Nemška agitacija. Trst, 17. maja 1908. Zvedeli smo iz zaneslji^ega Ąira, da se izvestni gospodje pri državni železnici jako zanimajo za slovenski pouk na tukajšnjih državnih ljudskih in srednjih šolah. To zaaimanje od strani nekega goapoda bi nas sicer le veselilo, ako ne bi bilo nekega — ako! Ako bi namreč to zanimanje izhajalo iz lojalnosti in dobrohotaosti do tega pouka. Ali stĄar je drugačna, in zato na dan z njo! Iz mnogib. slueajev nam je znano, da se izĄestni gospodje uradniki — višji in nižji — posebno pa nekateri renegatje, ki so prišli od se^erne naše periferije in so polni Slldmarkinega duha — ki nas ga Bog obvaruj! — jako za nimajo za tiste svoje podrejene Slo^ence, ki pošiljajo sĄoje otroke y tukajšnje državne šole. Oče želi, da bi se mu otrok naučil materinega jezika Ąsaj toliko, kolikor je to možno ob sedanjih razmerah na tukajšnjih državnib šolah. Do lanskega leta se ni delalo ovir tej želji dotičnih očetov. Potem se je pa začelo YpliYaDJe, oziroma hujskanje staršeĄ proti obisko^anju pouka y slovenščini, češ, da ta pouk ni nič Ąreden, da učenje slovenskega jezika ne bo nič koristilo otrokom, marveč še škodilo, dandanes da Yelja le tisti, ki zna nemško in le s tem jezikom da si more železničar pomoči do boljšega gmotnega stanja. To podpiho^anje in zavijanje je imelo doslej — žal — marsikak uspeh. Temu se ne bomo čudili, ako od ene strani poznamo boječnost naših ljudi pred višjimi, od druge strani pa zagrizenost in brezobzirnost iz^estnih VelenemceĄ in SudmarkoĄceĄ, kakršnih nam sedaj državna železnica importira y veliki meri. Ali skrajna brezobraznost in brezsrčnost je to, ako izvestni uradniki izkoriščajo svoj službeni položaj v to, da z drzno roko posezajo tudi y družinske razmere in oraejajo očeta y njegovih očetovskih pra^ieah in njego^i priĄatni sĄobodi. Ali ni nikogar, ki bi pokazal takim gospodom grdobo njiho^ega početja ? Ali more kdo reči, da se tako početje strinja z načelom objektivnosti in pravičnosti ?!