolej: Vse se je spremenilo, vse je zazidano tukaj okoli Baškega jezera. Sicer me pa zelo veselijo gore, ki jih 23 let nisem videl. Vsak teden grem dva- do trikrat v gore. Hodim peš čez Karavanke v Kranjsko goro in nazaj, da se spet naužijem gorovja, ki mi je tam v ZDA najbolj manjkalo. NT: G. Smolej, mnogo sreče še tukaj doma in hvala za pogovor! r,. Iščemo pomočnico za otroški vrtec „Naš otrok“ 10. Oktober-Straße 25, 9020 Celovec. Nastop službe možen s 7. 1. 1982, plača po dogovoru. Interesentke, ki imajo smisel tudi za vzgojno delo, naj pošljejo pismene ponudbe na naslov vrtca. PIŠE MIHAZABLATNIK Ml ZA VAS KLUB SLOVENSKIH OBČINSKIH ODBORNIKOV KEL KOROŠKA ENOTNA :..:w USTA lil tc,je Ti hoja en ip + V krogu svoje družine je praznovala pred kratkim 60-letnico življenje ga. Helena Perne. Ona vestno vodi združene sestre fare Šent-lipš. Petrova hiša tudi zmeraj pomaga, če je potrebno. Farani, ki vemo za dobra dela slavljenke, ji kličemo še na mnoga zdrava in srečna leta v krogu rodne in farne družine! sedaj Dodatek za dieto: I. stopnja šil. 209.— (do 199.—) II. stopnja šil. 422,— (do sedaj 401.—) III. stopnja šil. 633,— (do sedaj 600.—) Oskrba vojnih žrtev Storitve preskrbe in dohodkovne meje od 1.1.1982 naprej 7848.— (do sedaj Vzdrževalna renta za žrtve Samostojni šil. 5947.— (do sedaj 5589.—) Poročeni oz. z življenjskim dru-gom (družico) šil. 7494,— (do sedaj 7043.—) Zvišanje, osnovna mera za vsakega otroka, za katerega pripada vzgojni prispevek šil. 266.— (do sedaj 253.—) Vzgojni prispevek šil. 532.— (do sedaj 506.—) Vzdrževalna renta za zaostale (tudi osnovna mera oz. dohodkovna meja) šil. 5222.— (do sedaj 4908.—) . Doklade (za vdove, življenjske družice, otroke brez staršev, vdovce in življenjske druge) šil. 5222,— (do sedaj 4908.-) Dohodkovna meja (osnovna mera za doklade) šil. 6075.— (do sedaj 5697.—) Najnižja doklada šil. 50.— Renta za zaostale (vdove, življenjske družice, otroke brez staršev, posamezne roditelje, vdovce in življenjske družice) šil. 1279,— od 1. 7. 1982 šil. 1312,— (KOVG-novela) Renta za oba roditelja šil. 1750,— Doklada za onemogle 2000,— (do sedaj 1901.—) šil. Posmrtnina: Najvišja šil. 7460.—) Najnižja šil. 4707,— (do sedaj 4474.—) Najvišja 3141,- upoštevajoča (do sedaj 2986.—). šil. Lastniki avtomobilov Od 1. 1. 1982 velja za varnostni trikotnik nov predpis. Stari običajni trikotniki ne odgovarjajo več predpisom. Po novem predpisu si je treba nabaviti t. i. evropski trikotnik, ki je bolj viden in bolj stabilen. Torej ne pozabite, da ne boste plačevali po nepotrebnem kazni. Novi varnostni trikotniki se dobijo povsod. Želim Vam prav prijetne praznike in čim bolj zadovoljivo novo leto! naš tedniki NT obiskal Mici jo in Nežo OH p, Vrtnikovi v Selah Božični čas v Selah Pod odejo očarljive beline počivata hiša in vsa okolica — motiv iz Sel. Advent in pa božični čas sta doba priprave na Odrešenikovo rojstvo ter veselja nad njegovim prihodom. Ta doba je tudi doba različnih običajev, ki jih vedno bolj pokriva koprena pozabe in preteklosti. V Selah sta doma Mici Otip in pa njena sestra Neža, pd. Vrtnikovi, ki sta nam povedali, kako so nekoč v Selah preživeli čas in obhajali praznike. Sveti večer, novo leto in pa praznik Sv. Treh kraljev imenujejo Selani „bile“. Bile so nekaj tako svetega in veličastnega, da je te dni vsakdo bil doma, v krogu družine. Ljudje so se veselili, ko so v cerkvi oznanili, da bodo svitne. Pripravili so najboljšo obleko in že na vse zgodaj je gospodar vse zbudil, da so šli k svitni. Ker je bila tema, so si napravili iz tresk bakle. Od vseh strani so migljale lučke. Najdaljšo pot sta imela Žerjav s Kota in Šerjak s Šajde. Cela fara pa je dolga pet ur hoda. Adventne nedelje so bile daljše, ker so ljudje prej vstali. Sosedje so prišli skupaj, se pogovarjali, igrali. Prosvetarji pa so pripravljali kakšno igro, ki so jo na Štefanovo zaigrali. Na večer pred Miklavžem so hodili ta sveti, angelca, ta hudi in pa miklav-ževa koza od hiše do hiše. Ta hudi so bili grdo oblečeni, zaviti v kožuhe in rožljali so z verigami. Vse se jih je balo. Posebno radi so se spravili na dekleta, pa tudi puebi so se pred njimi morali varovati. Kogar so dobili, so ga zavlekli v sneg. Angelca sta delila dobrote, Miklavž (ta sveti) pa je pobaral, če so vsi pridni. Miklavževa koza je za-meketala in s svojim dolgim vratom se je stegovala tja do mize. Napravila pa ni ničesar. Ljudje pravijo, da se je nekoč v gostilni napravljalo šest fantov v ta hude. A kolikorkrat so se prešteli, zmeraj jih je bilo sedem. To se pravi, da se je prava hudoba med nje prime-sila. Z vso naglico so se slekli in zbežali domov. Na kvatrni petek, to je pred zadnjo nedeljo v adventu so gospodinje pekle mižike. Mižik je bil kruh iz boljše ržene in pa pšenične moke. Pri Užniku so spekli tri ržene in dva pšenična mižika. Mižik je imel v sredini Križ. Mižiki so prišli na sveti večer, na novo leto in pa na „bilo“ Treh kraljev na mizo. Do Treh kraljev so morali ostati celi in šele pehtrna jih je v noči pred Tremi kralji, potem, ko jih je požegnala, razrezala. Mižike so djali na poseben prt, okoli njih pa so položili zvonce, svete podo- bice in v posebni skledici vse vrste žita, ki so ga vigredi posjali. Sveti večer je bil večer miru. Po hiši so vsi hodili samo v nogavicah. Ko se je zmračilo in so v hlevu postorili, so kadili. Kadil je po navadi gospodar. Pri tem so molili. Pokadili so vse vogle poslopja in hiše ter vse prostore. To so napravili tudi pred novim letom in pred Tremi kralji. Ko so prišli v hišo, so do konca zmolili, prebrali božični evangelij in obsedeli okoli mize, kamor je gospodinja postavila „olacijo“ — neke vrste kompot iz kvoc (posušenih hrušk). Eden je prevzel stražo, da niso zaspali polnočnice. Straža je spomin na pastirje, ki so varovali ovce na betlehemskih planjavah. K polnočnici so po navadi šli vsi, samo eden je bil za dom. Ko so prišli od polnočnice, pa je bila na mizi ali pečenka ali pa majžliki. Prej je bil vsako sredo, petek in soboto hud post, dan pred Božičem pa tudi. Šentjanževo, šapelca: Na Šentjanževo so odhajali posli. Cel dan so peli zvončki, ki so se selili. Na ta dan je večina poslov dobila — potegnila — plačilo za celo leto. Navadno je to bil denar, pa tudi čevlje in pa obleko si je vsak izgovoril. Od Šent-janževega pa do Treh kraljev posli niso delali — to so bili njihovi dnevi, ko so šli domov. Prišli pa so spet pred Tremi kralji. Predenj je dekla ali hlapec šla k novemu kmetu, je ta dal li-kof, neke vrste naplačilo, da bo prišel. Če pa je kdo snedel besedo, je moral vrniti dvojno vsoto likofa. Na Šentjanževo so imeli tudi navado, da so šnopi-li, Mica Clip tako ve povedati: „Oče so prinesli leseno skodelico, polno drobiža. Mi smo smeli šnopiti. Začel je najmlajši otrok, ker je imel najmanjšo pest. Oče so šteli ena-dva-tri in kar si v tem času zagrabil, je bilo tvoje. Tako smo otroci prišli do malo drobiža.“ Šapelca je otroški praznik. Na predvečer si pripravijo šibe in že zgodaj zjutraj gredo po celi vasi. Kdor pride prvi v hišo, dobi dvojno mero. Šapajo tako: „Šap, šap, bote zdrav do noveha Ijeta, pa pol še ciev Ijet, po smrt pa ne-bese.“ Novoletno „bilo“ so Selani obhjajali v krogu družine. Na Silvestrovo so najprej pokropili, požebrali in čakali novo leto. Copranja ali kaj podobnega ni bilo. Pač pa so na novo leto zjutraj prignali v kuhinjo konja in ga gnali okoli mize. Da je šel konj raje okoli mize, so na vse štiri vogle položili sladkor. Bila pa je navada, da so peli pesem „K temu letu novemu: K temu letu novemu, k temu rojstvu božjemu Marija je rodila Jezusa. Ona je puabam talava te Ijepe rdieče nahlne, te liepe rdieče nahlne. To niso nobeni nahlni, to so nebešči angeljci, to so nebešči angeljci. Ona je dečvam talava te liepe biele lilije, te liepe biele lilije. To niso nobene lilije, to je Marija cartana, to je Marija cartana. K temu letu novemu, k temu rojstvu novemu, Marija je rodiva Jezusa. Ona je ženam talava te liepe rdieče hartrože, te liepe rdieče hartrože. To niso nobene hartrože, to je Marija mat božja, to je Marija mat božja. Ona je možam talava t liepi zelieni rožmarin, t liepi zelieni rožmarin. To ni nobeni rožmarin, to je Jezus Marijin sin, to je Jezus Marijin sin. Štokovna, Rajduša in Muzara Na novo leto zjutraj so pobirali bici-je, pa ezeje. Mica Clip se še tako spominja: „To je bilo tako! Vsi smo čakali, ko so mama stopili v sobo in vrgli — bicej-ezej-volej, otroci pa smo pobirali.“ Čas med novim letom in Tremi kralji pa tudi ni bil brez strahu. Neža Clip se ve tako spominjati: „Pred pehtrno, ki je prišla na predvečer bile Treh kraljev, so že ves teden hodile Štokovna, Rajduša in Muzara. Štokovna in Rajduša sta bili hudobni, Muzara pa se je kar tako primuzala v hišo. Štokovna je bila neznansko grda, oni dve pa lepi. Bali smo se jih tako, ker nikoli nisi vedel, kdaj bo stala pred teboj. Nekatere je popadel pravi smrtni strah.“ Na predvečer Treh kraljev povsod kadijo in škropijo in napišejo na durni-ke črke G-M-B. V Selah, tako se spominjata obe sestri, pa je bilo še par posebnosti. „Kropilo jih je več. Eden je nosil kropilo, drugi žegnano vodo, nekdo kadilnico. Eden pa je imel seboj nož in kredo. Ta z nožem in kredo je na vseh durih najprej zarisal z nožem tri križe, nato pa še s kredo. Na vežna, hišna vrata pa je zarisal in napisal 19 + G + M + B + 82. Pri tem smo molili. Po kajenju je tisti, ki je imel kredo in nož, zanesel kadilnico v sneg. Ko se je vrnil, je s kredo napravil sredi sobe velik krog, vanj pa je naredil tri križe in postavil stol. V ta krog nihče rii smel stopiti, ker je bil pripravljen z* pehtrno, ki se je na stolu pomirile-Kdor je prestopil črto, je moral za kazen v krog. Kako smo se tega bali. Nato so oče šli ven, se vrnili in rekli: „Kar smreke se priklanjajo tam zgoraj, sedaj pa bo kmalu tu.“ In že je prišla pehtrna. Vsedla se je v krog, pobarala' če smo pridni in nato so jo oče prosili' naj blagoslovi mižike. Šla je k mizi, se sklonila čez mižike in jih molče blagoslovila. Ponoči, ko smo vsi spali, pa ja prišla in jih razsekala. Zjutraj pa ja vsak moral na tešče pojesti kos mižika, da je ostal močan. Tudi živina je dobila svoj del. Pehtrna je seboj nosila hojnico (sekiro za sekanje hovja-grmovja). Kdaj je prišla ponoči v hišo, nihče ni videl. Pravili pa so, da ja pehtrna neke vrste hišni blagoslov. Ta večer nihče ni smel na križpotje, ker bi videl pehtrne, ki so hodile sem in tja ib bi se hudo maščevale. Pehtre. Štokov-ne, Rajduše in Muzare smo bili rešeni s Tremi kralji.“ Med prazniki — to je do bile svetega večera pa do Treh kraljev bile niso pekli kruha, ne prali perila in ne klali. Vse se je že prej pripravilo. Ob delavnikih so kmetje furvali, ženske pa so predle, saj je vsaka imela dovolj prediva. Za novo leto je bil dan že za en petelinov korak daljši, polagoma pa se je leto, so se običaji in navade preobrnile na pust in na vigred. Tekst in foto: Franc Wakounifl NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik“, Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasneg3 oddelka in uprave 72565. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišč® 10, 61.000 Ljubljana, tel. 22207. Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Hanz' Artač, Obirsko 23, 9135 Železna Kapi®-— Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Vsi Viktringer Ring 26. Neži in Mici Olip, Vrtnikovi iz Sel, vesta mnogo povedati o šegah in navadah, pa tudi o težkih vojnih časih. JOSIP JURČIČ deseti brat 25. „Lastnim svojim načelom nisi zvesta. Veliš mi tu nekaj, kar ni vredno, da bi človek v misel vzel. Mar mi je berač! On je edini, ki ve, kar bi midva sama imela vedeti, najino ljubezen, predraga moja! Ne smem se mu tedaj zameriti, če nočem, da bi me izdal in bi te potem morda nikdar ne imel prilike tako gledati in poslušati ko zdaj. Samo enega človeka se mi je bati in ta je Marijan!" „Pozabil si že, kaj sva popred govorila!" Zdajci prileti glasno klicaje prek rebri Balček. Lovretov učenec prestriže ljubimcema pogovor. Z eno roko se obesi za komolec svojega učitelja, z drugo se prime sestre in vsi trije gredo s hribca dol proti domu. Komaj odidejo izza grmovja, stopi Marijan na piano in se usede tjakaj na klop. Bil je žalosten, kakor se mu je bralo na licu. Šibovec, ki ga je bil menda kje v meji za kratek čas odrezal, pade mu iz rok, glavo z dlanjo podpre na kolena in zjoka se na glas. Ko bi ga Lovre tu videl tako sedečega, kako je solza za solzo kapala z mladega, sicer zmerom veselega in jasnega lica, spoznal bi bil mladeniča še od druge strani. „Njega tedaj ljubi, ne mene!" tako je vzdihnil in še bolj so ga solze zalile. „Zdaj šele sem uganil zastavico! Kje sem imel oči! Ali ne bi bil tega lahko videl že, kar je ta pritepenec tukaj? Stoj! Še ni izgubljeno. Jaz mu bom povedal, kaj in kdo je, in mu pot pokazal. O Manica, ko bi ti vedela!" Nekaj zašumi, Marijan se ozre, deseti brat stoji za njim z nekim porednim smehom. „Kaj gledaš nazaj s solznimi očmi, starega lisjaka sin, kakor svetega Roka pesek?" zavpije Martinek. „Spravi se, ali ti bom posvetil!" „O, kaj še! Sam pojdem od tukaj! Bojim se te pa ne, še tisto uro se te ne bom bal, ko mi bo duhoven smrtno popotnico prinesel. Poskusi se me s tistim šibovcem zdajle samo dotakniti in tako gotovo, ka- kor te ne bom nikdar na posodbo prosil, dobiš pri tej priči pol grunta pod ježo namesto tvojega zda-njega bogastva. — Pa kaj se to menim! Le povedati sem hotel, kako takemu močnemu mlademu možu slabo pristoji, če se po babje in otročje joka zato, če se mu babnica skuja. Ne boš je imel, te Manice, jokaj ali ne jokaj. Tvoja ne bode, ko bi bil tako bogat» da bi kupil nebeško kraljestvo, tako lep ko breskov cvet in tako prebrisan, da bi vedel, koliko je vernih duš v vicah, vseh tistih, kar jih na pratiki gole glave naprej tišči. He, he, he!" „Povedal sem ti že, da te težko vidim in da mi je najljubše, če se pobereš od mene. Klical te nisem!" „No, no, to je že drugo govorjenje. Vidiš, vidiš, ti očetov sin, človek po svetu hodi in nas pametne ljudi posluša, nauči se počasi govoriti in še marsikako drobnjav. Vso svojo jezico boš skril, kakor gad noge skriva in taji. Tvojo ljubico bo drug dobil, ti se boš ustil in boš sam ostal doma ko berač na žegnanju-Ali vse te bo minilo ko starega konja dirjanje." Marijan vstane in odhaja. Deseti brat se zakroho-ta in stopa nekaj stopinj za njim. „Hoj, kam?" vpije za njim. „Deseti brat kako modro zine in resnično. On ti bo pravil lepe in prave, ti pa nastavljaj in pobiraj. Ribničan je za pečjo sedel in je poželjivo na mizo v skledo gledal. Majhno je manjkalo, kar mi niso jest rekli, dejal je in je bil vendar lačen. Majhno je manjkalo, da te ni marala, [naš tednik] od petka, 25. decembra 1981 do četrtka, 31. decembra 1981 1 pETEK, 25. decembra: 11.00 Božična fiiaša — 11.55 Božični nagovor papeža Janeza Pavla II — 15.00 Letimo na ve-tru — 16.40 NuKijeva pustolovščina — 17.50 Don in Peter — 17.55 Risanka — 18-05 Emmitt Otter — 19.00 Avstrija v sl'ki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport p 20.15 Sanje o gradovih — 22.00 ^dja, kot v sanjah — 23.15 Poročila. SOBOTA, 26. decembra: 10.30 Noč s ' Suzano — 15.05 Črni biser — 16.40 Oddaja za otroke — 18.00 Dvakrat sedem — 18.30 Narodna glasba iz Avstri- » je - 19.00 Avstrija v sliki — 19.50 , v i r\vou ija v onm 1 Spon — 20.15 Circus Krone — 21.45 1 Sport — 22.05 Ladja, kot v sanjah — 23.05 Poročila. NEDELJA, 27. decembra: 10.30 Ogrli-Ca za ljubico — 15.00 Monte Carlo sto-ry — 16.40 Risanka — 17.05 Oddaja za otroke — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 ^Perni vodič — 19.00 Avstrija v sliki — 9-25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Janez in Meta — 22.10 Ladja, kot v sanjah — 23.10 Nogomet iz Gradca — 0.00 Poročila. PONEDELJEK, 28. decembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Pogled v lonec — 10.00 Albrecht Dürer p 10.30 Bandit Cartouche — 12.10 Spomini na Božič — 13.00 Poročila — 4-35 Vedno spet Mihel — 16.10 Šestnajst dni v Timbuktu — 17.30 Lesi — ^•55 Za lahko noč — 18.00 Fauna ibe-hca — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v slini — 20.15 Šport ob ponedeljkih — 21.05 Profesionalci — 21.55 Večerni Sport - 22.25 Poročila. TOREK, 29. decembra: 9.00 Poročila ~~ 9-05 Am, dam, des — 9.30 Angleščina — 10.00 Zgodba o pisanju — 10.30 r°st kot veter — 11.55 Risanka — 12.00 Mi, družinska oddaja — 12.15 K|ob seniorjev — 13.00 Poročila — 14.40 Vedno spet Mihel — 16.10 Pro-st°st pod jadrnico — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Tudi veselje mora biti — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Made in Austria — 18.30 Mi, družinska oddaja ~~ 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v siiki — 20.15 To je bilo leto 1981 — 21.15 O Avstrijcih in Kitajcih — 22.00 Mali prijatelj — 22.45 Poročila. SREDA, 30. decembra: 9.00 Poročila p 9.05 Tudi veselje mora biti — 9.35 rancoščina — 10.05 Dunaj smo mi vsi p 10.35 Zvezda mojega življenja — 12.00 Roke kvišku, mojster prihaja — 12.15 Avstrijci in Kitajci — 13.00 Poro- čila — 14.35 Vedno spet Mihel — 16.10 Prostost pod jadrnico — 17.00 Tintifax in klobasa — 17.30 Viki — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Smeh po receptu — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 čas v sliki — 20.15 Propadanje rimskega imperija — 23.00 Šport — 23.30 Poročila. ČETRTEK, 31. decembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Pametni čevljar — 10.00 Propadanje rimskega imperija — 13.00 Poročila — 14.25 Srebrni čevelj — 16.30 Ena, dva ali tri — 17.15 Zadnji raji sveta — 18.00 Heinz Conrads — 19.00 Ironimus — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Novoletni nagovor kardinala Königa — 20.15 Silvestrovanje — 22.20 Vikend v raju — 0.00 Ob začetku novega leta — 0.05 Ob polnoči se začne zabava. PETEK, 25. decembra: 14.20 Koncert — 15.15 Najhitrejša miška Mehike — 15.40 Silas — 16.30 Šola s klovni — 17.45 Zbirališče — jasli — 18.30 Mož v gorah — 19.15 Iskanje smisla — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Čudežna poroka — 20.15 Ringstraßenpalais — 21.45 Šport — 22.10 Bandit Cartouche — 23.45 Poročila. SOBOTA, 26. decembra: 13.45 Koncert — 15.00 Mupped show — 15.25 Silas — 16.15 Joan Baez — 17.00 Ljuba družina — 18.00 Dvakrat sedem — 18.30 Mož v gorah — 19.15 Iskanje smisla — 20.15 Ringstraßenpalais — 21.45 Vprašanja kristjana — 21.50 Kavbojka — 23.25 Poročila. NEDELJA, 27. decembra: 15.45 Tom in Jerry — 16.10 Silas — 17.00 Živali v Afriki — 17.45 Abba, Boney M. — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Tedenski pregled — 20.15 Ringstraßenpalais — 21.45 Šport — 22.10 Bandit Cartouche — 23.45 Poročila. PONEDELJEK, 28. decembra: 16.10 Silas — 17.00 Zdravnik in ljubka živina — 17.50 The best of Betty Boop — 18.00 Znanje danes — 18.30 Mož v gorah — 19.15 Iskanje smisla — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Družina Merian — 21.05 Na snegu je ogenj — 21.50 Deset pred deseto — 23.45 Poročila. TOREK, 29. decembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Angleščina — 16.10 Silas — 17.00 Zdravnik in ljubka živinica — 18.00 Orientacija — 18.30 Mož v gorah — 19.15 Iskanje smisla — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Song of Broadway — 21.03 Horoskop — 21.50 Deset pred deseto — 22.25 Club 2. SREDA, 30. decembra: 12.25 Tekmovanje v smučarskih skokih — 16.10 Silas — 17.00 Zdravnik in ljuba živinica — 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Mož v gorah — 19.15 Iskanje smisla — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Iz opernega sveta — 21.15 Kultura ob sredah — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Tomi — rok opera — 0.05 Poročila. ČETRTEK, 31. decembra: 15.00 Koncert — 16.00 To je bilo leto 1931 — 17.00 Ruski cirkus — 18.00 Mupped show — 18.30 Mož v gorah — 19.15 Iskanje smisla — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Tak Otto — 21.00 Bananas — 22.20 Trič trač za novo leto — 0.40 Poročila. 1 PETEK, 25. decembra: 10.00 TV v šoli — 17.10 Poročila — 17.15 Padla z Zahvala Vsem, ki so nam ob težki izgubi, katera nas je zadela v petek, 11. decembra 1981, s smrtjo našega očeta in deda Janka OGRISA, pd. Miklavža v Bilčovsu, izkazali s številno udeležbo svoje sočustvovanje, izrekamo našo prisrčno zahvalo. Posebna zahvala velja domačemu župniku Leopoldu Kasslu za pogrebni obred in ostalim duhovnikom. Iskreno se zahvaljujemo govornikom Zveze slovenskih organizacij, Narodnega sveta koroških Slovencev, Slovenske prosvetne zveze, Zveze slovenskih Zadrug, Zveze slovenskih izseljencev, Enotne liste Bilčovs, Koroške enotne liste, Zvezne gimnazije za Slovence in domačega prosvetnega društva „Bilka“ za poslovilne besede z živim prikazom življenjske poti dragega pokojnega. Prav tako izrekamo prisrčno zahvalo domačim in radiškim pevcem za pesmi žalostinke ob odprtem grobu. Bilčovs, 16. decembra 1981 Vsi Miklavževi neba — 17.45 Telestart — 18.15 Obzornik — 18.25 Človek zmaguje — 18.55 Ne prezrite — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Martin Eden — 21.00 Ti dnevi, ta leta — 21.45 V znamenju — 22.00 Nočni kino: Poletna svetloba. SOBOTA, 26. decembra: 8.00 Poročila — 8.05 Ciciban, dober dan — 8.25 Potovanja škrata Spančkolina — 8.35 Jelenček — 9.05 Nihče kakor jaz — 9.35 Ali se med seboj dovolj poznamo — 10.40 Jedrska revolucija — 11.10 Srečno, tujka — 12.00 Poročila — 15.40 Poročila — 15.45 Naš kraj — 16.00 Košarka: Crvena zvezda : Gibona — 17.30 Charlie Chaplin — 19.05 Zlata ptica — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Srečni človek — 22.45 TV kažipot — 23.05 Poročila. NEDELJA, 27. decembra: 9.50 Poročila — 9.55 Živžav — 10.45 Ko sem bil vojak — 11.10 TV kažipot — 11.30 Narodna glasba — 12.00 Ljudje in zemlja — 13.00 Jugoslavija, dober dan — 13.35 Poročila — 14.35 Zanima me — 15.00 Partiture za zabavni orkester — 15.40 Poročila — 15.45 Športna poročila — 17.45 Finale Jugoslovanskega pokala v odbojki — 18.45 Zdaj ko leto se obrača — 19.22 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Manj strašna noč — 20.45 Pustolovščina za vogalom — s kanuji po Vipavi — 21.25 Športni pregled — 22.10 V znamenju. PONEDELJEK, 28. decembra: 10.00 Poročila — 10.05 TV v šoli — 17.30 Poročila — 17.35 Glasba za Cicibane — 17.45 Burleska — 18.05 Za zdravo življenje — 18.15 Kupujemo igrače — 18.35 Obzornik — 18.45 Zdaj ko leto se obrača — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Žabe — 21.20 Kulturne diagonale — 22.30 Poročila. TOREK, 29. decembra: 10.00 Poročila — 10.05 TV v šoli — 15.15 Šolska TV — 16.50 Poročila — 16.55 Potovanje škrata Spančkolina — 17.55 Mali svet — 17.35 Ptuj 81 — 18.05 Obzornik — 18.15 Pešt rska visoka planota — 18.45 Zdaj ko leto se obrača — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Odprto za ustvarjalnost — 20.55 Slovo od miru — 22.40 Poročila. SREDA, 30. decembra: 10.00 Poročila — 10.05 TV v šoli — 12.25 Smučarski skoki — 16.15 Smučarski skoki — 17.30 Poročila — 17.35 Circus — 18.00 Romantika proti klasicizmu — 18.30 Obzornik — 18.45 Zdaj ko leto se obrača — 19.24 TV nocoj — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Fedora — 21.55 Sladka gora — Der Süßberg — 22.25 Poročila. ČETRTEK, 31. decembra: 9.55 Poročila — 10.00 TV v šoli — 16.50 Poročila — 16.55 Program kar tako — 17.25 Miškon in njegov mladič — 18.45 Zdaj ko leto se obrača — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Naše 13. srečanje — Novoletni pujs — Gostilna Šifrer — Iz novoletnih sporedov jugoslovanskih studiev — Dobimo se v Ljubljani — Veselo z Avseniki — Cirkus 7 mladih — Rock s Kaskaderjem. PETEK, 25. decembra: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Pla-vica — 18.15 Koraki — 18.45 Poezija — 19.30 TVD — 20.00 Ona — 20.45 Zagrebška panorama — 21.10 Narodna glasba — 21.40 V petek, ob 22 uri. SOBOTA, 26. decembra: 17.15 Narodna glasba — 17.45 Glasbena oddaja — 18.00 Resna glasba — 19.30 TVD — 20.00 „Gabra“ — 20.55 Poročila — 21.05 Feljton — 21.35 Športna sobota — 21.55 Finale Jugoslovanskega pokala v odbojki — 22.25 Komorna glasba skozi stoletja. NEDELJA, 27. decembra: 15.50 Nedeljsko popoldne — 17.10 Igrani film — 19.00 Risanka — 19.30 TVD — 20.00 Ob 125-letnici rojstva Stevana Mokranj-ca — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.25 Sprehod po kvintnem krogu. PONEDELJEK, 28. decembra: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Zgodbe po Shakespeareu — 18.00 Zaplešimo in zapojmo — 18.15 Človek se uči, dokler živi — 18.45 Tele-sport — 19.30 TVD — 20.00 Znanost — 20.50 Zagrebška panorama — 21.15 Človek hoče navzgor. TOREK, 29. decembra: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Suncokrili — 18.15 Književni klub — 18.45 Zeleni kabaret — 19.30 TVD — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 20.55 Človek in čas — 21.25 Zagrebška panorama — 21.50 Centralna Mehika. SREDA, 30. decembra: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Ne-ven — 18.15 Obramba in samozaščita — 18.45 Zlate mariborčanke — 19.30 TVD — 20.00 Nesrečni slučaj — 20.50 Zagrebška panorama — 21.10 Ljubica. ČETRTEK, 31. decembra: 15.15 Poročila — 15.20 TV koledar — 15.30 Otroški festival Zagreb 81 — 16.30 Otroška televizija — 18.00 V deželi domišljije — 19.30 TVD — 20.00 Rafferty in potepinki — Gorenjski slavček — Staro leto v nebotičniku. Pa je vendar ne boš imel; vse je manjkalo! Vidiš, kaj deseti brat zna, ki te ima tako rad ko trn v peti!" Marijan pa je bil že daleč v dolini. Lahko bi bil še slišal vsako smejanje Martinkovo, ko ne bi bil imel rugih misli. Deseti brat je dolgo stal gori na robu ribca. Ko se pa stori mrak, popravi svoje prevezale čevlje na ramo in gre na levo stran, izgubi se v grmovju in neko robato pesem zapoje, da se daleč P° dolini razlega. ENAJSTO POGLAVJE Na Slemenicah je nekaj dni potem že precej poz-n° zvečer pospalo staro in mlado razen gospodarja in njegove žene, ki sta v spalnici pri vžgani sveči še Pomenkovala se o raznih rečeh, ki zadevajo gospodarstvo in družino. Tikoma njune spalnice je spala Manica. Zunaj je bila pomladanska noč precej mrzla. ..Ne vem, kaj je, da Marijana ni več blizu," pravi §°spodar Benjamin. ..Meni se to tudi čudno zdi. Morda smo se mu kaj zamerili. Manica je tako čudna proti njemu, da je ne morem razumeti," odgovori žena. .--Vprašal ga bom kdaj, kaj je, da več ne pride. Me-11 ’ to m nič všeč. Za Manico bi jaz ne vedel kje bolj-ega ženina izbrati, kakor je on. Čeravno bi si ga jaz za nekatere reči drugačnega želel, vendar mi je še najbolj po volji. Menim, da bi se naredil, kadar mu leta pridejo. Takemu je ne smemo dati, ki nima nič. Zato sem bil ondan prav vesel, ko me je vprašal, ali bi mu jo dal kdaj ali ne.” „Silila je pa vendar ne bova, saj je sama pametna. Jaz tega že ne pustim, da bi ji kdaj rekel: moraš ga vzeti. Saj veš, da zet v glavi in v srcu prinese največjo in najlepšo doto. Jaz tudi nisem prinesla kdo ve kaj k tvoji hiši, pa nisi zdaj nič slabejši, kakor bi bil drugače.“ „Jaz se bojim, da boš še priliko imela zares storiti, kar zdaj samo govoriš. Ali to ti povem, da jaz ne bom nikdar dovolil v kak tak zakon." „Zakaj se bojiš?" „Mislil sem že vse te dni, zakaj se Marijan nas ogiblje, in na mar mi je prišlo, da bi kaj sumil našega učenika Kvasa. Opazoval sem potlej njega in Manico. Nisem ničesar mogel videti, da bi mi bilo čisto potrdilo to misel, vendar se mi malo nevarno zdi zadnjo. Videti je, da prav rada govori ž njim. Fant je sicer pameten, ali mlad je in to je dovolj." „E, beži! To že ni nič!" „Tudi jaz želim, da ne bi bilo, ali znemar ne smeš pustiti vsega. Mene večidel ni doma. Ti moraš gledati, da ne prideta na samem vkup in da nimata prilike govoriti. Daj ji vedno kaj posla." „Naša Manica zopet ni tako neumna! Kar prvemu se ne bo na vrat obesila. Saj ve, kdo je ona in kaj je naš učenik." „Saj veš, kaj je mladost. Ko si bila ti mlada, tudi vem, da nisi imela bog ve kaj modrosti." Žena se zasmeje in odgovori: „No, posebnih neumnosti in norosti mi menda ne moreš očitati iz mojih prejšnjih let. Premalo premisliš, kaj izrečeš." „Živa si bila ko večina žensk." „Pa bi bil iz manjšine kako mrtvo izbral. Jaz te nisem snubila, saj si ti mene," reče ženica smeje se. „Nič se ne huduj, žal mi ni bilo nikdar, da sem te snubil. Na Manico pa moraš paziti, da bo tudi ona lahko kdaj enako rekla." „Ko si si že enkrat v glavo vzel, kar upam, da ni nič, bodem gledala in kmalu boš izvedel, da ni nič." „Pa dekletu ni treba ničesar praviti. Ako bi bilo kaj res, odpravil ga bom z lepo in tiho od hiše, dasi ga imam prav rad. Fanta prav dobro uči in uboga ga skoro bolj ko mene. Zato prav želim, da bi bil mladenič pameten." Rekši, pogasi gospodar luč in se spravi spat. Dolgo pa sta se oče in mati ugibala o otrocih, o družini in druge enake reči, preden sta zaspala in so ju popustile vsaktere skrbi. Tam v drugi sobici pa je čulo mlado uho vsako besedico. Deklica, o kateri sta se skrbljiva roditelja pogovarjala, ni spala. (Dalje prihodnjič) 11 * naš tednik Petek, 25. decembra: Božič 07.05—07.35 Božični nagovori krškega škofa ddr. Jožef Köstnerja. — Te den je svet, te den je vasev — (Sodeluje cerkveni zbor iz Sveč pod vodstvom Antona Feiniga). Sobota, 26. decembra: Štefanovo 07.05—07.35 Splet božičnih pesmi. Nedelja, 27. decembra: 07.05—07.35 Duhovna misel — Naj pesmica naša darilo vam bo. Ponedeljek, 28. decembra: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Napoved sporeda — Mladina se predstavlja — posnetki s srečanja mladinskih skupin v Borovljah 15. 11. 1981. Torek, 29. decembra: 09.30—10.00 Še mi hitimo k jaslicam (otroci pojo božične pesmi). 14.10—15.00 Koroški obzornik — Popevke — Zanimalo vas bo. Sreda, 30. decembra: 14.10—15.00 Koroški obzornik — M. Merlak: Naj srca vsa pojo (božična lirika) — Veseli zvoki. Četrtek, 31. decembra: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Naj z mladimi končamo staro leto: Jadagani. Petek, 1. januarja 1982: 07.05—07.35 Novoletni nagovor škofa dr. Egona Kapellarija — Za dobro voljo in novo leto. Sobota, 2. januarja: 09.00— 09.55 Od pesmi do pesmi — od srca od srca. Nedelja, 3. januarja: 07.05—07.35 Duhovna misel — Naj pesmica naša darilo vam bo. Ponedeljek, 4. januarja: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Napoved sporeda — Iz ljudstva za ljudstvo: Trikraljevsko koledovanje na Radišah. 16.00— 16.15 Slovenska šolska oddaja — Gustav Januš: Prvi slovenski zapiski — za šolarje od 4.-8. šolske stopnje. Torek, 5. januarja: 09.30—10.00 Land an der Drau — dežela ob Dravi. 14.10—15.00 Koroški obzornik — St. Premrl: Božične skrivnosti, samospevi za bariton in klavir. Poje A. Feinig — Otroci poslušajte! Sreda, 6. januarja: 07.05—07.35 Duhovna misel — Splet božičnih pesmi (poje mešani zbor graških študentov). Četrtek, 7. januarja: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Glasbeni mojstri. Nov kozmetični salon v Celovcu Mislim, da je tudi med slovenskim svetom na Koroškem veliko prijateljic kozmetike. Včasih je resnično težko narediti prve korake in obiskati salon, če človek le malo ve o obrazni negi in kozmetičnih izdelkih, ki jih je danes ogromno na trgu. Da bi bile naše žene in dekleta z negovanim videzom in dobrim počutjem zadovoljne, se lahko brez pridržkov javijo v ravnokar novem odprtem salonu BIO-KOZMETIK MIŠA, Schüttgasse 5, Tel. 0 42 22 / 85 933 (od ponedeljka do petka od 9.—15. ure ter po dogovoru). Sem vedno pripravljena na uslugo Miša Warasch ( + ) zanski boj koroških Slovencev kot avstrijski protinacistični boj, danes pa bi vse to najrajši pozabili in poleg tega jemljejo narodni skupnosti najosnovnejše pravice. Ob vsem tem rečemo. „Raab und Ferlitsch, schaufs oba“ („poglejta dovse“). Žitara vas: Uradni Tafelsturm občine (Nadaljevanje s 3. strani) Predsednika obeh slovenskih osrednjih organizacij, dr. Matevž Grilc in dr. Franci Zwitter, sta najostreje obsodila žitrajski incident. Dr. Grilc je dejal: „Sklep žitrajskega občinskega sveta je po velikovškem incidentu ponoven dokaz očitne diskriminacije koroških Slovencev. Tako postopanje ponovno dokazuje, da na Koroškem za slovensko narodno skupnost enakopravnosti ni. Obe slovenski osrednji organizaciji bosta vse storili, da bosta o incidentu seznanili avstrijsko in mednarodno javnost“. Dr. Franci Zwitter pa je rekel: „Žitrajski sklep je naravnost neverjetna diskriminacija koroških Slovencev, ki velikovško provokacijo še prekaša. Posebno nerazumljiv pa je sklep, saj gre v Žitari vasi za šolo, ki je po zakonu dvojezična. Ponovno je sklep potrdilo za koroške Slovence, da odklanjajo zakon o narodnih skupnostih, ki odriva izpolnitev člena 7 ADP občinsko raven, kjer pa to preprečujejo z restrikcijami. Sklep naravnost izziva konfrontacijo koroških Slovencev. To je treba poudariti posebno po zadnji razsodbi Ustavnega sodišča na Dunaju, ki izrecno zahteva v gotovih primerih prednostno obravnavanje manjšine. Prvi kandidat KEL Karel Smolle vpraša v izjavi za NT-Pressedienst deželnega glavarja Wagnerja in koroški deželni šolski svet, ali ne mislita zavzeti stališča za izvrstnega in objektivnega učitelja, kot'je to direktor Kukoviča. „Juž-nokoroško prebivalstvo,“ tako Smolle, „na vsak način ne sme opustiti ponovitve Tafelsturma. Prav tako bi se morali socialistična in ljudska stranka odločno distancirati od takih občinskih odbornikov.“ Pred tedni Velikovec, sedaj Žitara vas! Kaj bo naslednje? Enotna lista je informirala deželnega glavarja o tem, kaj hočejo skleniti. Zakaj ni interveniral? Med obema sklepoma ni bistvene razlike — oba sta potrdilo, da smo na Koroškem na najboljši poti k apartheidu. Naš športni reporter Jurij Perč Predsednik Avstrijske nogometne zveze, Karl Sekanina, je odslovil trenerja avstrijske nogometne reprezentance, Stotza. Pred Stotzom je isto doživel tudi Helmut Senekowitsch, ki je po mojem mnenju dosegel z avstrijsko nogometno reprezentanco več, kot bi pričakovali. Avstrija je zasedla na svetovnem prvenstvu v Argentini leta 1978 nepričakovano in gotovo presenetljivo 7. mesto. Kljub temu Sekanini tedanji trener ni bil po volji, nakar ga je odslovil, ko se je vrnil s svojim moštvom iz Argentine. Isto se je zgodilo z Merklom. Po „storjenem delu“ si je Sekanina izbral svojega idealnega trenerja Karta Stotza. Trener Stotz pa je vedel, da je bila njegova zadnja ura, ako bi mu kvalifikacija za svetovno nogometno prvenstvo v Španiji 1982 ne uspelo. Toda uspelo mu je, kljub temu pa je moral sneti svoj znani klobuk. 12. novembra je Sekanina pozdravil trenerja Stotza še z „Dragi Karl“, dva dni navrh pa ga je pognal. Osebno nisem bogvedi kak pristaš Stotza. Toda nekaj pa mu je uspelo, česar nisem pričakoval. Avstrijska reprezentanca je dosegla svoj cilj — svetovno prvenstvo v Španiji. In to je, mislim, najvažnejše. Saj bi si uspeha, kot ga je imel leta 1978 Senekowitsch, s tedanjim moštvom niti ne upal pričakovati. Kot se spominjam je bila zahteva Sekanine ta, da se avstrijski nogometaši kvalificirajo za svetovno prvenstvo. Kdor si je pričakoval kaj več, mora sam pri sebi priznati, da je pričakoval preveč. S takim moštvom, kakršno je trenutna avstrijska nogometna reprezentanca, po mojem ni mogoče doseči boljših rezultatov. Verjetno pa so nekateri funkcionarji po lepem uspehu na svetovnem prvenstvu v Argentini mislili, da bo Avstrija „raztrgala“ vso Evropo. Tem večje je bilo razočaranje, ko so si naši nogometaši le z zadnjimi močmi komajda zasigurali drugo mesto kvalifikacijske skupine. Že ima Sekanina v načrtu novega trenerja. Po njegovem mnenju naj bi to bil 55-letni Avstrijec Ernst Happel, ki je že devetnajst let v tujini in ki je imel v svojih dosedanjih klubih izredne uspehe. Trenutno je zaposlen v nemškem prvoligaškem klubu H SV. Na vprašanje, ali bi hotel prevzeti avstrijsko reprezentanco na svetovnem prvenstvu v Španiji je dejal, da mu je vseeno ali stoji poleti v kasinu v Vrbi ali v Španiji na klopi ob nogometnem igrišču. Happel bi bil za Sekanino edini in najzmožnejši človek za reprezentanco. Ali bo Happel ugodi! predsednikovi želji, je še vprašanje. Na kandidatni listi pa sta tudi še Helmut Senekowitsch, ki ga je pred kratkim odslovil grški nogometni klub Panatinajkos. Zaželen pa bi bil ravnotako mednarodno znani jugoslovanski trener Branko Elzner. Kakor koli se bo predsedstvo Avstrijske nogometne zveze odločilo — zgoditi bi se moral čudež, da bi reprezentanca na svetovnem nogometnem prvenstvu v Španiji dosegla sličen rezultat, kot leta 1978. Čudežev se dandanes dogaja malo, za nogomet pa velja to še posebno. Ali je Stotz res neprimeren trener Posamezne slovenske občinske liste so po zadnjih volitvah začele izdajati redno oz. prilično informacijska glasila za občane. Tako vzdržujejo redno povezavo do občana, občani pa se v vedno večji meri obračajo s svoji- , mi problemi, težavami in predlogi na naše mandatarje. Seveda so sedaj za Božič in novo leto izšle nove številke. Najbolj obširen je Pliberški časopis, ki pa — ta pobuda je hvalevredna — zajema tudi globaško in suško obči- * no. Občinski listi so namenjeni občanu — tega se posamezne frakcije do- / bro zavedajo in so od vsega začetka svoje časopise tudi tako pojmovale. I Koroška zmagovalec mednarodnega turnirja Letošnje nogometno prvenstvo v dvorani za naslov prvaka DSG je bilo v mestu Altach na Predarlskem. Že štirinajstega mednarodnega turnirja so se udeležila moštva iz Avstralije, Nemčije, Švice in Italije. Koroško DSG so zastopali igralci Slovenskega atletskega kluba ter DSG Sele. Iz vrst SAK-a so igrali Manfred Luschnig, Stanko Gregorič, Benjamin Wakounig, Franci Rozman, Miha Kreutz ter Martin Rutar, Sele pa je zastopal Nanti Travnik. Koroška je tekmovala v skupini, kjer so sodelovali igralci, ki so starejši od devetnajstih let. Koroško moštvo je premagalo vseh sedem nasprotnikov v svoji skupini in se s tem kvalificiralo za mali finale. Po dveh polfinalnih tekmah pa se je DSG Koroška v finalu pomerila s švicarskim moštvom. V polfinalu so ŠPORT Korošci premagali sovrstnike iz Predarlske in Italije. Za naslov prvaka DSG se je slovenska ekipa pomerila, kot že omenjeno, z moštvom iz Švice. Čeprav je za Švico igral med drugim tudi Montlingen, ki je nogometaš švicarske državne reprezentance B, , se jih Korošci niso zbali in po nape- , ti in zanimivi tekmi postali prvak DSG. Švicarji so podlegli s 2:3. ; DSG Koroška je po osmih tek- f mah zadela 25-krat v „črno“, le pet- ^ krat je bil premagan odlični vratar ( B. Wakounig. Igralec, ki je dosegel največ zadetkov na turnirju, je prav * tako iz vrst DSG Koroške, igralec = Slovenskega atletskega kluba, Stanko Gregorič. BEWA ( Novoletni turnir v i Selah ! Športno društvo v Selah vabi | na 7. novoletni mednarodni namiznoteniški turnir, ki bo v nedeljo, 3. januarja 1982, v farni dvo- , rani v Selah. Otvoritev novoletnega turnirja bo ob 8.30 uri. Prijave pošljite do 31. decembra 1981 na naslov: Mirko Oraže, Unterbergerstr. 17, 9170 Borovlje. J Izžrebanje tekmovalcev bo v , soboto, 2. januarja 1982, ob 20. uri v farni dvorani v Selah. < Smučarski tečaj Slovenske ! športne zveze SSZ vabi, kot že leto poprej, tudi letos na enotedenski smučarski tečaj, ki bo v semestral-nih počitnicah in sicer od nedelje, 7., do sobote, 13. februarja 1982. Tečaj bo v južnotirolskem smučarskem centru Kronplatz/ Plan de Corones. Tečajniki bodo bivali v penzionu Rainegg (Agstner) in v sosednjem športnem hotelu Keil v kraju Obero-lang ob vznožju 2265 m visoke smučarske planote s številnimi žičnicami, vlečnicami in sedežnicami. Polovični penzion (prenočišče, zajtrk, večerja) znaša 23.000 lir na dan. Otroci do 12 let imajo 30% popusta. Za enoposteljno sobo je treba doplačati 2000.— lir, za tro-posteljno sobo pa 2000 lir za tretjo osebo manj. Za tedensko vozovnico (vsi lifti in skibus blizu bivališča) bo treba odšteti 65.000 lir. Otroci do 14 let imajo 30% popusta, t otroci do 6 let ca 50% popusta, j seniorji (z izkaznico) pa 20% | popusta. j Udeleženci tečaja bodo imeli . o dopoldanskih urah pouk v | smučanju pod strokovnim | vodstvom. Udeležba šole smu- : Čanja je prostovoljna. Število | udeležencev je omejeno na 50 i oseb. Interesenti naj se prijavijo | najkasneje do 27. januarja 1982 tako, da prenakažejo prijavnino : v znesku 500.— šil. na konto ( Slovenske športne zveze (2911) pri Posojilnici Celovec (4478030) ; Od prenakazenega zneska se : bo odtegnilo 100,— šil po osebi za smučarsko šolo, ostali znesek se bo upošteval kot akontacija pri penzionu. V primeru odsotnosti (brez utemeljenega vzroka) zapade prijavnina. Podrobnejše informacije bodo prijavljene! prejeli po 27. januarju 1982. Blagoslovljen Božič in srečno novo leto 1982 & & jčfr'vm*. Božič v taborišču Drugo leto bo minilo 40 let, odkar ko so izselili nas Sloven-Ce- Bili smo primorani, obhaja-t' Praznike — skupno s pripad-niki drugih narodov v tujini. Tako tudi Božič. Spomin je nam na vse te ča-Se tekom let že precej zbledel. Kljub temu je nam starejšim, ki smo doživeli to, znano, da Poč v obdobju vojne in pregnanstva ni bilo prijetno nobe-n° praznovanje. Skoraj vsaka družina je trepetala za svoje si-n°ve in očete na bojiščih, pa iddi za svojce, ogroženi od Srnrtonosnih bombnikov v mestih ali industrijskih krajih. Zo-Pot nekateri so trepetali ob ^učenikih v koncentracijskih taboriščih. Naj nekoliko opišem sveti večer °2iroma božične praznike v taborišču. Ni lahko, si ustvariti prijetnega Počutja, ako si jetnik sovražne ro- in ti je vzeta vsa svoboda. Osta- 0 nam je edino zaupanje v božjo 'jubezen in pravičnost, kar je bila tudi naša edina uteha in moč Predvsem ob praznikih. Irneli smo vsako nedeljo in praz-nik ob devetih zjutraj namesto sv. Piaše obvezni apel. Ni smel manjkati noben član naše družbe, ko nam je vodja taborišča pridigal o Pornških bojih in zmagah, ter gro-2'l. ako se ne bomo ponemčili in Postojno zadržali, z raznimi kaznimi. Tiste družine, ki smo od dobrih Sorodnikov dobili še kakšno pošiljko, smo že imeli še kak majhen Priboljšek tudi za praznike; marsikateri revež pa ni imel kakšne do-Pre duše. Otrokom smo matere veseda skušale, koliko je pač bilo možno, Papraviti veselje in prijetno prazno-Vanje. Malčki se, hvala Bogu, svoje Psode le niso zavedali, in ko sem JJhp za sveti večer skuhala suhe ruške (kvoce) in krhlje, je bila to izredno okusna večerja, katere se Se danes spominjajo. Kakšna zele-Pa vejica s svečko je krasila naše orno skupno stanovanje, voščili smo si med seboj lepe praznike in Pritajeno je tudi zadonela „Sveta Poč, blažena noč“. Dobili smo v taborišču tudi nesi ponošenih oblek, iz katerih smo matere prikrojile otrokom kak-n° potrebno obleko, ki je bila obenem božično darilo. Prvi dve le- 1 Je še nekam kar šlo, zadnji Bo-?'cj’ namreč 1944, pa je pošta že ° zaoatejala in se je marsikaj iz-kvarj al' prišl° PrePozno in po- N° pa^ i^q Sj kot krjstjan na v etl. večer ne želi polnočnice? Prašati za dovoljenje je bilo ne- iselno. Torej smo se naskrivaj muznili skozi neka stranska vrata a prosto in podali v cerkev, kate-J1 Je bila oddaljena od nas le četrt re- Tam so prav lepo opravljali polnočnico, da smo vsi vsaj nekoliko utešili svetonočno praznovanje; da se je opravljalo bogoslužje v nemščini, nas tokrat ni motilo, čeprav smo se zavedali z bolečino v srcu, da sta v cerkvah v naši dragi domovini morali utihniti slovenska pesem in molitev. Domov grede pa je nastal problem, kako bomo prišli spet pod našo streho, kajti sedaj so bila tudi ta vrata zaklenjena; iti celo ponoči kam, pa je bilo s kaznijo prepovedano. K sreči smo stanovali pritlično v neki dvorani. Bilo nas je 56 oseb, imeli smo enonadstropne postelje in spali na slamci kot božje detece. Poleg te naše dvorane pa sta se nahajali še dve sobi z malimi okni, ki sta bili namenjeni bolnikom. Skozi eno takšno okno smo se morali vtihotapiti v naš brlog. Kljub vsemu je ta prepovedana pot bila za nas, ki smo pač tvegali, globoko in iskreno božično doživetje. Na novo nas je močno potrdilo v upanju na zmago — na zmago odrešujoče ljubezni, ki jo izžareva neznatno detece v bornih jaslicah. Iz taborišča Hesselberg pa so imeli do katoliške cerkve dobri dve uri hoda in so se nekateri seveda tudi peš podali na pot k polnočnici. Kadar je človek utesnjen in trpi, pač mnogo več zmore, kot pa če mu gre predobro in predvsem doživi globlje in zavestneje neskončno božjo dobroto. Božič leta 1944 pa je bil nekako še bolj turoben, kajti nismo več imeli stika z očetom, ki je bil vojak; to je pač moreča skrb, če si z malimi otroci v tujini in v tako ne-sigurnem položaju. Nekateri starejši in bolehni ljudje so zaradi dolgotrajnosti tega bi vanja v taborišču že začeli omaho vati in dvomiti o dokončni rešitvi Večkat je bilo težko najti prave be sede vzpodbude, kajti vsi smo bil že naveličani čakanja. Tedni in me seči takega obdobja le počasi mi nevajo. Sploh se mi zdi, da so leta vojne in izgnanstva jako slična nekakemu adventu — eno samo vroče hrepenenje, upanje in čakanje, kdaj zasije zarja božičnega miru, in se uteši edina želja, ko bi človek zopet prosto zadihal in se smel vrniti v ljubljeno domovino, kjer bi se družina zopet znašla ob toplem domačem ognjišču. Zdi se mi pa, da smo v težkih časih doživljali Božič, kot vse praznike z nekim svetim spoštovanjem in se nanje tudi temeljito pripravljali, tako v družinah, kot tudi v vaški skupnosti. Kakšno vsebino in čar naj ima sveti večer brez vere v božje učlovečenje? Božič je v največ primerih le še čas obdarovanja, razkošna ponudba se človeku naravnost vsiljuje. Je to ena sama trgovska panoga, da nam postaja že kar ostudno in tako zasenči pravi pomen praznika. Spomnimo se ob praznovanju tistih, ki jim ni tako lepo, kot je trenutno še nam. Blagoslovljen Božič in mirno, srečno novo let želi vsem bivšim izseljencem kot tudi vsem ljudem dobre volje neka izseljenka JAN NIKSINSKI se je rodil v Przasnyz-u, študiral v Gdansku in v Varšavi. V zadnjih dneh so nam postala ta imena spet znana, ko gledamo s celim svetom na Poljsko. Jan Niksinski je bival tudi pri nas in zmeniti smo se že za posebno razstavo njegovih likovnih del v Celovcu. Ali bo po zadnjih dogodkih do take razstave res prišlo, še nobeden ne ve, objavljamo pa njegovo sliko „Bethoven“, katerega duševno stanje je v tem trenutku podobno duševnemu stanju celega poljskega naroda. V bornih jaslih — Vsemogočni — Ti daj v uri nam polnočni, najti pravo pot v svetlobo, da iz teme v lepšo dobo s Tvojo stopimo podobo. Milka Hartman Sredi adventa, ko so se dvignile novembrske megle, ki so legale s svojo težo na polje in ceste, in nas je nadlegoval zračni pritisk, se je v naši družini nekaj premaknilo. Zaživel je topli spomin na božične praznike. Otroci smo čuli, da je na podstrešju zaškripal pokrov stoletne skrinje. Vedeli smo, da so at e j hoteli videti, kaj je pravzaprav z leseno štalico in sveto družino, ki so jo lani zgradili. Saj miši imajo povsodi svoje tace in ostre zobe. Ono staro, iz papirja je razjede! čas. Nemirni smo postali v pričakovanju božiča. Mislili smo na božično drevesce, okrašeno z jabolki, zvezdicami in svečkami, ki ga prinese z nebes angelček. Večjih daril si nismo mogli predstavljati; kvečjemu pomarančo in rožič. Mama, babica in dekla so začele uganjati čudne akrobacije s pomivanjem posode (ribale so jo s peskom), stolov, miz in podov, z brisanjem šip in slik. Z žehte prtov in lanenega perila je kar puhtela para, ki je dišala po sodi in po kuhanem pepelu. Pralnih praškov nismo ime- li. S postom in molitvijo smo se bližali praznikom velike svetonočne zvezde. Stari hlapec je zbrano molil — naprej — rožni venec in v naš molitveni zbor je udarjalo: „Češana si Marija, Gnade si povnu, Buoh je štuobu, ti si žegnana med ženomi vrbove zrezane veje, špajka in mira, in šli smo v procesiji z molitvijo kadit in z žegnano vodo škropit prostore hiše, hleva in kašče. Nato je bila večerja: kuhano suho sadje, pomešano s kuhanim fižolom. Otroci smo v trepetu čakali, kdaj bo Milka Hartman: Naš Božič in žegnan je... “. Oj, to je bila žegnana naša družinska miza, h kateri je dostikrat, posebno ob večjih praznikih prisedel tudi popotni, beraški človek... in nam vsem je ta miza nudila, dajala duhovne in telesne moči za delavnik, nedeljo in praznik. Za sveto bitjo pa je bila še pogrnjena z domačim lanenim prtom, na katerem je čudovito dehtel mizjak z janežem odišavljen, in jaslice so stale na skali, ovčke in pastirji na mahu, angel nad njimi. Ko je odzvonilo večernico, so se v stari ponovci z žrjavico vžgale angelček pocingljal — saj bo z nebes prinesel smrečico polno lučk in gotovo bo kaj lectov viselo na vejicah ... Po lopi je ropotalo in otroci smo nestrpno čakali — in je zacingljalo. Joj, pridite, pridite otroci — so zaklicali babica. Pohiteli smo v, veliko družinsko sobo, kjer je na mizi poleg jaslic stala smrečica, vsa v lučkah, in pod smreko darovi, za vsakega tri jabolka, dva rožiča, nekaj orehov in pomaranča, in hvala božičku — tudi „škrnecel cikrlnov“. Koj so se naše ročice stegnile po dobrotah — takrat pa je Pehtra ba- ba s coklo močno zaropotala na vrata — joj bežimo! — a atej so jo zapodili v gozd. Seveda smo koj začeli hrustat dobrote. Nato smo zapeli „Sveta noč" — v zboru cele družine, atej pa so zbor spremljali s citrami. Hrustanje sladkarij se je nadaljevalo, čeprav je mama rekla: „Le pu-čosnu jemu, da bo dele dvaru. .. !“ Starejši so šli k polnočnici, otroci pa pod zvezdice spat. Ko smo zrasli v mladeniška leta, smo polnočnico obhajali s cerkvenimi pevci na koru v farni cerkvi. Peli smo latinsko mašo. Na podružnici pa zjutraj ob 6. uri — to božjo službo smo pričakali — v celotnem vaškem zboru na našem domu, kjer smo še malo vodili in nato v cerkvi peli stare božične pesmi, katere pa so v sedanjem času že v pozabi. Ja, v kateri stoletni skrinji bi še našli te čudovite stare speve, da bi v domači Betlehem priklicali globoko skromno, a živo občuteno skrivnost božičnega večera, sveto glorijo miru ljubezni in žive vere, glorijo, ki bi dvignila srca in materije, iz pre-nasičenosti zemeljskih dobrin v višino krščanskega Božiča. 3 |naš tedniki Vssw&i. jävvm. jmm». jsvrn*. ssmrn. jgevm*. jmm> sasvrn*. ^swssi. jtmm*. j$eim>. jOPvm^ japvmš i 1 I l I ,4 <& O samopostrežna trgovina in restavracija z dvorano za vsakovrstne prireditve ! Šoštar-Smrečnik I GLOBASNICA I i i § Vesele božične praznike in srečno novo 1 leto 1982 želi j Tomaž in Antonija | Sabotnik d gradbeno podjetje in penzion TURANIA Plešerka 59, tel. 0 42 73 - 22 95 I HODIŠE ^ Vsem prijateljem in znancem | družina ROPAČ, pd. HANZEL I I- ä I I LOČE — ŠT. ILJ ob DRAVI Vsem znancem in prijateljem ter ljubiteljem umetnosti prof. akad. kipar FRANCE GORŠL Tel. 0 42 28 - 21 86 SVEČE V ROŽU I % Blagoslovljen božič in srečno novo leto % želi sorodnikom, znancem in odjemalcem ^ samopostrežna trgovina — kmetijski stroji I A Import — Export Krivograd I I I ŠMIHEL nad PLIBERKOM NIKO MARKU ŽUPNIK v ROŽEKU i I I J I i I J I i i i FLORIJAN ZERGOI ŽUPNIK KAZAZE ELEKTROPODJETJE Ing. Anton Schlapper ŠT. JAKOB V ROŽU DRUŽINA INGE in HERBERT SEHER ŠT. ILJ — VELINJA VAS Vsem dragim znancem, dolinskim romarjem in dobrotnikom se zahvaljuje in želi vse dobro za Božič in novo leto ŽUPNI URAD POKRČE LUDOVIK JANK ŽUPNIK NA RADIŠAH AVGUŠTIN ČEBUL ŠT. LENART pri SEDMIH STUDENCIH DRUŽINA SOMMEREGGER KAMEN DRUŽINA OJCL ZGORNJI BREG Vsem odjemalcem in znancem želi vesele praznike MIZARSTVO Kofler ŠT. PETER pri ŠT. JAKOBU v Rožu DRUŽINA DOMEJ, pd. ZGONC RINKOLE Vesele, blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem DRUŽINA dipl. trg. JANKO URANK CELOVEC DRUŽINA TRIESSNIG LOČE ob BAŠKEM JEZERU MARTIN HOTIMITZ ŽUPNIK LOGA VAS DRUŽINA DRUŽINA BISTRIČNIK OLIP, pd. UŽNIK OBIRSKO SELE Vsem sorodnikom in znancem MOTIJEVA DRUŽINA družina POMOČ NOVO SELO pri KOTMARI VASI BILČOVS ANTON GORŠEK ŽUPNIK ŠT. PETER na VAŠINJAH f NOCNIK-ova družina ŠT. ILJ ob DRAVI 1 JANEZ TRATAR KAPLAN ŠT. JAKOB V ROŽU I I i l I i Malejevi NASLEDNIKI trgovina, gostilna in bencinska črpalka v BRODEM pod Ljubeljem I ! i i i § l § i % I ! § Vsem tečajnikom, dobrotnikom in prijateljem Doma v Tinjah želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1982 ter do svidenja pri tečajih in duhovnih vajah Jože Kopeinig I ! j ! ß i I ! ß J Sorodnikom, znancem, prijateljem in katoliški mladini na Koroškem želi obilo božičnega veselja in blagoslova v novem letu RUDOLF SAFRAN ŽUPNIK 1 MELVIČE Š — TRGOVINA S ČEVLJI | ANTON KOREN ŠT. JAKOB V ROŽU 1 naš tedniki jmm*. jmm. j&wm». jmm*. jmzfa. j&fivm. jmm*. jmofa. jsmm. ^wsss. jSW®&. j&Bwtfo. * I & t l I 'ss^SOš DR. REGINALD VOSPERNIK RAVNATELJ ZVEZNE GIMNAZIJE ZA SLOVENCE PODRAVLJE 1 DRUŽINA DR. VINCENC ZIKULNIG CELOVEC I I I Vsem gostom in prijateljem Šteklnove gostilne v GLOBASNICI f- PUSNIKOVA DRUŽINA KLOPČE pri Št. Rupertu I' S 5 I I i I Vsem dragim gostom, odjemalcem, somišljenikom, prijateljem in znancem želim i/ novem letu mnogo sreče v zdravju in zadovoljstvu TRGOVINA Janko Ogris BILČOVS š Vsem sorodnikom in narodnjakom I STURMOVA DRUŽINA I pd. TOMANOVI SVINČA VAS I r JURIJ BUCH KAPLAN V ŽELEZNI KAPLI Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi vse dobro za Božič in za NOVO LETO 1982 Peter Hribernik MIZAR ŽIHPOLJE DRUŽINA MONIKA in PETER HRIBERNIK HUMPERK — ŽIHPOLJE družina OGRIS, pd. Adlnova ŽIHPOLJE Petričeva družina NOVO SELO pri KOTMARI VASI Občinski odbornik EL Jože URANK z družino želi vsem volilcem vesele božične praznike in srečno novo leto ENCELNA VAS DRUŽINA SMRTNIK, gostilna FRANCI KORTE pri ŽELEZNI KAPLI Bistričnikova družina Obirsko Vsem našim gostom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto gostilna KNABERLE-SEHER VELINJA VAS Vesele božične praznike in srečno novo leto želi lesno podjetje VALENTIN KROF NONČA VAS, PLIBERK Vesele božične praznike in srečno novo leto žeti ZASTOPSTVO ZA VELEOKRAJ DUNAJ RADENSKE IN ROGAŠKE MINERALNE VODE GENERALNO ZASTOPSTVO UNION PIVA—LJUBLJANA UVOZ-IZVOZ RAZNEGA BLAGA Vsem znancem, sorodnikom, kulturnim delavcem in narodno zavednim Slovencem družina LESJAK VRBA Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem družina ZABLATNIK BILNJOVS $ Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi vesele božične praznike in srečno novo leto ADEG-TRGOVINA IN TRAFIKA TUJSKE SOBE Gašper Ogris-Martič BILČOVS, telefon 22 51 POLDEJ ZUNDER MLADINSKI CENTER REBRCA Vsem naročnikom in poslovnim prijateljem želi vesele božične praznike in srečno novo leto Franc Begusch gradbeno podjetje BISTRICA V ROŽU Tel. 04228-2226 CELOVEC Wiegeleg. 20 Tel. 04222-22770 Vsem prijateljem, neprijateljem, znancem, pevovodjem, pevovodkinjam, pevkam in pevcem TOMAŽ HOLMAR ŽUPNI UPRAVITELJ NA OBIRSKEM Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem družina PRESCHERN LOČE ob BAŠKEM JEZERU Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in delavcem želi BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ in srečno NOVO LETO 1982 LESNO PODJETJE Franc Gasser BILČOVS — LUDMANNSDORF 28 Telefon (0 42 28) 21 05 18 DRUŽINA WUTTI DOLE pri BRDU nad ŠMOHORJEM GOSTILNA IN TRGOVINA Jožko in Hilde ČIMŽAR i i i 0 I Vsem izseljencem in znancem družina PEVCAR | DRABUNAŽE | I ■ I I I Dvorc 9, Hodiše -5 _________________0 i i Dekanijski urad Borovlje | želi vsem duhovnikom in vernikom dekanije 0 blagoslovljen božič in novo leto 1981/82 Iz srca želita HELMUT IN FANIKA HARTMANN CELOVEC 1 S I Vsem rojakom, faranom in mladini HANZEJ OLIP župnik v Šmarjeti v Rožu % DRUŽINA KARGL Bače ob Baškem jezeru I 'ssanfcjgr ^*48^ yrntmsp '«sanw 'mtnsor 12/voščila naš tednik . decembra 1981 5 3 I i S I I I j I I VSEM SVOJIM ODJEMALCEM, ZNANCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM želi BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO Molkerei- genossenschaft Völkermarkt MLEKARSKA ZADRUGA r. z. z o. j., VELIKOVEC 5' t Slomškovim častilcem, dobrotnikom in sodelavcem postopkov (razen Slomškovega še Baragov, Vošnjakov in Gnidovčev) za prištetje k blaženim in svetnikom doma, v zdomstvu in zamejstvu — posebno stiskanim ali težko bolnim BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN ZDRAVO NOVO LETO 1982 msgr. Frančišek H. Šegula postulator v Rimu Vesele praznike in uspeha polno novo leto želi vsem gostom Hotel Obir A-9135 ŽELEZNA KAPLA Telefon (0 42 38) 381 ati 382 I § Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc ODVETNIK CELOVEC Karfreitstraße 14/III NIKO KRIEGL in družina ZAHOMEC ANDREJ KARICEU # župnik v Št. Jakobu v Rožu v VINKO ZALETEL župni upravitelj v VOGRČAH ALES ZECHNER CELOVEC 1= Prijateljem in znancem želi ^ vesel božič in srečno novo leto i Franc Mertel pd. Oje BRNCA I i Vsem znancem in prijateljem, posebno pa Obirskim lovcem DRUŽINA Karničar, pd. Varh NA OBIRSKEM 1 Vso ljubezen učlovečenega Gospoda, ki razsvetljuje pota našega življenja, želi sodelavcem, prijateljem in znancem Pokrajinsko vodstvo katoliške mladine I i I j i ■ i i Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi vesele božične praznike in srečno novo leto 1982 proizvajalec strešne opeke Markus Sadjak Z DRUŽINO RUTE PRI RINKOLAH Vsem znancem in prijateljem, posebno pa še naročnikom in bralcem »Našega tednika« želi vesele božične praznike in srečno novo leto 1982 Anton Dolinšek CELOVEC j I I Johan Lomšek 9141 ŠT LIPŠ telefon 04237 - 35 1 06 • Oficialna Steyr delavnica in traktorji f • Poljedelski stroji ^ • Električna in kuhinjska oprema • Mopedi, kolesa, šivalni stroji f • Servis in vsi nadomestni deli ^ -----------:-------------------------------I Vesel božič ter srečno novo leto želi vsem znancem in prijateljem družina dr. Janko in dr. Marija ZERZER CELOVEC 1 FRANC HUDL ŽUPNIK KAPLA ob DRAVI I I I i ---------------------------------------7 Vesele božične praznike in % srečno novo leto želijo športniki f, F Vesele božične praznike in srečno novo leto želijo športniki SAK DSG SELE DRUŽINA TOLMAJER RADIŠE J MATEJ IGERC ŽUPNIK I na SUHI hoffentlich ČARI IVI PEX DRUŽBA Z OMEJENIM JAMSTVOM UVOZ IN VELETRGOVINA S POHIŠTVOM Gabelsbergerstraße 24 9020 KLAGENFURT — CELOVEC Telefon 0 42 22 - 82 498 ALLIANZ versichert Vesele božične praznike ter veselo in uspeha polno leto 1982 FRANC PEGRIN MLINČE ☆ 'iss&Aittsr ’Wnsir '•minier ’tsaA-ügr ’ssw^gr 'minusi I I ! i )M8W!Sk jSSWSfc. ^•V-^Jž8WSSi1. ^SWSfe jäüWSSt ^SWÜSi. ^WüSfe. -ü *1 Vesele božične praznike in srečno novo leto ^ želi lesna trgovina in eksport | Peter Olip Sele ^ Kupuje in prodaja les vseh vrst 1 SRD „Zarja“ | želi vsem članom in prijateljem vesele božič-) ne praznike in srečno novo leto 1982! 1 ŽELEZNA KAPLA j Vesel božič in uspeha polno novo leto 1982 \ želi vsem znancem in prijateljem I JANEZ KOLTER občinski odbornik DOBROVA — SUHA I -orz Tzcww/efae /zMzps?zst^e, ^ rztwem /efa fuz e^bž/e?-odfeeAo', ć>d&ćbz&^(Zs Koroška enotna lista Kärntner Einheitsliste l 4 ß KAREL SMOLLE DR. PAVEL APOVNIK KEL z vsemi kandidati DR. ROBERT SAXER DR. MATEVŽ GRILC 4 # —~k f I 1 t I I- I. §■ Vsem prijateljem, sorodnikom, znancem in naročnikom »Našega tednika« družina KASSL, pd. Kuchling ŽELINJE PODNARJEVA družina SLOVENJI PLAJBERK I Vesele božične praznike in srečno novo leto želi trgovina Walter in Hermi Rakuschek SELE-BOROVNICA Vsem znancem v Rožu, v Železni Kapli in v Podjuni ter vsem bratcem »Otroka božjega« IGNAC DAVID DOMAČALE DRUŽINA JANEZ MIKL PEČNICA DRUŽINA KUCHLING, pd. HAVŽARJEVA ŽELINJE ANTON KUCHLING ŽUPNIK V POKOJU ŠT. RUPERT pri VELIKOVCU GOSTILNA TISCHLER ŠT. JANŽ v Rožu VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO DRUŽINA SMOLE BISTRICA V ROŽU DRUŽINA JOŽICA in FRIDI MAK GORENČE — SELE Hajnžijeva družina SELE 59 MIRKO ISOP ŽUPNIK v ŠKOCIJANU Vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem žeti blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto Franc Štern ESSO-ČRPALKA ZA BENCIN ŽELEZNA KAPLA Telefon 0 42 36 - 305 DRUŽINA ROZINA in LENART KAC GRADIČE nad Suho — Blato Vesele božične praznike ter srečno uspešno novo leto želi vsem občanom, prijateljem in gostom ŽUPAN Albert Sadjak OBČINA GLOBASNICA ELEKTROPODJETJE Ernest Luschnig ŽELEZNA KAPLA DRUŽINA Hartman KLOPINJ pri ŠKOCIJANU Blagoslovljene praznike želi dvorni svetnik dr. VALENTIN INZKO z družino SVEČE V ROŽU FRANC KRIŠTOF ŽUPNIK ŠT. VID V PODJUNI Vsem gostom, znancem in prijateljem gostilna RASTOČNIK KOPRIVNA pri ŽELEZNI KAPLI Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi vsem znancem in prijateljem družina STRAUSS ŽIHPOLJE Vsem gostom in prijateljem želi vesele božične praznike in srečno novo leto Camping Rož KOČUHA Vesele božične praznike in srečno novo leto želi TRAMPUSCH družba z o. j. NONČA VAS — EINERSDORF PLIBERK — BLEIBURG Telefon (0 42 35) 2222 ali 2076 Vsem sorodnikom in znancem JANEŽIČEVA DRUŽINA LEŠE pri Št. Jakobu v Rožu ß MESARIJA Erlach DOBJE pri BAŠKEM JEZERU ß I ß 4 ß 4 I ) JOŽEF VALEŠKO kaplan v Dobri! vasi '5 ß ----------------------^ I 4 I 4 l 4 p Načrtovanje in izvedba vseh gradbenih del I Ing. Johann Palmisano Gradbeno podjetje za visoke, nizke in železobetonske gradnje ŠT. JAKOB v ROŽU Telefon 0 42 53 - 335 ^äs*i«r & ^ai*!J^h. jSSü1-1?-^ ^siJ?-issfe. j^'^'^i. j$iw*ss&. ^j?-^ jiSü1-1?-^ jSSW^ j^p-'?-^ jssp-v-^ jsssp-v^ jsSp^^ ^p-^^ jüifp-’?-^ j^trv-^ jgr'V-^ jgnw 14/voščila j 11' 22. decembra 1981 ______ Inas tedniki * jSSWiiiSs, ^P^iiSS^ ^P^ÜSSi. Ji^P-!?'iiS^ .^P-!?-^ ^P^üSfe. ^iP^iiS^ ^JJ-'iS^ ^SP-»?-^ Jigfp^'«^ ^fP-V'SSfe. J^P-?-^ jitSiP^^ JSSWÜS^ ^P-^iSSs, ^!P^^ .i^P-?-^ ^iP^üSfe. ^^üSSs, ■» Hranilnice in Posojilnice Bilčovs Globasnica Ledince Radiše Šteben pri Beljaku Borovlje Hodiše Ločilo Sele Št. Tomaž Celovec Kostanje Marija na Zilji Škocijan Velikovec Dobrla vas Kotmara vas Pliberk Škofiče Vovbre Galicija Št. Jakob v R. Podljubelj Šmarjeta v Rožu Ziljska Bistrica Glin j e Št. Janž v R. Podravlje Šmihel p. Pliberku Železna Kapla Zvabek Sprejemajo vloge na hranilne knjižice - Premijsko varčevanje Stanovanjsko varčevanje - Varčevalna pisma Vodijo Vaše žiro račune in mezdne konte. Izvajajo plačila in nakazila. Dajejo posojila in kredite po ugodnih pogojih Posredujejo cenena posojila za kmetijstvo, obrt in gostinstvo Menjajo in posredujejo tuje valute. Kmečke gospodarske zadruge Borovlje Brnca Dobrla vas Globasnica Št. Jakob v Rožu Št. Janž v Rožu Pliberk Podravlje Škofiče Železna Kapla potrebščine, semena, i! gnojila in vseh vrst stavbeni material. v Živinorejske Globasnica Št. Primož zadruge Libuče Zitara vas Zveza slovenskih zadrug v Celovcu Pavličeva 5-7, A 9020 Celovec a Telefon 705 65 serija - Telex 2162 se priporoča za izvedbo vseh Vaših denarnih poslov — Ekspresno prenakazovanje in plačevanje v tuzemstvo in v inozemstvo — Menjalnica po najugodnejših tečajih Safeji — Depot knjižic in vrednot — Poštni predali — Nočni trezor I I ji V I l 1 ! 1 ^ ^äü*i!^r '’SäniW" '!Säü*!«g!' ^☆aigr ^☆ags*' ^äü*^ '«ääü*aj^r '^■üäiir ^sü*^ '!Säü*a^< * naš tednik, f \ 1 ^ f 1 5 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO ŽELIJO družine RUTAR družina SENČNIK DOBRLA VAS — ŽITARA VAS — KLOPINJSKO JEZERO RUTAR CENTER POHIŠTVO — ELEKTRO DOBRLA VAS HOTEL — TRGOVINA — DOBRLA VAS LIDO TRANSPORTNO PODJETJE DOBRLA VAS SUPERMARKET — CAFE KLOPINJSKO JEZERO TRGOVINA — GOSTILNA ŽITARA VAS l I I I i Želi vsem prijateljem in sorodnikom DRUŽINA Sturm-Schnabl SVINČA VAS — DUNAJ i i Vsem prijateljem, znancem in poslovnim partnerjem vesele praznike in uspešno leto 1982 Dr. Velik PRODUKCIJSKA IN TRGOVSKA DRUŽBA BOROVLJE-CELOVEC DRUŽINA WROLICH LOČE OB BAŠKEM JEZERU % i i Slovensko prosvetno društvo Danica V ŠENTVIDU V PODJUNI želi vsem odbornikom, članom, prijateljem in podpornikom kulturnega doma vesel božič in uspešno novo leto. 0 Vesele božične praznike in uspeha polno novo leto želijo tajnice Krščanske kulturne zveze Travdi Wrolich Zalka Olip in Zali Lampichler Vsem faranom, znancem in prijateljem na Žili STANKO TRAP župnik na Zilski Bistrici Blagoslovljene božične praznike in srečno novo teto želi družina FERA FRANC DVOR Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi vse dobro za praznike in se priporoča KROJAŠTVO WEISS ŠT. JANŽ V ROŽU CELOVEC, Spitalgasse 12 Slovenci iz Brnce želijo vesel božič in srečno novo leto Vsem poslovnim prijateljem in znancem želi vesel Božič in uspehov polno NOVO LETO 1982 DRUŽINA Štefan Gregorič • Sanitarne in • vodovodne naprave • Centralne kurjave • Kovaštvo MALA VAS 5, 9142 GLOBASNICA I I Vesele božične praznike in srečno novo leto 1982 želi A& Franc Kušej PLIBERK in ŠMIHEL Vesele božične praznike in srečno novo leto 1982 želi GRADBENO PODJETJE Ing. Alojz MERTEL STAVBENIK ROŽEK, telefon 2725 DRUŽINA JANČIČ ŠMARJETA V ROŽU Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem odjemalcem in znancem Brigita Zupanc ŽENSKI MODNI SALON Železna Kapla 116 Tel.: (0 42 38) 341 delamo po želji po meri po ugodni ceni I I DRUŽINA I POSTRANJAK BREG PRI ROŽEKU SCHLAF DICH GESUND MIT STEFITZ STEPPDECKEN Ferdinand Stefrtz I i STEPPDECKEN UND BETTWARENFABRIK UNSERE SPEZIALERZEUGNISSE STEPPDECKEN ALLER ART FEDERKERNMATRATZEN SOWIE POLSTERMÖBEL Bleiburg I RESTAVRACIJA ŠTEFAN MLEČNIK KOŽENTAVRA Dr. Pavle ZABLATNIK REBHUHNWEG 28 CELOVEC DRUŽINA JERNEJ KROJAŠTVO želi svojim znancem in odjemalcem blagoslovljen božič ter srečno novo leto ŠMIHEL NAD PLIBERKOM I I Mnogo svetonočnega miru in blagoslov v novem letu želijo vsem dobrotnikom, znancem, absolventkam in učenkam šolske sestre v Šent-petru pri Šentjakobu v Rožu in Šentrupertu pri Velikovcu. i i ''ssMvsgr ''ssfcäÄf ''«smw ’Wrösr 'Wrigr 'mtr^r'mtr^'